f f/nv N atfnn js k-E Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO II. M A J 1963 ST. 5 S Uajfajto- po oheini že ranega jutra so v ponedeljek 13. maja stale gruče pionirjev ob občinski magistrali Unec — Stari trg, da bi se z lokalno štafeto pridružile tudi njihove želje in pozdravi tovarišu TITU. Njena pot se je začela ob 7. uri na Uncu in na Rakeku jo je v imenu vseh prisotnih mladincev, pionir¬ jev in članov delovnih kolektivov pozdravil rakovški mladi¬ nec Mitja Jenko. V Cerknici je pozdravil štafeto sekretar Občinskega odbora SZDL Franc Tavzelj in v krajšem govoru orisal lik našega dragega maršala ter želje občanov'k nje¬ govi 71. letnici rojstva. V Starem trgu se je lokalna štafeta pridružila zvezni. Bloška planota je prva pozdravila nosilce zvezne štafete, potem ko je mladina cerkniške občine pre¬ vzela štafetno palico od mladine ribniške občine. Okrog 600 prebivalcev Nove vasi in pripadnikov JLA iz Velikih Blok je ob slavnostni tribuni pozdravilo nosilce naše najmnožič¬ nejše manifestacije. Po krajšem programu, ki ga je pripra¬ vila mladina iz osnovne šole Nova vas, je prvi zaželel do¬ brodošlico mladim nosilcem predsednik Občinskega odbora SZDL Cerknica ing. Iztok Jurančič. Za njim se je oglasil še pripadnik JLA in potem so nosilci štafetne palice 'pred¬ sednika TITA krenili preko Bloške police proti Ložu, kjer jo je pričakala mladina »Kovinoplastike« iz Loža in na okrog 300 vozilih člani AMD iz Cerknice. Do slavnostne tribune v Starem trgu je prispela v gostem špalirju, ki se je v Starem trgu združil v množico kakih 1000 prebivalcev. Na tribuni so bili med drugimi tudi sekretar Občinskega komiteja ZKS Cerknica Tone Kraševec, predsednik Občin¬ skega odbora SZDL Cerknica ing. Iztok Jurančič in predsed¬ nik ObLO Franc Kavčič, ki je tudi sprejel štafetno palico iz rok mladih kovinarjev. Tov. Kavčič je v imenu vseh ob¬ čanov zaželel preko štafete tov. TITU še veliko zdravih let in mu ob 71. letnici izročil pozdrave vseh tistih, ki so sode¬ lovali pri nošenju štafetne palice, kakor tudi tistih, ki jim to ni bilo omogočeno. Po krajšem programu, ki ga je izva¬ jala godba na pihala iz Cerknice, je krenila kolona nosilcev in spremljevalcev proti Snežniku, na Mašunu in v Baču predala zvezno štafetno palico svojim sovrstnikom iz občine ilirska Bistrica. V sončnem dopoldnevu je mladina cerkniške doline iz¬ ročila prve pozdrave dnevu mladosti in človeku, ki je vse svoje delo posvetil blaginji vseh jugoslovanskih narodov ter miroljubni koeksistenci med narodi vsega sveta. DM Uspešna izvedba zborov volivcev Štafeto je pozdravil predsednik občine tovariš Kavčič Franc V času dosedanje predvolivnfe akcije je bilo na področju občine izvršenih 32 zborov volivcev. Vsi zbori volivcev so bili končani že pred prvim majem. Od 9785 voliv¬ cev je bilo prisotnih 1305 volivcev, kar znaša 13,2 % ali povprečno na vsakem zboru 43 volivcev. Isto¬ časno so se vršili tudi zbori de¬ lavcev, ki jih je bilo 38, le-teh se je udeležilo 3786 delavcev oziroma vseh tistih, ki imajo volivno pra¬ vico v zboru delovnih skupnosti ali 69,3 % ali povprečno 99 na vsa¬ kem zboru. Volilno pravico v zbo¬ ru delovnih skupnosti ima 5583 vo¬ livcev. Ker imajo vsi tisti, ki so zaposleni ali se ukvarjajo s pri¬ vatno obrtjo ali kmetijstvom, dvojno volilno pravico, je skupaj 15.368 volivcev. Na vseh zborih, ki jih je bilo 70, je prisostvovalo 5091 volivcev ali na vsakem zboru 92 volivcev ali skupaj 30,7 odstot¬ ka. Te številke nam povedo, da je bila udeležba na zborih volivcev in delavcev večja kot na vseh do¬ sedanjih. Tudi razgovori z volivci so prispevali, da so bili zbori vo¬ livcev uspešnejši od dosedanjih. Osrednja točka obravnav je bila predlaganje in osvojitev kandida¬ tov za bodoče občinske, republi¬ ške in zvezde poslance. S sprejet¬ jem nove ustave se je spremenil tudi volilni sistem kakor tudi se¬ stav občinskih, okrajnih, republi¬ ških in zveznih organov. Bodoča občinska skupščina bo sestavljena iz občinskega zbora in zbora de¬ lovnih skupnosti, ki zajema sku¬ pino iz gospodarstva, zdravstva in socialnega zavarovanja, uprav¬ no politično skupino in skupino kulture in prosvete. Vse te dejav¬ nosti so bile do sedaj združene v zboru proizvajalcev. Z ozirom na pomen in dosežke v teh družbe¬ nih službah je bilo potrebno to spremeniti. Tudi republiška in zvezna skupščina je sestavljena po tem principu. Bodoča občinska skupščina bo štela 54 članov in sicer: občinski zbor 27 članov, to¬ liko kolikor je volilnih enot in zbor delovnih skupnosti 27 čla¬ nov. Razdeljen bo: v skupino iz gospodarstva 20 članov, od teh iz industrije 14 in iz kmetijstva 6, v skupino kulture in prosvete 3, v zdravstveno skupino 1 in v upravno politično skupino 3 člani. Ko so govorili na zborih voliv¬ cev o pomenu in vlogi bodočih občinskih, republiških in zveznih organov ter o kriterijih za kandi¬ date bodoče poslance, so volivci veliko razpravljali o tem, kdo iz¬ med njih naj bo bodoči poslanec. Na zborih volivcev so se v 11 vo¬ lilnih 'enotah odločili za enega kandidata, v 14 volilnih enotah za dva kandidata in v 2 volilnih eno¬ tah za 3 kandidate, ki bodo kan¬ didirali za odbornike bodoče ob¬ činske skupščine. Na zborih voliv¬ cev je bilo predlaganih 45 kan¬ didatov. Od teh niso hoteli pod¬ pisati kandidaturo 3 predlagani zaradi preobremenjenosti ali sla¬ bega zdravja. Na teh zborih so obenem predlagali kandidate za republiško in zvezno skupščino in sicer za vse zbore. Ker je občina Cerknica vezana na več sosed¬ njih občin za volitve zveznih in republiških poslancev, so sc pred¬ hodno sestali politični aktivi teh občin ter se dogovorili, kdo naj bi kadidiral za republiškega in zveznega poslanca. Po temeljitih analizah so se zedinili za posa- meze kandidate, kar so nato spre¬ jeli tudi zbori volivcev, vendar s pripombo, da naj poslanci v bo¬ doče večkrat pridejo med volivce. Še posebno pa to velja za bodoče odbornike občinske skupščine, ki bodo morali večkrat sklicevati zbore volivcev in seznanjati vo¬ livce o delu skupščine ter o pro- (Nadalj. na 2, str.) © GIAS NOTRANJSKE Predstavljamo vam kandidate za bodočo republiško skupščino Na zadnjih zborih volivcev, kjer so predlagali kandidate za poslance občinske, republiške in zvezne skupščine, so volivci žele¬ li, da M pobliže spoznali kan¬ didate za republiško skupščino. Kandidati,, ki jih predstavljamo, sa bili že prisotni na sestanku G v todtafe pasroitolffi. vež statoi <&na3Mreniai stomfttuttflm.. Z&radfitti bii Ihto tentfires vež staaisnrartj. šali to še iizIhjUSaitei zdiravstv®«* sta®* Ihn. V CucftaniKB,, v Starem tergm la na Rabatom srn gjuvnuSS w Atova* mitu IknajftvnM- stounumAi, nfieiivto- gji to Atotkrogni. V teto tezajjnh m ikiitiii da se Sarajevna sta®»* mirt mszviijii'.. Xa.jjwi? isSan&jsj to to&dtumjfe- - stora. Slepijo pa nas vsakoletna olepšana poročila na občnih zbo¬ rih. Poglejmo našo letošnjo kul¬ turno dejavnost in ugotovimo lah¬ ko le, da se nismo pomaknili ni¬ kamor. Na nekaterih področjih smo celo nazadovali. Uvajanje novih oblik dela nam ne gre in ne gre. Občinski svet Svobod in nakazano v uvodnih besedah to¬ varišev, premalo pa so posegali v razpravo proizvajalci predvsem v poslovnih enotah Iverki, TP Martinjak, žagi Marof in TLI Ra¬ kek. Bilo bi potrebno, da sindi¬ kalne podružnice analizirajo za¬ ključke zborov in ugotove, zakaj niso razpravljali. Prav gotovo pa lahko rečemo, da bodo bodoči zbori še kvali¬ tetnejši, zato je potrebno, da proizvajalci večkrat skličejo zbor. Nanj naj pokličejo svojega bo¬ dočega predstavnika v občinski skupščini. Tako bomo lahko tes¬ neje povezali delovno organiza¬ cijo z občinsko skupščino. S utrjevati novi sistem dela, ki je edino pravilen, saj garantira in¬ tenzivno izkoriščanje kapacitet. Od vsega tega pa so seveda od¬ visni osebni dohodki delavca pa tudi strokovnjaka v podjetju. Naloga sindikata torej je, da stal¬ no spremlja delovni proces in proizvodne odnose ter jih ureja s proizvajalcem in organi uprav¬ ljanja. Sindikat mora Izboljšati notranje odnose do delavca — proizvajalca tako, da se bo zmanjšala fluktuacija delovne si¬ le, ki sedaj slabi proizvodne učinke. Vzroki za fluktuacijo so različni: nizki osebni dohodki, nizka strokovnost in neurejeni življenjski pogoji (ni stanovanj). Priučevanje delavcev nam še vedno povzroča težave, začeti je treba pri mlajših, torej perspek¬ tivnih kadrih, še intenzivneje. Do sedaj smo vse premalo skrbeli za kader, to je seveda do neke mere opravičljivo, saj se je naše podjetje s silovito naglico raz¬ vijalo, potrebni so nam bili pred¬ vsem stroji — sredstva za delo. Sedaj pa mora sindikat začeti reševati tudi kadrovske proble¬ me s pomočjo ekonomskih in po¬ slovnih enot, ki imajo spričo de¬ lavskega upravljanja velike nalo¬ ge pri reševanju teh vprašanj. Z novim sistemom dela, večjimi sredstvi in dobro organizirano proizvodnjo, bo rastlo razpolože¬ nje delavcev in s tem tudi pro¬ izvodnja. To so nekateri zaključki s sin¬ dikalne konference. Kdor dela, naj dobi za svoje delo tudi pri¬ znanje! če se bomo ravnali po tem, bomo vsi zadovoljni. Jože Klančar prosvetnih društev tudi letos ni izpolnil pričakovanj (in obljub!). Mnogo smo pričakovali od občin¬ ske revije dramskih del, kjer naj bi sodelovala vsa prosvetna dru¬ štva. Grmenja je bilo mnogo, dežja pa ne. Tudi mladinske re¬ vije, ki naj bi bila letos že tradi¬ cionalna, ni bilo. Ce so nekatera društva (Rakek, predvsem pa Sta¬ ri trg) v takem položaju le nekako živela, je to več kot pohvalno. Res, na funkcionarje tudi ne gre valiti vse krivde, saj je v se¬ danjih materialnih pogojih težko ohraniti vero v napredek kulturne (Nadaljevanje na 8. strani) Aktivnost in strokovnost služb v proizvodnji morata biti kos zapletenim nalogam Kulturna dejavnost ob koncu sezone glas notranjske 0 . im, i,mii ^eilMCPlAiriKA~ H®I Predvolilne razprave v podjetju Pred 1. majem so se v pod¬ jetju vršili zbori delovnih ljudi, na katerih so člani kolektiva ob¬ ravnavali predloge za kandidate v občinsko, republiško in zvezno skupščino. V podjetju so bili štirje zbori volivcev in sicer dva v Ložu, Pudobu in Babnem po¬ lju. Člani zbora delovnih ljudi iz volilne enote obrata Okovje Lož so predlagali v zbor delovne skupnosti občinske skupščine Cerknica tov. Franceta Poje. Vo- livna enota uprava, Livarna Mar¬ kovec in obrat v Babnem polju pa so predlagali Toneta Žnidar¬ šiča, volilna enota Orodjarna in Plastika Pudob pa Zvoneta Nel- ca. V gospodarski zbor skupščine SRS je bil predlagan tov. Tone Plos, pomoč, obratovodja obra¬ ta Okovja Lož, v organizacijsko politični zbor SRS pa so člani predlagali tov. Vilija Levstika iz Ribnice. V gospodarski zbor zvez¬ ne ljudske skupščine so člani kolektiva soglasno predlagali Mravlja ing. Cirila, v organizacij¬ sko politični zbor pa Bojana Ljubeja. Na zborih delovnih ljudi so pregledovali člani kolektiva tudi uspehe kolektiva v zadnjih letih doseganje plana v I. tromesečju letošnjega leta, ki ga je kolektiv presegel za 9 odstotkov, o delitvi prihranka, kakor tudi o gradnji in perspektivi podjetja. Na zbo¬ rih delovnih ljudi so govorili še o izobraževanju članov kolekti¬ va, letovanju, o organizaciji sa¬ mopomoči in drugem. Zopet nov izdelek Po stalnem proučevanju potreb tržišča in potreb potrošnikov se je kolektiv odločil proizvajati še eno vrsto karnis, čeprav razpo¬ lagamo že z lepim asortimanom teh izdelkov. Nove karnise bodo izdelane iz profiliranega alukvi- ranega aluminija s specialno iz¬ vedbo ščita in nosilcev. V ta na¬ men že pripravljamo proizvodnjo posebnega pribora, namenjenega prav temu »tipu« karnis, ki bo Letošnji mednarodni sejem tehnike v Beogradu od 24. maja do 2. junija bo zopet pregled vse domače industrije. Te manifesta¬ cije se redno udeležujejo tudi tuja podjetja in predstavništva, ki že imajo ali pa želijo nave¬ zati poslovne stike z našo indu¬ strijo in trgovino. Pomembnega mednarodnega sejma se bo kot vedno do sedaj udeležilo tudi na- Člani centralnega delavskega sveta Kovinoplastike so te dni volili novi upravni odbor podjet¬ ja. Enoletna mandatna doba je namreč potekla. Volitve v novi upravni odbor je na zasedanju izvedla volilna komisija, ki jo je imenoval CDS na enem izmed zadnjih zasedanj. Novi upravni odbor šteje 9 članov z direktor¬ jem, ki je že po svoji dolžnosti član upravnega odbora. Člani novega upravnega odbo¬ ra so: V drugi polovici preteklega le¬ ta je podjetje sklenilo koopera¬ cijsko pogodbo s tovarno teht¬ nic Celje. Težave smo imeli z iz¬ delavo orodja-kalupov, zaradi za¬ htevnosti in velikosti izdelkov. Nekateri kalupi tehtajo namreč povečal njihovo praktičnost in vsestransko uporabnost. Alumi¬ nijaste profile bo po naši zah¬ tevi izdelovalo v tej stroki spe¬ cializirano podjetje. Dolžine kar¬ nis bodo standardne v 5—6 ve¬ likostih, torej uporabne v naj¬ različnejših prostorih. Predvide¬ no je, da bi novi tip karnis po¬ izkusno pričeli izdelovati proti koncu leta, v prihodnjem letu pa bi stekla serijska proizvodnja. še podjetje. Vedeti moramo, da je sejem ogledalo naše dejavno¬ sti in ogledalo kvalitete izdelkov. Predstavniki na razstavnem pro¬ storu pridejo v direkten stik s končnim potrošnikom naših iz¬ delkov. Kupec čestokrat ne zna pravilno predlagati izboljšav, na¬ ša dolžnost pa je, da se prilago¬ dimo željam potrošnikov. 1. Ivan Šumrada, orodjarna, 2. Bogo Suhodolnik. obrat sti¬ kal, 3. Rafael Bavec, obrat plastika, 4. Franc Poje, priprava dela, 5. Miro Plos, obrat okovje Lož, 6. Ivan Telič, komerciala, 7. Marko Žnidaršič, prodajni oddelek, 8. Tone Žnidaršič, nabavni od¬ delek. Te dni se bo novi UO konsti¬ tuiral, izvršila pa se bo tudi pri¬ mopredaja med starim in novim upravnim odborom. po več sto kilogramov. Konec prvega četrtletja letos smo izde¬ lali s sodelovanjem obeh podje¬ tij preizkusno serijo 1000 kosov tehtnic, ker podjetje sedaj nima še potrebnega stroja za brizga¬ nje. Specialni stroj pričakujemo prav te dni iz uvoza in ga bomo uporabljali samo za proizvodnjo tehtnic. Naše podjetje ne bo proizva¬ jalo celotne tehtnice, ampak sa¬ mo dele iz plastične mase, ki jih je nekaj več kot polovica. Po planu bo podjetje pričelo z red¬ no proizvodnjo v maju, prostor KAJ Konec aprila smo povabili na razgovor naše predstavnike tov. Branka Grgiča iz Beograda in to¬ variša Vladimira Bmjaka iz Za¬ greba. Pa poglejmo, kakšna so mnenja predstavnikov o kvalite¬ ti izdelkov, dobavnih rokih in ko¬ ličini proizvodnje. Priznati mo¬ ramo, in to brez hvale, da smo v določenem obdobju precej iz¬ boljšali kvaliteto izdelkov, da pa imajo nekateri izdelki še vedno nekatere pomanjkljivosti. Misli¬ mo, da je še mogoče skrajšati proizvodni proces nekaterim pro¬ izvodom in to predvsem v kovin¬ ski stroki. Ovira je predvsem strojni park. V primerjavi z lan¬ skim letom smo močno povečali proizvodnjo, kljub temu pa ko¬ maj dohajamo zahteve, kar do¬ kazuje, da si je naše podjetje priborilo pomembno mesto pri Na predlog izobraževanja cen¬ tra in strokovnega kolegija je centralni delavski svet podjetja razpravljal na eni izmed zadnjih zasedanj o šolanju strokovnega kadra v šolskem letu 1963 1964. Centralni delavski svet je skle¬ nil, da bomo v tem letu štipen¬ dirali 13 dijakov na TSŠ — strojni, kemijski in elektro od¬ delek ter enega na strojni fa¬ kulteti. Poleg tega bo podjetje vzelo v uk 4 vajence in sicer dva orodjarja. Najživahnejša je bila JESENSKI MEDNARODNI SEJEM Te dni je komercialni odde¬ lek že sklenil pogodbo za samo¬ stojno razstavo izdelkov na le¬ tošnjem jesenskem mednarod¬ nem sejmu v Zagrebu. Zagrebški mednarodni sejem bo od 7. IX. do 22. IX. 1963. da bodo letos zgradili betonski most čez potok na Cerkniškem jezeru. Predračun znaša štiri mi¬ lijone dinarjev. Z deli bodo pri¬ čeli, ko bo voda upadla... da Rakovčani letos prvič po vojni niso mogli organizirati prvo¬ majske proslave... da bodo v Starem trgu pričeli graditi dva objekta. V prvem bo Škocjanova blagovna hiša in sta¬ novanja investitorjev, v drugem pa bo gozdno gospodarstvo Po¬ stojna gradilo stanovanja za svoje delavce in uredilo upravne pro¬ store ... da bodo knjižničarji naših knjiž¬ nic poslej honorirani... da so adaptacijo telovadnice na za montažo specialnega stroja je že pripravljen. še majhna zanimivost. Končni izdelovalec in prodajalec tovar¬ na tehtnic Celje — je namenila ta izdelek izključno izvozu in za sedaj »modeme« gospodinjske tehtnice še ne bomo videli na domačem trgu. odjemalcih. Ob tej priliki naj omenimo, da bomo v najkraj¬ šem času izpopolnili strojni park z novimi stroji. S tem ho¬ čemo doseči skrajšani dobavni rok, kar bo ugodno vplivalo na trg in ustvarilo večje zaupanje. Proizvodnja izdelkov iz plastič¬ nih mas je v glavnem usmer¬ jena v kooperacijo in lahko tr¬ dimo, da smo si na tem področju pridobili že lep krog sodelavcev, ki se iz leta v leto bolj obra¬ čajo na naše podjetje. Truditi se moramo, da sodelavcem — ko¬ operantom njihovo zaupanje po¬ vrnemo s tem, da vedno izvršu¬ jemo obveznosti kot do sedaj. Predstavnika sta poudarila, da nikakor ne smemo obstati pri dosedanjih uspehih, ampak mo¬ ramo le-te še povečati, da bomo kos vsem zadanim nalogam. razprava o ustanovitvi oddelka TSŠ — strojnega oddelka podjet¬ ja. Ta oddelek bi bil namenjen predvsem članom kolektiva, ki so že sedaj na delovnih mestih teh¬ nikov in niso kvalificirani. Od¬ delek TSŠ naj bi štel do 25 ljudi, vse stroške šolanja bi plačalo podjetje. Na ta način bi prišli kandidati do primerne izobrazbe in svoje znanje izpopolnili. 153 PRIJAV ZA MORJE Odbor za letovanje pri sindi¬ kalni podružnici je zaključil sprejemanje prijav članov kolek¬ tiva za letovanje. Prijavilo se je 153 članov koletiva in svojcev za 10-dnevno letovanje. Te dni je odbor za letovanje ponudil pro¬ sta mesta še ostalim podjetjem v Loški dolini in izven nje, ker ima odbor za letovanje še 79 prostih mest. Rakeku ustavili, ker je zmanjkalo denarja ... da je SGP »Gradišče« pričelo graditi zelo moderno žago pri to¬ varni Brest v Cerknici... da bo trgovsko podjetje Škoc¬ jan odprlo novo trgovino, biffe in menzo na Velikih Blokah ter sa¬ mopostrežno trgovino v Novi va¬ si... da bo turistično društvo Rakek v povezavi z gostinskim podjetjem pripravilo v gostišču Rakov Škoc¬ jan tudi menjalnico tujih valut... da bodo vasi Rakek, Unec ir Ivanje selo končno dobile v letoš¬ njem letu stalni dotok pitne vode, ko bo rekonstruirano vodovodno omrežje... MaD VII. mednarodni sejem tehnike Novi člani upravnega odbora Moderna tehtnica MORDA SE NE VESTE MENIJO PREDSTAVNIKI Oddelek TSŠ, štipendisti in vajenci v letu 1963-64 © ©LAS NOTRANJSKE IZL K O L t K. T I V A ZA KO LIICTIV IZHAJA MI.ST.Č«o KOT PIRJ-I-O^A fLAS'u NOTfcAUJSKJE. Ravno pred prvim majem, na¬ šim največjim delavskim prazni¬ kom, smo predlagali in določili kandidate, ki nas bodo zastopali v naših naj višjih zakonodajnih organih. Podjetje je bilo razde¬ ljeno v šest volivnih enot. Voliv- no enoto TLI na Rakeku sestav¬ ljajo še Progovni odsek z Rake¬ ka in Kovinoservis z Unca. Na zborih delavcev smo predlagali kandidate za občinski zbor de¬ lovnih skupnosti, republiški, go¬ spodarski in organizacijsko poli¬ tični zvezni zbor. Vsekakor je bilo najbolj zanimivo predlaga¬ nje kandidatov v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Bodoči odborniki bodo živeli, de¬ lali in razpravljali v samouprav¬ nih organih o gospodarjenju, go¬ spodarskih načrtih, večji delovni storilnosti, realizaciji gospodar¬ skih načrtov itd. Ker bodo tako povezani s podjetjem, bodo lah¬ ko v občinski skupščini vskla- jevali interese delovnih kolekti¬ vov z interesi vseh delovnih lju¬ di v občini. Pri letošnjem pred¬ laganju kandidatov za bodoče odbornike je bilo za naše pod¬ jetje značilno, da kandidirajo ve¬ činoma ženske. Vemo, da je bilo v dosedanjem ObLO zelo malo odbornic. Vemo tudi, da imamo v našem podjetju zaposlenih več žensk kot moških in, da so žen¬ ske ravno tako zastopane v vseh samoupravnih organih in da rav¬ no tako dobro delajo kot moški. V vseh volivnih enotah so dolo¬ čili po enega kandidata, s čimer so delavci na svojih zborih že glasovali zanj. Volitve v zbor de¬ lovnih skupnosti, ki bodo 24. E. 1963, bodo le še potrdile soglas¬ nost volivcev za določenega kan¬ didata. Po posameznih volivnih enotah so določeni naslednji kandidati: 1. V volivni enoti tovarne les¬ nih izdelkov Stari trg, tovariši¬ ca Zinka Škrbec, stara 36 let, uslužbenka, že dolgoletni član te¬ ga kolektiva in dela že vrsto let v sindikatu. 2. Tovarišica Zlata Intihar je kandidat volivne enote v tovar¬ ni lesnih izdelkov na Rakeku. Stara je 38 let, delavka in dolgo¬ letni član tega kolektiva. Sode¬ lovala je večkrat v samouprav¬ nih organih, v sindikatu in bila tudi predsednik DS. 3. V tovarni pohištva Marti¬ njak je kandidat tov. Milka Str¬ le, delavka, stara 45 let, dolgo¬ letni član tega kolektiva, že ves čas aktivno dela v organizaciji ZB, sodelovala pa je tudi v orga¬ nih upravljanja. 4. V prvi volivni enoti tovarne pohištva Cerknica kandidira tov. Pavla Zakrajšek, delavka, stara 41 let, je član tega kolektiva že vrsto let. Sodelovala je in še so¬ deluje v raznih samoupravnih or¬ ganih v podjetju in tovarni. PREDVOLILNA DEJAVNOST 5. V drugi volivni enoti tovar¬ ne pohištva Cerknica je kandidat tov. Andrej Herblan, tehnični kontrolor, star 42 let, dolgoletni član kolektiva, predsednik sindi¬ kalne podružnice in predsednik krajevne organizacije SZDL Cerk¬ nica. Veliko je sodeloval v samo¬ upravnih organih in v sindikatu. 6. V volivni enoti tovarne Iver- ke, direkcije in žage Cerknica je določen za kandidata tov. Štefan Gašpar. Tudi on je dolgoletni član kolektiva, dela kot skladišč¬ nik v tovarni pohištva Cerknica, star je 38 let. Tovariš je član raznih samoupravnih organov v podjetju kakor tudi izven pod¬ jetja, član ObLO in tajnik ob¬ činskega sindikalnega sveta. Nekaterim predlaganim kandi¬ datom bo trajala mandatna doba dve leti, nekaterim pa štiri leta. Potrebno bi bilo, da vsi bodoči odborniki sklicujejo zbore delav¬ cev, kjer naj razpravljajo o vseh aktualnih problemih. Na vseh zborih so razpravljali tudi o vsebinski plati statuta na¬ še gospodarske organizacije. De¬ lavci so predlagali konstruktiv¬ ne predloge za novi statut. Slivnico Prvomajski vrvež pod Na pobudo sindikalne podruž¬ nice tovarne pohištva Brest Cerk¬ nica so na praznik 1. maja orga¬ nizirali razna športna tekmovanja. Člani sindikalnih podružnic iz TP Cerknica, Martinjaka, Iverke in direkcije so se pomerili v odbojki, streljanju (polževa dirka) v šahu in balinanju. Vse discipline so privabile številne gledalce, ki so potek tekem navdušeno sprem¬ ljali. Posamezniki in ekipe pa so do¬ segli naslednje rezultate: A. Ocenjevalna vožnja z mo¬ torji: 1. mesto Ivan Debevc, TP Mar¬ tinjak. 2. mesto Stane Štritof, TP Mar¬ tinjak. 3. mesto Alojz Pirman, TP Cerknica. B. Ocenjevalna vožnja z mo¬ pedi: 1. mesto Alojz Otoničar, TP Cerknica. 2. mesto Anton Cvetko, TP Cerknica. 3. mesto Valentin Subič, TP Cerknica. C. Tekmovanje v odbojki: 1. mesto ekipa TP Martinjak. 2. mesto ekipa direkcije. 3. mesto ekipa Iverke. D. Balinanje: 1. mesto ekipa Iverke. 2. mesto ekipa TP Cerknica. 3. mesto ekipa TP Cerknica. E. Streljanje: 1. Jože Kebe, TP Cerknica 2. Alojz Kebe, TP Cerknica 3. Alojz Mramor, TP Cerknica F. Šah (brzoturnir): 1. mesto Franc Bajt, direkcija 2. mesto Janez Otoničar, direk¬ cija 3. mesto Metod Simičak, TP Cerknica G. Kolesarjenje (polževa dirka): 1. mesto Janez Telič, TP Cerk¬ nica 2. mesto Janez Mele, TP Cerk¬ nica 3. mesto Anton Vesel, TP Mar¬ tinjak. Največ ekip in posameznikov je tekmovalo iz tovarne pohištva Cerknica in doseglo tudi največ uspehov. Vse ekipe in posamez¬ niki, ki so zasedli prva tri mesta, so dobili lepe praktične nagrade in diplome, prvoplasirani ekipi odbojke in balinanja pa prehodni pokal. Nedvomno so se člani teh ko¬ lektivov, čeprav niso kaj prida trenirali, dobro izkazali. Skoraj vsi nastopajoči in organizatorji žele, da naj bi take športne igre postale tradicionalne in naj bi pritegnile k tekmovanju še ostale sindikalne podružnice našega kom¬ binata. Organizator pa naj bi bila vsako leto druga sindikalna po¬ družnica. Zbrani tekmovalci pred pričetkom tekmovanja Start motoristov GLAS NOTRANJSKE e BREST CERKNICA ♦ 12 KOLEKTIVA ZA KOLEKTIV ♦ SREST CERKNICA. + llZ KONlECTirVA ZA KOIBCUIV + BREST CERKNICA ♦ HZ KOHE Izvrševanje desetdnevnih planov v ekonomskih enotah Vemo, da proizvodnja pravilno teče le v proizvodnih ekonom¬ skih enotah, kjer je ra to pri¬ pravljena: delovna sila, stroji in naprave. Značilno sa naš kombinat je, da imamo poslovne enote delje¬ ne še v ekonomske enote, saj na ta način laže in uspešneje člani EE rešujejo vprašanja proizvod¬ nje, količine, kvalitete, ekono¬ mičnosti, terminov itd. EE so do¬ ločene za tisti del proizvodnje, ki ima največ skupnih značilno¬ sti. Poglejmo, ali ekonomska enota lahko uspešno dela, če ima le ka¬ dre, stroje in naprave? Ekonom¬ ski enoti so potrebne tudi suro¬ vine in materiali, tehnični opisi in načrti. Preskrbeti jim je tre¬ ba, da bodo polizdelki prišli v terminu, da bodo kvalitetni in da jih bo dovolj, kot to zahteva na¬ ročilo. Ekonomski enoti so po¬ trebna rezila in drugo orodje v pravem času. Ekonomski enoti je potrebna tudi organizacija proizvodnje, ki mora teči po najbolj racional¬ nem tehnološkem postopku. Le dobro organizirana proizvodnja doseže uspeh. Desetdnevni pism proizvodnje se te uveljavlja v ekonomski enoti. To ni admimi- strattvni plan, to je operativni plan. ki naj inštruktorju eko¬ nomske enote omogoča kar naj¬ bolj smotrno organizacijo pr> iavodnje. Pa ne samo to, deset¬ dnevni plan velja za vse niste, ad so odgovorni nuditi pomoč eko¬ nomski enoti in to: — pravočasno v terminu suro¬ vine, (žagan les, plošče j — materiale v terminu, kvali¬ teti in količini, — tehnične opise nažrte — kvalitetne tehnološke po¬ stopke, — polizdelke iz prejšnjih enot,, — tehnična pomagala, Ekonomska enota mora to do¬ biti, če ne dobi, je potrebno ta¬ koj to urediti. Naš dlj jfo da oskrba ekonomske enote posta¬ ne najboljša. Preskrba je tudi glavni problem, ki ovira naše EE pri uspešni proizvodnji Analizirajmo delo v ekonomski enoti in videli bomo, da mora¬ mo, reši ti dve bistveni vprašanji. — dvigniti raven strokovnosti delavcev z intenzivno insttinnMs- žo, — 2 afesffftdim^v ininmnm pitami mnunn rs- mn sprožiti sistem. M ho sproti omospočal preskrb© tKM: 2 vsem. kar rata isvrstev svojem k©- Ta sistem pa sahteva maksfr maOrao mbkffimtaijjo vseh šhnžfe od sIlmrHhi v postonmi enoti do IragniBn rta. drjinptenij Ti , hi so dhShmg in ©d- stainost hehtočU in Prav Ttifflko pa zahteva va I* ^ da Tkininiiifmini odkrivajjo pro- MemnuP j, M M se pokazali med de- sgsdtttsmim detom. TrTran irrkTTQ r mc nnra rra de- SetdnSTJia mrara—i - nrrri vedeti, kap,, ItmJIiikim wn torriaj bodo irfjptatri BharPaiv - TFiitrn mora detavoam, fcakirn hod® liMali,. kaj hod® dtohii od tisam. M so doferni oskrbovati ekranom- stbo enoto. Tm če tli ne bodo oskrbovali? Mmp/r dobrega oskrbovanja ni pro¬ izvodnih uspehov. Slabo in nedo- stotmum oskrbovanje zavira delo rifamrmnmnrgftriiltn enot. M Novi upravni odbori Centralni delavski svet lesno¬ industrijskega kombinata »Brest« Cerknica je na stoti redni seji dne 1. 4. 1963 pooblastil sindi¬ kalni odbor kombinata, da z upravnim odborom začneta pri¬ pravljati volitve za nove uprav¬ ne odbore po poslovnih enotah, kakor tudi za centralni upravni odbor. Volitve v upravne odbore po¬ slovnih enot so delavski sveti po¬ slovnih enot izvedli dne 27. apri¬ la 1963. Centralni delavski svet pa je izvolil novi upravni odbor dne 29. 4. t, L Novost pri letoš¬ njih volitvah je ta, da je vsak član upravnega odbora dobil tu¬ di namestnika, ki ga bo nadome¬ ščal v upravičeni odsotnosti (v času bolezni, dopusta itd.). Upravni odbori štejejo od 5 do 9 članov in prav toliko namest- Tovaril Trofoviek žita seznam prvonagrojenih nikov. Vseh 6 poslovnih emaft jima svoje upravne odbore. Pred starfurm moped i stov Poslovne enote imajo 358 odbor¬ nikov z namestniki. Ctemitnalmi upravni odbor ima 9 čfanfflv im namestnikov. - Za predsednika imrnit rallmKPs gB upravnega odbora je ponovni® iz¬ voljen tov. Stane štaritof. Ob prevzemu uprave s® maram upravni odbori :smailii;sriiTnaM gospo¬ darjenje prvega tromesečja im te¬ koče delo. Ugotovili so, da se go¬ spodarjenje razvija po zastavlje¬ nih planih. Iz razprav je razvid¬ no, da so v nove upravne odbore prišli aktivni upravljalo, M tondo kot izvršilni organi delavskih svetov storili vse, da ho plan go¬ spodarjenja za leto 19® uspešen. E. In. Večerna politična šola končala z delom Z zaključnimi razgovori, M smo jih imeli z vsemi slušatelji ve¬ černe politične šole v ponedeljek 6. maja, je ta oddelek šote za¬ ključen. Vendar ni tako. Slušate¬ lji, ki so slišali toliko aMuatoih predavanj, sodelovali v razpra¬ vah in v seminarskih nalogah, obdelali razna aktualna vpraša¬ nja, morajo sedaj vse teoretično znanje pokazati v praksi, v orga¬ nizaciji ZK, v samoupravnih or¬ ganih, v sindikatu in mladim, pa tudi v organizacijah izven podjetja. Organizacije ZK bodo morale načrtno sprejemati delo teh komunistov in jim še poma¬ gati pri reševanju raznih prob¬ lemov. Odbopkoitske eiripe v bodbu za točke Bose bafinairjj«* iz TP Cedavca GLAŠ NOTRANJSKE 8 Vzgoja poklicnih voznikov Združenje šoferjev in avtome¬ hanikov Cerknica je priredilo dne 7. in 14. aprila 1963 2-dnevni se¬ minar za vse poklicne voznike v domu ljudske tehnike v Cerk¬ nici. Prvo nedeljo je predaval to¬ variš Vinko Ileršič, inštruktor AMD Cerknica, drugo pa tovariš Marjan Metlika, uslužbenec TNZ Ljubljana. Šoferji so predavanja pridno obiskovali, prišli so tudi iz 20 km oddaljene Loške doline. Pohvaliti je treba tovariše šofer¬ je iz Loške doline, ker so redno prihajali na predavanje, tovariši iz Cerknice in okolice pa so našli izgovore in niso prišli. Po dru¬ gem predavanju smo predvajali tudi C ozkotračnih filmov za šo¬ ferje, ki so prisostvovali preda¬ vanju, za ostalo občinstvo pa smo prikazali 4 filme v kino dvo¬ rani v Cerknici in na Rakeku, na¬ meravamo pa jih prikazati tudi v Starem trgu in na Blokah. Naše društvo se že sedaj pripravlja na praznovanje 13. julija 20-obletni- ce prvega motoriziranega napada na Žužemberk, to je dneva šo¬ ferjev. Sodelujemo tudi v akciji »Prometni znaki —- činitelji var¬ nosti«. 13. julija nameravamo razviti društveni prapor, a ne vemo, če bo to izvedljivo, ker nimamo finančnih sredstev. Za¬ to smo zaprosili gospodarske or¬ ganizacije, da bi nam dodelile finančno pomoč. Med prvimi, ki so nakazali denar na naš tekoči račun, so bili: kmetijska zadru¬ ga Cerknica, kmetijska zadruga Loška dolina, lesni kombinat »Brest« in trgovsko podjetje »Škocjan« Rakek. Društvo bo pripravilo za proslavo 13. julija slavnostno povorko v nedeljo 14. julija dopoldne, popoldne pa to¬ variško srečanje vseh voznikov t. j. vrtno veselico. Društvo se tudi obvezuje, da bo priredilo zo¬ pet seminar, ko bodo sprejeti in dopolnjeni novi prometni pred¬ pisi. Tudi bolnega tovariša Ivana Knapa ne smemo pozabiti, saj je naš vzorni stanovski tovariš, že osem mesecev je bolan, zato pro¬ simo tovariše šoferje, da ga več¬ krat obiščejo. Vsem šoferjem in članom ZŠAM želi upravni odbor ZŠAM Cerknica srečno vožnjo, potnikom pa udobna potovanja! Franc Obreza BREST — IZ KOLEKTIVA ZA KOLEKTIV — BREST — IZ KO Start kolesarjev v polževi vožnji Kulturna dejavnost ob koncu sezone (Nadaljevan je s 4. si rani) dejavnosti pri nas. Šport dobiva zadnji čas nekaj podpore, kar je lepo in prav. Toda pri tem ne bi smeli dopustiti, da dobivajo pro¬ svetna društva prav zadnje kap¬ ljice, ki še (če sploh še) kanejo iz občinske pipe. Napovedanega -kulturnega" sre¬ čanja vseh društev, ki naj bi bilo na Rakeku, nismo dočakali. Prav tako tudi potujoča knjižnica še ni krenila na pot. Le kdaj bodo be¬ sede postale dejanja? Klubski ve¬ čeri so ponekod le pognali kore¬ nine. To je zelo vzpodbudno. Po raznih -poživitvah« teh večerov, ki bi jih lahko imenovali kar ple¬ si, pa še nismo stopili z mrtve točke. V tej žalostni bilanci pa so tudi svetle strani. Nedavno je DPD Svoboda Bresta priredilo svoj koncert, ki je bil lepo naštudiran V Starem trgu in Babnem polju so uprizorili nekaj dramskih del. Na Rakeku sedaj pripravljajo pre¬ miero. Delavska univerza je tudi letos pripravila vrsto predavanj, tečajev in seminarjev. Prav goto¬ vo ni tu vse našteto. Sezone je skoraj konec. Počit¬ nice, dopusti in izleti bodo kmalu tu. In jeseni? Po dosedanjem de.u sodeč tudi jeseni ne bomo kaj prida napredovali. Vendar bi bilo prej ali slej treba prenehati z ob¬ ljubami, ki jih ne izpolnimo, z vo¬ litvami tistih, ki ne delajo, z dota¬ cijami, ki ne zadostujejo niti za funkcionalne stroške. Ekipe srelcev se borijo za točke Podelitev nagrad balinarskim ekipam Mlakarjeva mati S tiho radostjo se spominjam prvega leta narodnoosvobodilnega boja in socialistične re¬ volucije, ko sem kot politični aktivist, član KP in od aprila 1942 do julija istega leta tudi sekretar partijske organizacije KPS Babna polica prihajal v to samotno gorsko naselje, kjer smo se sestajali komunisti-organizatorji NOB za to področje Notranjske. Največkrat sem potrkal na vrta Mlakarjeve domačije, kjer me je vedno z vso prijaznostjo in ljubez¬ nivostjo sprejela Mlakarjeva mati. Njen sin Lojze (Ljubo) je bil prvotno sekretar naše ce¬ lice, kasneje pa eden izmed najpomembnejših partijskih funkcionarjev na Notranjskem. Pri Mlakarjevih sem večkrat tudi prenočil, zlasti v prvih mesecih 1S42. Pa ne samo jaz! Mla¬ karjeva hiša kot vse ostale hiše na Babni po¬ lici so z gostoljubnostjo sprejemale partizan¬ ske borce in politične aktiviste in jim nudile vse, kar so premogle, zakaj Babna polica je bila izrazito partizanska vas in med vaščani ni bilo izdajalca. ☆ Tista huda zima 1941/42 se je poslovila. Prišli so nepozabni pomladni dnevi in z njimi doba prvega svobodnega ozemlja. Babna po¬ lica je bila vsa ozaljšana s pomladnim cvet¬ jem. Bujno je cvetelo sadno drevje in v zraku se je čutil prvi dih svobode. Prebivalci vasice so se mi zdeli kot bi bili prerojeni. Dan za dnem so prihajali in odhajali številni parti¬ zani, terenski aktivisti, vodilni tovariši, kajti to odmaknjeno gorsko naselje je bilo vse do ofenzive nekak sedež voditeljev osvobodilne¬ ga gibanja na Notranjskem. Mlakarjeva ma¬ ma me je sprejela kot običajno z veseljem in gostoljubnostjo. Tudi ona se mi je zdela ta¬ krat kljub trdemu delu na kmetiji nekako mladostno sveža in polna življenjske vedrine. Kar presenečen sem bil, ko me je pozdravila: -Smrt fašizmu!« To je rekla odločno in jaz sem ji odzdravil: -Svobodo narodu!« -Danes boš lahko odnesel literaturo,« je de¬ jala,« v naši hiši tiskajo Poročevalca in letake, kar pri tovarišu Bobnarju se oglasi.« Stopil sem v hišo, v kateri je nekaj dni v aprilu 1942 delovala eiklostilna tehnika. Vodil jo je Ludvik Lovko-Bobnar. V hiši je bilo živahneje kot običajno. Vse domače hčerke so vneto šivale obleke in tri- glavke za partizane, mati pa je kuhala, zakaj dan za dnem je bilo treba nasititi številne to¬ variše, ki so utrujeni prihajali z nočnih po¬ hodov in se ustavljali na Babni polici. Pri¬ hajal pa je tudi njen ljubljenec, sin Lojze, katerega je v mislih spremljala na njegovi odgovorni, zahtevni ini nevarni poti, poti vid¬ nega političnega delavca — ilegalca. V skrbeh je bila, ko je njena hčerka Vera, članica SKOJ odhajala na sestanke v Loško dolino ali v bližino Babnega polja. Vznemir¬ jena je bila, ko je hčerka nosila važna obve¬ stila v Viševek k Angelci Mlakarjevi in tudi v druge kraje Loške doline, kjer se je zadr¬ žala večkrat tudi dlje časa. -Morda se ji je kaj/ hudega pripetilo? Kaj če so fašisti spet izpenada vdrli v Loško dolino?« In spet je GLAS NOTRANJSKE 9 KAJ MISLIJO LJUDJE NA VASI? Pri prebiranju »Notranjskega lista« opaziš, da je v njem več hvale kot kritike. Podoba je, kot da je vsepovsod vse v najlepšem redu in da se nikjer ne dogaja¬ jo nepravilnosti. Toda ali je res tako? Ponekod živijo dobro in le¬ po, drugod slabo, včasih po svoji krivdi ali pa po krivdi drugih. Redkokje pa se kdo poglobi v usodo teh ljudi in se zamisli, kako bi bilo, če bi se tudi tem omogočilo boljše življenje. Vsak se briga rajši zase kot pa za koga drugega in tako se dogaja, da ne opazimo niti, kako živi so¬ sed. Mislim, da bi se moralo v sedanjem času vse drugače gle¬ dati na človeka in na njegove življenjske pogoje, saj je prav vsak delavec ali kmet, ki hoče delati in s tem boljše živeti, član naše socialistične družbe. Zato je razumljivo, da mora vsak, ki proizvaja, odvajati družbi sred¬ stva, čeprav se del teh sredstev povrne k proizvajalcem v obliki potrošnih in komunalnih dobrin. To se lepo sliši, toda žal ni vedno tako. Zaradi industrije vedno težimo k izgradnji centrov — pri nas Cerknice, na okolico, ki je prav tako v območju občine pa kaj radi pozabljamo. Ni čudno, če je prav zaradi tega razširjeno mnenje, da se po manjših vaseh, ki same ne morejo graditi, brez vpliva posameznikov ne more ni¬ česar napraviti. Tako mnenje vse¬ kakor kvarno vpliva na odnos vaščanov do občine ter družbe¬ ne ureditve. Ali res ne moremo tudi takim manjšim in odročnim krajem zagotoviti boljši način življenja? Mislim, da bi ob skrb¬ ni proučitvi ter upoštevanju mišljenja ljudi 'vsekakor prišli do kakega pametnega zaključka. Zakaj ne proučujemo takih stva¬ ri, ne vem, lahko pa navedem primer iz domačega kraja. Naša vas sicer ni najmanjša, toda komunalne naprave še zda¬ leč ne ustrezajo življenjskim po¬ trebam v 20. stoletju. Tako nas s Cerknico povezuje kolovoz, ki je vso zimo neprehoden, in steza, ki poskrbi, da lahko prideš v dolino presenetljivo lepo okrašen z blatom. Na drugo stran — v Begunje, pa vodi pot po skoraj prepadnem klancu preko mo¬ stov, ki sta le malo dvignjena nad ravnino, tako da ob vsakem večjem deževju lahko samo od daleč strmiš nanju; preko ne mo¬ reš, ker ju na obeh straneh za¬ lije voda. Sicer pa sta prehodna le za vozove, ki tehtajo s tovo¬ rom le do tisoč kilogramov in za pešce, ki lahko pazijo, da si pri luknjah v mostu ne polomijo no¬ ge. Zadnje čase so pričeli delati nove mostove, lesene seveda, ta¬ ko da bodo čez kakih deset let v enakem stanju kot sedaj, če ne še v slabšem. Zakaj ne bi materiala, ki je namenjen za to, prodali ter z nekoliko večjimi stroški napravili plošče iz železo- betona. Tako bi nam most služil brez popravila najmanj desetkrat dalj. Ne vem, kdo odloča o tej stvari, vem pa, da ni nobeden posvetil temu prevelike pažnje, ker je pač lesen most lažje in tudi ceneje napraviti. Druga stvar je elektrika. Kljub temu da se potrošnja elektrike povsod dviga, je pri nas še ved¬ no tako kot pred 20 leti. Tako ne moreš elektrike uporabljati za nič drugega kot za razsvet¬ ljavo, ker so pac pretanke žice in enofazni tok. če si hočeš pre¬ skrbeti kako električno napravo, je nočejo priključiti z utemeljit¬ vijo: »Prevelika obremenitev!« Vodovodne napeljave ne bi niti omenjal, ker so za popravila le-te potrebne prevelike investicije in so drugod ravno take razmere. Povedal bi samo to, da teče vo¬ da samo ponoči, kljub temu, da je bil že pred vojno zgrajen vod¬ ni rezervoar, ki pa žal stoji pra¬ zen. Prav gotovo bi bilo bolje, da bi to popravili in bi zbiralnik služil svojemu namenu, namesto da cevi rjavijo in zgrajeni ob¬ jekt propada. Vse to so morda preveč osam¬ ljeni primeri, vendar nameravajo prikazati, kako je v manjših kra¬ jih s komunalnimi napravami, ki so zelo pomembne za življenj¬ ski standard. Ljudje na sestankih, občnih zborih diskutirajo o tern, toda velikokrat dobijo na vse zahteve samo lakoničen odgovor: ni sred¬ stev. Ob takem odgovoru pa se tudi preprost kmečki človek za¬ misli in se spomni na davke, tak¬ se, sklade in podobne dajatve, ki jih plačuje, a se največkrat niti v najmanjšem odstotku ne povr¬ nejo. Prav gotovo ni zaradi taice ugotovitve zadovoljnejši in temu nezadovoljstvu lahko prisodimo tudi del krivde za tako majhen interes pri izboljšanju in napred¬ nejšem obdelovanju zemlje. V naših krajih so večinoma majhne vasi, ki imajo premalo delovne sile, da bi lahko same udarniško opravile kakšna večja dela. Mlajši ljudje, ki bi lahko delali, pa so zaposleni v indu¬ striji. Zakaj? Preprosto zato, ker jim življenje doma premalo nu¬ di, razen če hočejo živeti tako, kot so živeli njihovi očetje in dedje. Natranjska zemlja pa je Nekaj misli tehničnega vodja NK Rakek Mihajla Mišiča o svoji ekipi in perspektivah nogometa v naši občini. Kaj meniš o sedanji nogometni ekipi na Rakeku? Trenutno smo na 4. mestu v ljubljanski podzvezni ligi. Ker pa igramo večino prihodnjih tekem doma in le dve zunaj, nimamo možnosti, da bi se uvrstili na dru¬ go mesto in tako prešli v višji raz¬ red. Kaj je neugodno vplivalo na dosedanje tekmovanje? Neprijetno sta nas prizadeli od¬ povedi tekmovalcev dveh moštev, zlasti Papirničarja iz Radeč, s če- tako skopa, da bi tudi z najso¬ dobnejšimi pripomočki težko do¬ segli hektarske donose, kot so v ravninskih predelih. Prav zato nastajajo pri nas velikokrat problemi v zvezi s kmečko delovno silo. Ljudi ni, kmet pa mora ravno tako plače¬ vati dajatve. Če ima gozd, jih še nekako, toda največkrat mu osta¬ ne le toliko denarja, da se pre¬ življa, ne pa da bi skrbel za stva¬ ri, ki pravzaprav spadajo v ob¬ činsko področje. Zato bi bilo prav, da bi spre¬ gledali in začeli reševati tudi ta¬ ke težave, ki so velikega pomena za izgradnjo naše družbe in bolj¬ šega življenja. Ivan Hribar mer smo izgubili dragoceno točko. Imaš pri sestavljanju ekipe kakšne težave? Največji problem je pomanjka¬ nje mladih nogometašev med 16. in 18. letom, ki bi lahko nadome¬ stili tiste, ki gredo k vojakom. Se¬ daj ni ravno kritično, ker imamo osemnajst igralcev za prvo mo¬ štvo, med njimi so trije pripadniki JNA. Imamo tudi dva dobra igral¬ ca, stara nad trideset let. Kvaliteto nogometa v občini bi gotovo izboljšala združitev NK Rakek z NK Slivnica iz Cerknice. Kakšno je tvoje mnenje? (Nadalj. na 10. str.) Sprejem zvezne štafete v Starem trgu Nogomet na Rakeku postala vsa vesela in razigrana, ko se je pri¬ smejal sin Lojze in jo pozdravil: »Mama, smrt fašizmu!« Pomirjena, ko se je vrnila hčerka. Tako je mineval čas pred ofenzivo. Nad Bab¬ no polico, tam v bukovem gozdu, je vihrala slovenska zastava s petokrako zvezdo. Tu je taborila druga četa Zidanškovega bataljona. Borci te enote so bili v vasici vsakodnevni gostje. Poličani so delili z njimi zadnjo skorjo kruha. ☆ Zadnji julijski dnevi 1942. Dolga kolona žena, mater, otrok, mož in starcev je v sprem¬ stvu fašističnih stražarjev zapustila prijazni kraj. Za njimi se je pokazal rdeči petelin. Ognjeni zublji so požirali ljubke hiše in go¬ spodarska poslopja. Ostala je samo še cerkvi¬ ca sv. Antona. V koloni tiho stopajo Mlakar¬ jeva mati in oče ter njune štiri hčerke. S po¬ gledom boža rodni kraj in lepo obdelane nji¬ ve enajst članov Majdarjeve družine, kot bi slutili, da se trije ne bodo nikdar več vrnili domov. Za njimi koraka deset članov Anto¬ nove rodbine, odhajajo vsi ostali prebivalci naselja, vsi razen tistih, ki se z orožjem v ro¬ kah borijo proti fašističnim nasilnežem. Su¬ rovi vzkliki vojakov v čeladah. Psovke v tu¬ jem jeziku in preklinjanje spremlja kolono. Otroci jočejo in se držijo mater za krila. Ma¬ tere jih tolažijo, dasi jim bol stiska srce. Po¬ gumno in ponosno odhajajo v spremstvu ba¬ jonetov na neznano pot, v uničevalno tabo¬ rišče Rab. Tudi v taborišču so kljub najhuj¬ šim pogojem vsi ostali zvesti domovini, tudi v taboriščih so. delovali za novi čas, ki je moral priti. ☆ Bilo je po zlomu fašistične Italije. Povzpel sem se po lesenih stopnicah v Magušarjevo kaščo v Iga vasi, v kateri si je bivša intemi- ranka — Mlakarjeva mati s hčerkami uredila zasilno bivališče. »Tu je sedaj naše začasno domovanje, ko pa smo se vrnili iz internacije, smo nekaj časa živeli pri sestri v Kozariščah,« jč omenila mati vesela ob najinem snidenju. -Kaj hočemo, po vojni bomo obnovili požgane domove in gospodarska poslopja in vse bo v najlepšem redu, samo mnogih ljudi ne bo več. Moža smo pokopali v Gonarsu. Kako si je re¬ vež želel svobode. Kako vroča je bila njegova želja, povrniti se v domači kraj, priti na Babno polico in spet kmetovati, toda lakota in neznosno taboriščno življenje sta ga strli,« mi je pripovedovala mati. »Lojze mi je več¬ krat govoril: »Mama, brez žrtev ni zmage, brez žrtev si ne bomo priborili svobode. Naše delo bomo nadaljevali vse do zmagovitega konca,« je še pristavila in se sukala okrog štedilnika, da bi mi pripravila kaj za prigri¬ zek. Minevali so meseci. Spomladi 1944 so si Mlakarjevi zasilno obnovili požgano hišo na Babni polici. Tudi lam sem jih obiskal. Končno je nastopila toliko zaželena svobo¬ da, za katero je prispevala vse, kar je mogla, Mlakarjeva mati, na katero me vežejo neiz¬ brisni spomini. Hvaležen sem slovenski ma¬ teri, kmetici, partizanski materi, ki je vse svoje sile in sposobnosti darovala NOB, vzgo¬ jila vse svoje otroke v domovinski ljubezni in socialni pravičnosti. LOGARCKOV JOŽE 10 GLAS NOTRANJSKE Sko2akica kava Nogomet (Nadalj. z 9. str.) Mi se navdušujemo za združi¬ tev z NK Slivnico. Sporazumeli bi se za ime novega kluba in za igrišče, kjer bi igrali. Pri tem je edino pomembno le, da bi na ta način dvignili kvaliteto, zmanjšali stroške in popularizirali nogomet. Svoje mišljenje smo posredovali občinski zvezi za telesno kulturo, ki je storila prve korake za združitev, vendar je naletela na nerazumevanje pri NK Slivnici. Za katere tekme pa je največje zanimanje? Zanimanje za nogomet je padlo v zadnjih letih zaradi velikega števila pripadnikov JNA, ki so igrali v domači ekipi. Sedaj je moštvo sestavljeno iz samih do¬ mačinov, s čemer tudi zanimanje publike raste. Sodeč po gledalcih je največje zanimanje za domač derby Rakek: Cerknica. Pri vseh dosedanjih srečanjih je zmagal Rakek, le dve tekmi sta bili neod¬ ločeni. 1,—2 MOBy DICK, amer. barvni avanturistični film; 5. PRVI DAN MIRU, ruski film, ljub. drama; 8.—9. SLEPI POTNIK, francosko- avstralski barvni avantur, film; 12. SKRITA TRDNJAVA, japon¬ ski CS film — vojna drama; 15.—16. POEMA v DEŽJU, ame¬ riška revijska komedija, barvni film; 19. TUJI OTROCI, ruski film, družinska drama; 22.—23. LJUBEZEN IN MODA, jugoslo¬ vanski zabavni film; 26. DNEV¬ NIK ANE FRANK, ameriški film, drama o nesrečni Židinji; 29.—30. HREPENENJE, argentinski film o dečku in izgubljenem očetu. Predstave vsako sredo in sobo¬ to, ob 20. uri, v nedeljo popol¬ dne ob 15. uri! ZA MESEC JULIJ 3. PRFOKS, francoski film: 6.—7. DAVY CROCKET IN PIRATI, ameriški pustolovski film; 10. IGRE N ASMUČEH, jugoslovan¬ ski film; 13,—14. SREČA PRIDE OB 9. URI, jugoslovanski film; 17. DAN, KO SO DELILI OTRO¬ KE, ameriški CS barvni film; 20,—21. VRTOGLAVICA, ameriški barvni kriminalni film; 24. VIZA ZLA, jugoslovanski film; 27.—28. SEDMO SINDABOVO POTOVA¬ NJE, amer. avantur. CS barvni film; 31. PREKRŠEK V BEGU, italijanska drama. »GLAS NOTRANJSKE« Izhaja mesečno — Izdaja ga Ob¬ činski odbor SZDL Cerknica — Ureja uredniški odbor — Člani uredništva: Slavko Brglez, Franc Tavželj, Dane Mazi in Mi¬ lan Strle — Tehn. urednik: Janko Novak — Korektor: Sonja Vrebec — Tisk: CZP »Kočevski tisk« Ko¬ čevje — Letna naročnina 240 din na Rakeku Kakšna je bila zadnja tekma s Cerknico? Rakek je zmagal 4:2, pokazal je zrelejšo in tehnično bolj dovršeno igro, dočim je Cerknica igrala bor¬ beno in korektno. Kaj pa ostale tekme? V Kočevju smo po pričakova¬ njih tekmo izgubili. Na ostalih tekmah smo zmagali, če štejemo tudi 2 tekmi p. f., ko nasprotnik ni prišel igrat. Iz razgovora sem razbral, da nogometaši Rakeka pravilno gle¬ dajo na nadaljnji razvoj nogo¬ meta. Ekipa je organizacijsko do¬ bro vodena in disciplinirana, le na ta način se lahko nadajo, da se bodo uvrstili v višji razred. Te¬ žave bodo tedaj le zaradi večjih izdatkov, saj denarja že sedaj pri¬ manjkuje. Večji del sredstev si morajo že sedaj preskrbeti s proš¬ njami na gospodarske organizacije. Mazi Predstave vsako sredo in sobo¬ to ob 20. uri, ter nedeljo ob 15. in 20. uri! ZA MESEC AVGUST 3.—4. SIN RDEČEGA GUSARJA, mehiški barvni avantur, film; 7. PEKEL V MESTU, ital j. CS dra¬ ma; 10,—11. KAROLINA REŠKA, jugosl. CS barvna komedija; 14. TRI ANE, jugsl. film; 17,—18. TARZANOVA BORBA ZA ŽIV¬ LJENJE, amer. barvni avantur, film; 21. ŠOFER PO SILI, ruski film komedija; 24.-25. VIKINGI, amer. CS barvni avantur, film; 28. NEMIRNA LETA, ameriški CS film drama. Predstave vsako sredo in so¬ boto ter nedeljo ob 20. uri in nedeljo popoldne ob 15. uri! MESEC SEPTEMBER 31.—1. TONKA, amer. barvni film; 4. SONCE SVETI VSEM, ruski film drama; 7.—8. HER- KUL IN KRALJICA LIDIJA, ital. CS barvni zgodov. film; 11. TV X MINA V RITMU, italijanski glasbenozabavni film; 14.—15. KI¬ TAJSKI ZID, franc. CS barvni dokumentarni film; 18. NEBE¬ ŠKI ODRED, jugosl. film vojna drama; 21,—22. DEKLIŠKA PO¬ MLAD, ruski zabavni film; 25. ZVEZDE, nemško-bolgarska dra¬ ma; 28.—29. RESNICA, francoska drama. Predstave vsako sredo ter so¬ boto in nedeljo. Večerne ob 20. uri, v nedeljo popoldne ob 15. uri! CD m CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ C DONOSEN POKLIC — Kaj dela vaš sin v Ljubljani? — Pravijo, da je pisatelj. — Ali piše za zabavo ali denar? — Meni piše samo za denar. Ko so odšli od mize. so tam ostale samo narobe obrnjene sko¬ delice za kavo. Prišel je nekdo in obrnil vse štiri skodelice ter začel brati bodočnost. Pripovedoval je o mladini pri nas in o splošnem ■nju prebivalcev naše prelepe doline. Napisal bom, o čem so pripove¬ dovale skodelice in kaj so se pogo¬ varjali štirje, ki so sedeli za mizo in pili kavo. »France, si bil včeraj na balini¬ šču? Ali si slišal, kaj je bilo? je vprašal Tone. France je mirno odgovoril: »Ni¬ sem.« Tone dalje prede svoje pripove¬ dovanje: »Včeraj so balinali naši mladici za malinovec. Pa pride uslužbenka gostinstva in pravi: ,Za malinovec pa ne boste bali¬ nali! Balinajte za vino!’ Pa pra¬ vijo, da je mladina vdana alko¬ holu, drugi jo silijo k njemu!« France mimo odgovori: »To bo zmeraj tako.« Tone: »Počakaj, da ti do konca povem. Čez nekaj časa pride zo¬ pet nekdo in pravi: »Mulci, ne¬ hajte balinat. Zdaj gremo mi« Ker so se ti »mulci« upirali in ho¬ teli igro dokončati, je spet dejal: »Krogle niso last gostinstva, am¬ pak naše oz. moje!« Potem je po¬ pravil in dejal, da so sindikalna last KZ. Ker niso hoteli prenehati in je dobil nekaj ostrih odgovo¬ rov, se je še nekaj časa jezil, ven¬ dar je počakal, da se je igra kon¬ čala.« France je zagrenjeno odvrnil: »Veš kaj, pustimo to, saj nas ima¬ jo vedno za kakšne »mulce«. Ko smo že omenili KZ, sem se spom¬ nil na naš dom, v katerem je ime¬ la KZ spravljena umetna gnojila.« Tone na to: »France, ta dvorana bo ostala verjetno simbol ali spo¬ menik, v katerem naj bi se vršile vse kulturne prireditve naše do¬ line. Saj je bila zgrajena v ta na¬ men. Ne? Ne vem, za kaj jo bodo sedaj uporabili, ko bo občinska last?« Vmešal se je še Janez: »Menda jo bomo ohranili kot spomin, ka¬ kor nas spominja Loški grad na turške čase« Ludvik: »Saj bo res tako. Fant¬ je, kam gremo pa jutri?« »Saj res, jutri je nedelja!« so se mešali glasovi. Tone po premisleku: »Kam naj gremo?« Janez: »Kam pa drugam kot v kino ali v gostilno? No, zvečer so plesne vaje, toda tam ni nič de¬ klet. Ne vem, zakaj se niso prija¬ vile?« Zdi se mi, kakor da mislijo, da so najboljše plesalke na svetu. Zadnjič je rekla neka prevzet¬ nica: ,Kaj bom hodila, saj že znam plesat!’ Na veselici sem ple¬ sal z njo, pa še valčka ni znala dobro«. Janez nato: »Mislim, da jih je tudi malo sram!« Tone: »Beži, beži, saj ni nobe¬ den padel učen z neba.« »No, pogledat bomo šli,« je'hitel Ludvik. Dare: »Zdravo fantje, kaj se/me¬ nite?« / France: »Tisto kot na vseh mla¬ dinskih sestankih, pa ne moremo ničesar izboljšati. Sedi.« Dare: »Saj se tudi ne bo izbolj¬ šalo, če bo šlo tako naprej.« Janez: »Jaz pa mislim, da bi šlo, če bi se naši možje malo bolj zavzeli za nas. Zmeraj govorijo, kakšna je »današnja mladina«, samo po gostilnah bi hodila, de¬ lala pa nič,« Ludvik: ogorčeno: »Kam pa ho¬ češ iti drugam kot v gostilno? Sa¬ mo v kino in potem domov? Vsa¬ ke toliko časa pa je še kakšna igra.« Janez: »Igre tudi ne morejo biti vsako nedeljo. Če bi ti vedel, ko¬ liko truda je treba za igro, bi drugače govoril.« Ludvik: »Saj nisem mislil, da je iger premalo, mislil sem le, da je tako malo zabave pri nas. Ta¬ krat, ko so prazniki, greš na vese¬ lico, drugi dan pa slišiš: ,Spet je bil trd kot raketa’ ali pa, kakšna je današnja mladina!« Tone: »To se pravi, da ne smeš nikamor, samo doma bodi in živi kot krt v luknji.« Janez: »Ti. koliko heca! Zadnjič sem na cesti ustavil eno in jo vprašal, kdaj bodo imeli sestanek mladinskega aktiva. Drugi dan sem jo slišal, da se bom v krat¬ kem oženil.« Ludvik: »Janez, pusti to stvar, da je ne bo kdo slišal, drugače bo spet veliko govorjenja o porokah.« France: »Dare, zakaj so pri nas kluski prostori? Kaj so samo za sestanke? Televizorji pa samo za operacijske poskuse?« Dare: »To je menda tako kot z našim vodovodom, ki ga delajo že trideset let. Ampak pri tem smo dobro zaslužili.« Janez: »Mina, daj pet kav in pet konjakov.« Ludvik: »Janez, znaš preroko¬ vati?« Janez: »Znam. Lahko ti povem, če hočeš seveda, kdaj boš umrl.« Ludvik: »Dobro, povej!« Mirna prinese kavo in konjak, Janez plača in pogovor steče na¬ prej. Dare: »Danes me je sekretar ,=np+ nadrl, zakaj ni nobene oove- zave med mladinskima aktivi, za¬ kaj ne pošljemo zapisnika na ko¬ mite« France: »To je tudi res. Tudi mi moramo začeti resneje delati.« Iudvik: »Saj delamo, toda pre¬ malo. da bi tem »velikim« glavam kaj pokazali. Potruditi se bomo morali.« Janez: »Fantje, grem.« Tone - »Kam pa? Počakaj še, boš tudi meni prerokoval!« Janez: »Moram iti. Saj veš, ko¬ ga čakam. Pa se moram prej po¬ zanimati. da me ne bo kdo videl. Pogledati moram, če je teren »čist«. Drugače se bomo spet že¬ nili.« Vsi so se zasmejali. Janez ie od¬ šel oni pa so še nao»ej debatirali o stvareh, ki jih slišiš vsak dan v gostilni pri Benčinu. Prišla ie Mirna, odnesla skode¬ lice. Usoda oziroma bodočnost na¬ šega zabavnega življenja je ostala znana le meni, zato sem to napi¬ sal. Vedeževalec SPORED FILMOV ZA MESEC JUNIJ 1963