Dr. Anton Korošec, zaupnik regenta, pripravil jugoslovansko vlado do pogajanja s Hrvati Tom Mooney, komaj prost iz zapora, se skuša ločiti od žene, ki pa ni zadovoljna AMERIŠKA W DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^ * SLOVENIAN MORNING : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER K0>31 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 7, 1939 LETO XLII. — VOL. XLII. 'vezni sodnik v Cleveland« meseca ko je umrl zvezni sodnik v Clevelandu Mr. Hoey3 VSe 0,0 danes se administracija v Washingtonu ni mogla naj bo prihodnji zvezni sodnik v Clevelandu. Urad lv Af sodnika je najvišji sodnijski urad v severnem delu dr-e ^hio. ;v ^uv'ico postaviti zveznega sodnika ima predsednik Zed. dr- emo re^dnik seveda osebno ne pozna vseh kandidatov, torej j2a e !nienovati enega izmed številnih kandidatov, ki se pojavi- ^.ad Važno sodnijsko mesto. Predsednik se v vsakem slučaju aj |){ yn° zanese na zveznega senatorja dotične države, v kateri ^ 11 imenovan nov zvezni sodnik. Va, clttobru, novembru in decembru sta zastopala državo Ohio i je ,ezna senatorja ,oba demokrata. Senator Robert J. Bulkley, Hej,' P°ražen pri zadnjih volitvah, je zahteval, da predsednik ega Je ^mery Freeda, zveznega pravdnika v Clevelandu za zvez- ticjjj Roosevelt očividno tega nasveta ni sprejel, niti ju- p afielek vlade, ki ima važno besedo tozadevno. Ubij^ Porazu senatorja Bulkleya je bil izvoljen za senatorja re- tfaci j'160 ^0kert Taft, ki seveda nima nobene besede pri admini- Q da radio govoru priporoma . e Amerika Irži popol-'^lify ,V 5a^no napram vsem 'Vija aVam' To je edina '^n ' da ne bo ponovno V p v vojno. k ^Ughlin je izjavil, da tujezemska politi-6 J6t?i'1 držav nikakor ^ je' je prikrojena ta- S jn v korist internacionalen^ škodo nacionalistov, i *atlW zadnje čase zelo i << Zlasti naPram ta" '%•> "demokratičnim dr- " '^ija S sta Francija in J^a, je rekel Rev. h ' Francija in Anglija Hanrahan izvoljen Za predsednika družbe cestne železnice v Clevelandu je bil po-lovno izvoljen Frank Hanrahan, :>ivši likvidator propadle Guar-iian banke. Hanrahan dobiva £23,000 plače na leto kot predsednik družbe, dasi je izjavil lansko leto, ko je nastopil svoj urad, 3a se "prav nič ne razume na posle, ki jih vodi družba cestne železnice." Avtna nesreča John Novak, 1221 E. 72nd St., je včeraj zjutraj z avtomobilom zadel v drogove varnostne zone na Marquette Rd. in St. Clair Ave. Pri tem je dobil precej težke poškodbe, kot tudi njegova potnica Mary Boldan, 14200 Thames Ave., katero so morali odpeljati v Charity bolnišnico. % ^ -o- V uhovna ponesrečila ^ihi XT % 11 New Boston, Mass., kk ^tfl i 1 ila ft V avtni nez&odi Po: Siu ev-JohnMadigan, du-,!O0čnik fare . Toma- i Cl6 in Rev. Sheehan, ; sedaj župnik , i^H ' °nt- Na ledeni ce" ■ iNnil 11 avtornobil s ceste in , ■ °dpeljana sta bila v ^ - kjer dvomijo, da bi Jot nagrada je agilno društvo 40 SDZ. priprav-1 Stroške za vožnjo v it Sv0na Svetovno razstavo ' O kaJ^« članu, ki se bo ' za Pridobitev ' na , llajbolj odlikoval. ^! Se izplača! Povodenj v Ohio. 30,000 je potrebnih pomoči Cincinnati, O., 6. feb. Največja nevarnost pred silno po- j plavo radi reke Ohio je sicer minula, toda oblasti stoje pred ogromno nalogo, da skrbijo za : 30,000 ljudi, ki so bili sedaj 1 prizadeti radi povodnji. Po- -plava je zahtevala življenje ' šestih oseb. Največ je trpela ( država Kentucky, kjer so po- 1 toki, ki so pridivjali iz hribov, zalili premogarske hiše in so 1 prebivalci komaj pobegnili i smrti. oVda reke Ohio je za- ( čela padati od Pittsburgha do ^ Wheelinga. Vremenski urad ( prerokuje gorko vreme za par ' dni. Sicer bo padal tudi dež, I ki pa ne bo vplival na stanje 1 vode. Ameriški rdeči križ v J Washingtonu se že pripravlja, < da začne skrbeti za kakih 7000 ( družin, ki so prizadete od po- c vodnji. i -o--ž Martin zadeva ' Ob mnogobrojni udeležbi se i je v nedeljo vršil v S. N. Domu shod delavcev, ki so člani avtne unije in večinoma usluž-beni pri Fisher Body Co. Na " sejo je dospel R. J. Thomas, i ki je začasni vodja avtne uni- ] je, in dospel je tudi Elmer Do- 1 well, pristaš "suspendiranega" 1 predsednika avtne unije Ho- 1 mer Martina. Vršilo se je gla- i sovanje, ki naj dožene, ali so 1 unijski člani za Martina ali : proti njemu. Nasprotniki Martina so izjavili, da imajo veči- ] no, toda temu oporekajo pristaši Martina. Pristaši Martina so zapustili dvorano, ko je predsednik seje Mr. Beck- | man izjavil, da ima Thomas : večino in ko se njih zahtevi, da sa poimensko glasuje, ni ugodilo. Tekom zborovanja je Mr. Dowell, pristaš Martina, izjavil, da če bi delavci znali za vsa fakta v tem sporu, bi bili z ogromno večino na strani Martina. Lokalna unija avtnih delavcev v Clevelandu šteje nekaj nad 3000 članov. Z mosta v vodo S Superior viadukta je včeraj skočil v Cuyahoga reko 51 let stari Lee Everts. Rešilno moštvo je takoj dobilo truplo iz vode, toda ko so ga prepeljali v Charity bolnišnico je bil mož že mrtev. Pri padcu si je zlomil vrat. Everts je bil uslužben 30 let kot voznik, zadnje čase je pa začel nekaj bolehati, kar ga je najbrž pognalo v smrt. CuU za sodnika? Včeraj je prišlo iz Washingto-na sporočilo, da ima bivši Common Pleas sodnik Dan B. Culi največ prilike biti imenovan za zveznega sodnika v Clevelandu. Toda proti njemu je že vložen protest. Mr. Cull je pristaš Mil-lerjevega krila demokratov, in Gongwer, bivši načelnik stranke je protestiral proti imenovanju Culla. Grotto cirkus Sinoči je začel s predstavami v Clevellandu priljubljeni Grotto cirkus, ki ima vsako leto ogromno udeležbo. Del dobička od teh predstav je podarjen raznim dobrodelnim namenom. Zadušnica V sredo 8. febr. se bo za pokoj-. nim Leopoldom Peoek brala sv. . maša v. cerkvi sv. Vida. Prijate-j lji ranjkega so prijazno vabljeni. Zadušnica j Za pokojno Frances Levstik , se je danes ob 8. uri v cerkvi / sv. Vida brala sv. maša zadušnica. Lojalisti se brezpogojno podajo gen. Francu« Konec vojne! i Perpignan, Francjija, 6. febru- ] ar j a. španska vladi lojalistov je pripravljena podati! se generalu ' Francu skoro brezpogojno. Span- \ ski zunanji ministef se je toza- 1 devno sinoči posvetoval s franco- j skim in angleškim poslanikom. Da se vojna nadaljuje je zahte- ] val ministerski predsednik Ne- ( grin, toda skoro gotovo je tudi \ on postal drugega mnenja. Gen. Franco je dosedaj privolil v sle- ' deča dva pogoja: Voditelji loja- j listov ne bodo kaznovani, ako se podajo gen. Francu.; Ves laški in J nemški vpliv bo izginil iz špani- 1 je, kakor hitro je vojna končana. , Gen. Franco je že j. pred tedni t oznanil, da ko bo vojhe konec bo^ , do v Španiji imeli govoriti samo l Španci. Ako bi komunisti poslu- , šali španskega predsednika Aza- , no, bi bilo vojne že !zdavnej konec in ustavljeno: prelivanje krvi. -o—- Vest iz Jeruzalema ; Mr. Joseph Perušek, 14814 g Hale Ave., nam sporoča, da je f dobil žalostno vest, da je po , kratki bolezni umrl njegov 2 brat Tomaž, star 66 let. Ranj- i ki je bival kot samostanski r brat v frančiškanskem samo- ž stanu v Jeruzalemu. Doma je v bil iz vasi Breg, fara sv. Gre- ; gor pri Velikih Laščah. Po- \ koj njegovi duš-i! Bodi mu j lahka tuja zemlja! Joe Lovko umrl 1 Iz Akrona, Ohio, se poroča, 1 da je tam preminul dobro po- 1 znani Jos. Lovko, star 64 let. Preminul je nagloma. Stanoval je na 673 Koerber Ave., Akron. Ranjki zapušča dve ' hčeri in štiri sinove, brata ( Louisa in sestro Mrs. Jennie ( Virant v Clevelandu. Pogreb ; se vrši danes zjutraj ob 9. uri. Bodi pokojnemu mirna . ameriška zemlja! Po slovensko! Društvo Modern Crusaders št. 45 SDZ, ki je eno izmed najbolj agilnih društev Zveze in izmed takozvanih "angleško poslujočih društev" bo imelo aprila meseca, drugi petek v aprilu ,sejo v slovenskem jeziku. Take seje zanimajo pisca teh vrstic. Se bo gotovo oglasil na seji in prinesel nekaj bakšiča s seboj kot nagrado onemu, ki ga bo v slovenščini najbolj polomil iz dobre volje. Vest iz domovine Mr. Louis Zakrajšek, 6609 Bonna Ave., je dobil iz Dvorske vasi, fara Vel, .Lašče, žalostno vest, da mu je umrl brat Janez, star 72 let. Bodi ranjkemu mirna domača zemlja! Smrtna kosa V mestni bolnišnici je preminul Jos. Poznik. Pogreb ima v oskrbi Jos. žele in Sinovi pogrebni zavod. Več poročamo ju- . tri. i Računi za plin V našem uradu lahko vsak čas . plačate vse račune za plin. Ena-. ko tudi račune za vodo, alektri-. ko in telefon. Seja Seja gospodinjskega odseka - Slov. društv. doma na Recher . Ave. se vrši v torek 7. febr. ob - 7:30 zvečer, članice naj bodo go-. tovo navzoče. —< Odbor. Novi odvetniki k Te dni bo načelnik vrhovne i sodni je v Columbusu zaprise- - gel 106 novih odvetnikov, ki so izvršili študiie. Reliff naj se plačuje v gotovini in po gotovem standardu, je zahteva skoro 100 organizacij Cleveland. — V nedeljo se je v prostorih City kluba vršila važna konferenca, ki se je predvsem pečala z bi-ezposelnostjo in relifom. Sprejetih je bilo mnogo dobrih točk, katere dobi državna postavcdaja v pretres. Med drugim se zahteva izplačevanje podpore v gotovini namesto v grocerijskih naročilih, ureditev relifne blagajne in proračuna, da se bo za relif plačevalo kot se sedaj plačujejo stroški iz generalnega fonda in vpeljava državnega standarda za relif kot ga ima zvezna vlada. Na konferenci je bilo navzočih 350 zastopnikov, ki pripadajo 91 različnim organizacijam. Zasto- pano je; bilo 53 delavskih organizacij. Lodi Humi, državni poslanec, je posvaril navzoče, da ne smejo mnogo pričakovati. "V Columbusu delajo danes postave največji nazadnjaki," je dejal Humi, "in prepričani smo lahko, da od njih niti trohice ne bomo dobili. Brezposelni podpore gotovo ne dobijo v gotovini, ker bodo v Columbusu takoj očitali, da zapijejo denar." Poleg relifa se je konferenca pečala tudi z drugimi vprašanji, kot s štrajki, s štrajkolomci in državno uprave. Sprejete točke bodo v kratkem poslane državni zbornici v Columbus. razuma s Hrvati. Tega mnenja je bi'1 tudi dr. Anton Korošec, do katerega ima vladar princ regent Pavel največje zaupanje. Princ regent je poklical dr. Korošca k sebi in se z njim dolgo posvetoval. Takoj po posvetovanju je bil imenovan za ministerskega predsednika Dušan Cvetkovič, skoro gotovo na priporočilo dr. Korošca. Včeraj so dijaki v Belgradu demonstrirali za sporazum s Hrvati. Policija, ki je ob enakih prilikah skoro vedno nastopila proti demonstrantom, je včeraj ostala mirna in so di-Ijaki lahko demonstrirali. Belgrad, 6. feb. — Že včeraj se je na kratko poročalo, da je odstopil jugoslovanski kabinet pod načelstvom dr. Stojadinoviča. Izbran je bil nov kabinet, katerega vodi Dušan Cvetkovič. Novi kabinet ima predvsem nalogo, da stopi v pogajanja s stranko, kateri načeljuje vodja Hrvatov dr. Maček. Ker ima novi ministerski predsednik voljo, da se začne s Hrvati pogajati za sporazum, se pričakuje, da bo do tega tudi prišlo. Dr. Jan Krek, ki je bil v starem ministerstvu, je izjavil, da Jugoslavija ne more napredovati, ako ne pride do spo-! Dočim se Tom Mooney vozi z zrakoplovi pc Ameriki in stanuje v dragih hotelih ter pobira denar, ki ga prispevajo njegovi prijatelji, pa žena njegova doma pere, skrbi za hišo in se živi od WPA dela. Tom Mooney je povedal, da ni resnica, kar pišejo časopisi, da se namerava ločiti od svoje žene, ki je žrtvovala vse za njega. Toda ko so ga včeraj vprašali ponovno tozadevno, je zmigal z rameni, dočim je žena izjavilat da ji je Tom pismeno sporočil, da želi razporoko, ker "ne mara več svoje žene." Zadeva je v delavskih krogih izzvala ogromno začudenje, zlasti ker se ponavljajo govorice, da Tom zapravlja denar po luksusu, in sicer oni denar, ki je bil nabran za njega, da se ga reši iz. zaporov. Pričakuje se tozadevne izjave od Tem Mooneya. -o--t Fulton kandidat? 1 Parker Fulton, bivši pomožni državni prosekutor in zvezni pravdnik v Clevelandu bo mogoče prihodnji mesec naznanil svojo kandidaturo za županskega kandidata v Clevelandu na demokratičnem tiketu. Fulton javnosti sicer ni dobro poznan, toda o njem se sodi, da bi ga Millerjeva kot Gongwerjeva fakcija demokratov odobrila. Javni notarji Državna postavodaja v Co-; lumbusu se bavi z načrtom, da • zanaprej dobivajo urad javnega • notarja samo odvetniki. Dosedaj ■ jo lahko vsak postal javni notar, . kogar je sednija odobrila. San Francisco, 6. februarja. 1 Mrs. Rena Mooney, soproga 1 "slavnega" jetnika Tom Moo- ( neya, katerega je izpustil iz za- 1 porov governer države Californi- ] je, je včeraj rekla časnikarskim i poročevalcem, da jo namerava ( Tom Mooney razporočiti. Mrs. Mooney je stara 61 let. j In nikdar na svetu ni bilo ženske, i ki bi bila bolj vdana svojemu soprogu kot je bila Mrs. Rena Moo- 1 ney. Borila se je vseskozi zad- 1 njih 22 let, odkar je bil njen mož < v ječi, da ga reši zapora. Sirota je bila brez vsakega i centa, pa je šivala in opravljala . druga dela, da je preživela sebe in da je ves denar, kar ga ji je ostal dajala v fond za odvetnike, 3 ki so se borili za oprostitev Mooneya, njenega moža. Sirota je stradala. Mrs, Mooney sama je bila ob istem času' aretirana kot njen soprog, toda so jo končno oprostili. Ko je prišla iz zaporov, se je izjavila pred 22. leti, da bo raje stradala, kot pa bi udobno živela, dokler je njen mož v ječi. "Dokler je bil Tom v zaporih," je rekla Mrs. Mooney, "je bil vedno dober z menoj. Sedaj pa ko je prost, se mu je moralo nekaj zmešati, ker je začel govoriti, da se bo pustil ločiti od mene. Dokler me je potreboval, je bilo vse dobro. Sedaj pa me skuša zavreči. Toda ne bo šlo tako gladko," je rekla Mrs. Mooney. Mrs. Mooney je izjavila, da je njen mož "diktator." Ko je prišel iz zaporov, jo je komaj pogledal, pa je zapustil hišo in odpotoval. Od tedaj se nista videla več. Lepo uspela prireditev V nedeljo popoldne in zvečer je priredilo društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ zanimiv minstrel show. Popoldne je bila lepa udeležba, zvečer je bila pa dvorana Slovenskega doma na Holmes Ave. nabito polna. Opazili smo goste celo iz Barbertona, Loraina in Gi-rarda. Predsednik Frank Ma-toh je v lepih besedah pozdravil navzoče in v imenu gl. odbora KSKJ je govoril dr. Michael Oman, vrhovni zdravnik KSKJ. Prograih je spretno vodil dr. J. W. Mally, petje Mr. Martin Rakar, godbo Mr. Louis Opalek in kadeti so bili pod vodstvom Dorothy Troben-tar. Nastopili so tudi barber-tonski kadeti. V enodejanski burki sta nastopila Frank Ma-toh in Mrs. Frances Dgfrnar. Ves program je bil dobro izbran in fino izpeljan, da je bilo občinstvo prav zadovoljno. -o- Mnenje državnika V Clevelandu je govoril včeraj Sir Arthur Willert, poznani angleški urednik in diplomat, ki je povedal, da Evropa nikakor ne pričakuje, da bi Hitler spomladi začel z vojno, kot mislijo mnogi ljudje. Hitler se enako boji vojne kot se jo boje oni, ki' jo sovražijo. Nadalje je Sir Willert izjavil, da se tudi komunizma ni treba bati, kajti komunizem je le bolezen v nezdravih deželah, dočim je Amerika absolutno zdrava dežela. Hitler je velik bluffer in. kdor se mu poda, trpi, kdor se mu pa roga, temu se bo Hitler rad umaknil, je dejal Sir Willert. Odličen mlad Slovenec Mr. Louis J. Zgonc, 1123 E. 71st St., ki je urednik športnih prireditev v "Glasu SDZ" je od- 1 ličen učenec na Western Reserve univerzi v Clevelandu. Vseučili-ški športniki so mu pravkar prisodili čast in zaupanje, da bo njih manager za leto 1939 pri športnem klubu "Red Cats." V vseh ameriških športnih klubih, kot seveda tudi pri naših slovenskih športnih prireditvah zavzema Mr. Zgonc častno mesto in mu gre kot takemu odlično priznanje. Od naše strani mu želimo kar največ sreče in uspeha v življenju. Mr. Zgonc je član društva Slovenec št. 1 SDZ. Ugodnosti za jetnike Državne oblasti v Columbusu preiskujejo zadevo dobro poznanega Frank Sotaka, ki je član državne pomiloščevalne komisije. Sotak je nameraval premestiti dva jetnika iz zaporov v Columbusu v zapore v New London, kjer je jetnikom mnoga bolj ugodno. Premestiti je nameraval Alex Bern-steina, bivšega davčnega blagajnika v Clevelandu, ki je bil spoznan krivim, da je ukradel $477,000 davčnega denarja, in nekega unijskega voditelja. Enaka premestitev bi neugodno vplivala na ostale jetnike. Otrok umrl Staršem Joseph in Mary Ke-- nik, 3536 E. 110th St. je umrla novorojenka. Pogreb se je vršil včeraj popoldne pod vodstvom i Louis L. Ferfolia. Dekliško ime • matere je bilo Urbančič. Naše ) sožalje družini. Nov grob Danes zjutraj je preminula poznana Rose Pire, stara 46 let, s stanujoča na 7505 Aberdeen . Ave. Pogreb bo vodil Jos. žele in o Sinovi pogrebni zavod. Natančneje jutri. 2___ AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 7, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. * 83 No. 31, Tues., Feb. 7, 1939 Amerika in Evropa Med vestmi o važnih dogodkih po svetu se je mnogo poročalo o poteku pan-ameriške konference, ki se je pretekli mesec vršila v Južni Ameriki. Velika važnost in značilnost te konference je bila v tem, ker je slednji prisostvovala delegacija vseh republik Severne, Centralne in Južne Amerike, in se je konference udeležil sam državni tajnik Zed. držav Mr. Hull. Med delegacijo so bili zastopani ne samo predstavniki demokratske, pač pa tudi republikanske stranke, med njimi tudi bivši kandidat Landon. O poteku in o zaključkih te konference so mnogo pisali ameriški časopisi, dočim je evropsko časopisje prinašalo bolj kratke vesti, iz katerih pa se je mnogokrat čitalo prikrite napade na vlado Zed. držav, ki baje cika za tem, da zavlada po vsej Ameriki. Zanimivo je, kaj piše eden izmed londonskih časopisov: "Današnja Evropa je skoro podobna pravljičnemu indijskemu fakirju, ki je mislil, da je njegov trebuh središče sveta. In ravno tako je Evropa mislila že zadnjih dvajset stoletij, da je kras vsega človeštva in središče svetovne sreče. Toda z odkritjem Amerike se je to mnenje vendar nekoliko predrugačilo. "Težišče evropske politike, ki je bilo vse dotedaj okoli Sredozemskega morja, se je premaknilo proti zapadu. S tem se je priznalo, da evropska važnost in vpliv propadati. Evropske države so začele misliti na kolonije. Nastale so te ko lonije v Afriki, Angleži so šli naravnost v Indijo, nastale so koncesije Kitajski, in tako je Amerika skoro nehote prišla v svetovno politiko, toda Evropa je še vedno prepričana, da je središče vsega svetovnega gibanja in delovanja. Toda resnica je, da gleda danes Amerika na Evropo kot gleda mlad, pogumen fant na — starinske ostanke v muzeju, "Toda Evropa, kot.vsi propadli aristokrati, skuša še ved no živeti od nekdanje svoje islave. Toda iluzije so najbolj nevarna točka v politiki. V svoji samozavesti posvečuje Evropa malo pažnje dogodkom po ostalih delih sveta. Kako silno čudno je, da se evropsko časopisje skoro nič ali pa le malenkostno bavi s tako važnim dogodkom kot je bila panameriška konferenca v Limi. In vendar je pa panameriška konferenca mnogo bolj važna tudi za Evropo kot so bile vse evropske konference, ki so se vršile po zaključku svetovne vojne. — V Ameriki se danes kuje usoda sveta. Kar se tiče števila prebivalstva sta obe Ameriki, Južna in Severna, za nekako polovico slabši od Evrope. Toda veliko število prebivalstva ne znači vedno velike moči, še manje mnogo bogastva, toda kar se tiče bogastva, živega in mrtvega, obe Ameriki daleko nadkriljujejo vso Evropo, da lahko rečemo z vso pravico, da je Evropa postala prava — beračica. Do polovice 18. stoletja je bila vsa Amerika podložna evropskim oblastem. Taka podložnost pa je morala končno ro diti borbo za osvobojenje, in v devetnajstem stoletju so ame riške države izvršile svojo politično in skoro gotovo tudi ekonomsko emancipacijo od Evrope. Pri tem pa poseza Amerika globoko v evropski živelj. Da, celo v svetovno vojno je zašla. Vojna je bila končana, toda evropska kriza traja naprej in naprej. Zadnje čase se Amerika ne briga več dosti za to evropsko krizo. Oči Amerike so danes na ameriškem kontinentu. In čiindalje bolj se opaža, da Amerika vedno bolj umika svoje roke od Evrope. Radi tega se je vršila panameriška konferenca. Ta konferenca je bila nekaka ljudska konferenca, ne pa kot so gosposka zborovanja v Evropi, kjer se narodov ne vpraša za njih bodočnost. Tako vidimo, da Evropa ostaja sama za sebe, dočim Amerika napreduje in .si ustvarja dnevno nove moči. Zadnje čase je Amerika postala edina, in to je prinesla panameriška konferenca, na katero so v Evropi razni državniki tako malenkostno gledali. Stara Evropa ni več podobna sami sebi. Izrabljena je kot stara dekla, ki ne najde niti strehe več, da se odpočuje po tisočletnem delu. Amerika je mlada, ustvarja, in predvsem je svobodna, kar daje še nadaljnih moči vsem državam, kjer narodi sodelujejo s svojimi vladami. Kaj pravile! Zveza društev Najsv. Imena je v nedeljo sprejela resolucijo, ki se jo odpošlje na družbo cestne železnice v Clevelandu. Resolucija najstrožje obsoja pisanje uslužbencev te družbe, ki javno in brez vzroka blatijo preprilanje katoličanov, ki sicer tudi pa.troni-zirajo podjetje in indirektno dajejo kruh nesramnim bogokletne-žem. Je bil že skajni čas, da se nekaj stori v tem oziru. Podjetje naj ve, da katoličani ne bodo s svojim denarjem redili gade. « * • Ko sco imeli komunisti v mestnem avditoriju v Clevelandu shod, sta bili tam obešeni dve sliki, ki sta dajali izraz komunističnih patriotov. To je bila slika Earl Browderja, komunističnega agitatorja v Ameriki in pa slika rdečega revolucionarja Stalina Groznega. Slik kakega Washingtona, Lincolna, Wilscna ali Roose-velta ni bilo nikjer. Za take ljudi so clevelandski davkoplačevalci postavili mestni avditorij. i » » «—► . . « .—•—•—•—•—•—•—>—•—.—«—.—.—.——.—.— BESEDA IZ NARODA ...........-.................. Naš hrvatski pionir Piše Ahton Grdina Med Slovenci in Hrvati je najbolj poznano ime Math Brajdiča. To pa radi tega, ker se je nahajal od prvih dni naselja vedno med nami, vedno v srcu naše st. clairske kolonije. Dalje pa tudi radi tega, ker je bil vedno aktiven na narodnem in društvenem polju. Mr. Math Brajdiča bi moral vsak spoštovati, če nam je kaj na tem, da damo vsakemu po zaslužen ju, kar mu gre. On je bil ne samo dober in previden gospodar, bil je tudi vsakemu dober svetovalec in pomočnik, v besedi in dejanju. On se je držal tistih besed: česar sam nimaš rad, ne stori tega1 ni drugemu. On je pa vselej rad podučil druge. Nikomur pa ni storil žale-ga, mnogim pa je pripomogel do svojega obstanka. Zato se njegovo ime sveti med drugimi in to je tudi zaslužil. Math Brajdič je spoštovan tako med katoličani kot med narodnjaki ker ga vsak smatra za poštenega in pravičnega. Radi tega nas bo zanimalo slišati tudi iz njegovih mladih let in o družini, iz katere se je kot mladenič naselil v Ameriko. Mi že lahko sklepamo po družini Mr. Brajdiča, da je tudi on moral biti sin odličnih staršev. Math Brajdičeva družina tukaj je zelo spoštovana in poznana. Njegovi sinovi so v odličnih službah. V veliko čast nam je tudi to, da sta oba njegova sinova poročila Slovenke. Sin Math je kemični inženir in profesor te stroke, dočim je sin Frank zobozdravnik. Zelo prijetno se je pogovarjati z Mr. Brajdičem, Praznih besed on ne bo pripovedoval, niti rad poslušal. Možatost pri njem šteje; mož je značaj en in preudaren, doma in drugod. Mr. Brajdič je doma iz Brod-Moravice. Prav dobro se spominjam tega kraja in tega imena. Ko smo se leta 1931 peljal z avtomobilom v družbi dr. Franc Trdana, dr. Škulja, župnika iz Dolenje vasi in p. Kazimir Zakrajškom iž Ljubljane preko Dolenjske in Kočevja, smo se peljali mimo Broda-Moravice. Pot pelja na Sušak do Jadranskega morja. Od domačega kraja mi je Mr. Brajdič pokazal tudi razglednico. Tu je Mr. Brajdič pastiroval, potem hodil v šolo, nato se učil rokodelstva ter zatem odšel v Ameriko. Ta kraj je obmejni kraj Slovenije. Zadnja slovenska fara se imenuje Fara. Potem je reka Kolpa, ki nas meji od Hrvatov. Toda na obeh straneh reke žive pomešani Slovenci s Hrvati. Pri hiši, kjer je naš hrvatski pionir doma, se je reklo Dolenje Štefanov. Mr. Brajdič je bil eden izmed trinajstih bratov in sestra. Hiša je bila narejena iz hlodov, prav po starem modelu, pozneje so jo pa izboljšali. Oba, oče in mati sta umrla tekom enega tedna v letu 1902. Po očetu je imel Mr. Brajdič pet stricev in dve teti. Danes mu živi samo še en stric Ludvik, ki vodi trgovino že pol stoletja v Brodu Moravice. Dekliško- ime matere je bilo Margareta Čolnar. Družina, iz katere je naš pionir, po-stoji takole. Dve sestri in dva brata so bili starejši kot Mr. Brajdič. Več jih je umrlo v mladih letih. Od vseh trinajstih otrok je; doma šest sester in sicer Terezija, Katarina, Franca, Ana, ki se nahaja v Zagrebu, Marija in Veronika, ki se nahaja v Ameriki, poročena z Geo. Kavranom. Mr. Brajdič se je rodil leta 1874. Njegov oče je bil navaden delavec. V jesenskem času, ko je ponehalo večje domače delo, je šel vsako leto v Slavonijo za delom, da je mogel preživljati številno družino. Oče je velikokrat priporočal sinovom, naj hodijo radi v šolo, da je šola zelo potrebna za vsakega moškega, ki hoče iti po svetu. Oče ni znal ne pisati ne brati. Naš pionir je hodil v šolo k učitelju Vil-kotu Golobiču. Šola je bila štirirazredna, kjer je bilo 175 učencev in učenk. Izven šole je bilo treba pa delati doma. Učenje je bilo Mr. Brajdiču lahko in je bil vedno med prvimi. Ko je bil star 14 let, so ga dali v Karlovec učit za čev-larja. Učil se je tri leta in tri mesece. Med učenjem je pa moral še hoditi v samostansko šolo v Karlovcu, ki je bil na •Jelačičevem trgu. Mojster, pri katerem sfe je izučil čevljarstva, se je pisal Anton Mari-nič. Ko je dobil spričevalo kot izučen čevljar, je Math prišel domov, da poskusi srečo na svojo roko. Pa se mu je zdelo, da bi bilo za 17 letnega mladeniča bolje, da nekoliko pogleda po svetu, da si najprej nekaj prisluži, potem bo pa pričel na svoje. Toda oče se je upiral in ni pustil sinu nikamor. Prav tisti čas se je odpravljal v Ameriko očetov brat. Math je silil v Ameriko in končno se je oče udal ter mu dal 150 forentov za pot. Na 27. marca 1892 se je poslovil mladi Bjajdič od domovine ter odšel korajžno v daljni tuji svet. Takrat je potovala v Ameriko tudi prva Hrvatica od tistega kraja, Mrs. Marija Jurkovič, ki je šla za svojim soprogom v Ameriko. Težko je bilo slovo od doma, zlesti še, ker je šlo takrat tako malo ljudi čaz morje. Potovali so preko Budimpešte in Dunaja in se vkrcali na par-nik Oldenburg. Ko je bilo čas, da odrine parnik od celine, takrat se je skoro kesal, saj je ljubil starše in dom. Toda le misel, da si bo nekaj prislužil v svetu in se vrnil potem domov, ga je tolažila. Na 14. aprila je dospel parnik v Baltimore. Od tam so se odpeljali v Pittsburgh. Tam so šli na naslov Grgota Jur-koviča na 43. in Butler St. Tam, so bili največ naseljeni Hrvatje, kot so še danes. Domačini so Matha obžalovali, da je tako mlad prišel v Ameriko, da ne bo mogel dobiti dela. Tako pogumno jim je odgovarjal, da se ne ustraši nobenega dela. In je začel iskati delo. Težko ga je bilo dobiti in če se je dobilo, je bilo na cesti ali v kanalu z lopato. Stalnega dela se ni moglo dobiti. Plačali so pa od 7 do 8 centov na uro. Našemu mladeniču je pa zelo pomagalo to, da je znal popraviti čevlje in s tem .si je zaslužil nekaj malega, da je mogel obstati. Še dobro ve, da je za delo dveh ur zaslužil 30 centov, za drugo delo pa za teden dni $5.00. Toda že po prvem tednu je dobil pribolj-šek, ker so ga delodajalci takoj radi imeli. Takrat je bil prišel pa naokrog zastopnik neke železniške družbe, ki je nabiral delavce, da bi šli delat na progo v Hanover, O., ker je bil agent Hrvat, se je priglasilo več ljudi. Tu so plačali po $1.25 na dan. Dela so se privadili in živeli so zelo preprosto. V osmih mesecih so delo dokončali in se vrnili nazaj. Tu je Math zaslužil toliko denarja, da je poslal očetu nazaj, kolikor mu je bil dal za pot. Spomladi leta 1893 se je pa odpravilo sedem Hrvatov in nekaj Madžarov ,v Cleveland. Ustavili so se pri naseljenih Madžarih na Buckeye Road. Madžarov je bilo takrat že polno v Clevelandu. Imeli so že svojo dvorano, gostilne in tudi svojo cerkev. Mr. Brajdič je pripovedoval, kako je prišel v gostilno Hrvat v ameriški vojaški uniformi. Prej je že služil vojake v Avstriji in tukaj je vstopil pa v ameriško armado. Drugi dan se je priglasil za armado tudi rojak Frank Ko-vačič, sedaj že pokojni, ki je takrat stanoval pri Slovakih. Mnogo Hrvatov je takrat stanovalo pri Slovakih, ki so bili prijazni ljudje in tudi verni, da so nas v nedeljo opominjali, naj gremo v cerkev. "Ko smo prišli v Cleveland," je pripovedoval Mr. Brajdič, "so se začeli slabi časi. Tista nezabna kriza se je vedno bolj razširjala. Polagoma smo vsi izgubili delo. Včasih smo dobili delo za en dan ali dva, pa skoro napol zastonj. Meni je še vedno pomagalo to, da sem rabil šilo in dreto. Pri Slovakih smo plačevali po $3.00 na mesec za pranje in stanovanje. Za jesti smo si morali pa posebej kupiti. Kar smo kupili, to nam je pa gospodinja skuhala. V septembru se nas je nekaj podalo v Benwood, Va. k nekemu znancu. Ta mi je dal dela za deset dni in zaslužil sem 10 dolarjev. Ko sva pa obračunala za hrano in stanovanje mi je ostalo še 50 centov. Kaj naj napravim s tem, kako naj grem v Cleveland? Tu ne ostanem, rajši grem peš nazaj v Cleveland. Pa jo res majhnem kar peš. Do Beaver Falls sem imel nekega spremljevalca, od tam sem pa ostal sam. Ni bilo prijetno tako sam na poti, nepoznan, lačen in izmučen. Hodil sem ob železnici in kjer me je noč dohitela, tam sem se vle-gel v travo. Dve noči sem tako prespal na prostem, pre-dno sem prišel v Cleveland. Tukaj sem potem dobil v neki popravljalnici čevljev delo. Najprej sem dobival po $4.00 na teden, potem pa $5.00. Stanoval sem pri Slovakih, dokler ni prišla sem soproga Frank Kovačiča. Šele leta 1897 se je moglo dobiti bolj stalno delo z malo boljšo plačo. Silno sem varčevali in leta 1900 sem sklenil, da se oženim, saj sem bil že star 25 let. Ker mi je bila domovina in moj rojstni kraj najbolj pri srcu, sem sklenil, da tudi ženo dobim od tam. Izbral sem si Štimcovo Francko, s katero sva se poročila 7. maja v cerkvi sv. Vida. Poročil naju je župnik Rev. V. Hribar. V to cerkev smo takrat hodili in moj sin Math je bil tudi tu krščen. Ko sem se oženil, sem stanoval pri Valentinu Čolnarju, ki je bil oče moje žene. Leta 1901 se je pa že bolezen priklatila v družino. Jaz sem bil bolan in štorklja je pa skrbela za naraščaj. Rojaki so me pričeli nagovarjati, naj bil pričel z gostilno, ker sem imel mnogo znancev. Dne 1. februarja 1902 sem prevzel gostilniške prostore od mojega tasta. Od tedaj naprej se je pričelo naše življenje izboljševati, toda sreče nismo uživali dolgo. Umrla mi je soproga deset dni po porodu hčerke. Junija 1904 sem se poročil z sedanjo mojo soprogo Heleno, rojeno Mance, ki je tudi iz našega kraja doma in kateri sem poslal karto, da je prišla v Ameriko. Naša družina sestoji iz sledečih članov: sina Math in Frank in hčeri Ana, poroč. z Math Jurkovičem in ki se nahaja v East Brady, Pa., ter Victoria, ki je> še doma. Do leta 1914 smo bili na 63. cesti, kjer smo vodili gostilno. Potem pa smo se preselili na svoj sedanji dom na 1191 Norwood Rd. Mr. Brajdič je skupaj z Mr. Gozdanovičem lastoval Norwood gledališče. Potem je pa poslopje prevzel sam in gledališče dal v najem. Bil je štirikrat delegat na konvencijo HBZ in večkrat uradnik pri raznih društvih. V prvih dneh je oral ledino za hrvatsko kolonijo, zato je pri vseh poznan in priljubljen. Naj še to omenim, da je bil Mr. Brajdič zelo vnet za ustvaritev samostojne Jugoslavije in je idejo tudi z denarjem podpiral. Pohvalno moram tudi omeniti, da je bil Mr. Brajdič tudi vedno dober podpornik Jugoslovanskega kulturnega vrta, za kar mu gre vse priznanje. Naj ta naš brat Hrvat še dolgo živi v naši naselbini, kjer je spoštovan ii* priljubljen. Torej, kaj bo? Cleveland (Collinwocd), O. Ti poštajna ti! Skoro je že minilo eno leto, pa me še ne pustijo ljudje pri miru. Zadnji teden sem zopet videla v Ameriški Domovini, ko me je tisti Jaka poba ral, če jaz kaj vem o tistem vran-ču, ki je naslikan v cajtengah Hm, kaj se ga bojite? Veste, ljudje božji, lansko leto sem vse hribe obletela radi nevest za našega preljubega Nacka. No, ako hočete letos kaj več vedeti o tem vranču, bom pa povedala. Dne 19. februarja bodo lovili to črno pošast. Tolike- sem zve-dela od našega čevljarja. Seve, cn se ga grozno boji. Vprašala bi ga še kaj več, ker sem pa videla, kako se sirota trese, če sem mu omenila vraga, sem ga pustila pri miru. Začela sem poizvedovati na svojo roko, kdo bo še pomagal, da ga vlovijo. Izvedela sem od strežaja pri Urbanovih, da ga bo prav za prav on v zanjko vjel in na ta način pri-moral, da pusti njegovega gospo darja pri miru enkrat za vselej. Torej Rezi, nič se ne boj. Jaz, Repla, ti svečano zagotovim, da se ti ne bo nič hudega pripetilo. Meni boš vendar verjela, saj jaz se na take stvari razumem. Tistemu Jakatu, tam pri naših caj tengah, pa svetujem, naj me kar lepo pri miru pusti. Si me lansko leto zadosti po cajtengah vlačil. Mamka božja, koliko sem lansko leto pretrpela in letos me pa ta poštajna zopet obira Ja, ali je to prav, ljudje božji? Pa zakaj samo Repla, daj, pobaraj še Uršo. Pa mislim, da se jo bojiš, ker ona bi ti jih že name-tala in napela, da bi te kmalu minilo. Oni dan sem srečala Naclo, ki je tisto revše od Nacka vlekla za reko. Malo sem se jo bala vprašati kaj tukaj dela, pa sem se le pokorajžila, kar bo pa bo. "No ,Nacla, kaj pa vi tukaj delate?" jo vprašam. O tristo zelenih, da ste jo videli, kako je zrasla. Ko mi jih j p pošteno naštela zaradi Nacka in tiste ženitve, se je pomirila. Potem pa začne še precej lepo pripovedovati, kake da ga je Micka' lansko leto polomila, ker ni hotela priti k njim Kaj teki bo t0' 19. februarja v Co1' IN za nevesto. Ako se ji sedaj i godi, ji prav privoščim, jerfi "Ako bi bila poročila H Nacka, bi se ji prav dobro n 10," je pritaknila. "Ja, kaj pa prav za pran te tukaj pri nas, mati Nacl|| vprašam. "I, kaj neki. Mislila sefl pla, da vso veš, ali pa vsaj več, pa vid>m, da si prav P1 malih. Poglej mojega ^ Zadnji teden je v Amerik1, movini videl tisto sliko o s"' ju in vragu, pa stegne i1 "Mati ,veste, najbolje je, ^ va doli v Collinwood tri prej, da si preskrbiva Pravijo, da bo letos še vecf kakor jih je bilo lansko iet°| Pa sem djava: 'Pa naj la tako nimamo sedaj velif poglej va, kaj še delajo ^ linci. Ko sva pa že tukaj va obiskala pa še dvoril Holmes Ave. na 19. februar.1! vidiva kakšnega črnega ]_ bodo kazali. Veš, ReP&' še ne veva kje bova dob^ perge. Kc jih dobiva, ti ^ povedala, da mi boš spor^ novic, ki jih imaš vedno P° šaro!" Torej ljudje božji, poZ°r, še nimate vstopnice, Prf i ^ si jo, kajti lahkel se zgodit. ^ bo zmanjkalo. Ako se nejv ' te in vam ta predstava u' j! tem rečem jaz, Repla, kivS* j da se boste kesali na te<"" j onem svetu. Ti, preljubi moj Japče^ vej tisti Rozi, ki je pisala*, ^ naj se popolnoma nič ne b® pak kar pride naj na l"-arja v Slovenski dom na _ j Ave., pa se bomo prav do^ Q 11. Te prisrčno pozdravlJ> ^ tvoja K. v ti Si (Ti, Repla replasta, % pozvedi, če bo res vrag L štefletne šival. Semslis0 ', , ca govori okrog, da bo, ™ | tako dolgo dreto, da bo m0^ ^ čiti skozi okno Slovens^ jt ma vsako bart, kc bo P°tej to najmanj do Trčkov«^ j. za in doli do Saranac ig stelca, pa po 160. cesti t1^ 0 mo Urbančiča. Pa ^ te verjamem in ne. Pa da ,. na takem stolu, ki »im3 , ker je njemu vse lahko "k ki ima vse spodnje pr°s ,,! V] jemu. Pa še tisto mi izvedi, če je šuštar, k1 ,J vragom ongavil, res v i stim Nackom, ki bi se bl I leto skoro oženil. Profil f zdrav od Jak.). ST. CLAIR RIFLE ^ Prihodnja klubova se[, | vršila v sredo 8. ^ sedmih zvečer v Slov«11^'. ^ mu na Holmes Ave. ^ mo imeli tudi strelske ^ ^ liram na članstvo, da polnoštevilno. Izid za L' streljanja je bil sledeč: Štampfel......- " Baraga......- - '. | L Novak J.....ji L Bozich A..... - " ji Seitz F. ...... "j!^ Kramer F..... f ^ Spenko F..... - " f ^ Kushlan L... - - "" ' J>0 Kobal F.......• AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 7, 1930 _.__S ŽUTI Po nemškem Izvirnika K. Maya dih debel nosilnico, jo obesili med dva konja, položili na njo ranjenca in odpotovali. S Halefom in njegovim sinom sem še za nekaj minut ostal pri Rihovi grobnici. Poslovili so se od ljubega vran-ca. "Gospod, tako težko, tako hudo mi je!" je pravil Halef. "Pač nikdar več se ne bom smejal —. Srce mi je polno solz —. Tako mi je, če bi ne bilo greh reči —, kot ga mi je umrla Hanne, najboljša med ženami —." Molče sem mu stisnil roko. Odjezdili so za tovariši. Opoldne smo izpustili Kur-da. Besedice nista rekla, naglo sta izginila v gorovju. Drugi dan smo pi'ispeli k Džibrail Mamrašu. Pripovedovali smo mu naše doživljaje, z veseljem nas je sprejel, tem bolj, ker si Lžiafi in Bebbehi niso dobri. Vso hišo na je dal na razpolago. Dvodnevno potovanje je Amad el-Gandurja zelo zdelalo. Bolezen se mu je poslabšala vročnica ga je hudo kuhala, divjal je neprestano in kričal in me klical. Ponovno sem ga preiskal, ker je pravil, da si je nekaj polomil pri padcu s konja. Pa k sreči ni bilq res. Skrbno sem ga obvezoval in mu hladil vro-čnico. In kar geniti se nisem smel od njega. Ko se mu je po dolgih mučnih dneh spet vrnila zavest, me je spoznal. Dal mi je roko in pravil s slabotnim glasom: "Hvala Allahu, effendi, da si pri meni! Boril sem se s silnimi sovražniki, premagali bi me bili, pa si prišel ti in me rešil —." Nič nisem rekel. Molčal je pa dejal: "Rekel sem, da se me noben kristjan ne bo več dotaknil —. In še marsikaj druga sem rekel. Hudo sem te žalil —." "Ne govori o tem, kar je bilo! Jaz ne mislim več na to, tudi tebi ni treba! Miren bodi, miru potrebuješ, da boš kmalu zdrav!" Molče mi je dal roko. "Odpusti mi —. In ne odtegni mi roke —. Dobro mi de ko roka prerokova —. Po krvi sem hlepel, po maščevanju —. Ti pa si hotel ljubezen in si pc.nujal spravo —. In kri je tekla, moja lastna kri —. In moja trma je kriva Rihove smrti —. Odpusti —! Sejal si ljubezen in ljubezen boš žel —. Ljubezen na ljubezen ti bomo dajali, jaz in Dekla Prišla je na posestvo šele nedavno. Imela je velike in temne oči, v katerih se je izražalo začudenje in preplaše-nost. Na njenem širokem obrazu je bil molk gozda. Bilo je v resnici nekaj posebnega na njej. Njena mati je bila od tam, kjer leži dežela nekoliko više v hribih in kjer so ljudje če-sto bolj pijani od svoje lastne krvi, kot od mladega vina. Bila je iz tistih krajev, o katerih krožijo čudne in divje zgodbe, kjer celo mirnega človeka iz doline pograbi čustvo, ki izhaja iz pradavnine, če se naseli tam. Blada je s svojo molčečo odtujenostjo budila pozornost v vseh. Hlapci na dvoru so se sprva šalili z njo, kot z ostalimi deklami. Toda čudno! Nobena šala, če je bila predrzna ali ne, ni našla odmeva pri njej. Ostala je kljub vsemu molčeča in samosvoja. Ob nedeljah je sedela na klopi pred hišo in strmela z vlažnimi očmi tja daleč preko polja, ki je ležalo v senci temnega gorovja. Nikoli ni poklepetala ali pela z ostalimi deklami. Ce je stala ob vodnjaku in s toplim občutkom zrla v večerni mrak, je bilo, kot bi nekaj iskala mirno in s preudarkom. Pozneje pa se je navezala na plavolasega drvarja Jožefa, ki je čez poletje delal v bližnjem gozdu. Bila sta si po značaju skoraj enaka. Bil je sirota, kati mati ga je še čisto majhnega pustila v nekem hlevu spečega na snopu slame. Zrastel je potem ob mehkih nosnicah živali in postal visok in močan, toda zelo počasnih misli. Njegovi lasje so bili gosti, kuštravi kodri, ki so mu neprestano padali preko čela skoraj do velikih rdečih ust. Takoj ko je odrastel, je postalo njegovo življenje divje, nestalno. Poleti je bil drvar in je živel skoraj samo ob kruhu in vodi. Pozimi pa se je pri tem ali onem kmetu lo- til kakega dela, največkrat samo za božji Ion. Nikdar ni ostal v eni hiši več kot teden dni in tudi nikoli ni stopil dvakrat čez isti prag. Zdaj pa je služil pri istem kmetu kot Blada nenavadno dolgo. Bila je topla, krasna noč, ko sta se prvič srečala na kmetovem dvorišču. Blada je ravno odhajala v Svojo sobo, Jožef pa v hlev. Obstala sta in njune oči so se srečale. Blada je vztrepetala in hotela zbežati. Njega pa je obšla njemu še neznana moč, in tako se je zgodilo, da je v tej noči postala Jožefova žena. Naslednje jutro je vstala Blada trudna, vendar popolnoma izpremenjena. Z drhtečo roko si je pogladila.bogate, svetle lase nazaj in "lahko kot mačka smuknila preko dvorišča. Dekle so ostrmele. Toda šla je mimo njih tako ponosno in ljubko, da si ji niso upale reči niti besedice. Prišla je nad-njo kratka, bleščeča, čeprav nekoliko pozna pomlad, kateri se je vdala popolnoma, z vsem svojim bistvom. Šla je svojo pot, ne da bi komu kaj zaupala, in ljudje na dvoru se niso drznili govoriti pred njo o njej sami. Nikoli več ni Blada slišala kake hudobne besede. • Toda v začetku jeseni so postajale Jožefove oči svetlejše in v njih se je izražala misel, ki ga je preganjala redno vsako jesen. Bližal se je čas, ko drvarji zapuščajo gozdove. Nemirna kri, najbrž podedovana po očetu, ga je popolnoma prevzela. Neke noči v septembru je spal nemirno kot deček, ki sanja o tujih krajih. Boječe mu je Blada zrla v obraz. Toda, ko se je prebudil, je samo rekel: "Proč moram, Blada!" Ona ga je začudeno pogledala. Toda Jožef je že stal pred vrati, jih brž odpahnil in že ga ni bilo več. Hotela je za njim, toda preden je prišla do vrat, ni bilo o njem več sledu, kot ranjena žival je zaklicala v jutranji somrak preko dvorišča: "Jožef, Jožef . . .!" Potem je prišla v hišo ble- da in z omahujočim korakom, da se ni nihče drznil ziniti besedice o tem, kar se je pravkar zgodilo. Kot žival, ki ni našla nobenega drugega izhoda, se je Blada zopet vrgla v osamljenost in molk. Ne da bi sama vedela kako, je nastal med njo in ljudmi prepad. Ni ji bilo več mar ne hiše ne hleva. V delavni obleki, kot je ravno bila, je odšla. Pozabila je vzeti s seboj celo rev^o lastnino iz svoje sobice. Šla je skozi gozd in potem preko travnikov, toda ona tega ni opazila. Hodila je po listju, ki je šumelo pod njenimi nogami, hodila je kar naprej, dokler ni legel mrak na zemljo. Noč je prebila pod visokim, z mahom preraslim drevesom. Ko pa so se v njegovem vrhu oglasili ptiči, je vstala in se odpravila dalje, Hoja v hladnem jutru je nekoliko umirila njeno bolečino. Postala je lačna. Hodila je še približno uro dolgo, ko je prišla že visoko v gore na pašnik, kjer se je paslo govedo. Zopet je oživela. Šla je med čredo in pod neko skalo je zagledala starega, mrkega pastirja. Poleg njega je sedel na tleh majhen deček, ki je izrezaval iz lim-bovega lesa sam Bog vedi kaj. Pastir je spoznal njeno stanje in ji ponudil mleka, sira in črnega kruha. Blada je jedla in za hip pozabila svoje gorje. Tu gori, kjer je ležal gozd daleč spodaj pod njenimi nogami, in kjer padajo stene skal strmo navzdol, se je spomnila matere in domačega kraja, in to ji je vrnilo moč in zaupanje. Jožef ji je postal tu bližji skoraj bolj kot v času njune ljubezni. V njej je raslo novo življenje in gibanje, ki ga je od časa do časa s strahom občutila, bilo je tako gladko, da- jo" je omamljalo. Bladina mirna duša se je vdala slutnjam in obrazek malega ji je prvikrat prišel na misel. Med tem njenim sanjarjenjem so živali odšle v staje, kajti padla je že večerna ro- moj rod —!" Stisnil sem mu roko. Zaspal je. (Dalje prihodnjič) -o- ZAHVALA V imenu mladinskega pevskega zbora Slavčki se odbor želi za hvaliti vsem posetnikom, ki ste se udeležili, lepe spevoigre "Ne obupaj" 15. januarja v SND na St. Clair ju. Pomen te predstave je opisala naša neumorna delavka pri vseh mladinskih zborih, Ančka Traven. V prvi vrsti naj sprejme najlepšo zahvalo g Louis šeme, ki je sestavil to lepo spevoigro in našo mladino tako izvežbal za nastop. Nadalje se zahvalimo vsem našim trgovcem Ustoličen je governerja Lee O'Daniela v Austin, Texas. Prva na levi je governor jeva žena, zraven je governer. Svojo kampanjo je vodil z hill-billy godbo in sijajno zmagal. Prej je pa moko prodajal. za oglase in za darove. Hvala Mr. Sodnikarju za oznanilo na radiu brezplačno. Najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi delavci in delavke ki so tečno vršili svoje delo. Zahvala gre tudi našim kuharicam Mrs. Hrastar in Mrs. Hren, ki sta napravili en basket finih krofov ter vsem, ki ste isti dan kaj prispevali. Hvala tudi mladi Dorothy Komin, ki je po igri lepo zaigrala na harmoniko. Naj mladinski pevski zbor Slavčki še dolgo prepeva lepe slovenske pesmi. Pozdrav! Tajnica. mm? v < s. k'ii Španski begunci se vračajo na svoje-domove, potem lco je general Franco prepodil lojaliste. •/:'.:- i sa. Dvignila se je tudi ona in od daleč sledila pastirjem v kočo, kjer je jedla z njimi pri ognjišču, nato pa se trudna ulegla v seno k počitku. V začetku so pastirji začudeno gledali to molčečo tujo ženo, toda ko je dan izginil na zahodu, je odšla Blada #v kočo pripravljat večerjo in ko je potem zakrpala luknje v njihovih oblekah, so pozabili, da bi jo vprašali, kdo in odkod je, kot je pozneje ona sa-' ma pozabila na odhod. Tudi ni bilo tako važno, tu med živino in rastlinami, med kamenjem in pastirji, če je ostala. Včasih zvečer, ko so pastirji piskali na svoje piščalke, je tudi Blada tiho zapela v kakem temnem kotu koče, kamor je luč komaj dosegla. Starcu in ostalim ni postala kri zaradi tega nič bolj vroča. Nekoč jo je pobožal starec s svojo trdo roko po laseh. Samo takrat je odprla usta, kot bi hotela nekaj reči. Toda že ji je šinil strah preko obraza in niti glasu ni bilo iz njenih ust. Pred okni koče pa je ležala nekega jutra globoko spodaj dolina svetla in bela v prvem snegu. "Pripravite se, jutri odide-mo v dolino!" ji je dejal stari zvečer tistega dne. Toda Blada je nemo zmajala z glavo. Ko pa so pastirji naslednje jutro v resnici zapuščali kočo, ni bilo Blade nikjer. Klicali so jo in iskali, toda zaman. Končno jim je bilo, kot da mora biti tako in ne drugače, pa so odšli brez nje. V dolini so potem pripovedovali o njej župniku in vsakemu, ki jih je hotel poslušati, in govorica se je razširila o čudni mladi ženi v gorah po vsej dolini kot stara, lepa, pravljica. Blada se jim je skrila v bližnjem gozdu in jih opazovala. Šele ko na planini ni bilo nikogar več, je prišla nazaj. Koča je bila odprta, kjer so pastirji pustili hrano, ker so mislili, da se kdaj le vrne nazaj v kočo. Usedla se je na klop ob ognjišču in prvič občutila, da ji ni dobro. Prihajal je njen čas, in ,s stisnjenimi zobmi, ponavljajoč molitve, ki jih je slišala od svoje matere, je prenašala bolečine. Zunaj je bila hladna zimska noč, ko je Blada porodila dečka, ki je vzbudil mater z glasnim jokom iz trpljenja. Nekega novembrskega dne, bilo je mrzlo, toda jasno, se je napotil Peter Vinasser v samotne planine, pokrite s snegom, čisto sam. Ko je prišel na pašnik, je našel pri za- jo zlil na malo kodrasto glavico. Mali, ki je čutil, da ni pri materi, se je pomiril šele, ko je ležal zopet na njenih rokah. "Ali greste z menoj v dolino?" jo je vprašal nato. Zmajala je z glavo. "Kaj hočete res ostati tu vso zimo brez hrane in brez vsega?" se je začudil. Ona pa se je samo čudno zasmeja-la in ta smeh je tuje padal na duhovnikovo srce. "Da, tu ostanem," je odgovorila s trdim, tujim glasom, "dokler ne pride Jožef!" Peter se je radovedno ozrl v njen obraz, v katerem se je zrcalilo upanje v njegov prihod. Pobožal je še enkrat otroka, potem pa je odšel nazaj v dolino. Peter Vinasser je bil še mlad mož. Vendar ni poznal samo lahkega in veselega življenja, zato je rad posredoval tudi tam, kjer je bilo posebno žalostno in zamotano, in kjer so bili med nekrivdo in grehom, med srečo in revščino, še drugi vzroki. Tam je iskal Peter Vinasser. Zato tudi mu ni bilo težko najti hlapca Jožefa. Našel je molčečega velikana na klopi pred hišo, kjer je ravno služil, ko je z blodnimi očmi strmel v praznino. Duhovnik mu je ponudil roko. Njune oči so se srečale in Peter Vinasser je v hipu spoznal, kaj ga tare. Zadostovalo je samo nekaj besed in hlapec se je takoj dvignil in mu sledil ven iz vasi skozi gozd in ni vprašal kam. Tako sta prišla do studenca in duhovnik mu je od daleč pokazal kočo, kjer biva ona. Odšel je proti koči in prestopil prag. Od veselja je pozabil na pozdrav, pozabil je celo kaj vprašati. Jožef je bil tu in to je bilo vredno več kot vse drugo. Vzela je otroka in mu ga položila v naročje. Jožef ga je stisnil k sebi in njegov obraz je preletel srečen smehljaj. Potem sta stopila iz koče, zaprla vrata za seboj in se z duhovnikom odpravila v dolino. Ponovni boji med Čehi in Madžari Budapest, 6. februarja. Ogrski poveljnik v Ungvarju poroča, da so Čehi ponovno streljali na ogrske obmejne straže. Baje so imeli Čehi ob meji v nekem cerkvenem zvoniku več strojnih pušk. Nihče ni bil v napadu ubit. Pred mesecem dni je Ogrska zagrozila češki, da če češki vojaki še enkrat napadejo ogrske obmejne straže, da bo vkorakala mrznjenem studencu stopinje Sledil jim je in brez iskanja cgrska armada v''češko. Čehi so odgovorili danes, da so ogrski obmejni vojaki prvi napadli Čehe in da so Čehi le zavrnili napad. MALI OGLASI prišel naravnost pred Bladi-no kočo. Sedela je ravno na pragu z malim v naročju. V prvem hipu se je že hotela skriti v koči, toda ko je spoznala v njem duhovnika, jo je obšel topel, nežen spomin na otroška leta in obstala je s plašnim obrazom pred vrati. Petru Vinasser ju je bilo hudo ob pogledu nanjo. Bila je skoraj izstradana z izsušenimi prsi, katerih se je otrok kljub temu krčevito oprijemal. Tedaj je duhovnik spo-znai, s čim jo bo najlaže pripravil do besede. Ponudil ji je kruha, ki ga je vzel iz svoje torbe. Smehljaj je šinil preko njenega obraza. Iztrgala mu je kruh iz rok in u-griznila vanj kot sestradana žival, z velikimi, belimi zobmi. "Kako lepega otroka imate! Kako mu je ime?" Zopet se je nasmehnila in dahnila je komaj slišno: "Jožef, krstite ga!" In iztegnila je roke z detetom proti njemu. Duhovnik ji je vzel otroka in ga odnesel k studencu. S prgiščem je segel po ,vo.d,o in Hvala! Naj se na tem mestu zahvalim prijateljem in prijateljicam, ki so me tekom moje bolezni obiskovali na domu. Hvala za cvetlice, posebna hvala sestričnam Genovefi Supan za potico, Juliji Struna za tako lepe cvetlice. Lepa hvala za poslane karte. Še enkrat vsem skupaj prav lepa hvala.—Ro-sie Hanko, 5345 Spencer Ave. Soba se odda možu ali ženi; vhod zase; kuhinja na razpolago. Vprašajte na 1167 Norwood Rd. (31) Naprodaj je jako dobro idoča grocerija in konfekcijska trgovina v naselbini. Izvrstna prilika za podjetnega rojaka. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. (33) V najem "o da stanovanje šest sob. Vprašajte pri John Gornik, 6217 St. Clair Ave. Tel. HE-2395. (Febr. 2. 4. 7. 9. 11. 14. 16. 18) v. , gospod! Riha je treba ^omestili ali pa maščeva-^ Prisegam ti da se niti mi-tlut0 dalje ne bom pogajal ko i Ure- ^e se ne ukloneta ^eta visela." . el sem spet k vrancu sedel S ni Več m zr«enil za ničesar ; Eden Kurdov se je ločil od Ga® m Prišel bliže. Brat Gazal PtfsedV'6 bil m°j prijatelj. nje Je k pogajanjim in Usnf°Vemu Posredovanju je boj! da sta sinova Gazal Ga-seved Sprejela Pogoje. Težko rekl a Z6!° nerada sta se od-|pa , Maščevanju in še težje I j ^emenitima konjema. Gsr dab jjev brat Je obljubil, leč j °?Peljal Kurde tako da-4 ^ kakor sem zahteval. Pa^t Azad in Nizar Herad [ a °stala pri nas za talca. ju . nato so Bebbehi odjezdile ^ poslali uJete Hadde-irat Upla padlih so zaen- Me-y®e grobnica zaprla t ^ed S€m zaJallal erno ] Iždjj Azadovc* kobilo in od- , blodil' ( lah j 11 sem do noči po dolini bif g0zdovih, sam sem ho- j o. j>0 ' Za nikogar mi ni bi- j 0 'es So edal sem za Bebbehi, j ji I(Q jezdili proti severu. ? PovlT, • POnoči prispel 80 . V nedali. da Amad el-Gan-j, faSjji eprestano mene kliče.' ( m Ca ga je mučila, bledo « Je. P ^rttio^1 sem rano- Ni bila 1 'Ftt je nevarna, skozi pleča1; K gaPr°drla krogla. Obvezal H^jj. ln poskrbel, da so mu Hi. ran0 z mrzlimi obklad- * S no- • tyta C Je leg!a na grobove. , K. s tr n[ SpaL Tiho sva se" 1 Nci q kfom pri Rihovi gro- * dol far je mrko hodil S°r| * lord je grdo zabavljal dedine in Amad el-j N>r0 Ja in njihovo trmo, — i - Nel ga niso razumel-i' i^l olt0j.Pri meni, pa spet sto- r i-ečj ' *n g°del nerazumlji- 'iSala' Amad el-Gandurja je < Vr°čnica, govoril je še- !; na ' pa kričal in klical me- * i • Cmoč z°Pr Ahmed Aza-; n Ce so sedli Haddedini i Nrali smo se. je zasijalo jutro. Nti ?*'obovih nismo smeli V j, sm° zaupali Bebbe-Jia ineubili so najboljša ko-S 1 , mnogo jih je padlo 4s sn :ko da bi se vrnili in ■v ; napadli- I nU