VUlKANIZinSTVO
Tavčar A&B
Cesta na Le ni vb c 51, Sežana
Prodaja pnevmatik in niaiišč no ugodnih cenah Počisti pri montaži
Gala večer Okusov Krasa
Primorski
Sertubi:
konec
upanja
Aljoša GaSperlin
Ko je pooblaščeni upravitelj družbe Duferco Antonio Gozzi včeraj pred tržaško prefekturo povedal, da so stroški za proizvajanje cevi v Trstu tri krat večji kot v Indiji, je bila slika o prihodnosti tovarne Sertubi že jasna. Ko pa je dodal, da naj bodo delavci veseli, če ostane družba Jindal v Trstu, ker bo Duferco drugače zaprl tovarno, je bila usoda le-te zapečatena. Mnogi delavci v dopolnilni blagajani so tako izgubili še zadnje upanje, da bodo obdržali delovna mesta.
Dejstvo je namreč, da bo ostalo 148 ljudi na cesti, ostalih 60 pa naj bi bilo zadolženih za barvanje in prodajo cevi, ki jih bodo proizvajali v Indiji in uvažali v Trst. S tem bo konec edine tovarne cevi v Italiji, ki se bo morala torej za nabavo teh odslej odslej obračati na Francijo, Nemčijo ali - Indijo.
Poiskati odgovornega za ta klavrn konec ni lahko. Nekateri so mnenja, da je Jindal še pred prihodom v Trst načrtoval zaprtje tovarne. Zato je težko pričakovati, da bodo prizadevanja deželne vlade za ohranitev proizvodnje uspešna. V Italiji in še predvsem v deželi FJK je bilo pač storjenega premalo za razvoj industrije in za inovacijo, ki je v tem kriznem odb-obju temeljnega pomena. Nasprotno, v Trstu so mnogo let zavirali industrijo, a si hkrati niso omislili nobene alternativne rešitve za gospodarski razvoj mesta. Posledice so očitne. Kmalu bodo zaprli škedenjsko železarno, s čimer bo odzvonilo tudi z njo povezanim dejavnostim. Kaj bo namesto nje, ni znano. Še hujša neznanka je usoda stotin zaposlenih v kovinarskem in drugih industrijskih sektorjih. Najhujše pa je varljivo in navsezadnje abotno prepričanje nekaterih, češ, saj bomo vse probleme rešili z dopolnilno blagajno.
Matteo Marchio Lunet
SANIVET MULTISERVICE
TRST - Ul. T. Luciani 4 TEL. 380 3787140
•	DRUŽBENO-ZDRAVSTVENE
STORITVE 24 ur na dan •
•	BOLNIČARSKA OSKRBA •
•	ZDRAVSTVENA OSKRBA •
•	OSKRBA OSTARELIH •
•	OSKRBA NA DOMU •
•	PREVOZNA STORITEV v Italiji in tujini za zdravniške preglede,
sprejeme v bolnišnico in izhode iz bolnišnice • • MASAŽA •
Član	l'fWWftfiïi
dnevnik
SREDA, 31. OKTOBRA 2012
št. 257(20.580) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
zda - Orkan zahteval najmanj 39 žrtev, gmotna škoda pa naj bi znašala do 20 milijard dolarjev
Sandy pustil za seboj nepopisno razdejanje
NEW YORK - Orkan Sandy je na vzhodni obali ZDA povzročil obsežne poplave, najmanj osem milijonov odjemalcev pa je ostalo brez elektrike. Orkan je zahteval najmanj 39 smrtnih žrtev, reševanje ponesrečenih pa se nadaljuje. Ameriški predsednik Barack Obama je v mestu New York in na Long Islandu razglasil stanje katastrofe in napotil zvezno pomoč na območje.
Najhuje je na območju New Jer-seyja, New Yorka in Pensilvanije, kjer so milijoni ljudi brez elektrike in v temi, je sporočilo ameriško ministrstvo za energijo. Skupno pa o prekinitvah oskrbe z elektriko zaradi divjanja orkana poročajo iz 17 ameriških zveznih držav in Was-hingtona.
Po prvih ocenah bi škoda, ki jo je povzročil orkan, lahko dosegla 20 milijard dolarjev. Škodo gospodarstvu pa ocenjujejo na 30 do 50 milijard dolarjev.
Na 11. strani
trst - Neplodni srečanji na prefekturi
V Trstu zapirajo tovarno Sertubi
TRST - Družba Jindal Saw Italia namerava zapreti tovarno cevi Sertubi in se osredotočiti na komercialno dejavnost. V Trstu bodo barvali cevi, ki jih skupina Jindal proizvaja v Indiji, in jih nato prodajali z znamko Sertubi. Za to bo dovolj 60 delavcev od danes skupaj 208 zaposlenih. To pomeni, da bo 148 ljudi ostalo na cesti. To je v grobih obrisih izid dveh srečanj z lastništvom in z najemnikom tovarne Sertubi, ki sta bili včeraj na tržaški prefekturi.
Na 4. strani
manjšina - Skupščina v Nabrežini
Poziv uslužbencev slovenskih ustanov
NABREZINA -Vsakoletna bitka za preživetje ustanov in organizacij Slovencev v Italiji hromi in ponižuje njihovo delovanje ter postavlja pod vprašaj kakršenkoli razvoj. Zato so se njihovi uslužbenci v ponedeljek zvečer sestali na skupščini v Nabrežini.
Na 2. strani
2 AGENCIJI V TRSTU:
AG.1 Ulica Giulia, 25/A AG.2 Ulica Dell'lstria, 17
SUH
STU D1018 KARATI
www.studio18karati.net
Tržaški prefekt obiskal Primorski dnevnik
Na 3. strani
Kolumbijec skrival več kot kilogram mamil
Na 4. strani
Nabrežina: načrt za trg napreduje
Na 4. strani
Jezero v Dolu, prva slana na Goriškem
Na 13. strani
V Gorici okrogla miza o zastopanosti manjšine
Na 14. strani
2
Sreda, 31. oktobra 2012
ALPE-JADRAN
/
nabrežina - Uslužbenci slovenskih ustanov in organizacij so se zbrali na skupščini
Vsakoletna bitka za preživetje je ponižujoča
NABREŽINA - Vsakoletna bitka za preživetje ustanov in organizacij Slovencev v Italiji hromi in ponižuje njihovo delovanje ter postavlja pod vprašaj kakršenkoli razvoj. Zato so se njihovi uslužbenci v ponedeljek zvečer sestali na skupščini v Na-brežini in se dogovorili, da se bodo aktivneje vključili v prizadevanja civilne družbe in političnih strank. Kot uvodno dejanje so sprejeli poziv italijanski in slovenski vladi ter krajevni politiki, naj manjšini zagotovi potrebna sredstva (v celoti ga objavljamo v sosednjem članku).
Skupščine, ki so jo sklicali Ksenija Majovski, Poljanka Dolhar, Jurij Paljk in Marko Tavčar, se je udeležilo okrog petdeset uslužbenk in uslužbencev s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije. Že uvodoma je bilo poudarjeno, da podpirajo dosedanje napore krovnih organizacij SKGZ in SSO ter politikov, od njih pa pričakujejo tudi večje in boljše sodelovanje.
Med debato je padlo več predlogov, kako opozoriti širšo javnost na težave manjšinskih ustanov in njihovih uslužbencev (pri Novem Matajurju in Glasbeni matici so na primer že več mesecev brez plač). Veliko je bil govor o morebitnih protestnih akcijah: vsi so se strinjali, da morajo te biti čim bolj »vidne«. Izstopala je potreba po solidarnosti, da se ne bi dejansko vsakdo boril le za »svoj vrtiček«, tudi zato, ker kdor bi letos ušel krčenju prispevkov, mu v prihodnje najbrž ne bi ... Uslužbenci ne sprejemajo logike »umiranja na obroke«, zato menijo, da je treba manjšini zagotoviti boljše urejen sistem financiranja. Opozorili so tudi na težko situacijo nekaterih slovenskih podjetij, s katero manjšinska javnost ni podrobneje seznanjena.
Skupščine sta se udeležila tudi deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Ga-brovec; kot onadva so solidarnost z uslužbenci izrazili tudi Enotno sindikalno predstavništvo Deželnega sedeža RAI za FJK in Sindikalni odbor Slovenske redakcije RAI ter Svet slovenskih organizacij. SSO je v tiskovnem sporočilu zapisalo, da si prizadeva za pridobitev še manjkajočega dela finančnih sredstev za leto 2012 in popravo namenjenih sredstev za leti 2013 in 2014. »V bližnji prihodnosti pa nas seveda čaka skupno prizadevanje za sistemsko ureditev financiranja s strani Republike Italije in Dežele FJk, ki bo omogočila slovenskim ustanovam normalno načrtovanje delovanja, njihovim uslužbencem pa socialno gotovost, ki jim pritiče,« piše v sporočilu SSO.
Skupščina uslužbencev je tudi sklenila, da se v prihodnjih dneh sestane z vodstvom obeh krovnih organizacij.
Skupščina je potekala v prostorih SKD Igor Gruden v Nabrežini
kroma
uslužbenci - Odobreni dokument
Poziv obema vladama in krajevnim politikom
V celoti objavljamo poziv, ki so ga uslužbenci sprejeli na ponedeljski skupščini.
Kronična negotovost, v kateri živijo zaposleni v slovenskih organizacijah in ustanovah, ki svoje delo in poslanstvo opravljajo na kulturnem, raziskovalnem, medijskem, športnem, vzgojnem in skrbstvenem področju, je letos dosegla svoj višek. Ob koncu oktobra še vedno pričakujemo zgolj del predvidenih prispevkov za tekoče leto, kar povzroča hude težave tako številnim ustanovam kot seveda zaposlenim. Za naslednje leto pa se obeta celo dodatni rez, kar bo postavilo pod vprašaj obstoj organizacij in ustanov Slovencev v Italiji. Obstoječi način financiranja ustvarja paradoks, saj ustanove nimajo jasne slike o finančnih sredstvih, s katerimi bodo razpolagale iz leta v leto.
Vsakoletna bitka za preživetje hromi in ponižuje delovanje, ki ga slovenske organizacije opravljajo tudi v korist sožitja in medsebojnega poznavanja vseh prebivalcev območja dežele Furlanije Julijske krajine ter povezovanja širšega obmejnega prostora. Brez teh ustanov bi težko govorili o organizirani skup-
nosti in o njeni prihodnosti.
V obdobju splošne gospodarske krize, za katero vsak od nas že tako plačuje svojo ceno, je varčevanje baje neizogibno. Ampak že tako skromnih prispevkov za manjšino ne bi smeli enačiti z rezanjem odvečnih stroškov. Toliko bolj, ker na najvišji ravni v Italiji in Sloveniji pogosto slišimo, da je slovenska skupnost v Italiji dodana vrednost in bogastvo obmejnega prostora. Nenazadnje gre za vsoto, ki je za Italijo zanemarljiva. Istočasno izrekamo solidarnost tudi italijanski skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, kateri je italijanska država prav tako krčila finančna sredstva.
Zaposleni v slovenskih ustanovah, zbrani na skupščini v Nabrežini 29. oktobra 2012, pozivamo italijansko in slovensko vlado, skupno medministrsko omizje in krajevne politike, da zagotovijo nemoteno delovanje in obstoj naših ustanov. V to jih zavezujejo tudi mednarodni sporazumi in sprejeti zakoni. Istočasno podpiramo prizadevanja vseh političnih predstavnikov in krovnih organizacij, ki gredo v to smer. Pa vendar bi si želeli še boljšega sodelovanja in skupnih prizadevanj.
Slovenijo septembra obiskalo več turistov
LJUBLJANA - V slovenskih turističnih nastanitvenih objektih so septembra zabeležili 1,4 odstotka več turistov, ki so ustvarili za odstotek manj prenočitev kot septembra lani, v prvi oceni ugotavlja državni statistični urad. Medtem ko sta se število in nočitve domačih gostov zmanjšala, pa sta se povečala število in nočitve tujih turistov. Števili prihodov in prenočitev domačih turistov sta se na letni ravni zmanjšali za 11,1 oz. 9,1 odstotka, medtem ko sta se števili prihodov in prenočitev tujih turistov povečali za 6,9 oz. 3,3 odstotka. Tuji turisti so ustvarili 68 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Največji delež prenočitev so prispevali turisti iz Nemčije (16 odstotkov, Avstrije (13 odstotkov), Italije (12 odstotkov), Rusije (sedem odstotkov), Združenega kraljestva (pet odstotkov) in ZDA (tri odstotke).
Spet rop na bencinskem servisu na
ŠKOFIJE - V ponedeljek okoli 20. ure je neznanec oropal bencinski servis na Škofijah pri Kopru. Moški je s pištolo zagrozil zaposlenima, pobral denar in zbežal. Bencinski servis na Škofijah je bil pred tem letos že dvakrat tarča oboroženih roparjev.
slovenija - Manjšini
Za narodni skupnosti v letih 2013 in 2014 enaka sredstva kot letos
LJUBLJANA - Komisija DZ za narodni skupnosti se je seznanila s predlogom proračunov za prihodnji dve leti. Med drugim je sprejela sklep, s katerim predlaga vladi, da z novo zakonodajo uredi dolgoročno sistemsko financiranje rtv programov avtohtonih narodnih skupnosti ter da do septembra 2013 z ustreznimi finančnimi mehanizmi zaključi obnovo šole v Sečovljah.
Predlog proračunov za leti 2013 in 2014 v delu, ki se nanašata na avtohtone narodne skupnosti, je predstavil državni sekretar na notranjem ministrstvu Robert Marolt, ki je dejal, da se sredstva za narodni skupnosti ne krčijo oziroma je za obe leti zagotovljen enak obseg sredstev kot za leto 2012, to pa je dobra 4,2 milijona evrov. Največ denarja je namenjeno financiranju občin na narodno mešanem območju (1,7 milijona evrov), ostalo pa za financiranje kulturnih programov za italijansko in madžarsko narodno skupnost, časopisov ter rtv programov na dvojezičnem območju.
Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Bat-telli je izrekel priznanje vladi, da je zagotovila neokrnjeno financiranje vseh pomembnih postavk, ki so ključnega pomena za življenje narodnih skupnosti. Opozoril je na neizvajanje dvojezičnosti na sodiščih in v državni upravi. Kar zadeva šolstvo, pa je Battelli opozoril na problem šole v Sečovljah, ki je skoraj več kot leto zaprta, ker je nevarna za otroke in se zavzel za dokončanje investicije v letu 2013.
koper - Predstavili več podrobnosti o razbitju kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s trgovino z mamili
Ključna oseba 40-letnik iz Pivke
Kokain in heroin za slovenski in hrvaški trg - Skupno ovadili 33 oseb - Med osumljenci tudi nekdanji vodja sektorja za organizirano kriminaliteto v Postojni
KOPER - Ključnega pomena pri razkrinkanju kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s preprodajo heroina in kokaina, je bil 40-letni državljan BiH s prebivališčem na območju Pivke, ki je v Ljubljani prevzemal večje količine droge. Slovenski in hrvaški organi so zaradi suma kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog ovadili skupno 33 oseb. Zaključne aktivnosti v večmesečni kriminalistični preiskavi, ki jo je od samega začetka usmerjalo koprsko okrožno državno tožilstvo, kasneje pa se je pridružilo še specializirano državno tožilstvo, so se začele odvijati v ponedeljek, včeraj pa so še (bila) na vrsti zaslišanja nekaterih osumljencev.
Kot je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper Dean Jurič, so zbrali dokaze o tem, da je 40-letnik iz Pivke od najmanj petih dobaviteljev na območju Ljubljane nabavljal precejšnje količine heroina in kokaina. Droga je nato potovala na dveh relacijah. Na relacji Ljubljana-
D. Jurič, M. Fank in načelnik kriminalistične policije Primorsko-Goranske Željko Kruneš
Postojna so že med preiskavo uspeli prestreči dva 100-gramska prevoza heroina, pri hišni preiskavi pri enem od kurirjev pa so zasegli še preko 400 gramov heroina in 160 gramov kokaina.
Večji transporti droge so potekali tudi na relaciji Postojna-Reka, kjer je omenjeni 40-letnik skrbel za dobavo droge za potrebe hrvaškega ilegalnega tržišča. Obenem so uspeli slovenski or-
gani identificirati 13 oseb, ki so skrbele za preprodajo droge "na drobno" na širšem območju Postojne, Sežane, Logatca in Obale, je še pojasnil Jurič.
Samo na ozemlju Slovenije je policija zasegla preko kilogram heroina in nekaj več kot 160 gramov kokaina, katerega vrednost se giblje med 50.000 in 70.000 evrov. Skupno pa so podali ovadbe za 57 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami zoper skupno 33 osumljencev.
Jurič je kot veliko težavo pri poteku preiskave izpostavil prav sodelovanje njihovega kolega kriminalista s preprodajalci. Da kriminalist - neuradno gre za Borisa Iskro, ki je pred združitvijo postojnske in koprske policijske uprave vodil sektor za organizirano kriminaliteto na Policijski upravi Postojna - ni bil odkrit naključno, pa je zatrdil pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi Marjan Fank. Tako so bili že v preteklosti seznanjeni s po-
datki, da osumljeni kriminalist sodeluje z enim od osumljencev, pri izvajanju prikritih metod in ukrepov v letošnjem letu pa se je ta sum tudi potrdil.
Osumljenega kriminalista bodo včeraj privedli pred preiskovalnega sodnika. Kot je povedal Fank, je kriminalist osumljen več dejanj zlorabe položaja. Članom kriminalne združbe je pomagal predvsem s podatki in nasveti o delovanju policije. Ob tem je Fank poudaril, da tovrstno ravnanje v policiji v celoti zavračajo in ga ocenjujejo kot posebej nevarnega tako za delovanje policije kot zaradi ogrožanja sodelavcev in vpliva na ugled policije.
Po Juričevih besedah so že v teku preiskave prijeli štiri kurirje, od katerih so trije v priporu, eden, za katerega je bil odrejen hišni pripor, pa je bil v vmesnem času že tudi pravnomočno obsojen. Včeraj so pred preiskovalnega sodnika privedli še štiri osumljence, med njimi tudi 40-letnega Pivčana. Preostale izmed 18 osumljencev v slovenskem delu preiskave so izpustili. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 31. oktobra 2012
3
trst - Tržaški prefekt Alessandro Giacchetti obiskal Primorski dnevnik
Odkritje slovenske skupnosti je zanj predstavljalo obogatitev
Večkulturnost je treba ovrednotiti - Med Slovenci kot v družini - Prihodnost Trsta v turizmu, storitvah in pristanišču
TRST - Spoznati slovensko narodno skupnost in pisano tržaško stvarnost je zanj predstavljalo obogatitev. Tako je dejal tržaški prefekt Alessandro Giacchetti na včerajšnjem srečanju v uredništvu Primorskega dnevnika, ki je bilo poslovilnega značaja, čeprav bo prefekt po odhodu v pokoj ostal v Trstu, kjer je ravno včeraj kupil hišo. Trst mu je namreč prirastel k srcu, saj ga je, kot je sam povedal, prevzelo bogastvo večkulturnega, večnarodnega in večjezičnega okolja, ki ga je treba ovrednotiti.
Prefekta Giacchettija so ob novinarjih sprejeli odgovorni urednik Dušan Udovič ter predsednik Zadruge Primorski dnevnik Jure Kufersin in predsednik Družbe za založniške pobude Prae Rado Race, ki so uglednemu gostu orisali zgodovino dnevnika in tudi sedanji nelahki položaj, zaradi katerega osebje dela na podlagi solidarnostne pogodbe. Pri tem je bilo izraženo upanje, da se bo pri reševanju vprašanja financiranja založništva in časopisov upoštevala posebnost Primorskega dnevnika, saj je pluralnost informacije temeljnega pomena in potrebuje javne prispevke.
Ob priznanju našemu dnevniku, ki je temeljnega pomena kot glas neke skupnosti, je prefekt Giacchetti poudaril, kako je v teh letih navezal osebno prijateljstvo s številnimi predstavniki slovenske narodne skupnosti, v katerih je našel tradicionalne in človeške vrednote, kot so preprostost, prijateljstvo in dana beseda. Gre za po njegovih besedah prave vrednote, ki so bile značilne za podeželsko okolje, iz katerega sam izhaja in na katere je ponovno naletel v stiku s Slovenci, zato se je tu znašel zelo dobro, skorajda bi rekel »v družini«, pri čemer se strinja z vizijo skupnosti, ki je integrirana z okoljem (pri tem je omenil primer številnih italijanskih družin, ki svoje otroke pošiljajo v slovenske šole).
Za prefekta predstavlja odprava meja za Trst velikansko priložnost, prihodnost pa vidi v turizmu, storitvah in pristanišču. Strinjal se je z ugotovitvijo, da sta razvoj zavirala nacionalizem in »razvajanje« s podeljevanjem javnih prispevkov, ki je oddaljilo podjetniški duh in željo po tveganju, pri tem pa se je zavzel za sodelovanje med pristanišči na širšem območju Jadrana, med glavnimi razvojnimi cilji pa bi moral biti ponovni zagon starega pristanišča. Če Trst želi ponovno imeti neko središčno vlogo na tem območju, pa se mora odpreti zunanjemu svetu, je prepričan prefekt Giacc-hetti, ki je v dar prejel grafično mapo slovenskih umetnikov v Italiji in nalivno pero, katerega je tudi velik ljubitelj. (iž)
Prefekt Giacchetti bo po odhodu v pokoj ostal v Trstu, kjer je prav včeraj kupil hišo
kroma
slovenija
Krška nuklearka ponovno v omrežju
KRŠKO - Nuklearno elektrarno Krško (Nek) so včeraj dopoldne ponovno priključili na električno omrežje in v skladu z dogovorom z dispečerji postopno zviševali obremenitev, so sporočili iz Neka. Nuklearko so v nedeljo zaradi hitrega naraščanja pretoka reke Save preventivno ustavili. Sava je s seboj nosila velike količine listja in drugih nečistoč, s čimer se je zmanjšala učinkovitost hladilnega sistema sekundarne strani.
Po preventivni zaustavitvi so preverili opremo, ocenili stanje in izvedli potrebna vzdrževalna dela, so še sporočili. Neželenih vplivov na okolje in ljudi po navedbah elektrarne ni bilo.
Minuli konec tedna je močno deževje in sneženje po Sloveniji povzročilo precej težav. Najhuje je bilo na Goriškem, o številnih nevšečnostih pa so poročali tudi z drugih območij Slovenije.
zagreb
Odprli prvo
outlet
knjigarno
ZAGREB - V Zagrebu so v ponedeljek odprli prvo hrvaško knjigarno, v kateri ponujajo knjige po ugodnih cenah. Kot je povedala direktorica knjigarne Snje-žana Sremic, sodelujejo z več deset hrvaškimi založniki, na policah pa imajo več kot 2500 naslovov, nekatere knjige pa je mogoče kupiti že za pet kun (67 centov).
S knjigarno v Zagrebu smo dodatno izboljšali ponudbo knjig po ugodnih cenah, ki smo jih prej ponujali na svojih spletnih straneh, pa tudi na sejmih, je povedala Sremiceva. Poudarila je, da trenutno v knjigarni nimajo ponudbe slovenskih založnikov, slovenske knjige pa so bile na voljo v sklopu letošnjega kulturnega projekta Ladja knjigarna - ladja kulture, pri katerem je bila Slovenija država partnerica. Od konca julija do srede avgusta je ladja obiskala 14 hrvaških mest na obali in na otokih, v literarnem programu pa so sodelovali tudi slovenski pisatelji.
Ponujali bodo tako nove kot starejše izdaje, odprtje outlet knjigarn pa načrtujejo še v nekaterih hrvaških mestih.
ukve - SKS Planika aktivna na izobraževalnem področju
Vrsta tečajev slovenščine
Na Trbižu po uspešnem prvem letu letos še brez dogovora o slovenščini na nižji srednji šoli in liceju
hrvaška - Odtujil naj bi 1,3 milijona €
Na prostosti tudi prijateljica frančiškana
ZAGREB - Iz pripora so včeraj izpustili prijateljico frančiškana Šima Nimca, osumljenega, da je odtujil okoli deset milijonov kun cerkvenega denarja. Tako kot Ni-mec, ki so ga izpustili minuli teden, se bo splitska bankirka, 41-letna Jasmina Bilonic, branila s prostosti. Osumljena je, da je Nimcu pomagala skriti vsaj petino denarja.
Tiskovni predstavnik splitskega sodišča Neven Cambi je včeraj potrdil, da so sprejeli pritožbo Biloniceve in da so jo izpustili, tako da se bo branila s prostosti pod pogojem, da ostane v Splitu in da se vsak teden oglasi na policiji. Vzeli so ji potni list in prepovedali stike z Nimcem.
Nimca so prejšnji teden prijeli v Zagrebu, po zaslišanju pa izpustili na prostost pod podobnimi pogoji, kot veljajo za Bilonicevo. Po pogovoru s preiskovalci so Nimca tudi ovadili zaradi kraje 9,8 mili-
jona kun (1,3 milijona evrov) od prodaje zemljišč v župniji Basta-Baška voda nedaleč od Makarske. Cerkveno zemljišče naj bi prodal brez ustreznega dovoljenja svojih nadrejenih, večino denarja pa je obdržal zase.
Biloniceva naj bi od Nimca prejela približno dva milijona kun (270.000 evrov), ki jih je delno nakazala na svoj račun, delno pa z njimi poplačala osebne dolgove. Priprli so jo prejšnji teden.
Glavni osumljenec Nimac je preko svojih znancev in prijateljev povedal, da denarja ni odtujil in da je zgodba bolj zapletena, kot se zdi.
Policija in tožilstvo včeraj nista želela komentirati navedb iz medijev, da je Nimac domnevno zakopal del denarja pri kraju Bi-ska nedaleč Dugopolja ob avtocesti pri Splitu. O tem naj bi policijo obvestili anonimno prek telefona. (STA)
Pri SKS Planika skrbijo, da bi se čim več mladih iz Kanalske doline učilo slovenskega jezika
UKVE - Tudi v tekočem šolskem letu Slovensko kulturno središče Planika omogoča šolarjem in dijakom iz Kanalske doline izbirne tečaje slovenskega jezika, ki se odvijajo enkrat tedensko po dve uri na sedežu ustanove v Ukvah. Udeleženci tečajev so doma iz Ukev, Žabnic in Trbiža ter prihajajo iz različnih okolji, predvsem pa iz mešanih zakonov. Na tečajih imajo otroci možnost, da spoznajo slovenski jezik ali pa poglobijo svoje znanje slovenščine z za to usposobljeno učiteljico slovenskega jezika.
Poleg izbirnih tečajev SKS Planika že četrto leto v sklopu sodelovanja z večstopenjskim šolskim zavo-
dom za Kanalsko dolino nudi tudi dodatno učiteljico slovenskega jezika na osnovni šoli v Ukvah. Na šoli sicer že petnajst let poučujejo slovenski jezik ali glasbo v slovenskem jeziku, učiteljica Planike pa v treh razredih osnovne šole enkrat tedensko utrjuje njihovo znanje.
Žal je v letošnjem šolskem letu še nedorečen pouk slovenskega jezika na nižji srednji šoli ter v nekaterih razredih liceja na Trbižu. V preteklem šolskem letu je Planika ob podpori Ministrstva za znanost in tehnologijo, Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Zavoda za šolstvo RS prvič ponudila
možnost učenja slovenskega jezika prav na trbiški nižji srednji šoli ter v dveh razredih tamkajšnjega liceja. Pouk je bil obvezen in ga je obiskovalo 140 šolarjev. V naslednji mesecih Planika načrtuje še tečaj slovenskega jezika za odrasle, ki pa bo odvisen od števila vpisanih.
DEMETRAMALALAN & ENRICO NADAI
DANES, 31. OKTOBRA OD 21.URE DALJE...
in zmagovalec nagrade kritike na italijanskem talent šovu 10 CANTO
z združenimi močmi na odru tržaškega Kulturnega doma!
S0QELUJE BEND SHADE VEČER VODI MAIRIM CHEBER SLEDI HALL0WE& PARTY Z P J-JEM PAPS
VSTOPNINA ZA KONCERT (PARTY INCLUDED): PARTER 10 €/ BALKON 8 €
www.teaterssg.com
542
Sreda, 31. oktobra 2012	TRST
/¿Primorski Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
GOSPODARSTVO - Na tržaški prefekturi srečanje med lokalnimi upravami, sindikati ter družbama Duferco in Jindal
Sertubi: 148 ljudi na cesti
Družba Jindal potrdila že znana stališča - Gozzi (Duferco): Proizvajati cevi v Italiji nima več smisla Sindikat predlagal gradnjo sodobne industrijske talilne peči - Podpora deželne odbornice Savinove
Družba Jindal Saw Italia namerava zapreti tovarno cevi Sertubi in se osredotočiti na komercialno dejavnost. V Trstu bodo barvali cevi, ki jih skupina Jindal proizvaja v Indiji, in jih nato prodajali z znamko Sertubi. Za to bo dovolj 60 delavcev od danes skupaj 208 zaposlenih. To pomeni, da bo 148 ljudi ostalo na cesti.
Kaj pa družba Duferco, ki je lastnica tovarne Sertubi in ki jo je lani jeseni predala v najem družbi Jindal za pet let? Duferco si je glede tega včeraj umil roke. Pooblaščeni upravitelj Antonio Gozzi, ki je tudi predsednik zveze Federacciai je brez ovinkarjenja povedal, da nima več smisla proizvajati cevi v Italiji, pa tudi v Evropi ne. Ko bi moralo odločati vodstvo Duferca, bi to-
rej zaprli tovarno in bi ostali vsi na cesti. Zato je v korist delavcev, če ostane grupacija Jindal v Trstu, ker bo tako ostala vsaj komercialna dejavnost, je dejal Gozzi. Zakaj pa niso tega povedali lani? Duferco je lani nameraval zapreti tovarno, toda naposled so jo oddali v najem tretjemu proizvajalcu cevi v svetu, je dodal. Danes je jasno, da je bil Trst za Indijce odličen »most« za prodor na evropski trg z lastnimi cevmi.
To je v grobih obrisih izid dveh srečanj z lastništvom in z najemnikom tovarne Sertubi, ki sta bili včeraj na tržaški pre-fekturi. Na prvem srečanju z deželno, pokrajinsko in občinsko upravo ter sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil so se dopoldne sestali s predstavnikom Du-ferca Gozzijem, na drugem pa z mened-žerjem družbe Jindal Saw Italia Michele-jem Colombom, ki ima nalogo popolnoma preosnovati podjetje. Kaže, da odgovarja Colombo v resnici pooblaščenemu upravitelju družbe Jindal Saw Italia Leonardu Montesiju. Ta je pred nedavnim pred tržaškim vladnim komisarjem Alessandrom Giacchettijem ter predstavniki lokalnih uprav in sindikatov zagotovil, da ne bo zapustil Trsta in da ne bo odpustil nikogar.
Vendar je bilo že po zaključku srečanja z Gozzijem jasno, da je usoda tovarne Sertubi in delovnih mest pod velikim vprašajem. Gozzijeve besede niso namreč dopuščale optimizma, prej nasprotno. Na srečanju so ga med drugim vprašali, ali namerava družba Duferco ponovno vzeti v roke vajeti Sertubija in prispevati k proizvodni preusmeritvi tovarne. Odgovor je bil, kot rečeno, hladna prha: »Če bo Jindal zapustil Trst, bo Duferco zaprl tovarno Sertubi«.
Na prefekturi so zato sindikati predlagali alternativno rešitev, ki jo je podprla tudi pristojna deželna odbornica Sandra Savino. Na območju Sertubija bi lahko zgradili sodobno industrijsko talilno peč za pridobivanje železa za proizvajanje cevi. Tovarna Sertubi bi tako postala neodvisna od plavža škedenjske železarne, ki jo bodo zaprli po letu 2015. V tovarni bi tako ostali vsi delavci, lahko pa bi tudi zaposlili nekaj delavcev iz železarne. Gradnja te peči bi zahtevala naložbo 30 milijonov evrov, ki bi jih lahko delno prispevala deželna finančna družba Friulia. Savinova je glede tega povedala, da bo deželna vlada analizirala ta predlog iz tehničnega vidika in opozorila, da bo potrebno vsekakor upoštevati okolje. Poglavitna pa bo vloga tako Rima kot tudi Confindustrie, ki bo morala prepričati vodstvo podjetja, je poudarila deželna odbornica.
Približno 60 delavcev je pred prefekturo ves dopoldan čakalo na izid srečanj z lastništvom in najemnikom tovarne Sertubi
kroma
Michele Colombo
Sindikati so od Colomba tudi zahtevali nadaljevanje pogajanja in zagotovilo, da ne bo Jindal 30. novembra zapustil Trst. Takrat bo namreč zapadla izredna dopolnilna blagajna delavcev tovarne Sertubi. Colombo je odgovoril, da bo proučil predloge sindikata, a pod pogojem, da se preneha protest pred vhodom v tovarno, kjer delavci preprečujejo promet tovornjakov s cevmi iz tujine. Sindikati so po srečanju priredili javno skupščino na Borznem trgu, na katerem so se delavci odločili, da umaknejo protest.
Aljoša Gašperlin
ČRNA KRONIKA - Policija aretirala kolumbijskega razpečevalca
Drogo je imel v stanovanju
Tam so preiskovalci našli približno kilogram marihuane in kokaina ter večjo vsoto denarja
Številnim mladim Tržačanom je prodajal drogo in s tem dobro služil, zdaj pa je policija to dejavnost prekinila. Pripadniki policijskih komisariatov iz Milj in Rocola so namreč v nedeljo pozno popoldne nataknili lisice 24-letnemu kolumbijskemu državljanu Jonathanu An-dresu Suarezu Cabenasu, ki ga obtožujejo hranjenja in razpečevanja mamil.
Do aretacije mladeniča je prišlo na podlagi preiskave, ki jo je koordinirala namestnica tožilca Maddalena Chergia in v okviru katere je policija ugotovila, da je Cabezas, ki je v Italiji redno prijavljen s stalnim bivališčem in prav tako že znan silam javnega reda, v enosobnem stanovanju pri Sv. Jakobu imel logistično bazo, kjer je hranil približno kilogram droge: policisti so namreč tam odkrili 730 gramov mari-huane in preko tristo gramov kokaina (na sliki), ki bi jih bil moral razdeliti na odmerke in potem prodati na krajev-
nem tržišču. Poleg tega so našli tudi dve precizni tehtnici in 1340 evrov, za katere preiskovalci menijo, da gre za iz-
kupiček od prodaje droge. Kolumbijca so odpeljali v koronejski zapor, kjer je zdaj na razpolago sodstvu.
NABREŽINA - Odprta seja občinske komisije, da bi predstavili načrt in prisluhnili krajanom
Preureditev trga po meri občanov
Občinski odbor bo danes odobril okvirni načrt, da ne bi izgubili deželnega prispevka - Morebitne spremembe bodo vnesli v dokončni in izvršni načrt
Korak naprej na poti preureditve in tlakovanja nabrežinskega trga je bil opravljen z izvedbo pripravljalnega načrta, ki ga je devinsko-nabrežinska uprava v ponedeljek zvečer predstavila občanom v Grudnovi hiši na javnem zasedanju občinske komisije za urbanistiko, javna dela in načrtovanje. Nasmen je bil, da bi predstavili načrt in pridobili mnenja in pripombe. Projekt je vreden 1,5 milijona evrov, sredstva zanj pa je nakazala dežela. Zato, da ne bi izgubili teh sredstev, bo občinski odbor predvidoma že danes odobril okvirni načrt, nato bosta sledila še definitivni (v teku novembra) in izvršni načrt, do dokončne realizacije pa naj bi prišlo v treh letih.
Srečanje je uvedel predsednik komisije Mau-rizio Rozza, za njim pa sta govorila odbornik Andrej Cunja in podžupan Massimo Veronese. Povedali so, da je zamisel za preureditev »placa« nastala za časa Retove uprave, ki je povabila k sodelovanju fakulteto za arhitekturo tržaške univerze in vzpostavila tesno sodelovanje z vaško srenjo, društvi in občani. Na osnovi smernic vseučiliških arhitektov (ureditev prometa, ovrednotenje urbane opreme in kraške arhitekture ter pozornost zgodovinskemu spominu) je občinski odbor poveril nalogo za izvedbo začetnega načrta inž. Petru Ster-niju, ki ga je na srečanju tudi predstavil.
Predstavniki občine z načrtovalcema na srečanju z občani
kroma
Dela predvidevajo tlakovanje trga z repenskim in nabrežinskim kamnom, posaditev dreves (črnik in lip) v vrsti na osi pokopališče-drevored za Nabrežino Postaja, ovrednotenje pred nedavnim odkrite stare podzemne cisterne, omejitev prometa in ureditev parkirišč, premik obstoječega avtobusnega postajališča ob pokrajinsko cesto (zelenica pred lekarno).
Z idejnega vidika bo rdeča nit preureditve potekala v znamenju ovrednotenja elementa vode, ki je vse do nedavnega, v kolikor redka, na Krasu bila zelo dragocena: s tem v zvezi je predviden premik zgodovinske »špine« iz Kržade v starem vaškem jedru na svoje izvirno mesto-trg. Spomenik padlim, ki se nahaja pred poslovalnico ZKB, bodo zasukali za 90 stopinj in pred
njim uredili ploščad namenjeno komemoracijam in drugim svečanostim. Pred cerkvijo bo v spomin na kraj, kjer je do nastopa fašizma stal obelisk Francu Jožefu, opozarjal krog. Vsa spominska obeležja bodo primerno razsvetljena. Za upočasnitev prehoda vozil naj bi uporabili porfirne kocke. Največji problem, ki ga bo treba tako ali drugače rešiti, predstavlja promet, ki ga želijo zmanjšati: kako zajamčiti dostop vozil do trgovin in hkrati omejiti promet na trgu? Na treh območjih (na parceli ob cesti, ki pelje proti pokopališču; za današnjo knjižnico in na območju bivših javnih kopalnic) naj bi uredili parkirišča v soglasju z sedanjimi lastniki le-teh.
O miselnem konceptu začetnega načrta in načinu poteka bodočih del je na srečanju spregovoril Sternijev sodelavec, arh. Danilo Antoni, ki je dejal, da predstavlja ureditev trga izziv in torej priložnost za razvoj celotne vasi in občine. Kukanjev odbor (srečanja so se udeležili župan in številni svetniki koalicije ter opozicije) bo prisluhnil predlogom in pogledom občanov: znotraj začrtanega in prikazanega okvira bodo v naslednjih mesecih možne spremembe. Vsekakor bodo posegi izvedeni postopoma in v sozvočju s potrebami prebivalstva ter na trgu obstoječih dejavnosti. O preureditvi nabrežinskega »pla-ca« se bo javno še razpravljajo, zagotavljajo devin-sko-nabrežinski upravitelji. (Mch)
/
TRST
Sreda, 31. oktobra 2012
5
GIBANJE 5 ZVEZD - Po volilnem uspehu na Siciliji priprava na deželne volitve v FJK
Menis: Naši deželni svetniki
•	V	A ^ t	V	■ v
največ po 3 tisoč evrov plače
»Med evidentiranimi kandidati ni nobenega pripadnika slovenske manjšine« O metodi EFT
Svetovni dan varčevanja
Upravni odbor Zadružne kraške banke bo ob svetovnem dnevu varčevanja nagradil najuspešnejše učence 5. razredov osnovnih šol in najboljše dijake 3. razredov srednjih šol v šolskem letu 2011/12. Slovesnost bo danes ob 17. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, kjer bodo nagrajeni učenci openskih, dolinskih in miljskih ravnateljstev in ravnateljstva Sv. Jakob.
Paolo Menis je zgodovinski vodja Gibanja 5 zvezd v Trstu. Na lanskih občinskih volitvah je bil izvoljen v tržaško mestno skupščino. Takoj na začetku svojega mandata se je - skupaj s svetniškim kolego Stefano Patuanellijem - odrekel sejnini. Nedeljskim deželnim volitvam na Siciliji je sledil politično zelo zainteresirano, saj so bile nekakšna predpremiera pomladnih političnih in deželnih volitev.
Ali vas je presenetil uspeh Gibanja 5 zvezd na deželnih volitvah na Siciliji?
»Niti ne. Zadnje dni sem prek spleta sledil zborovanjem našega gibanja, trgi so bili polni ljudi. Občutek je bil pozitiven.«
Ali je bilo mogoče predvideti tolikšen uspeh?
»Nekako že. Zadnja dva meseca so vsedržavne stranke storile toliko napak, izkazale so se v tako slabi luči, da nam je to prineslo mnogo glasov.«
Ali poznate predsedniškega kandidata vašega gibanja Giancarla Can-cellerija?
»Ne, nisem imel še priložnosti, da bi z njim govoril.«
Kakšno politično sporočilo prihaja s Sicilije?
»Uspeh Gibanja 5 zvezd bo odjeknil v vsedržavnem merilu. Ovrednotena bo njegova realna moč. Doslej so nam jav-nomnenjske raziskave pripisovale od 18 do 20 odstotkov glasov. Po volitvah na Siciliji mislim, da se bo konsenz še povečal. Nadalje rezultat nedeljskih volitev kaže na potrebo po spremembi v italijanski politiki.«
Ali bo vaš uspeh vplival na pomladanske politične in deželne volitve?
»Mislim, da bo. Če so nas doslej obravnavali kot tretjo, nezaželeno silo, bo odslej drugače. Če bomo spodobni predstaviti dobrega predsedniškega kandidata, bi lahko spet presenetili.«
Ali se že pripravljate na deželne volitve?
»Da. Opravili smo že številne sestanke tako na pokrajinskih kot na deželni ravni, da bi sestavili listo kandidatov za deželne volitve, iz katere bomo nato izbrali kandidata za predsednika dežele. Upam, da nam bo to uspelo do konca leta. Obenem pripravljamo osnutek volilnega programa, ki ga bomo nato sprejeli na skupščini.«
Ali je Gibanje 5 zvezd v Furlani-ji-julijski krajini enotno?
»Eh, obstajajo nekateri problemi, predvsem v Vidmu.«
Kateri problemi?
»Vizije so različne. Na primer: katere instrumente uporabiti za širitev gibanja; kako izbrati kandidate. Vsaka pokrajina ima pri tem različne poglede.«
V kakšnem položaju se nahaja vaše gibanje v Trstu?
»Smo že na dobri poti. Evidentirali smo kandidate za deželne volitve. Nismo jih še javno predstavili, ker čakamo, da bi izvedeli, kaj bo z volilnim zakonom.«
Volilnim zakonom?
»Da. S sedanjim volilnim zakonom lahko v vsakem pokrajinskem okrožju predstavimo kandidatno listo z dvanajstimi kandidati. Če bo volilni zakon spremenjen, če bo torej v prihodnji mandatni dobi štel deželni svet manj deželnih svetnikov kot dosedanji, bi morala po vsej verjetnosti tudi kandidatna lista šteti manj kandidatov. Čakamo torej na pravila volilne igre, ko bodo znana, bomo predstavili naše kandidate.«
Ali ste evidentirali mnogo kandidatov?
»Pred dvema tednoma smo opravili prvo selekcijo. Takrat smo opazili, da imamo problem.«
Kateri?
»Zenske.«
Ženske?
»Da. Po sedanjem volilnem zakonu
mora biti na kandidatni listi vsaj 40 odstotkov žensk.«
Pomeni, da še niste zadostili tej normi?
»Ne.«
Ali je mar Gibanje 5 zvezd mas-hilistično združenje?
»Nikakor. Vprašanje ženske zastopanosti v politiki je splošno, velja za vse politične sile. Za ženske je udejstvovanje v politiki zelo težko, zelo zahtevno, ker so preobremenjene z vsem drugim delom. To velja predvsem za mlade mamice. Kako pa naj mlada mamica sodeluje na vseh sestankih? To je zelo težko, zato se ženske odločajo za druge aktivnosti, imajo druge interese.«
Ali bo na vaši listi kak slovenski kandidat?
»Trenutno ni v skupini evidentiranih kandidatov nobenega pripadnika slovenske manjšine.«
Ali so Slovenci aktivni v Gibanju 5 zvezd?
»Slovenskih ljudi, ki se udeležujejo sestankov, v tem času ni. Nekateri nam
sledijo po facebooku, takih, ki bi aktivno sodelovali, pa ni.«
Ali boste vi kandidirali za deželne volitve?
»Ne, ne morem kandidirati, ker sem že občinski svetnik. Naš statut tega ne dopušča. Ne morem kandidirati niti za deželne, niti za politične volitve. Bom pa pomagal pri pripravi list, pri zbiranju podpisov.«
Vaš predsedniški kandidat na si-cilskih deželnih volitvah Cancelleri je včeraj potrdil, da se bo odrekel dobršnemu delu plače deželnega svetnika. Bo to veljalo tudi za morebitne izvoljene vašega gibanja v deželnem svetu Furlanije-julijske krajine?
»Seveda. Gibanje se bo odpovedalo povračilu volilnih stroškov, naši izvoljeni svetniki pa delu svetniške plače.«
Koliko bo znašala plača vaših svetnikov?
»Največ do 2.500 do 3 tisoč evrov neto. O točnem znesku bo odločala naša skupščina.«
Marjan Kemperle
OBČINA TRST - Enake možnosti
Woman Manager Web Booking
Woman Manager Web Booking je inovativni projekt, ki si ga je zamislila tržaška občinska uprava, da bi spodbudila vse širše in pravzaprav vse potrebnejše vključevanje žensk v trg dela v znamenju tistih enakih možnosti, ki jih vse bolj zasledujemo na vseh področjih.
Cilj politike enakih možnosti žensk in moških je enakost spolov -enaka prepoznava torej, moč in udeležba na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, je na včerajšnji predstavitvi projekta poudarila tržaška podžupanja Fabiana Martini.
S finančno podporo Dežele FJK je kulturno združenje Trieste al centro poskrbelo za projekt izobraževanja, ki je namenjen 15 ženskam različnih ti-
pologij - se pravi tistim, ki so že delale v hotelirskem sektorju in želijo izboljšati svoje strokovno znanje, podjetnicam s turističnega področja (tudi tistim, ki upravljajo B&B ali dajejo v najem sobe) ter brezposelnim študentkam oz. gospodinjam, ki se želijo preizkusiti v turističnem sektorju.
Izobraževalni tečaj se bo začel januarja 2013 in bo trajal leto dni, vodili pa ga bodo strokovnjaki v informatiki in hotelirji. Udeležba je brezplačna, ravno tako didaktični material. Tista, ki bi se tečaja rada udeležila, naj se do 18. novembra javi na naslovu wmwb@libero.it (združenje ima sedež na Trgu San Silvestro 4). Ko bi bilo povpraševanja preveč, bodo pobudniki opravili posebno selekcijo.
Knjigarna In der Tat (Ul. Diaz 22) vabi danes ob 18. uri na predavanje Barbare Žet-ko o tapkanju - metodi EFT za doseganje čustvene svobode.
Fanta-horror maraton
Združenje La Cappella Underground prireja v gledališču Miela drevi ob noči čarovnic fanta-horror filmski maraton. Od 18. ure bodo predvajali filme Eva Kika Mailla, Iron Sky Tima Vuorensole, Take Shelter Jeffa Nicholsa in The Cabin in the woods Drewa Goddarda. Za vsak film bo treba odšteti 4 evre.
Slaščičarski tečaj SKD Tabor
SKD Tabor prireja slaščičarski tečaj: medse so člani povabili francoskega mojstra slaščičarstva Naserja Gashija. Gashi, ki se je po pariški višji slaščičarski šoli uveljavil v najboljših restavracijah v francoski in angleški prestolnici, že 7 let živi in dela v Ljubljani. Ljubitelje slaščic bo naučil pripraviti najbolj znane francoske sladice (macarons in slastne torte). Tečaj bo v soboto, 10. novembra, od 9. do 14. ure v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu 255. Prijave zbirajo po telefonu: Olga 040-211997 in Silva 328-361723.
Skočil je v vodo
Priveslal je v bližino pomola Audace, nato pa se je oblečen vrgel v vodo. Protagonist dogodka, ki na srečo ni imel hujših posledic, je bil 24-letni afganski državljan, ki je včeraj malo po 9. uri priveslal z barčico v bližino omenjenega pomola kakih sto metrov od Velikega trga. S svojim obnašanjem je pritegnil pozornost nekaterih mimoidočih in se oblečen vrgel v vodo. Iz slednje sta ga potegnila policista letečega oddelka kvesture, ki so ju poklicali mimoidoči in sta se prav tako vrgla v vodo, da bi ga rešila. Mladeniča, čigar zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče, so vsekakor odpeljali v katinarsko bolnišnico, prav tako so reševalci službe 118 pomagali premraženima policistoma. Zakaj je skočil v vodo, bo morala ugotoviti policija, po nekaterih vesteh naj bi šlo za poskus samomora, saj kaže, da je bil mladi Afganec že dalj časa v zdravstveni oskrbi zaradi duševnih težav.
LONJER - Vabilo na današnjo spominsko svečanost
Najmlajši v spomin na padle
Na katinarski šoli prisluhnili pričevanju gospe Meri Merlak o vojnem obdobju
Danes se bodo malčki otroškega vrtca Lonjer, učenci osnovne šole Frana Milčinskega in podružnične nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda poklonili spominu na štiri žrtve, ki jih je zahteval fašistični napad na bunker v Lonjerju , 21. marca 1945. Pred tem smo v sredo, 23. oktobra, v šolske prostore povabili domačinko, gospo Meri Merlak, ki spada med redke še živeče pričevalce tistega časa.
Gospa Meri, ki je že kot trinajstletno dekle sodelovala v narodnem osvobodilnem boju, je doživela tisti tragični dogodek, ko so fašisti obkolili Lonjer, ugrabili krajane in jih grobo zasliševali. Bunker, v katerem so se skrivali mladi partizani, je bil izdan in kmalu za tem so na tem mestu umrli štirje partizani in oče enega izmed njih.
Okrog 19. ure so fašisti osem-najstletno Meri in približno 40 so-vaščanov naložili na dva tovornjaka ter jih odpeljali v kasarno in mučilnico na ulici Cologna 6. Tu jo je zasliševala zloglasna Collotijeva tolpa. Ker pa ni izdala imen umrlih partizanov, so jo kruto mučili in po dolgem trpljenju odpeljali v koronejski zapor, od koder se je vrnila domov s
hudimi duševnimi in telesnimi posledicami.
Pred srečanjem smo v razredu prebrali njeno pričevanje, ki ga je pred časom objavil Primorski dnevnik. Učenci srednje šole in učenci 4. ter 5. razreda osnovne šole v razredu so z velikim zanimanjem prisluhnili občutenemu in pretresljivemu pripovedovanju izredne gostje. Srečanje z učenci je z videokamero posnel gospod Pino Rudež, ki je z njo že obiskal celice in mučilnico na Ul. Cologna.
Med pripovedovanjem o zmerjanju, nečloveškem mučenju, ustrahovanju in ponižanju, ki ga je prestala, je morala Meri večkrat premagati molk in solze. Učenci so ji obzirno in spoštljivo postavljali razna vprašanja o tistem obdobju. Med drugim so izvedeli, da je bila kurirka s partizanskim imenom Steva, in da se je nekdanja kurirska postojanka nahajala v trgovini jestvin Pri Senici na Karina-ri, to je v stavbi nasproti dananšnje gostilne Gelmo. Mlado občinstvo je tudi presenetilo, da večina njenih mu-čiteljev ni bila nikoli kaznovana, in so ti krvniki tudi po vojni nemoteno živeli in delovali v Trstu.
Enega od teh je Meri po dvajse-
tih letih srečala pri Rusem mostu, kjer imel svojo stojnico. Ob pogledu nanj je bil šok tolikšen, da jo je obšla slabost in se je morala sedem dni zdraviti v bolnišnici.
Ko je bila zaprta v posebnih celicah na ulici Cologna, so jim boljšo hrano prinašali sorodniki. Nekega dne je mati dekleta prinesla 28 krompirjevih njokov. Ker se je z imenom pošalila, saj so Tržačani s tem vzdevkom označevali Nemce, se je odgovorni poveljnik tako razjezil z njo, da je za vsakega dobila eno klofuto, njo-ke pa vrgel v smeti.
Gospa Meri torej ni pozabila na vse krivice, ki so jih prestali Lonjerci in Katinarci v vojnem obdobju, zato se z ostalimi sovaščani vsako leto pridruži slovesnosti v počastitev padlih v domači vasi. Prisotna bo tudi na letošnji, danes ob 14.30 ob spomeniku v Lonjerju, ko se bomo tudi mi, ob dnevu spomina na mrtve, s pesmijo in z besedo spomnili nanje.
Toplo vabljeni vsi, ki ohranjate živ spomin na tiste, ki so darovali svoja življenja tudi za nas.
Učenci in učitelji OŠ Frana Milčinskega in NSŠ sv. Cirila in Metoda na Katinari
OB 1. NOVEMBRU - Svečanosti
Poklon rajnkim
Polaganja cvetja v spomin na pokojne in padle v NOB
UPRAVA OBČINE REPENTA-
BOR bo polagala vence na spomenike padlim jutri po sledečem razporedu: ob 14.30 spomenik padlim borcem v NOB v Repnu, ob 14.40 spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu, ob 14.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgar-ja na pokopališču na Colu.
UPRAVA OBČINE DEVIN NA-BREŽINA bo jutri položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: 8.30 županstvo (3), 8.40 Slivno (1), 8.50 Medjevas (1), 9.00 Štivan (2), 9.15 Devin (1), 9.30 Sesljan (1), 9.35 Vižovlje (1), 9.40 Cerovlje (1), 9.45 Mav-hinje (1), 9.50 Prečnik (1), 10.00 Trnovca (1), 10.10 Praprot (1), 10.15 Šempolaj (1), 10.35 Križ (1) in 10.45 Nabrežina (2).
ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA vabi na svečanost ob dnevu preminulih jutri ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB na Istrski ulici 192. Slavnostna govornika bosta predsednik združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca Adriano Dugulin in pokrajinska predsednica ANED Dunja Nanut. Sodeluje ZPZ Ivan Grbec pod vodstvom Sil-vane Dobrilla in ob harmonikarski spremljavi Silvana Kralja.
DELEGACIJA KROŽKA KRAS GIULIANO GOAT Stranke komunistične
prenove bo jutri počastila spomin padlih s polaganjem cvetja k spomenikom padlim na vzhodnem delu Krasa: ob 9.30 na Opčinah (v okviru pobude VZPI-ANPI), ob 9.45 v Trebčah (skupno z VZPI-ANPI), ob 10.uri v Gropadi in ob 10.15 na Padričah (v okviru pobude KD Slovan, SKD Skala in VZPI-ANPI) ter ob 10.30 v Bazovici.
VZPI-ANPI - Sekcija Domjo in KD Fran Venturini vabita na slovesnost ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB pri Domju jutri ob 11. uri. Sodelujejo: OPZ, MoPZ in MePZ Fran Venturini in godba na pihala Breg. Slavnostni govornik bo senator Stojan Spetič.
UČENCI OŠ KAJUHA IN TRUBARJA ter MALČKI OV U. VRABCA iz Bazovice bodo počastili padle danes ob 10.30 pred vaškim spomenikom in ob 11. uri na ba-zovskem pokopališču.
PEVCI MOPZ IGO GRUDEN se bodo jutri poklonili spominu pokojnih. Zbirališče ob 14.45 na pokopališču v Nabreži-ni, sledil bo obisk pokopališč in obeležij: ob 14.50 pred spomenikom padlim na trgu v Nabrežini, ob 14.55 pokopališče v Šempo-laju, ob 15.05 spomenik padlim v Šempo-laju, ob 15.10 spomenik padlim v Prapro-tu, ob 15.20 pokopališče v Samatorci, ob 15.30 spomenik padlim v Prečniku, ob 15.40 pokopališče v Mavhinjah, ob 16. uri pokopališče v Slivnem.
B
Sobota, 544. oktobra 2012
TRST
/
POKRAJINA - V okviru projekta Bosna in Hercegovina 1992-2012
Višješolci na pot v Bosno
Včeraj predstavitev - Spoznavanje dežele, ljudi in združenj - V petek odpotuje prva skupina
Sto dvajset dijakov in dvanajst profesorjev iz štirinajstih tržaških višjih srednjih šol bo na treh potovanjih spoznavalo Bosno in Hercegovino, njeno zgodovino in sedanji trenutek preko srečanj s tamkajšnjimi prebivalci in združenji. Vse to v okviru projekta Bosna in Hercegovina 1992-2012: med spominom in prizadevanjem, ki ga vodi združenje Tenda per la Pace e i Diritti iz Šta-rancana, podpira pa Pokrajina Trst, na sedežu katere so včeraj dopoldne predstavili pobudo ob prisotnosti od-bornice za mladinske politike Roberte Tarlao in predstavnikov združenja (na sliki KROMA).
Kot piše v sporočilu za javnost, bo do prvega potovanja prišlo že ta petek, 2. novembra, ko bo na pot z avtobusom krenila prva skupina dijakov in profesorjev, ki bo obiskala Mostar, Sarajevo, Tuzlo, Potočare, Bratunac in Srebrenico. Ob tej priložnosti bodo med drugim počasti-
li spomin na žrtve pokola pri Srebrenici ter se srečali s predstavniki oz. predstavnicami združenj, kot so npr. Matere iz Srebrenice, Tuzlanska Amica ali Hiša odprtega srca (Kuča otvorenog srca). To bo tudi priložnost za srečanje z osebnostmi, kot sta npr. general Jovan Divjak, ki je v letih obleganja vodil obrambo Sarajeva, danes pa vodi združenje Obra-
zovanje gradi BiH (Izobraževanje gradi BiH), ki vojne sirote podpira pri študiju, tržaške dijake pa bo vodil na ogled Sarajeva, ali intelektualka Ka-nita Fočak, protagonistka kulturnega odpora mesta med obleganjem. Vrnitev domov je predvidena za 7. november, v aprilu prihodnjega leta pa bosta krenili na pot drugi dve skupini dijakov.
Včeraj danes
Danes, SREDA, 31. oktobra 2012
BOLFENK
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 16.53 - Dolžina dneva 10.09 - Luna vzide ob 17.46 in zatone ob 8.15
Jutri, ČETRTEK, 1. novembra 2012
VSI SVETI
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,1 stopinje C, zračni tlak 1011,6 mb pada, vlaga 54-odstotna, veter 3 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,4 stopinje C.
M Izleti
LETNIK 1950 IZ DOLINSKE OBČINE POZOR! V nedeljo, 4. novembra, avtobusni izlet v Idrijo (grad, rudnik živega srebra). Vpisovanje na tel. št.: 333-1157815 (Ladi); 338-7824792 (Sergio); 347-4434810 (Livio Šemec). Odhod avtobusa ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Toplo vabljeni!
SPDT vabi v nedeljo, 11. novembra, na Martinovanje v Gorjanskem. Zbirališče ob 9.00 na trgu pred cerkvijo. Predviden je pohod po kraški planoti, sledi družabnost. Prijave do torka, 6. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva.
PLANINSKA ODSEKA SK Devin in ŠZ Sloga organizirata v soboto, 10. novembra, Martinovanje z avtobusom v Istro. Najprej si bomo ogledali razne Istrske običaje Martinovanja nato večerja v Marezigah. Prijave do 7. novembra na tel. št. 040-200782 (Franč-ko), 040-226283 (Viktor).
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v petek, 9. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka).
ZSKD organizira avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Tomažič, ki bo v nedeljo, 11. novembra, ob 18.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prevoz je namenjen članom društev članic ZSKD-ja. Informacije in rezervacija sedežev po tel. št. 040-635626 ali info@zskd.org.
OMPZ FRIDERIK BARAGA vabi na popoldanski izlet v nedeljo, 25. novembra, v bližnjo Istro (Krkavce, Nova vas, Koper...). V Kopru nas bo čakal Pavel Goja, ki nas bo vodil po najbolj zanimivih točkah. Vpis in informacije čim prej na tel. št.: 347-9322123 (nujno potrebno zaradi avtobusa).
SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na društveni izlet »Predprazni-čni Salzburg in čarobni St. Wolfgang« 1. in 2. decembra! Vpisovanja sprejemamo na tel. št. 040-214412. Pohitite, število mest je omejeno.
Danes, 31. oktobra in v petek, 2. novembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 - 040 635368, Largo S. Var-dabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19) - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Zgonik (Božje Polje 1) - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Largo S. Vardabasso 39/C (bivša Ul. Zorutti 19), Korzo Italia, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Zgonik (Božje Polje 1) - 040 225596- samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Korzo Italia - 040 631661.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.20, 18.45, 21.15 »007 Skayfall«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il matrimonio che vorrei«.
CINECITY - 20.05 »The wedding party - Un matrimonio con sorpresa«; 15.35, 17.50 »I gladiatori di Roma«; 15.40, 17.35, 20.00 »L'era glaciale 4 -I continenti alla deriva«; 15.15, 17.35, 20.00, 22.15 »Viva l'Italia«; 16.30, 19.10, 21.50 »Le belve«; 22.10 »Io e te«; 15.20, 17.30 »Alla ricerca di Nemo 3D«; 15.35, 17.50, 22.10 »Ted«; 20.00, 22.05 »Silent Hill«; 15.30, 18.30, 20.30, 21.30 »007 Skyfall«.
FELLINI - 16.00 »Gladiatori di Roma«; 17.30, 19.45, 22.00 »Le belve«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30,18.20, 20.15 »II comandante e la cicogna«.
GIOTTO MULTISALA 2- 16.00,18.05, 20.10, 22.15 »Amour«.
GIOTTO MULTISALA 3- 16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Io e te«; 22.10 »On the road«.
KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.20 »Asterix in Obelix v Britaniji 3D«; 20.35 »Divjaki«; 15.50 »Družinski dnevnik«; 18.10, 23.20 »Hiša na koncu ulice«; 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 »Hotel Transilvanija 3D«; 12.50, 15.10, 17.30 »Prava Nota«; 11.20, 14.30, 17.30, 20.30, 23.30 »Skyfall«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.30, 20.15, 22.00 »The Rocky Horror Picture show«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva l'Italia«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »007 Skyfall«; 22.00 »Ted«; Dvorana 4: 16.45 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; 18.15, 20.15, 22.15 »The possession«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.15, 21.30 »007 Skyfall«; Dvorana 2: 18.00, 20.00 »Viva l'Italia«; 22.30 »The Rocky Horror Picture show«; Dvorana 3: 17.30, 19.30, 21.30 »Alla ricerca di Nemo 3D«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.15 »Le belve«; Dvorana 5: 17.45, 20.15 »Io e te«; 22.10 »Il matrimonio che vorrei«.
15 Prireditve
OBČINA ZGONIK vabi v občinske prostore na ogled ilustracij Jasne Merkù. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 13. ure, ponedeljek in sreda tudi od 15.30 do 17.00.
FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje na otvoritev razstav članov TRST80 na Okusih Krasa: danes, 31. oktobra, Nataša Peric in Dušan Pavlica »Sozvočje Krasa in morja« ob 18.30 Šempo-laj-Gruden; v petek, 2. novembra, Gi-no Dal Col »Rastlinje Vzhodnih Alp« ob 18.30 Opčine-Daneu; v soboto, 3. novembra, Radivoj Mosetti »Benetke oggi« ob 18.30 Opčine-Kalin; v torek, 6. novembra, Sonia Osbich »Subreka« ob 18.30 Zgonik-Gustin; v četrtek, 8. novembra, Samuela Bandi Vuga in Luka Vuga »Okusi Turčije« ob 18.30 Pesek-Karis; v torek, 13. novembra, Alenka Petaros »Kuk in Lipnik« ob 18.30 Opčine-Pub Liverpool.
KNJIGARNA IN DER TAT v Trstu (Ul. Diaz 22) vabi danes, 31. oktobra, ob 18.00 na predavanje dr. Barbare Žet-ko o tapkanju - metodi EFT za doseganje čustvene svobode.
SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA, ŠD KONTOVEL IN TABORNIKI RMV vabijo na srečanje Poti Jusa Kontovel - Zgodovina v sliki in besedi, ki ga bosta vodila Matjaž Rust-ja in Stefano Ukmar in bo v Kulturnem domu Prosek-Kontovel v petek, 2. novembra, ob 20. uri. Prireditev bo uvod v 4. Martinov pohod, ki bo v nedeljo, 4. novembra (zbirališče ob 9.30
■ irdi'ii Vas vabi natečaj kuhanja za otroke oz. najstnike
mamica, nauči ne icuhav
zdrava prehrana ob ponedeljkih od 17.30 do 19.30
skupaj bomo tudi povečerjali! 5. novembra bomo gostili kuharico emilijo pavlič
v ir^iiii 11 j i Vas vabi na tečaj
7R.E£UŠNEQA PLESA
z učiteljico maiso
ob četrtkih od 19.00 do 21.00
FAMILY GARDEN - Ul. Peonie 3, Opčine 0402602838 3392723168 familygarden@libero.it
na dvorišču Društvene gostilne na Kontovelu).
TREBČE, HIŠKA U'D LJENČKICE - V
organizaciji Slovenskega pevskega društva Krasje razstavlja svoje slike Vilma Padovan. Razstava z naslovom »Intermezzo« bo odprta v petek, 2. novembra, in v soboto, 3. novembra, od 18. do 20. ure ter v nedeljo, 4. novembra, od 10. do 12. ure.
RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS IN SKD TABOR vabita v nedeljo, 4. novembra, ob 18.30 v Prosvetni dom na Opčine na koncert Godbenega društva V. Parma iz Trebč.
V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urnik do 4. novembra: sobota in nedelja 10.30-18.00.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev, prireja predstavitev knjige »Primorska šola na prepihu« dr. Marije Kacin v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu.
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete otvarja v petek, 9. novembra, razstavo »Med oblaki in zemljo«. Razstavljata Matjaž Hmeljak in Deziderij Švara. Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambrce - Max Zuliani klavir, Martin Poljšak klarinet, Vanja Zuliani violina. Začetek ob 20. uri Vabljeni.
MI SMO TU - IERI OGGI SEMPRE! TPPZ P. Tomažič vabi na koncerte ob 40. obletnici delovanja: v nedeljo, 11. novembra, ob 18. uri Cankarjev dom v Ljubljani; 18. novembra ob 18. uri SNG v Novi Gorici; 25. novembra ob 18. uri ŠKC v Zgoniku. Sodelujejo: Vlado Kreslin, Iztok Mlakar, Drago Mislej Mef, Boris Kobal, Gojmir Le-šnjak Gojc, Ženski pevski zbor Kombinat, Partizanski pevski zbor Ljubljana, Mepz Rdeča zvezda, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freak Weaves, Zaklonišče prepeva in taborniki RMV. Vstopnice za koncert v Kulturnem domu v Trstu so že razprodane.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na veselo Martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 19.30. V društvenih prostorih v Ricmanjih vam bomo postregli z martinovim menijem, žlahtno kapljico domačih proizvajalcev in glasbo v živo. Rok prijave zapade v nedeljo, 11. novembra. Za informacije in prijavo pokličite med 18. in 20. uro na 347-8984500.
OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu.
OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled do 18. novembra v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Se-sljanu. Tema razstave je arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe oziroma spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin Nabrežina. Urnik: pon-pet 9.0012.00, ob sobotah, nedeljah in prazniki 9.00-12.00 in 15.00-18.00. Info: Občina Devin Nabrežina, Urad za odnose z javnostmi - tel. št.: 800-002291, urp@comune.duino-aurisina.ts.it.
0 Mali oglasi
BOX AVTO v neposredni bližini Slovenskega stalnega gledališča (Ul. Do-nadoni) dajem v najem. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040-213385.
FIAT 600 letnik 2002 prevoženih 94.000 km, edini lastnik, prodam po zelo ugodni ceni, podarim 4 zimske gume rabljene eno sezono. Tel. št.: 338-8340089.
PODARIMO dve simpatični mladi mucki, belo in črnobelo. Tel. št. 040229386 (ob večernih urah).
PRODAJAM negradbeno zemljišče na Katinari s pogledom na Lonjer, 1.600 kv. metrov, idealno za skladišče. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-9728374.
PRODAM GORILNIK (bruciatore) na plin znamke unigas cib, malo uporabljen. Ugodna cena. Tel. št.: 3382105138.
PRODAM diatonično harmoniko, 1.500,00 evrov. Tel. št.: 346-8321835.
PRODAM kompletne lesene polžaste stopnice, premer 1.10m, višina 3.15m; ognjišče piazzetta komplet »multi-fuoco system«; 2 aluminijasti okni rjave barve s tremi šipami. Tel. št.: 040212095 (od 12.30 do 13.30).
PRODAM pet novih aluminijastih polken s premičnimi letvicami, temno sive barve, velikost 90x120 cm. Tel.: 040-220216.
PRODAM voziček, štirikolesni, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Ugodna cena. Tel. 338-2105138.
STANOVANJE S PARKIRNIM MESTOM dajem v najem v središču Trsta.	Informacije:	na-
jemts@gmail.com.
V	SALEŽU prodajam hišo s terenom s pogledom na morje. Tel. 3384719734.
V	SEŽANI dajem v najem lepo opremljeno stanovanje s parkirnim prostorom v garaži. Klicati v večernih urah na tel. št.: 328-9699156.
ZARADI BOLEZNI prodam avto peugeot 206 plus rdeče barve, letnik 2011, skoraj nov. Tel. št.: 040-213713 (od 11. do 13. ure).
Id Osmice
COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040-229326.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 3383515876.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico.
Loterija
30. oktobra 2012
Bari	42	30	89	84	59
Cagliari	39	78	18	22	28
Firence	78	43	90	8	59
Genova	67	79	1	14	71
Milan	4	2	58	55	67
Neapelj	64	77	14	1	34
Palermo	88	41	1	8	77
Rim	9	22	80	69	52
Turin	87	5	45	67	72
Benetke	77	76	26	79	8
Nazionale	8	14	11	60	79
Super Enalotto Št. 130
10	32 46 61 70 75	jolly73
Nagradni sklad	1.930.861,66 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 18.156.342,73 €
1 dobitnik s 5+1 točkami	386.172,33 €
11	dobitnikov s 5 točkami	26.329,94 € 636 dobitnikov s 4 točkami	463,36 € 26.739 dobitnikov s 3 točkami	21,85 €
Superstar	13
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
4 dobitniki s 4 točkami	46.336,00 €
137 dobitnikov s 3 točkami	2.185,00€
2.239 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
16.414 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
37.309 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Sreda, 31. oktobra 2012
7
9 Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it, educazione motoria scuola primaria) objavljen razpis za nezaposlene (ali delno zaposlene) diplomirane profesorje telesne vzgoje, ki bi se potegovali za poučevanje v okviru projekta »Mo-vimento 3S«, namenjenega osnovnim šolam. Rok za predstavitev vloge zapade danes, 31. oktobra, ob 14.00.
NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo v petek, 2. novembra, uradi zaprti.
3 Obvestila
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Baletna rekreacija poteka v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Euge-na Todorja. Primerna je za vse starostne skupine. Informacije na tel. 00386-41524310.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2012/13 obiskujejo nižje srednje in prva dva razreda višjih srednjih šol, katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov (v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88). Info na tel.: 040-2017375 (Urad za šolstvo Občine Devin Na-brežina, Nabrežina 102).
SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše).
TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo
Gruden so ob ponedeljkih (prvi nadaljevalni) in ob sredah (drugi nadaljevalni) od 18.00 do 19.30.
TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 (nadaljevalni) in ob torkih od 18.15 do 19.45 (začetni).
SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC
-	BALETNA ŠOLA za otroke od 5 do 10 let, vsak četrtek, 18.00-19.00, v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Odprta so še vpisovanja, toplo vabljeni!
DANES, 31. OKTOBRA, OB 14.30 se bodo poklonili padlim pred spomenikom v Lonjerju učenci OŠ Fran Mil-činski, dijaki NSŠ Sv. Ciril in Metod s Katinare in otroci lonjerskega vrtca. Vabljeni.
KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na drugi sestanek danes, 31. oktobra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite.
NOČ ČAROVNIC - ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec bo danes, 31. oktobra, od 19.30 do 23. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
OBČINA ZGONIK Občina Zgonik se bo ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po naslednjem razporedu: danes, 31. oktobra, ob 12.00 Proseško pokopališče, ob 12.20 pro-seška postaja - spomenik, ob 18.00 Zgonik -zbirališče, ob 18.15 Repnič -spominska plošča, ob 18.30 Briščiki -hiša spomenik, ob 18.45 Gabrovec -vaški spomenik, ob 19.00 Samatorca
-	vaški spomenik, ob 19.15 Salež - vaški spomenik, ob 19.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik.
SREDNJEŠOLCI, SKD Vigred vas vabi danes, 31. oktobra, od 19.30 do 22.00, v Škerkovo hišo v Šempolaju na »Bučada parti 2012«.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJI sporoča, da bo na Videmskem polagal vence danes, 31. oktobra, ob 7.30 na grobu mons. Paskvala Gujona v Lan-darju, skupaj z delegacijo Republike Slovenije in zadrugo Most; ob 9.00 na grobu g. Marija Lavrenčiča v Štoblan-ku, skupaj z zadrugo Most; ob 10.00 pri spomeniku beneškim čedermacem pri cerkvi Device Marije v Dreki; ob 14.30 na grobu mons. Ivana Trinka v Trčmu-nu, skupaj z zadrugo Most.
TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA bodo danes, 31. oktobra, polagala vence na tržaške spomenike in obe-
ležja padlim v NOB. Zbirališče ob 9. uri pred obeležjem v Ul. Massimo D'Azeglio z zaključkom polaganja venca v Rižarni.
UČENCI COŠ P. TOMAŽICA IN MALČKI OV E. KRALJ bomo danes, 31. oktobra, ob 15.30 pri vaškem spomeniku počastili spomin padlih.
UČENCI OŠ ALBERTA SIRKA in malčki OV Justa Košute bomo danes, 31. oktobra, ob 10.30 pri vaškem spomeniku, počastili spomin padlih z recitacijo in pesmijo.
UČENCI OŠ KAJUHA IN TRUBARJA TER MALČKI OV U. VRABCA iz Bazovice bomo počastili padle danes, 31. oktobra, ob 10.30 pred vaškim spomenikom in ob 11.00 na bazovskem pokopališču.
UČITELJICE COŠ S. GRUDNA V ŠEM-POLAJU obveščamo vaščane, da jih bomo ob priliki Vhtiča obiskali danes, 31. oktobra, v popoldanskih urah.
ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo danes, 31. oktobra, ob 10.00, na kavo s pesnico Barbaro Ko-run. Z njo se bo pogovarjal prof. Samo Krušič, profesor slovenščine in primerjalne književnosti.
ANPI-VZPI sekcija Boljunec, SKD France Prešeren Boljunec in Fantovska Boljunec vabijo na počastitev padlih v NOB v četrtek, 1. novembra, v Boljuncu. Zbirališče na Gorici ob 16.15. Slavnostni govornik Štefan Čok. Sodeluje združeni zbor upokojenci in Fantje pod latnikom.
KD SKALA-GROPADA IN SLOVAN-PADRIČE ter sekcija VZPI-ANPI vabijo vaščane na svečanost ob dnevu preminulih v četrtek, 1. novembra, ob 10. uri pri spomeniku padlim v NOB v Gropadi in ob 10.15 pri spomeniku padlim v NOB na Padričah, s polaganjem cvetja. Sodeluje združeni MePZ Skala-Slovan, pod novim vodstvom Jarija Jarca.
KROŽEK SKP»GIULIANOGOAT« Tudi letos bo v četrtek, 1. novembra, delegacija Krožka Kras-Altipiano »Giu-liano Goat« Stranke Komunistične Prenove, počastila spomin padlih v boju proti nacifašizmu. Postavili bodo cvetje na spomenike padlih na vzhodnem delu krasa s sledečim urnikom: 9.30 Opčine (v okviru pobude VZPI-ANPI), 9.45 Trebče (skupno s VZPI-ANPI), 10.00 Gropada (v okviru pobude KD Slovan , SKD Skala in VZPI-ANPI), 10.15 Padriče (v okviru pobude KD Slogan, SKD Skala in VZPI-ANPI), 10.30 Bazovica. Vabimo občane naj se množično udeležijo.
MEPZ SLOVENEC-SLAVEC sporoča, da bo v četrtek, 1. novembra, zapel nekaj žalostink ob 14.00 na pokopališču v Borštu in ob 15.00 na pokopališču v Ricmanjih.
PEVCI MOPZ IGO GRUDEN se bomo 1. novembra poklonili spominu pokojnih. Zbrali se bomo ob 14.45 na pokopališču v Nabrežini, sledil bo obisk pokopališč in obeležij v naši okolici: ob 14.50 pred spomenikom padlim na trgu v Nabrežini, ob 14.55 pokopališče v Šempolaju, ob 15.05 spomenik padlim v Šempolaju, ob 15.10 spomenik padlim v Praprotu, ob 15.20 pokopališče v Samatorci, ob 15.30 spomenik padlim v Prečniku, ob 15.40 pokopališče v Mavhinjah, ob 16. uri pokopališče v Slivnem.
SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis doo sporočata cenjenim članom in strankam, da bodo 1. in 2. novembra uradi zaprti. Ponovno bomo odprti v ponedeljek 5. novembra.
SKD S. ŠKAMPERLE in odbor za počastitev padlih v osvobodilnem boju Sv. Ivan-Kolonja obveščata, da bo v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri pred spominskim obeležjem Narodnega doma pri Sv. Ivanu potekala kome-moracija v spomin padlih v osvobodilnem boju.
UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA bo v četrtek, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: 8.30 Županstvo (3), 8.40 Slivno (1), 8.50 Medjevas (1), 9.00 Štivan (2), 9.15 Devin (1), 9.30 Se-sljan (1), 9.35 Vižovlje (1), 9.40 Cero-vlje (1), 9.45 Mavhinje (1), 9.50 Preč-nik (1), 10.00 Trnovca (1), 10.10 Praprot (1), 10.15 Šempolaj (1), 10.35 Križ (1), 10.45 Nabrežina (2).
UPRAVA OBČINE REPENTABOR bo v počastitev dneva mrtvih polagala vence na spomenike padlim dne 1. novembra po sledečem razporedu: ob 14.30 spomenik padlim borcem v NOB v Repnu, ob 14.40 spomenik
vsem žrtvam fašizma na Colu, ob 14.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Obveščamo tudi, da bo danes, 26. oktobra, ob 14.00, delegacija občine Sežana, položila venec k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu v imenu Republike Slovenije. Občani so vabljeni, da se polaganja vencev udeležijo.
VZPI-ANPI IZ KRIŽA vabi vse prebivalce ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v četrtek, 1. novembra, udeležijo poklona žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev na vaške spomenike padlim bo zapel MPZ »Vesna«. Odhod povorke od Ljudskega doma v Križu ob 11.15.
VZPI-ANPI OPČINE, BANI, FERLUGI IN PIŠČANCI vabi na počastitev padlih v NOB v četrtek, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu na Op-činah ob 9.30. Sodelujejo Kostanca Mikulus, MoPZ Tabor, MoPZ Sv. Jernej in Taborniki ter Skavti.
VZPI-ANPI - Sekcija Domjo in KD Fran Venturini vabita na slovesnost ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB pri Domju v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri. Sodelujejo: OPZ, MoPZ in MePZ Fran Venturini in godba na pihala Breg. Slavnostni govornik sen. Stojan Spetič.
ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Dnevu preminulih v četrtek,
1.	novembra, ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostna govornika: Adriano Dugulin, predsednik Združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca in Dunja Nanut, Pokrajinska predsednica ANED. Sodeluje Ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Sil-vane Dobrilla ob harmonikarski spremljavi Silvana Kralja.
KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata, da bodo uradi v petek, 2. novembra, zaprti.
KRU.T obvešča, da bodo v petek, 2. novembra, društveni prostori zaprti.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo 3. pokušnje vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razstavljalci naj se javijo v tajništvu do 2. novembra ali po tel. št. 040-225956.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da bo v petek, 2. novembra, tržaški urad zaprt.
URAD ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
Občine Devin Nabrežina bo v petek,
2.	novembra, zaprt.
ZSKD obvešča, da bodo tržaški in goriški uradi zaprti v petek, 2. novembra.
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi radi sodelovali pri pustu 2013 na sestanek, ki bo v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.30 v Štalci, v Šem-polaju.
OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren sporoča, da naslednja vadba bo v torek, 6. novembra, z običajnim urnikom.
SKD VIGRED vabi v torek, 6. novembra, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Nazdravimo Martinu... vino, kot zdravilo pri mnogih boleznih«.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da ta teden ne bo pevskih vaj. V torek, 6. novembra, ob 20.45 generalka za nastop, ki bo 11. novembra v Cankarjevem domu.
SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-pice-rije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 335-8416657 ali 335-8180449.
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Sejem: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. no-
vembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org.
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE LILT IN SKD VIGRED vabita v četrtek, 8. novembra, ob 18.30 v Štalco v Šempo-laju na predavanje na temo »Kako lahko preprečimo raka, preventiva in zdrava prehrana«. Sodelujejo zdravniki M. Bortul, B. Scaggiante, M. To-nutti in F. Zanconati.
KRD DOM BRIŠČIKI organizira tečaj »Fitoterapija - zdravilna zelišča in njihova uporaba«, vodi Martina Malalan. Tečaj se bo odvijal: 9. novembra, 17.30-19.30; 16. novembra, 17.3019.30 in 24. novembra 9.00-13.00. Za vpis in informacije: Alenka 040327053 ali 348-9876308.
SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR -ZNOVA nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in torto). Tečaj se bo vršil 10. novembra, od 9. do 14. v prostorih VZS Mitja Čuk na Konto-velu št. 255. Prijave po tel. št.: Olga 040211997 in Silva 0039-328-361723.
DELAVNICA NARAVNE KOZMETIKE (izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov) - vodi Barbara Lokar, v soboto, 17. novembra, 9.0015.00 pri Skladu Mitja Čuk na Opči-nah. Prijave sprejemamo do 14. novembra (število mest je omejeno). Dodatne informacije: Sklad Mitja Čuk 040-212289, aromathic@gmail.com.
OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da bo do 16. novembra, sprejemalo prošnje razstavljalcev, ki bi se želeli udeležiti letošnjega božičnega sejma (od 5. do 9. decembra na trgu v Bojuncu). Obrazci so na razpolago na spletni strani www.sandorligo-dolina.it/.
KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni.
40-LETNIKI s Tržaškega vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. Informacije v večernih urah na tel. 347-3696503 (Barbara), 339-4359868 (Kati), 349-3595560 (Roberta).
TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandrežu (Don Andreja Budala) ob sobotah od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič.
TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Sa-ležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzio-ni@com-monrupino.regione.fvg.it.
Prispevki
V	spomin na drago Almo Venier daruje Alenka Križmančič z družino 30,00 evrov za MPZ Igo Gruden.
V	spomin na vse svoje drage pokojne darujeta Damjana in Robi 25,00 evrov za bivše deportirance ANED.
V	spomin na Silvanota Zaccario daruje Fabio Zuliani 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Naj burja bore oživi, razseje zvezde na poti, jadro njeno tiho pozna le veter, ki nosi preko sveta...
(Srečko Kosovel)
Prerano je odšla
Claudia Cotic por. Ciuk
Žalostno vest sporočajo
Silvano in Eva z Ivanom ter ostali sorodniki
Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 5. novembra 2012, od 13. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Njenemu spominu se bomo poklonili ob 14. uri.
Namesto cvetja, darujte za ustanove za raziskovanje raka.
Trebče, Gabrje, 31. oktobra 2012
Zbogom, Claudia! Riko in Stanka
Mnogo prerano si odšla, draga Claudia. Ohranili bomo v trajnem spominu vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj preživeli. Prijateljema Silvanu in Evi
ter ostalim svojcem izrekamo iskreno sožalje
Igor, Vasja in Vanja Čuk z družinami
Claudia, tvoj živahen nasmeh bo ostal neizbrisan v našem spominu.
Silvanotu, Evi in ostalim sorodnikom iskreno sožalje.
Družine Bernardis, Crismanich, Slavec, Vouk in Žerjal
Draga Eva in Silvano, v tem težkem trenutku smo vama ob strani.
Andrejka, Gabriella, Irena, Mojca, Fabio, Igor, Joel, Marko, Samo in Zoran
Ob težki izgubi drage Claudie sočustvujemo z Evo, Silvanom
in sorodniki
Meri, Silvano, Alex iz Gorice
Eva, Silvano! Ob izgubi ljubljene Claudie vama izrekava iskreno sožalje.
Martina in Jan
Ob smrti drage mame Klavdije izrekamo kolegici Evi Ciuk in družini globoko občuteno sožalje.
Slovenska redakcija ustanove Rai
Ob prerani izgubi drage Claudie izrekajo bivšemu sodelavcu Silvanu Ciuku in svojcem iskreno sožalje
upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Zadružne kraške banke
Ob izgubi drage mame in žene Claudie izrekata Evi in Silvanu občuteno sožalje
SKD in ŠD Primorec
8
Sreda, 31. oktobra 2012
TRST
EXPO MITTELSCHOOL - Gala večer Okusov Krasa
Slastne kraške dobrote priznanih kuharskih mojstrov
Goste Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je v ponedeljek na gala večeru Okusov Krasa v prostorih Expo Mittelsc-hool v Ulici San Nicolo 5 pričakala pogrnjena miza s skrbno izbranim jedilnikom kraških dobrot. Rdeča nit letošnjih Okusov Krasa so domače živali, tiste »z borjača«, ki so se v ponedeljek seveda pojavile na krožnikih, s kateri-
Ervin Mezgec in Paola Živec
kroma
mi so novinarjem in gostom postregli priznani kuharski mojstri.
Za dobrodošlico so gostom postregli s pe-nino Sturmana iz Ricmanj, nato pa je šlo zares. Vsak je dobil kepico mousse iz štrakina (iz ba-zovske kmetije Vidali) prelito z medom in mandeljni ter pikantno omakico, ki so jo pripravili gostujoči kuharji Expo Mittelschool. Za predjed je nato poskrbel Elvis Guštin iz repen-ske gostilne Križman, ki je pripravil pašteto iz piščančjih jeter s suhim sadjem in čipsi zelene, ki jih je spremljala Sancinova penina glera.
Sledil je prvi hod, ki ga je pripravil Dario Rakic, hrvaški najemnik Društvene gostilne na Kontovelu - ponudil je puranji golaž z jurčki, bučnimi njoki ter ovčjim sirom z ravno tako kon-tovelsko malvazijo Dušana Križmana. Glavno jed sta pripravila Satko Sardoč in Kristjan Kovačič iz gostilne Sardoč v Prečniku, kjer so si zamislili zelo nežno belo polento z zajčjim žvacetom ob spremljavi vitovske Ladija Miliča iz Zgonika. Za še prijetnejši zaključek večerje pa je poskrbel kostanjev tiramisu z v vinjaku namočenem biskvitu prelitim s kraškim medom, ki ga je pripravila Paola Živic iz zgoniške gostilne Guštin.
Okusno zgleda, kajne?
Sicer se pobuda Okusi Krasa nadaljuje še do 11. novembra, ko bodo v sedemnajstih gostilnah gurmani lahko degustirali različne kraške jedi, v katerih bodo prevladovali piščanec, kokoš, puran, raca in zajec z različnimi omakami in prilogami. Naj opozorimo še na sprehod, ki ga jutri v okviru pobude prireja zadruga Cu-
kroma
riosi di natura (zbirališče ob 9.15 na trgu pred nabrežinskim županstvom, rezervacija na tel. 3405569374). Ob koncu sprehoda bo poskrbljeno za degustacijo tipičnih kraških proizvodov. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na spletni strani www.okusikrasa.net ali na strani www.triesteturismo.net. (sas)
SKLADIŠČE IDEJ - Zanimivo srečanje s kraškimi proizvajalci
Kakovostni krajevni proizvodi privabljajo v naše kraje celo Japonce
KAVA S KNJIGO - Danes v Tržaški knjigarni
Predstavlja se pesnica in esejistka Barbara Korun
Dario Zidarič, Martina Kafol, Paolo Starec in Sandi Skerk med srečanjem, ki sta ga priredila Slovenski klub in ZSKD
kroma
Danes dopoldne bo v Tržaški knjigarni na Kavi s knjigo, literarni matineji, ki jo prirejajo Mladika, Založništvo tržaškega tiska in Tržaška knjigarna, gostja Barbara Korun, pesnica, pisateljica in esejistka.
Rojena leta 1963 v Ljubljani, je po diplomi iz slovenistike in primerjalne književnosti poučevala literaturo na ljubljanskih gimnazijah, delala kot lektorica in drama-turginja v različnih gledališčih, trenutno pa je samozaposlena v kulturi. Po izidu svoje prve knjige, zbirke pesmi Ostrina miline (1999), za katero je tudi prejela nagrado za najboljši prvenec leta, je začela nastopati kot recitatorka, modera-torka in performerka. Bila je aktivna v Društvu slovenskih pisateljev in v PEN klubu, sodelovala je v
uredništvu Nove revije in Apoka-lipse ter s festivalom Mesto žensk. Skupaj s tolkalistom Zlatkom Kau-čičem je posnela CD s pesmimi Srečka Kosovela Vibrato tišine (2006). Izdala je še dve pesniški zbirki in zbirko poetične proze: Zapiski iz podmizja (Apokalipsa, 2003, ponatis 2006) in Razpoke (Nova revija, 2004) ter Pridem takoj (Apokalipsa, 2011, ponatis 2012). Za pesmi v zadnji zbirki je prejela zlato ptico za literaturo ter Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta ter bila nomi-nirana za nagrado kritiško sito.
V Tržaški knjigarni se bo Barbara Korun pogovarjala s prof. Sa-mom Krušičem, profesorjem slovenščine in primerjalne književnosti. Srečanje bo danes s pričet-kom ob 10. uri.
Kakovostni krajevni proizvodi so dodana vrednost za ves tržaški prostor, saj privabljajo v naše kraje obiskovalce z različnih koncev sveta. Pred dnevi se je na primer v Boljuncu mudila skupina Japoncev, ki so želeli pokusiti breško olje, v Praprotu ne mine dan brez kakega radovednega kupca vina, sirov in ostalih domačih proizvodov. Naložba v kakovost se očitno obrestuje.
Tako je bilo pred dnevi slišati v Skladišču idej, kjer je na pobudo Slovenskega kluba in ZSKD (ter s pomočjo Pokrajine Trst in društva NadirPro) potekalo prijetno srečanje s predstavniki konzorcijev krajevnih proizvajalcev. Oljarje je predstavljal Paolo Starec, vinarje Sandi Škerk, sirarje Dario Zidarič, z njimi pa se je pogovarjala Martina Kafol, sicer urednica založbe ZTT, a tudi dobra poznavalka Krasa in njegovih proizvodov. Njeni sogovorniki so se strinjali, da so konzorciji sredstvo, s katerimi širšo javnost opozoriti na tipične proizvode in istočasno omogočiti večjo vidljivost celotnega teritorija.
Pogovor se je dotaknil tudi osebnih zgodb treh proizvajalcev; Škerk se je na primer k domačim trtam vrnil po študiju in potem ko je nekaj časa delal kot inženir, Paolo Starec, ki družinsko podjetje vodi z bratom Robijem, je v življenju tudi arhitekt, Zidarič pa se je povsem posvetil sirarstvu kljub začetnemu nasprotovanju staršev.
Kljub res neugodnemu vremenu se je srečanja udeležilo lepo število ljudi, ki so na koncu lahko degustirali razne sire (med katerimi je seveda bil tudi Zidaričev »cvet v gumbnici« - jamar), breško vitovsko in kraški teran ter dve ekstra deviški oljčni olji Tergeste DOP. Starec je pojasnil, da morajo ta vsebovati vsaj 20% avtohtone sorte belica in da nam kakovostno olje pusti »suha usta«. Kljub začetni nejevernosti, mu je občinstvo moralo pritrditi ... (pd)
DSI - Edvard Kovač o spominskem parku Teharje
■ • • v«	•	v« •■
Pokojni žive v spominu živih
Gost je avtor spremne besede v monografiji o taborišču - Na večeru je ponudil razmišljanje o smrti in premagovanju trpljenja
Lani je v Teharjah, na kraju, kjer je po drugi svetovni vojni delovalo taborišče, nastal spominski park Teharje. V taborišče so zaprli vrnjene iz Vetrinja in druge preganjane po koncu drugega svetovnega spopada. Ob odprtju spominskega parka je pri SAZU-ju izšla tudi monografija, za katero je spremno besedo in uvodno predavanje napisal profesor etike in antropologije Edvard Kovač.
V Društvu slovenskih izobražencev je na pred-sinočnjem rednem ponedeljkovem večeru govor o spominskem parku služil kot izhodišče za razmislek o smrti in premagovanju trpljenja. Edvard Kovač je v svojem antropološkem uvodu najprej razjasnil kulturno civilizacijsko temo in spregovoril o človeku. Slednji je po francoskemu antropologu in sodobnemu strukturalistu Claude Leviju Straussu postal človek, ko se mu je rodila beseda. Človek je simbolno bitje, saj še preden je uporabljal orodje in nakit, najdemo grobove. To pomeni, da je človek osvobodil roke in jih dvignil proti nebu za simbolno dejanje, religijo, kar je po Straussu tista nevidna vrv, ki pomaga človeku komunicirati z nebom.
Heidegger pojmuje smrt kot edino absolutno v življenju, s tem pa je povezano ogromno simbolike. Že grob in njegova oznaka sta dva simbola, ki govorita o tem, da se življenje nadaljuje, in sicer pridemo do religioznega stičišča med človekom in božanstvom, most med njima pa predstavlja religija.
Kovač je dalje predstavil spominski park Teharje, ki si ga je zamislil arhitekt Marko Mušič in o njem dejal, da je »neverjetno, kako so lahko umetniki brez religiozne podlage lačni simbolov in imajo v sebi globoko občutljivost prav za simboliko«. Mušič je namreč začel delati načrte za sakralne objekte in se je zato postavil v stik z raznimi duhovniki, da bi lahko uporabil
Edvard Kovač na ponedeljkovem večeru DSI
kroma
več principov. Tako je hotel ustvariti sakralni prostor, oziroma svet prostor, v katerem komuniciramo z dragimi v onostranstvu, in ga ločiti od profanega. V Te-harjah je bil prostor profaniran: bile so barake, ljudi pa so odpeljali v smrt, niso umirali tam. Edina tolažba zaprtim jetnikom je bilo donenje zvonca z bližnjega hriba, s cerkve sv. Ane. Tako se je rodila ideja o spominski poti okrog taborišča, da bi obeležili spomin na grozodejstva in ideologijo dvajsetega stoletja. Slovenci smo bili eden izmed redkih narodov, ki je šel skozi vse tri totalitarizme: fašizem, nacizem in stalinizem. Kot je dejal Kovač, krivice ne moremo popraviti, lahko pa popravimo smrt kulture oziroma civilizacije in damo spominu pravi pomen. V drugi polovici večera so poslu-
šalci bili seznanjeni s strukturo spominskega parka, ki pa je še nedokončana. Tlakovana steza tišine pripelje obiskovalce do glavnega spomenika, nad kripto katerega se dviga venec zmage, ki je hkrati tudi krona. V načrtu je zaprtje celotnega prostora taborišča z ograjo, izpeljava spominske poti do bližnje cerkvice sv. Ane in izgradnja Kostnice in Vrta vrnjenih imen.
»Spomin je etični imperativ, nekaj svetega, vzdrževanje tega pa je etična naloga. Pokojni morajo živeti v spominu živih«, je še dodal Edvard Kovač in dejal, da bi spomenik moral postati državnega pomena, saj je to civilizacijski dolg, ki smo ga dolžni umrlim. Monografija Park spomina Teharje bo januarja dobila še prevod v angleščino in španščino. (met)
/
MNENJA, RUBRIKE
Sreda, 31. oktobra 2012
9
O NAŠEM TRENUTKU
Ko ne moremo biti več zadovoljni
Ace Mermolja


Razmislek zahteva predpostavko: če želimo pisati o stiskah, ki jih doživljamo kot državljani in dodatno o tistih, ki nas bremenijo kot Slovence v Italiji , moramo nujno spregovoriti o Montijevi vladi.
Mnenj ne spreminjam tedensko in zato ponavljam: skrbijo me vedno ostrejši in številčnejši napadi na Montija in na njegovo vlado. Predvolilni čas, razpadanje Stranke svoboščin z Berlusconijevim odstopom (in zaporno obsodbo ), ostrina primarnih volitev v DS, močna prisotnost Grilla in njegovega gibanja, dnevno razgaljanje korupcije, vedno manjša želja PDL in DS, da bi našli kompromis za nov volilni zakon itd. meglijo italijansko resničnost, zapirajo razprave v ozke italijanske okvire in obujajo nostalgijo po preteklosti. Niso vsi politiki enako krivi, niso vse stranke enako krive. Kot le-vosredinski volivec se upiram po-pulističnemu posploševanju, vendar bom volil v upanju, da bom res doživel dobro politiko in da ne bo moj glas prispevek za najmanjše zlo.
Omenil sem nostalgijo. Mislim na nostalgijo po Italiji, kjer se je za vsak problem našla rešitev na račun državnega dolga in bodočih generacij, kjer so se sklepali pritlehni kompromisi, kjer sta bila korupcija in klientelizem splošno sprejeti praksi. Strici so poskrbeli za delo in večali državne aparate, krize v tovarnah (Trst je lep primer takšnega "reševanja") so se reševale z upokojitvijo štiridesetletnikov, probleme z raznimi dovoljenji za gradnjo hiš in za druge dejavnosti se je »gladilo« z »napitninami« itd. Uporabljam preteklik v iluziji, da vidim nekje neomadeževane otoke.
Poznamo »grdo« Italijo, ki je cvetela v časih Krščanske demokracije, Andreottija in Forlanija, nato »postsocialističnega« Craxija in njegovih »modernih« ter našla nasledstvo v Berlusconijevi »deželi igrač «(Ostržkov Paese dei ballocchi). Ta Italija se je lani znašla pred prepadom, v primežu mednarodne finančne špekulacije in v kleščah Evrope, kjer sta se ob imenu Berlusconi Merklova in Sarkozy pričela pred mikrofoni smejati.
Predsednik Napolitano je v viharju ohranil mirno kri, bolj ali manj elegantno »spakiral« Brlus-conija, imenoval Montija za dosmrtnega senatorja in mu zaupal novo, »tehnično« vlado. Monti si ni izmislil čudežev, ampak je vnesel v državno poslovanje strogost, nabral nujna sredstva za preživetje in s težavo vračal mednarodni ugled Italiji, ki je bila vedno bolj videti kot banana republika.
Montiju ne odpisujem teh zaslug. Mnogi njegovi kritiki govorijo, kot da niso leta in leta sedeli v parlamentu in v senatu in prispevali k sesuvanju države. Priznanje ne pomeni, da sem v Montija zagledan nekritično. On in njegova vlada so storili več napak. Nekateri ministri niso kos izzivom ali pa se oglašajo, kot da ne poznajo države, v kateri živijo. Prepričan sem, da profesorji, menedžerji in visoki državni funkcionarji, ki sestavljajo Montijevo vlado, ne čutijo s primerno intenzivnostjo kot nekaj svojega probleme številnih Italijanov in njihovih družin. Vlado sestavlja ekipa, ki pozna makroekonomske in drugačne probleme, v večini primerih pa ve le iz časopisov, kaj pomeni za delavsko ali uradniško družino prebroditi mesec, plačati bančna posojila in številne dajatve za luč, vodo, ogrevanje, bencin, zavarovanja itd.
Montijevi vladi manjka »duša«, ki jo lahko ima politika, če je v povezavi s teritorijem. Montijevi vladi, ki lahko računa na vedno bolj labilno politično »kritje«, manjkajo stiki z družbo in, sumim, da nima vedno podpore rimske birokracije. Vprašanje »odpisanih« (esodati), ki nimajo ne pokojnine in ne plače potem, ko so prostovoljno zapustili delovno mesto, je krivda vlade, vendar dvomim, da je problem nastal zaradi hudobije jezične gospe Fornero. Bolj verjamem v to, da je bilo vprašanje od vsega začetka »skrito« v birokratski gmoti.
Uporabil sem zelo dolg uvod za ugotovitev , da je »tehnična« vlada dobra pri nekaterih makroekonomskih problemih in odločitvah. Monti uživa v Evropi in v svetu ugled kot ga malo kateri italijanski voditelj, ni pa ta vlada sposobna reševati množice vprašanj, ki se pojavljajo dnevno: za to je potrebna politična vlada.
Med vprašanji, ki resno tvegajo, da zdrknejo na stranski tir, je podpora za dejavnosti slovenskih organizaciji v Italiji. Vlada je vzela v pretres lanski finančni zakon in znižala podporo. Manjšina si je za lastne dejavnosti (so le del financiranja zaščitnega zakona) lani pridobila dodatek s pomočjo politike in Slovenije. Tega dodatka ni v finančnem zakonu. Sedaj lahko samo stranke, ki podpirajo vlado, ali pa kak pošteno prepričan minister oziroma podtajnik vstavijo v zakon o stabilnosti, kjer so izrecno omenjene manjšinske dejavnosti, postavko, ki bo dosegla preživetveni minumum 5 milijonov in 300 tisoč evrov. Brez jasne in nedvoumne postavke bodo manjšinske organizacije tavale v gozdu meglic, kar se dogaja že več let.
Brez jasnega vpisa številk s prav tako jasnimi namembniki ne bo šlo. Pot ni lahka, kajti prepričan sem, da imamo tako v naši deželi kot v Rimu ljudi, ki pritiskajo v obratno smer, ker želijo dodatno zreducirati manjšino. Tehnična vlada je lahko za koga priložnost, da izvede sovražen in smrtonosen de-sant nad Slovence. Upam, da se Slovenci v Italiji tega zavedamo in to še posebno tisti, ki jih bodo krčenja neposredno prizadela.
Iz zapisanega sledi:
a)	Kot Slovenci v Italiji ne moremo biti zadovoljni, da prejemamo za dejavnosti ustanov, organizacij in društev rimsko podporo konec leta (če bo vse šlo po »olju«) in to z okleščenim zneskom.
b)	Ne moremo biti hvaležni deželni vladi, ker je konec oktobra sprostila »predujem«, ki je bil izglasovan pred meseci.
c)	Ne moremo sprejemati kot normalno dejstvo, da celokupno naše kulturno, umetniško, znanstveno, novinarsko, športno in drugačno delo živi v kronični nestabilnosti in prekarnosti.
č) Vedeti je treba, da pomeni finančno obubožanje manjšine fakti-čno nižanje ravni njene zaščite, kar je v nasprotju z zakonom št. 38.
d)	Ne moremo molčati, skrivati vsem znana dejstva in ponižno verjeti, »da se bo itak vse lepo rešilo«.
Številne znotraj manjšinske polemike, ki jih zaostruje kriza, ne bi smele prikriti omenjenih dejstev, drugače tvegamo, da bomo zadovoljni, če sosedu crkne krava in nam vaški petičnež podari konec leta paneton s penečim vinom najnižje kategorije.
odprta tribuna
Financiranje in manjšina z repom med nogami
Priznati je treba, da mrzlična sosledica objavljanja številk, ki se nanašajo na financiranje dejavnosti Slovencev v Italiji ter njihovo večkrat neposrečeno komentiranje, res ne prispevajo k večji jasnosti splošne slike za javnost, ravno tako pa ustvarjajo zvrhano mero zmedenosti tudi med sabo navidezno nasprotujoče ocene o kritičnosti splošnega stanja.
Ne vem, če me Dušan Udovič v svojem v nedeljskem uvodniku uvršča med tiste, ki jim pripisuje oz-koglede volilne računice, prav gotovo pa sodim med tiste, ki vztraja pri trditvi, da je ustvarjanje medijske panike prej škodljivo kot koristno, predvsem v odsotnosti in pomanjkanju kakršnegakoli tehtnega predloga, ki bi ne bilo ohlapno in splošno ter že spet javno medijsko pozivanje k protestni demonstraciji in to v obdobju, ko si protesti sledijo kot na tekočem traku vsepovsod po državi, tako da bi neka demonstracija Slovencev v Italiji bila samo še ena od stoterih v seznamu nerešenih vprašanj.
Spričo Dušanovega razmišljanja pa se mi zdi potrebno vsekakor vsaj poskusiti nekoliko bolje utemeljiti, kaj je po mojem nekoristno panično poročanje. Gre za nepotrebno dodatno dramatizacijo že itak kritičnega stanja, npr. o tem, da so zneski za manjšino skoraj raz-polovljeni, kar po mojem, po dokaj pazljivem branju dveh zakonskih osnutkov (DDL 5534 oz. zakona za
stabilnost 2013 in DDL 5535 oz. državnega proračunskega zakonskega osnutka) se še vedno - vsaj v zvezi s seznamom primarnih organizacij - "omejuje" na kleščenje zaskrbljujočega zneska v višini 400.000 evro, medtem ko je znesek v višini 2.500.000.evrov, ki so ga po zaslugi amandmaja DS v poslanski zbornici vključili v t.i. odlok "Sal-valtalia" za triletje 2011 - 2013 zaenkrat še nedotaknjen. Razen tega menim, da je vnašanje večjega preplaha v dani situaciji in stalno sklicevanje na domnevno razpolovitev sredstev za slovensko manjšino lahko nezaželen posredni nasvet za sedanjo vlado, ki je pri politiki kleščenja ravno tako kreativna in celo bolj domiselna od Tremontija s svojimi ustvarjalnimi financami.
Drugi, tehtnejši razlog je po mojem vezan prav na počutje in stanje uslužbenk in uslužbencev naših ustanov, ki tako kot podpisani berejo najbolj črnoglede napovedi v obliki izjav ali intervjujev, praviloma pa niso nikoli deležni neposredne informacije o stanju na kaki ad hoc sklicani skupščini, zato pa morajo sami sklicevati zborovanja o kriznem stanju ...
Mimogrede, že spet pa je to moje osebno mnenje, tudi protestna demonstracija v Gorici pred začetkom deželne konference je bila v svoji pojavni obliki neučinkovita, ker vsi vemo, da je bil tam zbran le del uslužbenk in uslužbencev naših primarnih organiza-
cij in ustanov, mogoče četrtina.ce-lote, kar diši po improvizaciji, ki tudi ni najbolj koristna. Udovič poudarja, da je znala manjšina, nastopati odločno, množično in predvsem enotno, pa čeprav nam takrat ni šlo toliko za nohte, kolikor nam gre zdaj. Soglašam, ampak govorimo o goriškem Travniku (1984) in tržaškem Trgu Sv. Antona (2000), ko se je celotna manjšina strnila in organizirala v zahtevi po zaščitnem zakonu. Res se ne spominjam, da bi v zadnjih desetih letih imeli kako javno skupno, množično ali celo enotno akcijo. Odmevnejša je bila še tista izpred nekaj let za postavitev dvojezičnih tabel, vendar se je ne da primerjati s prejšnjimi.
Zato, čeprav sam zelo rad zahajam na demonstracije in bi bil vesel kakršnegakoli dodatnega motiva za protest zoper Montijevo vlado, se mi zdi v danem trenutku smotrnejše ubrati pot previdnejšega javnega sporočanje, stalnega dialoga in soočanja z uslužbenkami in uslužbenci, in politično - institucionalnega pritiska na vlado. Medministrsko delovno omizje za vprašanja slovenske manjšine, ki je sad skoraj dvoletnih skupnih prizadevanj, je lahko v danih okoliščinah najkoristnejše sredstvo za dosego sistemske rešitve financiranja slovenske manjšine po tirnicah, ki smo jih dogovorili v okviru skupnega zastopstva ter seveda ob aktivnem sodelovanju Republike Slovenije.
Igor Kocijančič
obletnica - Ustanovili so jo Tirolci po porazu v bitki na Bergislu
Dvestoletnica ustanovitve vasi Tirol v romunskem Banatu
prej do novice
www.primorski.eu
Vas Tirol v romunskem Banatu so ustanovili Tirolci po porazu s Francozi na Bergislu
V Vojvodini in Banatu živijo številne narodne skupnosti, ki so se tu naselile v različnih časovnih obdobjih. To je nekakšna Evropa v malem, čeprav se občasno pojavljajo tudi trenja in spori. V Banatu so se pred dvestopetdesetimi leti - v obdobju cesarice Marije Terezije - začeli naseljevati tudi Nemci. Selitveni val je spet narastel v času Napoleonovih vojn. Konec letošnjega septembra - poroča dnevnik Dolomiten - so slovesno obeležili 200-letnico ustanovitve vasi Tirol v Banatu, v delu, ki je na romunskem ozemlju. Vas so v letih 1810-1812 zgradili za begunce s Tirolskega, ki so se po izgubljeni bitki na Bergislu (1809) proti Francozom in Bavarcem morali umakniti v notranje dežele Avstrije. Nekaj časa so se uporniki z družinami zadrževali v okolici Dunaja, zatem pa so se postopoma selili na jugovzhod, kjer so našli svojo drugo domovino. Prva skupina priseljencev - kakih 25 družin, v glavnem iz Algunda, je v novo naselje Tirol prispela že leta 1810. V naslednjih mesecih in letih so se jim pridružile skupine družin tudi iz drugih krajev Tirolske.
Čas je je postopoma brisal sledi in vezi med staro in novo domovino, čeprav so begunci sto let živeli v sklopu iste države. Že po prvi svetovni vojni so se številni banatski Tirolci odločili za vnovične selitev, še bolj izrazit val preseljevanja pa se je začel po letu 1989, ko so si potomci nekdanjih beguncev poiskali spet novo domovino, tokrat v Nemčiji.
Ob dvestoletnici ustanovitve vasi Tirol v Banatu so odkrili spominsko obeležje ter pripravili bogat kulturni spored, ob udeležbi domačih umetniških skupin in gostov iz »prave« Tirolske.(VK)
zgodovina
V Mariboru na ogled dve razstavi s pogledom na slovensko reformacijo
V Univerzitetni knjižnici Maribor so včeraj odprli razstavo Reformacija v Prekmurju, ki so jo pripravili v sodelovanju z Muzejem krščanstva na Slovenskem in Pokrajinskim muzejem Murska Sobota. V bližnji galeriji K8 pa so na razstavi Evangeličanski Maribor predstavili poglavitna obdobja zgodovine tamkajšnje evangeličanske skupnosti.Razstavo v galeriji K8, ki bo na ogled do 27. novembra, je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) in na njej predstavil, kako je potekala reformacija v Mariboru.
Razstava Reformacija v Prekmurju, ki jo bo do 14. novembra gostila Univerzitetna knjižnica Maribor, je nastala v sodelovanju s Francem Kuzmičem iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota in Muzejem krščanstva na Slovenskem s sedežem v Stični. V Prekmurju danes živi večina slovenskih protestantov.
10
Sreda, 31. oktobra 2012
ITALIJA, SVET
/
ITALIJA - V državi se veča politična negotovost
Volilni izidi na Siciliji vznemirjajo politični vrh
Kljub temu Italija na kapitalskih trgih ceneje do sedmih milijard evrov
RIM - Italija je na včerajšnji dražbi dolgoročnih in srednjeročnih državnih dolžniških vrednostnih papirjev brez težav zbrala sedem milijard evrov. Država se je tokrat kljub politični negotovosti in recesiji zadolžila ceneje kot na zadnjih primerljivih avkcijah.
Kot je sporočila italijanska centralna banka, je Rim s petletnimi državnimi obveznicami prišel do štirih milijard evrov, z desetletnimi državnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji pa do treh milijard evrov. Povprečna zahtevana donosnost na obveznice z dospelostjo čez pet let je znašala 3,8 odstotka, potem ko je bila ob zadnji takšni izdaji pri 4,09 odstotka. Povprečna obrestna mera na obveznice z ročnostjo desetih let je bila medtem pri 4,92 odstotka (septembra pri 5,24 odstotka).
Do dražbe je prišlo po nedeljskih deželnih volitvah na Siciliji, na katerih je Demokratska stranka skupni s sredinci UD C sicer premagala desno usmerjeno stranko bivšega premiera Silvia Berlusconija Ljudstvo svobode, ven-
Giorgio Napolitano
ansa
dar je šlo v marsikaterem oziru za Piro-vo zmago, saj levosredinska koalicija razpolaga le z 38 sedeži v 90-članskem deželnem parlamentu. Prva stranka je na Siciliji postala Grillovo Gibanje petih zvezd, ki pa načeloma ni pripravljena na zavezništva.
Ta rezultat je sicer še poglobil politično negotovost v državi, saj če se bodo volilni izidi na Siciliji ponovili na prihodnjih parlamentarnih volitvah, država tvega politični kaos. Povrh je Berlusconi konec tedna z izjavo, da razmišlja o odtegnitvi podpore predsedniku teh-
Antonis Samaras
ansa
GRČIJA - Potrditi ga mora parlament
Vlada s posojilodajalci sklenila težak dogovor
ATENE - Grčija je včeraj dosegla dogovor z mednarodnimi posojilodajalci o novem paketu varčevalnih ukrepov za novo tranšo posojila, da bo Grčija lahko ostala nad vodo, je sporočil grški premier Antonis Samaras. Zdaj mora dogovor potrditi še parlament, Samaras pa je poslance že opozoril, da bo nastal "kaos", če tega ne bodo storili.
"Če bo ta dogovor sprejet in če bo proračun potrjen, potem bo Grčija ostala v območju evra in izšla iz krize," je dejal Samaras. Potrditev dogovora Grčija nujno potrebuje, da bo dobila nov obrok v višini 31,2 milijarde evrov, sicer ji bo že naslednji mesec zmanjkalo denarja, je opozoril grški premier. "Če dogovor ne bo potrjen, pa bo država zdrsnila v kaos," je dodal, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pred grškimi poslanci je načrt o novih varčevalnih rezih v višini 13,5 milijarde evrov v prihodnjih dveh letih, vendar pa koalicijski partnerji Sa-marasove Nove demokracije nad temi načrti niso navdušeni. Vodja socialistov (Pasok) Evangelos Venizelos je včeraj že kritiziral dogovor, ki ga je sklenil Samaras, podobno pa so kritični tudi v Demokratični levici, ki prav tako podpira koalicijo.
Parlament naj bi dogovor Grčije z Evropsko unijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom (t.i. trojko) sicer potrdil najkasneje do 12. novembra. Tedaj naj bi se namreč finančni ministri evrskih držav odločili, ali Grčiji odobrijo novo tranšo posojila ali pa jo prepustijo bankrotu.
V pozivu poslancem, naj podprejo dogovor, je Samaras dejal, da so v pogajanjih storili vse, kar je bilo mogoče. "Dosegli smo pomembne izboljšave. Tudi v zadnji minuti," je opisal.
Med bolj spornimi ukrepi, ki jih predvideva dogovor s trojko, je predvsem delovnopravna zakonodaja, ki naj bi prinesla nižje plače in z nižjimi odpravninami ter krajšimi odpovednimi roki povečala fleksibilnost zaposlovanja.
A na levici menijo, da so ti ukrepi protiproduktivni, saj da bo država morala povečati maso izplačil za brezposelne. Prav tako menijo, da so ukrepi nepravični, saj je v državi že tako ali tako brezposelnih preko 25 odstotkov delovno sposobnih ljudi.
Proračun za prihodnje leto naj bi Samarasova vlada v parlament poslala v sredo, isti dan pa naj bi poslanci glasovali tudi o spornem načrtu privatizacije, ki naj bi odprl vrata prodaji javnih
služb. Glasovanje bo že pokazalo, kako trdna je vladna koalicija in ali bo Sa-marasu uspelo danes sklenjeni dogovor uspešno pripeljati tudi skozi parlament, navaja AFP. (STA)
POLJSKA
Na razbitinah letala našli sledi razstreliva
VARŠAVA - Poljski sodni izvedenci so na razbitinah poljskega predsedniškega letala, ki je leta 2010 strmoglavilo v Rusiji, našli sledi razstreliva, poroča časnik Rzecz-pospolita. A vojaško tožilstvo je opozorilo, da zaključki časnika temeljijo "na številnih napačnih ali pa vsaj nenatančnih" trditvah.
Kot piše časnik, so testi, ki so jih izvedli poljski tožilci in strokovnjaki, potrdili prisotnost TNT in nitroglicerina na 30 sedežih, te snovi pa so našli tudi na površini, ki povezuje trup letala s krilom. Poljski in ruski preiskovalci so sicer takoj po nesreči, v kateri so umrli poljski predsednik Lech Kac-zynski in 95 članov poljske elite, izključili prisotnost eksploziva. Rzeczpospolita ugiba, da gre morda za sledi neeksplodiranih bomb z območja Smolenska, kjer so med drugo svetovno vojno potekali srditi spopadi. (STA)
nične vlade Mariu Montiju, poskrbel za dodatne nemire v strankah. Monti je sicer v ponedeljek dejal, da teh komentarjev ne vidi kot grožnje. Bolj ga skrbi to, kako nepravično velike so razlike med Italijo in Nemčijo.
Včeraj se je na to temo oglasil predsednik republike Giorgio Napolitano. Na slovesnosti ob 150-letnici ustanovitve računskega sodišča je državni poglavar zavrnil možnost predčasnih državnih volitev. »Naravni iztek zakonodajne dobe je dovolj blizu, da se vsaka stranka lahko že začenja pripravljati nanje,« je dejal. Sicer pa je Napolitano parlamentarne stranke ponovno pozval, naj vendarle izpeljejo že večkrat obljubljeno volilno reformo. Volitve na Siciliji bi paradoksalno lahko še utrdile sedanji volilni zakon, saj zdaj odpade možnost, da bi uvedli volilno nagrado za stranko, ki bi dobila relativno večino, za kar sta se ogrevala Demokratska stranka in Ljudstvo svobode. Volitve na Siciliji so namreč pokazale, da bi prva stranka v državi lahko bilo Gibanje petih zvezd.
EKONOMIJA - V Italiji ne bo zapiral tovarn
Fiat v četrtletju na račun Chryslerja z dobičkom
RIM - Italijanski proizvajalec vozil Fiat je v tretjem četrtletju vknjižil 286 milijonov evrov čistega dobička, potem ko je ta v drugem četrtletju znašal 358 milijonov evrov, v enakem obdobju lani pa 112 milijonov evrov. Brez upoštevanja ameriškega Chryslerja je Fiat zabeležil 281 milijonov evrov izgube (v drugem četrtletju 246 milijonov evrov izgube).
Med januarjem in septembrom je čisti dobiček skupine Fiat dosegel 1,02 milijarde evrov. V enakem obdobju lani je bil višji, in sicer je znašal 1,39 milijarde evrov. Ob neupoštevanju poslovanja Chryslerja je Fiat devetmesečje sklenil z 800 milijonov evrov izgube, medtem ko je v prvih devetih mesecih lani končal z 1,2 milijarde evrov dobička.
Kot so ob tem pojasnili v italijanskem avtomobilskem proizvajalcu, se je njihov delež na evropskem trgu v tretjem četrtletju zmanjšal na 5,9 odstotka. Leta 2009 je bil denimo pri osmih odstotkih. Do krčenja deleža je prišlo predvsem z zožanjem domačega, italijanskega trga, kjer Fiat proda največ avtomobilov. Povpraševanje po Fiatovih vozilih se je
v Italiji med julijem in septembrom zmanjšalo za 23 odstotkov, tako da je bilo tretje četrtletje v tem smislu najslabše po letu 1975.
Je pa Fiat okrepil prodajo v Latinski Ameriki, v Aziji in v Severni Ameriki, tako da je na koncu v tretjem trimesečju v letni primerjavi zabeležil 16-odstotno rast prihodkov. Ti so dosegli 20,4 milijarde evrov.
Ameriški avtomobilski proizvajalec Chrysler, ki je v Fiatovi lasti, je v ponedeljek objavil, da je njegov čisti dobiček med julijem in septembrom znašal 381 milijonov evrov. V drugem četrtletju je bil pri 212 milijonih evrov. Prodaja te družbe po svetu se je okrepila za 12 odstotkov na 556.000 enot.
Kljub neugodnemu trendu v Evropi, Fiat ne namerava zapreti nobene tovarne v Italiji. Kot je vodstvo grupe včeraj sporočilo, namerava tu celo povečati nekatere investicije. Do leta 2016 namerava predstaviti na trgu 16 novih modelov: tri leta 2013, šest leta 2014, pet leta 2015 in tri leta 2016. Med drugim namerava ovrednotiti znamki alfa romeo in maserati. V Evropi naj bi znova prišla do dobička čez dve ali tri leta.
Hillary Clinton in Catherine Ashton v Sarajevu
ansa
potrebne kriterije in dobila datum začetka pristopnih pogajanj z EU. To so poleg dialoga s Prištino še reforma pravosodja, boj proti kriminalu in korupciji, vzpostavitev boljšega sodelovanja ter miru in stabilnosti v regiji.
Clintonova in Ashtonova sta v Beograd dopotovali iz Sarajeva, kjer sta tamkajšnjim političnim voditeljem sporočili, da je najboljša pot k stabilnosti BiH njen vstop v EU in Nato, in obsodili separatistične težnje. "Povsem nedopustno je, da nekateri 17 let po koncu vojne ozemeljsko celovitost in suverenost BiH še vedno postavljajo pod vprašaj," je dejala Clintonova na skupni novinarski konferenci z Ashtonovo po srečanju s člani tričlanskega predsedstva BiH.
Kot je poudarila, "takšne izjave le odvračajo pozornost od problemov, s katerimi se sooča država, in zgolj spodkopavajo prizadevanja za evropske integracije". S temi besedami je posredno okrcala voditelje bosanskih Srbov, ki nasprotujejo krepitvi osrednjih institucij države in vedno znova omenjajo možnost razglasitve neodvisnosti. Clintonova je dodala še, da "je treba daytonske sporazume spoštovati in ohraniti. Pika," poročajo tuje tiskovne agencije.
Iz srbske prestolnice pa Clintonova in Ashtonova potujeta še v Prištino, kjer se bosta danes pogovarjali s kosovsko predsednico Atifete Jahjago, premierom Hashimom Thacijem in vodji politični strank.
Ameriška državna sekretarka nato sama potuje še v Zagreb, kjer ima v sredo na programu pogovore s pre-
ZAHODNI BALKAN - V BiH obsodili separatistične težnje
Clintonova in Ashtonova: Od Srbije ne zahtevamo priznanja Kosova
BEOGRAD, SARAJEVO - Državna sekretarka ZDA Hillary Clinton je včeraj v Beogradu, kjer se mudi skupaj z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton, sporočila, da Srbiji nista prišli postavljati pogojev, saj je njena prihodnost v njenih rokah. Kot sta poudarili, od Beograda ne zahtevajo priznanja Kosova, a sta pozvali k nadaljevanju dialoga s Prištino.
"Nisva tu, da bi postavljali pogoje ali izvajali nadzor," je po pogovorih, ki sta jih imeli z Ashtonovo s srbskim premierom Ivico Dačicem in predsednikom Tomislavom Nikolicem, pred novinarji povedala Clintonova. Ob tem je izrazila podporo Beogradu na poti v evroatlantske integracije, poročata srbski tiskovni agenciji Tanjug in Beta.
"ZDA pozivajo obe strani (Beograd in Prištino), da sprejmeta dosežene dogovore in izvedeta konkretne ukrepe za normalizacijo odnosov, a ta dialog od Srbije ne zahteva priznanja Kosova," je še dejala Clintonova. Poudarila je sicer tudi, da se meje Kosova ne bodo spreminjale, kljub temu pa je v odnosih med Beogradom in Prištino mogoče doseči veliko.
Ashtonova pa je na novinarski konferenci, na kateri je sodeloval tudi Dačic, podobno sporočila, da normalizacija odnosov in dialog s Kosovom ne predstavljata zahteve za priznanje kosovske neodvisnosti. Razkrila je, da so na včerajšnjih pogovorih dosegli dogovor o nadaljevanju dialoga.
Ta dialog so spomladi spričo volitev v Srbiji prekinili, Ashtonova pa je včeraj sporočila, da se bodo zelo kmalu znova sešli. Pri tem je po njenih besedah ključnega pomena, da obe strani uresničita vse že dosežene dogovore.
Dačic je izrazil pričakovanje, da se bo dialog s Prištino nadaljeval že novembra, srbska vlada pa bo po njegovih besedah do konca mandata rešila vsa odprta vprašanja. Kot je dodal, so včeraj govorili o konkretnih datumih, pri tem pa je izrazil zadovoljstvo, da ne ZDA ne EU od Srbije ne zahtevajo tega, česar ne more storiti - priznati neodvisnosti Kosova.
To pa ne pomeni, da Srbija ni pripravljena narediti napredka v odnosih s Prištino, ki bo v dobrobit vseh državljanov, je še povedal Dačic, kot možna področja sodelovanja pa naštel sodelovanje pri gradnji avtocest, železniških povezav in plinovoda.
Srbija je po besedah Dačica tudi pripravljena storiti vse, da bi izpolnila
mierom Zoranom Milanovicem, zunanjo ministrico Vesno Pusic in predsednikom Ivom Josipovicem. Iz hrvaške prestolnice bo v četrtek zjutraj odpotovala še v Tirano.
■ ZLATO
(999,99 %%) za kg
42.415,35€ +4,96
SOD NAFTE
(159 litrov)
109,08 $ +0,33
■ EVRO
1,2962 $ +0,50
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
30. oktobra 2012
valute	evro (povprečni tečaj) 30.10 29.10	
ameriški dolar	1,2962	1,2898
japonski jen	103,00	102,69
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,022	25,021
danska krona	7,4597	7,4597
britanski funt	0,80620	0,80455
madžarski forint	284,58	285,13
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6961	0,6961
poljski zlot	4,1305	4,1489
romunski lev	4,5403	4,5486
švedska krona	8,6155	8,6219
švicarski frank	1,2085	1,2087
norveška krona	7,4380	7,4520
hrvaška kuna	7,5295	7,5375
ruski rubel	40,6450	40,5871
turška lira	2,3307	2,3237
avstralski dolar	1,2489	1,2455
braziljski real	2,6334	2,6169
kanadski dolar	1,2961	1,2895
kitajski juan	8,0884	8,0530
indijska rupija	69,9510	69,7590
južnoafriški rand	11,1852	11,2009
/
SVET
Sreda, 31. oktobra 2012
1 1
orkan sandy - Najmanj 39 smrtnih žrtev, več kot osem milijonov odjemalcev ostalo brez elektrike
Opustošena vzhodna obala zDa pod vodo in v temi
NEW YORK - Orkan Sandy je na vzhodni obali ZDA povzročil obsežne poplave, najmanj osem milijonov odjemalcev pa je ostalo brez elektrike. Orkan je zahteval najmanj 39 smrtnih žrtev, reševanje ponesrečenih pa se nadaljuje. Ameriški predsednik Barack Obama je v mestu New York in na Long Islandu razglasil stanje katastrofe in napotil zvezno pomoč na območje.
Orkan, ki je v ponedeljek zvečer na obalo prihrumel na območju New Jerseyja, je prizadel obširno območje na celotni vzhodni obali Severne Amerike. Povzročil je obsežne poplave, veter, dež in tudi sneg pa so lomili drevje in povzročali izpade elektrike. Po zadnjih podatkih je včeraj bilo brez elektrike 8,2 milijona odjemalcev - gospodinjstev in podjetij. Okoli 130.000 tudi v Kanadi.
Najhuje je na območju New Jersey-ja, New Yorka in Pensilvanije, kjer so milijoni ljudi brez elektrike in v temi, je sporočilo ameriško ministrstvo za energijo. Skupno pa o prekinitvah oskrbe z elektriko zaradi divjanja orkana poročajo iz 17 ameriških zveznih držav in Washingtona.
Guverner New Jerseyja Chriss Christie je uničenje, ki ga je povzročila Sandy, opisal kot "nepredstavljivo", predvsem na obalnih območjih. V tej zvezni državi so doslej našteli najmanj tri smrtne žrtve. Reševalci pa so morali rešiti okoli osemsto ljudi; več tudi iz prikoličarskih naselij.
Med najhuje prizadetimi je predvsem mesto New York. Tamkajšnji župan Michael Bloomberg je pojasnil, da so doslej v mestu našteli deset smrtnih žrtev orkana, predvidevajo pa, da se bo ta številka še povečala.
Veliko ljudi je pokopalo polomljeno drevje, nekaj pa jih je ubila tudi elektrika s potrganih žic, je še pojasnil Bloomberg, ki je Sandy označil za enega najbolj uničujočih viharjev. Sandy je sicer po poročanju ameriške tiskovne agencije AP skupaj v ZDA zahteval najmanj 39 žrtev. Že pred tem pa je 69 smrtnih žrtev zahteval na Karibih.
Na območju Breezy Point v ne-wyorški četrti Queens je izbruhnil velik požar. Po doslej zbranih podatkih je zgorelo najmanj 80 hiš, za zdaj pa še nimajo podatkov o morebitnih smrtnih žrtvah. Po Bloombergovih besedah je območje "videti kot gozdni požar".
Odpravljanje posledic orkana se sicer nadaljuje, vendar pa še ni jasno, kdaj se bo življenje v tej metropoli lahko začelo normalno odvijati. Kot je povedal Bloomberg, bo podzemna železnica v mestu, največja v ZDA, ki jo dnevno uporablja na milijone ljudi, ostala zaprta še najmanj štiri do pet dni. Večina postaj in predorov podzemne železnice je namreč poplavljenih.
Tudi letalski, železniški in avtobusni promet bolj ali manj stoji. Več kot 16.000 poletov je bilo že odpovedanih od nedelje, ko je Sandy začel svoj pohod na vzhodni obali ZDA. Vsa tri glavna letališča v New Yorku so zaprta. Na La Guardii so poplavljene celo pristajalne steze. Kdaj naj bi letalski promet spet stekel, še ne vedo, najverjetneje pa se to ne bo zgodilo pred četrtkom, ocenjujejo pristojni.
Se bo pa newyorška borza odprla v sredo. Wall Street je bil sicer zaprt od ponedeljka, prvič nenačrtovano po terorističnih napadih 11. septembra 2001.
Ameriški predsednik Obama se je glede odziva zveznih oblasti na posledice divjanja Sandy sestal s pristojnimi in se zavzel za čimprejšnjo pomoč prizadetim. Pohvalil je tudi "herojsko pomoč prvih reševalcev, ki so nesebično tvegali svoja življenja za zaščito članov svojih skupnosti", so sporočili iz Bele hiše.
V mestu New York in na Long Islan-du je razglasil območje velike naravne katastrofe in s tem sprožil dostop do zvezne pomoči prizadetim prebivalcem. Opozoril pa je, da viharja in nevarnosti še ni konec in da nevarnost novih poplav in izpadov oskrbe z elektriko še obstaja.
Posledice orkana je označil kot "srce parajoče za državo". Vsem prizadetim je izrekel solidarnost in jim zatrdil, da je
orkan sandy
Nastalo naj bi do 20 milijard dolarjev škode
NEW YORK - Ocene o neposredni gospodarski škodi, ki bo ostala za orkanom Sandy, se gibljejo med 10 in 20 milijardami dolarjev, vendar pa bo posredna škoda veliko večja. Po nekaterih virih naj bi znašala 30 do 50 milijard dolarjev.
Na uničevalni poti gromozanskega orkana je 284.000 hiš, ki so skupaj vredne skoraj 90 milijard dolarjev. Lanskoletni orkan Irene, ki je vzhodno obalo ZDA prizadel avgusta, je zavarovalnice stal pet milijard dolarjev. Sicer pa je celotna neposredna škoda orkana Irene nanesla 15,8 milijarde dolarjev.
Najdražji je bil sicer orkan Katrina leta 2005 na južni obali ZDA, ki je terjal 1200 žrtev in povzročil za 108 milijard dolarjev škode. Še posebej žive so slike iz opustošenega New Orleansa.
Zaradi neurja je bilo odpovedanih najmanj 10.000 poletov, prekinjen je železniški promet na severovzhodu ZDA, v New Yorku, Washingtonu in Philadelphii pa so ustavili mestni promet. Poleg tega bodo škodo utrpeli trgovci. Ne sicer trgovine z živili, katerih police so bile v zadnjih dneh izpraznjene in tudi ne trgovine z električno opremo, kot so generatorji. Manj denarja bo potrošnikom ostalo za obleke in darila v času praznične sezone, ko trgovci pričakujejo največ prometa.
Nevihta je številna velika podjetja prepričala, da prestavijo datum objave svojih poslovnih rezultatov. Med njimi so Pfizer, Avon, Martha Stewart Living Omnimedia, Thomson Reuters, Tesla Motors, Spirit Airlines, Office Depot in druga. Nobeno od njih ne bo poročalo o rezultatih v zadnjem četrtletju najmanj do četrtka. Nevihta bo morda vplivala tudi na pravočasno objavo statističnih podatkov ministrstva za delo o zaposlovanju in stopnji brezposelnosti v oktobru, ker vladne agencije v Washingtonu ostajajo zaprte tudi danes. Poročilo, ki bo zadnje pred volitvami 6. novembra, bi moralo biti objavljeno v petek. (STA)
'Amerika z njimi". Pojasnil je še, da je guvernerjem prizadetih zveznih držav naročil, naj ga osebno pokličejo v Belo hišo, če pristojne službe ne bodo ustrezno reagirale pri reševanju in odpravljanju posledic. Sam pa je napovedal, da si bo v sredo ogledal posledice orkana v New Jerseyju.
Obama je sicer odpovedal tudi načrtovane predvolilne aktivnosti za danes, da bi se tako posvetil vodenju odziva na orkan. Pred tem je že odpovedal kampanjo v ponedeljek in torek. Podobno se je odločil tudi njegov tekmec Mitt Romney, ki pa namerava nadaljevati svoje aktivnosti v Ohiu.
Sandy je po prihodu na kopno sicer že oslabela v tropsko nevihto, vendar pa s seboj še vedno nosi velike količine dežja in snega. Trenutno je središče viharja kakih 190 kilometrov vzhodno od Pittsburgha v Pensilvaniji in se še naprej pomika proti zahodu s hitrostjo vetrov 70 kilometrov na uro. Zvečer po lokalnem času naj bi se obrnil proti zvezni državi New York, je za AP sporočil Daniel Brown iz Nacionalnega centra za orkane v Miamiju.
Vihar sicer sega globoko v notranjost ZDA in celo na območju Chicaga vetrovi dosegajo hitrosti okoli 100 kilometrov na uro, na jezeru Michigan pa valovi presegajo sedem metrov. Na jugu pa v Zahodni Virginiji povzroča obilno sneženje; na območju Apalačev bi lahko zapadlo celo okoli pol metra snega. (STA)
orkan - Medtem ko so se nekateri podajali v morje s skuterjem
Razburkane vode naplavile na obalo 50 metrov dolgo ladjo
Nek Američan se je v newyorškem pristanišču podal na vožnjo z vodnim skuterjem le uro preden je tropska nevihta Sandy dosegla obalo ZDA. Tiskovna predstavnica mesta je moškega označila za norega in sebičnega, saj ni pomislil na reševalce, ki morajo v primeru nesreče priti na pomoč. Kmalu zatem je razburkano morje naplavilo na obalo 50 metrov dolgo ladjo
ansa
1 2 Sreda, 31. oktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
foljan - Na državni cesti št. 305 umrl kolesar
Po padcu s kolesom ga je povozil avtomobil
Tržičan Mauro Franceschini se je peljal v službo - Morda ga je obšla slabost aH je izgubil ravnotežje
Do tragične nesreče je prišlo pod železniškim podvozom pri Foljanu
bonaventura
šlovrenc
Odnesli le nakit
Počakali so na odhod stanovalcev, nakar so vlomili in našli, kar so iskali. Sredi minulega tedna je v Šlovrencu prišlo do tatvine, v kateri je izginil nekaj sto evrov vreden nakit. Neznanci so pri belem dnevu vlomili v stanovanje, ki se nahaja v stanovanjski hiši sredi vasi. Tatovi so stopili v akcijo, ko so stanovalci odšli v službo. S silo so odprli ključavnico vhodnih vrat, nakar so vstopili in prebrskali vse prostore. Za elektronske naprave, slike in pohištvo se niso zmenili, ukradli so le zlat nakit, ki je bil vreden nekaj sto evrov. Ko so se stanovalci vrnili domov, jim ni preostalo drugega, kot da so poklicali goriške karabinjer-je. Le-ti so v minulih dneh obravnavali še eno tatvino, do katere je prišlo v hangarju na Majnicah. Neznanci so odnesli nekatere kmetijske stroje in brusilnik. Tudi v tem primeru so lastnika oškodovali za nekaj sto evrov.
Na državni cesti št. 305 v občini Foljan-Redipulja se je včeraj smrtno ponesrečil 52-letni kolesar. Življenje je izgubil Mauro Franceschini iz Tržiča, uslužbenec hotela-resta-vracije Ai cacciatori iz Foljana, ki ga je po padcu s kolesa zbil avtomobil. Ženska, ki je bila za volanom, se ni mogla izogniti nesrečnemu kolesarju. Zadela ga je s prednjim delom avtomobila. Nesreča se je zgodila okrog 11.35 ob vhodu v železniški podvoz. Franceschini je kolesaril v smeri iz Zagraja proti Foljanu, nenadoma pa je izgubil nadzor nad kolesom. Padel je po cestišču, ravno takrat pa je v isti smeri pripeljal avtomobil Fiat grande punto in ga povozil. Moški, ki je dobil zelo hude poškodbe, je negiben obležal sredi ceste. Kmalu so na prizorišče nesreče prišli reševalci rešilne službe 118, a zanj ni bilo več pomoči.
67-letna voznica Leda Cragnolin iz Turjaka, ob kateri je na potniškem mestu sedel mož, je povedala, da se kolesarju ni mogla izogniti, saj ga je videla zadnji trenutek. Kljub temu, da je vozila s prilagojeno hitrostjo, je bila tragedija neizbežna. Da je moški nenadoma padel s kolesa, so potrdili tudi drugi očividci. Moškega je morda obšla sla-
bost, kar pomeni, da bi lahko bil mrtev, že preden ga je zadel avtomobil. To bodo skušali preveriti z obdukcijo, ki jo bodo izvedli danes v mrtvašnici tržiške bolnišnice, kamor so prepeljali njegovo truplo. Karabinjerji pa ne izključujejo drugih možnosti. Moški je lahko ravnotežje izgubil tudi zaradi teže plastične torbice, ki jo je imel v rokah in ga je morda zanesla, ali po naključnem stiku s pločnikom. Karabinjerji iz Gradišča, ki preučujejo okoliščine nesreče skupaj s kolegi iz Foljana, so zasegli avtomobil in kolo. Na kraju sta bili tudi patrulja karabinjerjev iz Vileša in patrulja prometne policije, ki je usmerjala promet. Le-ta je bil oviran do 14. ure.
Franceschini, ki je dopolnil 52 let prejšnji četrtek, je smrt dočakal na poti v službo, kamor se je odpravil iz Zagraja, potem ko je peljal na sprehod psa. V hotelu Ai cacciatori se je zaposlil pred dvema letoma kot paznik. Kljub temu, da je imel uradno bivališče v Tržiču, je v bistvu živel v hotelu. Upravitelji in kolegi so bili včeraj zaradi žalostne novice zelo pretreseni. »Tu je našel drugo družino,« je povedala upraviteljica. Franceschini, ki je bil ločen od žene, zapušča sina Omarja.
gorica - Predstavili potek čezmejnega srečanja
Azbest, tihi morilec
Široke plasti prebivalstva še vedno premalo ozaveščene o nevarnosti azbestnih vlaken
Z leve prefektinja, župan Romoli, Bruno Budal in Marjan Brescia
bumbaca
STANDREZ
Parkirišči predali namenu
V Štandrežu so včeraj predali namenu novi parkirišči, ki ju je občina dala urediti v Ulici Tabai in v Ulici Abetti. Reza traku so se ob županu Ettoreju Romoliju udeležili prefektinja Maria Augusta Marrosu, več občinskih odbornikov, občinski svetnik Božidar Tabaj in načrtovalci, za blagoslov pa je poskrbel župnik Karel Bolčina. »Ureditev parkirišča zgleda morda malenkostna stvar, a gre za pomembno pridobitev. Naša uprava je pozorna tudi do potreb predmestja,« je povedal Romoli, bivši predsednik rajonskega sveta Marjan Brescia pa je spomnil, da si je za pridobitev sredstev, ki so bila potrebna za ureditev parkirnih prostorov, prizadeval pokojni
deželni svetnik Mirko Špacapan. Na parkirišču ob pokopališču, ki bo ob prvem novembru še kako koristno, je 21 mest, v Ulici Abetti pa jih je 34. V okviru istega projekta je občina dala urediti tudi parkirne prostore v ulicah Trivigiano, Natisone, Ta-gliamento in Monte Festa. Skupno so v dela vložili 650.000 evrov, pridobili pa so okrog 130 parkirnih mest. »Parkirišče pri pokopališču je razdeljeno na dva dela. Tisti, ki je tlakovan s ploščicami, je namenjen avtomobilom, drugi, ki je samo asfaltiran, pa avtobusom,« je povedal načrtovalec Bruno Crocetti. Reza traku v Ulici Abet-ti se je udeležil tudi domačin Bruno Bu-dal: njegovi sestri, ki je občini odstopila zemljišče in omogočila ureditev javnega parkirišča, se je v osebnem imenu in v imenu skupnosti zahvalil župan. (Ale)
V Kulturnem domu v Gorici bo v ponedeljek, 5. novembra, čezmejno srečanje z naslovom »Asbestos - stvarnost, ki ne pozna meja«. Pobudniki so nekateri oddelki avtonomne dežele FJK v sodelovanju z goriško pokrajino; pokroviteljici sta tudi goriška in novogoriška občinska uprava. Partnerja sta Tržiški kulturni konzorcij in Konzorcij za zaščito briških in kraških vin. Tematsko razstavo bo postavilo kulturno društvo Metarte. Od povabljenih udeležencev posebej navajamo nekaj razredov maturantov.
Predstavitev pobude s tehtnimi dodatki je potekala včeraj v Kulturnem domu. Podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic je predstavila ostale poročevalce in uvedla vsebinski del tiskovne konference, na kateri je za prevajanje skrbel Daniele Fur-lan. Poleg zdravstvenega vidika ima razpršena razširjenost azbesta tudi socialnega, okoljskega, pravnega in kulturnega. Slednji je najbolj pomemben za široke plasti prebivalstva, ki je premalo ozaveščeno. Pahljača je zelo široka: od odmišljanja in neznanja, preko površnosti, lahkomiselnosti in zgrešenih predstav do strahu in celo panike, saj marsikdo meni, da azbesta ne smeš niti pogledati. Poudarila je čezmejno povezavo, ki je koristna zaradi primerjav, zgledov ali pomislekov, saj tudi slednji pomagajo, da pri odpravljanju posledic ne ponavljamo napak.
Pokrajinski odbornik Enrico Bullian bo odigral vlogo moderatorja, na včerajšnji predstavitvi pa je posredoval nekaj podatkov. Po špici razširjenosti azbesta v 7. in 8. desetletju prejšnjega stoletja, je njegovo odpravljanje povzročilo, da ga je sedaj toliko kolikor v 6. desetletju. Nekaj je bilo po-storjeno, a zdaleč premalo. Napovedal je vrsto strokovnjakov - okrog 30 jih bo predavalo o že zgoraj navedenih vidikih in vsi bodo poudarili, kako pomembno je, da prodre med ljudi zavest o zahrbtnosti azbestoze, tihe morilke. Za razbremenitev celodnevnega razpravljanja bosta poskrbela dva performansa; poleg že navedene razstave bosta dva igralca prikazala nezgodo na delovnem mestu in vedenjske dinamike, ki se ob tem sprožajo.
Bojan Goljevšček, predstavnik slovenske sindikalne zveze azbestnih bolnikov, je po kratki in učinkoviti navedbi, kako se je v Sloveniji razvijala azbestna zakonodaja od leta 1967 do
Dotrajane azbestne strešne kritine so zelo nevarne
fotop.d.
danes, ko je med najprodornejšimi v Evropi, omenil dve postavki: a) Finska je uzakonila bolezenske posledice stika z azbestom že leta 1938, b) poleg bolezenskih vidikov je nujno upoštevati tudi okoljskega z odstranitvijo nezakonitih deponij. Potrebni sta družbena odgovornost in evropska povezanost. Vsekakor je v sosedni republiki bilo 30 podjetij, ki je proizvajalo azbest in zaposlovalo 23.000 delavcev.
Izjemno priložnost je predstavljala za udeležence tiskovne konference informacija o stanju duha v institucijah EU. Podala jo je evropo-slanka Mojca Kleva iz Kopra. V ozkem krogu se o tem vprašanju govori že dolgo let, a je lobiranje zainteresiranih finančnih in proizvodnih krogov tako vplivno, da ni oprijemljivih rezultatov, čeprav je sedaj nekaj spodbudnejših znakov. Na pripravljeni zakonski osnutek je predloženih 120 amandmajev: nekateri stanje izboljšujejo, mnogi pa ga izničujejo. Zanimivo je, da ima najboljšo zako-
nodajo na tem področju Poljska. Vsekakor je pomembno izobraževanje neposredno prizadetih in mlajših starostnih skupin.
Zadnji je spregovoril inž. Renzo Simoni. Spet je poudaril informacijski in kulturni vidik, se pravi ozaveščenost ljudi. Za odpravo eternita, ki je najbolj razširjena oblika proizvodnje z azbestnimi vlakni, je v Italiji predviden le zakop. Slednjega pa ne sprejemajo krajevne skupnosti zaradi strahu pred obolenjem. Vozijo ga v avstrijske in nemške odpisane rudnike, kjer pa so deponije skoraj zasičene. V FJK zakopavajo eternit v bližini Porcie pri Por-denonu. Tehnologija se je dokopala do izredne rešitve, a spet je na pohodu strah ljudi, ki onemogoča izvajanje. Keramična industrija je namreč sposobna z visokimi temperaturami preobraziti azbest v snov, ki ni nevarna in jo je celo mogoče uporabiti. Težava je v politiki, ki zaradi volilne raču-nice noče vznemirjati javnega mnenja. Tu se negativni krog zaključi. (ar)
Danes, 31. oktobra 2012, ob 20.30
Kulturni dom (ul. Brass, 20 - Gorica)
VSTOPNINA: redni € 10,00 znižani €8,00
©tomjgo
TIK TAK TEATER predstavlja komedijo
PRAVLJICE (ZA ODRASLE)
Solange Degenhardt, Nadja Šuligoj in Robert Cotič
Projekcija prvega igralnega filma Komigo
»KO MAČKE NI DOMA, MIŠI PLEŠEJO«
Režija: Ivo Saksida in Marino Marsič
Kulturni dom Gorica - Info in predprodaja vstopnic: tel. +39 0481 33288; email, info@kulturnidom.it
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 27. oktobra 2012
13
MIREN - Kljub lanskim delom reka letos poplavila v podobnih razsežnostih
»Sanacijo Vipave bi morali nadaljevati do izliva v Sočo«
Tokratni poplavi botrovala tudi ogromna količina hudourniških voda, kije še zlasti drla z Biljenskih gričev
Kljub lanskoletni sanaciji struge Vipave od državne meje do glavnega miren-skega mostu, je reka ob obilnem dežju minuli konec tedna zopet poplavljala. Pa ne le reka, tokrat so ogromno težav povzročali hudourniki in pritoki. »Sanacija Vipave, ki je bila narejena v Mirnu, je dala neke rezultate. Toda take situacije doslej še ni bilo: voda je drla z njiv, z Biljenskih gričev, s sadovnjakov, s pritokov,« opisuje poplavo izpred nekaj dni župan občine Miren-Kosta-njevica Zlatko Martin Marušič.
Sanacijska dela na strugi Vipave je lani junija začelo slovensko ministrstvo za okolje in prostor. Strugo Vipave so uredili od državne meje do glavnega mostu v Mirnu na dolžini 2,5 kilometra in od mostu do jezu v Orehovljah v dolžini 820 metrov. Skupna vrednost del je znašala dobrega pol milijona evrov. V sklopu del je bila očiščena struga Vipave, posekana so bila drevesa na brežini, odpeljanih je bilo okoli 25.000 kubičnih metrov naplavin, kar pomeni, da se je Vipava znižala med pol do enega metra. V sklopu urejanja bregov Vipave sta bila zgrajena še podporna zidova v dolžini 70 metrov in kamnometa.
Med poplavo v letu 2010, ki je v občini Miren-Kostanjevica povzročila za poldrugi milijon evrov škode, je dosegla reka Vipava na merilni točki v Mirnu višino 732 centimetrov, pretoka pa 437 kubičnih metrov na sekundo. Podatki iz minulega konca tedna so podobni: tokrat je Vipava poplavila 40 centimetrov nižje, dosegla je namreč višino 691 centimetrov, s pretokom 420 kubičnih metrov na sekundo. Obupani ljudje, ki so minuli konec tedna reševali svoje premoženje iz zalitih kleti in garaž se sprašujejo, ali je bila sanacija sploh ustrezno narejena, kajti če bi bila, se scenarij izpred dveh let ne bi smel ponoviti v tako podobnih razsežnostih. Kot pojasnjuje župan Marušič je nekaj rezultatov sanacija dala, a tokrat so bili priča stanju, kakršnega dotlej ni bilo: ogromna količina hudourniških voda in pritokov, predvsem Vrtojbice, ter obilne količine padavin v krat-
Vipava je v nedeljo v Mirnu poplavila park (levo), cesto (desno) ter številne kleti in hiše
foto d.r.
kem času. »Od predvidene sanacije se v letošnjem letu na našem območju ni naredilo nič, razen popravila jezu v Biljah. Ustrezno sanacijo pa Vipava potrebuje od izvira do izliva v Sočo. Vode namreč ne poznajo meja, ne občinskih, ne državnih,« opozarja župan Marušič, ki obenem ne razume, kako je lahko sanacija vodotokov izpadla iz državnega proračuna. »Da ni denarja, se strinjamo vsi, a s sanacijo bi bilo treba nadaljevati, tudi na italijanski strani meje.« Kot je povedal, je so-vodenjska županja Alenka Florenin v noči iz sobote na nedeljo osebno prišla v Miren in se pozanimala, kakšno je stanje, tako kot je sam dve uri kasneje odšel v Rupo.
Tudi stanovalci poplavljenega predela Rupe so opazili, da je tokrat voda pritekla do njihovih hiš drugače kot pred dvema letoma, in sicer ne le iz reke, pač pa tudi iz polj za vasjo. Podobno kot svoji sosedje iz Mirna seveda upajo, da se bo čim prej našla ustrezna rešitev, saj so poplave v zadnjih letih vse bolj pogoste. »Hiši, v kateri stanujem, se je voda nevarno približala med božičnimi prazniki leta 2009; septembra leta 2010 sem v hiši imel en meter vode, tokrat pa malo manj. Pred tem pa je bila hiša poplavljena pred sto leti, kar pomeni, da je v zadnjem obdobju res prišlo do podnebnih sprememb, čeprav sem prepričan, da je treba vzroke poplav iskati tudi v slabem vzdrževanju rečnih bregov in struge,« pravi Andrea Butkovic, ki se po sobotni poplavi še vedno ne more vrniti v svojo hišo v Alighierijevi ulici v Rupi, medtem ko sta se ostali dve rupenski evakuirani družini že vrnili v svoja domova.
»Da se lahko ponovno vselim v hišo, bom moral pridobiti dokazilo o opravljenem pregledu električnega omrežja, ki je bilo med poplavo zalito. V pričakovanju na to imam pred sabo še nekaj dni čiščenja,« pravi Bu-tkovic, ki je prepričan, da je težave mogoče rešiti edino z gradnjo nasipa. »Da pa bo do njegove gradnje res prišlo, bo moralo pred tem priti do dogovora na meddržavni ravni, kar seveda ni tako enostavno,« ugotavlja Andrea Butkovic. (km, ur)
PODGORA - Na delu civilna zaščita
m*	v v»
Stoperco ze čistijo
Odnašajo vejevje, za kar niso poskrbeli lastniki tamkajšnjih zemljišč
Osebje civilne zaščite se je včeraj lotilo čiščenja struge potoka Štoperca v Podgori, ki je prejšnjo soboto prestopil svoje bregove, tako da je njegova voda poplavila Ulico San Giusto in nanjo na-nosila veliko količino blata in vejevja. Čiščenje se bo po besedah goriškega občinskega odbornika Francesca Del Sor-dija nadaljevalo še danes. »Domačini so naprtili krivdo za sobotno poplavo občini, pokrajini, deželi in trdijo, da je bil potok prepuščen sam sebi že leta. V resnici je pred nekaj meseci civilna zaščita očistila pobočje ob potoku, lastniki zemljišč pa nato niso odpeljali vejevja in podrtih dreves, kot bi morali. Zdaj se bomo spet postavili v stik z lastniki in našli ustrezno rešitev, da bo območje še enkrat primerno očiščeno,« pravi goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi in pojasnjuje, da bodo v prihodnjih tednih očistile tudi jaške v Podgori in drugih predelih mesta, kjer so med zadnjim nalivom imeli težave zaradi meteorne vode, ki je zastajala.
Včeraj je čiščenje struge potoke Što-prca zahteval tudi deželni svetnik stranke upokojencev Luigi Ferone, ki je v ta namen vložil svetniško vprašanje. (dr)
TRŽIČ - Občina
Zaradi predsodkov nastala zgibanka
Iz predsodkov do tujcev se je v Tržiču razvilo cel kup govoric, ki oškodujejo sožitje in kvarijo odnose med različnimi narodnimi skupnostmi. Da bi zanikala povsem lažne govorice in neosnovana prepričanja, je tržiška občina pripravila zgibanko, ki jo v teh dneh začenjajo deliti po mestu. »Pravičnost in enakost sta vrednoti, na katerih mora temeljiti naša družba. O tem vprašanju je treba javno spregovoriti, saj zadeva najemnine, prispevke in socialno pomoč, ki so zagotovljeni na podlagi zakonov, ne pa narodnosti ali barvi kože,« poudarja tržiška občinska odbornica Cristiana Morsolin, ki je včeraj predstavila zgibanko. V njej tako med drugim piše, da občina ne plačuje najemnin tujcem, kot je pogosto slišati po Tržiču. »Na podlagi zakona 431 iz leta 1998 občina zagotavlja prispevek za plačevanje najemnin vsem, ki živijo v Furlaniji-Julijski krajini vsaj 24 mesecev in ki imajo količnik ISEE nižji od 31.130 evrov,« piše na zgibanki, na kateri je razloženo, da tržiška občina zagotavlja prispevek za obiskovanje vrtcev vsem staršem z nizkimi dohodki ne glede na njihovo državljanstvo. »Nikakor ni res, da gre večina socialne pomoči tujcem, saj priseljenci plačujejo več davkov od prispevkov, ki jih nato prejemajo,« je razloženo na zgibanki, na kateri je tudi poudarjeno, da tržiška občina ne bo gradila mošeje. »Občina ne gradi verskih objektov, za to je potrebna varianta k regulacijskemu načrtu, ki zaenkrat ni predvidena,« je zapisano na zgibanki.
Med zadnjim popisom so ugotovili, da je v Tržiču nekaj manj kot 4800 priseljencev, kar predstavlja 17 odstotkov celotnega prebivalstva. V mestu s skupno 27.910 prebivalci so prisotni predstavniki 89 narodnosti; najštevilčnejša skupnost je bangladeška, veliko je tudi Romunov in priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije.
DOL - Izredno redek kraški pojav zadnjič zabeležili leta 2000
Jezero pri Vižintinih
Na površje pronicala voda iz Vipave, ki se po podzemnih rovih pretaka proti Doberdobskemu jezeru
Pri Vižintinih se je v nedeljo pojavilo pravo jezerce. V svoj objektiv ga je ujel doberdobski fotograf Karlo Ferletič, ki pojasnjuje, da gre za zelo redek kraški pojav. »Zadnjič je bilo jezerce mogoče občudovati novembra leta 2000,« pravi Ferletič in razlaga, da je nastanek jezerca vezan na vi-
sok vodostaj reke Vipave. Pod Dolom se namreč proti Doberdobskemu jezeru pretaka voda iz Vipave, ki ob večjih poplavnih valih pronica do površja. Doljani poznajo ravnico pod Vižintini, ki se napolni z vodo, z ledinskima imenoma Mlaka ali Luža, kar kaže na to, da se je na tem
V nedeljo je bilo pod Vižintini pravo jezero, ki se je do včeraj že skoraj v celoti izsušilo
foto k. ferletč
območju občasno pojavljala voda tudi v preteklosti.
Da teče pod Dolom prava podzemna reka, potrjujejo tudi razni požiralniki, ki se kar čez noč pojavljajo sredi njiv med Palkiš-čem in Boneti in ki so v preteklosti povzročali kar nekaj težav krajevnim kmetom. (dr)
Podivjana Štoperca v soboto
GORIŠKA - Vreme
Prva slana naznanja zimo
Z ohladitvijo zadnjih dni se je na Goriškem prikazala prva slana, ki naznanja, da se bliža zima. Slana je običajen pojav tudi v jesenskem času, zlasti v zatišnih krajih, kjer se zadržuje vlaga in ki so izpostavljeni nižjim temperaturam. Slano na travnikih, njivah in vrtovih so včeraj navsezgodaj opazili pri Rupi, v Gabrjah in Dolu, kjer ži-vosrebrni stolpec nameri najnižje temperature. Včasih se slana pojavi že v prvi polovici oktobra, letos k sreči ni bilo tako, saj je bil začetek meseca sončen in topel, kot da bi šlo za podaljšek poletja.
Za današnji dan pa vremeno-slovci napovedujejo poslabšanje vremena: postopoma bo začelo rahlo deževati, zapihala bo zmerna burja, najvišje dnevne temperature bodo okrog 16 stopinj Celzija. Jutri dopoldne bo dež ponehal, v noči na petek pa se bodo padavine spet okrepile.
14
Sreda, 31. oktobra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Koroški kulturni dnevi na Primorskem
Vprašanje zastopanosti izhodišče za primerjavo
Slovence tako v Furlaniji-Julijski krajini kot na Koroškem tare neenotnost
Okrogla miza v Kulturnem centru Lojze Bratuž
bumbaca
nova gorica - Sindikat SKEI opozarja
Ženske manj plačane in pogosto žrtve »mobbinga«
Razlika v plačah je v kovinski in elektro industriji 15-odstotna
Z obiskom na Goriškem je Mateja Gerečnik, predsednica komisije za ženska vprašanja pri sindikatu kovinske in elektro industrije Slovenije - SKEI, zadovoljna. Po srečanju v podjetju Polident iz Volčje Drage namreč ugotavlja: »Malo je takih podjetij, kakršno je Polident, kjer zgledno skrbijo za zaposlene ženske, kjer jih obravnavajo enako kot moške, kjer mamicam omogočajo usklajevanje delovnega časa z družinskimi obveznostmi.« Žal pa ni povsod tako kot v Volčji Dragi...
V Sloveniji so ženske za svoje delo praviloma slabše plačane od moških kolegov, večkrat so tudi žrtve »mobbinga«, ugotavlja Gerečnikova in obenem opozarja, da gre po uradni statistiki v Sloveniji povprečno za 7-odstotno razliko v plačah med moškimi in ženskami. »Kar pa ne drži. V času krize je delo izgubilo ravno največ žensk, kar je popačilo statistiko. V podjetjih kovinske in elektro industrije je ta razlika 15-odstotna!« Doslej so članice omenjene komisije obiskale pet podjetij iz različnih slovenskih regij, da bi se pri njih seznanile s primeri dobre in slabe prakse ter da bi delodajalce motivirale k podpisu izjave o izvajanju načela enakih možnosti in enakega obravnavanja delavk in delavcev pri delodajalcu. Med temi podjetji je tudi Polident, kjer delodajalci izjave sicer niso podpisali, saj se s sindikatom še usklajujejo nekatere podrobnosti iz vsebine, pomembneje pa je to, da načela enakih možnosti in enakega obravnavanja delavk in delavcev že izvajajo. »Dober delodajalec ve, da zadovoljen delavec bolje dela in pomeni dodano vrednost za podjetje,« pristavlja Valter Bensa, predsednik regijske organizacije SKEI Posočje. Gerečnikova opozarja, da zasedajo ženske v Sloveniji praviloma manj plačana delovna mesta. Analiza v podjetjih je pokazala, da je lahko osnovna plača delavke in delavca na enakem delovnem mestu enaka, do razlik prihaja v variabilnem delu, kot so dodatki za uspešnost in podobno. V podjetjih je tudi veliko »mobbinga«, zato so si članice omenjene komisije zadale nalogo, da sindikaliste v podjetjih podučijo, kaj »mobbing« sploh je in kako pristopiti k reševanju s tem povezanih težav. Da bi delodajalce spodbudili k omogočanju boljših delovnih pogojev in zagotavljanju enakosti na delovnih mestih, je SKEI na svoji spletni strani objavil belo in črno listo delodajalcev v Sloveniji. Na nobeni od njiju ni kakega podjetja z Goriške.(km)
Koroški kulturni dnevi na Primorskem so letos ponudili tudi dragoceno priložnost za okroglo mizo o družbenopolitični temi. V organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete, Slovenske prosvete iz Trsta in Krščanske kulturne zveze iz Celovca - soprireditelja sta bila Krožek Anton Gregorčič in Novi glas - je namreč v ponedeljek v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici potekalo srečanje na temo »Različne ravni zastopanosti slovenske narodne manjšine v Avstriji in Italiji«. Na večeru, ki ga je povezoval goriški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čavdek, je bil govor o tem, da se morajo manjšinske narodne skupnosti vključevati v predstavniške organe javne uprave in stanovske organizacije. To pa zato, da se njihova specifičnost upošteva in spoštuje pri upravljanju teritorija.
Predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik je dejal, da si samostojno politično gibanje koroških Slovencev že od leta 1945 prizadevajo za to, da bi prišli do zastopstva v deželnem koroškem parlamentu. Večkrat jim je spodletelo zaradi ideoloških spopadov znotraj same skupnosti, pa tudi zato, ker so avstrijske stranke nalašč spremenile volilno zakonodajo in dvignile volilni prag. Na volitvah marca 2013 želijo kot samostojno politično gibanje končno doseči predstavnika v deželnem parlamentu: »Če bo zdrava pamet, bomo to dosegli«. Izziv za prihodnost pa je tudi okrepiti povezovanje, odpraviti razkosanost in izločevanje, saj je že preveč rojakov tudi zaradi tega izbralo pot v asimilacijo. Deželni tajnik SSk Damijan Terpin je poudaril pomembnost olajšanega oz. zajamčenega zastopstva, spregovoril pa je tudi o deželnem in državnem volilnem zakonu. »Zaupanje državljanov v državo, njene institucije in politične stranke je na psu«. To je dodatna spodbuda, da parlament spremeni volilni zakon in vsaj deloma vrne državljanom pravico izbirati poslance in senatorje. To je krasna priložnost tudi za manjšino, da kaj doseže tudi na državni ravni. SSk je po Terpinovih besedah sicer široko odprta zbirna stranka; njeno vodstvo pa je pripravljeno jo celo razpustiti, pod pogojem, da se s civilno družbo in drugimi komponentami ustanovi druga in da bi tako le odpravili stare delitve. Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je marsikaj zanimivega povedal o težavah slovenskih ustanov, pa tudi glede topografije in uporabe jezika; »stanje postaja nevzdržno. Ker se z oblastmi niso pogajali enotno, so dosegli manj, saj je vsakdo iskal zgolj osebne interese in ne skupnih. Izigrali so jih po principu »divide et impera«. Danes so pred novimi izzivi, saj se zavedajo, da morajo nujno stopiti iz zagate. Morda pa bo kaj več uspelo novi generaciji, ko se bodo starejši umaknili, je sklenil Olip. Riccardo Ruttar je kot predstavnik Sveta slovenskih organizacij govoril na splošno o Benečiji, kjer se je v sto letih izgubilo okrog dvajset tisoč Slovencev. Ugotovil je, da so premalo zavedni, sploh pa še vedno razpravljajo le o tem, ali so ali niso Slovenci. Problem je mala krajevna politika, ki škodi skupnosti, pa tudi sovraštvo med Slovenci samimi oz. posamezniki, ki netijo razprtije. Za žalostno
stanje morda ni kriva le raznarodovalna politika, je še dejal, temveč tudi civilna družba, ki ni znala najti pravih poti, da bi dosegla kaj več. Vodja Skupnosti južnokoroških kmetov Štefan Domej, »z veseljem kmet«, pa tudi dejaven v Kmetijski deželni zbornici in politiki, je povedal, da je na Koroškem stanje podobno kot v Benečiji: še večji je pritisk raznarodovanja in ponemčevanja, slovenščina izgublja funkcionalnost, ki jo je imela v preteklosti. Še najbolj pa ga boli politična in ideološka razdvojenost. Stanovsko zastopstvo ima na deželni ravni močan vpliv, kmetijstvo pa je na podeželju podvrženo istim strukturnim spremembam kot drugje, ljudje opuščajo primarni sektor, spreminja se jezikovna podoba vasi. V imenu Kmečke zveze Gorica je pokrajinski predsednik Stanko Radikon povedal, da ima KZ pravico biti pri zelenem omizju na deželi, kar ni zanemarljivo dejstvo. Na Tržaškem je stanovska organizacija močnejša kot na Goriškem. Tudi po njegovem mnenju je eden glavnih problemov, ki tarejo našo narodno skupnost, ločevanje oz. neenotnost, zaradi katere smo šibkejši tudi pred večinskim narodom. Imamo pravice, ki jih lahko dosežemo, le če nastopimo skupaj, in to v kulturi, športu, politiki in gospodarstvu!
gorica - Koncert ob stoletnici rojstva
Filejevo delo zgled za izhod iz družbene krize
pevma - Umrla Petra Černe-Brešan
Učiteljici Petri je šola
• |	V • I •	•
pomenila vse v življenju
Danes ob 11.30 uri se bodo v Pev-mi poslovili od Petre Černe vd. Brešan, dolgoletne učiteljice v tamkašnji osnovni šoli, ki je v nedeljo umrla v bolnišnici Sv. Justa v Gorici. Pokojna učiteljica se je rodila v Solkana 29. junija leta 1924. Nekaj let osnovne šole v italijanščini je obiskovala v domači vasi, šolanje pa je nadaljevala pri Uršulinkah v Gorici, kjer je bilo strogo prepovedano govoriti slovensko. Petra Černe-Brešan se je večkrat spominjala, da je po slovensko na skrito govorila le z eno nuno, zavedno Slovenko. Šolska pot jo je vodila na učiteljišče v Gorici, ki ga je zaključila leta 1941. Takoj za tem je dobila službo kot učiteljica Pierina Cerni na Banjšicah, kamor jo je ob ponedeljkih zjutraj peljal avto, ki je po planoti prevzemal mleko, domov v Solkan pa se je pogostokrat peš vračala ob sobotah popoldne. Med tednom je živela pri neki družini na Banjšicah. Velikokrat so jo na dolgi poti domov ustavljali orožniki in jo spraševali, od kod prihaja in kam hodi. Bilo je namreč v letih, ko se je v naših krajih že razvijalo partizanstvo.
Zadnji dve leti vojne je preživela doma, po vojni pa se je 14. aprila 1948 omo-žila z Milanom Brešanom iz Pevme. Nekaj časa sta zakonca preživela v Solkanu, leta 1949 pa ste se preselila v Pevmo. Tam se jima je konec leta rodila hčerka Ne-venka, dve leti kasneje pa sin Niko. Zakonca Brešan sta se zapisala šoli. Petra
P. Černe-Brešan
Černe je v povojnih letih obiskovala tečaje slovenščine, saj je vse njeno obvezno šolanje potekalo v italijanskem jeziku. Z možem sta zgodnjih petdesetih letih najprej dobila službo v Dole-njah, nato je bilo Petri dodeljeno učiteljsko mesto v Pevmi, ki ga je vestno opravljala do upokojitve leta 1982. Njeni bivši učenci, zdaj odrasli možje in žene, vedo povedati, da je bila učiteljica Petra stroga, znala pa jim je posredovati potrebno znanje in predvsem ljubezen do slovenskega jezika in slovenske pesmi. Svoje učence je tudi rada učila recitacij za razne šolske in izvenšolske prireditve. Kot je sama povedala, je nerada odšla v pokoj, kajti šola ji je pomenila vse v življenju. V naslednjih leti se je popolnoma predala trem vnukom, z možem pa sta se rada udeleževala raznih prireditev. V zadnjih letih ju je bolezen prikovala na dom, tako da sta se poredkoma pojavljala v javnosti. Mož Milan je umrl decembra lani, kar je Petro še dodatno prizadelo in ji poslabšalo že načeto zdravje.
Vaščani in njeni bivši učenci bodo učiteljico Petro ohranili v lepem in trajnem spominu. (vip)
Moški pevski zbor Mirko Filej med nastopom (zgoraj);
zaigrali so tudi Senožeški tamburaši (desno)
bumbaca
V Kulturnem centru Lojze Bratuž je v nedeljo popoldne potekal dobro obiskan koncert, ki ga je moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice priredil ob 100-letnici rojstva duhovnika, profesorja in glasbenika, po katerem je poimenovan. Glasbenega dogodka, ki je potekalo pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete, sta se ob goriškem zboru udeležila tudi mešani pevski zbor Zvon iz Šmartnega pri Litiji in skupina Senožeški tamburaši, ki ju vodita Marija Celestina in Eva Dukarič. Domači zbor je pod vodstvom Zdravka Klanjščka zapel sedem Filejevih pesmi, zbor Zvon in skupina tamburašev pa sta postregla z izborom ljudskih in narodno zabavnih skladb.
Publiko je nagovoril Dario Bertinaz-zi, predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov, ki se je vprašal, kako bi Filej ravnal, če bi svoje poslanstvo moral uresničevati danes, ko se za delo v združenjih, zvezah, zborih in drugih kulturnih sredinah zavzema vse manj ljudi. »Prepričan sem, da bi kot v povojnem obdobju tudi danes začel kapilarno zbiranje mladih ljudi, otrok,
¿ h
fantov, deklet in odraslih, študiranih in manj študiranih oseb, in bi jih znal približati kulturnemu življenju z ustanavljanjem dijaških zborov, orgelskih tečajev, koncertov, izletov v hribe, ipd. Naj spomnim, da imamo po njegovi zaslugi še danes v Gorici pevsko revijo Cecilijanka, božični koncert v stolni cerkvi in ZSKP,« je povedal Bertinazzi, ki pa meni, da bi danes tudi Fi-lej vsega ne zmogel sam, saj se je družba zelo spremenila: »Naše ustanove so zelo delovne in skušajo prebroditi hudi čas, v katerem smo se znašli, vendar morajo za to dobiti novega zagona, nove pristope, da dosežejo iste cilje, kot jih je takrat prof. Mirko Filej znal doseči.« Bertinazzi je prepričan, da morata ZSKP in ZCPZ iskati in vključevati nove sile, potrebna pa sta nov pristop do mladine in tudi drugačna organizacija dela. »Prav je, da se borimo za naše pravice, za prispevke, ki nam jih je država dolžna, a ne čakajmo le nanje. Bodimo složni, ostanimo zvesti Filejevim vrednotam in ciljem, a iščimo novih moči in ne prepustimo se malodušju in pesimizmu,« je zaključil Bertinazzi. (Ale)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 27. oktobra 2012
15
Poklon Slovencem na goriškem pokopališču
Krožek Anton Gregorčič prireja danes ob 15.30 v sodelovanju s SSO spominski obisk in poklon slovenskim osebnostim, ki počivajo na goriškem mestnem pokopališču. Obisk bosta vodili časnikarka Erika Jazbar in goriška občinska svetnica Marilka Koršič.
Svečanosti v Tržiču
Tržiška občina bo počastila dan mrtvih danes ob 12.30 v Ulici Granatieri, ob 13. uri na pokopališču in ob 13.30 pri spomeniku pred ladjedelnico na Trgu Cosu-lich; jutri ob 16. uri pa bo na Trgu Unita slovesnost za žrtve vseh vojn. Nastopila bo mestna godba na pihala, sledili bosta polaganje vencev in komemoracija pri spomeniku v Ulico Rosselli.
Prevoz na pokopališče
Danes in jutri bo na pokopališče v Stari Gori vozil brezplačni avtobus, in sicer na relaciji Loke - novogori-ška mestna avtobusna postaja (nasproti Eda centra) - pokopališče. Prevoz organizira novogoriška mestna občina, vozni red za oba dneva pa je sledeči; odhodi avtobusa iz Lok: 8.30, 9.30, 14.30 in 15.30, odhodi avtobusa s pokopališča Stara Gora: 10., 11., 16. in 17. ura. (km)
Kraji in pisanje
»Kraji in pisanje« (I luoghi e la scrit-tura) je naslov projekta v organizaciji državne knjižnice v Gorici v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice in sedežem RAI FJK. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici bodo danes ob 17.30 predstavili življenje in delo ameriškega pisatelja Ernesta He-mingwaya s pomočjo televizijskega programa RAI »Il Settimanale« Maria Rizzarellija. 7. novembra bodo predstavili opus pisatelja in knjižničarja Pier Antonia Quaran-tottija Gambinija, 21. novembra pa Gianija Stuparicha; vstop bo prost.
Pipistrel v Kanadi
Maketa Pipistrelovega letala Taurus G4 od sredine oktobra visi v na sedežu Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) v Kanadi. Gre za Pipistrelov model, ki je lani zmagal na tekmovanju ameriške vesoljske agencije NASA »The Green Flight Challenge« in ki je prejel najvišjo denarno nagrado v zgodovini letalskih tekmovanj. Ajdovsko podjetje je organizaciji ICAO darovalo omenjeno maketo z namenom obe-ležitve prve izvolitve Slovenije v Svet ICAO. Maketa Pipistrelovega letala Taurus G4, ki je narejena v razmerju 1:4, je izobešena na eminen-tni lokaciji na sedežu ICAO - v glavni hali, 15 metrov nad tlemi, na vrveh, dolgih 30 metrov. V imenu Slovenije je kot trajno obeležje dosežkov slovenskega letalstva model Pipistrelovega Taurusa G4 vodstvu ICAO podaril slovenski predstavnik Alojz Krapež. Darilo je v imenu ICAO sprejel generalni sekretar Raymond Benjamin, ki se je zahvalil Sloveniji in hkrati poudaril dobro delo Slovenije v Svetu ICAO. V govoru je omenil tudi odličnost lokacije, kjer bo Pipistrelovo letalo zelo dobro vidno, razstavljeno je poleg legendarnih letalskih dosežkov kot so model Lilientalovega jadralca »Storm« iz leta 1894 in modernih letalskih mejnikov kot so modeli letal Concorde, Airbus A380 in Boeingov 787 Dreamliner. (km)
Ukradel opremo za vrt
Neznanec je v ponedeljek dopoldan iz ograjenega dvorišča enega od podjetij v Volčji Dragi ukradel nekaj ležalnikov, vrtna vrata, nastavek za kamin, oblogo za klop, mrežo in vrtna vrata ter tako povzročil za več kot 1.100 evrov materialne škode. Šempetrski policisti bodo podali kazensko ovadbo. (km)
EI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM
CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU
LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
ä Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri »na slepo« (Gregor Čušin), nastopa Ta bolj'Teatr KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Ta-baj).
GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI
GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 3. novembra, ob 20.30 mu-zikal »7 spose per 7 fratelli« (Kasha in Landay), nastopa gledališka skupina Il Teatro dei Picari iz Macerate; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici.
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 3. novembra, muzikal za otroke »Io, tu e Larry!«, Opera Bazar - Pupi di Stac; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.30 »007 Skyfall«.
Dvorana 2: 17.40 »Il comandante e la ci-cogna«; 20.00 »Il matrimonio che vor-rei«; 22.30 »The Rocky Horror Picture Show«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Le bel-ve«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.30 »007 Skyfall«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.00 »Viva l'Italia«; 22.30 »The Rocky Horror Picture Show«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.30 - 21.30 »Alla ricerca di Nemo« (digital 3D).
Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Le bel-ve«.
Dvorana 5: 17.45 - 20.15 »Io e te«; 22.10 »Il matrimonio che vorrei«.
fl Razstave
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled ob praznovanju 30-letnice Društva slovenskih upokojencev za Goriško skupinska razstava goriških likovnih umetnic Sabine Mila-nič, Albine Pintar, Silve Stantič Prin-čič, Karmele Rusjan, Ivanke Škorjanc in Emilije Mask Togut; še danes, 31. oktobra, 9.30-12.00, 15.30-18.00 ter v večernih urah med prireditvami.
V	MODRA'S GALERIJI na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu je na ogled razstava Klavdija Palčiča z naslovom »Ikaria«; do 11. novembra ob delavnikih 17.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-12.00.
~M Koncerti
GLASBENO-VOKALNA SKUPINA ROMJANSKI MUZIKANTI vabijo ob praznovanju 10-letnice delovanja na celovečerni koncert z naslovom »Mlade oči« v soboto, 3. novembra, ob 18. uri v občinskem avditoriju v Ronkah. Ob priložnosti bo nastopila skupina Alga.
9 Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it, »edu-cazione motoria scuola primaria«) objavljen razpis za nezaposlene (ali del-
no zaposlene) diplomirane profesorje telesne vzgoje, ki bi se potegovali za poučevanje v okviru projekta »MO-VIMENTO 3S«, namenjenega osnovnim šolam. Rok za predstavitev vloge zapade 31. oktobra, ob 14. uri.
M Izleti
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro z vonji in okusi; informacije in vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vincenza).
SPDG prireja v soboto, 3. novembra, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a kolesarski izlet MTB po goriškem Krasu. Zbirališče ob 9.30 na parkirišču goriškega sejmišča. Dolžina proge približno 35 km, obvezna čelada; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaželjena prijava udeležencev.
KD SOVODNJE prireja v nedeljo, 4. novembra, pohod na Cerje z ogledom muzeja; zbirališče pri Kulturnem domu v Sovodnjah ob 8.30. Sledi družabnost v agriturizmu; ob slabem vremenu pohod odpade.
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ in OV v Romjanu organizira v nedeljo, 4. novembra, 10. »Jesenski sprehod« z zbirališčem na prireditvenem prostoru v Selcah ob 10. uri in startom ob 10.30. Na cilju bo delovala okrepčevalnica z glasbo, petjem in igrami za vsakogar. Ob slabem vremenu sprehod odpade, druženje pa bo vseeno potekalo na prireditvenem prostoru ob 12.30, ko bo tekmovanje za najboljšo sladico v kategorijah torte, piškoti in slano pecivo; zmagovalci bodo deležni priznanja.
Ü3 Obvestila
HIŠA PRAVLJIC v Sovodnjah organizira mini šolo slovenščine, italijanščine in angleščine (otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalnega giba in likovne umetnosti razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti) ter tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca; informacije po tel. 3341243766 (Martina Šolc), ivana-solc@gmail.com.
KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici bo v petek, 2. novembra, zaprta.
KRUT obvešča, da bo do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it).
ZSKD obvešča, da bodo tržaški in goriški uradi zaprti v petek, 2. novembra.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v soboto, 3. novembra, avtobus odpeljal na martinovanje v restavracijo Kapriol s trga na Goriščku-Medaglie d'oro v Gorici ob 17. uri, nato s postanki pri vagi, v Podgori, Štandrežu na Pilošču, v Sovodnjah (pri lekarni in cerkvi) in na Vrhu. Priporoča se točnost.
DRUŽBA se dobi v nedeljo, 4. novembra, ob 13. uri.
AKŠD VIPAVA vabi člane na redni občni zbor v sredo, 7. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30 v prostorih društva na Peči.
KD SOVODNJE organizira tečaj zumbe vsak četrtek od 19. do 20. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 8. novembra, ob 19. uri v spodnji dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah; vpisovanje in informacije po tel. 349-3017831 (Patricija).
Prireditve
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo 1. novembra, polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB in na spomenike padlim italijanskim, avstrijskim in madžarskim vojakom v prvi svetovni vojni, po sledečem urniku: ob 10.45 na grobnico padlih avstrijskih vojakov na pokopališču v Jamljah; ob 11. uri pred spomenikom NOB v Jamljah; ob 11.15 pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni pri Bonetih; ob 11.30 pred spomenikom padlim v NOB na Palkišču; ob 11.45 pri madžarski kapelici pri Vižintinih; ob 12. uri pred spomenikom padlim v NOB na Poljanah; ob 12.20 pred spomenikom padlim v NOB v Doberdobu. Sodelovali bodo predstavniki Republike Slovenije, generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu; Združenja borcev in delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba bodo, skupno z
občinsko upravo, polagali vence na spomenik na Poljanah in na spomenik v Doberdobu.
OBČINA RONKE bo v soboto, 3. novembra, ob 10. uri startala s Trga pred občino in s sprevodom položila vence pri spomeniku pred cerkvijo Sv. Lovrenca in na spomenik pred pokopališčem.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJI
sporoča, da bo polagal vence na Goriškem v četrtek, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu na pokopališču in nato pri spomeniku ter ob 13. uri na goriškem mestnem pokopališču pri grobnicah padlim borcem in na grobu Lojzeta Bratuža.
V LOKALU WINE CAFFE' na Travniku 37 v Gorici poteka vsako nedeljo ob 12. uri javno prebiranje člankov Diega Kuzmina, ki so bili objavljeni v rubriki »Punti di vista« dnevnika Il Piccolo. Prebiral jih bo Pierluigi Pintar.
OSREDNJA KOMEMORATIVNA SLOVESNOST ob dnevu spomina na mrtve v novogoriški občini bo v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri v spominskem parku na Trnovem pri Gorici z govorom svetnika Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica Bojana Bratine. Pred tem bo delegacija novogoriške Mestne občine ob 9.10 položila venec pri grobišču nad Grgarjem, nato ob 9.30 pri spomeniku padlim vojakom na Škabrijelu - v Ravnici ter ob 10.10, oziroma ob 10.25 pri dveh grobiščih nad Trnovem. Več komemoracij na Goriškem pripravlja tudi Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica: danes, 31. oktobra, bo ob 11. uri na Kojskem, v Kromberku in Rožni Dolini, ob 14. uri v Kanalu. 1. novembra bodo komemoracije ob 9.15 v Solkanu pred spomenikom padlih na cesti IX. korpusa in ob 9.30 na pokopališču pred spomenikom padlih, ob 10. uri v Braniku, ob 11. uri v Šempetru, na Vogrskem, v Dornberku, v Me-dani in v Renčah, ob 13.30 v Prvačini, ob 14. uri v Vrtojbi, ob 14.30 v Biljah, ob 15. uri v Grgarju.
PROGRAM DELEGACIJE GORIŠKEGA VZPI-JA ob Dnevu mrtvih: danes, 31. oktobra, skupaj z generalnim konzulatom Republike Slovenije in delegacijo Zveze Borcev iz Nove Gorice ob 10. uri pri spomeniku v Pevmi, ob 10.30 pri spomeniku v Koprivnem in ob 10.30 pri spomeniku v Štandrežu; v četrtek, 1. novembra, skupaj z VZPI, ANED, SKGZ in krajevnimi skupnostmi ob 8. uri v goriškem zaporu, ob 8.20 v goriškem grajskem naselju, ob 8.40 na obeležje na goriški železniški postaji in na spomenik deporti-rancem, ob 9.15 pri spomeniku v Pev-mi, ob 10. uri pri spomeniku v Pod-gori, ob 11. uri pri spomeniku v Štan-drežu, ob 11. uri pri spomeniku na Trnovem, ob 11.30 na pokopališču v Ločniku, ob 13. uri na glavnem goriškem pokopališču. V petek, 2. novembra, ob 10.30 pred glavnim spomenikom v spominskem parku v Gorici v organizaciji goriške prefekture.
VRT ČUDEŽNIH PRAVLJIC za otroke od 4. do 7. leta v knjižnici Sandro Pertini v Ronkah (Trg Unita) od 17. do 18. ure: v slovenskem jeziku ob četrtkih (8., 15., 22. in 29. novembra), v italijanskem jeziku ob sredah (7., 14., 21., 28. novembra ter 12. decembra). Med pravljičnimi uricami bodo pripovedovalci zabavali otroke z animiranim pripovedovanjem čudežnih in zabavnih zgodb ter ustvarjalnimi delavnicami med katerimi se bodo posluževali barvic, temper, pisanega papirja in podobno. Danes, 31. oktobra, zabava za »Noč čarovnic« s pravljicami in drugimi presenečenji.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo spominske svečanosti v četrtek, 1. novembra, potekale s polaganjem vencev pri spomenikih: ob 9.45 na Vrhu, ob 10.20 v Gabrjah, ob 10.45 v Sovodnjah najprej pri spomeniku in nato pri cerkvi, ob 11.20 na Peči in ob 11.40 v Rupi.
SEKCIJA VZPI-ANPI IN PD A. PAGLAVEC iz Podgore vabita na svečanost polaganja vencev k spomeniku padlim v NOB v Podgori v četrtek, 1. novembra, ob 10. uri. Na programu pozdrav in kratek priložnostni govor, polaganje vencev borčevskih organizacij in krajevnega društva ter nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore.
VZPI-ANPI IZ ŠTANDREŽA IN KD OTON ŽUPANČIČ prirejata svečanost v četrtek, 1. novembra, ob 10.45 v kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu in ob 11.15 pred spomenikom
NOB v Štandrežu. Pela bo vokalna skupina Sraka, govor bo imel Marino Marsič.
ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA
obvešča, da bo polaganje vencev 1. novembra potekalo ob 11.15 pred šte-verjanskim spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah.
»ASBESTOS - STVARNOST, KI NE POZNA MEJA« je naslov posveta, ki bo v ponedeljek, 5. novembra, v Kulturnem domu v Gorici. Zaradi organizacijskih razlogov nujna potrditev prisotnosti, informacije in prijave od ponedeljka do petka 9.00-14.00 po tel. 0481-45138, asbestosfvg@metarte.org, www.asbe-stosfvg.org.
NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LA-VORO v Raštelu v Gorici bo v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.30 predstavitev tečaja astrologije, ki ga bo vodil astrolog Claudio Di Camillo.
SREČANJA »LINEA DI SCONFINE« v centru Mare Pensante v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici: v ponedeljek, 5. novembra, med 16.30 in 18. uro z naslovom »Il cammino nel mediterraneo, anima dell'Europa«; več na www.gruppiama.4000.it.
V BARU CICCHETTERIA AI GIARDINI v Ul. Petrarca 1/A v Gorici potekajo srečanja z naslovom »Aperitivo con lo psicologo« (Aperitiv s psihologom), ki jih prireja združenje Psicheducando v sodelovanju z goriško občino in knjigarno LEG ob 18.30: v sredo, 7. novembra, Caterina Di Dato in Anna Maria Pacorini na temo komunikacije in v sredo, 14. novembra, Marco Fi-nizio in Elisabetta Cochietto o samozavesti; vstop prost. Več na psiche-ducando@gmail.com, www.psiche-ducando.it.
ZSKD IN KRUT organizirata v sredo, 7. novembra, ob 18.30 predavanje o EFT-ju, tehniki doseganja čustvene svobode v Tumovi dvorani KB centra, na Korzu Verdi 51 v Gorici pod vodstvom Pike Rajnar, usposobljene predavateljice metode EFT pri mednarodni organizaciji AAMET. Predavanje bo potekalo v slovenščini; informacije po tel. 0481-531495 (ZSKD), gorica@zskd.org.
KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibaj-mo možgane« s psihologinjo in psi-hoterapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 8., 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Korzo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it ter po tel. 040360072 (prisarna v Trstu).
0 Mali oglasi
PRODAJAM droben krompir za krmo
prašičev; tel. 320-2161383. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Laura Facchi-netti por. Chiarion iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče.
DANES V PEVMI: 11.30, Petra Černe vd. Brešan (Pierina Cerni vd. Bresciani) iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici v cerkvi v Pevmi in na tamkajšnjem pokopališču.
DANES NA PEČI: 10.30, Alessandro Carli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču; 14.00, Albina Florenin vd. Paoletti (iz bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V FOLJANU: 14.00, Armanda Sartori vd. Feresin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Giuliana Longo iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče v Štarancanu.
Ob izgubi drage mame in none PETRE ČERNE vd. BREŠAN izrekajo hčeri Nevenki, sinu Niku, vnukom Katji, Luki in Tomažu ter zetu Angelu in snahi Yvette iskreno sožalje
Kulturni dom v Gorici, SKGZ in ŠZ Dom Gorica
1 6 Sreda, 31. oktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik

VRAČA SE KRHIN
LJUBLJANA - Trener nogometne reprezentance Slovenije Slaviša Stojanovič je za prijateljsko tekmo proti Makedoniji 14. novembra v Skopju (ob 18.uri) po dolgem času poklical v izbrano vrsto tudi Reneja Krhina, kije minuli vikend po odsotnosti zaradi težje poškodbe zbral dvajset minute v v dresu Bologne. Gazzetta dello šport je pozitivno ocenila njegov nastop tako zaradi igre kot splošne pripravljenosti. Zaradi poškodb v Skopju ne bo Cesarja in Čavuševiča, novinca pa sta Aleš Mejač iz Maribora za položaj na levem boku in Rok Elsner iz poljskega Slaska v sredini.
CONI ZAMRZNIL DEL POMOČI
RIM - Italijanski olimpijski odbor bo posameznim športnim zvezam izplačal letos 15 odstotkov manj prispevkov kot lani. Manjkajočo vsoto je zamrznil in jo bo kvečjemu po novih kriterijih porazdelil februarja, ko bo funkcijo nastopil novi odbor. Država je vsekakor za letos potrdila olimpijskemu odboru isto dotacijo kot lani, to je 411 milijonov evrov. Predsednik CONI Pe-trucci (na sliki) poziva zveze k varčevanju. S prihodnjim letom bodo tudi ukinili pokrajinske odbore, ostal bo le pokrajinski delegat.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
BLATT NI VEC TRENER RUSIJE
KOŠARKA - Kdo je favorit letošnje NBA lige?
Nesporno Miami
Strahovi lanskega »lockouta« so mimo. Letošnja sezona NBA se je ponoči mirno začela z uvodnimi srečanji. Prvi krog ameriške košarkarske profesionalne lige je že to noč postregel s prvorazrednim srečanjem med lanskimi zmagovalci iz Miamija in Celticsi iz Bostona. Zelo kakovostna ekipa iz znanega letoviškega mesta s Floride velja tudi v tej sezoni za nespornega favorita prvenstva. Lebron James, lanski najboljši igralec lige, ter ostala dva moštvena kolega Wade in Bosh, si bodo morali letošnjo lovoriko pošteno zaslužiti, saj so se moštva iz zahodnega dela lige bistveno okrepile.
Letošnje novosti beležimo predvsem v Zlati državi, kjer bodo Lakersi iz Los Angelesa v režiji zaupali Stevu Nashu, ki se je kljub svojim 38. letom in osmim uspešnim sezonam v Phoenixu odločil, da bo svojo športno kariero zaključil v družbi tamkajšnjega zvezdnika Kobeja Bryanta in orjaka Dwighta Ho-warda, ki se je po dolgem pogajanju le preselil iz Orlanda.
Lanski podprvaki lige iz Oklaho-me bodo lahko še vedno računali na talentiranega Duranta in eksplozivnega Westbrooka, vendar se iz ekipe poslavlja bradati Harden, ki odhaja v Houston. Tu se bo srečal s košarkarskim čudežem s kitajskimi potezami. To je seveda Jeremy Lin, ki je po lanskem nepričakovanem uspehu postal prava atrakcija lige. Soprisotnost na parketu in na plačilnem listu Knicksov iz New Yor-ka z zvezdnikom Carmelom Anthony-jem ga je spet pripeljala, ravno k tistemu klubu, ki ga ni maral niti na svoji klopi. Mogoče bo lahko s Hardenom še znal presenetiti navijače raket iz Houstona, ki že pričakujejo nastop v končnici prvenstva.
V New Yorku bodo tako letos ostali brez priljubljenega kitajskega čudeža, veselili pa se bodo prebivalci Brookly-na, ki bodo v novi športni palači gostili nekdanje Netse iz New Jersiya. Med selitvami na vzhodno stran pa beležimo še prihod Marca Bellinellija k Bullsom iz Chicaga, medtem ko ostrostrelec Gal-linari in čarodej Bargnani ostajata temeljna igralca tako Nuggetsov iz Den-verja ter Raptorsev iz Toronta.
Slovenske barve v ligi NBA bosta še vedno zastopala Goran Dragič in Be-no Udrih. Prvi se je po izkušnji v Hou-stonu vrnil v Phoenix, kjer računa na mesto glavnega organizatorja igre, Udrih pa ostaja v Milwaukeeju. Glavni cilj njunih moštev, tako kot za druge srednje kakovostne ekipe, ostaja nedvomno iz-boritev boljših mest v končnici.
Omeniti velja še neko drugo, čisto posebno izboritev mesta. Lahko bi jo ocenili za čisto novo junaško zgodbo s presrečnim koncem, ki jih rada ustvarja ameriška profesionalna liga. Pri Ma-vericksih iz Dallasa bo letos nastopal čisto poseben novinec. Ne gre se samo za najstarejšega »rookija« v ligi iz zadnjih dvajsetih let, temveč za bivšega ameriškega vojaka, ki je svojo vojaško dolžnost do pred kratkim služil v Iraku. To je 27-letni narednik Bernard James, od katerega ne gre pričakovati enakovrednih dvobojev s slavnejšim Jamesom iz Mia-mija, vendar pustimo se presenetiti.
Liga NBA kljub svojemu pretiranemu blišču še vedno rada kuje nove športne sanje igralcev in številnih oboževalcev iz celega sveta. (mar)
James Lin je dres Knicksov zamenjal za Houstonovega, Beno Udrih (levo) pa ostaja zvest Milwaukeeju; spodaj »vojak« Bernard James (levo v dresu Dallasa) med letošnjo pripravljalno tekmo
ansa
Udrih in Dragic doslej igrala precej
Beno Udrih bo začel svojo osmo sezono v ligi NBA, drugo v dresu Milwaukeeja. Pripravljalno obdobje je potrdilo, da trener Scott Skiles računa nanj. 30-letni Šempetran je v povprečju igral približno 18 minut, dosegel po sedem točk, 2,3 skoka in 3,6 podaje. Za odtenek več je v dresu Phoenixa igral 26-letni Goran Dragic, ki je v 20 minutah dosegal dobrih devet točk na tekmo, 1,7 skoka in 5,4 podaje.
MOSKVA - David Blatt ni več selektor ruske košarkarske reprezentance, potem ko je z mesta glavnega trenerja zbornaje komande odstopil zaradi osebnih razlogov. Američan judovskih korenin je Rusijo vodil od leta 2006, v teh šestih letih pa rusko izbrano vrsto popeljal do naslova evropskih prvakov leta 2007 in brona na EP 2011. Ruski košarkarji so pod njegovim vodstvom na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu osvojili bronasto kolajno. Blatt bo še naprej trener Mac-cabia iz Tel Aviva, ki ga je vodil hkrati z rusko reprezentanco.
Brez konkurence
BEOGRAD - Predsednik olimpijskega komiteja Srbije, nekdanji košarkarski as Vlade Divac ne bo imel protikandidata za predsedniški stolček v naslednjem olimpijskem ciklusu. Volilna skupščina za naslednji olimpijski cikel do iger v Rio de Janeiru leta 2016 bo 7. novembra.
Karabatič spet trenira
MONTPELLIER - Francoski rokome-taš Nikola Karabatič, ki se je znašel v središču stavniškega škandala v francoskem prvenstvu, spet trenira z moštvom, medtem ko so njegovega brata Luko Ka-rabatiča poklicali na disciplinski zagovor. Na zagovor bo moral tudi slovenski rokometaš Primož Prošt.«Od jutri naprej bosta Nikola Karabatič in Issam Tej spet normalno trenirala z ekipo,» je dejal Levy in dodal: «Nimamo razloga, da rokometašema, ki sta na štiri oči izjavila, da nista stavila na tekmo proti Cesson-Rennesu, ne bi verjeli.» Medtem je Luka Karabatič priznal, da je stavil tudi na omenjeno tekmo, a da izid ni bil prirejen, zato ga v klubu čaka zagovor pred disciplinskim sodnikom, ki lahko pripelje do prekinitve delovnega razmerja. Na sestanek z vodstvom kluba bo moral ta teden tudi slovenski rokome-taš Primož Prošt, ki je v aferi prav tako priznal, da je stavil. Rokometna afera je v Franciji izbruhnila, ko so policijski preiskovalci postali pozorni zaradi nenavadno visokega števila stav na tekmo Cesson-Rennes - Montpellier, ki je bila 12. maja. Tedaj so stave za 40-krat presegle povprečje, sumljivo pa je bilo tudi to, da so bile stave v 99,94 odstotka vplačane na poraz Montpellierja.
LAKERSI
Veteran in rojak naj bi dala zagon
Steve Nash, dvakratni MVP sezone, osemkratni udeleženec tekme zvezd in petkrat najboljši podajalca lige (povprečje v karieri 8,6 podaje na tekmo) je letos okrepil moštvo Lakers, v Los Angeles
pa je uprava kluba pripeljala še Dwighta "Supermana" Ho-warda (26 let, 211 cm), najbolj
dominantnega visokega igralca v ligi, trikrat izbranega za najboljšega obrambnega igralca lige, štirikrat za najboljšega skakalca in šestkratnega udeleženca All starsa.
PARIZ - Zmagovalec kolesarske dirke po Franciji Bradley Wiggins je dobitnik prestižne nagrade zlato kolo za najboljšega kolesarja v sezoni 2012. Dvaintridesetletni Anglež, tudi olimpijski prvak v kronometru, je v izboru novinarjev, ki spremljajo kolesarstvo, zmagal v glasovanju pred Belgijcem Tomom Boonenom in Špancem Joaquimom Rodriguezom.
NOGOMET - Danes glavnina tekem v A-ligi
Rešitelj El Shaarawy
Allegrijevo moštvo je v Palermu že izgubljalo z 2:0, a le izenačilo
PALERMO - V vnaprej igrani tekmi A-lige je bil Milan sinoči v Palermu že na robu živčnega zloma, saj je že po dveh minutah drugega polčasa izgubljal z 2:0. Trener Allegri se je v nadaljevanju tekme pravočasno odločil za ustrezne menjave (vstopili so Krkic, Pazzini in Emanuelson) in Milan je po zaslugi najprej Montoliva in nato El Saarawyja zasluženo izenačil in pritiskal še po obeh zadetkih.
Deželni prvoligaš Udinese bo danes zvečer gostil Catanio. Trener Udineseja Francesco Guidolin ima še naprej štete igralce. Tudi drevi bodo manjkali Benatia, Pinzi, Muriel in Pasquale, v postavo se vrača Danilo, spet pa je začel trenirati tudi Srb Basta.
Palermo - Milan 2:2 (1:0)
Strelci: Miccoli (P) v 45. (11-m), Brienza (P) v 47., Montolivo (M) v 69. in El Shaarawy v 80. min.
Vrstni red: Juventus 25, Napoli 22, Inter 21, Lazio 18, Fiorentina 15, Roma 14, Parma in Udinese 12, Catania, Cagliari in Milan 11, Sampdoria 10, Torino, Genoa in Atalanta 9, Pescara in Palermo 8, Chie-vo in Bologna 7, Siena 3.
Danes ob 20.45 Atalanta - Napoli, Cagliari - Siena, Chievo - Pescara, Inter - Sampdoria, Juventus -Bologna, Lazio - Torino, Parma - Roma, Udinese -Catania, jutri ob 20.45 Genoa - Fiorentina
VIDEO TINE MAZE
Že več kot pol milijona ogledov
LJUBLJANA - Najboljša slovenska športnica Tina Maze je s svojo pre-mierno skladbo «Moja pot je moja odločitev» na spletni strani Youtube presegla mejo pol milijona ogledov. «Zdi se, da sanjam,» je ob tem na svojem blogu zapisala zmagovalka uvodnega veleslaloma sezona za svetovni pokal alpskih smučark.Skladba, katere avtor je znani slovenski glasbenik Matjaž Jelen, z originalnim naslovom v angleščini «My way is my decision», je že v soboto, ko se je pojavila na medmrežju dosegla preko 100.000 ogledov, v naslednjih treh dneh pa si jo je ogledalo in poslušalo še petkrat več ljudi.
K izjemni rasti ogledov je brez dvoma pripomogla tudi zmaga Mazejeve na uvodni ledeniški preizkušnji v Soldnu minuli konec tedna.
«Začelo se je kot velik show! Zmaga na prvi dirki v sezoni! Premiera pesmi »My way is my decision« ! ... Zdi se, da sanjam! Mnogo let sem trdo delala, da bi smučala tako kot sem v Soldnu! In želim nadaljevati na ta način! »I Was born this way« bi rekla Lady Gaga. Počutim se tako blagoslovljeno, da imam svoj team to aMAZE! Brez njih danes ne bi bila tukaj! Luči se bodo ugasnile do Levija! Čas je, da si opomorem in začnem spet trdo delati za slalomske vijuge,» je na svoji spletni strani zapisala Tina Maze. (STA)
ŠPORT
Sreda, 31. oktobra 2012
17
novega trenerja Bombač, športni
VODIL PRVI TRENING KRASA
Dragutin Ristič je včeraj popoldne vodil prvi trening nogometašev Krasa v Repnu, potem ko je na trenerski klopi zamenjal Sergeja Alejnikova. Seznanil se je z igralci in nato preverjal njihovo znanje in taktično pripravljenost. Časa ni veliko, že jutri čaka Kras domača prvenstvena tekma proti Sacileseju (14.30). Po videnem na treningu se zdi, da se bo trener jutri opredelil za postavitev 4-4-2. Na treningu je deloval precej strogo, pred vadbo pa je ekipi predstavil predsednik Goran Kocman. Na sliki (od leve): trener za kondicijo Matej vodja Salvatore Bovino, trener Dragutin Ristič in predsednik Goran Kocman.
LIPKO KREPKO VODI, TODA ...
Lipko, kandidat za maskoto Eurobasketa 2013 v Sloveniji, delo grafičnega podjetja Štandrca Borisa Lutmana, na izboru med navijači, ki poteka na spletni strani zurnal24.si, krepko vodi, toda glasovanje se bo končalo šele v nedeljo, 4. novembra. Včeraj zvečer je Lipko zbral 4500 preferenc, 600 več kot njegov glavni konkurent Lupi. Za maskoto lahko vsakdo odda vsak dan po en glas. Glasujete lahko tudi preko naše spletne strani www.primorski.eu.
jadranje - O TPK Sirena ob koncu letošnje sezone
Mladih je zdaj spet več
Bliža se zima in z njo se bliža konec jadralne sezone. Pogovorili smo se s predsednikom barkovljanskega Tržaškega pomorskega kluba Sirena Petrom Sternijem, ki nam je orisal obračun letošnje jadralne sezone.
Ste zadovoljni s potekom letošnje sezone?
Sezona je bila pozitivna in smo z njo zadovoljni. Kar se tiče športnega delovanja smo zadovoljni tako z rezultati optimistov kot razreda 420, pri katerem sodelujemo z JK Čupa. Sodelovanje smo zastavili že lani in smo ga letos še okrepili. Mislim, da je to edina prava pot, ki omogoča rast agonistične dejavnosti. Tako imamo skupno ekipo 420, sodelujemo tudi s trenerji in včasih gremo skupaj na tekmovanja. Letos smo tudi obnovili sodelovanje s Čupo za mednarodno regato v razredih optimist, laser, 420 in 470, ki bo 3. in 4. novembra v Bar-kovljah. Tudi s sosednjim klubom Barcola - Grignano dobro sodelujemo. V dveh letih smo z novim odborom okrepili mladinsko dejavnost. Ob tem smo le-toš še obnovili sedež: uredili smo novo tajništvo, sejno dvorano ter slačilnice.
Kaj pa jadralna šola?
Letos smo podvojili število tečajev.
V	juniju in juliju smo ogranizirali pet tečajev, v septembru še nadaljevalni tečaj. Jadralna šola je bila dobro obiskana.
V letošnji poletnih mesec ste tudi ponovno organizirali tečaje šporn-tega ribolova.
Res je. Ponovno smo oživeli sekcijo ribolova in smo poleti priredili tečaje za mlade. Spet smo ustanovili tekmovalno ekipo, ki je letos tekmovala na pokrajinski ravni. Osvojili so dobre rezultate. Sirena je eden izmed redkih klubov v deželi Furlaniji julijski krajini, ki goji športni ribolov.
Katere rezultate vaših agonistov bi poudarili? Dosegli smo vrhunske rezultate na državni in mednarodni ravni, ki smo jih že skoraj deset let pogrešali.
V	razredu 420 bi izpostavil 2. (Carlotta Omari/Francescesca Russo Cirillo, op.ur.) in 4. mesto na državnem prvenstvu (Matta Ugrin - Mirko Juretič, op.ur.), 7. mesto na svetovnem prvenstvu
Mladi jadralci TPK
Sirena, spodaj predsednik Peter Sterni
(Carlotta Omari/Francescesca Russo Ci-rillo). Kar se tiče optimistov pa bi poudaril 1. mesto na državnem prvenstvu Primavela (Gaja Pela, op.ur.). Nasploh so bili zelo dobri kadeti, ki so se na več državnih regatah uvrstili med deseterico. S kajutnimi jadrnicami so naši člani osvojili državno prvenstvo razreda ufo in 3. mesto na svetovnem prvenstvu razreda rc44.
Koliko članov štejejo vaše agoni-stične ekipe?
V dveh letih smo število agonistov potrojili. Imamo 16 optimistov, od katerih so štirje novi, ki so letos opravili tečaje jadralne šole. Ekipa 420 šteje pet jadralcev, od letos imamo enega jadralca, ki tekmuje v razredu laser. Deset jadralcev tekmuje na monotipih in kajutnih jadrnicah. Ekipa šporntega ribolova pa šteje 10 članov.
Katere regate ste organizirali letos?
Že petič zaporedoma smo organizirali selekcijsko regato za državno prvenstvo Primavela za kadete, konec tedna nas čaka še skupna mednarodna regata s Čupo. Za kajutne jadrnice smo
ogranizirali tradicionalno regato Trst -Brioni - Trst. Razmišljamo, da bi jo v bodočnosti nekoliko spremenili, kajti je zelo zahtevna in se zaradi tega vpiše skromno število jadrnic. Razmišljamo o vrnitvi na staro formulo, ko je bil cilj regate na Brionih.
Katera so pričakovanja za prihodnjo sezono? Upam, da bomo ob-
držali športno dejavnost na takem nivoju. Lahko pričakujemo dobre rezultate v razredih 420 in optimist. Starejši optimisti bodo preskočili v razred 420, kjer lahko dosežejo dobre rezultate. Upam še, da se bo sodelovanje s Čupo še okrepilo. Organizirali bomo iste tri regate: eno za optimiste, Trst -Brioni - Trst in novembrsko mednarodno regato.
Tudi klubi na Barkovljanskem nasipu, kot tisti v Sesljanskem zalivu, nimajo še jasne prihodnosti glede sedeža. Se je pri vas kaj premaknilo?
S sosednjima kluboma Barcola -Grignano in Saturnia smo ustanovili konzorcij Marina di Barcola. Osnovali smo skupni razvojni projekt Barko-vljanskega nasipa, da bi še dodatno razvili prostor v upanju, da bi nam pristaniška oblast dodelila 30-letno koncesijo. Predstavili smo predhodni načrt, ki predvideva racionalizacijo dostopa, dodatna parkirišča in prostore za zimova-nje jadrnic te majhno pristanišče s 100 privezi. Sedaj čakamo odgovor.
Andreja Farneti

Primorski
dnevnik
\
-J
E
www.primorski.eu
prej do novice
košarka
Bor Radenska žedrevi v Žavljah
Košarkarji v deželni C-ligi bodo tekme 6. kroga odigrali že danes in jutri. Bor Radenska se bo nocoj ob 21-15 v Žavljah pomeril s tamkajšnjo vVnezio Giulio. Miljsko ekipo sestavljajo isti igralci kot lani, pridružil se jim je le Monticolo. Na memorialu Tavčar je Venezia Giulia premagala borovce šele v zadnji minuti, tudi za danes velja, da bi morala biti tekma izenačena. Za Bor Radensko bo danes spet igral tudi Bole, dodaten napredek pričakujejo tudi od Fumaro-le. Skratka, tekmo pričakujejo z optimizmom. Breg bo jutri v Dolini gostil Ronchi (20.30).
UNDER 19 ELITE
Četra zmaga Jadrana ZKB
Jadran ZKB - Azzurra 71:47 (28:10, 39:21, 60:34)
Jadran: Valentinuz 2, Daneu 13, Ma-jovski 4, Sternad 8, Gregori 6, Kraus 2, Ri-dolfi 9, Batich 16, Zoch , Mattiassich 11, trener Oberdan.
Jadranovi mladinci so dosegli že četrto zmago v petih nastopih in so še naprej presenetljivo na vrhu lestvice. Tokrat so brez težav premagali Azzurro. Pri metih za tri točke so bili zelo razpoloženi, saj so jih uspešno izvedli kar enajst. Najboljšo igro so pokazali v prvem polčasu, v katerem so si hitro nabrali odločilno prednost. Žal so v drugem polčasu precej popustili. »Tekma resnici na ljubo ni bila dopadljiva, od fantov pričakujem, da se še bolj potrudijo, zato ne bi nikogar posebej pohvalil je povedal trener Dean Oberdan, ki pa je sicer zadovoljen z rezultati ekipe v tem začetnem delu sezone.
Tokrat je za Jadran igral tudi Jan Kraus, ki sicer študira v Angliji. Žal je njegova prisotnost le začasna. Škoda, ker je eden od pri nas redkih visokih igralcev, presegel je zdaj že dva metra višine.
Ostali izidi: San Vito - APU 75:73, Colors - Interclub 69:110, Falconstar - Mazzo-leni neod., Fioretto - Zanardo 48_78, Libertas - Codroipo 63:71, Barcolana - Fogliano 70:79.
Vrstni red: Jadran ZKB in Codroipo
8, Mazzoleni, Falconstar, San Vito in Fo-gliano 6, APU, Barcolana, Zanardo in Interclub 4, Libertas in Colors 2, Fioretto 0.
atletika - V soboto pod nalivom, v nedeljo v močni burji
Ruzzier osvojil Trofejo pokrajin in tudi Gorski pokal Alpe/Adria
V	soboto in nedeljo sta se v Gorici in Trstu odvijale dve mednarodni tekmi v hitri hoji, obe veljavni za letošnji Pokal Alpe/Adria tako v mladinski kot v članski kategoriji. Obe tekmi so zaznamovali predvsem nemogoče vremenske razmere, saj so se morali tekmovalci najprej v soboto v Gorici spoprijeti z izredno močnim nalivom, v nedeljo pa na tekmi Milje-Trst z mrazom in burjo, ki je večkrat atlete dobesedno odnašala.
Na goriških Rojcah se je v okviru 4 tekme, veljavne za Trofejo 4 Pokrajin predstavilo na startu 21 atletov iz 5 držav (Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Rusije), ki so se spoprijeli s 5000m dolgo progo, predvsem pa z močnim nalivom, ki jih je spremljal skozi celotno tekmo. V takih razmerah sta se najbolje znašla mlada Luca Cracco iz Veneta in Rus Igor Sapunov, medtem ko je na 3. mesto in kot prvi med deželnimi atleti »priplaval« naš Fabio Ruzzier. S to uvrstitvijo je že drugo leto zaporedoma osvojil člansko Trofejo 4 Pokrajin in bil doslej kot edini tudi najboljši deželni atlet na vseh štirih tekmah.
V	nedeljo pa se je na 11.200m dolgi progi Milje-Trst odvijala 54. izvedba klasičega tekmovanja veljavnega za »Memorial R.Cras-
so«, obenem pa je bila to tudi 7. tekma Pokala Alpe/Adria ter zadnja, veljavna za »Gorski Pokal Alpe/Adria«. Če so se atleti v soboto namočili, so se v nedeljo obratno posušili, saj so poleg mraza sunki presegali tudi 100km na uro in je atlete burja večkrat dobesedno odnašala. Na startu je bilo žal le 9 hrabrih iz 5 držav. Glavna protagonista sta bila Lonjerc Fabio Ruzzier ter Slovenec Vladimir Veršec, ki sta z ramo ob rami prehodila pot do končnega vzpona pri otroški bolnišnici Burlo. Tam se je Veršec še zadnjič uprl močni nasprotni burji, Ruzzier pa je moral priznati premoč sicer 10 let mlajšega klubskega tovariša in mu predati zmago. Na cilj sta kot edina dospela v manj kot uri hoje (točneje v 58:20 oziroma 58:42), kar je za dane razmere odličen čas, medtem ko se je na tretje mesto v času 1.04:29 uvrstil Hrvat Želimir Haubrih. Za osvojenim 2. mestom si je Ruzzier prvič zagotovil tudi »Memorial P. Kressevich«, kar mu je bilo v dodatno zadoščenje.
S to uvrstitvijo je Ruzzier zmagal pred Veršecem na končni lestvici »Gorskega Pokala A/Adria« in se po 7 tekmah prebil tudi v vodstvo »Pokala Alpe/Adria«. Zadnja tekma le-tega pa bo 10 novembra v Zagrebu.
šah - Šolska mreža Žige Zoisa
Do konca leta se bodo potegovali za nagrade ZKB in umetnikov
V	nedeljo je v organizaciji vodilne šole šolske mreže Žige Zoisa na sedežu tržaškega društva SST 1904 potekal prvi šahovski turnir za posameznike. Nastopilo je 53 dijakov in učencev tržaških šol, ki se bodo do konca leta potegovali za najboljša mesta in nagrade, ki jih bodo prispevali Zadružna kraška banka in nekateri priznani tržaški umetniki.
Med osnovnošolci je premočno zmagal Sebastjan Pieri (Černigoj, 6/6) pred Giovanni-jem Marchesichem (Pertini) ter Filipom Panje-kom in Nikolo Kerpanom (oba Tomažič), ki so vsi zbrali po 4 točke.
Med srednješolci je zmagal tretjekate-gornik Matej Gruden (Sv,Ciril in Metod, 5,5/6) pred Filippom Camano (Dante, 5/6), Antoniom Muranom (Iqbal Masiq, 5/6) in Elio Riccobonom (Cankar, 4/6).
V	višješolski konkurenci je slavil Enrico Genzo (Stefan, 5/6) pred Liamom Visenti-nom (Prešeren), ki je zbral iste točke, a je imel rahlo slabši Bucholz količnik. Na tretjem in četrtem mestu sta bila predstavnika Oberdana Massimiliano Santinello in Alberto Jurissevich, ki sta zbral 4,5 točk. Lestvica po 1.turnirju: Osnovne šole: Sebastjan Pieri 20, Giovanni
Marchesich 16, Filip Panjek 14, Nikola Kerpan 14, Riccardo Semeraro 10, Matteo Oliva 8, Andrea Vlacci 6, Marko Sancin 5, Jakob Tavčar 4, Matteo Masuottolo 3, Stefano Taucer 2, Kristjan Dal Borgo, Rod, Dario in Deniz Al-tinmakas, Vittorio Deponte, Martina Gruden in Jessica Stopar po 1 točko.
Srednje šole: Matej Gruden 20, Filippo Camana 16, Antonio Murano 14, Elia Ricco-bon 12, Michele Zoch 10, Alberto Semeraro 8. Lorenzo Obersnel 6, Lejla Juretič 5, Kristjan Milič 4, Gabriele Morgante 3, Borut Bre-celj 2, Ariel Tretjak, Mateja Tavčar, Filippo in Enrico Galante, Ilian Emili, Martin Vascotto in Enrico Botta po 1 točko.
Višje šole: Enrico Genzo 20, Liam Visentin 16, Massimiliano Santinello 14, Alberto Ju-rissevich 12, Ajlin Visentin 10, Cindy Gilicze 8, Murat Titiz 6, Gabrijel Žetko 5, Alexander Wolfger 4, Carlo Porro 3, Peter Rosso 2, Nejc Kravos, Daniele Riccobon, Evelyn Hudson, Mirko Juretič in Federico Ban po 1 točko. Konec tedna bosta Matej Gruden in Enrico Genzo nastopila na državnem ekipnem prvenstvu Under 16 v Ar-vierju z ekipo tržaškega društva SST 1904.
Marko Oblak
31	Nedelja, 28. oktobra 
2012
KULTURA
/
KNJIŽEVNOST - Pahorju mednarodna nagrada Alessandro Manzoni
»Vesel sem nagrade za zgodovinski roman«
V prihodnjih tednih ga čakata gostovanji v Nemčiji in Romuniji
»Pomenljivo se mi zdi, da so v Italiji podelili nagrado za zgodovinski roman avtobiografiji slovenskega pisatelja. Zato sem nagrade Manzo-ni posebno vesel,« pravi Boris Pahor na svojem tržaškem domu, med številnimi knjigami in časopisnimi izrezki; tu članek o arabski pomladi in vojni izkušnji v Afriki (napisal ga je za Il Sole 24 Ore), tam snop kopiranih dokumentov, ki mu jih je poslal Marco Ansaldo. Novinar dnevnika Re-pubblica pripravlja namreč knjigo o »skrivnostih nacističnih arhivov« in o pisateljih, ki so preživeli Zlo. Med njimi je kajpak tudi 99-letni Boris Pahor, kateremu je Ansaldo poslal dokumente, ki jih je izbrskal v nacističnih taboriščih; na njih so zabeleženi številni premiki bolničarja Borisa, ki je bil kot znano zaprt v različnih taboriščih in njegovih podružnicah. Na nekaterih je arhiviran kot Italijan, na
drugih kot Jugoslovan. »Na trikotnikih, ki so bili prišiti na naših oblekah, je bila sicer črka I (Italija), a mi smo se izrekali za Jugoslovane; nihče med nami ni hotel umreti kot Italijan,« se spominja Pahor, pri katerem se sedanjost in preteklost vedno prepletata.
Tako je bilo tudi na petkovi slovesnosti v Leccu, kjer so nagradili Pa-horjevo »brezmejno avtobiografijo« Figlio di nessuno (Nikogaršnji sin), ki jo je pisatelj napisal z novinarko Cri-stino Battocletti. Žirija mednarodne nagrade Alessandro Manzoni, kateri je predsedoval Matteo Collura, je knjigi dodelila nagrado za zgodovinski roman, medtem ko je tisto za življenjsko delo letos prejel filozof Emanuele Severino. Pahorjeva nagrada predvideva odkup več sto izvodov omenjene knjige, ki jih bodo porazdelili med šolami in raznimi inštituti.
Emanuele Severino,
Cristina Battocletti in Boris Pahor na slovesnosti v Leccu
pablo molano
Severini je na podelitvi govoril o konceptu svetosti, Pahor o vagonih skeletov političnih taboriščnikov, na katere Evropa prevečkrat pozablja. Prireditelji so prebrali odlomek iz Ne-kropole, skoraj v celoti pa poglavje Moja oporoka, zaradi katerega je ob izidu avtobiografije Pahor doživel žolčen napad dnevnika Il Giornale; žirija Manzonijeve nagrade je bila očitno drugačnega mnenja.
V prihodnjih tednih čaka tržaškega pisatelja gostovanje v Munch-nu in Regensburgu, nato v Bukarešti, kjer ga pričakuje stara znanka - slovenska veleposlanica Jadranka Šturm Kocjan. 17. novembra pa pripravlja beneška univerza Ca' Foscari »študijsko srečanje v čast Borisu Pahorju«, na katerem bodo o pisateljevem delu spregovorili Miran Košuta, El-vio Guagnini in Aleksander Na-umow. (pd)

verdi - Konec simfonične sezone
Obračun pozitiven zaradi številčnejše mlade publike, nekoliko manj pa zaradi vsebine jesenskih koncertov
Obračun simfonične sezone v tržaškem Verdiju, ki se je zaključila s »podeželsko pesnitvijo« Ferruccia Bu-sonija, je po eni strani pozitiven, kajti število poslušalcev se je znatno dvignilo, velik vzpon pa je imel priliv mladih. Nekoliko manj nas je razveselila vsebina jesenskih koncertov, ki so nam predstavili manj znane, pa tudi manj zanimive partiture. Glede na dejstvo, da imamo v našem mestu en sam orkester (gostovanj deželnega orkestra Mitteleuropa letos ni bilo) in eno samo ter sorazmerno kratko simfonično sezono, bi moralo vodstvo gledališča upoštevati, da občinstvo potrebuje privlačne programe, ki se jih zlahka črpa iz izredno bogatega repertoarja 19. in 20.stoletja-programe, ki bi lahko bili istočasno umetniško in kulturno nasičeni, kar je bila letos prej izjema kot pravilo.
Odkrivanje partitur, ki so dolga desetletja ležale zaprašene, večkrat tudi nepopolne in nedovršene, nam le redko nudi lepa presenečenja: zgodovina je že opravila svojo neizprosno selekcijo in ni čudno, da je partitura, ki jo je Ferruccio Busoni spisal, ko je bil star komaj sedemnajst let, obležala v pozabi. Svetovno znan pianist, ki je bil po materi Anni Weiss Tržačan, je večino svojega skladateljskega dela posvetil klavirju; preizkusil se je tudi na drugih področjih in sladokusci znajo ceniti njegovo opero Turandot, ki je nastala še pred Puccinijevo ter je sorazmerno uspešna v nemško govorečih deželah, pesnitev II sabato del villaggio, ki je nastala na Leopardijevih verzih, pa je doživela le dve izvedbi, l.1883 v Bologni in l.1929 v Nemčiji.
Rokopis, ki ga je hranila Državna knjižnica v Berlinu, je vojna vihra hudo poškodovala in v Trstu smo poslušali rekonstrukcijo, za katero se je potrudil Marco Taralli. Glasba nima nobene značilnosti, iz katere bi lahko razbrali slog glasbenika, ki se je v svojih spisih in kompozicijah vroče zavzemal za
Dirigent Donato Renzetti
prenovo in prevetritev romantičnih navlak 19. stoletja: sedemnajstletni mladenič je bil še trdno zasidran v starih modelih, svoje vzorce je črpal predvsem iz nemške in slovanske zakladnice, kot smo slišali od vsega začetka v pastoralni idili, ki se je postopoma razvila v kar bučno simfonično obliko.
Kvartet pevcev, ki so ga sestavljali sopranistka Erika Grimaldi, mezzo-sopranistka Eufemia Tufano, tenorist Roberto Iuliano in basist Nicolo' Cenam, nam ni nudil posebnih užitkov, morda pa je temu kriv sam Busoni, ki ni našel pravega soglasja z Leopardije-vo poezijo. Za izbiro pozabljene partiture se je posebno ogrel Donato Ren-zetti, dirigent, ki je v Trstu pred leti predstavil ne ravno čudovito Fantazijo za klavir, moški zbor in orkester istega avtorja. Mojster je svojo nalogo izpeljal profesionalno, orkester mu je sledil brez problemov, zbor, ki ga pripravlja Paolo Vero, je včasih vstopal z rahlo zamudo, sicer pa je bila kohezija na zadovoljivi ravni. Aplavzi so bili bolj olikani kot navdušeni, gledališče pa se zdaj pripravlja na zadnjo operno produkcijo, ki bo na odru od 24.novembra do 6.decembra - Rossinijev Seviljski brivec.
Katja Kralj
LAHKA GLASBA - V tržaškem Kulturnem domu nocoj koncert in party
Demetra in Enrico: mlada talenta na odru SSG
Zmagovalca slovenskega in italijanskega talent šova bosta predstavila nekatere svetovne uspešnice in svoje skaldbe - Sledil bo ples, na katerem bo glasbo vrtel DJ Papš
1.	Že kot majhna sem zelo rada pela; najprej doma za zabavo, potem v pevskem zboru. Kmalu pa sem ugotovila, da mi
zborovsko petje ne ustreza in sem se odločila, da bom začela z lekcijami solo petja.
2.	Ja, glavne spremembe so gotovo v tem, da imam sedaj manj zasebnosti, veliko prepoznavnost v Sloveniji, predvsem pa sem se spremenila sama. Sem bolj samozavestna in odločna ter manj sramežljiva.
3.	Za zdaj mi to še uspeva zelo dobro. Kljub temu,	\ da trenutno delam na svojem drugem singlu in nastopam po Sloveniji, skušam biti v šoli čim bolj prisotna. Rada bi nadaljevala z glasbeno kariero v Sloveniji in upam, da bom prej ali slej imela priliko, da se predstavim tudi na italijanski glasbeni sceni.
4.	Rada imam pop, r'n'b, soul, rock ...Adele, Beyonce,Taylor Swift... Nazadnje pa sem si kupila zgoščenko Michaela Bubleja »Christmas«.
5. V duetu bi zapela z Adele, s tekmovalko angleškega X Factorja Ello Henderson in z Michaelom Bublejem.
6.	Moj cilj je posneti album. Še prej pa bi rada čim prej posnela svoj drugi singel. Skrite sanje ... nastopiti v tujini, npr. Angliji in mogoče enkrat tam tudi uspeti.
7.	Zapela bova nekaj svetovnih uspešnic, predstavila bova vsak svojo skladbo, za zaključek pa bova zapela še v duetu. Super bo!
\

V Kulturnem domu v Ulici Petronio se drevi o(od 21.00 dalje) obeta vabljiv glasbeni večer. Na odru bosta namreč nastopila zmagovalka letošnje prve slovenske izvedbe talent šova X Factor Demetra Malalan in Enrico Nadai, dobitnik nagrade kritike na italijanskem talent šovu Io Canto. Mlada, še nepolnoletna, pevca bosta predstavila serijo svetovnih uspešnic in tudi avtorske komade, spremljal ju bo bend Shade, večer pa bo vodila Mai-rim Cheber. Po koncertu se bo glasbeni večer spremenil v Halloween Party, na katerem bo svoje plošče vrtel eden boljših domačih dj-jev - Dj Papš. O današnjem večeru in še marsičem smo se pogovorili z novima glasbenima »zvezdama«.
1.	Kdaj si prvič pobliže spoznal-a z glasbo oziroma s petjem? Kako si sploh za-čel-a?
2.	Po zmagi na slovenskem X-Factorju, oziroma na televizijski oddaji Io Canto, so se stvari prav gotovo spremenile ...
3.	Številne obveznosti utegneš uskladiti s šolskimi ?
4.	Katero glasbo imaš najraje-a in kdo so pevci - glasbeniki, ki te največ navdušujejo? Zadnja kupljena zgoščenka?
5.	Koga bi rada imel-a ob sebi na odru za duet? Kogarkoli ...
6.	Kater bodo tvoji naslednji koraki vsve-tu glasbe? Skrite sanje?
7.	Vidva se že poznata: kaj nam bosta predstavila nocoj v SSG-ju?
Rajko Dolhar
1.	Pri nas doma je glasba vsakdanji kruh. Oče je priznan violinist, mati pevka, glasba pa se v bistvu stalno vrti. Ko sem hodil v tretji razred osnovne šole, sem začel z igranjem violine, kmalu nato pa sem začel s petjem in se vanj zaljubil.
2.	Spremenilo se je marsikaj, veliko več nastopam v javnosti. Koncerti, filmi, snemanje videospotov so danes na vsakdanjem redu. Tu pa tam, me po cesti tudi kdo prepozna in moram priznati, da mi to paše.
3.	Za zdaj še utegnem. Večkrat ponavljam kalna vlaku, profesorji pa mi pogosto priskočijo na pomoč ...
4.	Poslušam najrazličnejše zvrsti glasbe ... Če me spomin ne vara, sem si pred časom kupil nov album Cesareja Cre-moninija, pred kratkim pa sem si	J »sposodil« ploščo »velikega« Elia. Od vsakega dobrega glasbenika se skušam kaj naučiti, rad pa bi imel svojo glasbeno identiteto!
5. Najraje bi poprosil znamenitega violinista Davida Garreta, če bi stal ob meni na odru.
V
v
. Živim dan za dnem, umetniki so namreč dandanes v Italiji zapostavljena kategorija in nikoli ne veš, kaj te lahko čaka. Ni ravno enostavno, ampak bi vseeno rad nadaljeval z življenjem v tem svetu.
. Z Demetro sva se spoznala na počitnicah na Hrvaškem, najina očeta sta namreč dobra prijatelja. Srečen sem, da bom končno z njo nastopil in upam, da bo tržaški publiki všeč najin glasbeni večer!
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 31. oktobra 2012
19
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Pimpa - Krt slikar
20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
TtlliS Mirt CT TI
M An Hit'V l£ i
f i
n i:i®í0H:tÍB rj rJ- ^ -
-F^Sj./ i

19.35 Nan.: Il commissario Rex20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Once upon a time 23.20 90° minuto Serie A
^ Rai Tre
Walker Texas Ranger 21.10 Film: Don Ca-millo Monsignore... ma non troppo (kom., Fr., '65) 23.45 C'era una volta Don Camil-lo 23.501 bellissimi di R4 23.55 Film: Vento di passioni (dram., ZDA, '94)
Canale 5
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Sposami 23.10 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa)
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: RIS Roma 3 - Delitti imperfetti 23.30 Nan.: Il capo dei capi
O Italia 1
7.10 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.15 Film: Ritorno a Halloweentown 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11
6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera Caffe 13.50 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 15.45 Nan.: Smallville 16.30 Nan.: Merlin 17.20 Nan.: Tutto in famiglia 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI -Scena del crimine
21.10 Film: Pirati dei Caraibi - La maledi-zione della prima luna (pust., ZDA, '03, i. J. Depp, O. Bloom, Keira H^ghtley) 23.50 Film: Bad Boys 2 (akc., ZDA, '03, i. W. Smith)
6.00 Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Rubrika: La storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nel-la prateria 16.20 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'ita-liana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik
u Rete 4
6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nan.: My life 16.50 Film: Inviati molto speciali (rom., ZDA, '94, i. J. Roberts) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.:
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (30. oktobra 2011)
Vodoravno: Catharine, altimeter, S. A., Velez, ara, Reans, Princi, at, Washington, omara, norost, volk, as, alka, Nate, Neda Miot, inertnost, Tsu, čar, Dalla, T. M.; na sliki: Walter Princi.
La 7
^ Tele 4
ne vesti in vremenska napoved 13.35 Te-denik (pon.) 14.30 Globus (pon.) 15.05 Mostovi - Hidak (pon.) 15.40 18.40 Risanke 15.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 16.30 Film: Deklica, ki je rešila nebesa 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Dok. odd.: Manaslu - pot h gori, pot k prijatelju 18.10 Dok. odd.: Botanični vrt Univerze v Mariboru 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film tedna: Lahko noč, gospodična (Slo.) 21.40 Poročila, šport in vremenska napoved 22.05 Film: Luter
(t Slovenija 2
11.15 Infodrom 11.25 Dobra ura 12.50 Proslava ob dnevu reformacije, posnetek iz Cankarjevega doma 13.55 Med valovi 14.20 Sobotno popoldne (pon.) 15.30 O živalih in ljudeh (pon.) 15.55 Na vrtu (pon.) 16.20 Mostovi - Hidak 16.55 Maribor 2012 17.10 Evropski magazin 17.30 Volitve 2012 (pon.) 18.50 Dok. film: Šoa. teža molka 19.50 Žrebanje lota 20.00 Rokomet: Kvalifikacije za evropsko prvenstvo (M) Slovenija : Romunija, prenos iz Kopra 22.00 Odd. o modi: Bleščica 22.35 Trubar in glasba: MePZ Cantemus Kamnik 23.05 Koncert
Jr Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.35 0.05 Primorska kronika 7.35 20.00, 23.00 Aktualno 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.55 9.40, 11.10, 17.50, 19.30, 21.45, 23.20 Kronika 9.3015.30, 17.25 Poročila 10.40 Slovenija in Evropa 13.30 Prvi dnevnik 15.15 Utrip 16.35 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volil-cev 19.40 Slovenska kronika 20.30 Kontaktna odd. 21.30 Žarišče 23.25 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Aktualno: Meridiani 15.30 Vas tedna 16.00 Biker Explorer 16.30 Istrska potovanja 17.25 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd. 20.00 Kino premiere 20.10 Rokomet:KV za EP Slovenija - Romunija, prenos 21.40 Alpe Jadran 22.25 Potopisi
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.45 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Dok.: Atlantide 23.20 Dok.: La7 Doc 0.25 Aktualno: Omnibus Notte

7.00 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.0012.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.2513.55, 20.55 Dnevnik Agenparl 12.30 Dok.: Borgo Italia 13.00 23.30 Castelli e manieri 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Hard Trek 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Rubrika: In contatto... con la Trieste Trasporti 19.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 20.30 Deželni dnevnik 23.02 Nočni deželni dnevnik 23.45 Rotocalco Adn-kronos
|r Slovenija 1
6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Risanke 8.20 Nan.: Ribič Pepe 8.40 Pravljice iz mavrice 8.55 Poučna odd.: Zlat-ko Zakladko 9.10 Črkovna luknja 9.35 Nan.: Podstrešje 10.00 Evangeličansko bogoslužje ob dnevu reformacije, prenos iz Ljubljane 11.00 Ozare 11.10 Pot, dokumentarni sprehod po Trubarjevih krajih 12.00 Pesem reformacije 12.25 Dok. feljton: Pe-trača s Hudega vrha 13.00 Poročila, šport-
22.55 Artevisione - pripravila Martina Gam-
boz 23.30 Effe's Inferno - Peklenski izbor
Tv Primorka
8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00
Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Brez panike 18.00 Žogarija v Brežicah 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Jubilejni, 50. evropski večer Lojzeta Peterleta, gost: Boris Pahor 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.50 Film: Barbie - Božični napev (anim.) 8.15 14.35 Nan.: Peklenske mačke 9.00 Misli zdravo 9.0510.15, 11.40 Tv prodaja 9.20 16.05 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.45 15.05 Nad.: Brezno ljubezni 12.10 17.05 Nad.: Moč usode 13.10 Film: Kako izuriti svojega zmaja (anim.) 18.05 Dok. serija: La-rina izbira 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Nan.: Čista desetka 22.00 Nan.: Na kraju zločina - Miami
22.55 Nan.: Na terapiji 23.25 Nan.: Razočarane gospodinje
Kanal A
7.55 Risane serije 9.10 Nan.: Številke 10.00 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Naj posnetki z interneta 13.20 Nan.: VIP 14.15 Nan.: Frasier 14.45 Nan.: Moja super sestra 15.15 Film: Balto 2 - Volčja pustolovščina (anim., ZDA, '02) 16.45 Film: Stare sablje (kom., ZDA, '93) 18.40 Pazi, kamera! 19.30 Skeči: Norci na delu
20.00 Film: The Core (akc., ZDA/VB, '03)
22.25 Film: Podle igre 3 (dram., ZDA, '04) 0.00 Film: Krokodil (horor, ZDA, '07)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Boris Devetak in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan
-	V sinjo brezkončnost. Pripravlja Vili Prinčič; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klabjan; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Tabucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič - 4. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00, 8.30 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.45 Radijska kronika; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Trgovina z ljudmi; 11.00 Matjaž Hanžek; 12.00 Osebnost meseca; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.15 Gorica: Aluminij; 14.30 Dobre zgodbe; 15.30 DIO; 17.00 Gostja Nina; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Praznična reportaža; 18.15 Luka Koper: Triglav; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Scon-finando; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž
-	odd. za starejše; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 7.50, 12.45, 16.15, 19.40 Dan 202; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne
prireditve; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.00 Pogovor s prof. dr. Markom Kerševanom ob Dnevu reformacije; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Popoldne na Valu 202; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 14.40 Varstveno delovni center Zagorje ob Savi; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Hip hop/RnB; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.15 Rokomet, m., Slovenija : Romunija, kvalifikacije za EP; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal.
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Sreda, 31. oktobra 2012
VREME
^NAPOVED ZA DANES
V vzhodni in deloma osrednji Sloveniji bo delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, proti večeru bo ponekod v zahodni Sloveniji začelo rahlo deževati. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. Čez dan bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, najvišje dnevne od 5 do 11, na Primorskem do 14 stopinj C.
Globoko območje nikega zračnega pritiska, ki se zadržuje nad severno Italijo, bo nas doseglo danes popoldne.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 16.53
Dolžina dneva 10.09
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 17.46 in zatone ob 8.15
A
Nad zahodnim Sredozemljem je ciklonsko območje z vremensko fronto, ki se pomika proti vzhodu. Od jugozahoda bo k nam pritekal malo toplejši in postopno bolj vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Vremensko najbolj občutljivi ljudje bodo predvsem v severni polovici države dopoldne imeli manjše vremensko pogojene težave. Večini ljudi pa vreme ne bo povzročalo težav.

MORJE
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 18,4 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.52 najnižje -15 cm, ob 10.01 najvišje 44 cm, ob 17.00
najnižje -50 cm, ob 23.23 najvišje 19 cm. Jutri: ob 4.15 najnižje -8 cm, ob 10.19 najvišje 37 cm, ob 17.32 najnižje -43 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........10 2000 m .
1000 m............9 2500 m .
1500 m............7 2864 m .
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v visokogorju 3.
Jty _ _
TOLMEC O
1/7
VIDEM O
7/13 O" PORDENON
8/12
TRBIŽ O
0/6
O 2/6 KRANJSKA G.
o 2/9 S. GRADEC
ČEDAD O
8/12
5 N. GORICA
T,
O.cib
TRZIC U
5/8 O
KRANJ
LJUBLJANA
6/11
POSTOJNA
O 4/11
KOČEVJE
MARIBOR
O 5/13
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 7/13

N. MESTO 6/14 O
ZAGREB 7/15
<k
(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Jutri zjutraj bo spremenljivo oblačno, čez dan se bo pooblačilo, padavine se bodo postopoma okrepile in zajele vso deželo.
Ob morju bo pihal jugo, v Vipavski dolini pa bo prehodno zapihala zmerna burja.
Dopoldne bo dež ponehal, le v zahodni Sloveniji bo tudi popoldne občasno še rahlo deževalo. Popoldne se bo predvsem v vzhodni Sloveniji delno zjasnilo. Pihal bo jugozahodni veter.