TISKOVINA m^r ^ 'JR « " n POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 225 t TRNOVSKA VAS ^L' k —m 1 ruc w . ifl ; KNJIŽNICA IVANA POTRČA PREŠERNOVA 33 2250 PTUJ v m u 'Am-V lz7o JA 'Sit 'El USI i Želimo 1/am vesele velikonočne praznike! ŽUPAN KARI. VURCER, OBČINSKI SVETIN UPRAVA NOVOSTI V GRADNJI OBJEKTOV S prvim januarjem letošnjega leta sta pričela veljati zakon o urejanju prostora in zakon o graditvi objektov, ki spreminjata urejanje prostorov in gradnjo objektov. Namen zakonodajalca je bil, da poenostavi postopke, povezane s pridobivanjem dovoljenj za gradnjo. Z novo zakonodajo so tudi občine dobile nove naloge v urejanju prostora. Postopek, povezan z gradnjo objekta, se prične pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora, ki na zahtevo stranke, ki želi graditi objekt, izda lokacijsko informacijo. Lokacijska informacija je potrdilo iz uradne evidence občine, to je iz prostorskega akta občine. Ta s prostorskim planom določi, na katerih območjih je gradnja dovoljena, v prostorskem izvedbenem aktu pa pod kakšnimi pogoji je dovoljena. V lokacijski informaciji so tako povzeti pogoji iz občinskega prostorskega akta (odloka o P UP zazidalnega načrta, ureditvenega načrta). Na osnovi lokacijske informacije lahko investitor pri projektantu naroči izdelavo projekta za gradbeno dovoljenje. Pogoje za projektiranje določijo soglasodajalci na zahtevo investitorja ali projektanta. Soglasodajalci so komunalne organizacije in druge organizacije, na omrežje katerih je treba objekt priključiti, ter organizacije, določene v prostorskem izvedbenem aktu oz. v zakonu, kar je odvisno predvsem od tega, kje boste gradili in kaj boste gradili. Projektant mora upoštevati projektne pogoje, ki so jih dali soglasodajalci, zato si mora investitor oz. projektant pridobiti še soglasja k projektu od soglasodajalcev, ki so dali projektne pogoje. Tako pripravljen projekt je osnova, da lahko investitor ali projektant vloži zahtevek na upravni enoti za izdajo gradbenega dovoljenja. Iz navedenega je razvidno, da postopek ni bistveno poenostavljen in da bodo investitorji imeli težave s pridobivanjem gradbenih dovoljenj, čeprav je bil namen zakonodajalca, da se postopek poenostavi. Če pogledamo, v kakšnem času je mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje za manj zahteven objekt, dobimo naslednjo podobo: 1. lokacijska informacija...Občinski organ jo mora izdati v.....15 dneh. 2. pridobitev projektnih pogojev....soglasodajalci v............15 dneh. 3. priprava projekta projektanta v roku, določenem s pogodbo 4. pridobitev soglasij na projekt...soglasodajalci v............15 dneh. 5. pridobitev gradbenega dovoljenja od upravne enote v..........60 dneh po vložitvi popolne vloge. Rokovnik je izdelan s predpostavko, da bodo vsa soglasja pozitivna in da ni potrebna presoja vplivov objekta na okolje. Gradbeno dovoljenje bo tako mogoče pridobiti v 105 dneh, če ne upoštevamo časa, ki ga bo projektant potreboval za izdelavo projekta. Ta pa ni bistveno krajši od časa, ki smo ga potrebovali po starih predpisih. Bistvena novost je v tem, da morajo soglasodajalci dati soglasja v zakonsko določenem roku, sicer se šteje, da je soglasje dano. Kdaj bomo potrebovali lokacijsko informacijo? 1. Če bomo gradili objekt ali želeli postaviti pomožni objekt. 2. Če bomo želeli prodati svojo nepremičnino. 3. Če bomo začeli dela za spremembo rabe objekta. 4. Če bomo investicijska vzdrževalna dela izvajali na objektu, ki meji na javno površino ali je varovan s predpisi o kulturni dediščini. Gradbeno dovoljenje ni potrebno: 1. za redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela, 2. za dela, povezana s spremembo rabe, ki so skladna s prostorskim izvedbenim aktom, 3. za gradnjo enostavnih objektov - to so pomožni, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema. Občina ima predkupno pravico na vseh nepremičninah. Po zakonu o urejanju prostora ima občina predkupno pravico: - na celotnem območju poselitve, - na območju obstoječih oziroma predvidenih infrastrukturnih omrežij (vodovodi, ceste itd) in tudi zunaj poselitvenih območij. Da lahko občina uveljavlja predkupno pravico na nepremičninah, mora sprejeti odlok, v katerem mora ta območja prikazati do parcele natančno. Milan Železnik, direktor ZUM-a Da bi investitorjem in vsem tistim, ki želijo graditi, prihranili čas, smo se v ZUM-u, Grajska ulica 7, Maribor organizirali tako, da uredimo za vas celotno dokumentacijo in pridobimo tudi gradbeno dovoljenje. Oglasite se pri nas, svetovali vam bomo in pripravili celotno dokumentacijo za gradnjo. S tem boste prihranili tak čas kot denar. ZUM, urbanizem, planiranje, projektiranje, d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, telefon: 250 53 00, faks: 251 60 94, E-pošta zum@zum-mb.si ČIŠČENJE OKOLJA V soboto, 29- marca 2003, je potekala v občini Trnovska vas čistilna akcija. Ob sodelovanju vseh društev v kraju se je je udeležilo okrog 20 članov. Namen spomladanske akcije je bil, da se očisti kraj. Udeleženci so se razdelili v skupine in tako počistili obcestne jarke ob lokalnih cestah in regionalni, po kateri dnevno drvi množica avtomobilov. Akcija je potekala v smeri Trnovska vas-Biš, Trnovska vas-Ločič, Trnovska vas-Trnovski Vrh in Trnovska vas- Vitomarci. Najbolj je bila onesnažena regionalka Ptuj-Lenart. Nabrano je bilo kar za 50 vreč odpadnega materiala. Za odvoz je poskrbelo Čisto mesto Ptuj. Pri čiščenju je sodelovala tudi osnovna šola, ki je že v petek dopoldan očistila center Trnovske vasi. Še bo potrebno nekaj časa, da bomo ljudje spoznali, da odpadna embalaža, vrečke, steklenice, pločevinke, plastika, živalski odpadki in druga navlaka pač ne sodijo v obcestne jarke, ki so namenjeni odvodnjavanju. Pri nas še vedno velja miselnost, da je treba smeti čimprej spraviti stran od doma, in to po možnosti na sosedovo, da ne bo pot predolga. Vsi si želimo čisto in zdravo okolje, vendar včasih pozabimo na naravo, ki je vir in začetek življenja. Koliko nepotrebne človeške navlake nosijo s seboj naši potoki in skrivajo naši gozdovi. Pospravimo jo na odlagališča, na prostor, ki je namenjen uničevanju. Varujmo naravo, ne dovolimo, da poginejo živali in umrejo drevesa. Pohvala vsem, ki so se udeležili akcije in tako pripomogli k lepši in čistejši podobi kraja. Marija Pukšič Trnovski zvon Izdajatelj: Občina Trnovska vas Uredništvo: Marija Pukšič, Milena Meznarič, Marjan Potrč in Anita Vršič, dopisnik Romana Breznik in Barbara Drumlič. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Trnovska vas brezplačno. Medij TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBČINE TRNOVSKA VAS je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 107. Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas. Telefon: 02/757-95-10 Telefaks: 02/757-16-61 E-pošta: obcina.trnovska.vas@siol.net Časopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 360 izvodov Odgovorna urednica: Marija Pukšič Lektorica: Anita Vršič Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas Elektronski prelom, oblikovanje in tisk: Tiskarna Grafis, V^Požeg 4, Rače_____________________________ GURMANSKO-ROKODELSKA POT V februarju 2003 se je zaključil 6-mesečni rok I. faze razvojnega programa podeželja Gurmansko-rokodelska pot skozi Slovenske gorice, ki je potekal v 5 občinah. Od oktobra 2002 do februarja 2003 je 10 anketarjev v petih občin -Trnovska vas, Destrnik, Juršinci, Sveti Andraž in Dornava - izvedlo anketiranje. Obiskali so vsako gospodinjstvo v posamezni občini -po načelu od gospodinjstva do gospodinjstva oz. od hiše do hiše. Obiskali so vse naseljene hiše. Dejansko stanje poseljenosti se razlikuje od statističnega stanja, saj je bilo v petih občinah anketiranih 69,6 % vseh gospodinjstev po statistični evidenci oz. 93 % vseh dejansko naseljenih hiš. V ostalih 7 % so vikendi, ljudje živijo v tujini ipd. V opazovanem vzorcu 2.166 gospodinjstev je 3-174 aktivnih prebivalcev, od katerih je 1.377 oz. 43,4 % zaposlenih in 1.092 oz. 34,4 % nezaposlenih. V opazovanem vzorcu 3.134 aktivnih prebivalcev je 1.092 nezaposlenih ljudi. Izmed teh jih je samo 400 prijavljenih kot iskalcev zaposlitve na ZRSZ, medtem ko ostali nimajo urejenega nikakršnega statusa. > 500 - < 400 ■ - Juršinci Destrnik Trnovska Sv. Andraž Dornava OBČINE □ Zaposleni ■Nezaposleni □ Prijavljeni na ZRSZ SLIKA 1: Razmerje med zaposlenimi in nezaposlenimi po občinah Vir: anketa RPP -1. faza (leto 2002) Med vsemi nezaposlenimi je kar 58 % žensk, v strukturi prevladujejo mlajši, stari do 30 let. Teh je skupaj 42 %. Kar 66,8 % nezaposlenih ni prijavljenih na ZRSZ kot iskalci zaposlitve. Omenjene podatke je treba razumeti s predpostavko, da gre za vzorec anketiranih v osrednjih Slovenskih goricah v petih omenjenih občinah. Nadalje moramo omeniti, da so na zgornjih grafih prikazana razmerja za tisto populacijo, ki smo jo izluščili iz tistega dela nezaposlenih, ki so na ZRSZ prijavljeni (ne pa za vse nezaposlene na območju). Izpostavimo lahko, da po posnetku dejanskega stanja kaže, da se mlajše ženske (starostno obdobje do 30 let) prej registrirajo kot brezposelne, kot to storijo moški. Na opazovanem vzorcu se je pokazalo, da se največ prebivalstva ukvarja s poljedelstvom, s prašičerejo, vinogradništvom in govedorejo. Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali se ljudje želijo ukvarjati še s kakšno dejavnostjo, ki bi doprinesla k povečanju dohodka v posameznem gospodinjstvu, so bili najpogostejši odgovori: dopolnilne dejavnosti na kmetiji in med njimi domača in umetna obrt in zelenjadarstvo. Z anketo smo dobili še informacijo, katere tradicionalne jedi še pripravljajo, katere tradicionalne izdelke še uporabljajo, šege in običaji, ki so se še obdržali oz. kaj vse bi bilo možno ponuditi kot produkte v turistični destinaciji Gurmansko-rokodelske poti. Na celotnem območju se je 288 posameznikov opredelilo, da jih zanimajo dejavnosti, s katerimi bi se lahko vključili v celovito turistično ponudbo Gurmansko-rokodelske poti. V anketah in na delavnicah so ljudje tudi povedali, da pogrešajo razne oblike druženja, organizirano turistično ponudbo (v nekaterih občinah je sploh ni), obnavljanje zgodovinsko zaščitenih objektov (npr. stara viničarija), organiziranje sejmov in razstav ter prostorov, namenjenih tej dejavnosti, izboljšanje infrastrukture (ceste, vodovod, kanalizacija, čistilna naprava, kabelska...), socialne ustanove (nova šola, vrtec, lekarna, zdravstveni dom, ureditev športnih in kulturnih objektov (igrišča, telovadnice, dvorane, kino...), drugi objekti (banka, čevljar, bankomat, gostilne, kmečki turizem, trgovine, servisi, bencinska črpalka...). UGOTOVITVE: 1. ugotovitev: na obravnavanem območju je med aktivnim prebivalstvom 34,4 % nezaposlenih. Med temi prevladujejo ženske (57 %) in mlajši, stari do 30 let, teh je 42%. To sta ciljni skupini, ki jima je že po zakonu o zagotavljanju enakih možnosti potrebno zagotoviti posebno pozornost pri iskanju zaposlitvenih priložnosti. Anketa je pokazala, da je na obravnavanem območju veliko zaposlitvenih priložnosti za omenjeni ciljni skupini v dopolnilni dejavnosti na kmetiji oz. v raznih oblikah osebnega dopolnilnega dela. 2. ugotovitev: Na opazovanem območju prevladujejo kmetijske dejavnosti, saj se kar 1059 gospodinjstev ukvarja z eno od kmetijskih dejavnosti, medtem ko registriranih dopolnilnih dejavnosti skorajda ni. Iz posnetka stanja je razvidno, da bi se 288 posameznikov želelo ukvarjati z dodatnimi dejavnostmi, vendar pri tem potrebujejo vso možno podjetniško podporo, ki jim jo lahko nudi okolje 3. ugotovitev: Med potencialnimi dejavnostmi, ki bi lahko bile ponudba na Gurmansko-rokodelski poti, so: - domača in umetna obrt - 54 posameznikov, - zelenjadarstvo - 28 posameznikov, - turizem na kmetiji - 19 posameznikov, - predelava živil rastlinskega izvora — 11 posameznikov, - predelava živil živalskega izvora - 6 posameznikov, - ostale dejavnosti (šola jahanja, etnografski muzeji, naivna umetnost, prevozi na tradicionalni način ipd.) - 56 posameznikov, -112 posameznikov pa želi razširiti oz. prestrukturirati osnovno kmetijsko dejavnost, ki bi lahko bila podpora gurmanski ponudbi na tej poti. 4. ugotovitev: Obravnavano območje je del zgornjega Podravja, v katerem se je začelo oblikovati podjetniško podporno okolje za razvoj in trženje dopolnilnih dejavnosti na podeželju. To podporo predstavljajo: - Podeželsko razvojno jedro - Center VITA, Zavod za razvoj podeželja, - Regionalni sklad dela Podravje, - vavčerski sistem svetovanja v okviru Ekonomskega inštituta Maribor, in ZRS Bistra Ptuj, - organizacije za usposabljanje in izobraževanje: Animacija Ptuj, LU Lenart in Slovenska Bistrica, Andragoški zavod Maribor, - Lokalnoturistične organizacije Lenart in Ptuj, - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor in Ptuj, - lokalne skupnosti. Občina Trnovska vas izvaja skupaj z MKGP 12-mesečni projekt CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi). Aktivnosti projekta CRPOV se trenutno nadaljujejo v II. fazi. V marcu in aprilu 2003 je planirana izvedba delavnic za: -kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti, -turizem, -obrt in podjetništvo. Na delavnice bodo vabljeni vsi občani, še posebej tisti, ki so aktivni na posameznih področjih, v raznih organizacijah, društvih... Vse občane vabimo, da aktivno sodelujete na vseh področjih, saj imate možnost soustvarjati razvojni program vaše občine, kraja in okolja, v katerem živite. Vi določate, kakšen bo vaš kraj v prihodnje. Vita Maribor, Olga Pregl SEJA OBČINSKEGA SVETA Občinski svet občine Trnovska vas je 7. 2. 2003 zasedal na 2. redni seji. Obravnaval je sklepe 1. redne seje in potrdil zapisnik. Občinskemu svetu je bil predstavljen proračun občine Trnovska vas za leto 2003. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini. Prav tako so sprejeli Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj. Občinski svet je obravnaval tudi dopis Javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj o izgradnji reševalne postaje. Svetniki načeloma podpirajo izgradnjo reševalne postaje, vendar so zahtevali dodatna pojasnila odjavnega zavoda. Občinski svet je obravnaval vloge občin, v katerih naprošajo, da jim občina Trnovska vas izda soglasje, da se vknjižijo na nepremičninah kot lastniki v zemljiški knjigi. Občinska uprava občine Trnovska vas MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR TRNOVSKA VAS 2003 Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) bo med 27. junijem in 5. julijem 2003 organiziralo mladinski ornitološki raziskovalni tabor v Trnovski vasi. Namen tega bo navajanje mladih na raziskovalno delo v ornitologiji in naravo varstvu, urjenje v pravilnem izvajanju raziskovalnega dela in druženje z izmenjavo informacij in izkušenj. 20 mladih ornitologov iz vse Slovenije bo poskušalo opraviti popis populacije rjavega srakoperja v Šturmovcih, ugotavljali bodo nove lokacije sivih sov, opravili popis ptic ekstenzivnih ribnikov, po mednarodni priznani metodi bodo popisali gnezda belih štorkelj in iskali velikega skovika v Slovenskih goricah. Udeleženci bodo nastanjeni v OŠ Trnovska vas. Mladinski raziskovalni tabor Trnovska vas 2003 bodo spremljala tudi predavanja za vaščane in javna zaključna predstavitev rezultatov dela. Projekt je finančno podprlo ministrstvo za okolje, prostor in energijo, občina Trnovska vas in DOPS. Da bi si dvignili naravovarstveno zavest in pridobili znanje o pticah se radi udeležite predstavitev, ki nam jih bodo pripravili mladi raziskovalci v Trnovski vasi. Marija Pukšič ISKRICA Kar kot trezen misliš, kot vinjen govoriš. Pregovor Življenje brez praznikov je kot dolgo potovanje brez krčme. Demokrit SEJA OBČINSKEGA SVETA Občinski svet občine Trnovska vas je 10.4.2003 zasedal na svoji 4. redni seji. Obravnaval je sklepe 3. redne seje ter potrdil zapisnik. Občinski svet je obravnaval in potrdil proračun občine Trnovska vas za leto 2003. Prav tako je obravnaval in sprejel Odlok o zaključnem računu proračuna občine Trnovska vas za leto 2002. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali ter sprejeli Dopolnitve pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov in Sklep o financiranju političnih strank v občini Trnovska vas. Klavdija Arnuga 54. OBČNI ZBOR KORK-a TRNOVSKA VAS Naša občina ne bi bila to, kar je, če je ne bi dopolnjevala društva, ki v njej delujejo. Prav gotovo je eno izmed teh tudi Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Trnovska vas. Društvo RK je 22. februarja 2003 priredilo občni zbor, na katerem smo si iz poročil preteklega leta ustvarili dejansko podobo. Kot humanitarna organizacija je v minulem letu priskočila na pomoč dvema družinama, ki so jima ognjeni zublji v nočeh, polni groze, uničili njihovo imetje. Mladi mamici, ki je ostala brez vsega, smo s skromno pomočjo omilili stisko v trenutku, ko je bila največja. Med letom smo dvema mladima invalidoma sofinancirali njuno zdravljenje. Spomnili smo se starejših in socialno ogroženih ter jih obdarili pred prazniki. Naše društvo vsako leto pridobiva nove člane in v preteklem letu smo jih še posebej veliko, saj so postali mladi člani RK tudi učenci osnovne šole. Ker pa je življenje kruto in neizprosno, vsako leto kakega tudi izgubimo. V minulem letu je bil to zaslužni dolgoletni član - predsednika KORK-a, g. Jožef Majerič. Težko je, ko neka skupnost izgubi človeka, ki mu lahko zaupaš in zaupali smo mu. Toda nekega poletnega dne smo ga izgubili. Zato je naše društvo na zadnjem občnem zboru izvolilo novo predsednico, go. Kristo Vršič. Prepričani smo, da bo znala nadaljevati zastavljene cilje. Seveda ne želimo v društvu žeti le sadov preteklih uspehov. Zato bomo s finančno pomočjo občine, ki se je nadejamo, in s pomočjo območne organizacije še naprej skušali pridobiti sredstva, ki jih bomo znova vrnili našim občanom, ki so pomoči potrebni. Ob tej priložnosti želim omeniti tudi krvodajalske akcije, ki jih moramo in želimo organizirati. Kri je tekočina, ki rešuje življenja. Nikoli ne vemo, kdaj jo bomo potrebovali, zato se vsi, ki želite storiti kaj zase in za sočloveka, prijavite pri naši referentki Ireni Rola. Nihče vam ne bo mogel poplačati vaše krvi, zato pa bo življenje nekoga ohranjeno in zaradi vas bo nekdo živel in preživel. Ob koncu tega prispevka želim reči le še to: naša občina ni velika, toda v njej deluje društvo z velikimi dejanji in majhnimi finančnimi sredstvi. Zato upam, da bodo ljudje, ki jo vodijo, imeli posluh, ko bodo odmerjali delež, ki nam pripada. Člani upravnega odbora se bomo potrudili, da bomo konec leta zagotovo prišli v vsako hišo z novim koledarjem, vam pa zaželeli sreče in zdravja. Vaš prispevek bomo namenili tja in tistim, ki ga potrebujejo. Upravni odbor se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali KORK-u Trnovska vas. Kristina Čeh Spoštovani občani! Življenjski prostor bitij, živečih v naravi, je precej okrnjen. Vsi moramo skrbeti za ohranjanje narave in živali, saj je to edini pogoj za naše zdravo življenje. Zato se, spoštovani občani, obračamo na vas s prošnjo, da vsi skupaj zavarujemo naravo z naslednjimi ukrepi: - preprečimo klateškim psom, da stikajo po gozdovih, saj smo priča številnim preganjanjem in pokončanjem divjadi; - preprečimo kurjenje po nasipih in drugih predelih v naravi, saj tako ogrožamo varnost, uničujemo življenjski prostor divjadi in malih živali. Prepričani smo, da boste premislili in ubrali kakšno drugo pot pri vzdrževanju in čiščenju nasipov ter drugih predelov v naravi. Hvala vam! Lovska družina Trnovska vas LOVSKI KRST Vsako društvo ima svoje posebnosti, zakone in naloge. Lovsko društvo še posebej v zimskem času dobi svojo podobo, saj so lovci dolžni poskrbeti za prezeble živali, ki v mrzlih dneh iščejo zatočišče in hrano za preživetje. Biti lovec niti ni tako enostavno, kot bi si kdo mislil, saj zahteva veliko truda in discipline. Da ne more kar vsak postati lovec, kažejo že lovski izpiti, ki so se v zadnjih letih zelo poostrili in brez določenega znanja pač ni možnosti, da bi si lahko pridobili naziv. LD Trnovska vas je z letošnjim letom dobila štiri nove člane, ki so uspešno opravili vse izpite. Toda lovci tudi s tem še niso zadovoljni, zato je vse novince čakal še lovski krst, ki je bolj kot ne namenjen zabavi, druženju pa seveda samemu krstu. Tako je nove člane, g. župnika Jožeta Rajnera, Poldija Čeha, Srečka Čeha in Zvonka Horvata čakal še ta zadnji preizkus, ki jih je ločil do naziva lovec. Krst je potekal v soboto, 15. februarja, v Kulturni dvorani v Trnovski vasi. Vsi štirje “krstniki” so morali pred strogo sodišče, ki so ga sestavljali sodnik (Alojz Benko), tožilec (Franc Sušnik) in birič (Sandi Čeh). O vsakem obtožencu so povedali par besed, nato pa so morali odgovarjati na vprašanja. Vsak napačen odgovor je za vprašanega pomenil “šus” (kozarec vina). Po izrečenih obtožnicah je sledil še krst z debelo palico. Po koncu programa, ki je bil zares pester in zabaven, so sledile čestitke vsem novopečenim lovcem, nato pa se je večer nadaljeval ob obilni večerji in hitrih ritmih ansambla Kavalirji. Romana Breznik Ali vas mikajo športne dejavnosti? Aerobika, odbojka, košarka, badminton, namizni tenis Vse to vam je zdaj na voljo! Mnogi med nami so se že oziroma smo se že naveličali zime. V mislih že vidimo in duhamo cvetočo pomlad. A zima še ostaja in nam lepša dneve z belo snežno odejo. In prav je tako, saj je to še zmeraj zimski čas. Prav ti zimski dnevi pa so lahko marsikdaj dolgočasni in neskončno dolgi. Posebno večer je tisti del dneva, ko si pogosto ne znamo najti kakšnega pametnega opravila. Ta del dneva pa je kot nalašč za sprostitev duha in telesa, za nabiranje telesne kondicije -za rekreacijo. To si lahko zdaj pridobimo tudi v naši občini. V okviru ŠD Kenguru je štiri dni v tednu rezerviran KD Trnovska vas za razne športne aktivnosti. Vsi, ki imate radi košarko, se lahko te vrste rekreacije udeležite vsak torek med 18. in 20. uro. Ob sredah se lahko sprostite ob igranju badmintona in namiznega tenisa, prav tako med 18. in 20. uro. Za badminton je priporočljivo, da s seboj prinesete loparje in žogice. Ob nedeljah zvečer, med 18. in 20. uro, pa lahko igrate odbojko ali namizni tenis. Posebna vrsta rekreacije, malce bolj živahna od prejšnjih in pod vodstvom g. Dušana Šut iz G. Radgone, pa se odvija vsak četrtek med 18. in 19. uro. V tem času se lahko udeležite aerobike, ki vsebuje elemente tae-boo, latino, TNZ (vaje za trebuh noge in zadnjico) in hi-lo aerobiko. Vaje potekajo ob spremljavi glasbe in pod vzpodbudnim vodstvom g. Dušana. Aerobika poteka od 23. januarja 2003 in je zelo dobro obiskana. Vsi, ki vas zanima ali si želite malce razgibati svoje telo, lepo in prijazno vabljeni! Starost ni pomembna! Pomembna je volja in želja! Barbara Drumlič ALL STARS 2002 Ena znanih starejših pesmi gre nekako tako: V Ljubljano, v Ljubljano, v Ljubljano gremo mi... In v Ljubljano smo se odpravili tudi mi, štirinajst članov ŠD Kenguru. Konec lanskega leta 2002, natančneje 26. decembra smo se z osebnimi avtomobili napotili v belo Ljubljano. Pa ne kar tako! Tja smo odšli, da si ogledamo ALL STARS 2002. Spretni vozniki (Matjaž Kramberger, Roman Maguša in Matjaž Šalamun) so nas varno pripeljali v Ljubljano, naš glavni cilj je bila Hala Tivoli, kjer je potekalo tekmovanje. Ob prihodu smo najprej varno parkirali avtomobile, naredili skupinsko fotografijo in tako ovekovečili naš prihod v glavno mesto. Nato smo se takoj odpravili v dvorano. Po krajšem oddihu in spremljanju tekme med mladimi igralci Zahoda in Vzhoda smo se odločili, da je najbolje, da gremo v mesto, da se vsaj nekoliko okrepčamo. V centru smo se odžejali, si ogledali oziroma nagledali, kje imajo kaj dobrega za pod zob in se počasi odpravili nazaj proti Hali Tivoli. Na ulicah Ljubljane smo imeli priložnost srečati tudi nekatere znane osebnosti: Gorana Juraka (košarkar Union Olimpije), Kenyana Weaksa (košarkar Pivovarna Laško), Janjo Zupan (nekdanja mis Slovenije) in Aljaža Pegana (telovadec). Pri hali so nam močno zadišali konjski hamburgerji, a je bila prevelika gneča, da bi čakali, pa tudi časa ni bilo, saj nas je v dvorani čakala zanimiva tekma, ki je nismo želeli zamuditi. Svoj opazovalni prostor smo našli v drugi in tretji vrsti. Tako smo se še bolj prepustili užitkom ob gledanju In navijanju. Košarkarski spopad je potekal med medijskimi zvezdami in prvaki veteranske jadranske lige. Slednji so tudi zmagali z rezultatom 80:63. V ekipi medijskih zvezd so bili: Dušan Šešok (predsednik košarkarske zveze Slovenije), Miki V. (član skupine Victory), Zoran Predin, Roman Jakič, Alfred Jermanič, Peter Mankoč, Slavko Kotnik, Jernej Šugman, Pavle Polanec, Gašper Bolhar in Sabina Felc (kapetanka slovenske ženske reprezentance). Skupino prvakov so sestavljali naslednji igralci: Marko Slokar, Dušan Hauptman, Dušan Kovačič, Mario Primorac, Martin Ostrman in Marjan Kosi. Tekma je bila izredno zanimiva, pestra in napeta, a na koncu so si zmago priborili prvaki. Po tekmi je bil odmor, v katerem so potekale razne nagradne igre. Nekateri izmed nas so si v tem času priborili podpis Petra Mankoča (svetovni rekorder v plavanju), njegove plakate in koledarje. Tako se je počasi približevala glavna tekma ALL STARS, ki je odločila zmagovalca med Zahodom in Vzhodom. Ekipa Zahoda je bila pod taktirko Toma Mahoriča in Saša Filipovskega. Ekipo so sestavljali: Goran Jurak, Vladimir Boisa, Jasmin Hukič, Vlado Ilievski, Uroš Slokar (sin Marka Slokarja), Ernest Novak, Boris Jaman in Aljaž Janža. Ekipo Vzhoda je vodil Neven Spahija s pomočjo Slavka Kovačeviča. Vzhod je bil v naslednji postavi: Keanyan Weaks, Jamie Arnold, Slavko Duščak, Smiljan Pavič, Aleksander Čapin, Matjaž Tovornik, Ilija Petrovič, Rok Kaučič in Mario Dundovič. Kot se spodobi za takšno tekmovanje, je zadonela himna, ki jo je v živo zapela Alenka Godec. In nato se je začel košarkarski spopad med Vzhodom in Zahodom. Zmago si je priboril Zahod. V odmoru smo dobili tudi zmagovalca v metanju trojk; ta naslov si je prislužil Slavko Duščak. Spremljali smo lahko tudi nastop Zmajčic in akrobatske skupine Žabe. V dvorani smo videli tudi Zmaga Sagadina (športnega direktorja Crvene zvezde). Po končanem šovu v hali smo se napotili nazaj v mesto, saj so se nam naši želodčki že prav pošteno oglašali in navijali za hrano tako močno, kot smo mi prej za igralce. Ob Ljubljanici smo se okrepčali s picami, se nato še sprehodili po lepo okrašeni Ljubljani in se nato polni čudovitih vtisov in doživetij ter prijetnega skupnega druženja odpravili proti domu. Barbara Drumlič USTANOVITVENI ZBOR ŠD KENGURU V decembru 2002 je naša občina postala bogatejša za še eno društvo - ŠD Kenguru. Ustanovitveni zbor je potekal 11. 12. 2002 v DK Trnovska vas. Pobudnik oziroma predlagatelj je bil Boris Pukšič. Na začetku je bilo treba izvoliti delovno predsedstvo, kajti drugače se zbor ni mogel nadaljevati. Vanj so bili predlagani in izbrani: Vanja Požegar, Roman Maguša, Tomaž Šalamun in Mitja Sušnik. Po tem dejanju se je pričel zbor odvijati po točkah dnevnega reda. Najprej je delovni predsednik Tomaž Šalamun predstavil pravila športnega društva. Temu je sledila razprava po posameznih členih in tako je bil z nekaterimi spremembami pravilnik tudi sprejet. Soglasno je bil sprejet sklep o ustanovitvi športnega društva. Sprejeto je bilo, da se imenuje Športno društvo Kenguru in da bo sodelovalo z Novo KBM. Če bi nehalo delovati, se sredstva prenesejo na TD Trnovska vas. Sedež je v Trnovski vasi 38. Prav tako je bil sprejet sklep o članarini, ki za odrasle znaša 1000 SIT, do 18. leta starosti pa 500 SIT. Ob koncu je bil sprejet še sklep o žigu društva, na katerem je kenguru. Glede na zgoraj navedene točke je bil sprejet Statut športnega društva Kenguru. Temu je sledila predstavitev nekaterih načrtov, ki jih je predstavil Boris Pukšič: registracija društva, razna športna tekmovanja (v nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu...), organizacija prireditve Veter v laseh, organizacija plesnih vaj, aerobike (že poteka vsak četrtek ob 18.00 v DK Trnovska vas), sodelovanje z drugimi športnimi društvi in ostalimi društvi iz naše občine ter okolice, priprava internetne strani (to si lahko ogledate na trenutnem naslovu: users.volja.net/sdkenguru), vključevanje mladine v športne dejavnosti, zimsko rekreacijo (poteka v torek ob 19.00, sredo in v nedeljo zvečer pa ob 18.00 v DK Trnovska vas), ureditev tekaških prog in še marsikaj. Predlagani plan je bil soglasno sprejet. Sledil je izbor izvršnega odbora in nadzorne komisije. V njiju so bili predlagani in soglasno sprejeti: predsednik društva je postal Boris Pukšič, podpredsednik Uroš Majerič, tajnica Milena Kapun, blagajničarka Barbara Drumlič. Člani: Nataša Breznik, Mitja Sušnik, Roman Maguša, Vanja Požegar in Tomaž Šalamun. V nadzorni odbor so bili sprejeti Marko Požegar, Vili Lovrenčič in Romana Breznik (predsednica). Disciplinski odbor sestavljajo: Matjaž Šalamun (predsednik), Andrej Muršec in Matej Meznarič. Ob koncu so se oglasili še nekateri člani s svojimi predlogi. Ustanovitvenega zbora se je udeležilo 16 ljudi, trenutno (v času pisanja članka) pa društvo šteje 83 članov. V zelo kratkem času je pridobilo izredno veliko novih. Vsi, ki bi to radi postali, ste prav lepo vabljeni in dobrodošli. Barbara Drumlič Uradni vestnik Občine Trnovska vas 18. april 2003 Teto IV, številka 1 1. SKLEP O PODALJŠANJU ZAČASNEGA FINANCIRANJA JAVNE PORABE V OBČINI TRNOVSKA VAS V LETU 2003 2. SKLEP O ENKRATNEM PRISPEVKU ZA NOVOROJENCE V OBČINI TRNOVSKA VAS ZA LETO 2003 3. URADNI POPRAVEK 4. ODLOK o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini TRNOVSKA VAS 5. SKLEP o financiranju političnih strank v občini Trnovska vas 6. DOPOLNITEV PRAVILNIKA o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov 7. ODLOK o proračunu občine Trnovska vas za leto 2003 8. ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE TRNOVSKA VAS ZA LETO 2002 9. ODLOK o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj 10. PROGRAM PRIPRAVE SPRMEMB IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986, 2000, DOPOLNJEN LETA 1994, IN PROSTORSKIH SESTAVIN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990, DOPOLNJEN LETA 1994, ZA OBMOČJE OBČINE PTUJ IZVEN MESTA PTUJ TER DOPOLNITVE PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE OBČNE PTUJ IZVEN MESTA PTUJ V LETU 1997 1. Na podlagi 148. člena Ustave RS (Uradni list RS ŠT. 33/91-1), 55-57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter 32. in 33. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02) je občinski svet občine Trnovska vas na seji dne 19. 3. 2003 sprejel SKLEP O PODALJŠANJU ZAČASNEGA FINANCIRANJA JAVNE PORABE V OBČINI TRNOVSKA VAS V LETU 2003 Trnovska vas za leto 2003. 3- člen V obdobju začasnega financiranja ni dovoljeno začeti izvajati novih investicij, ki niso bile zajete v proračunu za leto 2002.. 4. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas, uporablja pa se od 1. 4. 2003. Trnovska vas, 19. 3. 2003 Štev.: 031-01/2003-2 ŽUPAN OBČINE: KARL VURCER, s. r. novorojence, rojene v letu 2003 v občini Trnovska vas. 2. člen Enkratni prispevek za novorojence za leto 2003 (v nadaljevanju: prispevek) je knjižno darilo in vrednosti bon v višini 10,000.00 SIT, namenjen v pomoč staršem in v spodbudo starševstvu. 3- člen Pravica do knjižnega darila in vrednostnega bona v višini 10,000. 00 SIT pripada novorojencu v družini. Pravico do prispevka uveljavlja eden od staršev oziroma zakoniti zastopnik, pri katerem otrok živi. 1. člen Do sprejetja odloka o proračunu občine Trnovska vas za leto 2003 se financiranje potreb uporabnikov proračunskih sredstev začasno nadaljujejo na podlagi proračuna za preteklo leto, vendar najdlje do 30. 4. 2003. Pri začasnem financiranju se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2002. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po tem sklepu so sestavni del proračuna občine 2. Na podlagi 8. člena Pravilnika o enkratnem prispevku za novorojence v občini Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas 2/02) župan občine izdaja SKLEP O ENKRATNEM PRISPEVKU ZA NOVOROJENCE V OBČINI TRNOVSKA VAS ZA LETO 2003 1. člen Ta sklep ureja enkratni prispevek za 4. člen Pogoji za pridobitev prispevka so določeni v Pravilniku o enkratnem prispevku za novorojence v občini Trnovska vas. Št. 031-01/03-01 Trnovska vas, 5. 2. 2003 Župan občine: Karl Vurcer, s. r. 3. Uradni popravek V Uradnem vestniku občine Trnovska vas z dne 31. december 2002, št. 9 je v preambuli sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in nezazidanega stavbnega zemljišča na območju občine Trnovska vas za leto 2003 napačno vpisana seja občinskega sveta in datum. Pravilno se glasi: »je občinski svet občine Trnovska vas na korespondenčni seji, dne 30. 12. 2002 ». Ta popravek se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas. Številka: 032-01/02-01 Datum: 7. 2. 2003 Župan občine: KARL VURCER, s.r. 4. Na podlagi 29. in 6l. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 -odi. US, št. 45/94 - odi. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odi. US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odi. US, 44/96 - odi. US, 26/97, 70/97, 74/98, 59/99 - odi. US in 70/00), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 - odi. US, 1/96, 9/99 - odi. US, 56/99 - ZON, 22/00 - ZJS) in 7. člena Statuta občine Trnovska vas, (Uradni vestnik Tednika št. 1/99, Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 2/2001) ) je Občinski svet Občine Trnovska vas na 2. redni seji dne 7. 2. 2003 sprejel ODLOK o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini TRNOVSKA VAS 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa način opravljanja obvezne gospodarske lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna služba) v Trnovski vasi. Ravnanje s komunalnimi odpadki po tem odloku zajema zbiranje komunalnih odpadkov v občini Trnovska vas in njihovo prevažanje na regijski Center za ravnanje z odpadki v Mestni občini Ptuj (v nadaljnjem besedilu: regijski center), medtem ko se predelava in njihovo odstranjevanje, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo in odstranjevanje odpadkov, vrši v regijskem centru v skladu z veljavnimi republiškimi predpisi in odlokom Mestne občine Ptuj. Ta odlok ureja tudi ravnanje z neurejenimi oziroma divjimi odlagališči na območju občine Trnovska vas. 2. člen S tem odlokom se določajo: 1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe, 2. vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev, 3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, 5. viri financiranja in oblikovanje cen storitev javne službe, 6. obračun storitev javne službe, 7. vrste objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, 8. nadzor nad izvajanjem javne službe. 3. člen Subjekti ravnanja z odpadki so: 1. Občina Trnovska vas, 2. Mestna občina Ptuj, na območju katere leži regijski center, 3. izvajalci javne službe, 4. povzročitelji komunalnih odpadkov: - vsak prebivalec in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju občine Trnovska vas in povzroča nastajanje komunalnih odpadkov ter vsaka oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe, - upravljavci javnih površin, zelenic, pokopališč, - organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, ki uporabljajo javne ali zasebne površine in dmge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe, - organizatorji čistilnih akcij. 4. člen Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju Trnovske vasi. 2. Povzročitelj komunalnih odpadkov je vsak prebivalec občine Trnovska vas in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejavnost v občini Trnovska vas in povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe. 3. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »embalaža vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki. 4. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. 5. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. 6. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke. 7. Biološko razgradljivi odpadki so organski kuhinjski odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije«, odpadki, primerni za kompostiranje iz podskupine »odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč)« in po sestavi organskim kuhinjskim odpadkom podobni odpadki iz živilskih trgov iz podskupine »drugi komunalni odpadki«, s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki. 8. Preostali odpadki so komunalni odpadki, iz katerih so povzročitelji komunalnih odpadkov izločili ločene frakcije, biološko razgradljive odpadke, kosovne odpadke in nevarne frakcije in jih prepuščajo izvajalcu javne službe v posodah za preostale odpadke. Praviloma mora izvajalec javne službe iz preostalih odpadkov dodatno izločati ločene frakcije in biološko razgradljive odpadke z razvrščanjem zbranih preostalih odpadkov v sortirnici. 9. Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, in ostanki, ki nastanejo pri predelavi ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov. Praviloma so ostanki komunalnih odpadkov odpadki, ki se jih zaradi sestave ali načina nastajanja ne more razvrstiti v eno od skupin ločenih frakcij komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 16 00 in 20 01 ali v druge skupine komunalnih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki. 10. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov na poziv izvajalca javne službe na prevzemnem mestu prepušča kosovne odpadke po vnaprej določenem in javno objavljenem urniku. 11. Prevzemno mesto preostalih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe preostale odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto preostalih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto preostalih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku uporabe storitev službe prevzemanja preostalih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest. 12. Zbirno mesto preostalih odpadkov je mesto, kjer so nameščene posode, v katere povzročitelji komunalnih odpadkov neovirano odlagajo preostale odpadke. Zbirno mesto preostalih odpadkov praviloma ni na javni površini. 13- Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo. 14. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. 15. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij. 16. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem centru povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice zbirnega centra prepuščajo izvajalcu javne službe te frakcije in kosovne odpadke. 2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 5. člen Občina Trnovska vas zagotavlja javno službo z dajanjem koncesije eni ali več osebam zasebnega prava za: - zbiranje in prevažanje komunalnih odpadkov, - predelavo komunalnih odpadkov, - odstranjevanje komunalnih odpadkov. 6. člen Opravljanje javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki se izvaja na celotnem območje občine Trnovska vas. 7. člen Zbiranje odpadkov, določeno s tem odlokom, razen zbiranja biološkoraz- gradljivih odpadkov, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov kompostirajo sami, se izvaja, glede pogojev za prevzem odpadkov, za vse uporabnike storitev javne službe na enak način. 3. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV 8. člen Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela: 1. zbiranje in prevažanje komunalnih odpadkov, ki vključuje tudi obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje komunalnih odpadkov v regijskem centru pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, in sicer v naslednjem obsegu: - ločeno zbiranje in odvoz ločenih frakcij, - obdelavo in po potrebi tudi dodatno sortiranje ločenih frakcij ter začasno skladiščenje v regijskem centru pred oddajo v predelavo, - ločeno zbiranje in odvoz biološko razgradljivih odpadkov, - zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov, - obdelavo kosovnih odpadkov v regijskem centru pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje, - zbiranje in odvoz nevarnih frakcij, - zbiranje in odvoz preostalih odpadkov, - izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra, - obdelavo ostankov komunalnih odpadkov v regijskem centru s stiskanjem in baliranjem odpadkov zaradi zmanjšanja volumna odpadkov, ki se odlagajo, - zbiranje in odvoz odpadkov iz javnih površin, zelenic in pokopališč; 2. predelavo komunalnih odpadkov v regijskem centru v naslednjem obsegu: - obdelavo in predelavo biološko razgradljivih odpadkov; 3. odstranjevanje komunalnih odpadkov v regijskem centru v naslednjem obsegu: - odlaganje ostankov komunalnih odpadkov. 9. člen Za zagotavljanje kakovostne javne službe je na celotnem območju občine Trnovska vas uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki je obvezno za vse povzročitelje komunalnih odpadkov in uporabnike vsake stavbe, ki je na območju Trnovska vas in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče, ali je počitniška hiša, ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki. Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamezna etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe. 10. člen Ločeno zbiranje frakcij se zagotavlja v enem zbirnem centru občine in v vaških zbiralnicah ločenih frakcij oz. ekoloških otokih. Predvideva se 3 do 7 ekoloških otokov. 11. člen Zbirni center in zbiralnice ločenih frakcij morajo biti opremljene z namenskimi zabojniki za ločeno zbiranje tako kot to določa predpis o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena mora biti zbirni center opremljen tudi za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov iz vrtov, kot so trava, vejevje, listje, rože, zeleni odrez in podobno ter manjših količin gradbenih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov. Izvajalec javne službe, ki je upravljavec zbirnega centra, mora na vhodu v zbirni center postaviti tablo, na kateri so podatki o izvajalcu javne službe, odgovorni in kontaktni osebi zbirnega centra, vrstah odpadkov, ki se zbirajo in prevzemajo v zbirnem centru ter čas obratovanja zbirnega centra. Zbirni center mora biti ograjen in opremljen s tehtnico za tehtanje odpadne embalaže, ki jo izvajalec javne službe predaja v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter ločenih frakcij, ki gredo v predelavo, v kolikor ni tehtanje zagotovljeno izven območja zbirnega centra ali s tehtnicami na vozilih za prevoz odpadkov. 12. člen Zbiralnice ločenih frakcij je potrebno urediti v vsakem naselju, stanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih območjih, ob trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, šolah in otroških vrtcih. Število zbiralnic ločenih frakcij, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo ločene frakcije, je na posameznem območju občine Trnovska vas sorazmerno gostoti poselitve na tem območju in se ga določi tako, da je po ena zbiralnica ločenih frakcij na največ 500 prebivalcev s stalnim prebivališčem na tem območju. Ne glede na določbe 2. odstavka tega člena je potrebno urediti zbiralnico ločenih frakcij v območjih razpršene poselitve tako, da radialna razdalja od najbolj oddaljenega objekta ne presega 1000 metrov. 13- člen V okviru ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov se povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki biološko razgradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, zagotavlja prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov v namenskih zabojnikih, ki se namestijo ob posodah za prepuščanje preostalih komunalnih odpadkov. 14. člen Občasno prevzemanje kosovnih odpadkov izvaja izvajalec javne službe najmanj enkrat letno na celotnem območju občine Trnovska vas. 15- člen Prevzemanje nevarnih frakcij opravlja izvajalec javne službe s premično zbiralnico nevarnih frakcij, tako kot je predpisano s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Oddajanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij se povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja najmanj enkrat letno na najmanj 2 mestih, ki se upoštevajoč gostoto poselitve enakomerno razporejena po celotnem območju občine Trnovska vas. 16. člen Preostale odpadke izvajalec javne službe prevzema tako, da njegove storitve uporabljajo na enak način in skupno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi. 17. člen Prevzemanje preostalih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v posodah naslednjih velikosti: - 80, 120, 240, 770, 1.100, 4.000, 5.000 in 7.000 1. Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko občasno prepuščajo preostale odpadke tudi v tipiziranih vrečkah, če v posodah ni prostora za vse odpadke. Prepuščanje preostalih odpadkov v tipiziranih vrečkah je lahko tudi redno, če izvajalec javne službe tako prepuščanje odobri zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti prevzemnega mesta od stavbe, v kateri komunalni odpadki nastajajo. 18. člen Če skupna občinska uprava, ki je pristojna za ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Trnovska vas (v nadaljnjem besedilu: pristojna uprava), v soglasju z občinsko upravo občine Trnovska vas (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava), za posamezno območje poselitve odloči, da imajo povzročitelji komunalnih odpadkov možnost prepuščanja preostalih odpadkov v tipiziranih vrečkah in se za tako prepuščanje odloči večina uporabnikov posamezne stavbe, je prepuščanje preostalih odpadkov v tipiziranih vrečkah obvezno za vse uporabnike te stavbe. Pristojna uprava v soglasju z občinsko upravo odloči o možnosti prepuščanja preostalih odpadkov v tipiziranih vrečkah, če na podlagi evidenc treh zaporednih preteklih let o zbranih ločenih frakcijah sledi, da je v vsakem letu tega triletnega obdobja masa zbranih ločenih frakcij na posameznem območju poselitve presegla 30% mase vseh preostalih odpadkov, ki nastanejo na tem območju v enem letu. Letno količino mase vseh preostalih odpadkov iz prejšnjega odstavka se izračuna kot zmnožek števila prebivalcev, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na tem območju poselitve, in povprečne letne količine zbranih preostalih odpadkov na prebivalca na območju Občine Trnovska vas. 4. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE 4.1. Splošni pogoji 19. člen Prevzem komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ali v zbirnih centrih ter njihov prevoz na mesto predelave ali na mesto obdelave pred odstranjevanjem, se opravlja z manjšimi posebnimi vozili (od 5 do 8 ton nosilnosti), katerih opremljenost zagotavlja praznjenje posod in zabojnikov, nakladanje odpadkov ter prevoz in razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa, ne uničevanje občinskih cest in raztresanja odpadkov. 20. člen Izvajalec javne službe, ki je zbiralec odpadkov, predelovalec odpadkov oziroma odstranjevalec odpadkov, mora voditi predpisane evidence o ravnanju z odpadki v skladu z določili predpisov, ki veljajo za to področje. Poleg predpisane evidence iz 1. odstavka tega člena mora izvajalec javne službe v skladu z dejavnostjo, ki jo opravlja, voditi: - register prevzemnih mest, - evidenco o lokacijah zbiralnic ločenih frakcij s podatki o vrstah, tipih in volumnu zabojnikov za posamezne ločene frakcije, ločeno po posameznih naseljih, - evidenco o letni količini zbranih vseh komunalnih odpadkih, - evidenco o letni količini zbranih ločenih in nevarnih frakcij za vsako frakcijo posebej, - evidenco o letni količini zbranih kosovnih odpadkih, ločeno po vrstah kosovnih odpadkov, - evidenco o letnih količinah in vrstah komunalnih odpadkov, oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem, - evidenco o letnih količinah in vrstah komunalnih odpadkov, ki jih izvajalec javne službe predela ali odstrani sam, - druge vrste evidence, ki jo za potrebe spremljanja ravnanja z odpadki določi pristojna uprava. Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je stehtana vsaka pošiljka: - odpadne embalaže, ki je oddana v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, - ločenih frakcij, ki gredo v predelavo, - nevarnih frakcij, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje. Izvajalec javne službe mora za vsako pošiljko iz 3. odstavka tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta predpisan. Izvajalec javne službe mora dokumentacijo in evidence za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let. 21. člen Izvajalec javne službe mora najmanj enkrat letno povzročitelje komunalnih odpadkov, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način, obveščati o: - lokacijah zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra ter o vrstah odpadkov, ki se v njih ločeno zbirajo, - času obratovanja zbirnega centra, - načinu prepuščanja odpadkov, - načinu in pogojih prevzemanja odpadkov, - načinu obdelave, predelave in odstranjevanja prevzetih odpadkov. 4.2. Ločene frakcije 22. člen Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, enakega tipa in ustrezno označeni. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik, in pogoji za prepuščanje, če obstajajo. Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjih odstavkov tega člena določi pristojna uprava na predlog izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je na zabojnikih v zbirnih centrih ustrezna oznaka, iz katere je razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik, in pogoji za prepuščanje, če obstajajo. 23. člen Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve ločenega zbiranja, odvoza, obdelave, sortiranja in začasnega skladiščenja zbranih ločenih frakcij, mora zagotoviti: - redno praznjenje zabojnikov, namenjenih za prepuščanje posameznih vrst ločenih frakcij, - dodatno sortiranje, obdelavo in začasno skladiščenje zbranih ločenih frakcij, kadar je to potrebno pred oddajo zbranih ločenih frakcij v predelavo, - redno oddajanje zbranih ločenih frakcij v predelavo, - redno oddajanje odpadne embalaže v skladu s predpisi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, - snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij, zbirnih centrov ter redno vzdrževanje zabojnikov, ki so namenjeni za prepuščanje ločenih frakcij tako glede njihovega izgleda kot namena, - zamenjavo dotrajanih zabojnikov, - opremljanje obstoječih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki za ločene frakcije, za katere prepuščanje še ni zagotovljeno, - opremljanje novih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki, - vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz ločenih frakcij, - druga dela, potrebna za izvajanje javne službe ločenega zbiranja, odvoza, obdelave, sortiranja in začasnega skladiščenja zbranih ločenih frakcij. 24. člen Število zbiralnic ločenih frakcij na posameznem območju poselitve občine Trnovska vas in njihove lokacije, načrt opremljanja obstoječih zbiralnic ter načrt vzpostavljanja novih se določi v programu opremljanja stavbnih zemljišč z zbiralnicami ločenih frakcij in zbirnimi centri za prepuščanje ločenih frakcij. Lokacije zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra v občini Trnovska vas se vnesejo v tematsko karto zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov. 25- člen Zbiranje, obdelava, sortiranje in začasno skladiščenje ločenih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja ločenih frakcij, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja ločenih frakcij pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave. 26. člen Postopnost opremljanja zbiralnic ločenih frakcij na posameznem območju poselitve in dmge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na posameznem območju poselitve ter druge obveznosti izvajanja javne službe uredita pristojna služba in izvajalec zbiranja ločenih frakcij v koncesijski pogodbi. 4.3. Biološko razgradljivi odpadki 27. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov lahko biološko razgradljive odpadke kompostirajo sami, če izpolnjujejo pogoje za kompostiranje lastnih biološko razgradljivih odpadkov. Povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki biološko razgradljivih odpadkov ne kompostirajo sami, mora izvajalec javne službe zagotoviti zabojnike za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, ki morajo biti enakega tipa in ustrezno označeni. Za nameščanje zabojnikov za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov na zbirno ali prevzemno mesto se smiselno uporabljajo določila 1. odstavka 17. in 42. člena tega odloka. Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov iz prejšnjega odstavka tega člena določi pristojna uprava na predlog izvajalca javne službe. 28. člen Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve ločenega zbiranja, odvoza, obdelave in predelave biološko razgradljivih odpadkov, mora zagotoviti: - redno praznjenje zabojnikov, namenjenih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, - zamenjavo dotrajanih zabojnikov, - vzdrževanje in nabavo vozil za pranje zabojnikov in prevoz biološko razgradljivih odpadkov, - pranje zabojnikov, - obdelavo in predelavo biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni na območju regijskega centra (v nadaljnjem besedilu: kompostarna), - druga dela potrebna za izvajanje javne službe ločenega zbiranja, odvoza, obdelave in predelave biološko razgradljivih odpadkov. 29. člen Prevzem, obdelava in predelava biološko razgradljivih odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja in predelave biološko razgradljivih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja in predelave biološko razgradljivih odpadkov pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave. 4.4. Kosovni odpadki 30. člen Prevzem kosovnih odpadkov se izvaja po letnem programu zbiranja kosovnih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja kosovnih odpadkov pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave. 4.5. Nevarne frakcije 31. člen Prevzem nevarnih frakcij se izvaja po letnem programu zbiranja nevarnih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja nevarnih frakcij pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave. 4.6. Preostali odpadki 32. člen Izvajalec javne službe prazni posode in nalaga tipizirane vrečke v vozilo tako, da ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njune okolice ter ne poškoduje posod. Če pri prevzemu preostalih odpadkov pride do onesnaženja prevzemnega mesta ali nje- gove okolice, mora izvajalec javne službe zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje onesnaženih površin. 33. člen Izvajalec javne službe zagotavlja pranje posod za prepuščanje preostalih odpadkov najmanj enkrat letno. 34. člen Tipsko obliko, velikost, barvo in označenost posod in vrečk za prepuščanje preostalih odpadkov določi pristojna uprava na predlog izvajalca javne službe. 35- člen Izvajalec javne službe, ki opravlja storitve zbiranja, odvoza in sortiranja preostalih odpadkov, mora zagotavljati: - zamenjavo dotrajanih posod z novimi, - nabavo novih posod za nove uporabnike storitev prevzemanja preostalih odpadkov, - zamenjavo posod s posodami drugih velikosti, pod pogoji določenimi s tem odlokom, - nabavo tipiziranih vrečk in njihovo prodajo uporabnikom storitev javne službe, - vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz preostalih odpadkov v sortirnico regijskega centra, - vzdrževanje in nabavo opreme in vozil za pranje posod, - izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra, - druga dela potrebna za izvajanje javne službe zbiranja, odvoza in sortiranja preostalih odpadkov. 36. člen Najmanjša širina dostopne poti za vozilo za prevoz odpadkov do prevzemnega mesta za komunalne in za preostale odpadke mora biti najmanj 3 m oziroma mora biti širina in višina dostopne poti v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi. Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za preostale odpadke, mora imeti zaključek z možnim obračališčem, zvedenim v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi za obračanje vozil za prevoz komunalnih odpadkov. 37. člen Prevzemno mesto za preostale odpadke je lahko na površini, ki je v lasti uporabnika storitev javne službe, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem preostalih odpadkov. Prevzemno mesto za preostale odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov in je lahko istočasno tudi mesto praznjenja posode v vozilo, oziroma sme biti oddaljeno od mesta praznjenja posode največ 10 m. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir. 38. člen Ime in naslov uporabnika storitev, lokacijo prevzemnega mesta za preostale odpadke, način prepuščanja preostalih odpadkov (v posodi ali v vrečkah), količino preostalih odpadkov ter velikost in število posod za prepuščanje preostalih odpadkov se določi za vsako posamezno stavbo, v kateri nastajajo komunalni odpadki. Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe, ki opravlja storitve zbiranja preostalih odpadkov, v registru prevzemnih mest. 39. člen Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih mest iz prejšnjega člena lahko spremenijo na podlagi: sprememb števila prebivalcev in zaposlenih v stavbi, pridobljenih iz podatkov iz centralnega registra prebivalstva ter evidenc o številu zaposlenih v posameznih dejavnosti, - ugotovitev izvajalca javne službe o spremembah količin nastajanja preostalih odpadkov v stavbi, - pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja preostalih odpadkov. Izvajalec javne službe mora v registru prevzemnih mest spremeniti enega ali več podatkov iz 38. člena tega odloka, če iz pisnega sporočila, ki mu ga poda uporabnik stavbe sledi, da predlog spremembe ni v nasprotju z določbami tega odloka. Izvajalec javne službe enkrat letno uskladi podatke o številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva. Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru prevzemnih mest potrdi uporabniku storitev javne službe vpis sprememb v register prevzemnih mest in uskladi prevzemanje preostalih odpadkov in obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v register prevzemnih mest. V primeru zamenjave večje posode z manjšo, lahko izvajalec javne službe, v primeru pomanjkanja posod, opravi zamenjavo, ko so posode teh velikosti na razpolago, do takrat pa se obračunava storitev javne službe po velikosti na novo določene posode. 40. člen Uporabniki storitev javne službe morajo zagotoviti, da so tipizirane vrečke, ki so namenjene za prepuščanje preostalih odpadkov, na prevzemnem mestu samo v času, ki je s programom prevzemanja preostalih odpadkov določen za prevzem preostalih odpadkov. Če prevzemno mesto ni hkrati tudi zbirno mesto, so lahko posode za prepuščanje preostalih odpadkov na prevzemnem mestu le v času, ki je s programom prevzemanja preostalih odpadkov določen za prevzem preostalih odpadkov. 41. člen Za čas do prevzema preostalih odpadkov morajo povzročitelji komunalnih odpadkov zagotoviti, da so posode za prepuščanje preostalih odpadkov nameščene na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah in tako, da povzročitelji komunalnih odpadkov, ki prebivajo v objektu ali v njem izvajajo dejavnost, v njih neovirano zbirajo preostale odpadke. Če je zbirno mesto na prostem, mora biti površina prostora primerne velikosti ter poploščena, asfaltirana, betonirana ali podobno utrjena. Posode za prepuščanje preostalih odpadkov morajo biti na zbirnem mestu zavarovane pred soncem, padavinami in vetrom tako, da zaradi atmosferskih vplivov na odpadke, ne pride do onesnaženosti neposredne okolice zbirnega mesta. 42. člen Če zbirnega mesta ni možno urediti na funkcionalnem zemljišču stavbe, lahko pristojna uprava v soglasju z občinsko upravo določi namestitev posod na javni površini, če iz vloge lastnika ali upravitelja stavbe sledi, da ob stavbi ni primernih drugih površin in da namestitev posod v stavbi ni možna. 43. člen Tipizirane vrečke za prepuščanje preostalih odpadkov morajo povzročitelji komunalnih odpadkov hraniti v času do prevzema preostalih odpadkov v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih v stavbi. 44. člen Pri načrtovanju zbirnega in prevzemnega mesta pri novih stanovanjskih in poslovnih zgradbah in naseljih, pri prenovah in spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka. Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede načrtovanega prepuščanja in prevzemanja preostalih odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojna uprava, s tem da ta pridobi predhodno mnenje od izvajalca javne službe. 45- člen Prevzem preostalih odpadkov ter izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra, se izvaja po letnem programu zbiranja in sortiranja preostalih odpadkov, ki ga za vsako leto do 15. oktobra za naslednje leto pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojna uprava. Letni program zbiranja in sortiranja preostalih odpadkov pripravi izvajalec javne službe v skladu z navodili pristojne uprave. 46. člen Pri izdelavi programa iz prejšnjega člena tega odloka je treba upoštevati, da se prevzema preostale odpadke najmanj štirinajstdnevno. V primeru izpada prevzema preostalih odpadkov zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izvajalec javne službe o vzrokih izpada obvestiti povzročitelje komunalnih odpadkov, izpadli prevzem preostalih odpadkov pa opraviti čimprej, ko je to mogoče. 47. člen Izvajalec javne službe mora ugotavljati in evidentirati sestavo in količino prevzetih preostalih odpadkov. Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno uporabo posod za prevzemanje preostalih odpadkov. V primeru kršitve mora izvajalec javne službe kršilca prijaviti pristojni komunalni inšpekciji (v nadaljevanju: pristojna inšpekcija). V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena izvajalec javne službe posode za prevzemanje preostalih odpadkov ne izprazni, oziroma jo izprazni šele po inšpekcijskem pregledu pristojne inšpekcije, nastale dodatne stroške pa morajo poravnati povzročitelji komunalnih odpadkov, ki so posodo nepravilno uporabljali. 4.7. Ostanki komunalnih odpadkov 48. člen Ostanke komunalnih odpadkov je potrebno pred odlaganjem obdelati s stiskanjem in baliranjem zaradi zmanjšanja volumna ostankov komunalnih odpadkov, ki se odlagajo. 49- člen Ostanke komunalnih odpadkov izvajalec javne službe obdeluje na regijskem centru. 50. člen Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o količini baliranih ostankov komunalnih odpadkov iz območja občine Trnovska vas, ki jih oddaja v odlaganje. 4.8. Odpadki iz javnih površin, tržnic, zelenic in pokopališč 51. člen Odpadke iz javnih površin, zelenic in pokopališč je dolžan v skladu z določili tega odloka zbirati upravljavec javne površine, zelenice ali pokopališča in jih predati izvajalcu javne službe na regijskem centru. 4.9. Odlaganje odpadkov 52. člen Na odlagališču nenevarnih odpadkov na območju regijskega centra (v nadaljevanju: odlagališče) je dovoljeno odlagati samo odpadke določene v predpisu o odlaganju odpadkov in pod pogoji, ki jih ta predpis določa. 53. člen Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo na odlagališču v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov. Nenevarni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, ki niso komunalni odpadki, se odlagajo na odlagališču le v primeru, če ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke iz predpisa o odlaganju odpadkov. 54. člen Inertni gradbeni odpadki, zemljine in jalovina se odlagajo na odlagališče za inertne odpadke, lahko pa se uporabijo na odlagališču kot prekrivni material in za dmga vzdrževalna dela, če ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke iz predpisa o odlaganju odpadkov in če je tako določeno v poslovniku za obratovanje odlagališča. 55. člen Upravljavec odlagališča mora o delovanju odlagališča občini Trnovska vas poročati najmanj enkrat letno, in sicer o: - količinah in vrstah odpadkov, zbranih na območju občine Trnovska vas, ki so bili odloženi, - največjih povzročiteljih komunalnih odpadkov v občini, - ukrepih, ki se izvajajo za daljšanje življenjske dobe odlagališča. Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena mora upravljavec odlagališča oddati najkasneje do 1. aprila za preteklo leto. 56. člen Vsako odlaganje odpadkov izven območja odlagališča, oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih upravnih dovoljenj za odlaganje, je nepravilno ali divje odlaganje odpadkov. 57. člen Odstranitev nepravilno odloženih odpadkov odredi pristojna inšpekcija z odločbo. 58. člen Če se v občini Trnovska vas odkrije divje odlagališče odpadkov, ki niso komunalni odpadki, pristojna uprava o tem obvesti državni organ, pristojen za tisto vrsto odpadkov. 5. PRAVICE EM OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE 59- člen Uporaba storitev javne službe ravnanja z odpadki skladno z določili tega odloka je za povzročitelje komunalnih odpadkov obvezna. Povzročitelji komunalnih odpadkov ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da čim več biološko razgradljivih odpadkov kompostirajo na domačem vrtu oziroma jih ločeno zbirajo in prepuščajo v zabojnikih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov in da prepuščajo čim več ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih. Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo: - oddajati vse nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah, - prepuščati vse kosovne odpadke v zbirnih centrih ali na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja kosovnih odpadkov, - biološko razgradljive odpadke kompostirati sami ali jih prepuščati v zbirnih centrih in v zabojnikih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, - prepuščati biološko razgradljive odpadke izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s programom zbiranja za biološko razgradljive odpadke, - prepuščati posode ali vrečke s preostalimi odpadki izvajalcu javne službe na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s programom zbiranja preostalih odpadkov. 60. člen Prepovedano je odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije in biološko razgradljive odpadke ali posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov. Prepovedano je pisati ali lepiti plakate na zabojnike in posode za komunalne odpadke. 61. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se: - hrani nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem centru ali v premični zbiralnici ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje, - hrani ločene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe v zabojnikih zbiralnice ločenih frakcij ali zbirnega centra, varno in neškodljivo za okolje, - pred oddajo odpadka večjih dimenzij na prostor, ki je namenjen prepuščanju kosovnih odpadkov, odpadek ročno razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo: - mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami, biološko razgradljivimi ali preostalimi odpadki ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj, - mešati ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov med preostale odpadke, - prepuščati izvajalcu javne službe odpadnih zdravil, odpadnih olj in drugih ločenih frakcij, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na poseben način, - prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v kater- ih so zmešane nevarne frakcije, kot ločene frakcije, ampak kot nevarne frakcije, - prepuščati biološko razgradljive odpadke v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah in vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov in - prepuščati odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah in vrečkah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov. 62. člen V posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov, je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti: - ločene frakcije, - nevarne frakcije, - tekoče odpadke, - odpadni gradbeni material, kamenje in zemljo, - bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, - tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, - kosovne odpadke, - odpadke iz vrtov in druge biološko razgradljive odpadke, - odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka. 63. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo na dan prevzema preostalih odpadkov zagotoviti, da so posode in vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov, postavljene na prevzemno mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje teh odpadkov. Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo na dan prevzema biološko razgradljivih odpadkov zagotoviti, da so zabojniki, ki so namenjeni prepuščanju biološko razgradljivih odpadkov, postavljeni na prevzemno mesto preostalih odpadkov še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov. Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da se posode za preostale odpadke in zabojniki za biološko razgradljive odpadke po praznjenju namestijo nazaj na zbirno mesto. Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, da so pokrovi posod in zabojnikov zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu. Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati preostalih odpadkov ob posodah ali na posodah ali prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju preostalih odpadkov. Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati biološko razgradljivih odpadkov ob posodah in zabojnikih ali na posodah in zabojnikih, ki niso namenjeni prepuščanju biološko razgradljivih odpadkov. Uporabniki objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, morajo izvajalcem javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da zagotovijo redno odstranjevanje snega ob posodah ter na njihovih pokrovih. Če izpade redni prevzem preostalih odpadkov ali v času praznikov ali če so zaradi drugih razlogov posode za prepuščanje preostalih odpadkov polne, mora povzročitelj komunalnih odpadkov prepuščati odpadke v vrečkah, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov. V času prevzema preostalih odpadkov mora povzročitelj komunalnih odpadkov v primerih iz prejšnjega odstavka zagotoviti, da so vrečke, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov, na prevzemnem mestu zaprte in zložene ob posodah. 64. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo biološko razgradljivih odpadkov prepuščati v posodah ali vrečkah, ki so namenjene prepuščanju preostalih odpadkov. 65. člen Uporabnik nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti izvajalcu javne službe začetek uporabe stavbe, da se dogovorita o kraju prevzemnega mesta, številu posod in o njihovi dobavi ter o drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora prijaviti začetek uporabe objekta najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe objekta. Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske in druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi določiti uporabnika storitev javne službe za vsa dela javne službe določena s tem odlokom in ob prijavi ali spremembi najemnika, podatke o uporabniku storitev javne službe, predpisane s tem odlokom, posredovati izvajalcu javne službe. V nasprotnem se šteje za uporabnika storitev javne službe lastnik stanovanjskega ali drugega prostora. Če uporabnika storitev javne službe ni mogoče ugotoviti, se šteje za uporabnika storitev javne službe lastnik zemljišča ali nepremičnine. Uporabniku storitev javne službe iz prejšnjih odstavkov tega člena mora pred začetkom uporabe stavbe izvajalec javne službe potrditi vpis prevzemnega mesta preostalih odpadkov v register prevzemnih mest. 66. člen Kosovne odpadke mora odložiti povzročitelj komunalnih odpadkov na prevzemno mesto za komunalne odpadke do 6.00 na dan prevzema, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom prevzema. Odpadkov, ki niso kosovni komunalni odpadki, ni dovoljeno prepuščati kot kosovne. Če odpadkov, ki niso kosovni komunalni odpadki, izvajalec javne službe ne prevzame, mora uporabnik stavbe zagotoviti odstranitev teh s prevzemnega mesta neposredno po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov. 67. člen Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje komunalnih odpadkov in odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, je prepovedano. Povzročitelj komunalnih odpadkov, ki komunalne odpadke kopiči ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. Če povzročitelj komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec zbiranja komunalnih odpadkov na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Če povzročitelja komunalnih odpadkov iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec javne službe na stroške občine Trnovska vas in na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Če se povzročitelj komunalnih odpadkov ugotovi kasneje, ima občina Trnovska vas pravico in dolžnost od njega izterjati stroške predelave in odstranitve komunalnih odpadkov. 68. člen Sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov iz vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno, je prepovedano. Sežiganje komunalnih odpadkov je dovoljeno le, če je za to izdano ustrezno upravno dovoljenje v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki in predpisi o sežiganju odpadkov. 69. člen Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi z zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij in posodami za prepuščanje preostalih odpadkov. Najkasneje 6 ur po končani prireditvi morajo organizatorji prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec javne službe prevzame zbrane odpadke. Organizatorji čistilnih akcij morajo akcijo prijaviti izvajalcu javne službe najmanj 10 dni pred datumom njene izvedbe. Organizatorji se morajo z izvajalce javne službe dogovoriti o lokacijah prevzemnih mest v akciji zbranih odpadkov, ki morajo biti določena tako, da bodo dostopna vozilom za prevoz odpadkov, in o načinu pokrivanja stroškov. 6. VIRI FINANCIRANJA IN OBLIKOVANJE CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE 70. člen Izvajalec javne službe lahko pridobiva sredstva: - iz plačila uporabnikov za storitve javne službe, - od prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin obratom za predelavo ločenih frakcij, - od prodaje proizvodov predelave odpadkov, ki jo vrši sam, - iz proračuna občine Trnovska vas, - iz drugih virov. 71. člen Cene storitev javne službe se oblikujejo za izvajanje del iz 8. člena tega odloka v skladu z Navodilom za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb (Uradni list RS, št. 56/01). 72. člen Cena storitev javne službe se diferencira s tarifnim sistemom. Tarifni sistem za obračun storitev javne službe sprejme občinski svet občine Trnovska vas na predlog župana. Cenik storitev javne službe pripravi izvajalec javne službe, potrdi pa ga občinski svet občine Trnovska vas. 7. OBRAČUN STORITEV JAVNE SLUŽBE 73- člen Obračun storitev javne službe so dolžni v skladu z določili tega odloka plačevati vsi povzročitelji komunalnih odpadkov, za katere je organizirano ravnanje z odpadki in so uporabniki storitev javne službe v občini Trnovska vas ter imetniki odpadkov, katerih odpadke je dovoljeno odlagati na odlagališču za nenevarne odpadke. Obveznost plačila obračuna storitev javne službe nastane z dnem, ko začne izvajalec javne službe opravljati storitve na njihovem območju oziroma, ko začnejo uporabniki storitev javne službe uporabljati stanovanjske ali poslovne prostore. Uporabniki storitev javne službe, ki v občini Trnovska vas opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, so dolžni izvajalcu javne službe prijaviti začetek opravljanja dejavnosti in z njim skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki, ki se obvezno nanaša na zbiranje in odvoz preostalih odpadkov, neobvezno pa tudi na zbiranje in odvoz vseh ostalih vrst odpadkov, za katere je s tem odlokom predpisano ustrezno ravnanje. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti oziroma od dneva uveljavitve tega odloka, v nasprotnem primeru pogodbo na predlog izvajalca nadomesti odločba pristojne uprave. Uporabniki storitev javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena, pri katerih v zvezi z opravljanjem dejavnosti nastajajo odpadki, ki je zanje s tem odlokom predpisano ustrezno ravnanje, jih lahko, razen preostalih odpadkov, ki jih obvezno odvaža izvajalec javne službe, pripeljejo na regijski center tudi sami, kjer jih predajo izvajalcu javne službe. Za pripeljane odpadke se jim obračuna storitev javne službe po ceni, ki je določena v veljavnem ceniku storitev izvajalca javne službe. Obračun storitev javne službe izvaja uporabnikom storitev javne službe izvajalec javne službe, ki opravlja storitve zbiranja in odvoza preostalih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec obračuna storitev). 74. člen Storitev javne službe se za posamezno stavbo obračuna za dejansko izvedena dela v skladu veljavnimi predpisi in določili tega odloka obračunana na osnovi veljavnega cenika in tarifnega sistema. 75- člen Določitev potrebne prostornine posode za preostale odpadke za posamezno stavbo je odvisna od: - števila oseb v gospodinjstvu, - števila zaposlenih in vrste dejavnosti, - uspešnosti ločevanja odpadkov, - količine preostalih odpadkov. Prostornino dejansko prevzetih količin preostalih odpadkov se izračuna na podlagi prostornine posod, ki so namenjene za prepuščanje preostalih odpadkov in števila prevzemov. V primeru prepuščanja komunalnih odpadkov v vrečkah, se strošek storitve javne službe vključi v ceno vrečke. 76. člen V primeru, ko več gospodinjstev, ki so zavezanci za plačilo storitev javne službe uporablja isto posodo, se za razdelitev obračuna storitev javne službe med posamezne zavezance za plačilo uporablja število članov gospodinjstva. 77. člen Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, kot je število prebivalcev v stavbi ali število zaposlenih v njej, sprememba dejavnosti oziroma namembnosti stavbe, pisno sporočiti izvajalcu obračuna storitev na posebnem obrazcu najkasneje 8 dni po nastali spremembi. Obrazec za sporočanje sprememb iz prejšnjega odstavka zagotovi izvajalec obračuna storitev. Spremembo iz prvega odstavka tega člena se upošteva pri obračunu za storitve javne službe, ki so opravljene v naslednjem mesecu od dneva sprejema pisnega sporočila o spremembi. Če uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun storitev javne službe ali v prijavi navede napačne, izvajalec obračuna storitev za obračun storitev javne službe uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi. Če se v stavbi, za katero uporabnik storitev javne službe ni posredoval podatkov za obračun storitev javne službe ali je v prijavi navedel napačne, izvaja dejavnost, uporabi izvajalec obračuna storitev za obračun storitev javne službe podatke iz evidenc o zaposlenih v posamezni dejavnosti. 78. člen Če izvajalec javne službe ob spremembi prostornine ali števila posod zaradi pomanjkanja posameznih posod ne more zagotoviti ustrezne zamenjave posod, se do takrat, ko so posode na razpolago, obračunava storitev javne službe na podlagi spremenjene prostornine posod. 79- člen Za stanovanje, ki ni vseljeno ali je izpraznjeno, je lastnik ali uporabnik stanovanja oproščen plačila storitev javne službe, ko mu izvajalec obračuna storitev potrdi vnos spremembe v register uporabnikov storitev javne službe. Oprostitev plačila storitev javne službe velja samo za stanovanja, ki so prazna. Za stanovanje, katerega lastnik ali uporabnik je na začasnem delu v tujini oziroma za stanovanje katerega lastnik ali uporabnik začasno prebiva izven Občine Trnovska vas in je stanovanje v uporabi le občasno, je lastnik ali uporabnik oproščen plačila storitev javne službe za čas odsotnosti. Za stavbe ali poslovne prostore v stavbah, v katerih se ne izvaja poslovna dejavnost, je lastnik poslovnih prostorov ali njihov uporabnik oproščen plačila storitev javne službe, ko mu izvajalec obračuna storitev potrdi vnos spremembe v register uporabnikov storitev javne službe. Oprostitev plačila storitev javne službe velja samo za poslovne prostore, ki so prazni. 80. člen Za stavbo, v kateri ni prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem in je počitniška hiša, se obračuna storitev javne službe samo za storitve prevzemanja preostalih odpadkov in izločanje ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra. 81. člen Za obračun storitev javne službe uporabnikom storitev javne službe pridobiva izvajalec obračuna storitev od pristojne uprave podatke o prebivalcih iz Centralnega regis- tra prebivalstva v obsegu, kot ga določa zakon, ter podatke o številu zaposlenih iz evidenc o dejavnostih, pri izvajanju katerih nastajajo komunalni odpadki. 8. VRSTE OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 82. člen Infrastrukturni objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe, ki niso v lasti izvajalca javne službe, so: - objekti in naprave zbirnih centrov brez zabojnikov in opreme za prepuščanje in začasno hranjenje posameznih vrst odpadkov, - objekti zbiralnic ločenih frakcij brez zabojnikov, - objekti in oprema sortirnic regijskega centra, - objekti in oprema stiskalnice in balirnice odpadkov regijskega centra, - oprema in objekti kompostarne regijskega centra, razen sejalnika za kompost, - odlagališče nenevarnih odpadkov regijskega centra. Naprave, ki so potrebne za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalcev javne službe, SO: - zabojniki za prepuščanje in začasno hranjenje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij v zbirnih centrih, - zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, - zabojniki za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, - oprema premičnih zbiralnic za občasno prevzemanje nevarnih frakcij, - oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov, - vozila za prevoz vseh vrst odpadkov, - oprema za začasno hranjenje in obdelavo nevarnih frakcij pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje, - oprema za obdelavo kosovnih odpadkov pred njihovo oddajo v predelavo ali odstranjevanje, - sejalnik za kompost, - posode za prepuščanje preostalih odpadkov, - oprema in vozila za pranje in vzdrževanje posod za prepuščanje preostalih odpadkov, - specialna vozila za prevoz baliranih odpadkov. 9. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE 83. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojna inšpekcija ter občinska in pristojna uprava v skladu s svojimi pooblastili. Pri izvajanju nadzora lahko izdaja pristojna inšpekcija odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. 84. člen Pooblaščeni delavci občinske in pristojne uprave imajo pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan v skladu z veljavnimi predpisi in tem odlokom voditi izvajalec javne službe, pri tem pa so dolžni spoštovati varstvo osebnih podatkov. 85- člen Izvajalec javne službe in uporabniki storitev javne službe so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu z določili tega odloka. Ugotovljeno nepravilnost so dolžni sporočiti pristojni inšpekciji. 10. KAZENSKE DOLOČBE 86. člen Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če: 1. ne zagotovi pogojev za prevzem odpadkov za vse uporabnike storitev javne službe na celotnem območju občine Trnovska vas na način tako, kot to določa 7. člen, 2. ne prevzema in prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi vozili tako kot to določa 19. člen, 3. ne namešča posod za prevzemanje preostalih odpadkov in biološko razgradljivih odpadkov tako kot to določajo 17., 27. in 42., 4. ne vodi in hrani evidence, ne pridobiva potrdil, nima evidenčnih listov ali ne tehta odpadkov tako kot to določa 20. člen, 5. ne obvešča povzročiteljev komunalnih odpadkov tako kot to določa 21. člen, 6. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v zbirnem centru in zbiralnicah ločenih frakcij v obsegu iz 11. člena, 7. ne uredi zbirnega centra tako kot to določa 11. člen, 8. ne zagotovi enakega tipa in ustrezne označenosti zabojnikov tako kot to določa 22. člen, 9. ne izpolnjuje zahtev iz 23. člena, 10. ne ravna z ločenimi frakcijami skladno z letnim programom iz 25. člena, 11. ne pripravi letnega programa v roku iz 25. člena, 12. ne zagotovi pogojev za ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov tako kot to določa 27. člen, 13. ne zagotavlja pranja zabojnikov za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov tako kot to določa 28. člen, 14. ne izpolnjuje zahtev iz 29. člena, 15. ne ravna z biološko razgradljivimi odpadki skladno z letnim programom iz 30. člena, 16. ne pripravi letnega programa v roku iz 30. člena, 17. ne prevzema kosovnih odpadkov tako kot to določa 14. člen, 18. ne ravna s kosovnimi odpadki skladno z letnim programom iz 31. člena, 19. ne pripravi letnega programa v roku iz 31. člena, 20. ne zagotovi pogojev za prevzemanje oziroma oddajanje nevarnih frakcij tako kot to določa 15. člen, 21. ne ravna z nevarnimi frakcijami skladno z letnim programom iz 32. člena, 22. ne pripravi letnega programa v roku iz 32. člena, 23. ne zagotovi prevzemanja preostalih odpadov in posode različnih velikosti tako kot to določa 17. člen, 24. ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če ju je pri prevzemanju preostalih odpadkov onesnažil tako kot to določa 33-člen, 25. ne zagotavlja pranja posod tako kot to določa 34. člen, 26. ne zagotovi predpisanega tipa, velikosti, barve in označenosti posod in vrečk za prepuščanje preostalih odpadkov tako kot to določa 35. člen, 27. ne izpolnjuje zahtev iz 36. člena, 28. ne izdela registra prevzemnih mest iz 39. člena, 29. ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči uporabnik storitev javne službe tako kot to določa 40. člen, 30. ne ravna s preostalimi odpadki skladno z letnim programom iz 46. člena, 31. ne pripravi letnega programa v roku iz 46. člena, 32. ne obvesti o izpadu prevzema komunalnih odpadkov zaradi višje sile tako kot to določa 47. člen, 33- ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine prevzetih komunalnih odpadkov ali ne obvesti pristojne inšpekcije tako kot to določa 48. člen, 34. ne obdela ostankov komunalnih odpadkov tako kot to določa 49- člen, 35. ne izpolnjuje zahtev iz 50. člena, 36. ne vodi evidence o količini baliranih ostankov komunalnih odpadkov iz 51 člena, 37. ravna v nasprotju z 52. členom, 38. ne odlaga odpadkov tako kot to določata 53- in 54. člen, 39. ne ravna tako, kot to določa 55. člena, 40. ne pripravi poročila iz 56. člena, 41. ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov tako kot to določa 68. člen. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca javne službe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 87. člen Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljavec javne površine, zelenice ali pokopališča, če ravna v nasprotju z 52. členom. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca javne površine, zelenice ali pokopališča, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 88. člen Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je pravna oseba in: 1. ne uporablja storitve javne službe tako kot to določata 9. in 16. člen, 2. ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah ali v vrečkah tako kot to določata 17. in 18. člen, 3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 60., 61., 62. in 63. člena, 4. piše in lepi plakate na posode za prepuščanje preostalih odpadkov ali zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij (6l. člen), 5. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 64. člena, 6. prepušča biološko razgradljive odpadke, ki nastajajo zaradi dejavnosti iz 65. člena v posodah ali vrečkah za prepuščanje preostalih odpadkov, 7. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (66. člen), 8. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke oziroma jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (68. člen), 9. sežiga odpadke v nasprotju z 69. členom, 10. pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in čistilnih akcij ravna v nasprotju z določbami 70. člena. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. 89- člen Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ni oseba iz prejšnjega člena in: 1. ne uporablja storitve javne službe tako kot to določata 9. in 16. člen, 2. ne prepušča preostalih odpadkov v posodah ali v vrečkah tako kot to določata 17. in 18. člen, 3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 60., 61., 62. in 63- člena, 4. piše in lepi plakate na posode za prepuščanje preostalih odpadkov ali na zabojnike za prepuščanje ločenih frakcij (61. člen), 5. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 64. člena, 6. ne obvešča javnega podjetja o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (66. člen), 7. ravna v nasprotju s 67. členom, 8. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke oziroma jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (68. člen), 9- sežiga odpadke (69- člen). 11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 90. člen Za uporabnike storitev javne službe, ki so uporabljali storitev javne službe na dan uveljavitve tega odloka (v nadaljevanju: obsto- ječi uporabniki storitev javne službe) se do vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo podatki iz registra prevzemnih mest, ki ga je za izvajanje storitev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec javne službe. 91. člen Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se še osemnajst mesecev po uveljavitvi tega odloka kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posameznimi stanovanji v stavbi ali v več stavbah s skupnim zbirnim mestom za prepuščanje komunalnih odpadkov uporabljajo podatki o številu gospodinjstev. Če izvajalcu javne službe lastniki stavbe ali njen upravitelj ali plačniki računov storitev javne službe, ki so obstoječi uporabniki storitev javne službe, posredujejo pisne podatke in dokazila o številu prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznih stanovanjih, se uporabi kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe po posameznih stanovanjih število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznem stanovanju. 92. člen Izvajalec javne službe pripravi letne programe iz 25., 30., 31., 32. in 46. člena prvič za leto 2003. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se v programu iz 46. člena tega odloka določijo začetek, dinamika ter obseg izločanja ločenih frakcij in biološko razgradljivih odpadkov iz zbranih preostalih odpadkov v sortirnici regijskega centra, prvič za leto 2004. 93. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Trnovske vasi (Uradni vestnik Tednika letnik št. 11/99 ), Pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v občini Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 2/2000) in Pravilnik o cenah in povračilih za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih odpadkov v občini Trnovska vas (Uradnik vestnik občine Trnovska vas št. 2/2000). 94. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas. Številka: 032-01/02-03 Datum: 7. 2. 003 Župan občine TRNOVSKA VAS: Karl VURCER, s.r. 5. Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS št. 62/94, 13/98 - odl.US 1/99, 24/99- odl.US, 70/00, 51/02) in 15. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik št. 1/99, 2/01), je občinski svet občine Trnovska vas na 4. redni seji 10.4.2003 sprejel: SKLEP o financiranju političnih strank v občini Trnovska vas I. Politična stranka (v nadaljnjem besedilu: stranka), ki je kandidirala kandidate na zadnjih volitvah za Občinski svet Občine Trnovska vas, dobi sredstva iz proračuna Občina Trnovska vas sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Stranka lahko pridobi sredstva iz proračuna Občine Trnovska vas, če je dobila najmanj 50 % glasov, ki so bili potrebni za izvolitev enega člana Občinskega sveta občine Trnovska vas (število veljavnih glasov : s številom mest v občinskem svetu x 50 : 100). Višina sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, se določi v proračunu občine za tekoče proračunsko leto. Sredstva iz proračuna, ki so namenjena financiranju strank, se oblikujejo v višini 0,2 % sredstev, ki jih ima občina Trnovska vas opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje občine in s katerimi lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za to leto. n. Sredstva se dodeljujejo mesečno iz proračuna občine Trnovska vas na transakcijske račune političnih strank. ra. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas, uporablja se od 1.1.2003 dalje. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o načinu financiranja političnih strank v občini Trnovska vas št. 032-02/02-27 z dne. 22. 3.2002. Številka: 032-01/03-04 Datum: 10.4.2003 Župan občine: Karl Vurcer, s.r. 6. Na podlagi 15. čl. Statuta občine Trnovska vas ter v skladu s lOO.b členom Zakona o lokalni samoupravi ( UL št. 72/93, 6/94,-odločba US, 45/94-odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 -obvezna razlaga, 9/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 - odločba US, 70/00) ter na osnovi 13. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi ( UL 51/02, ) je občinski svet na svoji 4. redni seji, dne: 10.4.2003 sprejel DOPOLNITEV PRAVILNIKA o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov H. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA DELA PLAČILA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE 1. člen Spremeni se 6. člen Pravilnika, ki se glasi: Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta znaša največ 15 % plačila za opravljanje funkcije župana. V okviru tega zneska se članu občinskega sveta določi znesek za posamezni mesec, glede na delo, ki ga je opravil, in sicer: - udeležbo na redni seji občinskega sveta 25 % - udeležbo na izredni seji občinskega sveta 10 % - predsedovanje na seji delovnega telesa občinskega sveta 15 % - udeležba na seji delovnega telesa , katerega član je 8 % Nadaljevanje, predčasna zapustitev le teh brez opravičila in slavnostna seja se ne plačajo. Z odločbo (sklepom) se v skladu s tem pravilnikom določi procent oz. količnik za izračun plačila za opravljanje funkcije člana občinskega sveta. Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu člana občinskega sveta, ki jo vodi občinska uprava. 2. člen IH. NAGRADE Spremeni se 10. člen Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odboru občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine , ki se izplača za udeležbo na seji na podlagi pogodbe o delu (podjemniške pogodbe) sklenjene za posamezno koledarsko leto. Sejnina za posamezno sejo znaša 8 % najvišjega možnega zneska izplačila za opravljanje funkcije člana občinskega sveta. 3. člen Sprememba tega pravilnika začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Trnovska vas, uporablja pa se od 01.04.2003 dalje. Štev: 032-01/03-4 Datum: 10.4.2003 Župan občine Trnovska vas: Karl Vurcer l.r. 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 430 Investicijski transferi III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) 2.991.000,00 23.504.011,00 3.254.740,00 9.785.605,95 0,00 92.965.252,54 92.965.252,54 1.818.891,12 1.818.891,12 4.285.150,60 7. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29-člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000, 79/01 in 30/02), in 93-člena Statuta občine Trnovska vas je občinski svet občine Trnovska vas na4 seji, dne 10. 4. 2003 prejel B .RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 ODLOK o proračunu občine Trnovska vas za leto 2003 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se za proračun občine Trnovska vas za leto 2003 (v nadaljnjem besedilu-proračun) določajo višine proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. 2. VIŠINA PRORAČUNA VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMEBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C .RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) 4.285.150,60 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.-IX.) -4.285.150,60 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.) 0,00 2. člen Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Splošni del občinskega proračuna-odhodki, sestavljen po področjih funkcionalne klasifikacije javnofinančnih izdatkov in posebni del ter načrt razvojnih programov so priloga k temu odloku. A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 180.296.790,12 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 56.767.015,12 70 DAVČNI PRIHODKI 44.550.591,12 700 Davki na dohodek in dobiček 23.438.000,00 703 Davki na premoženje 15.600.700,00 Domači davki na blago in storitve 5.511.891,12 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 12.216.424,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.950.000,00 711 Takse in pristojbine 887.000,00 712 Denarne kazni 7.000,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 9.372.424,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.484.345,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 1.484.345,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 122.045.430,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih inštitucij 122.045.430,00 3- člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43.člena ZJF, tudi naslednji prihodki: -prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS,št. 71/93 in 87/01) -samoprispevek po sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka (Uradni list RS, št. 62/97) 4. člen Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2003 in njegovi realizaciji. 5. člen Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega : -v letu 2004 -40 % navedenih pravic porabe -v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalca za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 184.581.940,72 50.262.440,11 19.154.486,00 2.638.951,00 27.182.519,15 150.000,00 1.136.483,96 39.535.356,95 Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami. 6. člen Proračunski skladi so: - račun proračunske rezerve, oblikovan po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2003 oblikuje v višini 2.759-461,81 kot prenos iz prejšnjega leta. V letu 2003 se v rezervni sklad izločijo sredstva v višini 240.000,00 tolarjev, ki bodo pridobljena z namensko vezavo obstoječega sklada zaradi ohranitve njegove realne vrednosti. Na predlog občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49-člena ZJF do višine 100.000,00 tolarjev župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA 7. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 20.000,00 tolarjev odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. 5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 8. člen Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2003 ne sme zadolževati. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Račun finančnih terjatev in naložb občine Trnovska vas za leto 2002 izkazuje: SIT - prihodkov 0,00 - odhodkov 0,00 3. člen Presežek odhodkov nad prihodki po zaključnem računu proračuna občine Trnovska vas za leto 2002 v višini 6.419.436,99 SIT se prenese v breme splošnega sklada za dmgo občine Trnovska vas. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada proračuna občine Trnovska vas za leto 2002 v višini 2.759-461,81 SIT se prenese v rezervni sklad občine Trnovska vas za leto 2003 in se lahko uporabi za namene določene z zakonom. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas. Trnovska vas, 10. 4. 2003 Štev.: 031-01/03-4 Župan občine Trnovska vas Karl VURCER, s.r. 9. Na podlagi 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00) je občinski svet na 2. redni seji dne 7. 2. 2003 sprejel 9- člen V obdobju začasnega financiranja občine Trnovska vas v letu 2004, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas. ODLOK o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj 1. člen Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 22/93) se v 2. členu spremeni tako, da glasi: »ime zavoda: Lekarne Ptuj, sedež zavoda: Trstenjakova ulica 9, Ptuj. Številka: 031-01/03-4 Trnovska vas, 10.4.2003 Župan Občina Trnovska vas Karl VURCER, s.r. 8. Na podlagi 3. točke 98. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000,79/01 in 30/02) in 16. člena Statuta občina Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) je občinski svet občine Trnovska vas na 4. seji sveta, dne, 10. 4. 2003 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE TRNOVSKA VAS ZA LETO 2002 1. člen Zaključni račun proračuna občine Trnovska vas je: - prihodke v višini - odhodke v višini - presežek odhodkov nad prihodki 2. člen Račun financiranja občine Trnovska vas za leto 2002 izkazuje: SIT - prihodkov 6.000.000,00 - odhodkov 6.000.000,00 za leto 2002 izkazu- SIT 152.754.681,40 159.174.121,39 6.419.436,99 Zavod ima v svoji sestavi naslednje organizacijske enote: Lekarna Ptuj, Lekarna Kidričevo, Lekarna Majšperk, Lekarna Breg, Lekarna Gorišnica, Lekarna Budina—Brstje in Galenski laboratorij.« 2. člen Ta sprememba odloka začne veljati, ko jo v enakem besedilu sprejmejo mestni in občinski svet novo nastalih občin na območju prejšnje občine Ptuj in po objavi v njihovih uradnih glasilih. Številka: 032-01/2003-2(o) Datum: 7. 2. 2003 Župan občine Trnovska vas: Karl Vurcer, s. r. 10. Na podlagi 34., 35., 36. in 67. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, 5/90 in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 10/91, 17/91-1, 55/92, 13/93, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97), na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 8. člena Statuta občine Trnovska vas, je Občinski svet občine Trnovska vas na seji dne 30. 12. 2002 sprejel PROGRAM PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986, 2000, DOPOLNJEN LETA 1994, IN PROSTORSKIH SESTAVIN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990, DOPOLNJEN LETA 1994, ZA OBMOČJE OBČINE PTUJ IZVEN MESTA PTUJ TER DOPOLNITVE PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE OBČNE PTUJ IZVEN MESTA PTUJ V LETU 1997 1. člen Ta program priprave podrobneje določa področja urejanja prostora in potrebne strokovne podlage in naloge, ki jih je potrebno izdelati oziroma pridobiti v postopku priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen leta 1994 (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93 in 16/94) ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 do leta 1990 (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj, št. 25/86, 25/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93 in 16/94) ter njegovih sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občine Destrnik-Trnovska vas, št. 7/97) v nadaljevanju (spremembe in dopolnitve občinskih planskih aktov). 2. člen Spremembe in dopolnitve občinskih planskih aktov se pripravijo v tekstualni in grafični obliki tako, da bodo pri tem ustrezno upoštevane zahteve Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89, Uradni list RS, št. 71/93) in navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list RS, št. 20/85) 3. člen S tem programom se podrobneje določijo: - vsebina in obseg posebnih strokovnih nalog, ki jih je potrebno pripraviti v postopku priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ptuj za območje občine Trnovska vas — v nadaljevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine; - vsebina in obseg sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine oziroma prostorske sestavine, ki se spreminjajo in dopolnjujejo; - subjekti, ki sodelujejo pri pripravi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine in način njihovega sodelovanja oz. naloge in obveznosti, ki jih morajo pri tem opraviti; - roki za posamezne faze priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine ter sredstva potrebna za njihovo pripravo; - nosilci strokovnih aktivnosti priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine. 4. člen Spremembe in dopolnitve prostorskih ses- tavin planskih aktov občine se nanašajo na: - določitev ureditvenih območij naselij v primerih, ko so podani individualni predlogi za opredelitev novih stavbnih zemljišč, - ažuriranje stavbnih zemljišč, za katera je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ni pa vrisano v družbenem planu občine, - določitev obrtnih con. Za določitev ureditvenih območij naselij se izdelajo strokovne podlage za utemeljitev širjenja poselitve, in sicer: - analiza dosedanjega razvoja, stanja in razvojnih teženj, - analiza morfoloških, funkcijskih in okoljskih značilnosti ter na podlagi le-teh usmeritve in merila za razvoj, urejanje in oblikovanje naselij. Grafični prikazi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine se pripravijo v kartografskih dokumentaciji v merilu 1:5000 in izdelajo v digitalni obliki. 5. člen Kot nosilec strokovnih aktivnosti priprave strokovnih podlag in drugih strokovnih gradiv bo izvajalec, ki bo izbran skladno z Zakonom o javnih naročilih. Za koordinatarja postopka priprave in sprejemanja se določi občinska uprava. 6. člen Organi, skupnosti in podjetja, ki sodelujejo pri pripravi sprememb in dopolnitev planskih aktov občine, so: 1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zavod za gozdove RS, 2. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za varstvo narave, 1. Ministrstvo za okolje in prostor Urad RS za varovanje okolja, 2. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, 3. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo naravne dediščine, 4. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti RS za področje rudarstva, 5. Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ceste, 6. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti RS in EGS, - Elektro Maribor - Ministrstvo za okolje in prostor RS Urad RS za prostorsko planiranje za področje poselitve, - Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za civilno obrambo za področje obrambe in zaščite, - Komunalno podjetje Ptuj, - Telekom Slovenije, - Ministrstvo za zdravstvo, - Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, - druge organizacije in skupnosti, ki upravljajo z zemljišči in naravnimi dobrinami, zavarovanimi s posebnimi predpisi ter objekti in napravami v splošni rabi, ki se nahajajo na območju občine Trnovska vas. Organi, organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka v fazi izdelave strokovnih podlag določijo pogoje, ki jih mora izdelovalec sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine upoštevati pri pravi le-teh. Pogoje morajo podati v 30 dneh od zahteve. Če v predpisanem roku ne podajo predlogov, se šteje, da jih nimajo. Če jih posredujejo po preteku roka, pa bi v zvezi s tem za izdelovalca nastali stroški, gredo le-ti v breme organizacije oziroma organa, ki jih je povzročil. 7.člen Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana bodo pripravljene v naslednjih rokih: - izbor izvajalca: vzporedno s pridobivanjem strokovnih podlag, - strokovne podlage kot 1. faza izdelave sprememb in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občine: v 2 mesecih po sklenitvi pogodbe, - obravnava strokovnih podlag v občini: v 14 dneh po predaji gradiv, - gradivo za pripravo osnutka Odloka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ptuj za območje občine Trnovska vas v 3 tednih po potrditvi strokovnih podlag, - osnutek Odloka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ptuj za območje občine Trnovska vas v 2 mesecih po preteku roka za izdajo strokovnih podlag organov in organizacij, - javna razgrnitev in obravnava osnutka Odloka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za območje občine Trnovska vas: 30 dni, - strokovna stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in obravnav: 1 mesec po zaključeni javni razgrnitvi, - občinski svet o utemeljenosti pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in obravnav odloči na svoji prvi seji po pripravi strokovnih stališč, - na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in obravnav bo osnutek Odloka sprememb in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ptuj za območje občine Trnovska vas, dopolnjen v dopolnjeni osnutek Odloka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ptuj za območje občine Trnovska vas v 1 mesecu po sprejemu stališč do pripomb iz javne razgrnitve in obravnav na občinskem svetu, - organi in organizacije bodo o izdaji soglasja odločili v 30 dneh po sprejemu dopolnjenega osnutka, - predlog občinska uprava nato posreduje Ministrstvu za okolje in prostor - Uradu za prostorsko planiranje, glede njegove usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana RS, ki glede tega izda in posreduje strokovno mnenje Vladi RS, - občinski svet občine Trnovska vas bo spre- jel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ptuj za območje občine Trnovska vas po pridobitvi sklepa vlade, - občinski svet po sprejetem ustreznem sklepu Vlade RS ponovno obravnava in odloča o njegovem sprejetju z odlokom, - občinska uprava poskrbi, da se odlok objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas. S.člen Za pripravo strokovnih podlag ter izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine zagotovi sredstva občina Trnovska vas v proračunu. 9-člen Ta program začne veljati z dnem sprejema na seji Občinskega sveta občine Trnovska vas in se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas. Štev. 032-01/03-PRP Datum: 30. 12. 2002 Župan občine Trnovska vas: Karl VURCER, s.r. DRUŠTVO KMETIC »VEČER NA VASI« To zimo smo v društvu izvedli dva tečaja in eno delavnico, v kateri smo izdelovale novoletne vizitke. V kuharskem tečaju, ki sta ga vodila g. in ga. Pignar, smo kuhale kremne juhe in pripravljale ribe na sodobnejši način. Že v decembru nas je pet članic sodelovalo na kmečki tržnici v trgovskem centru City v Mariboru, od koder smo odnesle lepe vtise. Upamo tudi, da smo lepo predstavljale naše kraje in njihovo kulinariko. V soboto, 15. marca, bomo uradno zaključile sezono z rednim letnim občnim zborom. V torek, 25. marca, organiziramo še srečanje z našim prijateljskim društvom gospodinj iz Stoperc. Marica Maguša LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC BROKOLIJEVA KREMNA JUHA Pripravimo jo iz: 60 dag brokolija, 40 dag krompirja, 5 dag maščobe, malo soli, popra, lovorja, kumine, majarona in kisle smetane. V večjem loncu segrejemo maščobo in na njej prepražimo fino sesekljano čebulo. Ko čebula rahlo porjavi, dodamo malo moke in zalijemo z večjo količino vode. Nato v vodo sipamo na kocke narezan krompir in na manjše cvetove narezani brokoli. Začinimo s soljo, lovrom, poprom, mleto kumino in majaronom. Juho kuhamo tako dolgo, da krompir razpade in je brokoli mehak. Nato juho s paličnim mešalnikom zmiksamo, jo ponovno zavremo in izboljšamo s kislo smetano in peteršiljem. Društvo kmetic RADI OJ 96,4 MHz Slovensto gorice Trg osvoboditve 5, 2230 Lenart, tel: 062/72/ 324, 729 0 220, fax: 062/727 322 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-rsg.si Lepota kraja se po tem pozna, da tam ljudje prijazni so doma, da tam drug drugemu v stisko roko poda in da tam človek človeka rad ima. V Pesniški dolini leži gričevna-to-ravninski svet z veliko neokrnjene narave... Nekako tako je v uvodu za radijsko oddajo Večer na vasi povedala voditeljica Lidija Kuri. Ustvarjalci te oddaje, radio Slovenske gorice, so nas povabili k sodelovanju, da bi posneli oddajo o naši Trnovski vasi. Organizatorja Rajko Vrečar in Manfred Jakop, sta pripravila vse potrebno, da so poslušalci radia lahko izvedeli kaj več o našem kraju. Snemanje je bilo v četrtek, 31. januarja, v dvorani gasilskega doma v Bišu, ki ima že pridih vaške dvorane. Kot lahko razberemo že iz naslova, je beseda tekla o življenju na vasi, še posebej o dogodkih izpred desetletij, ki danes počasi izumirajo ali pa nimajo več svojega čara. Osrednja nit oddaje je bilo kuhanje žganja oz. “žgajara”. Poslušalci so v začetku lahko uživali ob poslušanju ljudskih pevcev, ki so se med snemanjem še večkrat predstavili. Sledila je predstavitev kraja v narečju: splošni statistični podatki, možnosti družabnega življenja, posebne znamenitosti in dediščina, ki je v Trnovski vasi zelo bogata. Da je pri nas pesem še vedno prisotna, ni nobenega dvoma, saj je bila oddaja v veliki meri tudi glasbeno in pevsko obarvana. Poleg ljudskih pevcev sta se s pesmijo predstavili še Marija Murko in Tanja Šprah, naši mladi harmonikarji Sandi in Boštjan Ornik, Siniša Čeh in najmlajši Sašo Arnuga so iz svojih instrumentov izvabili prijetne melodije. Ker je bila osrednja tema “žgajara”, sta se z humorno vsebino na to temo predstavili osnovnošolki Martina Potrč in Ines Švare. O spominih, kako je žganjekuha potekala nekoč, je spregovoril Janez Kramberger iz Biša. Redko opravilo je danes tudi tesanje, včasih pa je bilo eno temeljnih. Kako so tesarska dela potekala nekoč, je poslušalcem povedal Stanko Mihelak iz Črmlje. Snemanje radijske oddaje se je tako počasi zaključilo. Začetna trema med nastopajočimi je med oddajo izginila in tako se je vse skupaj končalo v sproščenem vzdušju. Upam, da ste tudi vi ujeli frekvence radia Slovenske gorice, ko so predvajali oddajo, da ste bili z njo zadovoljni, predvsem pa, da ste zadovoljni z življenjem v naši Trnovski vasi. Romana Breznik Pogovor z devetdesetletnico Kristino Vršič iz Trnovske vasi 7 POVSOD JE LEPO, A DOMA JE NAJLEPŠE Stari slovenski pregovor skriva v sebi resnico, ki ni bila in ne bo nikoli pozabljena. Kjerkoli ali kamorkoli nas vodijo pota daleč od doma, od ljubljene vasi, vedno si srce želi vrnitve pod rodni krov, pa čeprav je ta star. S slamo krit ali opečni, razcapan od vetrov vseh letnih časov. Domače ognjišče je najtoplejše, postelja najudobnejša, čeprav nima perjanice, kmh iz domače peči najslajši, zamešen z mamino žuljavo roko, čeprav črn, četudi je drugje vse boljše. Čeprav je mladost včasih norost, pamet razpuščena brez pametne misli, a vendar se unese, ko ji srce da ukaz. Vračamo se v domači kraj. Obude se spomini na otroštvo sredi zelenih livad, na zimske urice za toplo pečjo, če ne prej, se vrnemo domov umret. Takšno je naše življenje, različna so naša pota, ki se vedno obrnejo proti domačemu kraju. Takšno pot nesrečnih dni je prehodila tudi naša sogovornica Kristina Vršič, po domače Kovačova Tinka iz Trnovske vasi 7. Trnovski zvon: »Tinka, dolgo se že poznava, a tako malo veva drug o drugem. Bila sva sodelavca pri RK, že od nekdaj prijatelja, a ni bilo časa za življenjsko izpoved, zato Vas sedaj prosim da se nam predstavite. (Saj ne zamerite, če Vas imenujem kar Tinka.)« Tinka: »Rojena sem 11. julija 1913 v Bišu 34. Ko sem bila stara 5 let, mi je umrla mama. Z očetom sva se potem preselila k Sv. Trojici, kjer sem začela obiskovati osnovno šolo. Takrat sta bila le dva razreda in vsak je imel 4 oddelke. V šolo sem hodila do 14. leta. Ker smo se ponovno preseli v Trnovsko vas, sem šolo dokončala tu. Tako so se že v otroških letih moje poti oddaljevale od rodnega kraja in se spet vračale.« Trnovski zvon: »Za kateri poklic ste se odločili po osnovni šoli in kam vas je vodila življenjska pot?« Tinka: » Po OŠ sem odšla v Slovensko Bistrico, kjer sem se izučila za šiviljo. Potem sem odšla v Maribor v sanatorij (privatno bolnišnico za premožnejše bolnike) Mirka Črnčiča, ki je bil primarij mariborske bolnišnice. Tu sem se izučila še kuharskega poklica. Ob učenju sem negovala in kuhala za bolnike Črnčičevega sanatorija. Le redko sem se vračala v domači kraj.« Trnovski zvon:« Kam vse so še hitela Vaša pota in kam so hiteli koraki Vaše mladosti?« Tinka: »Ker sem bila bolj nemirne narave in sem želela novih življenjskih izkušenj, sem odšla v Gornjo Radgono, kjer sem pričela delo pri g. Fidlerju, ki je imel trgovino z mešanim blagom in prehrambenimi artikli. Tu sem med tednom kuhala in šivala ženske obleke, v soboto in nedeljo dopoldan pa prodajala blago. Bili so težki predvojni časi. Lastnik trgovine je bil Nemec, zato so ga naše oblasti začele preganjati, on pa je začel odpuščati delavce. Vprašala sem se, kam pa zdaj? Od takratne sodelavke sem dobila namig, da v Ljutomeru živita zakonca nemškega porekla, ki imata zasebno lekarno in v posesti velike vinograde, nimata pa otrok in potrebujeta nekoga za delo v hiši in vinogradih. Gospa je bila nemška grofica in odšla sem v Ljutomer. Tam sem ostala eno leto. Opravljala sem vsa gospodinjska dela in tudi delala v vinogradu. Pred prihodom v Ljutomer sem doživela nesrečno ljubezen, katere sad je bila hčerka Nada. Po njo je prišel moj oče in jo odpeljal v Trnovsko vas, kjer je tudi odraščala. Žal je že nekaj let pokojna. Mene pa je spet vodila pot v tuje kraje, in sicer v Beograd k ministru Korošcu, ki je bil doma pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Imel je hčerko Greto, ki je bila tudi šivilja in je po prihodu s specializacije v Parizu v Beogradu odprla modni salon. Potrebovala je pomoč pri šivanju, zato sem odšla v Srbijo. Bilo je tik pred drugo svetovno vojno v Jugoslaviji. Hitler je že zasedel Poljsko in kasneje še druge države. V Beogradu sem bila navzoča ob kronanju kralja Petra v slovenski cerkvi. Doživela sem tudi bombardiranje Beograda in začetek vojne v Jugoslaviji. Pred bombardiranjem smo se umaknili v Natalinec v Srbijo, kjer smo ostali tri mesece, nato smo se vrnili v Beograd. Kljub bombardiranju je ostal Gretin salon nepoškodovan, vendar so ga zavzeli Nemci. Tako sem ostala brez zaposlitve. Minister je umrl, hčerka Greta pa je morala oditi. Odšla je v Pariz. Nadaljevala sem iskanje nove službe. Ker sem znala dobro nemško, sem na Dedinjah v nemškem lagerju dobila zaposlitev. Tam sem šivala obleke za nemške oficirje in vojake. Najprej sem morala na razgovor k višjemu nemškemu oficirju, ki je bil doma iz Gradca. Najprej me je vprašal, od kod sem doma in kdo so moji sorodniki. V oči mu je padel moj priimek. Povedala sem mu, da imam strica v Celju, ki je profesor francoščine. Ta oficir mi je povedal, da moj stric poučuje njegovega sina in hčerko. Tako sem dobila službo. Ker se je vojska hitro men- javala, sem tudi to službo izgubila. V meni se je porajalo domotožje in tako sem vložila prošnjo za vrnitev v Slovenijo. Vojna se je bližala h koncu. Po dolgem čakanju je s Hrvaške- skoraj leto dni - prišlo dovoljenje in moje želje so se uresničile. Vsa presrečna sem bila, da bom spet videla rodni kraj. Tako sem v rodni Trnovski vasi dočakala osvoboditev in vsa srečna po dolgem času objela svojo odraščajočo hčer Nado.« Trnovski zvon:« Srečno vas je pot pripeljala domov. Kako so vas doma sprejeli po tolikih letih?« Tinka: »Skoraj 20 let sem hodila po svetu in se srečno vrnila domov. Življenje se mi je umirilo. Minila me je vihravost in tako sem postala bolj umirjena, zrela, saj sem mnogo doživela, tako dobrega kot slabega. Odločila sem se, da ne odidem nikdar več od doma! Spoznala sem svojega moža Antona, s katerim sem se po šestih mesecih poznanstva tudi poročila in zagospodarila na majhni kmetiji, kjer sem še danes. Mož je bil po poklicu kovač, jaz pa sem delala na kmetiji in ob prostem času tudi šivala. Rodili so se nama trije sinovi: Marjan, Ernest in Vlado. Z nami je bila tudi hčerka Nada. Tako so nastale nove skrbi za družino in tudi časi po vojni so bili zelo hudi.« Trnovski zvon: »Kljub obilici dela Vam ni zmanjkalo časa za delo v raznih društvih. Vem, da ste bili zelo aktivni v različnih organizacijah.« Tinka: » Tako je, leta 1947 sem bila soustanoviteljica Krajevne organizacije Rdečega križa. Bila sem prva predsednica in sem organizirala krvodajalske akcije, ki se jih je udeleževalo povprečno 40 ljudi. Kri smo hodili dajat v bolnišnico Ptuj. Za svoje delo sem prejela mnoga priznanja, med drugim tudi zlato priznanje, ob 50. obletnici KORK-a sem prejela grb občine Destrnik-Trnovska vas. Danes sem častna članica. Sodelovala sem tudi v prosvetnem društvu, kjer sem odigrala precej vlog v ljudskih igrah pod vodstvom Milice Loparnik. Danes ni več tako, ker ni Milice, za njeno vlogo pa se nihče ne odloči, čeprav je mnogo takih, ki bi bili sposobni prevzeti vlogo mentorja. Delovala sem tudi v Prešernovi družbi, ker sem zelo rada brala. Sedaj sem članica društva upokojencev.« Trnovski zvon: »Sedaj ste prepustili mesto mlajšim, da nadaljujejo delo. Na jesen vašega življenja so vas zagrnili temni oblaki žalosti in samote. Kako to premagujte, saj boste kmalu dopolnili 90 let?« Tinka: »Nisem več pri močeh, kot sem bila nekdaj. Sedaj sem sama, in to me ubija. Vendar me ne bo uničilo, ker sem trdna, oklepam se življenja, ki je bilo razgibano kot morje v viharju. Spomini so še živi in tega mi samota ne bo vzela, čeprav je bilo tudi mnogo hudega. Pred sedmimi leti sem izgubila moža Antona, pred dvema letoma sina Marjana, že prej hčerko Nado, vendar nisem klonila. Najbolj me boli sinova smrt, kajti pustil me je samo v hiši. Sinova in snahi me pogosto obiskujejo. Vendar sem bila zelo navezana na Marjana, ker sva po moževi smrti ostala sama. Družinska sreča se je skalila - takšna je usoda. Dolgčas si preganjam z gledanjem televizije, branjem časopisov, tudi kakšno knjigo preberem. V knjižnico pa več ne morem, ker me bolijo noge. Včasih še kaj zašijem in si tako krajšam samoto. Julija bom dopolnila 90 let, pa še vedno ljubim življenje. Ne bi se še rada ločila od tega sveta, od prelepih krajev, ki jih v mladosti nisem dovolj ljubila. Mogoče je bila to moja zmota. Toda časa ne morem zavrteti nazaj. Trnovski zvon: »Hvala Vam za Vaše spomine, ki sva jih skupaj obudila. Usoda je hotela tako in kmalu boste upihnili 90 svečk na torti. Kaj vemo mi o usodi, ki je ob našem rojstvu položena v zibelko. Hvala Bogu, da je tako, zato še mnogo zdravih let in vse najboljše ob materinskem dnevu.« Iskrene čestitke tudi za Vaš skorajšnji 90. rojstni dan, z upanjem, da se ob 100. spet snideva in kaj zapiševa, saj je Vaša duša kot izvir, ki nikdar ne usahne. Naj vas spremljata zdravje in sreča. Marjan Potrč OSMI MAREC PREMIERA KOMEDIJE JANČ JM V soboto, 8. marca 2003, je polna kulturna dvorana v Trnovski vasi gostila domačo dramsko skupino Kulturnega društva Muršec-Živkov. Mladi obetavni igralci so se nam predstavili s sodobno komedijo Janč Sonje Votolen v režiji Rajka Vrečarja in mentorja Danila Muršca. Mladi igralci, ki so prvič nastopili na odru pred domačim občinstvom, so poželi velik aplavz navdušenih gledalcev. Na sproščen in prefinjen način so nam odigrali sodobno ljubezensko komedijo v dveh dejanjih. V glavni vlogi Janča, poročenega moškega z ljubezenskimi težavami, povrh pa še z govorno napako, je odlično zaigral Matjaž Kramberger. Ljubezen, ki je lepa in slepa, marsikoga zapelje in omami. Tako se zgodi tudi Janču, dokler ga ženske - kače ne dajo na čevelj. Z lažmi in izmikanjem nekaj časa dobro krmari med ženo Inko, katere lik je zelo dobro odigrala Suzana Sušnik, in ljubico Katico - Katjo Slaček, ki v celoti prevzame vlogo ljubice. Da bi bila nesreča še večja, vstopi v ljubezenski trikotnik še tretja ženska Anuška - prikupna plesalka Romana Breznik. Breme greha Janču odvzame razumevajoči župnik Mitja Sušnik, vendar šele zatem nastopi vojna za nenasitnega Janča. Na koncu se je Janč odločil za četrto žensko. V komediji so nastopili še: Boris Pukšič, Barbara Drumlič, Nataša Breznik, Tatjana Maguša, Marko Požegar, Vili Lovrenčič in Tomaž Šalamun. Po kratkem kulturnem zatišju smo obiskovalci v dvorani prijetno uživali ob prigodah in nezgodah glavnih junakov in se od srca nasmejali besedilu, ki je nastalo zaradi govorne napake. Mladi dramski skupini želimo veliko uspešnih nastopov na odrskih deskah s prošnjo, da nadaljujejo z delom. Kot bi rekel Janč: »DOBRI SO BILI IN PIČA!« Vse obiskovalke v dvorani smo bile ob 8. marcu - dnevu žena deležne cvetja. Marija Pukšič Športna nedelja v »Papeževi grabi« »Zakljanje« je se zmeraj najboljše Narava nam je letošnjo zimo postregla z obilico snega. Naše prelepo razgibano okolje je čudovito pobelila s snežno odejo, ki je še kako razveselila vse ljubitelje belih strmin in tiste, ki uživajo že samo v pogledu na zasneženo pokrajino. Ob pogle- du nanjo ti oko zaslepi belina, ki se razteza in pokriva vsak košček naše zemlje. Belina, ki daje očesu in srcu občutek ležernosti, miru in nekoliko počasnejšega tempa vsakdanjega življenja. Eden od takšnih čudovitih zimskih dni, je bila nedelja 12. janu- arja 2003. S soncem obsijana, z belino postlana in z mrazom obdana je na piano in na svež zrak zvabila tudi kar nekaj članov ŠD Kenguru. Z vso zimsko opremo in z vsemi smučarskimi pripomočki, ki jih potrebuješ za razigran zimski dan, smo se odpravili v »Papeževo grabo«. Nekateri so se prepustili radostim smučanja, drugi pa sankanja in »žakljanja«. Smučarji so se kaj kmalu naveličali mučne hoje v breg. Vzdušje je postajalo vse bolj razigrano in glavno »prevozno sredstvo« po klancu in snegu navzdol so postali Žaklji, kdaj pa tudi sanke. Doživetje je bilo enkratno, čeprav je mraz pošteno pritiskal, nas ni motil sneg, ki nas je popolnoma zasul, ko smo drveli z Žakljem po beli strmini. Za posebno zanimivost so poskrbeli fantje, ki so se izkazali v svojih akrobatskih sposobnostih -skokih v sneg. Na srečo in veselje vseh je snežna odeja to dopuščala. Vsekakor pa ni manjkalo kepanja in »ribanja« s snegom z zelo mrzlimi posledicami. Z nasmehom na obrazu, čeprav malce prezebli, smo zapustili v popoldanskih urah »Papeževo grabo« ter sklenili in ugotovili, da je treba takšne dneve še večkrat organizirati, izkoristiti in ponoviti. Barbara Drumlič »Rajžali smo iz vasi v vas« Pustna povorka Leto je spet naokrog in znova je bil tukaj najbolj norčav čas v letu -pustovanje! Čas norčavih, veselih, našemljenih dni in noči. Pust ne bi bil pravi pust in pustna sobota ne bi bila prava pustna sobota, če ne bi GD Biš organiziralo pustne povorke po vaseh naše občine. Kakor je že v navadi, je povorka potekala na pustno oziroma »mastno« soboto, ki je bila letos 1. marca. Zbor vseh mask je bil ob deveti uri pri GD v Bišu. Novost letošnje pustne povorke je bila ta, da so se maske organizirale skupinsko po vaseh. Pustno »rajžanje« mask smo začeli s skupinsko fotografijo in nadaljevali po »Spodnjem kotu« v Bišu, nato pa smo krenili proti »Gomilam«. Od tam smo se odpravili proti Sovjaku in Črmlji in naprej v Bišečki Vrh, kjer smo imeli malo daljši postanek, da smo se lahko okrepčali. Nadaljevali smo vse do Rojkovih, kjer smo obrnili in se napotili proti Trnovskemu Vrhu, preko »Kozlovca« v Ločič, od tam pa v »Trnovce«. Naslednja postaja je bila Trnovska vas, kjer smo vse maske naprej obiskale g. župana, nato pa še g. župnika in ostale hiše. Iz Trnovske vasi smo krenili nazaj v Biš, v »Zgornji kot« in od tam k naši končni postaji - gasilskemu domu. Verjetno pa vas najbolj zanima, kaj so predstavljale letošnje maske, če nas mogoče niste uspeli videti. Za higieno, zdravje in morebitne poškodbe je poskrbela bolnišnica upanja. Med maskami je bilo moč opaziti tudi politično kuhinjo s posebnim menijem. Iz nevarnega Afganistana so ločki specialci pripeljali Osamo bin Ladna, ki je bil zaprt v kletki, da ne bi še tukaj povzročal škode. Iz črne Afrike je v belo Slovenijo prišlo črnsko pleme Bolfank. Slednje so ves čas ogrožali tatinski Gusarji iz Biša. Delavci iz Sovjaka so se borili za trden most v svojem kraju. Za primerno literaturo pa so poskrbeli poštarji. Vsekakor pa niso manjkali kurenti in glasbeniki. Pustno rajanje se je nadaljevalo dolgo v noč v GD v Bišu ob spremljavi ansambla Ajda ter ob obisku mask. In tako se je vesel pustni dan zaključil še bolj veselo in prav je tako. Barbara Drumlič C AS ZA MAŠKARADO K mizi sede stari grof, naroči si masten krof, k mizi sede še grofica, njej pa bolj diši potica. Gleda, gleda stari grof: »Šment je majhen ta moj krof!« Lotil bi se še potice, če se ne bi bal grofice. To pesmico smo si v šoli prepevali v predpustnem času. Pogovarjali smo se, zakaj se pravzaprav našemimo, spreminjamo v lepe in grde, v prijazne in zoprne. Ljudje so že v pradavnini spoznali, da so se menda v mrzlem zimskem času, ko je nekje že slutiti pomlad, duhovi radi vračajo nazaj na ta svet. Pri tem pa nič ne govorijo, ampak samo kažejo ali pa popolnoma spremenijo svoj glas. Tako smo se letos na šoli spet odločili, da bomo nadeli maske, se preoblekli, maskirali in pregnali to zimo, ki je letos že tako predolga. In uspelo nam je. Rekli smo si, da imamo dovolj energije in idej, da pusta ne bomo kar tako spregledali. Starši so aktivno sodelovali pri pripravi pustne oprave. Dopustili so, da so se želje po spremembi otroka izpolnile. Velika večina oziroma vsi učenci so prišli na pustni torek v šolo čudovito našemljeni. Učitelji nikakor nismo spoznali, kdo so naši Mateji, Anje, Teje, Aljaži. Tamare..., saj smo zagledali enkratne čarovnice, Indijance, Kitajce, klovne, Pike Nogavičke, smrti, ciganke... Vsi smo bili zbrani pred šolo. Učiteljem je bilo težko izbrati, kdo je najlepši. Vsi so bili izvirni in lepi. Skupaj z učenci smo izbrali prve tri: čarovnici, Piko Nogavičko in vojaka. Maske so dobile nagrade, vsi smo jim zaploskali. Nato smo malicali - slasten, masten krof, seveda. V dolgi vrsti smo se napotili pred zgradbo občine Trnovska vas. Res izvirne maske so lahko opazovali vsi, ki so bili tega dne v »Trgu«. Še posebej pa smo verjetno omilili bolezen tistim, ki so na pustni torek obiskali dr. Šuta. Tako smo pregnali zimo in upamo, da smo priklicali pomlad. Milena Meznarič POSTALI BOMO ŠOLARJI Vsi se spominjamo prvih šolskih izkušenj, zlizanih klopi, bolj ali manj stroge učiteljice, ki je pred zeleno tablo razlagala in dajala napotke, domače naloge, prve ocene... Svojo radoživost smo lahko spustili na plan le med odmorom. Naša izkušnja se vtisne v podobo, ta pa privre na dan vedno, ko govorimo o šoli. Le zakaj imajo nekateri nanjo tako slabe spomine? V ponedeljek, 12. februarja, smo povabili na vpis v 1. razred moje prihodnje prvošolčke in njihove starše. Upam, da jim bo prvi vtis o šoli ostal v lepem spominu in ne kot strah, češ ubogi otrok, saj ga bo kolesje šole ukleščilo že prej, kot je nas. Vzgojiteljica Marjeta je za otroke pripravila čudovito pravljico o družini klovnov. Otroci so ji z zanimanjem prisluhnili, sedeč na preprogi. Skupaj z Andrejo Mlakar sta pripravili še likovno delavnico za otroke in starše. Sama pa sem mojim bodočim POTRDILI OSNUTEK PRORAČUNA Marca je občinski svet občine Trnovska vas zasedal na 3. redni seji. Obravnaval je sklepe 2. redne seje in potrdil zapisnik. Obravnaval je tudi proračun občine Trnovska vas za leto 2003 in potrdil osnutek. V nadaljevanju seje je bil svetnikom predstavljen odlok o ustanovitvi JZ Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Svetniki odloka niso potrdili zaradi pomanjkanja informacij. Občinski svet je obravnaval in sprejel sklep o podaljšanju začasnega financiranja javne porabe v občini Trnovska vas v letu 2003, in sicer do 30. 4. 2003. Pobuda občinskega sveta je bila, da sklice župan v aprilu vaške skupnosti in se na novo izvolijo vaški odbori. Klavdija Arnuga Štajerski TEDNIK RADIOPTUJ 89,8098,2010^3 učencem ob predstavitvi pripovedovala, kakšno je bilo moje prvo srečanje s šolo. Lepo! Še danes ga nosim v srcu. Morda imam prav zato rada šolo, učence in svoj poklic. Prav prijetno je bilo opazovati prihodnje učence in njihove starše, kako so z vso vnemo izdelovali pustne maske - medvedke, klovne in čarovnice. Vmes so brez strahu odhajali k pedagoginjama Miri in Tini, ki sta jih vpisali, da bodo v jeseni postali »ta pravi« učenci. Tako smo se spontano, ob ustvarjanju prvič srečali in spoznali dmg drugega. Rada bi povedala staršem še to: prvi razred devetletke je vse prej kot zaprašena podoba njihovih ali naših šolskih izkušenj. Šestletni otroci potrebujejo vodstvo. Veliko jim pomeni tudi potrditev za tisto, kar so naredili. Mojih prvošolčkov bo malo, zato se bom lahko posvetila vsakemu posebej. Upam in trdno si želim, da bi nas v letu, ko bomo prvič skupaj, spremljala veliki in mali smeh. Veliki smeh naj napolni našo učilnico, mali smeh pa naj nam pokaže pravo pot, da bomo skupaj stopali proti svetlobi. Učiteljica Milena Meznarič GASILSKI OBČNI ZBOR Gasilci smo tudi letos v soboto, 18. januarja, priredili že tradicionalni občni zbor. Najprej smo sprejeli goste - domače gasilce in člane ostalih dmštev kot tudi gasilce iz prijateljskih društev. V uradnem delu, ki ga je povezoval Alojz Fekonja, so sledili govori. Predsednik Miran Arnuga je predstavil dela, ki so se izvršila v gasilstvu v prejšnjem letu, in načrte, ki so okvirno zasnovani za tekoče leto. Poleg delavskih akcij so v načrtu tudi dmžabna srečanja in izleti; prvi predvideni izlet bo 22. marca, ko si bomo skupaj ogledali smučarske polete v Planici. Nato so sledili še govori ostalih funkcionarjev, ki so predstavili podrobnosti, povezane s financami in delom v okviru našega gasilskega društva. Med drugim smo ugotovili, da smo uspešno posredovali pri požarih, ki jih je bilo lani kar nekaj. Gasilci so ljudje, ki se sami odločijo za prostovoljno pomoč, in ko je treba, morajo biti pripravljeni, da se izkažejo s svojim znanjem pa tudi željo, da pomagajo v situacijah, ki to zahtevajo in ljudem, ki so njihove pomoči potrebni. Sledili so pozdravni govori povabljenih, nato pa še podelitev diplom in priznanj. Ker je bilo tudi letos veliko napredovanj, lahko rečemo, da so mladi željni znanja gasilskih osnov in da je m čutiti neko pripadnost do soljudi, saj s tem kažejo tudi svojo željo pomagati ob različnih naravnih nesrečah. Sledila je večerja, nato pa družaben in vesel večer ob prijetni glasbi in plesu. Romana Breznik MED Med je naravni proizvod čebel. Proizvajajo ga torej čebele in ne čebelar. Ker medičino nabirajo na različnih rastlinah, razlikujemo različne vrste medu. Razlikuje se tudi po barvi. Na splošno vsebujejo temnejši več mineralov. Razlikujejo se tudi po vrsti zemlje in podnebja, v katerem je medičina proizvedena. Na Gorenjskem od nekdaj poznamo za med ime STRD, kar pove, da vsak naravni med kristalizira. Kako hitro, je odvisno od sestave (razmerja med naravnimi sladkorji), temperature skladiščenja... Ponovno se utekočini z gretjem. Vendar le do 40 stopinj Celzija, da ohrani vse lastnosti, ki jih naravni med mora imeti. Med se uporablja tudi za nego kože. Zaradi mineralnih snovi in vitaminov je primeren za nego vseh vrste kože. Jo tudi poživlja, zadržuje vlago in hrani. Z medom lahko premažemo rane, da se hitreje celijo, saj zaradi svoje sestave preprečuje razvoj bakterij. ŽAJBLJEV MED Je najbolj iskan, ker ga je mogoče pridobivati le ob obalah mediteranskega morja. Je zelo aromatičen in značilnega močnega okusa. Priporoča se pri prehladnih obolenjih in ima dober učinek za pomirjanje. GOZDNI MED Gozdni med je iz mešanih gozdov (smreka, jelka, javor, lipa, kostanj), kakor tudi ..................TEBI podrasti (borovnice, maline robide in travniki). Priporoča se pri obolenjih srca in motnjah prebavil. SMREKOV MED Je med iz čistih smrekovih sestojev. Naše čebele ga nabirajo na Jelovici. Priporoča se pri obolenjih dihalnih poti in pljuč. CVETLIČNI MED Spada med najsvetlejše. Je lažje prebavljiv. Nabran je na mešanih travnikih. Priporoča se pri obolenju ožilja in pri neješčnosti otrok. LIPOV MED: Je precej svetle barve, pridobiva se v Posočju, do zmerno temne barve na Gorenjskem. Priporoča se pri ledvičnih obolenjih in kašlju. Pospešuje znojenje. MED V SATJU: To je čebelji proizvod v omejenih količinah. Pridobivamo ga tako, da čebelam pustimo, da same zgradijo satje in vanj nanosijo cvetlični med. Tako skupaj jemo vosek in satje. Lahko tudi samo prežvečimo in vosek izpljunemo. OREHOV MED Medu je dodano orehovo olje. Tak med je primeren za razna peciva, deluje pa zelo stimulativno in krepi moč. ANTIGRIPNI SIRUP Je sestava naravnih antibiotikov. Medu (žajbelj + smreka) je dodan izvleček časna in propolisa. Pomaga pri prehladih in gripi. MEDENO ŽGANJE Je izdelek iz naravnega žganja (sadjevec) in cvetličnega medu. Barva je odvisna od barve medu. Je bister in brez usedline. V hladnih dneh vam priporočamo toplo medeno žganje. MEDENO VINO - MEDICA Pridelujemo ga iz vseh vrst medu. Zato se tudi razlikuje po barvi, okusu in aromi. Proizvedeno je po postopku naravnega vrenja. Vsebuje 10-14 % alkohola. Priporoča se kot aperativ. VOSEK IN IZDELKI IZ NJEGA V glavnem se uporablja v kozmetiki. S svojimi sestavinami kožo gladi, ji daje elastičnost in mehkobo, z vitamini pa jo tudi hrani. Iz voska se izdelujejo tudi okrasne sveče. Vir: internet. Marjan Potrč TEBI NAPROTI Vedno, ko te srečam, moje srce ponori in vedno ti v objem želi. Zaljubila sem se vate, odprla svoje sem srce le zate. Sem kot vrtnica, ki začne cveteti, sem kot ptica, ki želi vzleteti. Srce mi trepeče, ker se boji, da se opeče, da bolelo bo, da zavrnjeno bo. Rada vedela bi le, kaj misli tvoje si srce, kaj tvoja usta govore, al’ ljubiš me al’ ne. Aleksandra Potrč Aleksandra Potrč je študentka prvega letnika živilske šole v Mariboru. 6. februarja 2003 je za pesem Tebi prejela prvo nagrado (knjižno darilo) za poezijo na natečaju za Prešernovo nagrado živilske šole. Čestitamo! Videl sem svetlobo dneva. Z neba se je spustila name sreča. Prešerno v duši mi odmeva njen sijaj. In duša koprneča komaj, komaj čaka spet ta dan, da izgine, kar za njo je ječa, da črne misli gredo stran. Ko vsi okovi izhlapijo v zrak in prsi se napolnijo svežine, ko dvigne se še zadnji mrak in vsa tegoba v daljo izgine, se dvignem tudi jaz in pridem ti naproti. Rešena oba sva bolečine in z roko v roki stopava po skupni poti. Roman Maguša ZIMA, ZIMA BELA Otroci imamo zimo zelo radi. Pozimi se lahko igramo na snegu, delamo snežake, se smučamo in sankamo. Zima je najbolj mrzel letni čas. Letos je nam, otrokom, še posebej naklonjena, saj je snega Mnogo solz smo pretočili, a tebe dragi Franček nismo prebudili. Niti zbogom nisi rekel, niti roke stisnil nam, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. SPOMIN Tih in boleč je spomin na 17. marec 2002, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat na pretek. Čarovnije zime so vidne vsepovsod: na strehah in oknih hiš, na drevju, polnem ivja. Sedaj se sneg že tali, s streh pa visijo ledene sveče. Odrasli pa zime ne marajo preveč, še posebej ne vozniki, ker so ceste zasnežene in včasih tudi poledenele. Bliža se pustni čas, ko bodo kurenti in druge maske odganjali zimo. Tako bodo priklicali pomlad. Martina Horvat, 3- razred MOJA MAMA Moja mama je bolj majhna in suha. Ima rjave oči, svetle lase in pridne roke. Ime ji je Irena. Mama ni v službi, ampak dela na kmetiji in v hlevu. Mama tudi zelo dobro kuha in peče. Dela tudi torte. Veliko časa porabi za pranje in čiščenje. Mama ima rada otroke, zato nas je kar pet. Veliko skrbi za nas in je žalostna, kadar nismo pridni. Mamo imamo tudi vsi zelo radi in ji pomagamo, kadar je potrebno. Mama mi tudi veliko pomeni in ne vam, kaj bi bilo, če je ne bi bilo. Srečni smo, ker imamo tako prijazno mamo. Jani Korent, 3- razred MOJA MAMA FRANC KRAMAR iz Biša 34 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče. Žalujoči: žena Marica, hčerke Jožica, Marjetka in Cvetka z družinami Skromno, pošteno sta živela veselje in srečo med nas delila, a sedaj vajin dom ovit v mrtvo je sivino, v njem obup z neizprosno je praznino. Tudi vrt vajin pisan in cvetoč ne dehti več kot je nekoč. Vse, kar storila sta za nas nekdaj, v spominu bo za vekomaj. SPOMIN Srečko Sauer Genovefa Sauer 23. 11. 1998 22. 1. 2002 Hvala vsem, ki obiskujete njun grob in prižigate sveče. Vinko, Marija in Cvetka z družinami Moji mami je ime Slavica. Stara je 38 let. Je manjše postave. Ima lepe modre oči. Opravlja gospodinjska dela in še različna druga opravila. Čeprav mnogo dela, vedno najde čas tudi zame. Poskrbi, da sem čist in urejen. Ko sem v težavah, mi svetuje in pomaga. Prosti čas izkoristiva za igro. Moja mama je zelo potrpežljiva in zadovoljna s tem, kar ima. V družbi je zelo vesela in sproščena. Rada poje in pleše. Najbolj zadovoljna je, ko sva z bratom uspešna v šoli in jo ubogava. Mamo imam zelo rad, čeprav je včasih ne ubogam. Takrat je žalostna, pa tudi meni postane žal, da sem jo užalil. Moja mama je najboljša mama na svetu. Uroš Čeh, 3- razred Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in sestre Ane Požegar iz Črmlje 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam kakorkoli pomagali in izrazili sožalje. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Z. Zorcu za molitev in poslovilne besede, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Hvala g. K. Vurcerju za ganljive besede slovesa in g. Kuplenu. Hvala sodelavcem Sadjarstva Lenart. Zahvala tudi Pogrebnemu podjetju S. Jančiča iz Lenarta in godbeniku za odigrano tišino. Žalujoči: hčerka Marica, sin Jože in sin Janko z družinami ZLATA POROKA JUSTE IN MAKSA SUŠNIK Ljudje ne živijo zaradi skrbi zase, temveč zaradi ljubezni, ki jo do njih čutijo drugi. Lev Tolstoj Že Tolstoj nam je s tem stavkom položil na dušo, da je ljubezen smisel življenja. Daje nam moč, upanje in vero. Vsi vemo, da je v vsakem človeškem bitju želja po ljubezni močna in da vsi hrepenimo po njej. Toda za srečo v ljubezni ne zadostuje le želja, ampak je potrebno mnogo več; zanjo se je treba boriti, vanjo je treba vložiti velik del Domoznanski oddelek 35 TRNOVSKI zvon 2003 352(497.4 Trnovska vas) 6001360,1 COBISS o - elekro inštalacije, - elektro popravila - montaža strelovodov, - alarmni sistemi, - domofoni - meritve strelovodov in električnih instalacij z ustreznim poročilom ____________________________________________________/ Podjetje za storitve, nizke gradnje, gradnja cest, trgovina v tranzitu EPSON, d.o.o., PE Trnovska vas 42, S02 757 54 01 NUDIMO VAM DNEVNO SVEŽE: - malice, hamburgerje, pizze, kosila in jedi po naročilu. Sp. Hajdina 21,2288 Hajdina, Tei: 02 788 30 20, faks: 02 788 30 21 NUDIMO VAM: - izkope - utrjevanje in planiranje cest - navoze - kiparske prevoze oWePčeva ini^ Siva^čaplja sebe, veliko truda in odrekanja. In če nam vse to uspe, potem smo srečni, ker imamo nekoga, ki mu lahko vse to nudimo in smo hkrati sami deležni ljubezni. To zagotovo dobro vesta Justa in Maks Sušnik iz Biša, ki sta, v soboto, 1. februarja, praznovala zlato poroko. Tako kot pred 50 leti sta pred Bogom ponovno potrdila zvestobo in si izmenjala zlate prstane. Skupni jubilej sta polna moči in energije proslavila skupaj z najbližjimi, prijatelji, sosedi, znanci pri Senekoviču pri Sveti Ani, kjer sta kot kakšna mladoporočenca preplesala skoraj vso noč. Moči jima res ni manjkalo in samo upamo lahko, da bosta še naprej tako močna in čvrsta. Njun recept za tako dolgo zvezo je predvsem v ljubezni, ki jo nudita drug drugemu, v spoštovanju in razumevanju, ki temelji na kompromisih. Življenje Juste, rojene Kramberger, in Maksa Sušnika, ki je v Biš prišel iz Gočove, ni bilo postlano z rožicami. Z veliko odrekanja in z vztrajnostjo sta si ustvarila prijetno družino s sinovoma Maksom in Jankom. Sedaj pa že vrsto let babico in dedka razveseljujeta vnukinja Suzana in vnuk Mitja, ki jima z veseljem priskočita na pomoč pri kakršnem koli opravilu na njihovi kmetiji. Justi in Maksu iz srca čestitamo za tako lep in velik jubilej, hkrati pa jima želimo še veliko srečnih, zadovoljnih, zaljubljenih, predvsem pa zdravih dni. Romana Breznik Zlatoporočenca Petrovič Poročni valček sta ponovno zaplesala Angela in Franc Petrovič iz Trnovske vasi 9. Svojo ljubezen sta potrdila 25. januarja v cerkvi sv. Bolfenka in pred matičarjem g. Karlom Vurcerjem v domači občini. Imata dve hčerki, Minko in Katjo, sin Stanko je z družino prevzel kmetijo, za obstoj in rast katere sta se trudila vse življenje. Prijazen dom sta nudila tudi nečaku Francu. Ob petih vnukih se bosta kmalu razveselila tudi pravnuka. S številnimi lepimi željami smo skupaj preživeli zelo prijeten dan. Anita Vršič ■. NOVINARSTVO OBLIKOVANJE %8Sr SVETOVANJE Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas GSM: 041/670-740, http://www.pikaplus.com, e pošla: info@pikapius.com POKLIČITE N 81 ZAGOTOVITE SVOJ PROSTOR NA 8VET0VNEM 8PLETU