IZ DO ILIRIJA - VEDROG
Težave so dobro preveslali
Ena zadnjih sej izvršnega sveta občine je bila v Iliriji-Vedrog, ki je pripravila osnovno informacijo za aktiviranje priprav na obliko-vanje Analize razvojnih možnosti za obdob-je 1986-1990.
Ilirija-Vedrog predstavlja v viškem gospo-darstvu eno petino industrijske proizvodnje in ravno toliko konvertibilnega izvoza. V letu 1981 so bili sicer nekoliko slabši rezul-tati, ki pa se sedaj z leta v leto popravljajo. Manj ugoden je le velik delež uvoza, ki je konvertibilen in se še povečuje.
Dejstvo je, da se Ilirija-Vedrog na vse mogoče načine trudi izboljšati svoj položaj in da ji to tudi uspeva. Še vedno je na prvem mestu v Jugoslaviji na področju proizvodnje sveč, je vodilna organizacija v kozmetiki z 20 odstotnim tržnim deležem, visoko je nje-no mesto v proizvodnji kemijskih izdelkov.
Kot rečeno, je tovarna leta 1981 zašla v težave, potrošnja njihovih izdelkov, razen zobnih past, je izredno padla. Velik vzrok takšnemu stanju je bilo pomanjkanje deviz. Že 1983. leta pa so se lahko pohvalili z naraščanjem potrošnje in proizvodnje.
Največja je bila proizvodnja 1979 in 1980, večja kot danes, jasno je torej, da morajo povečati produktivnost. Reči je res-da lahko, težje pa je to realizirati. 90 odstot-kov njihove opretne je namreč že odpisane, veliko je še vedno ročnega dela, delovni pogoji so težki.
Večji proizvodnji naj bi sledil tudi večji izvoz, ki ga ne pojmujejo le kot vir za prido-bivanje deviz ampak kot izrazito razvojno komponento, ki edina lahko garantira trajni razvoj delovne organizacije. Seveda pa izva-žati ni lahko, trg je glede kozmetičnih izdel-kov izredno zahteven in tudi nasičen, nekaj bodo morali zato storiti tudi pri privlačnejši embalaži svojih izdelkov.
Razvoj pa seveda ni odvisen Ie od sodelo-vanja z Zapadom ampak tudi od lastnega znanja. Tudi tega se v Iliriji zavedajo,saj so namenili dvesto starih milijonov v sklad za inovatorje, ki se s prvimi izboljšavami že pojavljajo. Navezujejo tudi stike z našimi znanstveno-raziskovalnimi organizacijami in fakultetami.
Izdelane imajo že razvojne projekte. Usmerili se bodo na razvoj domačih surovin za zobne paste in barvila za lase, razvijali bodo polizdelke za kozmetične in kemijsko tehnične izdelke, loščilna sredstva za indu-strijo plastike, svečarsko tehnologijo, inte-gralni sistem kontrole kakovosti in poslovne
informatike. Razvojne možnosti so skratka izredno velike in v Iliriji-Vedrog jih hočejo čimveč izkoristiti, zato se skušajo uveljaviti tudi na drugih področjih (impregnacijska sredstva za tekstil in usnje, pomožna sred-stva za izde'avo gume in plastike, proizvod-nja plastične embalaže, proizvodnja opreme za kozmetične in frizerske salone, razvoj oksidativnih barvil...).
Ob vseh teh razvojnih načrtih pa velja omeniti dokaj nizko izobrazbeno strukturo proizvodnih delavcev. Okoli deset odstot-kov zaposlenih ima višjo ali visoko izobra-zbo, vendar ti delavci delajo v razvojnih oddelkih. Slabo je tudi stanje zaposlenih glede starosti, saj je kar 48 odsfetkov zapo-slenih starejših od 40 let, kar 68 odstotkov zaposlenih je žensk. Žal pa delavci niso dov-zetni do izobraževanja ob delu ali iz dela.
NINA ČOŽ