Stw. 9,___________Lente амћ ш li pasta
I kZbcja vsot cetneiL zvecei. - ured- I
' ^ Prof Albert. Sie т . хт л -	1	1	18	LJUBLJANA
^radarska ul. 1«	JUGOSLAVIJA
Trst — Gorica, #*• 3. marca 1927.
Posamezna štev. stane 30 stotink.
Latnifc IV.
za inozemstvo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stol., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2-— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 5'—
Našim starišem
Predobro poznam gmotni položaj naših ljudi in vem, da so v delu od zore do mraka, da jim delo ovira in onemogoča veliko brigo za vse druge stvari, ki niso v direktni zvezi z vsakdanjo, borbo za kruh, zato ne bom nič nemogočega pričakoval in zahteval od njih.^ Še manj pa bom zahteval čudežev od naših starišev, katerih trpljenje in trud poznam še mladega rodu Poglabljati se mo-
li j ena najsvetejša dolžnost, kajti tudi nihče nima toliko prilike in moči, da duševno oblikuje otroka, kakor stariši, ki ga najbolj poznajo, ljubijo, žive skupno z njim. Nihče nima večje pravice kot oni za to, ker je otrok njihova kri.
Težke naloge, ki so še nenačete, čakajo stariše, kateri morajo posvečati v življenju vseskozi več skrbi, dama, na cesti, na polju, v šoli in povsod. Naloga družine je prav v tem, da skrbi za vzgojo
najbolje. Da me tako ne bi težilo, kar jim imam povedati, bi sploh ne pisal na njihov naslov in jih
rajo v otroka, voditi ga vedno in povsod, polagati mu že kaj zgodaj v dušo temelje kremenitega
obložeg„°Vaš’	in m0Žat0Sti' navalatl ga
Ne smemo pozabiti, da je za o- -troke čitanje najprimernejša pot I vzgajanja. Saj trdimo upravičeno, i da otrok ali mladenič, ki ne zna čitati in pisati, ne bo nikoli ali pa zelo težko Krastel v celega moža; gotovo je tudi, da bi vsled svojega pomankljivega znanja trpel občutno škodo. Nepopisne važnosti je, da naša deca čita, Stariši morajo skrbeti za to, priskrbeti ji morajo brezpogojno mladinsko knjigo, uvajati jo v njo in jo pri vsem voditi. Potreba mladinskih knjig je dan za dnem večja, med ljudske plasti se mora razširiti mladinska knjiga, ker deca jo nujno potrebuje.
Te in še neštevilne druge naloge čakajo rešitve. Družina, je tu
Od vseh najbolj zaposleni so, pri-!k vztrajnosti, priprostosti, delav-
klenjeni na dom, gospodarji na no®tl in, h krepostim, ki so dičile j prva> p j more in mora kaj storiti, hlev in posestvo, gospodinje na nase осе^е m pri mlajšem rodu, da Se dvigne naše najmlajše, po-ognjišče. Tudi nedeljski popoldan, I izginejo. Zbujati v njih ljubezen j skrbi za njih pravo vzgojo in dirko se vsaj mladina po trudapol-!do resnice, lepote in pravice, do. hovrio vodstvo ter s tem za njih nem tedenskem delu izgubi v o-!naših ljudi in kulture, naše zem- bodočnost in srečo v življenju.
kolico, da se razvedri in osveži, morajo oni ostati doma kot varuhi hiše, malih otrok in živini v hlevu.
Prav v nedeljo popoldan vzamejo v roke morda časopis, ki jim je edino duševno razvedrilo in jim nudi poleg vsega tudi mnogo pouka, daje nasvetov in navodil. Za take hipe sem jim hotel napisati Par besed in spomniti jih na eno izmed najobičajnejših in najpo-gubnejših napak in pomankljivo-sti vsega njihovega dela in skrbi.
Stariši so res žrtve svojega stanu. Za svoje otroke se pehajo in trudijo, vse življenje, za njih bodočnost in srečo. Ta leži na srcu vsakemu očetu in vsaki materi vse življenje. Ali predpogoj sreče vsakoga je njegova izobrazba, volja in njegove zmožnosti. Tako tudi z otroci: če bodo ljudje, z značajem in voljo, z razvitimi in pravilno oblikovanimi telesnimi in duševnimi zmožnostmi, bodo gospodarji svoje usode in sreče; duševnemu zanemarjencu in ‘neved-nežu gotovo ne bo pomagalo še tako bogastvo., bebec ostane vedno bebec, igrača v rokah drugih.
Tako znana je vsem ta resnica, da se bo marsikdo čudil, čemu ponavljam in pogrevam že vsem
lje in besede.
š.
Novice iz vsega sveta
Rdeči ražnji.
Zadnje čaše se razvija na Kitajskem novo tajno društvo, ki ima dokaj čudno ime in namen. Imenuje se društvo rdečih ražnjev; njegov j namen je brzdati krute vojake pri plenitvi in moritvi. Vsak član ima rdeč raženj ali puško, ki mu služi kot orožje pri pobijanju podivjanega vojaštva. Na tisoče delavcev in kmetov, ki trpijo vsled strahot vojakov, je napovedalo vojno vsem vojaškim plenilcem in morilcem.
Nenavadne smrtne nesreče
V neki garaži v Cambridge-u na Angleškem so našli te dni pri enem od avtomobilov mladega moža v nenavadnem položaju. Bil je sklonjen nad motorjem, tako da se je dotikal železa z nosom, ganil pa se ni, ko so ga poklicali. Ko ga je eden od prišlecev stresel za rame, je opazil, da je mrtev ter pritrjen s kravato na motor. Sprva se je domnevalo, da gre za zločin, ko pa je prišla na lice mesta komisija, je ugotovila, da gre le za nenavadno nesrečo. Ponesrečenec, neki visokošolec, se je zapletel s kravato v motor, ki je kravato tako močno zadrgnil, da se je dijak zadušil. Očividno je hotel pri
„Tlor,zx	T7 -	— motorju nekaj pogledati, medtem ga
mne leči. vsem znana resnica’je zgrabil motor za kravato in zapa je tudi, da, se poi naših kmet-1 davil. Kravata je bila tako močna, skih hišah vse premalo skrbi za ha so jo morali odrezati, predno so
otroke. Ne mislim to skrb samo telesno, t. j. da damo otroku kru-ha in obleke, ampak skrb za raz-vijanje njegovih duševnih sposobnosti in vrlin; mislim na duhovno. vodstvo otroka, na skrb sta-rišev, ki niso otroku le redniki, nego tudi duhovni stariši in vod-^hi. Vzgoja otrok trpi v družini. Različni so vzroki tega: med naj-glavnejšimi je pač slab socialen ali gmoten položaj naših družin, prevelika zaposlenost starišev in njih pomankljivo znanje o vzgoji otrok.
Niso pa to vzroki, ki bi opravičili zanemarjenost družinske vzgoje, zakaj skrb za otroka in čas za njega vzgojo in pouk mora biti. To je prvo, vse drugo je manjšega pomena:. Pri našem kmetskem ljudstvu in sploh povsod se morajo torej te razmere temeljito spremeniti To je potrebno danes, ko je zapuščenost in zanemarjenost naše dece na1 vrhuncu. Nikjer ne čuje lepega nauka v razumljivi materini govorici, razvija se samo na cesti, raste ob slabih vzgledih, brez opore kakor nežno drevesce v grmu in robidi. Treba je tu, da se zavzame z vso odločnostjo in močjo za ta naš bedni, mladi rod družina in ga reši propada. In naposled je to
mogli ponesrečenca odstraniti.
— Podobna nesreča se je pripetila nedavno nekemu 24-letnemu dekletu v Sideupu v grofiji Kent. Njen brat jo je našel mrtvo v kopalni sobi, in sicer prat tako v nenavadni legi. Njeni lasje so bili oviti okoli vodovodne pipe, z grlom pa se je dotikala roba banje. Ker ni imela nobenega povoda za samomor, niti bi ga sigurno ne bila izvršila na tako kompliciran
in nenavaden način, se je pripetilo po mnenju uradne komisije, sledeče: deklica se je sklonila nad banjo, da bi si natočila kozarec vode. Medtem se je nenadoma onesvestila ter padla. Med padcem so se ji zapletli dolgi lasje v pipo, vsled česar ni mogla pasti dalje kot na rob banje. Padla je tako nesrečno, da je pritiskala na rob banje z grlom. Ker je visela navzdol ter pritiskala z grlom na rob banje z vso težo svojega telesa, se je zadušila.
Nenavadna smrt je doletela tudi nekega ribiča. Ko je korakal z dolgo ribnico vesel po cesti, je prišel s palico po naključju v dotiko z močno električno napeljavo, vsled česar ga je električni tok na mestu ubil. Njegova desna roka je bila popolnoma sežgana.
Vreme in kriminalnost
Liverpoolska (na Angleškem) policija je te dni beležila nenavadno čudo: tekom 36 ur niso policijski organi aretirali niti ene osebe radi
kakršnega koli prestopka. Policijsko poročilo pravi, da gre to na rovaš skrajno ostrega mraza, ki je branil ljudem dostop na cesto.
3000 milj z zlomljeno hrbtnico.
V neko bolnico v Manchestru (Angleška) so te dni prinesli bolnika z zlomljeno hrbtenico in ki je v takem stanju srečno prestal vožnjo 3000 milj. Ta bolnik je angleški pomorščak, ki se je v nekem ameriškem pristanišču ponesrečil ter si zlomil hrbtenico. Zdravili so ga najprej v dotičnem pristanišču. Ker je silno želel povrniti se v domovino, so ga prenesli na ladjo, ki ga je peljala v domovino. Prišel je srečno na Angleško in je ves zadovoljen v svojem rojstnem mestu.
narji. Soda dno je pa izbil dogodek, ki je razburil vso politično javnost. Ko se je Maksimovič branil proti obtožnici, sta prinesla dva opozicijo-nalna poslanca napol nagega in krvavega človeka v skupščino. Bil je to neki uradnik, ki ga je pretepel do krvi policijski komisar Sokolović. Ob tem pogledu in ko je v par besedah neki poslanec pojasnil dogodek, je opozicija zagnala silen krik in vrišč. Vladna večina pa je odbila obtožnico proti notranjemu ministru. Pravijo sicer, da je njegov položaj omajan, v vladi pa bo Maksimovič vseeno ostal, prevzel bo samo drugo ministrstvo, dočim bo notranje ministrstvo odložil. Opozicija pa ni odnehala. Demokratska stranka sestavlja novo obtožnico proti Maksimoviču.
Zdi se, da je Sokolovičev slučaj vendar uplival na vlado in da opozicija ne bo nehala z napadanjem vlade.
RUSIJA IN ANGLIJA
Odnošaji med obema državama so skrajno napeti. Dan na dan je pričakovati, da Izbruhne sovraštvo med Rusijo in Anglijo očito na dan z vsemi posledicami. Anglija je poslala Rusiji noto, ki je bila sestavljena v tonu ultimatuma in ki je vsebovala grmado očitanj na Ruse, na njihovo delo na Kitajskem itd. Če je Anglija pričakovala, da se je bo Rusija in rusko javno mnenje radi te note ustrašila, se je bridko motila. Po vsem ruskem časopisju je završalo, ko je zvedelo za vsebino note. In v skladu s tem ogorčenjem je tudi odgovor sovjetov na to angleško noto, ki so se držali pravila: klin s klinom. Ruski odgovor je tak, da je moralo Angležem sapo jemati, ko so ga brali; kajti angleški imperijalisti niso vajeni, da bi se ž njimi govorilo na tak način. Kljub tem dogodkom pa najbrže ne bo Anglija pretrgala diplomatskih odnošajev z Rusijo, ker od gospod, pogodbe ima Anglija le preveč dobička, Rusija pa tudi ne bi imela bogve kakih koristi, če bi ukinila gospodarske odnošaje z Anglijo.
Eno pa je resnica: Angleži so jo dobili po nosu in bodo v bodoče menda drugače govorili z Rusi.
TEDENSKI PREGLED
ITALIJA
Preteklo sredo se je otvorilo spomladansko zasedanje poslan, zbornice. Ob 4. popoldne je otvoril predsednik Casertano prvo sejo. V svojih uvodnih besedah je poudarjal dva važna dogodka:	prvi je otvoritev
razstave v Tripolisu, drugi pa drzni polet De Pinedov preko Oceana.
Glavno delo parlamenta je, da razpravlja in odobri državni proračun. Na vrsti pa je cela kopa kraljevih dekretov, ki se bodo z odobritvijo parlamenta izpremenili v zakone.
Trenutno razpravlja poslanska zbornica o proračunu ministrstva javnih del. Posamezni poslanci so govorili o položaju v svojem volilnem okraju in tolmačili zahteve, ki jih zahtevajo kraji, katere zastopajo. Potem, ko se bo višilo glasovanje proračuna ministrstva javnih del, bo prešla zbornica k proračunu
pravosodnega ministrstva. Nadalje bodo poslanci sklepali o predlogu za zvišanje poslanskih plač.
JUGOSLAVIJA
Sedanja vlada preživlja hude dneve. Vsa opozicija je skrajno ostro nastopila proti vladi radi nasilij, ki jih je zagrešila pri zadnjih volitvah v oblastne skupščine. Ves srd je naperjen proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču, ki se je vedno odlikoval z brezobzirnostjo napram političnim nasprotnikom. To pot je opozicija nastopila v parlamentu jako odločno in solidarno. V parlamentu samem je prišlo do burnih prizorov, ki so onemogočali vsako govorjenje in radi katerih je predsedstvo večkrat prekinilo sejo. Opozicija je vložila proti Boži Maksimoviču obtožbo radi volilnih nasilij, ki so< jih zagrešili državni funkcijo-
Dnevne novice
Tržaški armadni zbor dobil novega poveljnika
Na mesto odišlega poveljnika tržaškega armadnega zbora, ki je bil povišan za armadnega poveljnika, je bil imenovan Carlo Ferrario. Doslej je bil poveljnik novarške divizije.
GORICA.
Odkar je bila Gorica proglašena za glavno mesto novoustanovljene goriške pokrajine, je njena občinska uprava takoj prešla k izvršitvi že davno nameravanih načrtov, tičočih se razširjenja tramvajske mreže, novega vodovoda in pa zgradbe novih širokih cest.
Tramvaj Šenpeter-Gorica.
Dela za novo tramvajsko progo Gorica-Šenpeter so že v polnem teku. Delavci odkopavajo zidove in zemljo ter gotove ogle hiš. Del grobov na novem vojaškem pokopališču so prenesli radi razširitve ceste. Mestni tramvaj ho vozil prav do trga v Šenpetru, od tam naprej bo pa najbrže podaljšana proga do postaje Brunner j e-ve tvornice v Podgori. Po noči bodo tako vozili blago naravnost iz šenpeterske postaje v tvornico v Podporo. Ni pa upati, da bi nova tramvajska proga doprinesla dosti novega osebnega prometa. Ljudje iz Vipavske doline so začeli štediti celo na vožnji pri vlakih in izstopajo že v Šenpetru ter hodijo rajši peš v Gorico, samo da si prihranijo dotični trošek. Ravnotako hodijo iz Gorice v Šen-peter peš do vlaka, da: si pribra-
ni jo voznino do Šcnpetra. Če ni za di slovenske besede. V slovenšči-: nimajo veselja do čitanja, v gostilno vlak denarja, ga bo. še manj za ni imamo, samo par črk, ki se dru-tramvaj. Mnogo več bi prinesla gače izgovarjajo, kakor v italijan-proga Gorica-Solkan z romarji na ščini. Tako moraš n. pr. otroku Sv. Goro.	(pojasniti, da se črka c v sloven-
! zahajajo slabiči, katere najmanjša I nesreča pobije. Pravi mož pa ne po-! zna obupa: on pozna le borbo, da
Cankar v laških prevodih.
(Glej zadnje «Novice»),
Tudi «La Scuola», glasilo itali-
Nove ulice in novi izvozni trgi.
ščini vedno čita tako, kot bi n. pr.
„ , .	.	izgovoril italijanski začetni z v
Padajo un se rušijo, tudi zidovi besedah zitto (tiho)j zucca (buča).
okoli bivšega nunskega samosta- otrok naj ti napiše neka1 besed, ki na. Razsiijena in popravljena uh- zagnej0 s grko c, ki imajo c v sreča Morelli bo zaživela vse večje m ai besede in pa na koncu besede, svobodnejše življenje. Seveda bo N cel ci cunja> lice vijo-
pri tem utrpel škodo mračni Ra- iica rol)ec lonec itd. isto pojasniš stelj s svojimi nestevilmmi proda- g črkcx gj ki se izgoVarja v sloven-jalnicami. Raj ti novi tok življe- ggjnj Vedno enako, bodisi da je v nja bo valoval ob semenjskih dne- začetku v sredi ali na koncu be-vih iz sodne ulice skozi Morelli, sede. Pojasni otroku, da se č dalje po ulici Caseima do novega vedno bere tako, kakor v italijan-izvoznega trga. Ulica Caserma se gkj besedi uccello. N. pr. čelo, bo podaljšala kar naiavnost ciez gak guk( magek deček, oče, noč, stan izvozni trg do novega izvoz- wč itd Tudi za druge črke: g, Sj
nega trga, kateiega ze pnpiavlja- § z 5 vzemi zglede in otrok bo v jo zadaj za sabotinsko vojašnico пекоИко tednih videl in si zapom-ob ulici S. Cluaia m v kotu ulice nil razliko v izgovoru med neka-Dante. Novi izvozni trg bo nepri- terimi italijanskimi in slovenski-merno večji lepši m modernejše mi črkami. Nikar pa ne vsiljuj urejen kot sedanji. Otvorjen bo ze otroku novih stvari, novih črk, za novo izvozno sezono. Na mestu dokler si ni enega dobro žapom-sedanjega izvoznega trga pa pride nil Ko bo otrok poznal razliko trg za prodajo na drobno kjer je med nekaterimi italijanskimi in pa sedaj pokriti trg za prodajo na slovenskimi črkami v'izgovoru in diobno bodo pa zidali postno pa- pisavi, narekuj mu posamezne laco. Novi izvozni trg.se bo torej besede, kratke stavke, nadziraj in
Za • Tananje ■ r ^1] Poglej, če je prav napisal; popra-p o 1 B dom m bodo moiah Vi- vi mu jn povej mu napake in kon-pavci prekrižati prav vse^ mesto, čno morag otroku tudi preskrbeti
njegovemu duševnemu obzorju
j ohrani zemljo svojim otrokom, da: janskih učiteljev, je v januarju si ohrani njihovo ljubezen in streho lanskega leta objavilo prevod čr-za stara leta. Toraj vsi, ki ste zašli, Tiče «Otroci in starši» iz Cankar-
mijo vsi trgovci za tem, rta bi imeli svoje trgovine prav blizu novega izvoznega trga.
Ti načrti se že izvršujejo in bodo še v tem poletju resnično dejstvo, o onih, ki niso se še pričeli tvoj otrok! uresničevati, bomo pisali pa prihodnjič.
primerno čtivo.
Prijatelj, ne zanemarjaj svojih otrok! Ravnaj se po navedenih navodilih. Zadovoljen boš ti, ker boš videl svoj uspeh in srečen bo
Čebelarji!
Kdor se hoče naročiti na «Slovenskega čebelarja» za leto 1927-, naj pošlje za naročnino 18 lir in za poštnino L 1.25 Slovenski čebelarski zadrugi V Gorici, Via S. Giovanni 6/1., ki potem poskrbi vse potrebno Za dostavljanje lista.
Prvi koraki.
Nič ne glej začudeno, prijatelj! Ne bom te učil hoditi. Prvi koraki je naslov lični knjižici, ki jo je letos izdala «Goriška Matica». Prijatelj, si-lj že pomislil, da je ta knjižica med vsemi, ki jih je izdala Matica, najvažnejša in najpomembnejša? Knjižica ni zate! Imaš otroke ? Njim je namenjena. Tebi pa naj služi knjižica kot pripomoček, da naučiš svojega otroka lepo in gladko čitati materinščino.
«Kolikor jezikov znaš, za' toliko mož veljaš» —- ta resnični izrek smo mi Slovani vedno radi upoštevali in uvaže vali in smo se — to lahko odkrito priznamo — z lahkoto naučili poleg materinščine drugih jezikov. Saj skoraj nimamo Slovenca, ki bi ne govoril najmanj dva, tri in še več jezikov. Toda, kakor drugim narodom, tako mora biti tudi nam materinščina naj dražji in najvažnejši jezik. Žalibog, da si ne morejo naši otroci v šoli pridobiti zadostnega znanja v materinščini. In ravno radi tega je naša sveta dolžnost, da se mi sami oprimemo tega važnega dela in da mi sami damo otrokom začetno znanje čitanja in pisanja v materinščini. Knjižice «Prvi koraki» ne smemo zavreči-Ne sme ležati pozabljena na kaki polici v dimu, ne sme služiti malemu 0-troku za igračo ali celo trgovcu za zavijanje blaga! Prijatelj! S knjižico «Prvi koraki» boš z lahkoto svojega otroka naučil čitanja in pisanja v materinščini. Če posedaš cele popoldneve v gostilni, žrtvuj za svojega otroka parkrat pa teden po četrt ure in ko otrok doraste, ti bo hvaležen, blagoslavljal bo tvoj trud, znal bo jezik več, ki mu bo v življenju, v borbi za vsakdanji kruh, neizmerne koristi!
Že prvo leto se otrok uči črke v šoli. Tedaj boš imel lahko delo. Z istimi črkami lahko sestavljaš tu-
To je znamka, ki je natisnjena na It, kg zavojih izbornih testenin
PEKATETE
Zahtevaj vedno le testenine s to znamko.
MOŽEM IN FANTOM V PREMISLEK
Mal narod smo in ne smemo biti narod hinavcev. Hočemo biti možje, pravi možje, ki se ne ustrašijo nobene ovire, pa naj bo še tako velika. Možje in fantje, poglejmo si odkrito v obraz. Brez prikrivanja, brez hinavščine, brez strahu. Kaj opažamo? Naš rod bi bil krepak in je še krepak, a je v nevarnosti, da propade. Marsikateri se smeje in pravi: «Kako pa se bo to zgodilo? Jaz ne verjamem, da bi mi propadli.» — Bratec, poglej malo bliže in naravnost v naše vasi, na primer ob nedeljah. Kaj si opazil? Ne vidiš v gostilnah mnogo naših fantov in mož, ki ga pijejo čez mero? Liter za litrom roma na mizo, a doma matere vzdihujejo: «Kaj bo, kaj bo?» Vi, ki ga radi pijete, ne pomislite, kam peljete svoje domove? Tudi vi tožite in vzdihujete, a po tolažbo jo mahnete v gostilno. Kaj, to se vam zdi moško ? Ako bi to napravila najslabotnejša ženska, v obupu, bi ji zamerili in bi rekli: «Glej jo, pit ga gre, a dom ji propada!»
Njej bi zamerili, a ne bi pomislili, da ste sami stokrat slabši. Mož ne sme obupati in še posebno tedaj ne, ko je slaba letina, ko trka beda na vrata. — Torej vsi, ki ste zašli, vrnite se na pravo pot. Ne bodite trop obupajočih, ki ne najde veselja drugod, ko pri litru. Premislite, kaj bi lahko napravili z denarjem, ki ga po nepotrebnem zapravite s kartami in vinom. Koliko bi lahko prihranili, kako bi lahko pomagali našim domovom, gospodarsko in narodno. Premislite vse to, vrnite se zopet v se, postanite zopet možje!
Pazite na naše domove, da ne pojdejo na boben. Današnja doba zahteva varčnosti, zahteva mož. Pravi gospodarji preživijo dneve počitka v svojih družinah in v družbi s pravimi prijatelji, brez vina in kart. Njim služi počitek v to, da vzamejo v roke časopise ter se s prijatelji pomenijo, kako bi bolje gospodarili. Ojii skrbe tudi za svoje otroke. Njim priskrbijo kak mladinski list. Tako jih navadijo na čitanje, da ko odrastejo v mladeniče in dekleta, bodo z veseljem čitali časopise in gospodarske knjige. Oni ne bodo zapravljali časa po gostilnah, ker v gostilno zahajajo večinoma le ljudje, ki
kličem vam v imenu vaših žena in otrok, v imenu vaših starišev in vas samih: Proč s kartami in vinom, postanite zopet možje, pravi možje, ki vedo, da je le v dobrem gospodarjenju rešitev naših domov! — K.
«NAŠ GLAS»
Izšla je druga (februarska) številka «Našega glasa» s pestro in va-nimivo vsebino. Ta številka se je povečala od prve za celih 8 strani.
Vsebina je v tej številki še raznovrstne jša od prve. Lojze Kraigher ima nadaljevanje svoje povesti «Matej in Matilda», Jože Kralj pa priobčuje lepo zimsko pesem «Fantovska». Albert Širok priobčuje tudi v tej številki svoj navadni prispevek, in sicer nam opisuje obisk «Pri Vasiliju Mirku» ter nas seznanja z delovanjem tega odličnega glasbenika in skladatelja. Marijana Kokaljeva ima tu črtico «Brat in sestra», Fr. Bevk pa nam v črtici «Mrtvaški dih» pripoveduje o strahovih, kako je : mrtvec dahnil v Jožeta svoj mrtva- j ški dih in kako je Jože radi tega čez j teden dni umrl. Ivo Mihovilovič in! Karel Širok priobčujeta vsak svojo pesem, in sicer «Bolesnik» (v hrvaščini) in.«Tam zunaj». Zorka Pregar-čeva objavlja štiri «Izgubljena pisma», ki jih oseba, ki so ji bila namenjena, ni nikoli prejela in nikoli čitala. Nato sledi zopet pesem v hrvaščini «Cvet nad gradom» (Ivo Mihovilovič» in Ferdota Plemiča sestavek «Jeklo ob kremen» (odlomki iz rokopisa «Satanidi», ki sem ga "te dni zažgal. - Op. pisatelja). Drago Gervais priobčuje v hrvatskem jeziku literarno razpravo «Istra u literaturi», v kateri posvečuje največ
jeve zbirke «Podobe iz sanj». Prevajalec se je podpisal: B. N.
Star napis?
Ko sem se nekdaj potepal tam okoli Ilirske Bistrice, sem čital na nekem vodnjaku te-le vrstice:
Kdor pil bo kozleško vodico, bister um imel bo. in zdravo glavico.
Spodaj pa je letnica 1802,
—ot—
Snubca so namazali.
L slika.
Pri fotografu.
pažnje delu «Veli Joža» pisatelja Snubč: «Al bleste de šm še uježu Vladimira Nazora. Drago Godina i
razpravlja o važnem gospodarskem vprašanju in nas, kakor je že zadnjič obljubil, seznanja v članku «Bodoči denar», kakšen bo moral biti denar v bodoče.
Pod zaglavjem «Sport in telovadba» priobčuje Rado Fač kratko notico, Mirko Luin pa nadaljuje svojo razpravo «Lahka atletika», in sicer razpravlja to pot o trainingu. Pod rubriko «Iz življenja in sveta» je več kratkih člankov, in sicer «Društvom v pomislek» (Zj.), «Vpliv alkohola na napredek v šoli», «Monopoliziranje svetovnih sirovin» in «Umetniki stradanja v živalstvu». Pod rubriko «Književnost in umetnost» pa ocenjuje Albert Širok Meškovo knjigo «Mladini», ki jo je izdala Katoliška knjigarna v Gorici; dalje poroča uredništvo, da je prejelo knjigo «Pra-
na usc nas kontragrafe, žatu kr me je adn pašlau Nauičam ž marelo, muštačmi en s čulo, de b’ me pr ujcrbcah atadlau.»
Fotograf: «Jaz vas prav gotovo nisem, oče.»
Snubč: De b' jest biedu kdu je bu tišt ašu, b’mu ze pokazan, ci jma hudič mlade. — Pa puštma tu, ab is te pa ki šm danš pršu h uam. Tam na Moštu šm žujidu, de še ne šmji ha d it akul brž pa-šebengai paša s kontrafijo. Ba-jim še de me ne pabašajo en šprabjo u lukne, zatu kr ješčem akul ženo. Pa šm je kar šem h uam prmahau, de me buošte kontrafirau, patle pa u kančlijo pa poš.»
vilni ni nepravilni glagoli v Italijan- Fotograf: «To se pa hitro zgodi.
ščini» (Pavla Makučeva, učiteljica); Febus pa nam opisuje dramo «Rjovi
Kar sedite oča! Tako. Na miru! Ena...»
Kitajska!» Nato sledijo še «Ured- Snubč (ga prekine); «Ne se! Poca-mske beležke» m «Japonski humor»; j kajte de uam Se njiki pauim.
na platnicah pa je rešitev nalog iz prve številke, na novo pa so sestavljene tri druge, za katere je tudi sedaj razpisana nagrada v znesku 50' lir.
Med vsebino je posejanih tudi več slik, med katerimi naj omenim le karikaturo A. Sirk: Vasilij Mirk in France Gorše: dve karikatur hi štu-
I Ahtite de me ne kontrafirate tud marele, čule in muštač, k’ ! jih ješt nimam.»
Fotograf: «Ena —- dve — trm.»
II. slika.
Fotograf: «Evo vam slike!»
diji. — Kakor se torej vidi, je vse- Snubč (se zagleda na sliki ih
bina zelo raznovrstna in zanimiva in tudi bogatejša nego v prvi številki, ker ima ta številka mesto 32 celih 40 strani.
«Naš glas» je postal, kakor se vidi, pravi družinski list. Pisan in urejevan pa je tako, da ga bodo s pridom brali stari in mladi, priprosto ljudstvo in inteligenca. Razveseljivo je je tudi dejstvo, da se v njem oglašajo tudi naši bratje Hrvatje; posebno dobro je zastopan Ivo Mihovilovič s svojimi	pesnitvami.	j
Nekaj	pa vendarle pogrešam v	j
«Našem	glasu», in sicer poročila na-	j
ker «Naš	I
vzradosti): «Uiš ga, uiš, tu tje kerlč! Pran ža zenitu. Pa kar rjeku šte notr u tišta škatla ena — d ul — tri, pa ša ratale tri kontrafije. Škuoda cle nište šteu se naprej stir — pet — sest tku de b’ j emu sc tri kontrafije. Aclna bi pašlau Nauičam, de bi bledle kesen kerlč šm zares, arina b’ daiu kesni ujerbci, ta tej če bi pa sam j emu. (Sc znova čudi): Hej * kesn kerlč šm! Pa žbugam en buhloni! (Hoče oditi.)»
šib podeželskih društev, glas» ni samo družinski, marveč tudi Fotograf: «Kaj ? Plačajte 5 lir, pati ruštveni list. Iz raznih vzrokov je j tem pojdite.»
umestno, da pošiljajo društva svoja | Snubč: «Kaku mišelte 5 lir? A šte
poročila v «Naš glas».	; zgbišna ad «Gardske Matiče» en
Tem potom opozarjam naša dru-!	-	...........
štva tudi na članek g. Zj. «Društvom v pomislek». Društva naj ta članek dobro preštudirajo in se po njem ravnajo. Svetujem tudi vsem dru- Fotograf: «Ne norčujte sc m pla-štvom, ki niso še naročena na «Naš j ča.jte, kar ste dolžni!»
p ubirate ab tej prložnast naročen ko? Pa bleste, de šm ješt ze drguod haraču te liepe bukve».
glas», da še gotovo naročijo na ta prepotrebni društveni in družinski
Vname se hud prepir. Fotograf grozi Snubču z orožniki. Ko ta.
list. Tudi posamezniivU in slovenske cbrevi d i da ni drugače vrže 7 ie—
SZ
«Našega glasa»“- Trieste, Casella po- i «Ti hudiči! Ždej ceje jemet 5 lir stale 348/	Gorski. za ta clrrr, kedr sa me pa čelu u
d
čajtenge n ari šal, ša nardil uše zastoju.»
V uradu.
Uradnik: «No oče, kako vam gre kaj? Kaj bi pa radi?
Snubč (nekoliko užaljen vslcd naziva «oče»): «Ej, še nišm lih ti-sen aee, šej šm se kerlč en fant ža zenitu. — Tu jcmate tri kon-trafije, pa mi nardite tišt paš, de buom lahna akul hadu en pagledam, ci je kesna ujerbca. Sej tu pr nas je tku nimate a-bedne.»
Uradnik: «Taka, tako! Identično izkaznico hočete? Kar malo počakajte.» (Piše, prilepi sliko, drugi dve sliki pa spravi v miz-nico).
Snubč: «Kaku? Al' ne prfliknete uše tri kontrafije gar, de buo belj držalo.»
Uradnik: «Ne, dve moramo izročiti varnostnim oblastem. Tako zdaj je stvar končana. Pritisnit« še prst, prosim!
Snubč (začudeno): «Kaku miselte gašpud?»
Uradnik (nestrpno): «I kako, dajte sem roko!» (Ga zagrabi za palec in ga pomoči v črnilo).
Snubč (se razjezi in pahne urad-nika):	«Šalamejnška kruota,
mažau me pa ne buoš! Tebe škrič prtišnem pest na nuš, ker b’ me rad ža uašla jemu.» (Mu grozi s pestjo).
Uradnik (ga vrže skozi vrata.),: Ven! Tu ni mesto za vaše šale.»
Na cesti,
Snubč (ogleduje umazan prst in kolne): Hudiči, al bi uažil cle-bjeka za nuš. Jcšt jem buom pakažau! Pa s kesno smala sa me namazal, še prač ne ba slu. En se pjet Ijir, pa tri kontrafije! Poš sa mi ždej ueš umažal; pa naj ga jemaje umažanga, ješt ze ne buom drujga dilau.
more misliti združenih in vendar so je pisal, ampak, kaj je pisal. In to dostikrat.	I si vzemite k srcu, kar je v listu pi-
Prepričan sem, da bi bila revščina 1 sano in tudi ravnajte se po tem. Mi-marsikje omejena, ko bi vladalo na slini, da me razumete. Če pa ne, bom Banjšicah nekoliko bolj trezno živ- drugič jasneje govoril. In tu se paljenje.	j polnoma strinjam z dopisnikom, ki
Ne pišem tega, da bi spravil pre-i pravi, naj bi razni vsevedneži, ki bivalce naše lepe planote v slabo luč včasih v gostilnah «otrobe vežejo», pred svetom, ampak pišem za nje, raje vzeli pero v roko in kaj modre-da bi se spametovali, da bi spregie- ga napisali za naše liste. Strinjam se dali in krenili na boljšo pot. Velja tudi glede opustitve vsakih neslano-pa to tudi za druge, ker žal, da se sti. Kogar se tiče! marsikje razmere malo razlikujejo i Zdaj pa glede pevskega zbora. Do-od onih na Banjšici.	| pisnik daje «pameten svet», da bi
V današnjih težkih časih je treba se med sedanji pevski zbor sprejelo več varčnosti in treznosti. Čas bi bil,. tudi nekaj starejših pevcev. Prav da bi to spoznali vsi naši ljudje in 'gotovo nimamo nič proti temu, ako in tudi Banjškarji.	kdo želi pristopiti k pevskemu zboru;
Prihodnjič pa kaj o našem gospo- ’ z veseljem sprejmemo vsakega, ki darskem	življenju.	ima dobro voljo in zmožnost za to.
IZ	MATERIJE,	Nikakor pa si ne želimo v	našo sredo
*	takih, ki bi radi prišli le	ob gotovih
kar	so	pred zadnje,(Novice»	poro-	prilikah na kor v Ce,kev,	kjer bi se
Sf e 0 tukajšnjem Piost. „as. di u- p0 svoje nakričali, ki se jim pa ni-s vu je bilo do skrajnosti točno. kakor ne ljubi priti k redmm pev-j Nepotrebno bi bilo isto se enkrat po- skim vajam. Ce danes pevski zbor
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
TOLMIN.
Ples v Poljjubinu, njega konec in posledice.
O ti hudiči kpcicn nr«! tri uavljati. doda nekaj je le manjkalo od°'ovaria še vsem zahtevam nič
kontrafiK m pj™ № P ee£“ doI>1“-	,0 *» ll0‘“s”,lt “
i«r „	'	uopuiiiiu.	, v • do lepega našega petja se bodo na-
Drustvo, ki je bilo pred par leti se pake zmanjšale in izgubile, glasovi v polnem svojem zdravju m cvetu, je ge bodo izoblieili in орШЦ in čez par pu,ceIo nenadoma pokasljevati. Vzrok	_ bomo imeli spet lepo ubrano
bo najbrž slab zdravnik m zgrešen ptdjP p0vsod, v cerkvi, v družini, v recept. Dejstvo je, da je društvu kot Q.ostdr|. -n na ubcj Zato dela in skr-
__________ j javni m dobrodelni ustanovi, prepo- bj vegjna naših mladeničev in krog
..	.	j vedana vsaka seja, isto tako občni nagbl vrlih deklet. — Ponavljam pa,
Poročil se je g. Leban Jožef z gospi- zbor. rukajsnji podesta je poklical ge епкгак kdor jma x-esno voljo in co Sovdat Marijo, čestitamo! Želimo • dne 24. januarja t. 1. nekaj mož ozi- ifubezen do lepeaa petja" in društve-obilo sreče! On je bil ves čas od usta-j roma članov v občinsko pisarno in nega delovanja, naj le pride k nam
y» zxxr-i 4 ЖТ v«	cl XV 1	Л vx.	-v. XV %-v. 4-■« r	т XV 1 X,	4 Г. ХТ XV 1 I 1	. • Xv	"1x4	X\ 'V", XV' I XV	1-V X"V	XX ITI	ХЛ vi Ia i~\ ll	®	.	J ~ '	J	ir	_	.	_ ^
Pred dvema tednoma si je tolmin- cmvitve sem delaven in požrtvovalen . izvolil se » je enoglasno novi odbor, sprejQt bo enak med enakimi. Za
,	. .	. .	.	_	1 rv Л-i |-V rv ,	X-V XV' XV	,1 111 v л: t 1 - XV	XVX-vXi-v-v4x. XV	4- i 1 xl t 1T XV XV I 1™V n	>-v XV	-V X\ I 1 t	XI'	11 XI /1 /-V L'	4 O T	ЛТ /ЛI 1 XVW	-C	^
večina po želji g podeštata. Izvoljen danes mislim, naj bo dovolj; želim je torej nov načelnik	pa da ge ge kdo oglasi in pove javno
Sicer m to nikako čudo. Bolj pre- gYOje mnenje _____ a —
ska mladina zaželela nekoliko za-! Clan1 ..naše.ga društva, gospica tudi bave. Temu se ne bomo čudili, saj je cnarljiva clanica dekliškega krožka, bil vendar pust. Za plesišče si je iz- Upamo da se tudi v bodoče še vidi-
brala Poljubili, kjer Kocijanov toči 1110 v društveni sobi. Obenem se mu senetljivo bi bilo sledeče: vec fantov prav dobro vino. Preskrbel si je tudi fant)e javno zahvaljujejo za ves trud I iz vasi Rožic in Povžan, znanih po j dovoljenje za ples, katerega so mu in požrtvovalnost. Živijo! Na mno-j svojih flegmatičnih lastnostih, je! V «Novicah» od 20. januarja je dali karabinerji. Na zabavo je prišlo ga !eta-— Izobr. društvo «Planinka», čudno oživelo in v trumah pristopilo, neki —i— priobčil dopis iz naše vasi, nepričakovano innogo ljudi. Vse je šlo v redu, ob 10. uri je bila zadovolj-
IZ BREZOVICE.
IZ JAZEN PRI OTALEŽU.
V naših hribih nam poteka življe-
Kje so bili do sedaj?
IZ RICMANJ.
v katerem se bavi z našo «Čitalnico». Popolnoma prav! Vse je na žalost resnica. Prepiramo se, popivamo,
Tvadi v Pomanjkanju I. Pevsko krajno elrujHvo „Sjavec, je i„Aam0 Tn pmoeujemb јјГјГХ ^	8®	! ?bi6aiev, da kar ima eden v lasti, žilo precejšnje število članic in čla-	to ie
dogodi. Гогеј vendar ni vse ples. Jaz; tCga naj se ne dotika drugi. A ven-sem prepričan, da ce bi se Iolmmci: (]ai. je р1ај$еЈ pretečeni teden močno vedno tako pokazali, bi v tem pogle-: žejen tat in se spravi] natihoma in
du prišli na, drugačen glas.ufoda neopažen v klet posestnika Ivana ravno v tem trenutku pridejo kara-. Piska, v kateri je imel dotični shra-binerji ter v imenu prefekta prepo-јПјепа dYa goda sadnega mošta. Ker vejo nadaljevanje. 1 o je ljudi osu-iso tatiču dobro znane razmere naše pilo. Nihče ni pričakoval takega j Yask je popolnoma brez strahu vzel konca. Ljudje so si vzroke razlagali; pipo, 'ki se je nahajala na oknu v
na mnoge načine, med seboj zelo kleti, nastavil sod in popil. Pomisli-—-i.K— Nato — — —,x,$	----- -	-
. teri se nahajamo dandanes, to je de-nov, tako da je bila društvena čital- YCta briga naše mladine! Pač pa, ko mca popolnoma zasedena. Odborovo poročilo je bilo za današnje razmere zadovoljivo. Društvo je imelo skoro skozi vse leto pevske vaje in je s po-
se oglasi kakšen kriv prerok, od katerega nimamo nobene koristi, tedaj je vse zanj ali Vsaj večina. Nekaj .. častnih izjem je, ki so trdni in sta-
voljmm uspehom nastopilo na razndiinovitni. Vsa čast njim!
?rl^sÄinJ35aa Ä Gospod dopisnik pravi da manjka in zabave. Društvo si je izvolilo od-j enG1Ticen vodja Boze mih! Kaj bi pač
_________________ .. *........ bor, od katerega si obetamo resnega, | }iaPlaV1^ Pn ta^^ lazmeiah. Kako,
različne Nato pa so odšli skupaj :to: kar sto litrov mošta. Čudno, taka plodonosnoga dela. Na čelu mu stoji hitro se^gane,iy poleno pod no-proti Tolminu - seveda pevajoe in žcja po taki pieii brani kot io uži. raož, ki si je to mesto zaslužil s po- ga nL. ,Ge. -.Ж, vriskajoč To pa zopet gotovim lju-: vamo po naiih Yaseh. Prizadeti je žrtvovanjem in zato pričakujemo, da	£
dem. in bilo po volji. In vendar smo : ogore,en nad takim zi0bnim ■ počet- bodo društvemki sledili njegovemu	h--1	S Г» Lh? Iht 'K
bih v času pusta ko so ljudje radi;jom. Pa se vendav tolaži z mislijo, idealnemu stremljenju, četudi bi	1 « Uterim b2mo dS
h°. sod v jeseni zopet poln, ako utegnil s pikro besedo postaviti koga Ц*. tigte ^ale in *ilK £ katerih
BANJŠICA
ko dočiH in se razšli. Drugi dan pa;bo jetina za sadje, so bili vsi «razgrajači» klicani h ka-rabinerjem, ki so jih popisali. Hujših posledic' ni bilo! — Popoldan pa je ista družba, samo še mnogo poveča-; na odšla nazaj v Poljubili ter nada-! tukaj vladajo. Ta dva dneva sta: ne-Ijevala s pretrgano zabavo.	! delja in pondeljek.
Še nekaj je pri tem važnega. To; Pridi človek v nedeljo na Banjško nam je lep dokaz, kako si naše ljud-; planoto in pojdi od vasice do vasice; sivo želi poštene zabave, zabave in; gostilne ne manjka skoro v nobeni no plesa. Društva naj bi to priliko in ako je ni, tedaj jo v vasi vse pu-uporabila. S tem bi koristila sebi in , sto in prazno. Kjer je gostilna, tam ljudem.	i je yse živo. Zbrani so moški in ženi»
* * *	j ske, stari in mladi. Vse pije, se ve-
V soboto, 19. pret. meseca je imela Iseli in zapravlja. Gledal boš in boš tukajšnja fašistovska sekcija svoj rekel: «Tu imajo vsega dosti», ples. Vabljeni šo bili vsi Tolminci, j Pa pridi k nam v pondeljek. Oni, Igral je pri tem plesu čedadski jazz- j ki je včeraj naročil liter za litrom,
idealnemu stremljenju, četudi bi utegnil s pikro besedo postaviti koga «na red» radi zanemarjenja dolžnosti. Čuvajmo to kulturno ognjišče in . ... ..... . v. I zbirajmo se okoli njega, ker nas vodi Samo dva dni je treba biti \ naši po pcdd napredka in nam nudi po-obcim, pa človek spozna razmere, ki §ten0i zdravo zabavo.
IZ BORŠTA.
danes človeštvo tako hrepeni: mir, edinost in moralno kulturno življenje! Narod brez teh lastnosti, je narod brez bodočnosti.
Zato pa: kdor ima še količkaj dobrega v svojem srcu, kdor ima še ko-
Na dopis v «Novicah» z dne 17. fe- ličkaj dobre volje, kontur je mar naš bruarja t. 1. bi si dovolil nekoliko obstoj, obstoj naših domov, ta imej opazk na splošno. Najprej pravi do-1 samo en namen pred očmi:	rešiti
pisnik, da se iz Boršta večkrat kdo' našo deco, našo še nedoraslo mla-oglasi v «Novicah» in da smo mu v dino.
resnici hvaležni. Zares, po vsakem j Ali ne. vidite, stariši, svojih otrok, dopisu ugibajo razni — čitatelji, ne. kam vam bodo prišli-,'kako vam pro-sicer, kaj je pisano, ampak kdo je ' padajo? Klic: na pomoč! naj vam pisal, in potem pravijo: «Najbrž ta vedno udarja na,uho! Ločiti je treba in ta, on zna in ima čas, če ga nima, dobre od hudobnih, pa si ga da.» Govorica gre naprej, j Posebno bi priporočali, da bi ne
band. Udeležba je bila precejšnja. | danes ne ve, kaj bo jedel on in nje-1 pride tudi do nepoklicanih ušes, tii puščali otrok zvečer zunaj brez nad-
gova družina. V mnogih hišah vlada j naredijo iz komarja konja, potem ! zorstva, ker noč ima svojo moč/Vsi največja revščina. In k revščini se i pa sledijo hišne preiskave in slične! na delo! Stariši! Vaša je glavna na-pridružuje še zapravljivost:	dve i prijetnosti. Zato pa, dragi Borštani, loga, vaša bo odgovornost pred Bo-
stvari, katerih si človek skoraj'ne ' ne vprašujte nikdar več o tem, kdo goto in pred narodom!	—u—
Razen gostilničarjev in trgovcev se ga je udeležil še marsikak veseljak Drugače plešemo Tolminci v primeri z lanskim pustom jako malo; morda je vzrok pomanjkanje godbe.
Ni moj namen pisati, kako se Tolminci zabavajo v pustu, tudi ne, kako je potekel zgoraj omenjeni oles, le to želim, da bi se že enkrat spametovali. Kratko rečeno:	Tol-
minci so na slabem glasu in bi se tega morali zavedati.
Pred kratkim je ustanovil tukajšnji politični tajnik Urpi društvo za povzdigo tujskega prometa. Odbor je sestavljen po večini iz Tol-mjncev. Pametno delo;, le da .bi društvo resnično delovalo in da bi dobilo tolminsko lice! Če bi oblastva dovolila obnovo «Bralnega društva», gotovo to društvo prispevalo s tamburaškim zborom za različne koncerte, ki bi se prirejali poleti, kot je želja političnega tajnika. Sicer bo to ha novo ustanovljeno društvo na tem polju spalo.
VOLARJE.
Iz naše vasi bi se dale pisati žalostne in vesele novice, pa ker žalostne dogodke potrpežljivo prenašamo, povemo danes samo eno veselo, namreč:	eden se je otresel samskega
davka.

Da postane vedno bolj znano naše izvrstno

.
Elisire di China
i	' /	■	•	"■
zelo prijetnega okusa, izborno sredstvo proti slabostim želodca in za dobo okrevanja.
Originalna steklenica Steklenica - vzorec .
L 6,— L 2*50
”Vino di China e ferro
pripravljeno iz pristnega španskega belega vina in zaradi večje vsebine pretvarjajočega se železa, odlikovano na mednarodni razstavi v Montecatini 1. 1925, prodajamo steklenice-vzorce po L 2. — Originalna steklenica 3/5 litrska L 12•—.
Želodčne kapi je $v. Antona
Izvrstno sredstvo za prebavo, ki istočasno blaži vsakršno črevesno draženje.
Steklenička ...... L 4*50
Lekarna Casteiianovich А1Г Alabarda, Trst
Via dei Giuliani štev. 42, Sv. Jakob
Lastnik F. BOLÄFFIO
GLYK01 PRSNI SIRUP
SMILAJOD

IZ POBEGOV PRI KOPRU.
Dne 13. februarja t. 1. smo spremili k večnemu počitku g. Angelo Pečarič roj. Mazenič, soprogo Riharda, iz dobro znane družine pok. Rudolfa Pečarič. — Pokojnica je bila vzor žene-gospodinje, jako dobrega srca in plemenitega značaja. Vsi so jo radi imeli in visoko spoštovali; to je pričal tudi njen pogreb, kakršnega Pobegi še niso videli. Pogreba se je udeležil dobri pevski zbor iz Dekanov ter vrla pobežanska godba. Gosp. Peter Bertok se je poslovil od pokojnice z ganljivimi besedami pri odprtem grobu.
Pokojnici večni mir in pokoj, soprogu Rihardu in užaloščenim družinam naše iskreno sožalje! — Vaščan.
IZ SKEDNJA.
Dolgo ni bilo nobenega glasu iz naše vasi kljub velikemu življenju in spremembam, ki še dogajajo z vsakim dnevom. Najvidnejše so-slabe ceste, za katere se ne zmeni živa duša, kvečjemu vozniki, ki odhajajo in prihajajo z obloženimi voz-mi, in nedeljski izletniki, ki prihajajo k nam na mali oddih, na dobro domačo kapljico. Malo mrmranja in nič več. Kar daje novo lice naši vasi so električne luči, ki jih ponekod še sedaj po instalaciji nočejo ali ne marajo prižgati. Tu bi se dalo tudi enkrat urediti, da se stvar enkrat za vselej konča. — Tudi društveno življenje gladi razdrapano kulturno polje. M. D. «Sparta» prireja poleg sestankov prosvetne večere in izlete v bližnje in daljne kraje. Posebno krasen je bil pretekli prosvetni večer. Na sporedu so bile izbrane točke, recitacije naših pesnikov, deklamacije itd. Zabeležiti moramo veselo dejstvo. Dolg spor, ki se je vlekel že skoraj leto dni med «Sparto» in «Con-cordijo», se je na zadnjem sestanku, takoj po prosvetnem večeru, mirno likvidiral. Posledice tega so se takoj opazile. Član «Concordije» je poleg drugih osebno sodeloval pri prosvetnem večeru in krasno recitiral našega Cankarja, za kar je žel od prisotnih Spartašev veliko odobravanje, j Pri tem tudi najbrže ostane, ker j a v- ‘ ljenje za prihodnji petek sestanek s 1 predavanjem. Predaval bo zopet Con-1 cordijaš. Upa se, da se v Skednju s ! skupnimi močmi napravi lasten pre-} davateljski ansambel in s tem bi bilo j rešeno kočljivo vprašanje. Le po taki poti naprej! — Sporazumaš.
Ruski Rdeči križ je poslal jugo-slovenskemu Rdečemu križu 8500 zlatih rubljev za po. potresu prizadete kraje. Jugoslovanski Rdeči križ je darilo sprejel, vse ostale inozemske darove pa je odklonil.
listnicaTuredništva
Gorski: Hvala! Le še pošljite!
K. P., Parola di Borgo: Vaše prijazno pismo je prišlo malce prepozno za to številko. Vašim željam bomo ugodili. Le še pišite! Hvala za lepe pozdrave. Sprejmite tudi naše.
<Mer>vfi.rm »rednik • 1A NKf> R1JNTIC.
Ceno čeiKo posteljno perje
1 kg: belo puljeno L25 ,^-^A	boljše L 32.—
mehko L 40.-, 48.- in 55.-boljša vrsta L 65 in 75 Puh L 115.—
Pošiljalve carine in poštnine prosto po povzetju od L 75. - naprej. Vzorci brezplačno. Vrnitev in zamenjava dovoljena.
BENEDIKT SACHSEL 237 Flzno-Lobes st. 7 (Češko)
49-leten vdovec
obrtnik, želi znanja v svrho takojšnje ženitve z dobrosrčno gospodično od 35—40 let. Samo resne ponudbe pod „KRAS“ na upravo „Novic“.
♦♦♦♦
ч
Notranje bolezni in operacije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje Jetičnega vnetja vršcev.
S

♦♦
♦♦
H
H
>♦
*
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
KNJIGARNA lit PAPIRNICA
J. ŠTOKA
Trst, Via Milano 37
se priporoča s!, občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikom, trgovcem in zasebnikom.
Lastna knjigoveznica
Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - Italijan. SLOVARJA.
Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige.
Karočila po pošti se izvršijo točno in hitro
♦♦
m
♦♦
♦♦
♦♦
♦

ZDRAVNIK
D1 Fran Ambrožič
se je stalno naselil
v Št. Petru na Krasu
in ordinira
v Konalcovi biti od 9-12 in od 13-15
IVAN KERŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hISne
poirebšžlne
iz aluminija, steklovine, lesa. emajlirane prst! itd.	CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA # eiOVANNI St. 1
in lila
replstreiiei «tropi i omejeelie poroštven
uraduje v svoji lastni hiši
utica Torre bianca 19, l. nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
4%
PO T /O
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru,
N« razpolago varnostne telice (selei)
♦♦♦♦
Hladne m и ttianfce odd1/, -11,16-18
Ob nedeljah je urad zaprt
Telefon čtv. 25-67.
Hajstarejil slaven, denarni zavod
Kmetijski stroji
Cevljamica Forcessln
OtiMtcnne os medcerodul razsteil v Osnovi i „Diplome dl pran premic"
TRST - Via Giuseppe Ca pr in Ste«. 5 pri S«. lake!»« - TRST
Kdor išče obuvalo cenö a vendar lepo,
U» bo pomislil malo, me kupil kar na slepo!
In Ш bo k „FORCESSINU*. ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatina — najboljše čevlje daja ., ,
[BViji za Ш
L 48*~
ietlil i? m
L 48--
P*
a.
„VedeTza leto 1927
je izšel

Zobozdravnik
D= D. Sardoč
špecijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira
v TRSTU
Via imbrlani 16/111. lpr*|Viti. Gmtannl)
od 9—12 In od 3—7 ure
pdoppooodpdopoodpoooodooooqD
Zobozdravnik

sprejema
D SORICI 1Ш Travniku 5
II. nadstropje
a
o
a
3
3
3
%
a
a
a
a
o
a
a
e
p
D
O
3
a.
o
e
p
D
p ooooooDDoopoooppoonpnnoaBoa
JAKOB BEVC - TRST
urarna in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLATO kupuje v vsaki množini po najviijlh cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi ~ RAZNA DARILA ZA BIRMANCE.
,MUNDLOS* šivalni stroji
JE
<§И
Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA
V TRSTU
Ulica Torreblanca 19, In Rafflneria 7.
Telefon 44-39.
„Göricke
dvokolesa, materini „FlflM“ in belgijski paške se vdobe le pri
Josipu Ker še vani ju
GORICA - Piazza Cavour 9 - GORICA
Posrečili) podjetje „Naotra iitiprea“
Odlikovano z diplomo, zaslužnim križcem in zlato medaljo
Corso V. E. III 47 • TRST - Telefon št. 144)2
Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor tudi pogrebne prevoze na deželo z železnico, konji in z lastnim posebnim autovozom. Velika zaloga krst iz vseh vrst lesa in kovin, vencev, sveč in vseh drugih mrtvaških potrebščin. Prodaja na drobno in debelo. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori),
ulica Tesa štev. 31. - Telefon 14-02X2
Lastnik in upravitelj N. STIBIEL.