Leto LXV PoStnlna plačana v gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 23. junija 1937 Stev. 140 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva in oprave: 29-92. 29-93. 29-94, 29-95, 29-96 Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikali" Na pravi poti Hiter način življenja, ki ga modernemu človeku narekuje vedno večji razvoj tehnike, ne dovoljuje več ravno prebivalcem gospodarsko in tehnično najbolj razvitih dežel, da bi v lepem božjem miru razmislili in precenili s hladnim preudarkom utise in ideje, ki dan za dnem posegajo v njih življenje. Preveč je vsega tega, kar ljudje, časopisi, knjige, reklama in propaganda dnevno naplavijo v človeško dušo, da bi s trezno pametjo mogel razsoditi po vrednosti, izvoru in namenu. Velika večina za takšno duhovno analizo sveta, ki nas s svojo mno-goličnostjo obdaja, nima niti časa niti sposobnosti. Zato se ravnajo po drugih: delajo kakor drugi, posnemajo njih govorjenje, njih mišljenje in si pri6voje njih gledanje na življenje in svet. Človek utiskov in idej nič več nc dojema razumsko ampak jih prebavlja le še čustveno Kdor zna s primerno reklamo in propagando nasititi domišljijo občinstva, kdor zna razgibati ljudsko čustvovanje, uspe tem goto-vejše v svoji stvari, čim bolj je za trezen razum nemogoč svet, ki ga je pričaral v ljudsko fantazijo. Vsa velika »ljudska gibanja« povojnega časa so uspela edino na ta način: Z neskončno prevejeno propagando so znala razgibati ljudsko domišljijo, apelirala so na čustvovanje ljudi in ne na njihovo trezno sodbo. Tako so popolnoma uspela, oni pa, ki je apeliral na hladen razum, ki je s kar moč trdnimi dokazi izpodbijal utvare, ki jih je v ljudsko domišljijo čaral spreten zvodnik, tisti je propadel in ostal osamljen s svojo resnico in modrostjo. Za tako zvano prosvitljeno stoletje, je to zelo tragična ugotovitev. Toda tudi pesem o prosvitljenosti je utvara. Kajti pri sedanjem načinu življenja ljudje mnogo manj mislijo kot so svoj čas, ko so si vzeli več časa za razmišljanje o življenju in svetu. Danes so neprimerno manj samostojni v svojih nazorih. Kakor so se ljudje izenačili po nošnji svoje obleke, v svojih nazorih, tako se uniformirajo tudi po svojem mišljenju Samo iz tega osnovnega defekta človeške družbe morejo poganjati tako imenovani masovni pokreti: boljševizem, fašizem in rasizem... Sleherni od njih je započel s tem, da je razvijal neko socialno mistiko, ki je vlekla tem bolj, čim bolj je za zdrave pojme bila konfuznn. Samo nobene debate s tako zvanimi razumniki. Drzno je treba postavljati trditev ob trditev in to potegne ljudi za seboj. Treba je bilo le z dovolj glasno in bleščečo reklamo in propagando skrbeti za zadostno slepilo in mase so drle kot v omotici za oznanjevalei nauka o novem človeku, o novi sreči, novem blagostanju še nikdar živetega paradiža na zemlji... Toda. kar je še bolj žalostno: Prevara, enkrat spočeta, se' z istimi goljufivimi slepili še dalje ohranja in razširja. Vzemimo mistiko komunizma. Od leta do leta se spreminja obraz tega obljubljenega blaženstva na zemlji, od leta do leta se spreminja tudi način propagande za komunizem. Zadnje leto se v sovjetski Rusiji, kjer je komunizem mogel pokazati do sedaj svojo najvišjo popolnost, gode čudne stvari. Salve pokajo, toda ne na buržuje, temveč na najsvetlejše zvezde komunističnega obnebja Prav živo nas je zanimalo, v kakšno slepilo bodo komunisti po svetu zavili to najnovejšo fazo krvave diktature samodržca Stalina. In iztuhtali so jo! Ze slišimo, da ima ubijanje boljševiških prvakov v Sovjetiji edinole ta namen, da se pod komunistično peterokrako zvezdo čimprej razcvete — demokracija v svojem najpopolnejšem sijaju. In so ljudje, ki to poslušajo in ki temu tudi verujejo in ki zdihujejo, da bi se podobna demokracija tudi pri nas skoraj uresničila! Boljševiški mistiki postavljajo drugi nasproti nacionalno mistiko in opevajo rasizem in nacionalizem kot tisto skrivno moč, ki dovede narode do samoodrešenja. Slišimo jih govoriti: poglejte Mussolinija, poglejte Hitlerja, kako sta v imenu te ideje preobrazila obličje svoje domovine. In polno je skritih občudovalcev in še več posnemovalcev, ki tujo fašistično abecedo prevajajo v naš jezik. Da, od daleč se vse tako lepo vidi, posebno, če se prikazujejo na filmskem platnu same parade, same navdušene manifestacije in ovacije voditeljem. A v resnici? Katoliško glasilo »Der deiitsehe Weg«, ki mora izhajati seveda v emigraciji, piše o »novi« Nemčiji: »V Nemčiji govori in kriči 10% ljudi. 90% pa molči; vsi, ki poznajo Gestapo in koncentracijska taborišča. Samo dve fronti sta: ena, ki orl sistema živi in druga, kjer so brezpravni. Samo dva razreda: Teroristi in drugi, ki se škripajo z zobmi vklanjajo. Eni, ki denuncirajo in drugi, ki so donuncirani! Brezmočni jetniki in močno oborožena straža, ki jih obdaja. Dve Nemčiji sta: ena, ki je uradna in druga neuradna; ena, ki molči in druga, ki govori...« Kdor bo na hitro roko obiskal Nemčijo, bo videl samo njen uradni obraz. Pa se bo morda ves navdušen vrnil domov in drugim pripovedoval. kako je vse boli.še in lepše sedaj. Tako se ustvarja mistika. Toda le malo jih je, ki morejo spoznati drugo Nemčijo, kakor ono, ki je postala »lepša«. Ki bi spoznali in doumeli veliko, molčečo fronto v nemškem narodu. Miselna moda. ki jo krojijo v Parizu in Moskvi, zahteva danes od nas, da smo »anti-fašisti«. Ista moda nam je pred kakimi petimi, osmim- leti predpisala, da moramo biti »kolek-tivisti«. Kdor tedaj ni govoril in pisal o kolektivu in za kolektivizem, ni bil časoven, proglasili so ga za buržuja in rcakeionnrja. No, pa se tista stvar ni dobro obnesla, niti ne v sami Rusiji kakor vemo. Zato pa moramo danes biti »antjfašistic. Tudi okrog te besede se ustvarja mistika. S to frazo nas najhuje terorizirajo tisti, ki so načelni sovražniki vsake demokraeite in stoodstotni zasrovorniki proletarskega fašizma, kakor ga izvaja Stalin in bi ga rada tudi francoska ljudska fronta, ko bi ji bilo dano I oda fašizem ni simpatičen in beseda o antifaM/mu je privlačna. Ako le rahlo podvomiš o demokratični iskrenosti teh »antifašistov«, si pr"--!ašen za fa*i«t» ali še za kaj lnusegn. I ako ti morali verjeti da je na svetu samo fašizem, ki je proti demokraciji in /a diktaturo tn pa santifašizrm«. ki se bori za demokracijo in v Naš čas zahteva junakov ________ ____________________u 99 Poziv sv. očeta ob priliki kongresa Kristusa kralja v Poznanju Sv. oče papež Pij XI. je poslal kardinalu II1 o n (1 u ob priliki mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Poznanju lepo aj>ostolsko pismo. Sv. oče izvaja: »Pozdravljamo jx>budo nekaterih cerkvenih mož, ki eo sprožili misel kongresov Kristusa Kralja z edinim namenom, da bi vsi sjioznali kraljevsko veličanstvo Odrešenika in da bi se javno življenje vseh narodov podredilo njegovemu kraljestvu. Prvi štirje kongresi so se praznovali v ozkih mejah, peti ]>a, ki bo sedaj v Poznanju, bo zbral okoli sebe ljudi vsega katoliškega sveta, ki goreče želijo Kristusovega kraljestva. Tem bolj je vreden pohvale ta kongres, ker so prireditelji sklenili, da bodo ves svoj trud osredotočili proti strašni nevarnosti komunizma, ki grozi vsemu človeštvu, kakor 61110 opozorili še nedavno v svoji okrožnici »Divini redemptoris«. Kdo naj bi ne bil prežet želje, da brani svete pravice božjega Odrešenika, zoper katere se je zarotil nauk in praksa brezbožnega komunizma, ki se dviga proti Gospodu in njegovemu Kristusu, ki napada vse, kar je v zvezi z Bogom, in 6e prizadeva, da bi po vsem svetu izbrisal ime in sjx>-min na Boga, da bi, če mogoče, po|x>lnoma izginil in ne zapustil za seboj nobenega sledu? Dasi ni nobenega dvoma, da bi On, ki mu je dana vsa oblast na zemlji in v nebesih, mogel na mah pokončati življenje predrznežev in cele narode, ki mu nasprotujejo, kakor lončeno posodo, pa nas Gospod kliče, da z njim sodelujemo in tiapneino vse sile, da sami z njegovo jxmiočjo dosežemo popolno zmago v službi njegove sveto stvari. Ali ni prav, da se sklicujejo kongresi, ki bodo nudili Kristusovim vojakom duhovno orožje za tako zmago? Saj je to stvar, od katere je odvisna bodoča usoda sveta. Nikoli ni bilo božje kraljestvo bolj zavisno od naših čednosti in dejanj, in kdor ljubi in želi prihoda tega kraljestva, vzklika s psalmistoni: »Sedaj je čas, da se lotimo dela, o Gospod, ker hočejo uničiti Tvojo postavo!« Zato se morate truditi, dragi sinovi, da točno spoznate sile, metode in namere Kristusovih nasprotnikov. Premislite, koliko smo katoličani storili dosedaj in zakaj nismo vedno dosegli zaželje-nih uspehov. Posvetujte se o najboljšem taktičnem načrtu, po katerem naj bi delavci okoli katoliške akcije vodili boj zoper brezboštvo. Predvsem pa vam mora biti pred očmi, da ni zadosti, če Kristus vlada samo po svoji milosti v našem umu in srcu. ampak da prešinja z resnico in pravico vse javno življenje. Obenem opominjamo vse vernike, posebno one, ki se trudijo kot Kristusovi vojščaki, da med seboj ohranijo edinost in pozabijo nase ter na svoje ugodnosti in naj sc podredijo navodilom in željam cerkvene hierarhije. Le v duhu medsebojne ljubezni in miru bodo naše sile zrastle, da si bodo mogle priboriti zmago.« Sveti oče poziva nato k idealizmu, ki naj pre- šine V6e plemenite duše. kajti sicer upadajo roke in srce v bitki za Gospoda. Naš čas je tak — pravi papež — da morejo v njem doseči zmago le junaki. Papež zaupa posebno na mladino, kateri v borbi za Kristusa ni žal nobenih žrtev, niti ne življenja samega. Najxvsled želi papež poznanjskemu kongresu kakor ludi vsem drugim, ki mu bodo sledili, uspeha. Veseli ga tudi, da je ta kongres na Poljskem, ki se i>o pravici v zgodovini imenuje branik krščanstva. Koliko mučenikov šteje ta plemenita zemlja: škofe sv. Vojtjeha, Stanislava in Jozafata tja do najnovejših mučenikov. ki so umrli za katoliško unijo v Podlahiji. Poljska je zemlja tolikih svetnikov, ki so dajali najvzvišenejši zgled čistega življenja: sv. Ivana Kancija, Hiacinta, Kazimira, fledvigo, Stanislava Kostko. Kolikokrat je Poljska zavrnila čete 7. vzhoda, sovražne krščanstvu, in kolikokrat se je zmagoslavno ubranila herezije in razkola! Kakor nalašč je pripravna ta zemlja, da poslane izhodišče za sveto vojsko za Kristusa Kra-lja. Nato podeljuje sv. oče kardinalu Illondu kakor tudi vsem drugim škofom, državnim oblastem, vernikom. ki se bodo zbrali na ta kongres, svoj apostolski blagoslov. Dano v Rimu. dne 3. maja, na praznik Najdenja sv. Križa in spomina na dan, ko je bila božja Mati izbrana za kraljico poljskega kraljestva. Vladna kriza v Franciji Chautemps še vedno čaka na socialiste Komunisti vstopijo v vlado Pariz. 22. junija. AA. (Havas) Danes dopoldne ni bilo nikakih odločitev v jx>litičnem jx>lo-žaju, ker mora Chautemps fiočakati rezultat zasedanja širšega glavnega odbora socijalistične stranke, ki se ima izreči o udeležbi v vladi. Prvi vtisi z dopoldanske seje širšega glavnega odboru socijalistične stranke kažejo, da se je Blum izrekel pripravljenega, da socijalistična stranka brez slehernega pridržka sodeluje v vladi ljudske fronte pod vostvoni radikalnih socijalistov. Tudi glavni odbor glavne delavske zveze bo imel jiopoldne sejo o najnovejših dogodkih. Če se more računati s podporo socijalistov, bo Chautemps mogel sporočiti drevi predsedniku republike Lebrunu sestavo nove vlade V Chautemsovem kabinetu bodo po večini ostali odstojiivši ministri. Sarraut in Paul Boncour bosta v novi vladi ministra brez jjortfelja, prav tako pa tudi Paul Faure. Glavne spremembe bodo v resorjih za finance, pravosodje, mornarico, trgovino in pošto in brzojav. Mislijo, da bo enega izmed teh jiortfeljev dobil radikalni socijalisl C a 111 p i n c h i. Vse pričakuje torej sklepa socialistične stranke. Če bo danes na svojem sestanku sklenila, da sodeluje v vladi Chautempsa, ki mu je jx)trebna večina, bo kriza končana ter bo v tem primeru Chautemps že nocoj lahko sestavil novo vlado. Po drugih informacijah bodo zunanjepolitični dogodki, zlasti oni v londonskem odboru za nevmešavanje f>ospešili rešitev vladne krize. Chautemps zahteva tudi podjx>ro leve skupine centruma. O11 namreč manj govori o ljudski fronti in bolj o republikanski večini, na katero naj bi se naslonila bodoča francoska vlada. Če socialisti odklonijo pomoč Chautemjisovi vladi bo morala vrniti mandat ter je težko reči, komu bo predsednik republike Lebrun izročil sestavo vlade. Mnogo političnih oseb se še vedno zavzema za to, da se poveri mandat za sestavo nove vlade zopet Leonu B I u 11111. Po končanih velikih socialističnih demonstracijah za ljudsko fronto v Luna-parku je prišlo do spopada med demonstranti in mobilno gardo. Mobilna garda jc demonstrante raz-gnala. Demonstranti so ves čas kričali: »Dol senat! Živijo Blumova vlada!« Tudi v jx>krajini je prišlo včeraj do komunističnih demonstracij in sjiopadov ter je bilo pri tem nekaj ranjencev. Zagrebška vremenska napoved: Jasno in 6taIno. Zcmunska vremenska napoved: Razjasnilo se bo postopoma od zapada proti vzhodu. Ponekod utegne deževati s plohami in nevihtami. Dunajska vremenska napoved: Precej jasno, naraščanje temperature, na zajiadu južno. Leon Blum je po dolgem poročilu svetoval, da morajo socialisti ili v vsako vlado, ki bo vlada ljudske fronte in čehtdi bo na čelu te vlade radikal. ker je treba >rešiti preteklost in pripraviti bodočnost«. Tudi komunisti so sklicali svoj izvršilni odbor, ki j<- sklenil, da naj komunisti tokrat vstopijo v vlado in aktivno pndpro vlado ljudske fronte. Vendar pa poskuša Chautemps svojo vlado razširiti 111 (i i ne desno. Danes ojioldne je sprejel de Cliapdelaina. voditelja centruiuaške skupine, ki je izjavil, da bi pod gotovimi pogoji bolel sodelovati v Chautempsovi vladi Chautemps je ponudil vstop v vlado tudi voditelju na desnici stoječi stranki Alliance deuioeratirjue«, liaretyju. Poleg Baretyja vodi to stranko tudi Flandin. (Nadaline vesti na 2. strani) * Berlin zopet udaril po mizi Neurath ne sme na obisk v London London, 22. jun. TG. Nemški poslanik Riben-trop je obvestil zunanje ministrstvo, da je nemška vlada sklenila, da se obisk zunanjega ministra Neuratha odgodi na poznejši čas. Berlinska vlada je odlog razložila s »potrebo, da ostane zunanji minister doma v Nemčii, ker iako zahtevajo trenutni zunanjepolitični interesi države«. V Londonu so razumeli, da je Nemčija ta sklep storila, da bi izrazila svojo nezadovoljnost s postopkom londonskega odbora za nevmešavanje, ki po poskušanem torped.iranju nemške križarke »Leipzig« v španskih vodah ni takoj ukrenil tiste zaščitne ukrepe, ki jih je Nemčiia zahtevala. Londonsko vlado je odpoved Neurathovega obiska osupnila, ker je Neuratha povabil angleški zunanji minister le na izrecno izraženo željo berlinske vlade. Listi le malo pišejo o odpovedi obiska von Neuratha v Londonu. Le »Ne\vs Chronicle« pravi, da je Nemčija na zmernost Francije in Velike Britanije v odboru za nevmešavanje odgovorila na ta način, da je odpovedala obisk von Neuratha v Londonu. List upa, da si bo angleška vlada premislila, kdaj bo še povabila nemškega zunanjega ministra. »Mailo Herald« piše, da Nemčija zopet dela tako, da bi mogla opravičiti kako novo nasilje. Razočarani Berlin Berlin, 22. junija b. Stališče Velike Britanije zaradi najnovejšega poskusnega torpediranja nemške križarke »Leipzig« je povzročilo v tukajšnjih vladnih krogih veliko nezadovoljstvo. Nemaija zahteva, da se z ozirom na najnovejšo izzivanje komunistov sestanejo štiri zapadne velesile ter da proučijo ta incident. Nemčija je opozorila na vse nevarnosti, če se ne bo izvedel pritisk na vlado v Valenciji, ki je pod vplivom Moskve. Vse pa kaže, da Velika Britanija ne namerava zaradi nekih svojih razlogov tukaj skleniti kakšnih izrednih ukrepov, temveč želi dolgo razpravljanje in pro- učevanje, tako da bi morebitni ukrepi izgubili vsako vrednost. I7. dobro poučenih krogov se izve, da je Nemčija predlagala štirim velesilam sporazum, naj vladi v Valenciji pošljejo ostro noto ter jo po-posvarc, da bo poklicana na odgovornost, če pride do novih izzivanj. Berlin je pričakoval mnogo večjo ustrežljivost Velike Britanije, žalibog pa 6e je sedaj prepriča! o nasprotju. Hitler nehaj pripravlja Berlin, 22. junija, c. Danes je Hitler sprejel zaporedoma v avdijeneo vojnega ministra maršala von Blombcrga, zunanjega ministra von Neuratha, letalskega ministra in pruskega ministrskega predsednika generala Goringa in poveljnika mornarice Roderja. Te avdijence so v zvezi z jutrišnjo sejo vlade. Diplomatski krogi so zelo razburjeni zaradi tega, ker pričakujejo zopet kake senzacije zaradi napetosti v Španiji. Položaj zopet zelo napet London, 22. jun. c. Na današnji seji spodnje zbornice je Eden rekel, da je Anglija odklonila nemško zahtevo, da naj se angleška mornarica udeleži demonstracije mednarodnega brodovja pred Valencijo. Eden je še dodal, da je položaj zaradi Španije zopet zelo napet. Večernlki pišejo, da von Neurath zaradi tega ni sme! iti v London, ker je Anglija odbila to nemško zahtevo. Vodja opozicije Athlee je vprašal, nato, ali se namerava vlada, kakor poročajo listi, priključiti skupni demonstraciji vojnih mornaric. Zunanji minister Eden je odgovoril naslednje: G. Athl eeu sem dolžan hvalo, ker me je opozoril na to okolnost. Izjavil sem, da se vlada ne bo priključila demonstraciji vojnih brodovij pred Valencijo. katerem taboru kajpada prednjačijo komunisti in anarhisti! V tej duhovni zmedenosti in spričo neprestane lažnjivc propagande, ki obdeluje čustva mase, da bi dosegla svoje motne cilje — nam je katoličanom bolj kot kdaj jiotreba. da stojimo budno na straži in da zlasti ohranimo čim večjo duhovno edinost. Seveda ne gre tu za versko edinost, ki je umljiva itak sama po sebi, ampak za slogo v presojanju vsakodnevnih pojavov, ki ne leže nn strogo verskem področju. Zelo značilen in vsega spoštovunja vreden se nam v tem [»ogledu zdi opomin sv očeta, ki ie v zadnji okrožnici »Divini Redemptoris« naslovil na katoličane sledeče besede: »Potem bi radi naslovili ponoven in nujen opomin k edinosti nn vse naše sinove pripadajoče vsem družabnim plastem, vsem narodom in vsem skupinam duhovnikov in laikov v Cerkvi. /r večkrat je naše očetovsko srce bolestno občutilo razdvajunja, ki so često malenkostna v svojih vzrokih ali tragična v s\ojili posle dicah, ki povzročajo, tla si sinovi iste matere Cerkve kot sovražniki stoje nasproti. Rudi tega moramo gledati, kako prevratneži, ki često niso niti številni, tu spor izrabljajo, ga skušajo celo zuostriti in končno pripravijo katoličane tako daleč, da se sami med subo pobijajo. Po dogodkih zadnjih mesecev hi naš opomin pruv za jirav moral biti odveč. Ponavljamo ga kljub temu za one, ki ga niso razumeli ali ga niso hoteli razumeti. Tisti, ki na to delajo, da množo razkole med katoličani, si nakopljejo strašno odgovornost pred Bogom in Cerkvijo.« Papež je namestnik samega Kristusa, ki ima besede večnega življenja. Bilo bi zelo |>o-grešeno, ko ne bi sledili njegovim ojKiminom. Zadnje njegove okrožnice so tako aktualne, da nam morejo podati zanesljive smernice /a vse nnše javno delovanje. Napak bi bilo, ko bi v teh okrožnicah le tn izbirali, kar odgovarja prav našemu stališču, drugo pn po svoje pre-sttkavali ali celo zametavali. Prav tako bi pa bilo zgrešeno, ko bi v njih iskali le orožja zoper kateregakoli /c političnega nasprotnika, čigar vero in vrrsko življenje je neoporečno. Ob dobri volji in res krščanski miselnosti bi se tnogli katoličani zediniti tudi v političnih pogledih. Interesi kraljestva božjega na zemlji inorujo tudi v tem vprašanju biti inerodajni /a vernike. Čim bolj so kak političen sistem oddaljuje od krščanske resnice, čim bolj ovira svobodo Cerkve, tem manj je verjetno, da bi katoličan po pameti mogel z njimi sodelovati. V napeti, od strasti razpaljeni atmosferi je seveda težko vselej pravo zadeti. Važna orientacija v zapletenih vprašanjih nam slej ko prej ostane zadržanje papeža in cerkvene hierarhije. Čo bomo svojo ravnanje prilagodili njihovemu ravnanju. Immo ostali nn pravi poti. Tisti pa, ki so neprestano spodtikajo nad Cerkvijo in ki vedno le iščejo neke duhovne in idealne Cerkve, pa gotovo ne ravnajo v smislu katoliškega izročila. Duhovnost Cerkve je v tem. če kar moč veliko njenih članov živi strogo v smislu evangelija. Pri tem Cerkev gotovo nikogar ne ovira, da se čim bolj notranje prečisti in poglobi in da doseže, čc mogoče celo heroične, svetniške kreposti. To jr linij tUta edino resnična notranja reforma, |>o kateri se Cerkev božja duhovno preraju od svoje ustanovitve do danes. Drin Novice z dvora Kralj Peter na Bleda Belgrad, 22. junija. AA. Snoči ob 20 je Nj. Vel. kralj Peter ll odpotoval s posebnim dvornim vlakom. Na postaji so bili navzoči kraljeva namestnika dr. Radcnko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton KoroSec in člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Nj. Vel. je davi ob 9 prispel na Bled. Bled, 22. junija. Danes ob 9 se je pripeljal kralj Peter z dvornim vlakom na postajo Lesce-Blcd, ki je bila okrašena z jugoslovanskimi zastavami. Pozdravil ga je minister dvora g. Milan Antič. Nato se je kralj odpeljal v spremstvu adjutanta na Bled v gradič Suvobor, kjer bo prebil poletne mescce na počitnicah. Knez -namestnik Bled, 22. junija. Danes popoldne se je pripeljal na Bled knez namestnik Pavle. Po obisku v dvorcu Suvobor se je nekaj časa vozil okoli jezera, nato pa se je vrnil nazaj na Brdo. Kraljica IU arija Belgrad, 22. junija m. Včeraj popoldne je odpotovala iz Topole kraljica Marija v Milo-čer. Kjerkoli se jc kraljica ustavila, jo je narod prisrčno pozdravil. Kraljica je prenočila v dvorskem vlaku v Rudincu, to je na prvi postaji proge Raška—Kosovska Mitrovica. Davi ob 5. je v avtomobilu odpotovala na Kosovsko polje ter si ogledala znamenite samostane Studenice, Gračanico, Sopočane. Ljudstvo ji je povsod prirejalo prisrčne manifestacij. Kraljevič Andrej v Mitočeru Split, 22. junija. AA. Davi ob 8 se je na vožnji v kraljevski gradič Miločer pripeljal z dvornim vlakom v Split kraljevič Andrej, toplo pozdravljen od splitskega prebivalstva. Kraljeviča so pozdravili z dobrodošlico ban primorske banovine Jablanovič, mestni župan Kargotič in poveljnik mesta general Marinkovič. Proti Santandru Franco je prodrl že 30 hm naprej od Bilbaoa Vittoria. 22. jun. Havas: Z zasedbo Bilbaoa Franeova ofenziva na severu ui končana. Bele čete prodirajo dalje proti zapadu, in sicer po dveh velikih cestah, ki vodijo na San lan der. Prva kolona, ki prodira ob morju, ima za cilj, zasesti ('. a s t r o - ti r d i a 1 c s . ki je kakih 50 km oddaljen od Bilbaoa proti zapadu. Druga kolona,, ki! prodira po južni cesli, pa naj bi po zadnjih poročilih že dosegla meslo Valinaseda, kakih HO km zapadno od Bilbaa. Po poročilih se je glavni šlnli rdečjlt Baskov nastanil v mestu Larcdo ob morju, ki je kakih 2") kin prod Santandrom. V dosedanjih bojih za Bilbao so bele čete o Blum je bil zaradi sklepa senata, da mu odreče gospodarska polnomočja, v katerih je večina te zbornice videla nevarnost socializacije in napad -t»a svobodo denarnega obrata in privatne inciati->;Ue, popolnoma presenečen. V prvem hipu sta Blum in njegova večina nameravala napovedati senatu boj, kar bi bilo seveda privedlo do hudega kršenja ustavnih načel republike in bi bilo imelo nedo-gledne posledice. Za boj je prvi zatrobil »Popu-laire«, ki je napisal članek, v katerem poziva k navalu na senat, ki da ga je treba sploh zrušiti. I e vojne napovedi pa ni bilo. Niso znani vsi vzroki, ki so napotili Bluma, da prizna svoj parlamentarni poraz, zdi se pa, da so na to v prvi vrsti vplivali radikali, na drugi pa komunisti. Radikali zato, ker niso hoteli da bi se kriza izostrila v boj za biti ali ne biti med parlamentom in senatom — komunisti pa zato, ker so že delj časa bili na padec Bluma pripravljeni in upajo, da bo ta padel izzval na Francoskem položaj, ki bo v korist njihovim skrivnim namenom, predvsem na polju zunanje politike. Ne sme se namreč pozabiti, da je bila kriza Blumove vlade, ki sc suče okoli vprašanja, kako ozdraviti drž. gospodarstvo, prav za prav otvor-jena že pred enim tednom po nalogu iz Moskve, Senca Moskve pa leži sedaj tudi na pogajanjih, ki jih vodi Chautemps za sestavo nove vlade. Komunisti so sestavili zdaj manifest, v katerem pravijo, da so se postavili na čelo obrambe ljudske fronte, ki da mora iz sedanje krize iziti okrepljena. V tem manifestu dolžijo senat, da se je postavil na čelo. reakcije proti ljudski suverenosti, in pozivajo ljudstvo, naj zahteva vlado, ki bo izvedla tako ozdravljenje državnega gospodarstva, da bodo plačali bogatini. Taka vlada more seveda biti samo vlada ljudske fronte z okrepljeno levičarsko smerjo. Avtor tega manifesta je generalni tajnik komunistične stranke T h o r e z. Komunisti so ta manifest predložili tudi drugim strankam ljudske fronte, ki so pa podpis odklonile. Radi tega so manifest komunisti sami objavili, dočim so ostale stranke ljudske fronte objavile nek precej biezbarven poziv, v katerem stavljajo zahtevo, da bi tudi nova vlada sledila smernicam ljudske fronte. To dokazuje, da v tej fronti vlada neka brez-smernost, ki izvira iz velike napetosti zlasti med socialisti in komunisti. Komunisti imajo namreč interes na tem, da ljudsko fronto čedalje bolj mono-polizirajo za svojo stranko, dočim socialisti z žalostjo gledajo, kako povsod izgubljajo na korist komunistov. Kar se tiče radikalov, se trudijo, kako bi rešili ljudsko fronto »komunistične vknjižbe-, ka-koru se glasi sedaj izraz v Franciji, to se pravi, da bi radi kot aktivni sodelavci ljudske fronte počasi ukinili kolektivistične gospodarske in finančne načrte komunistov, ki se :im je Bitim preveč udal. Socialisti so seveda v najtežjem položaju, kar dokazujejo volitve 20, t. m. v Perpignanu, kjer so komunisti pri občinskih volitvah vzeli socialistom 2P00 glasov. Podobno je bilo v dveh občinskih četrtih 1'ariza. V St. Denisu pa so Dorriota premagali predvsem komunisti, nc pa socialisti. Ta konkurenca med socialisti in komunisti, ki se dosledno razvija v škodo socialistov, je vzrok, da med strankami ljudske fronte ne vlada tista solidarnost pogledov, ki bi dovolila kakšno odločno akcijo v obliki združenega nastopa na ulici, marveč da so vse stranke zaenkrat rezervirane ter čakajo izida Cahulempsovih posvetovanj za sestavo nove vlade. Desničarsko časopisje seveda ne more prikriti svoje zadovoljnosli, da se je senat junaško uprl Blumovi in Auriolovi gospodarski politiki, vendar pa je to veselje nekoliko skaljeno, ker nihče ne računa na desnico in sredino pri reševanju krize. Chautemps se ne razgovarja ne s predstavniki desnice ne s predstavniki sredine, ampak se je brez oklevanja odločil za drugo izdajo vUde ljudske fronte. V glavnem gredo prizadevanja Chautempsa 7.3 tem, da pridobi za vlado socialiste. Ti namreč, ki bi siccr niti en hip ne oklevali, da zopet pre- vzamejo, če mogoče, še več ministrstev v vladi, nego so jih imeli doslej, se sedaj hudo pomišljajo, in sicer spet z ozirom na komuniste, ki ne nosijo nobene odgovornosti za režim ljudske fronte, ampak jo vodijo, ne da bi se jim bilo treba odreči naj-ostrejše kritike pred delavskimi množicami, ki raje poslušajo njihove demagoške fraze kakor pa roo-, drovanja socialnih demokratov, ki bi radi sedeli; med dvema stoloma-• meščansko-socialistično vlado in revolucijo. Socialisti, ki zaradi le svoje dvoumne, nedosledne in slabotne politike med delavsko množico izgubljajo vedno več glasov, so si se-dai izmislili, da morejo vstopiti v vlado samo pod pogojem, da tudi komunisti prevzamejo nekaj re-sorov. Toda iz te moke ne bo kruha, zakaj francoski komunisti, ki so lakoj vprašali za mnenie Moskvo, so žc v večernih urah izjavili, da z njihovo udeležbo v vladi na nob^n način ni računati. Socialni demokrati se bodo odločili 22. t. m., ko sc bo izvedelo za sklep narodnega sveta sociali- in imajo v svojih rokah vse industrijsko in rudniško področje predmestja Bursena dalje. Franca bodo priznali Salaniunca, 22. jun. c. Tukaj z gotovostjo računajo, da bodo evropske države kmalu začele po v rsti priznavati 1'raucovo vlado kot zakonito vlado v Španiji in prisodile generalu Francu lastnosti vojskujoče sc države. General Franco ima sedaj pod seboj že dve tretjini Španije in tudi vse španske kolonije. Povsod, kjer ima v rokah upravo general Franco. vlada popoln red in mir. Havasov dopisnik poroča, da je zmaga nacionalistov na baskovski fronti popolna In je baskovska armada popolnoma uničena. Včeraj se je nacionalistom predalo zadnjih 13 baskovskih bataljonov. Naveličal se je biti cesar . . . Nanking, 22. junija, c. Kitajski listi objavljajo senzacionalno vest, tla je sinoči mandžurski cesar izvršil poskus samomora. Cesar je že izpil strup, toda v zadnjem trenolku ga je opazi! nekdo izmed dvorjanikov. Poklicali so takoj zdravnike, ki so za enkrat še rešili življenje cesarju, toda ponoči so jp njegovo stanje zelo poslabšalo iu temperatura si a I no raste. stične stranke, smatra se pa že zdaj za gotovo, da se bodo morali izreči za vlado, čeprav nekoliko kislega obraza. Glavno vprašanje, po kakšni stvarni formuli sc bo namreč rešila kriza, tako da bo nova vlada ntogla računati vsaj na nekaj časa življenja, torej še ni rešeno, zakaj jasno je, da bodo radikali morali socialistom osladiti nekoliko grenak prašek sodelovanja z vlado s tem, da bodo odnehali od stališča, ki so ga zavzeli v senatu njihovi tovariši, radikalni senatorji, v zadevi gospodarskih polnomo-čij, ki naj jih dobi vlada v svrho ozdravljenja hude bolezni francoskih državnih financ. Dasi stranke ljudske fronte v tem oziru še niso zavzele nobenega določenega »tališča, nc more biti nobenega dvoma o tem, da bodo radikali morali odnehati vsaj v vprašanju deviznega nadzorstva in nadzorstva denarnega prometa ined 1'rancijo in tujino, tako da se bo preprečil strahotni beg zlata iz Francije. Pa tudi socialisti se bodo morali odpovedati vsaj nameri po nekem načrtnem gospodarstvu in državni kontroli nad zasebnim kapitalom, ki jo jc hotel Blum dobiti po polnomočjih, katere mu je bila izglasovala poslanska zbornica. Seveda je to vprašanje zelo kočljivo, ker bo vsaka rešitev, ki ne bo mogla biti drugačna nego polovičarska, le poostrila nasprotje med buržuazno Francijo in med ono Francijo, za katero pripravljajo tla komunisti. Zelo velikega optimizma jc treba, če hoče kdo pro-rokovati srečen končni izid te krize, ki je druga vlada liudske fronte čisto gotovo v bistvu ne bo mogla rešiti. Res, da zahteva beg kapitala iz Fran-, cije nevarnost zopetnega pada franka, dvig cen in silno naraščanje državnih izdatkov, edinost vseh Francozov, ker ni mogoča druga rešitev, kakor da se pospravijo ruševine, 'k? jih jc povzročil v francoskem gospodarstvu Blum — toda vprašanja ne bo mogoče refiti, dokler ne pride državnik, bi bo imel pogum zagrabiti za vrat komunistično kačo in jo zadušiti. Vlada gospoda Chautempsa pa bo le slab kompromis in zato nikakor ni izključeno, da bo znani Jouhaux, predsednik soc;al-komunističnih revolucionarnih sindikatov le dobil priložnost, -da oopeljc svoje bataljone na ulico, kakor je zagrozil. Domači odmevi Zborovanje novega kova Doslej smo bili vajeni zborovanje imenovati samo tako zbiranje ljudi, kjer jih je res nekaj bilo in so res nekaj pomenili. .INS pa po najnovejših izkušnjah, ki so glede množic povsod enake, v Ljubljani kakor v Sarajevu, zborovanje imenuje že vsako omizje, ki se zbere za nekaj ur, da si potoži svoje politično gorje. Tako Jutro.: brez rdečice sramu imenuje neuspeli poizkus v Sarajevu manifest&cijsko zborovanje . sicer nc na prvi strani, kakor bi vsak poznavalec jns-arske široko-ustnosti pričakoval, ampak skromno na drugi strani med beležkami . kjer navadno beremo neslano premlevanje fraz otopelega liberalizma. Toda prvaki JNS so po srečno prestani zlati dobi JNS, v katero spada luili .veličastno zborovanje v Nišu z neporavnanimi računi za vožnje vred, očividno zadovoljni tudi z zborovanji, kjer so zbere i/ cele dežele 500 pristašev. To slavno zborovanje JNS v Sarajevu, o katerem Jutro- poročit kar na drugi strani med beležkami , je »Hrvatski dnevnik pospremil s sledečimi mislimi: Naj bo odziv na skupščino JNS kakršenkoli, eno je gotovo, da Io nikakor nc more biti uspeli one jugoslovanske misli, ki so jo zastopali Stross-mayer in Rafki, Ui jih danes za sebe izkoriščajo ljudje, Ui so daleč od njihovo ideologije. V Sarajevu no bodo zborovali Jugoslovani Stros.siniiyer-ji voga kova. ampak hogenionisti Živkovičevoga in Jevtičevega kova. ln čim večji bo odziv na njihovo skupščino, lio Io leni večji znak, da jo v Bosni precejšnjo število elementov, ki zoporvajo enakopravnosti Hrvatov in Ui se vežejo 7. onimi, ki so vajeni1 vladali brez ljudstva in proli ljudstvu. Kakor nam poročajo i/. Sarajeva, jo bila za Io skupščino velika agitacija, /.a njo niso agitirali z jugoslovunslvom. ampak s čisto šovinističnimi parolami. Navidezni preroki ljubezni so sejali sovraštvo, sedaj pa žele poželi plodove lega svojega dela. Ko je 1'elor Živkovič skušal prodreti v Slovenijo, so je vsa slovenska narodna javnost uprla lotim napadu. Ubog slovenski akadeilinik jo celo poslal žrtev besa listih. Ui bi na vsak način zopet hoteli zavojovnti Slovenijo. V Sarajevu najbrž ne bo takega odpora. Hrvati katoličani in muslimani so bodo držali daleč od Petra Živkoviča in njegove skupščine. Sicer 11? on viili ne računa na sarajevske Hrvate, ker ve. da bi Hrvati mogli v njegovi stranki služili samo za parado in kot izvrševalci njenih prolihrvatskili načrtov. Sarajevski Hrvati pa niso primeren mato-rijal za take vlogo. Agitacija Petra Živkoviča in tovarišev ni slučajen pojav. Ni je sprožila želja po jugoslovanski politiki v smislu enakopravnosti Srbov. Hrvatov in Slovencev, ker so bili glavni prvaki JNS vedno nosilci hegemonizmn. Mi vsi Io dobro vemo in o tem najbolj zgovorno govore njihova tlela.- V resnici jo zbor vanje potekalo v h-m smislu. V .Tulrovih poročilih o silnih množicah iz vseli krajev države pogrešamo samo enega kakor doslej že na tolikih zborovanjih JNS: šli k. da bi so le množice videle. Pa se Jutro najbrž boji, da bi se zgodilo islo kakor z nedavnim občnim zborom Zvezo nacionalističnih akademskih organizacij v Zagrebu, katerega so je udeležilo samo iz Ljubljane 50 delegalov. mnogo drugih pa iz vseh krajev države, na sliki pa smo ugotovili, da jih je bilo vseh skupaj 54, 50 iz Ljubljane. 4 pa iz vseli krajev države . Odslej Jutro', no priobčiijo rt i kakih slik o takih Zborovanjih. Poleg mnogih drugih udeležencev iz vseh krajev države se jo zborovanja v Sarajevu, udeležil tudi nepogrešljivi — Bajko Turk, časi in dika belo Ljubljane. Pravi in nepravi državljani Glavne skupine, ki so za občinske volitve v Kranju sestavile kompromisno listo, jc »Jutro« v svojem starem pojmovanju razdelilo takole: nacionalna skupina, skupina JRZ, nevtralna skupina. V resnici so bile pa te skupine: JNS, JRZ in Fo-ckova skupina. Bolj naravnost »Jutro« pač ni moglo dokazati, da še vedno deli državljane v nacionalne in nenacionalnc, t. j. protidržavne. Pri tem je šlo celo tako daleč, da je skupino, ki ima v vladi ministrskega predsednika in večino ministrov, uvrstilo v — nertacionalno, ker je v njegovem jeziku isto kot v protidržavno skupino. Vera in politika Nedeljsko zborovanje JNS v Sarajevu, , ob katerem je Bosna ponosna« dala po nosil prvakom brez prvenstva, jc bilp prirejeno na stavbišču srb-sko-pravoslavne cerkve, zborovanje pa jc pričel prota Milan Božič. Ako bi bilo v Sloveniji kako zborovanje tako ozko povezano s cerkvenimi objekti in osebami, bi Jutro v skrbeh izpraševalo izdajatelje tistih listov, ki jih samovoljno proglaša r.a glasilo katoliške akcije, ali se ne boje odgovornosti, tu pa vljudno — molči. Občni zbor JS V Splitu se nadaljuje občni zbor osrednjega odbora Jadranske straže. Po sprejetih poročilih in proračunu se jc razvila dolga debata glede spora med predsednikom in bivšim glavnim tajnikom JS g. Todorčevičem. Pri glasovanju je 50 članov glavnega odbora (13 jih ni glasovalo) proti 36 odločilo, da g. Todorovič poda ostavko na svoj položaj v odboru. Nekaj delegatov oblastnih odborov je predlagalo, da oba, predsednik Tartaglia in tajnik To-dorčevič podata ostavke, pa je njihov predlog dobil samo 13 glasov. Dne 26. junija Kralj Karot v Varšavo Varšava, 22. junija. AA. (Pat). Po poročilu lislov prispe romunski kralj Karel v Varšavo dne 26. junija ob 16.80. Med njegovim obiskom bo velik pregled vojaških čet Ih letal. Kralj Karel bo nato s prestolonaslednikom Miha.jlom in predsednikom poljske republike Moscickiui odpotoval v Krakov, kjer se bo poklonil pred" zemeljskimi ostanki bla-gopokojnega maršala Pilsudskega. Dvorec Lazien-Ui, kjer bo kralj stanoval ves čas svojega obiska v Varšavi, je žc pripravljen." Komunisti na Madjarskem Budimpešta, 22. junija, c. Danes je policija v Budimpešti aretirala 40 komunistov, ki so bili ravno zbrani na nekem tečaju, kjer so jim njihovi voditelji predavali o taktiki in agitaciji. Policija je vse skupaj spravila v zaporo ia zaplenila tudi mnogo propagandnega niateii.iula. 0. Naši mornarji v Italiji Beograd, 22. junija. AA. Poveljnik ladje Jadran , ki je od 14. junija t. 1. zasidrana v Neaplu, je sporočil tole: Na vabilo italijanskih oblasti so poveljnik, sedem častnikov in gojenci pomorske vojaške akademije ter pet podčastnikov obiskali 17. t. ni. Rim. Tam so jih na postaji sprejeli italijanski mornariški častniki, naš poslanik in naš vojaški odposlanec. Ob 11 so položili venec nn grob neznanega junaka, temu dejanju so prisostvovali odposlanstva italijanske vojske, mornarice in letalstva ter naš poslanik in vojaški odposlanec. Ob 11.30 je poveljnika in pomočnika sprejel v odstotnosti mornariškega ministra njegov kabinetni šef konlreadmiral Somigli. Ob 12 so priredili prigrizek na našem poslaništvu. Ob 13 so bili vsi častniki na kosilu v hotelu :;Exrelsi6rju-;. gojenci v restavrantu, podčastniki pa v vojašnici, kamor jih ie povabilo italijansko mornariško ministrstvo. l'o kosilu so si ogledali znamenitosti mesta Rima; v ta namen je mornariško ministrstvo dalo na razpolago potrebna vozila. Naš poslanik je priredil večerjo v nekem restavrantu za vse častnike, gojence in podčastnike. Na večerji so bili tudi naš poslanik pri Vatikanu, osebje poslaništva in italijanski častniki. Ob 21.43 so se vrnili v Neapfel. Sprejem jo bil zelo prisrčen. Dopoldne so si ogledali nacionalni muzej v Neaplu. popoldne se je pa vršil izlet v okolico mesta in k enlfataraui. Občni zbori v Belgradu Novi Sad. 22. junija, m. Za časa pravoslavnih binkoštnih praznikov je bil tu kongres Splošnega, delavsko-nanicščenskega sindikata, ki ga vodi socialist in bivši minister Vitomir Korač. Korač. je nasprotnik tako zvanih »komoraških< socialistov. Na kongresu je Korač imel govor, v katerem je napadal delovanje omenjenih komoraških socialistov, in to Živko Topaloviča, Luko Pavičeviča, Bogdana Kačiča in ostale. Belgrad, 22. junija, m. Na letošnjem kongresu vojnih invalidov. Ui jc bil v Belgradu. je bil izvoljen v glavnem stari odlx>r z dosedanjim predsednikom Božidarjem Nedičem na čeJu./!^kongresu so vojni, invalidi ponovili vse svoje'(loloda-n je zahteve, predvsem žahleve glede zboljšanja obstoječega invalidskega zakona. Belgrad. 22. junija, m. Za časa pravoslavnih binkoštnih praznikov so imeli tukaj redni občni zbor uradniki finančne kontrole. Sprejeta je bila tudi resolucija, v kateri naprošajo kr. vlado, naj čimprej izda poseben zakon za uslužbence finančne kontrole, s katerim naj bi se pravni, socialni in materialni jjoložaj teh uradnikov uredil. Istočasno uradniki finančne kontrole zahtevajo, naj bi zvaničnike finančne kontrole izenačili glede mesečnih plač 7. organi javne varnosti. Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor, v katerem je od Slovencev Feliks Veliovec. Vlak poškodoval otroka Kranj, 22. junija. V Drulovki pri Kranju se je ob železniški progi igrala triletna deklh.a Pohleven * iktorija. Ob istem času je pri vozil mimo vlak. Dekle jo bilo tako blizu, da jo je zračni jiritisk vrgel ob skalo, kjer se ie močno poškodovala na glavi. Prepeljali Šah v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 22. junija. Igrali so: Nedoljkovič—Foltvs 0:1, Pire— Ka-labar remiš, Matvejev—Konig remis, Vukovič—Sa-miseh rom., Triftinovič—Neudorf reiu., Sclvrciber— Koslič remis, Gereben—Broder remis. Stanje: Neudorf (i%, Foltvs. Saniisch 6( Broder 5Yi, Vukovič, Triftinovič 5, Gereben A'A. Pire, Tomovi? 4, Konig 314, Matvejev, Sclireiber 3, Nodelj-•kovič 2, Kalabar IM. Dr. Drozga 'jo' odstopil od igre in je vsled tega brisan iz turnirja. Vsi njegovi rezullati so brisani. Senzacija da.imšnjega dneva je remis med Pircem in Kalnbnrjem. Tenis v Wimbledonu I^ntlon. 22. jun. AA. DNB: Na današnjih lo-niških tekmah v Winibledouu .sta jugoslovanska igralca Palada in Punčec premagala v doublu Averva in Lva s 6 : 0, 0 : 1, 5 : 7, 6 : 3, 6 : 0, 6 : 1, 5 : 7 in 6 : 3. Znižane voznine Belgrad. 22. jun. AA. Dovoljena je jiolovična vozniun na državnih železnicah: 1'deležencem občnega zbora državne zveze zadrug za kmetijski kredit 24. junija t. 1. v Bel-gradu: |io|>nst velja od 21 do .28. junija: delegatom strelskih okrožij i/. vse države iu vsem članom uprave strelske zvezo, ki so udeleže občnega zbora upravo omenjene zveze 27. junija t. I. v Belgradu; popust velja od 23. do 30. junija: udeležencem raz Jave. ki jo priredi zveza lovskih društev za Bosno in Hercegovino 25. junija t. 1. v Sarajevu; popust, velja od 21. junija do 7. nj«; Osebne vesti Relcrad. 22. junija, m. Z odlokom notranjega ministra so postavljeni:'za pristava VIII. slui|>ino biograjskoga okraja Ivan Losjak. za pristava VIII. skupino nikšiškoga okraja Josip Papež, za pristava Vili. skupine novomeškega okraja Lun Preska r. Belgrajske vesti KHcrad. 22. jun. ni. Tukaj so blagoslovili temeljni kamen za novo belgrajsko bolnišnico, ki jo gradi belgrajska trgovska mladina. Novi Sad. 22. jun. lil. Zdravstveno stanje i>ofl-Itana donavsko banovine Rajiča, na katerega je bil prod kratkim izvršen atentat, se polagoma zboljšuje. Kongres poštnih uradnikov Ljubljana, 22. junija. Tri dni trajajoči kongres poštnih uradnikov Jugoslavije v Ljubljani je bil dane« zaključen. Poslovni del kongresa je trajal snoči in drevi do pol 4. zjutraj. Ves potek poslovnega dela kongresa je bil v znamenju obstrukcije, ki jo je izvajala skupina 50 poštarjev iz Belgrada, ki pa niso bili vsi delegati. Edino ti pa bi imeli pravico odločiti o usodi združenja. To se je jasno videlo pri volitvah nove uprave. Lista opozicije je dobila samo dva glasa, 7 se jih je vzdržalo, 31 glasov pa je glasovalo za listo dosedanjega predsednika gosp. Dragoljuba Mihailoviča. Izvoljena je bila v glavnem vsa stara uprava. Kongres je tudi sklenil, da se zgradi na že kupljenem zemljišču na Pohorju za znesek 250.000 dinarjev okrevališče za poštarje. Sprejeta so bila tudi nova pravila združenja, katerih glavna tendenca je finančna decentralizacija. Prihod pomočnika ministra inž. Ratajca Z brzovlakom ob 10. so dopoldne dospeli v Ljubljano v imenu poštnega ministra dr. Kaludjer-čiča pomočnik ministra ing. Ratajcc ter višji uradniki našega poštnega ministrstva gg. Jovičič, Vu-kalovič, Cvetkovič in Miličič, z njimi pa so dospeli tudi uradni zastopniki bolgarskega poštnega ministrstva, in sicer pomočnik generalnega direktorja Kacarov ter višji uradniki Zaharijev, Pisomov in Štefanov. Bolgarski delegaciji je že poštna direkcija v Zagrebu priredila 6noči prijateljsko večerjo. Na ljubljanskem kolodvoru je pričakovalo delegacijo veliko število bolgarskih in jugoslovanskih poštarjev, ki eo toplo vzklikali. V imenu mestne občine je delegaciji izrekel dobrodošlico g. upravnik glavne pošte obč. sv. šalehar. Enako toplo se mu je zahvalil g. Kacarov. Slovesen zaključek Ob 11. so poštni uradniki, tako bolgarski kakor jugoslovanski, vnovič napolnili dvorano Delavske zbornice. Častna mesta' so zavzeli navedeni odlič-riiki, med temi pa še brigadni general Dodič kot zastopnik vojske in svetnik dr. Batej kot zastopnik g. bana in banske uprave. Zborovanje je otvoril v imenu slovenske sekcije združenja predsednik g. Sturm, ki je pozdravil vse navedene odličnike, dalje dr. Vagaja. direktorja ljubljanske poštne direkcije, in pa funkcijonarja češkoslovaškega združenja poštnih uradnikov dr. Hruško. Za tem pozdravnim govorom je spregovoril pomočnik ministra ing. Ratajec. Pozdravil je v imenu ministra dr. Kaludjerčiča predvsem uradno delegacijo bolgarskega poštnega ministrstva ter zastopnike obeh združenj, bolgarskega in jugoslovanskega. Naglašal je važnost medsebojnega spoznavanja, kar bo koristilo stroki in obema državama. Pogoji za sodelovanje so dani, ker smo si Bolgari in Jugoslovani sorodni, tako po krvi, po jeziku, po stopnji kulture in gospodarstva in pa tudi po trpljenju v preteklosti. Izjavil je v imenu zadržanega ministra dr. Kaludjerčiča, da minister zasleduje z velikimi simpatijami delo združenja. Ministrstvo je pripravljeno ugoditi upravičenim željam uradništva, kolikor je v danih razmerah pač mogoče. Predvsem bo ministrstvo skrbelo, da se osnuje bolniški fond za Osebje, ki fizično zelo trpi. Ta fond bo dobro organiziran in bo bolnim uslužbencem zelo pomagal. Storjeni bodo tudi drugi ukrepi, da se olajša naporno delo uslužbenstva. Uradništvo bo pri gosp. ministru vedno naletelo nn razumevanje. Izrekel je zahvalo uradništvu za delo, ki ga je dosedaj opravljalo in ga pozval, naj vztraja pogumno še nadalje in izpolnjuje vse, kar splošnost pričakuje od njega. Govor ing. Ratajca je bil z velikim odobravanjem sprejet. V imenu bolgarske delegacije je govoril burno pozdravljen g. Kacarov. Njegov izredno prisrčen govor, ki je prav tako naglašal potrebo najožje vzajemnosti med poštarji obeh južnoslovanskih držav, je bil prekinjen pogosto z viharnim odobravanjem. Zborovale! so vzkliknili kralju Petru II. in kralju Borisu. Prečitana je bila resolucija, nakar je predsednik Mihailovič imel sklepni govor. Izjavil je v imenu novoizvoljene uprave, da se bo uprava potrudila za čim boljšo in hitrejšo izpolnitev zahtev poštnega uradništva, za ureditev razmer v združenju in za složen nastop vsega stanu. Kongres je bil zaključen malo pred 12. Resolucija kongresa zahteva predvsem, da se ekonomsko stanje državnih uslužbencev, ki je bilo prizadeto z redukcijo prejemkov leta 1935, zboljša, ker so se podražile življenjske potrebščine. Resolucija ugotavlja, da dosedanji ukrepi za zboljšanje poštne službe in poštnega osebja niso zadostni. Poštnim kakor vsem drugim uslužbencem naj se dohodki povišajo na stanje leta 1931, vsi nasprotni zakonski odloki in paragrafi pa naj se ukinejo. Vsi uradniki, ki imajo za to pravico, naj napredujejo. Za poštno osebje naj 6e izda poseben zakon, ki bo odgovarjal jotrebam poštne službe. Za dnevničarje, zvaničnike in 6luge zahteva resolucija prevedbo v stalne službene položaje, dosedanja služba pa naj se jim šteje kot efektivna državna služba. Število uslužbenstva naj se hitro poviša, tako da bo odgovarjalo naraščajo- 1 čemu prometu. Ob nedeljah in državnih praznikih | naj se ukine blagajniška služba. Pri upokojitvah in določanju pokojnin naj se uvede hitrejši in bolj preprost postopek. Izjava Bolgarov Za »Slovenca* je vodja bolgarske delegacije ' poštnih uradnikov g. Hristo Marinov dal naslednjo izjavo: »Vzhičoni smo. da smo dobili tako krasne in globoke vtise na našem prvem izletu v Sloveniji. Sem smo prišli z radostjo in z nestrpnim pričakovanjem, toda to, kar smo doživeli, je prekosilo vse naše pričakovanje. Spoznali smo slovensko gosto- j ljubje, čudili smo se prelestni slovenski zemlji in njenim naravnim krasotam, čudili pa smo se tudi discipliniranosti in vljudnosti in visoki kulturni stopnji Slovenije. Videli smo Bled, resnični biser Slovenije, videli Vintgar in videli številna lepa slovenska mesta in slovenske vasi. Presenetil nas je sprejem v Kranju, kjer smo se morali ustaviti snoči, ( čeprav to ni bilo v programu. Kranjski poštarji in kranjsko meščanstvo nas jc obdalo z izredno ljubeznivostjo. Družno z njimi smo plesali naš ples »horo« ter uživali krasno slovensko narodno pesem. Ko sc vrnemo v Bolgarijo, bomo svoji domovini pripovedovali o Sloveniji in o krasotah, ki smo jih tu doživeli. Sporočite našo zahvalo Sloveniji!« Danes popoldne so si Bolgari in delegati iz naših južnih pokrajin ogledali Ljubljano, zvečer pa je bil 6večan banket za povabljene goste. Dva lepa prosvetna tabora V Litiji V nedeljo je bila vsa Litija v prazničnem razpoloženju. Raz hiš so plapolale zastave. Jutranji vlaki so pripoljali goste iz Kresnic, Jevnice, Laz in celo iz Ljubljane, potem iz Save, Zagorja tja do Zidanega mosta. Se več jih je prišlo peš, na kolesih in z vozovi iz daljnih vasi prostranega litijskega okraja. Vse te množice so prišle na prosvetni tabor litijskega prosvetnega okrožja in k blagoslovitvi zastave litijskega prosvetnega društva. Kmalu po devetih se je vsa množica zbrala v mogočen sprevod, ki se je podal čez trg in dalje čez most v tkzv. Švarcovo hosto. Na čelu je jezdil krepak slovenski fant z državno zastavo v roki, sledila je dolga četa konjenikov, za temi pa še večja skupina kolesarjev. Za temi je igrala godba »Sloga« iz Trbovelj. Za godbo so stopali zastavonoše in za temi so se uvrstile narodne noše, deklice in dečki, nato naši fantje, možje in žene. Točno ob desetih je stopil k oltarju litijski župnik g. Lovšin in daroval sv. mašo. Altar je bil postavljen na vzvišenem odru, ki je bil ves okrašen z zelenjem in z zastavicami. Dvatisočgla-va množica se je udeležila tega sv. opravila na prostem. Poleg drugih smo opazili pri sv. maši tudi okrajnega uačelnika g. Gregorina, litijskega župana g. Lebingerja ter župane sosednjih občin, dalje mnogo duhovščine iz litijske dekanije z dekanom g. Gornikom na čelu. Pri sv. maši je igrala godba cerkvene postni. Po sv. maši so prinesli na oder navo zastavo litijskega prometnega društva, na oder so stopile botrce, predsednik litijskega prosvetnega društva g. Mahkovec in praporščak. Po blagoslovitvi je prevzel praporščak novi prapor v svoje roke. Godba je zaigrala državno himno. Nato je povzel besedo dekan g. Gornik, pozdravil vse navzoče in dal besedo pisatelju in župniku g. F. S. Finžgarju, ki je burno pozdravljen stopil na oder in s svojim govorom naravnost elektriziral vso množico. G. pisatelj Finžgar je najprej pozdravil novo zastavo in orisal njen pomen. Nato je govoril o treh ciljih našega prosvetnega dela: delo za vero, narod in državo. Vera je temelj za vse delo, le veren človek je tudi dober, plemenit in pošten človek, le vera daje vsemu delu pravi smisel. Danes je potrebno imeti krepko vero in to vero neustrašeno kazati, jo braniti in jo širiti in ne pustiti, da bi jo kdo smešil. Spoštujmo vsako prepričanje, zahtevajmo pa spoštovanje tudi ca svoje prepričanje. Drugi cilj našega dela jc naš narod. Zanj zahtevamo vse to in samo to, kar priznamo vsem drugim narodom, kar priznamo Hrvatom in Srbom. Zahtevamo enakopravnost, spoštovanje našega jesika. Nad vse mogočne pa so bile pisateljeve besede o državi: Mi našo državo Jugoslavijo ljubimo in hočemo, da raste, se razvija in postane urejena in močna. Ta država je naš dragi dom. Toda v tej državi ielimo, da se nas vpošteva kot narod, ne pa kot kako pleme. Mi sveto spoštujemo cirilico kot največjo srbsko svetinjo in smo sc jo navdušeno učili že mnoga desetletja pred nastankom naše države, ljubimo pa enako iskreno našo Slovenščino in ielimo, da bi bila upoštevana povsod: v šoli, na železnici, na davkariji, na denarju in »ploh povsod. Tem ciljem: veri, slavonskem« narodu in Jugoslaviji prisegamo »vestobo do groba in to la vsako ceno. Mogočen aplavz je dokazoval, da je govoril g. pisatelj vsem navzočim iz.srca. Godba je zaigrala himno slovenskih fantov. Nato je slopil na govorniški oder zastopnik Prosvetne zveze g. dr. Ivo Češnik, ki je pozdravil tabor in novo zastavo v imenu Prosvetne zveze, ki je poslala danes na to proslavo tudi svojo zastavo sv. Mihaela. Za njim je govoril g. Sincrstt Rudolf iz Ljubljane, ki je orisal novo nalogo, ki naj jo izvrši slovenska katoliška prosveta in ki obstaja v tem, da postane naša prosveta — socialna prosveta. Po sklepnih besedah dekana Gornika se je razvil velik in pester sprevod skozi Litijo, sprevod, kakršnega Litija še ni videla. Sprevod je bil mirna dostojna, pa mogočna manifestacija naše prosvetne misli. Občinstvo je manifestante pozdravljalo in jim mahalo z robci. Kar moramo posebej jovdariti, pa je izredna disciplina vseh manifestantov: padla ni niti ena žal beseda na račun nasprotnikov, ki so skušali izzivati. Razhod se je izvršil med mogočnim vzklikanjetn našemu kralju, Jugoslaviji, slovenskemu narodu in naši prosveti. Popoldne ob 3. se je nadaljeval prosvetni talor ob ogromnem navalu ljudstva iz bližnje in daljne litijske okolice, ki je obsežno »Švarcovo; hosto napolnilo, tako da je bilo zbranih nad 3000 zborovalcev. Najprej je govoril g. dr. Stanko Žitko iz Ljubljane o delu prosvetnih društev z ozirom na mladinsko gibanje, nakar so združeni pevski zbori iz Litije, Šmartna, Vač in Kresnic prav lepo zapeli nekaj pesmi. Nato je o glasbi in petju spregovoril še g. Puš iz Ljubljane. Malo pred 4. se je pričela tombola, ki se je končala v redu ob 6. Sreča se je to pot nasmejala najbolj potrebnim ter je dobila pirvo tombolo predilniška delavka Terezija Lešnik (par volov, vrednih nad 5000 Din). Za tablice, ki jih je kupila, si je izposodila denar. Tudi druge dobitke so zadeli res potrebni ljudje. Vsa proslava je potekla prav dostojanstveno ter je bil ves trud in požrtvovalnost naših članov venčan ne satno z materijalnim uspehom, ampak, kar je glavno, tudi z velikim moralnim uspehom. V Laškem Laško z okolico je v nedeljo, dne 20. t. m. mogočno manifestiralo za katoliško-slovenska načela. Že v soboto popoldne se je Laško odelo v praznično oblačilo, številne zastave, okrašena okna, krasen oltar na Slomškovem trgu so pričali, da se pripravlja slovesnost večjega obsega. V mraku so zažarell vsi hribi v okolici od nešteto kresov. Samo iz Laškega se jih je dalo našteti okoli 30. Na starem gradu pa je zažarel 4 tli visok križ. Slovesno pritrkavanje pri vseh cerkvah, pokanje topičev in petard, spuščanje raket, umetni ogenj in fantovsko petje na starem gradu je ustvarilo razpoloženje in navdušenje, tako, da je bilo vse mesto na cestah. V nedeljo zjutraj je lepo število narodnih noš z veliko množico občinstva sprejelo pri vlakih došle goste. Uvrstil se je sprevod z godbo in sedmimi zastavami na čelu ter med navdušenimi ovacijami krenil po mestu. Slavnostni sprevod se je sestavil na Orož-novcin trgu, odkoder je krenil točno ob 9.30. Zn godbo in prarori sn se vrstili zastopniki oblasti, mestne občine ler občinski odlori Marija Gradec in Sv. Krištof z vsemi tremi župani in načelnikom Obdava banske uprave Zaradi svečanosti razvitja prapora Slomškovega prosvetnega društva v Laškem, ki se jo vršila v nedeljo, dne 20. junija t. I., so prebivalci trga Laško že v soboto, dno 19. junija t. 1., zvečer na svojih hišah razobesili državne zastave. Državno zastavo je na svoji hiši razobesil tudi Ivan Deželak, predsednik okrajne organizacije JRZ v Laškem. V nedeljo, dne 20. junija t. I. rano zjutraj jc žandarmorijska patrola na bregu Savinje blizu gostilne Majcen v I.aškom našla krpo razrezane državne zastave. Ugotovilo se je, da je bila v noči od 1!). na 20. junija t. I. nekako oh 0.30 min. De-žclakova državna zastava sneta s hiše in v bližini Majcenove gostilne razrezana z nožem. Kot osumljenci so bili takoj aretirani: 1. Katic Stanko, ključavničarski pomočnik v Laškem; 2. Hlebcc Draško. mesarski pomočnik v Laškem. 3. Vabič Andrej, lovski čuvaj v Laškem. Osumljenci so dojattje priznali. Vsi trijo storilci so pristaši JNS. Po končani preiskavi bodo storilci izročeni sodišču. Iz pisarne kralj, hanske upravo v Ljubljani, dne 21. junija 1937. Kako nežne barve! Ampak kako občutljiv«! Kljub temu pa Imata lahko dolgo veselja z Vašimi letnimi oblekami. Potrebna Je samo pravilna nega • pranje v mrzli vodi z blagimi milnimi luskami LUX fifM1 Spomenik kralja Aleksandra v Visokem, ki so gu slovesno odkrili preteklo nedeljo. cestnega odbora na čelu. za nji mokoli 20 narodnih noš, nato pa okoli 300 fantov in mož. Več tisočglava množica, tvoreča špalir, je tiho in samo z robčki pozdravljala mimo odkritih glav korakajoče može in fante ter s tem dostojno pa mogočno protestirala proti skrunilcem državne trobojnice, o čemur pa poročamo na drugem mestu. V srce segajoč je bil nemi sprejem na Slomškovem trgu ko je vihralo morje 3.000 robcev v pozdrav sprevodu. Novi društveni prapor s sliko škofa Slomška in laškim grbom je blagoslovil monsignor dekan dr. Kruljc, kumoval pa je načelnik cestnega odbora g. Ivan Deželak s svojo soprogo, nakar se je izvršilo zabijanje žrebljičkov. V imenu g. bana dr. Natlačena je zabil prvi žrebljiček njegov zastopnik okrajni načelnik g. dr. Tekavčič. Nato je sledila sv. maša z govorom, katero je daroval g. monsignor dr. Kruljc. Med sv. mašo je pelo vse ljudstvo pod vodstvom orgauista g. Drolca. Po končanem sv. opravilu je otvoril v imenu Slomškovega prosv. društva slavnostno zborovanje podpredsednik Janez Kolšck, ki je pozdravil zastopnika bana g. dr. Tekaveiča, zastopnika okraja g. Brcznikarja, mestnega župana g. Tropa in podžupana g. Gerk-mana, Marijagraškega župana g. Hrastnika ter svetokrištofskega župana g. Lešnika, slavnostna govornika g. dr. Hohnjeca, predsednika prosvetne zveze v Mariboru, in g. dr. Kalana iz Celja ter vse zborovalce. Nato so bile odposlane udanostne brzojavke Nj, Vel. kralju Petru II, knezu namestniku Pavlu, narodnemu voditelju dr. Korošču. pre-vzvišenemu škofu dr. Tontažiču in g. banu dr. Na-tlačenu. Kot prvi govornik je nastopil g. dr. Hoh-njcc, kateri je orisal pota in cilje katoliške prosvete. G. dr. Kalan pa je v temperamentnem govoru orisal črne dneve, ko so naši pirosvetni domovi stali prazni, ter je večkrat prekinjen po spontanem aplavzu zaklical: ^Ne potrebujemo privilegijev, hočemo samo svobode, svobode«. Lepo uspelo zborovanje je zaključil g. Kolšek s pozivom, naj mladina sledi vzorniku Slomšku v ljubezni do vere, naroda in države. Bolgarski umetnik, ki je navdušen za Slovenijo Samokov, 16. junija. Spoštovani gospod urednik! Po svojem enomesečnem prijetnem gostovanju v vaši lepi zemlji smatram za dolžnost, da svoj narod seznanim s to lepo zemljo Slovenijo, ki je naseljena z velikim slovanskim plemenom. Doslej sem imel predavanja v vaseh Dragoti-novo in Zlokučeni. Zvečer 14. t. tn. sem predaval o vtisih iz Slovenije ob razstavi akvarelov s slovenskih planin v čitalnici mojega rodnega mesta Sa-mokova, 60 km od Sofije. V nedeljo, 20. t. nt., bom govoril o Sloveniji v vasi Govedarci, kjer se bodo zbrali iz bližnjih vasi Pekar, Madžare, Mala Crkva in Dospej mahala. S posebno radostjo hodim predavat po vaseh, ker naši vaščani ne vedo, da je nekje maloštevilen, pa velik slovanski narod, ki se imenuje »Slovenci«. V takem vzajemnem spoznavanju bomo mogli resnično čustvovati kot bratje in prijatelji pred oltarjem, na katerega |olagam svoje skromne misli. Sprejmite, gospod urednik, izraze mojega srčnega spoštovanja do Vas in dovoljujem si Vam izreči najlepše želje in pozdrave kot iskren prijatelj Slovencev P. Francaliski, bolgarski umetnik. ............................... — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Fraaz= Jose! grenčire«. »• Ji Se peni tudi v mrzli vodi Mlaj z državno zastavo vrgli v Savo V nedeljo je bil v Litiji velik prosvetni tabor, o katerem poročamo na drugem mestu. Litijske JNS-arje je silno bolela ogromna udeležba na taboru. Ze ttied veličastnim sprevodom je vzklikal bivši župan g. Lajovic: »Živijo Živkovič!«, pa 6e ljudje niti zmenili niso za to vzklikanje. Pod okriljem noči pa so znani JNS-arski litijski pobalini pri mostu izruvali oba mlaja, na katerih je visela državna zastava. En mlaj z državno zastavo so srečno vrgli čez most v Savo. za drugi mlaj pa niso več imeli časa, ker 60 prišli k mostu potniki s kolodvora, nakar so pobalini pogumno zbežali v temno noč... Razgovor s Srečhom Magoličem Ljubljana, 22. junija. Ime Srečka Ma-goliča je zaporedno več desetletij ozko združeno z razvojem slovenskega slikarstva in z nastopom našo moderne, ki ji v slikarstvu odgovarja impresionizem. Ze prvi nastopi Srečka Mago-liča davno pred vojno so imeli takojšen uspeh pri občinstvu in pri umetnostni kritiki. Srečko Magolič pa so je vedno bolj izpopolnjeval in poglabljal. Res nima umetniške akademijo, ima pa vse drugačno akademijo, namreč akademijo trdega polstoletnega umetniškega dela za seloj in pa študij po skoraj vseli umetniških centrih v Evropi. Saj je ui bilo pired leli nobene večje umetnostne razstave v Evropi, ki je Magolič ne bi obiskal. Ogledni si jo nešteto galerij, muzejev in kjerkoli se mu je nudila prilika, jo poskrbel za poglobitev svoje umetnosti. Zato je umevno, da so nam je mogel že pred desetletji predstavljati kot zrel umetnik. Od razstave do razstave so je čimdalje bolj razvijal in pri sedanji razstavi v Jakopičevem paviljonu, kjer razstavlja skupno z Metodijein Lopavcem in Jožico Bregarjovo, nam zop»et izpričuje, kako nedosežen pokrajinar, pravi poet čopiča je. V razgovoru nam pripoveduje, da se je pred vojno udeležil razstav v Belgradu in v Sofiji. V Belgradu je njegovo sliko odkupilo poljedelsko ministrstvo, v Sofiji pa kneginja Zofija. Družno je razstavljal z drugimi slovenskimi slikarji ter je imel pri občinstvu največ uspeha. Po vojni pa jo sam priredil tri lastne kolektivne razstavo, in sicer !. 1920, ko je prodal 40 slik, to je do tedaj rekordno število za vse slovensko slikarje na eni razstavi. Drugo razstavo jo priredil ob svoji 70letnici 1. 1933, ko jo prodal nič manj kakor 82 slik, to je število, kakor ga ni prej ne poslej dosegel noben slovenski slikar. Njegove slike so odkupili tako OUZD, ki je kupil prekrasen Bled, ki sedaj krasi zdraviliško dvorano v Laškem, mestna občina, razno druge ustanove in zasebniki. L. 1935 je priredil razstavo v korist podpornemu društvu faktorjev. Prodal je tedaj 22 slik. Te številke dokazujejo, kako našo občinstvo ve in zna ceniti delo pristnega in naravo ljubečega slikarja. Tudi tujina mu jo že izkazala priznanje. Saj je na primer znana mona-kovska tvrdka »Brendamotir & Sienhardt« odkupila od njega dvoje slik, da jih reproducira. To priznanje je dalo Magoliču najbolj umetniško mesto Nemčije! Ko sedaj vnovič gledamo njegove sijajne pokrajine in občudujemo, kako lepo zna Magolič v olju upodobiti ozračje, vodo, drevje, luč in senco, se vnovič prepričamo, da je Magoličev slove« več kot upravičen. Občinstvu zato priporočamo, dn si ogloda razstavo v Jakopičevem paviljonu. — Internat Hallerstein, pošta Stari trg pri Rakeku sprejme učenke od 15. leta navzgor. Pouk v nemščini, angleščini, francoščini, slovnica, literatura, zemljepis, zgodovina, dalje klavir in gospodinjstvo. Začetek 1 oktobra, konec 28. junija. Prospekt in natančnejša pojasnila daje gornji naslov. Za vodovod v Mokronogu Tehnični oddelek banske uprave je že leta 1933 izdelal splošni načrt vodovoda za Mokronog in okolico, ki ga je banska uprava potrdila, pri čemer znašajo preračunani stroški okr. 1.500.000 Din. Po tem načrtu bi se oskrboval vodovod z vodo iz studencev »v Bezgovici«, v dolini nad Gorenjo vasjo. Ti studenci imajo tudi ob izredni suši zadostno količino vode. Ker se je pa ugotovilo, da izvira severozahodno nad temi studenci pod vasjo Bačje izvir »Stara voda«, ki je najbrž v podzemski zvezi »spodnjimi izviri, je treba tako spodnji kakor tudi zgornji izvir odkopati zato, da «e točno dožene mesto izvira. Nadalje bo treba ugotoviti z barvanjem ali v resnici , obstoja podzemska zveza med zgornjim in spodnjimi | izviri. Da bo to mogoče izvršiti, je odredi! ban dr. j Marko Natlačen, da občina Mokronog dobi iz bano-• vinsKega proračuna potrebni prispevek in da izvrši ta predhodna dela, ki so potrebna za pristopite« I k izdelavi podrobnega načrta za vodovod. (z) Drobne novice Koledar Sreda, 23. junija: Agripina, devica mučcnica; Hdillruda, kraljica; Cenon, škof. Novi grobovi Prof. France Kobal. Včeraj zjutraj je po mufnent trpljenju umrl g. France Kobal, profesor 111. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Pokojnik se je rodil dne 31. maja 1881 v Ljubljani, tukaj dovršil gimnazijo, študije klasične filologije pa je končal v rOadcu in na Dunaju. Pokojnik je bil izredno marljiv literarni delavec, sotrudnik raznih listov in revij. Pisal je zlasti recenzije o gledaliških predstavah in o koncertih. Prevedel je nad 40 del iz dramske literature za ljubljanski oder. Poleg slovenskih listov je sodeloval tudi pri nekdanji »Laibacher Zeitung : in zadnje čase pri 1'rager Tagblattu«, Poučeval je na gimnaziji moderne in stare jezike ter je bil pri dijakih zelo priljubljen. Zapušča gospo Leo ler dve hčerki. Pogreb pokojnika bo v sredo ob 3 popoldne iz hiše žalosti na Tyrševi c. 17. Pokojniku naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! -j- V Tolminu je včeraj mimo v Gospodu zaspala gospa Marija Rejec. Naj počiva v miru. Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli Spremembe v slovenski frančiškanski pro-vlnciji sv. Križa. Dodatno k včerajšnjemu poročilu omenjamo, da je v Ljubljani nastavljen p. Erne.st Jenko, prorektor in prefekt Serafinskega kolegija. = Promocija. Na zagrebški univerzi sta bila včeraj promovirana za doktorja medicine gg. Anion Bernik iz Kranja in Franc Piskernik iz Železne Kaple na Koroškem. Mladima doktorjema iskrene čestitke. Iz banovinske službe. Za upravno-pisarni-ške uradnike IX. položajne skupine so napredovali Goriup Jakob, pri okrajnem načelstvu v Črnomlju, Jak Pavla in llicke Marija pri banski upravi v Ljubljani. Za banovinske uradnike-prapravnike so postavljeni llonko Jože, pri okrajnem cestnem odboru v Nove mmestu, Gorjanc Anton pri okr. načelstvu v Ljubljani, Polak Marija pri okr. načelstvu v Kamniku, Šinkovec Ivan pri okr. načelstvu v Murski Soboti in Jezemik Pavel pri okr. načelstvu v Dravogradu. Premeščena sta bila Gračner Viktor, banovinski računski inšpektor od državnega mlekarskega zavoda v Škofji Loki k okr. načelstvu Logatec, in Vehovec Ivan, banov, cestni nadzornik od okr. cestnega odbora v Novem mestu k okr. cestnemu odboru v Celju. — Za zvaničnike II. skupine sla napredovala Kočevar Ivan in Jenko Viktorija pri banski upravi v Ljubljani. Iz policijske službe. Policijski stražnik Stare Jožef pri upravi policije v Ljubljani je napredoval za policijskega stražnika I. razreda. Premeščena sta bila policijski nadstražnik Herga Alojzij od uprave polic, v Ljubljani k predstojništvu mestne policije v Mariboru in policijski stražnik Štefan Pel car od predstojništva mestne policije v Mariboru k upravi policije v Ljubljani. Tabor slovenskih fantov in mož v Celju v dnevih od 27. do 29. junija 1937 Podzveza fantovskih odsekov v Celju priredi ob priliki tabora slovenskih fantov in mož v Celju od 20. do 29. junija v dvorani kina Metropol (Ljudska posojilnica) poučna predavanja ob izbranih filmskih slikah. Želimo, da se udeleže teh predavanj zlasti udeleženci tabora iz zunanjih krajev, katerim se le redko nudi ugodna prilika, da kaj lepega vidijo. V torek 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla bo pred Marijino cerkvijo ob 10.30 zborovanje fantov in mož. Ob 10 pa bo na Glaziji javen nastop fantov. Vstopnina pri tem nastopu: sedeži I. vrste S din, 11. vrste 6 din. stojišče 3 din. Prijave. Nekateri župnijski odbori so poslali prijave za hrano in stanovanje brez nakazila denarja. Ponovno opozarjamo na informacije in navodila, po katerih pripravljalni odbor za tabor nc bo vpošteval prijav za hrano in stanovanja, če se mu istočasno nc nakaže tudi denarja. — Pripravljalne odbore, ki še niso poslali prijav, naj to nemudoma store, ker je za prijave že skrajni čas. Godbe. Vljudno prosimo, da vse godbe, ki nameravajo priti v Celje, svojo udeležbo prijavijo. Slavnostna akademija. Vse goste izven Celja, ki se nameravajo udeležiti slavnostne akademije, vljudno prosimo, da čimpreje rezervirajo vstopnice. Znaki. Pripravljalni o<" or ima na razpolago nekaj srebrnih, pozlačenih znakov. Cena 10 din. Legitimacije in znaki. Naročite še danes legitimacije in znake vsi, ki tega dosedaj še niste storili. so znaki gihta. Zahtevajte pri Piščam-biroju, Beograd II. Maršal Pilsudskog 22 ali pri Pieštany-informator, Zagreb. Strossmayerov trg t/II. nadstr. brezplačno brošuro >Zašto Banja Pieštany«. Prc-čitajte v nji o izločujočem delovanju blatnih kopeli v Pieštanyu (Ceboslovaška) in eodolmi dijeti. Kopališče Fieštany prinese zdravje. V zračnem prometu 70% popusta pri povralku. Misijonska razstava v Grobljah bo odprta šc do praznika sv. Petra iu Pavla 29. junija. Razstava je zanimiva za vsakogar. Do zdaj si jo jc ogledalo več kot 10 tisoč ljudi, šolskih otrok je bilo pod vodstvom svojih učiteljev okrog 6000. Ta teden je razstava namenjena posebno odraslim. Misijonski film bo predvajan v sredo ob 3 popoldne in zvečer ob pol 9, v petek ob pol 9 zvečer, v nedeljo iu na praznik pa ob pol 11 dopoldne in ob 7 zvečer. V 6oboto, 20. junija bo zadnja ponovitev igre na prostem »Naša apostola", ki je doživela preteklo nedeljo tolik uspeli. Tudi tistim, ki so jo videli že v nedeljo, bo nudila užitek, ker je igra v čarobni svetlobi reflektorjev mnogo lepša kot podnevi. Igra se vrši ob pol 9 zvečer, pred igro je od pol 8 do pol 9 koncert domžalske godbe. Vstopnina za igro je za stojišče 3 din, za 6edež 5 din . —■ P. n. župne urade prosimo, da nam vrnejo neprodane izkaznice za misijonski kongres. Misi-jonišče v Grobljah. — Višji in nižji tečajni izpiti na škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano so se vršili od 12. do 19. junija 1937 pod jiredsedstvom g. ministrskega odposlanca dr. Nikolc M. Popcviča, v6eučiliškega jirofesorja v Belgradu. K višjemu tečajnemu izpitu se je prijavilo 10 |>ripravnikov. Iz- delali so vsi in sicer: Avguštin Alojzij iz Radovljice (oproščen ustnega izpita), Bukovec Vincencij iz Medvod, Frakelj Franc iz Dražgoš pri Škofji Loki, Gole Jožef iz Dobrniča pri Novem mestu (opr. ust. izpita), Golob Peter iz Police pri Naklu, (opr. ust. izpita), Kmet Janez iz Gor. Podšumberka, Lokar Franc iz Višnje gore, Modic Jožef iz Iga, Perčič Jožef iz Šmarja (opr. ust. izp.), Perčič Stanislav iz Želimelj (opr. ust. izp.), Rozman Janez iz La-hovšč pri Komendi, Seljak Vojnimir iz Žirov (opr. ustn. izjj.), 21ebnih Leon iz Šmihela pri Novem mestu (opr. ustn. izpita). OTVORITEV SEZONE DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst. bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd se otvorijo dne 1. aprila 1937. Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dni 600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča. (Nova uprava) — Zrelostni izpit na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani so letos naredili v a) gimnazijskem oddelku: Bešter Ivan, Blejec Marijan, Cerer Anton. Čopič Miloš. Grgurič Franc, Habbe Alfonz (oproščen ustnega izpita), Jelašič Boris, Jurko Oton (opr. ust. izp.), Kersnik Franc (opr. ust. izp.), Kersnik Gregor, Kobal Bori6, Kranner Martin (opr. ust. izp.). Mauer Anton, Osterc Ludovik, Perme Jože. Polajnar Henrik, Rakovec Rajko, Ramor Igor (opr. ustn. izp)., Razpotnik Jože (opr. ust. izp.), Raztresen Ivan, Rupar Marijan (opr. ust. izp.), Ruprecht Uroš, Urankar Feliks, Vratuša Anton (opr. ust. izp.), Wedam Adolf, Zornian Franc, žiža Peter, Lešanc Herman (privatist). b) v realč-nem oddelku: Bevc Edinuiid. Bischof Bruno (opr. ust. izp.), Brelih Vlasta. Cebulj Albert (oj>r. ust. izp.), Cesnik Vladimir, Držaj Bojan, Filipič Bojmir, llalner Pavel, Jenko Zdravko. Knez Boženka. Kos Jožef, Kramaršič Marko, Lapornih Edvard (opr. ust. izp.), Leskovšek Drago (opr. ust. izp.), Švajger Rasto. _ Kupujte le domače izdelke! PERION pralni prašek jc kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ga 1 —Iz Konjic. Zaradi žalitev, objavljenih v Kmetskem listu z dne 10. junija 1937 štev. 24a, bo imel Kmetski list priliko zagovarjati se pred sodiščem. — Dolinarjevi napadalci prepeljani v Celje. Po končanih policijskih uvodnih poizvedbah in pred preiskavah so bili Reja in tovariši, 17 po številu, prepeljani iz policijskih zai>orov najprej v sodne zaporo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je nato izvršilo po zakonu predpisane formalnosti za transfiort zajX)rnikov k pristojnemu sodišču. Napadalci so bili v sodne zapore odpeljani v posameznih skupinah. V nedeljo ob 14. je bil prepeljan v sodne zapore Viktor Dugina, rojen 17. maja 1912 v Radoboju, okraj Zlatar, savska banovina, pristojen v Sv. Lovrenc na Dravskem polju, stanujoč v Hrastju pri Mariboru, poročen', jiomožni železničar, ki je po lastnem priznanju z nožem zabodel Dolinarja. Z orožniško eskorlo pa so bili sedaj vsi osumljenci v skupinah odvedeni v Celje. Zadnji so bili tja prepeljani v ponedeljek. Celjskemu državnemu tožilcu je bilo jioslano vso grarlivo. Pri okrožnem sodišču v Celju je se bo uvedla in nadaljevala kazenska preiskava proti vsem osumljencem. Pristojnost celjskega sodišča je po zakonu utemeljena, ker sc je zahrbtni napad izvršil na ozemlju loga sodišča. Ogledalo gospodinje V vsakem gospodinjstvu so stvari, ki pričajo o osebnosti gospodinje. Snežnobelo, brezhibno ohranjeno perilo, govori zanjo bolj kot marsikatera druga dragocenost, ki no rabi noge, da ostane dolgo kot nova. Gospodinje, ki to vodo, uporabljajo že desetletja dobro in preizkušeno Schichtovo milo Jelen. — Tridnevni izlet s posebnim vlakom v Trst, Gorico ali Benetke od 27. VI. do 29. VI. Cona vožnje s kolektivnim potnim listom: v Trst din 120, v Gorico din 135, v Benelke din 185. Prijave se zaključijo 24. VI. Vsak prijavljenec mora jir i -ložili ilvo fotografiji. Natančnejše informacije v biljetarnicah Pulnika in izlelni pisarni Okorn . — Zakon o tisku. Z dne 0. avgusta 1925 razglašen v Službenih Kovinah v štev. 179 z dne 8. avgusta 1925 in v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti štev. 272-84 z dne 7. septembra 1925 s spremembami in dopolnitvami do 1. marca 1930. Uredil in z razsodbami kasacije opremil sodnik Anton Mladič. Cena din 10, 60 strani — založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1930. Knjižica obsega pregledno tekst zakona o tisku z dne 0. avgusta 1925 z vsemi dopolnitvami po tiskovni noveli z dno 6. in 11. januarja 1929, uvodnem zakonu h kazenskemu zakonu z. dne 16. februarja 1929,- zakon o izvrševanju kazni na prostosti od 16. februarja 1929 in zakonu o zaščiti javno varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929. Knjižica je z ozirom na njeno vsebino neobhodno potrebna vsem praktičnim juri-stom, časnikarjem, kakor tudi privatnikom. — Dober okus je posebna prednost Darmola, sredstva za odvajanje. Polog toga učinkuje Darmol blago in brez bolečin. Zato ga odrasli in otroci radi uživajo. — Ogl. rog. S. Br. 7009/1930. —■ Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. Ogrl. rog. S. br. .10474/.T.V — Sam se je sodit. Orožniki nn Jožici so v jionedeljek aretirali 37 letnega samskega ključavničarja Antona Srčnika, doma iz Mengša, ker jo bil osumljen, da je v dveh mesecih "izvršil na Po-savju nn raznih krajih večje vlomne tatvine. Na orožniški postaji je orožnikom priznal vso tatvino, ki so um jih mogli dokazati. V ponedeljek okoli 21. so orožniki Srčnika privedli v ljubljanske sodne za pore in ga izročili jotniški upravi. Srčnik jo bil |>o končanih formalnostih glede sprejema odveden v samotno celico št. 53. Tu se ni vlogel na posteljo. Službujoči paznik je okoli 23.15 po-gledal v celico in našel Srčnika obešenega na I hlačni jermen. Poklicani zdravnik dr. A. Debeljak je mogel ugotoviti lo nastop smrti. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Ljubljana V Ljubljani, 23. junija Gledališče Drama: Sreda, 23. junija: »Tisočak v telovniku«. Red Sreda. — Četrtek, 24. junija: Zaprto. — Petek, 25. junija: »Tisočak v telovniku«. Red Četrtek. — Sobota, 26. junija: »Tisočak v telovniku«. Red A. Opera: Sreda, 23. junija: Zaprto. — Četrtek, 24. junija: »Car Kalojan«. Red Četrtek in red C. — Petek, 25. junija: Zaprto .— Sobota, 26. junija: »Prodana nevesta«. Izven. Prireditve in zabave Na današnji sklepni produkciji drž. konservatorija, ki se prične točno ob četrt na 7. v veliki filharmonični dvorani, igra kot prvo točko gosp. Kajetan Burgar I. stavek Mendelssohnovega violinskega koncerta e spremljevanjem simfoničnega orke.stra drž. konservatorija in Orkestralnega društva Glasbene Matico. Nadalje nastopijo na tej produkciji naslednji gojenci: Orel Anton (bas), Dolničar Vladimir (bariton), Korunovič Ljiljana (mezzosopran), Prettner Karol (flavta), Ivančič Sonja (sopran), Ažman Zoran in Herman Otinar (trobenta), Vrhovnik Josip ter Pogan Leander (pozavna), Lupša Friderik (bas), Polajnar Ljudmila (sopran), Raubar Miljutin (klarinet), Adamič Bojan (klavir), Korunovič Ljiljana (mezzosopran) in Zakrajšek Majda (sopran), Oslerc Marta (klavir). Opozarjamo na to produkcijo. Podrobni spo-red, ki velja kot vstopnica, so dobi v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Sestanki Fantovski odsek šenfpeterskega prosvetnega društva ima drevi ob 20 zadnji sestanek pred počitnicami. Dekliški krožek prosvetnega društva sv. Jakob. Pridite danes ob 6 na letno telovadišče na Prule. Tiste, ki sle ob 6 zadržane, pa ob 8 v društvene prostore na Privozu, da sc pomenimo radi izleta! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Knralt. (iosposvetska cesta 4, in mr. Bolrinec ded., Rimska c. 31. Trnovski prosvetni praznik se bliža Le še borih 14 dni nas loči od orosvetnega praznika, ki ga v ljubljanskem Trnovem pripravil vo sebi in katoliškim prosvetnim delavcem vsega ljubljanskega okrožja tamkajšnja agilna katoliška mladina. 30 letnico prosvetnega društva bomo praznovali! V človekovem življenju 30 let nc pomeni dosti. V življenju in delovanju prosvetnega društva pa taka doba pomenja že delo dveh rodov, delo polno tihih žrtev in delavne ljubezni, delo plemenite nesebičnosti premnogih skromnih osebnjsti Le v kratkih društvenih zapisnikih je ohranjena zunanja slika tega dela, njega pravo vrednost pa pozna le, kdor je sam pil iz vrelcev katoliške ljudske prosvete. In vsi taki bomo 3. in 4. julija t. 1. s svojo navzočnostjo pripomogli k čim veličastnejšemu poteku trnovskih slavnosti! Novi prapor dobimo! Prapor je zunanji znak borbenosti in strumnosti, pa tudi Zvestobe in vdanosti. Zato vsak novi prapor pozdravljamo in se ga vzradostimo, ker nam je porok, da vrste katoliških prosvetnih delavcev jeklenijo in se za odločilni spopad z zmotami «ašega časa pripravljajo. Pomnimo! V soboto 3. in nedeljo 4. julija je naša dolžnost, da prisostvujemo prazniku katoliške prosvete v Trnovem! ■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Obiščite slikarsko razstavo bmm - Magolič - Bregar v Jakopičevem paviljonu Odprta od 9 dopoldne do 7 zvečer BBBaBBBaBBBBBBBaflBBBBaBBBBBaBflaB 1 Dijake III. realne gimnazije v Ljubljani vabim. da so udeleže |»groba profesorja Franca Ko-bala. ki bo v sredo 23. t. 111. Zberite se ob 14.45 nasproti hiše žalosti na Tvrševi c. 17! Ravnatelj. 1 Rdeči krifc v Ljubljani naznanja svojemu članstvu tužno vest, d« je umrl njegov odlični odbornik in požrtvovalni delavec gospod |)rofosor Franc Kobal. Vljudno prosimo vso članstvo in prijatelje Rdečega križa, da se pogreba v obilnem številu udeleže. I šentpetrsko prosvetno društvo obvešča vse članstvo, da se |iolnošloviIno udeleži svete maše za pokojnim častnim članom gospodom Srebotom Ivanom. Sveta maša se bo tirala v Četrtek, dne 24. t. m. ob jiol 7. v cerkvi sv. Petra. 1 Zoo — živalski vrt v Tivoliju tik velesejma, jo izpopolnjen še z novimi živalmi. Zoo bo odprt za občinstvo od četrtka, dne 24. t. m. daljo dnevno od 10. do 12. Vstopnina za odrasle 2 Din, za otroke, dijake in vojake pa 1 Din. Z vstopnino so krijejo stroški za krmljenje živali, ki so precej visoki. Zato pridno obiskujte naš živalski vrtič, da bo omogočen njegov obstoj in raz.vitek k velikemu živalskemu vrtu, ki bo nova velika privlačnost našega mesta. I Pred trgovskim davčnim odborom sc bodo obravnavali jiredlogi davčno uprave za sledečo pridobitno stroke: dne 0. julija 1937 ob 8.: kavarne: dne 0. julija t. I. ob 9.: gostilne, od črke A do vštete črko S; dne 7. julija ob 8.: gostilno, od črke š do všlole črke Ž in priklopljene občino, delikalcse in vinotoči. Seznami davčnih zavezancev in davčnih osnov teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 22. do 29. junija t. I. I Podporno društvo za gluhonemo mladino je prejelo po gospe Josipini Urbančie din 5000 kot volilo njenega blagopokojnega soproga g. losipa Urbančiča, veletrgovca in posestnika v Ljubljani, za kar izreka upravni odbor društva kar najiskre-nejšo zahvalo. I Pojasnila za vpis v jadralno šolo na Rlnkali. ki so olvori 1. julija 1937, daje pisarna Gradišče 7. — dvorišče levo iu sicer vsak dan od 8 do 10 prodpoldno. 1 Sc nekatere posestne spremembe. Pivovarna in tovarna špirita Briider Roininghnus s sedežem v Steinfcldu pri Gradcu, ki jo imela pred vojno v Ljubljani glavno zalogo piva in mnogo odjemalcev |io naših krajih, jc sedaj prodala hišo št. 15 v Frankopanski ulici, kjer so se prod 1. 1914 dostikrat vršili razni politični shodi in sestanki socijalnih demokratov, kakor tudi k njej pripadajoči vrt iu dalje ves gostilniški inventar trgovcu Juliju Zupanu, Ljubljana VIL za kupnino 404).(X)0 Din. V Dalmatinovi ulici št. o stanujoča posest niča Anožkn Krivičova je kupila od Josipa Mavrica trinadstropno hišo št. 53 na Tyršo,vi ccsli za 800.000 Din. I Idila Mestnega loga pred sodniki. Neki 72-lotni starček je sprejemal v svojo borno kočo v Mestnem logu in dajal zavetišče mladim nepridipravom, ki so nin tja znašali najrazličnejše nakradeno blago. Glavna organizatorja vlomov in tatvin sta bila 22 letni Jože Kučko, samski dcla-vec iz Mirne peči, in 23 letni Lojze Erjavec, mesarski |)omočnik iz Krško vasi. Od februarja do sredi aprila sla izvršila sedem večjih in manjših tatvin v mestu in naplenila mnogo blaga, zlasti obleke, perila, obutve, dalje tudi 56 raznih razglednic, flobertovko in veliko množino jestvin odnosno masti. V Mestnem logu so imeli dostikrat prave nočne veselice. Blago so iz previdnosti pred nepoklicnimi osebami imeli zako|)ano globoko v zemlji. Z vlomi sla Kučko in Erjavec napravila do 9625 Din škodo raznim strankam. Pred malim kazenskim senatom sta oba prostodušno priznala očitane jima tatvine. Bila sta obsojena: Kučko Jože, ki je bil že večkrat kaznovan, na 2 leti robije, Lojze Erjavec na leto in 6 mesecev strogega zapora. Maribor ni Sestanek salezijanskega sotrudništva. Na praznik sv. Petra in Pavla bo ob 4. pojioldne v stolnem župnišču shod salezijanekoga sotrudništva za Maribor in okolico. Na sestanku 1k> poročal g. dr. Gerzinič z Rakovnika o aktualnih zadevali salezijanskoga sotrudništva. Sotrudniki in vsi, ki so zanimajo za delo Don Boscovih naslednikov, prisrčno vabljeni! m Na državnem učiteljišču v Mariboru so napravili od 8. do 2. junija t. 1. sledeči absolventje V. letnika učiteljski diplomski izpit: Aleš Erik, Cami Koloman, ilafnor Lidija, Iloric Vera, Koron Rruno, Križan Ivanka, Lah Milena, Leskovšek Janko, Mojavšok Bogomil, Miholič Mirko, Mačnik Matilda, Potokar Žita, Ribič Ida, Rus Ivan, Soršeu Olga. Werk Irma, Zagorc Nada, Zenkovič Lizika, Kaviar Kina. ni Matura na drž. realni gimnaziji v Mariboru. Višji tečajni izpit, ki so je vršil pod predsedstvom direktorja dr. Matka llerica v dneh od 7. do vključno 21. junija, so usjiešno dovršili naslednji pripravniki in prijiravnicc: Oproščeni so bili ustinenega izpita: Bučar Miloš, Cokan Anion, Lavrič Stanko, Lešnik Franc, Gruden Ivana, Mnst-nak Alenka, Pfoifor Alojzija, Pirnat Milk«, Pi-stotnik Angola, Brumen Franjo, Fabič Lavro, Faningor Aleksander. Kolnik Feliks, Marin Zlata, Pngon Stojan, Božič Pavla in Gradišnik Zorka. Po ustnem izpitu: llalbiirtli Kurt, Jagodič Boris, Kači unec Rastislav, Kadunec. Vladimir, Kisel Vsevo-iod, Kocniut Drago, Kompara Boris, Majcen Miroslav, Naborgoj Štefan, Oset Dušan, Pupis Hubert, Pušnik Ivan, Sikošek Rajko, Šnoborger Jakob, Volile Marjan, Vodob Dušan, Vogrineo, Janez, Jordan Milena, Lahovnik Friderika, Lettnor Ingo-borg, Rakuša Mira, Rojic. Vida, Mrzlikar Vida, Zupane Mihaela, Arzenšek Ivan, Babič Henrik, černič Mirko, Cesnik Franjo, Gašjieršič Danilo, Lesjak Herman, Peršuh Karol, Rusija Franjo, Trelec Emil, Ussar Maksimiljan, Vrečko Boris, Zinauor Branivoj, Dobravec Nada, Kanič Elizabeta, Sedlaček Milena, Sedlaček Pavla, Valenčak Zora, Zavodnik Nada. Na dva moseea je bilo odklonjenih šest pripravnikov, na ono lolo pa dva. m Umrl jc gospod Simon Riharič, bivši trgovce, gostilničar in posestnik na Uncu. Pogreb lx> v četrtek ob jiol 4. iz mostno mrtvašnico na Pobrežju na magdalensko pokopališče1.'rimu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! m Krojaški krojni tečaji. Od 31. maja do 12. junija sla bila moški in damski krojni "tečajen« katerih je predaval krojaški mojster ^Prtdofifc Schauer iz. Kočevja na osnovi svojega patentiranega roform-ravnila. Moškega tečaja so jo udeležilo 27. ženskega pa 17 interesentov. V drugi polovici juli ja so začne 6 tedenski moški krojni tečaj jiod vodstvom banovinskega strokovnega učitelja Knaflja. Pojasnila dajo urad zn pospeševanje obrti na okrajnem glavarstvu, kjer sc sprejemajo tudi prijave za udeležbo. m Letne majice, jopiči, obleke, sandali najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor. m Strela zažiga. Ob priliki zadnjih neviht je bilo ludi več udarov slrclo v poslopja. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je udarila strela v skedenj jxi-soslnika Franca Poseka ter ga jo vpopclHa. Škodo jc 8(!00 Din. — V Ritoznoju je udarilo v hišo posestnika Martina Malaka ter jc jioslopjo zgorelo do tal. Škodo je 20.000 Din. m Nepoznan pokopan. V bližini Sludcnic jo Dravinja naplavila truplo ncjx>znanega moškega, starega kakih 55—60 let ter 172cm visokega. Truplo je moralo biti v vodi 5—8 dni. Neznanec, ki so ga pokopali na laniošnjem pokopališču, jo utonil gotovo ob j>riliki zadnjih velikih povodnji. m Uradba pohorske ceste. Na banovinski ce-sli Reka, Sv. Aren so razpisana zemeljska delu iu zgradba objektov od km 3.985 do km 1.980. Licitacija bo na tehničnem razdelku okrajnega glavarstva v Mariboru dne 24. julija, proračun pa znaša 439.547.50 Din. m Oddaja Grajske kleti. Restavracijo »Grajska klet, ki jo ima dosedaj v najemu g. Baslelič, bo mostna občina, ki je lastnica gradu, v kratkem oddala v najem potom razpisa. m Mojstrska, izpitna predavanja v Mariboru se začno v petek, dne 25. t. m. ob pol 20., če Se prijavi zadostno število interesentov. Tečaj je brezplačen. Dostop imajo rokodelski mojstri in jxmiočniki. Celic c Za slavnostno akademijo, ki bo v ponedeljek 28. junija ob 20. v Mestnem gledališču, vlada tudi mod zunanjimi udeleženci tabora izredno veliko zanimanje in jo že sedaj rezervirano veliko število sedežev. Zato priporočamo Celjanom, naj si nabavijo vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi žo sedaj, ker zadnje dni ne bo več mogoče vsem ustreči. c Stavbna zadruga drž. uslužbencev v Celju naznanja vsem svojim članom, ki na vabilo z dno 14. XII. 1936 še niso sjiopolnili deležev, da poteče za to rok i«), VI. t. 1. ter da zajiatfejo po poteku lega roka dosedanja vplačila v smislu čl. 13 t. 2 pravil v korist rezervnega sklada. — Odbor. c Mestni ubežni svet celjski izreka najprisrč-nejšo zalivalo rodbini Fr. Rebouschogg za velikodušni dar 400 Din, in sicer jx> 100 Din mesto vencu na grob umrlih gg.: Plavšak Ludvika, jrosestnika v Sv. Juriju ob Taboru, \Veintrauba Kolomana, zla-Inrja v Celju, Jodla Ivana, župnika v pokoju v Celju, in Jagodica Alojza, davčnega uradnika v Celju. c Mestna občina celjska razpisuje napravo drvarnico ler ogrnditov posestva Mariborska cesta 17. c Razne nesreče. Lobor Rok, 58letni dninar v mestnem zavetišču, je padel s štipe 6 m globoko in si zlomil več reber. — Sodnik Vladimir, 11 letni posestnikov sin iz Borova pri Sv. Krištofu, jo padel, ko jo šol po vodo. in si zlomil levo ključnico. — Zapiišek Noža, 46 letna žena uradnika pri kontroli mer, je padla z drevesa in dobila notranje poškodbe. c Pevsko društvo Celjski Zvon ima vajo za mešani zbor v četrtek, dne 24. junija ob 20. c Kino Metropol. Danes ob 16.15. 18.15, 20.80 Neznanka (Die Unbokannte). Delegacija naših borz v Ljubljani Kot znano so našo jugoslovansko borze organizirano v Delegaciji borz. kraljevine Jugoslavije. Letos _ je predsedstvo delegacije na ljubljanski borzi in je torej letos predsednik delegacije predsednik ljubljanske borze za blago in vrednote g. dr. Iva Slokar, tajništvo delegacije pa ima g. Jože Kovač, tajnik ljubljanske borze. Zasedanje ima lotos kaj obširen program, zato bo trajalo dva dni 23. in 24. junija. Na dnevnem redu se nahajajo sledeča vprašanja: L Uvedba termlnskih poslov na naših pro-duktuih borzah (poroča novosadska borza). 2. Posebne uzance za trgovino z repico (poroča novosadska borza). 3. Polrebe mlinske industrije: a) izvoz moke, b) povečanje domače potrošnjo pše-nične moke (soniborska borza). 4. Ali je treba, da obstoja v posebnih uzancah tudi odredba o :inixed koruzi«, koliko vlage more vsebovati taka koruza, kolikšna toleranca se more še sprejeti in kakšna bonifikacija s tem v zvezi treba, da se prizna (belgrajska borza). 5. Izgledi za novo žetev in sodelovanje zasebnih tvrdk v izvozu žitaric (novosadska borza), (i. Izgledi za letošnjo žetev (belgrajska borza). 7. Povišanje takse za rinfuza-ua-prave (novosadska in ljubljausku borza). 8. Ureditev vagonov za zrnasto hrano (skopljanska borza). 9. Izprememba 2. odst. splošnih uzane za trgovanje z blagom zagrebško borze. 10. Merjenje v lig. blaga (belgrajska borza). 11. Ugotovitev tedenskega borznega dne na produktivih borzah v zvezi z dajanjem ugodnosti zu prevoz in za telefonske razgovore (skopljanska borza). 12. Registriranje zaključkov, sklenjenih izven borze (skopljanska). 13. Izpuščanje navedbe taktičnega stanja v razsodbah (ljubljanska borza). 14. Posebne uzance za trgovino s sadjem (ljubljanska borza). Osnovanje efektne borze v Skoplju (skopljanska lK>rza) in 16. Razno. Delegacija začne zasedati pod predsedstvom g. dr. Slokarja v sredo 23. junija ob 10 dopoldne v trgovskem domu. iz italijanskega gospodarstva Italijanski zunanja trgovina. V prvih 5 mesecih t. 1. jc znašal uvoz v Italijo 5.405.4 (v prvih 5 mesecih 1936 2.245.6) milij. lir, izvoz pa 2.988.8 (964.66) milij. Tako je narasla pasivnost italijanske zunanje trgovine od 1.280.9 na 2.416.65 milij. lir. V teh podatkih ni vpoštevana trgovina z italijanskimi kolonijami. V prvih 5 mesecih je znašal uvoz iz italijanskih kolonij 98.1 (56.55) milij. lir. izvoz tja pa 1.099.8 (638.67) milij. lir. V prvih 5 mesecih je letos Italija uvozila zaradi lanske slabe letine 1.164.406 ton pšenice (od česar v tranzitnem prometu 174.589 ton) v skupni vrednosti (M0.9 milij. lir. Člene. Od aprila na maj je indeks cen v veletrgovini v Italiji narastel od 80.1 na 87.6 (lani maja je znašal 75.6), podlaga so cene v letu 1938 kot 1(X). Indeks življenskih stroškov je narastel od 87.77 na 90.22 (lani maja 82.20), od tega samo prehranjevalni stroški od 82.66 na 83.54 (lani maja so znašali 78.05). Italija je prepovedala izvoz riža. Iz Rima poročajo, da je Italija prepovedala izvoz riža. Ore za surov riž, polobdelan in obdelan riž. Vendar pa poročajo, da la prepoved ne velja za države, s katerimi lina Italija kontingente glede uvoza riža. Jadranska električna družba v Benetkah, ki ima glavnice 690 milij. lir, je lani prodala za 4% več toka kot leta 1935. Zaradi povečanih dohodkov te holding družbe, pri kateri je udeležen tudi inozemski kapital, je dividenda družbe zvišana od 10 na 11%. Družba je lastnica večine delnic 12 elek-trodružb, med njimi Forze Idrauliche del Veneto v Benetkah, ter bo morala svojo kapaciteto povečati z novimi elektrarnami, med katerimi so v projektu tudi elektrarne na Soči. * Zadružništvo na podlagi zakona o kmetskem kreditu iz leta 1925. Dne 24. junija bo v Belgradu skupščina državne zveze zadrug za kmetijski kredit ki,&r je v nemali meri povzročilo sanacijo mednarodnega pšeničnega trga in tudi ugodne cene za podonavsko pšenico. Sedaj poročajo, da je ozimna pšenica dala letos zelo dobro letino, katere donos cenijo na 709 milj. bušljev (27 kg). Pravijo, da jc ta donos največji v zadnjih petih letih. Sa celo v krajih, ki so najbolj izpostavljeni vremenskim neprilikam, sc je položaj zelo popravil. Mednarodni borzni indeks je znašal dne 12. junija 71, pra\ Iako kol pred tednom dni. Zaostaja pu znatno za viškom, ki jc bil dosežen dne 6. marca s 79.2. Cele plahte kože se Vam lupijo na hrbtu po solnčenju. Uporabljajte Tschamba Fii, pa si to prihranite. Drogerija Grcgoric dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. Borza Dne 22. junija 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani nn 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 287.20—288.80. Avstrijski šiling se je v Ljubljani malo okrepil na 8.18—8.28, v Zagrebu in Belgradu na ravno toliko. Grški boni eo beležili v Zagrebu 32.65—33.35, v Belgradu 32.89—33.59. Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 12.70 do 12.90. v Zagrebu so popustili na 12.67—12.87. nadalje so beležili za konec junija 12.62—12.82, za sredo julija 12.60—12.80, za konec julija 12.615 do 12.815, za sredo avgusta 12.62—12.82, za konec avgusta 12.60—12.80. — V Belgradu so beležili 12.6547—12.8647. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,890.413 : Din, v Belgradu 2.494.000 Din. Efektni promet je | bil v Zatjrobu slab, dočim jc v Belgradu znašal 1,267.000 Din. L j u b 1 j a n a. — T c č a j i s p r i in: in. Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 mark . . Bruselj 100 belg . . Curih 100 frankov . London 1 funt . . . Newyork 100 dolarjev Pariz 100 frankov . . Praga 100 kron . . Trst 100 lir ... . 2391.41 —24fl6.— 1742.08—1755.91 734.19— 739.26 996.45—1003.52 214.60— 210.66 4314.76—4351.07 193.72— 194.16 151.64— 152.74 228.20— 231.28 Vrednostni papirji Curih. Belgrad 10, Pariz 19.45, London 21.5725, Newyork 436.25, Bruselj 73.675, Milan 22.975, Amsterdam 239.85, Berlin 174.85, Dunaj 81.80 (81.70), Stockholm 111.20. Oslo 108.40, Kopenhagen 96.30, Praga 15.22, Varšava 82.70, Budimpešta 86.25. Atene 3.95. Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.54, Buenos-Aires 133.25. t —l! ■ - -----'T', mara — ko že toliko in na vsa usta govore o tem — mimo drugega o konkurenci kina. Ne, kino dobremu gledališču ne more biti nikoli v spod-tiko in pogubo! Gledališče je treba ozdraviti v jedru samem! Slaba dela, slabe predstave, slabe režije in slabo igranje, v tem je kriza današnjega gledališča. Dati je treba gledališču spet duha, zavladati mora spet čista umetnost: beseda pesnikova. Gledališče je skupek treh elementov: pesnika, odra in publike. Gledališče se bo znašlo spet, ko bo dobil v njem spet prvo in odločujočo besedo pesnik, in ko le ta ne bo živel zaradi samega sebe, temveč zaradi pesnika in ne bo hlapčevsko služil le režiserju in igravcu, temveč oznanjal pesnikovo misel in besede; takrat šele bo odstranjena kriza in publika bo organski člen vsega gledališkega dogajanja in življenja. II. Na moč zanimivo je. da izzorevajo vsi gledališki problemi in poizkusi danes la dan vse drugje kakor smo bili vajeni tega do nedavna. Najdrznejši pogon in vznik je opaziti dandanes pri ameriškem gledališču. Tu se je v dobrih desetih letih zgodilo s pravim ameriškim tempom več ko v Evropi v 60 letih skupaj tja od Melningovcev sem mimo Brahama, Reinhardta pa tja do Meyerholda. — V angleškem gledališču je najti predvsem neko novo, mnogo obetajočo, bogato odrsko literaturo. Revolucijo je započelo to gledališče vprav v jedru: od znotraj navzven. Tako jc opaziti tu neko neodoljivo slo zalezti novo tendenco v angleški drami, ki se zdaleka ogiba vsakemu najmanjšemu naturalizmu. London je danes eno izmed redkih evropskih mest, ki ima voljo in sredstva, da oplodi gledališču novo dramo. Povsem na mrtvi točki pa je danes nemško gledališče, ki je ob silnih zagonih gledališče domala vseh narodov obtičalo v tradiciji, ostalo nepomembno in mrtvo tako v literarni, odrski produkciji, ko v kakršnemkoli novem tealrskem problemu. V »Burgtlienlru« še ven in ven razsaja pa-tos, nič kaj boljše ni v Berlinu, kjer mimo genijal-nega režiserja Jiirgena Fchlinga in par igravcev- Ljubljana: 7% invest. posojilo 87.50-S8.50, agrarji 52—52.50, vojna škoda promptna 408—110, begluške obveznice 76—77. -1 % sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 95—96, 7% Blerovo posojilo 8.J.50—86, 1% posojilo Drž. hip. banke 98—100, '1 rboveljska 250—260. ZaKrp,>- Državni papirji: 1% invest. posojilo 88.75 denar, agrarji 53 blago, vojna škoda promptna 408—409 (409), begluške obveznico 72.25—73.50 (mali kom.), 8"» Blerovo posojilo 90 blago. 7% Blerovo posojilo S5.75—80 (85.75). — Delnice: Narodna banka 7.150 denar, Priv. agrarna banka 196 denar, Trboveljska 255 blago, Danica 45 blago, Osj. livarna 180—190, Osj. sladk. lov. 180—190, Du-brovačka 380 den., Oceania 250 denar. Belgrad. Državni papirji: '% invest. |>osoiilo 88.75—89.50. agrarji 52.50—52.75, vojna škoda promptna 409-409.50 (408). za konec avgusta (408). begluške obveznice 76.50—76.75, dalmatinski agrarji 74.50—74.75, V!!, sev. agrarji 52 denar. 8% Blerovo posojilo 95—96, Blerovo posojilo 85.75 do 86 (81!). 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. Delnice: Narodna banka 7.150 denar (7.150), Priv. agrarna banka 198.50—199 (198.50). Dunaj. 22. junija. Danes se jo zopet v večji meri pojavilo malo zanimanje za posle. V kulisi so delno tečaji v začetku narasli, kasneje so pa skoro vsi popustili. Beležili so (v oklepajih vče-lajšnji tečaji): Donavskosavskojadranska obligacije 62.05 (62.10), avstrijske stavbne srečke iz lela 1926 17.45; delnice: Narodna banka 163 (104). D o n a vs k osa vsko jad ra n s k a 18.70 (18.35), A K G-Union 52, Ste\veag 29.90 (29.80). Trboveljska 27.80 (27.93), Alpine 41.85 (42.60), Rima Murunj- 90.50. Sleyr-Daimler-Puch 211 (212), Lovkam 76 (7S.50), Senipcrit 64.30 (01.80). tivina Dimniški prašičji sejem 22. junija. Na današnji prašičji sejem je bilo prignanih 6765 pršuturjpv in 1748 špeharjev, .-kupno 11.513 glav. od tega 4236 iz, Avstrije, 7277 pa iz. inozemstvu. Sejem je bil zelo živahen ler so cene pršiilarjev in špeharjev narasle za 2—3 groše pri kg žive teže. Beležili so: š peharji L 1.54—1.55, srednje težki špeharji 1.45—1.48, kmečki špeharji 1.50—1.57, križani špeharji 1.56—1.65, pršuta rji 1.50—1.76 šil. za kg živo leže. Žitni trg Novi Sad. Koruza bč.. srem. 89—90, ban. 87—8S. — Vse ostalo neizprem. Tendenca mirna. Promet srednji. Sombor. Danes borza nc dela. Skupščina Zveze mesl v Banjaluki V dneh 17. in 18. junija 1937 so se zbrali predstavniki jugoslovanskih mest k redni letni skupščini v Banjaluki. Seje predsedstva in poslovnega odbora, ki ga tvorijo predsednik Ljubljane, Belgrada in Zagreba in strokovni tajniki zveze, se je udeležil tudi predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Adlešič Juro z referentom za zadeve Zveze mest pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani, Poslovna uprava, ki se jc v zadnjem času sestala že v Zagrebu in Belgradu, je na tej seji dokončno pretresla in redigi-rala predloge za upravni odbor in skupščino in so bile ob tej priliki sprejete mnoge pobude in predlogi mesta Ljubljane M: dan popoldne je bila seja upravnega odbora, drugi dan dopoldne pa skupščina ki sta osvojili vse predloge predsedstva. Poleg tekočih zadev so obravnavali in sprejeli predloge o izdanju lastnega glasila Zveze mest, ki bo pričelo izhajati s 1. julijem t. 1., predlog o dodatnih izpremembah in dopolnitvah zakona o mestnih občinah, pravilnik o poslovanju ekspoziture Zveze mest v Belgradu itd., osvojene pa so bile tudi številne resolucije, tičoče se perečih vprašanj naših mest. — Letošnja skupščina, ki jo je vodil zagrebški župan dr. Teodor Peičič, je bila obenem tudi jubilejna, ker se je proslavila desetletnica obstoja te Zveze. Ob tej priliki je predstavnik mesta Petrov-grada, senator Raič, v stvarnem pa tudi kritičnem govoru poudaril pomen tega jubileja, obenem pa zahteval večje poživljenje in več aktivnosti in konkretnosti pri delu in poslovanju Zveze mest, ki mora postat: res prava centralna uprava, obenem pa parlament vseh mest našt kraljevine. Potreba po skupni organizaciji vseh mest je velika; ta organizacija pa mora biti na taki . topnji, da bo tudi v resnici kos svoji nalogi in da se bodo njeni člani mogli z njo koriščati, nadzorna oblastva pa, da jo bodo bolj upoštevala. Važen mejnik za novo poslovanje tvori u-.la-novilev lastnega glasila, ki bo na eni strani glasnik za vse komunalne zadeve, na drugi slrani pa vir za zbirko komunalne periodične literature. S tem sc DELUJE dobro pri obolenjih želodca, jeter iu ledvic. Pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih. POLAJSAVA bolečino pri revmatizmu in protinu. UBI.AZU.1E obolenja pri mesečnem perilu in meni. ODSTRANJA motnje odebelelosti in napravi človeka vitkega. Dobiva se saino > izvirnih zavojčkih v vseh lekarnah! bot!. s. lalso.to. bo ravno v tem pogledu izpopolnila velika vrzel, ki jo sedaj mestne uprave in mestno strokovno uslužbenslvo zelo občuti. Ljubljanski predstavniki so sodelovali tudi pri sejah upravnega odbora in pa na skupščini. Po zaključku skupščine je bilo tudi več zanimivih predavanj Predsednik dr. Adlešič Juro je gov.ril o potrebi občinskih spominskih knjig, član mestnega sveta ljubljanskega Novak Avgust o potrebi sodelovanja mest pri socialnem, zlasti brezposelnem in mlad.nskem skrbstvu, direktor banjaluške obfine dr. Bulina Scid pa o prošlosti, sedanjost: in bodočnosti Banjaluke. Vsa predavanja so vzbudila veliko zanimanje in živahnega odobravanja nri poslušalcih. Prihodnje leto se sestanejo predstavnik' mcsl v Splitu. Poslovna uprava pa ima nalog, da do takrat izdela vse potrebne študije, načrte in p,•odloge za reoiganizacijo in poživljenje zvezinega delovanja. Iz Julijske krajine Roparski napad aa duhovnika. V ponedeljek, 8. t. ni. ponoči sli1 dva neznana moška vdrla v župnišče v Braniei na Vipavskem ter pokradla iz shramb gnjati in druge dobrine. Predrzuoža sla so splazila tudi v spalnico .kjer je počival g. župnik Franc Kos. Ko so je župnik ob ro|>otu zbudil in zavpil, da ju prepodi, ga je eden iznnd tolovajev popadel za vrat. Ker sc je župnik branil iu se glasneje vpil, ga ja drugi ropar udaril s palico po glavi, dn ga je oblila kri in je padel v nezavest. Roparja sta zbežala, nesoč s seboj ves denar — 300 lir — kar ga je siromašni župnik imel. Romanje na Brezje. Na pobudo goriškega nadškofa mons. Margoltija se pripravlja veliko romanje Goričanov nn Brezje. Ta novica je vzbudila veliko veselje. Saj je sloveča božja pot Marije Pomagaj na Brezjah pri našem vernem ljudstvu izredno priljubljena. Po naših gorskih krajih je bila stara navada, da so novo|>oročenei poromali na Brezje, se priporočit Marijii za srečo in blagoslov v novem življenju. Gotovo se bodo mnogi teli romarjev 7. veseljem spet podali na božjo pot na Brezje. Prevzv. nadškof jo za lo romanje ustanovil poseben odbor, ki mu predseduje sam. Odmevi umora akademika Dolinarja. Poročila o zahrbtnem umoru akademika Dolinarja so v Julijski krajini zelo mučno vplivala in zbudila globoko žalost. Naši ljudje so jiosobno šc ogorčeni, ker je med organizatorji napada tudi oseba, ki je rodom iz Primorja, čeprav je bival v .luuo-slnviji že vso povojno dobo. Naše dobro kmečko ljudstvo take ljudi odklanja in noče imeti z. njimi nič skupnega. Krivično bi bilo, ko bi slovenska javnost sodila in obsodila vse naše ljudstvo radi posameznih izrodkov, ki se hočejo uveljavili z. nasiljem in ošabnim izigravanjem namišljenega narodnega iiiučeništva. Pravično in polrebno je, da se potegne ostra črta med maso zdravega, poštenega ljudstva in med posameznimi izrodki. To zdravo ljudstvo je rodilo slovenskemu narodu škofa Mahnifa. Simona Gregorčiča, nadškofa Se-deja in vrsto drugih vodnikov in kulturnih tvorcev. Da se pa v vsakem občestvu najde nekaj izrodkov, je le naravno. Zdravo slovensko ljudstvo na Primorskem pa zlodejslva teh nesrečnikov obsoja ter se skupaj z vsemi poštenimi ljudmi klanja .«ix>minu mlade žrtve. Tržaška opereta. V Ljudskem vrtu v Trslu se je v četrtek 17. junija olvorilo letno gledališče za operele. Gostuje glediška družba, ki jo vodi Lin 1'olli. V petek so z velikim uspehom izvajali f'ar-daško princesinjo . Vihar in toča. Ko je val silne vročine na-raslol do viška, je nad Goriško in Tržaško prišla viharna ploha. Po nekaterih predelih je padala debela lofa, ki jo uničila žlahtne vinograde |>od Sv. Križem pri Trslu in vinograde v Mirniku v zapadnib Brdih. Kjer pa loče ni bilo, je dež kmetijskim pridelkom zelo pomagAl, ker je posebno na Krasu grozila suša. mmmammmmmmammmmnmmmmmm zvezdnikov nimajo dosti več pokazati in povedali. — Kakšnih vidnejših oblik in rasti v francoskem gledališču, ki sc danes trdo bori za obstanek, ni najti. Vsako eksperimentiranje obeh gc-nijalnih režiserjev .Jacquesa Coupeana in Pito-effa, ki skušata zadati francoskemu gledališču novo lice, je postavljeno zmerom iznova pred veliko in strašno dejstvo: ali nezaslišan polom ali pa prav takšen uspeh! Vsekakor francosko gledališče za današnji evropski teater ni merodajno. Podoba je, da je najhujša kriza v sovjetskem gledališču prebolena in prestana. Dasi sc jc bil tam še do nedavnega boj med vsem nečasovnim in aktualnim, med klasiko in sedanjostjo, med čisto umetnostjo in politično propagando, jc vendarle podoba, da bo zmagala prva nad slednjo. Pri ruskem gledališču je opaziti predvsem neko renesanso klasike, še vprav posebno Shakespearja. To iskanje je zapleteno in zaglobljeno v neko časovno nujno aktualnost, ki se ne odraža nemara v obleki, formi, temveč v zamisli, strukturi in nje duha« — isto. kar je v polni meri najti tudi pri stremljenju češkega gledališča. Stvar sama na sebi je vredna velike pozornosti. Najbogatejše in še vprav posebno za nas najbolj aktualno gledališče v Evropi je danes ta dan nedvomno češko gledališče. Neizmerne važnosti vsega modernega češkega gledališkega življenja in iskanja je dejstvo: »vreči in zakorcniti gledališče v sredino nacionalnega in socialnega življenja« in to ne samo v ideološkem, temveč tudi v formalnem pogledu. Njihovo gledališče, zgrajeno od naroda in domovine, jc postalo več ko parlament; njim je gledališče smisel češke samozavesti, nosilec nacionalnega in državnega mišljenja. Za nje gledališče ni kraj gosposke zabave, temveč kraj boja modernega človeka iz današnjih dni, iz nekakšnih prehodnih dni, ki kanijo polagoma preiti iz današnje zindustrijalizirane dobe v eocijalno, to je dobo demokracije«. Praško gledališče se danes mirne duše lahko atavi ob bok ruskemu gledališču. V središču zanimanja, interesov in razglablanja češkega (kakor današnjega gledališča sploh) je pač: problem scenske umetnosti. Nedvomno je lo znamenje časa! To poduhovljenje scene predvsem češkega in v poslednjem času tudi italijanskega gledališča (ki pa razen te panoge umetnosti za današnje gledališče ne pomeai prav nič vač) je danes najspornejše in na^tol| aktualno poprišče celotnega gledališkega sveta. Tu je načeto predvsem vprašanje odra in tehiiifce. Umetnost scene, ki ne skuša vplivati samovoljno z efekti, kar udarja samo v slepo, temveč s svojim lastnim izrazom in ki si ie v svesti svoje podrejene vloge, ali, da je le del celotnega umetniškega telesa. Oder je smo predmeten prostor, nc sliči več naravi in služi lc igravcem. »Tehnika služi samo poduhovljenju prostora in ta igravcu«: torej pravi paradoksni smisel in poslanstvo mašinerije v gledališču. Tako imamo tu imena: Holfmann, (Gottlieb), ki velja češkemu gledališču za preosnovo njegove scenske umetnosti isto, kar ameriškemu Jones in Norman Bel Gedes, ali kar sta pomenila nemškemu gledališču Roller in Strnad oziroma kar je danes Holz-meister in kar je Angležom Gordov Craig. — Opazili pa je vidno, da je gledališče zaposlilo poslednji čas bolj arhitekta ko slikarja. Peter Malec. * Na polju lepe književnosti pri Bolgarih v letošnjem letu je treba omeniti nekaj glavnih in najpomembnejših del. Tako je najpomembnejši sodobni pisatelj Jordan Jovkov izdal knjigo novel z naslovom »Ako bi mogli govoriti«, mladi Vladimir Poljanov roman »Knez brez krone«, ki ga jc dr. Nikola Mirkovič že prevedel v srbohrvaščino in bo v kratkem izšel v Belgradu, Konstantin Konatantl-nov novele »Tretji razred«, Elin Pelin knjigo kratke proze »Jaz ... Ti ... On . . .«, Račo Stojanov povest -Mati Magdalena«, Konstantin Petkanov pa skoraj 400 strani obsegajoči roman »Z ravnine gre« iz sodobnega življenja, kakor tudi zgodovinski roman »Selilci«, ki je izšel kol jjrvi zvezek novo ustanovljene zbirke bolgarskih zgodovinskih romanov. V isti zbirki so napovedani še (poleg drugih) romani Petra KarapctroTii »Noči žrtvovani«, ČiiingiravO ( Bačo Kiro« v dveh zvezkih) in Fani Mutalove trilogija »Joan Asen«, Avtomobili drčijo po mostu čez „Zlata vrata" Otvoritvene svečanosti Kar se je zdelo nemogoče, se je uresničilo: resnično je postavljen most čez »Zlata vrata« (Gol-den Gate) v San Frančišku in je zdaj odprt za avtomobilski promet. Veličastno se dviga nad tako zvanimi »Zlatimi vrati«, najvišji in najdaljši viseči most na 6vetu. Štiri leta in štiri mesece so ga delali in s tem postavili spomenik človeškemu znanju in hotenju. Ta most se kot največji most vseh časov razteza v dolžino 11 kilometrov! Stolpi, ki nosijo kablje, štrlijo 746 čevljev iznad vodovja »Zlatih vrat«, več ko za 150 čevljev više, kot so 6ploh kdaj zgradili kak stolp pri mostu. Ti stolpi so čudovito lepo oblikovani in barvani in se za več ko za 3CO čevljev dvigajo iznad San Franciskovih najvišjih donebnikov. Šest avtomobilov se more vštric peljati po mostu, v vsako smer po trije. Most je širok 90 čevljev in 00 čevljev je prostora za vozila. Za pešce je na obeh straneh po 10'A čevljev širok tlak. Ko so pred 18 leti delali načrt za ta most, je bil najdaljši most sveta dolg 1800 čevljev in zdelo se je nemogoče, da bi mogel človek ustvariti še kak daljši most, še trikrat daljšega kot je njujorški brooklynski most! Strokovnjaki so bili mnenja, da se bo most sesul in zgrudil v >Zlata vrata«. Tehnika se je izkazala in most stoji. Pri gradnji pa je bilo vendarle 70 človeških žrtev. Ko so most gradili, je bila na mogočnem stolpu restavracija za delavce, ki sta jo upravljali dve ženski. Na glavi sta morali imeti jekleno čelado zoper žareče, raz- beljene opiljke, ki so frčali po ozračju. Vsak dan sta ti dve ženski — Bishop in Mac Aiiams — splezali na najvišje višine tega mostu, da sta prinesli delavcem gorko kosilo. Delavci so ju seveda zmeraj navdušeno sprejeli. Od 28. maja do 2. junija t. 1. so bile otvoritvene svečanosti mostu, ki je stal 77 milij. dolarjev, in se jih je udeležilo mnogo domačih odličnih osebnosti in zastopniki tujih držav. — San Francisko je jako živahno trgovsko mesto. Zaradi svečanosti je bilo mesto še bolj praznično. Ceste so bile okrašene z zastavami in na stotisoče meščanov se je veselilo in zdelo se je, da so pozabili na vse skrbi. A vprav ob času otvoritvenih slovesnosti je bilo 16 prvih hotelov v mestu zaprtih, ker so uslužbenci štrajkali. Pred slehernim hotelom so noč in dan korakali štrajkujoči posli in so slehernemu zabranili vhod v hotele. Te straže so bile večinoma ženske. Nosile so lepake, ki je bilo na njih napisano, zakaj štraj-kajo. Zdaj pa zdaj so jim ženske in moški prinašali kavo in cigarete. Med štrajkujočimi je bilo veliko Kitajcev, Filipinčanov in drugih inozemcev. Od časa do časa je prišel mimo kak policist in je 6varil štrajkujoče, da ne smejo ovirati ljudi pri hoji po pločnikih. Policaja so sprejemali kot tovariša in -e šalili z njim. Zdaj je konec vseh svečanosti. Uresničile si veličastne sanje in ta resničnost je dokaz, koliko zmore mali človek na zemlji. Človek prevrta zemljo z železnimi rokami, predpiše z velikanskimi stavbami rekam pot, premosti z orjaškimi mostovi vodovja, križari po nedoglednem morju, dotiplje 6e do morskih globin in si osvaja ozračje. Francosko katoliško časopisje v številkah Poglavitni zastopnik francoskega katoliškega časopisja in tiska je »La Croix« (Križ), ki ima 280.000 naročnikov. Še večja je naklada lista »La Croi.\ du Dimanche« (Nedeljski križ) s 500.000 naročniki. Če seštejemo vse časopise, revije in liste, ki jih izdaja tiskovno društvo »Croix«, dobimo število 300 milijonov iztisov. Te liste čitajo po vseh pokrajinah Francije in v 128 tujih državah. Francoski paviljon vatikanske razstave kat. tiska izkazuje za vse francoske pokrajine, razen okrožja Seine, 58 katoliških dnevnikov. Skupno število dnevnikov, ki izhajajo v teli pokrajinah, pa je 353. Od katoliških tednikov jih je v francoskem paviljonu 325. Posebno močno je na Francoskem katoliško podeželsko časopisje. Tu so mišljeni proizvodi konzorcija »Presse regionale«. Liste tega podjetja bero v 53 pokrajinah in tvorijo skupno naklado 3,487.250 iztisov. Najuspešneje se razvija katoliško časopisje v škofiji Strassurg, ki ima 18 katoliških dnevnikov in več ko 12 katoliških tednikov. Glede na verski, kulturni in znanstveni tisk, ki ga imajo francoski katoliki na razpolago, navaja Veuillot te-le podatke: V verskem tisku ima vodilno vlogo »Vie spiri-luelle< (Duhovno življenje). Nato sledijo listi: »L'Apostolat de la priere« z naklado 250.000 izvodov in :>Pctit Bulletin de la Croisade eucharistique« z naklado 300.000 izvodov. Na čelu kulturnih listov stojijo >Etude6« (Vaje), ki so v poslednjih letih zvišale število naročnikov od 3000 na 13.000. Duhovniški časopis »Anii du Clerge: ima 25.000 naročnikov, literarni časopis »La IJevue des lectures« pa 20.000. Pomembno je pa še zlasti to, da je v Franciji 5 katoliških listov za radio, kino in gledališče, 3 liturgični lisli in 5 karitativnih glasil. Misijonsko časopisje sestoji iz 8 listov, ki jih izdajajo 3 papeška inisijonišča. — Časopisje Katoliške akcije v ožjem pomenu, kamor spadajo različna glasila »Fčderation Nationale Catholique« in drugih katoliških društev, pa ima 120 edinic. »Ali ne veste, da ordiniram le do petih?« »Jaz že vem. a tisti pes, ki me je'ugriznil ob pol šestih, pa ni vedel.« Stibernik: »Kako si pa mogel zgrešili zajca?« Dobernik: »Prav lahko. Zajec je tekel cik, cak in kadar sem jaz ustrelil na cik, je bil zajec na cak.« Baloni, pripravljeni za tekmo. Dne 20. junija so ti baloni, kakor vsako leto, odpluli v zrak. Letos se je spustilo v to zračno tekmo v Bruslju 12 halonov. Lani so sc spustili v Varšavi. Sladoled iz zelja in sianikovih glav Nedavno so bila na Dunaju predavanja raznih poznavalcev sovjetskoruskih razmer. To so bili večinoma begunci, ki so pripovedovali, kaj so doživeli v »paradižu delavcev«. Prvi je predaval neki Sklenka. ki je bral zanimive odlomke iz knjige »Izgubljeni« izpod peresa Ivana Soloneviča. Pisatelj je 18 let dolgo živel v Sovjetiji. Dvakrat se mu je beg ponesrečil, v tretje so gaCizdali GPU, ki ga je pognala v koncentracijsko taborišče v severno Rusijo. Kar čudežno se je čez pet mesecev rešil odondot, a kar je moral preživeti v teh krajih, je hujše, kot si more človek sploh misliti. Jetnikov ondi ne kaznujejo, marveč jih »vzgajajo« z lakoto in mrazom. Pisatelj je marsikaj doživel, kar je dokaz, kako je ruski kmet popolnoma uničen. Tako je moral pisatelj nekoč prinesti kosilo svojim ujetim tovarišem na kraj, kjer so delali. Kosilo je sestojalo iz juhe, kjer je bilo pokvarjeno zelje in gnile slanikove glave. Ker je bil tako hud mraz, je juha popolnoma zmrznila. Spotoma ga je srečalo neko kmečko dekle, ki ga je jokaje prosilo, naj ji da vendar malo — košček — te juhe. ki je bila ena sama ledena kepa. Otroče, ki so ga bile sama kost in koža, je skušalo s sapo ogreti juho, da bi se otajala in bi se vsaj z nečim otela smrti od lakote. Bedo ruskega ljudstva so poslušalci še bolje spoznali iz besed, ki sta jih povedala dva Avstrijca, ki sta bila lani ušla v Rusijo, pa sta se zdaj vrnila. Z iskrenimi, naravnost strastnimi besedami sta govorila ljudem, da bi odprla oči vsem tistim, ki še zmeraj verjamejo, da je splošni potop trpljenja in lakote, ki je zajel Rusijo, le malenkost, ki bo kmalu mimo! Oba Avstrijca (H. Kupiček in L. Zaunig) sta opisovala, kako so ju najprej na vso moč svečano, z dunajsko godbo in dunajskimi zrezki sprejeli na ruski obmejni postaji, v Njegorelojevem. A kasneje, ko so ju vtaknili v avtomobilsko tvornico v Moskvi, sla kmalu spoznala, kako je bila velika ta zmota, ki sta ee doma potegovala zanjo in jo širila. Prepričevalno in z dokazi sta povedala ljudem, da brezposelni delavec pri nas bolje živi ko v Rusiji najbolje plačani delavec. Mimo tega nima ruski delavec nobene svobode, vsak dan mora priti na več zborovanj, njegove svojce mu popolnoma odtujijo, ker ne more biti družina nikoli 6kupno doma. Nato je Kupiček še povedal: Neki ruski delavec ga je nekoč vprašal: »Povej mi, dragi tovariš, tu na sliki vidimo veliko množico brezposelnih, kako v buržujskih deželah stojijo v vrstah, proseč podpore. To že razumemo, da je pri vas veliko brezposelnih; tega pa le ne moremo razumeti, da imajo pri vaa vsi brezposelni še čevlje in nogavice in kravate in dobre obleke, medtem ko je vse to za nas, dasi smo delavci v službah, nekaj, česar ne moremo doseči in si nikoli kupiti!« Na vse poslušalce 60 ta predavanja globoko vplivala. Egiptovske ženske Težko je kaj določnega povedati o bistvu, du-ševnosti, duhovnem zanimanju in družabnem stališču egiptovskih žena. Sicer je komaj kje najti eno samo žensko — pa bodi v najzakotnejšem selišču Felahov —, ki bi je ne bilo oplazilo moderno žensko gibanje iz orienta. Vendar je pojmovanje tega gibanja popolnoma različno, saj se do dna razlikuje mišljenje prosvetljene, moderne Egipčanke od mišljenja vaške kmetice. Prva si je skoraj brez pridržka priborila iste pravice z moškim, ta pa živi še v čaru tradicije in zre v svojo prosvetljeno sestro z nerazumevanjem kvišku. Prva ima svoje klube, hodi na koncerte in v gledališča; sprejema goste in vodi sama svoj avtomobil po razkošnih cestah Kaire, se šola v gimnazijah in na univerzah, sedi v uredništvih časopisja ali na sodiščih za mizo odvetnika; druga pa živi še v tesnih mejah družine in hiše. In kadar gre v javnost, je pajčolan znak njene osebnosti. A pri tem je njena moč v družinskem krogu jako velika, večja itakor si ljudje mislijo. Neki Egipčan, ki dobro pozna svoje ljudstvo, je dejal, da v isti meri izgublja žena vpliv doma, kolikor se vdaja emancipaciji. Med tema dvema skrajnima točkama med egiptovskimi ženskami pa je še na tisoče odtenkov na merilu emancipacije. Vendar se širi razvoj za enakopravnost in osvoboditev žene iz spon okorele tradicije neprestano dalje, širi se iz mest na deželo, iz glavnega mesta v poslednjo felaško vasico. Pri vsem tem pa ni merilo za emancipacijo kako družabno stališče, saj dobiš žene, katerih možje so paši in ministri, pa so še zmeraj zastrte v tančico in ki je tudi ne odkrijejo na družabnih večerih svojih mož. Dobiš pa tudi delavke, ki gredo zvečer s svojim izvoljencem v kino. Egiptovsko žensko gibanje, ki deželo spreminja in modernizira bolj učinkovito in usodno, kakor to zmorejo politiki, je komaj kaj starejše ko pet in dvajset let. V tem času je ženska tudi dosti dosegla, je dala deklicam šole in univerze in odprla pot do samostojnih poklicev. Žensko so dosegle, da je uradno določeno, da se sme dekle poročiti s 16. letom in ne prej in da se ne smejo sklepati prisilne poroke. Priborila si je celo sedež v politiki. Lani je na nekem političnem zborovanju prvikrat govorila tudi neka ženska. Ustanovljena jo »Ženska unija«, ki zahteva, da se odpravi ninogoženstvo in da naj bi se tudi ženske smole šolati na islamsko-bogoslovni univerzi v Kairi (Al Ahzar). Stvarno pa te dve zahtevi nisla velikega pomena. Zakaj ninogo- Velika eksplozija v Duisburgu, kjer jo v pivovarni eksplodiral kotel ter hišo takolo razdejal. Slika sinčka italijanskega prestolonaslednika ženstva je v Egiptu malo. Po ljudskem 'Šteti«' leta 1927 so dognali, da ima od 7 milijonov moških lo 114.000 po dve ženi. le 7000 po tri in 6amo 891 po štiri. Meščani imajo sploh malokje po več žen, na kmetih je pa to lo vprašanje delovnih moči. Egip-čan se večkrat zato ne oženi, ker mu je nevesta preveč ali pa premalo emancipirana. Večina egiptovskih zakonov temelji še vedno na tem, da je žena sužnja moža in tak zakon je versko in postavno priznan. Orientalcu se je pač težko vživeti v zakon, kjer naj bi žena toliko veljala ko mož in dokler bo takšno mišljenje prevladovalo, tudi emancipacija ne bo dosti zalegla. Križaniea Pajek Črke: 8 a, 2 d, 9 e, lg, 2 h, 5 i, 3 j, 3 k, 51, 2 m, 2 n, 5 o, 4 p, 4 r, 1 u, lv, 2 z, 1 ž — vstavi v gornje prostorčke tako, da dobiš besedo z naslednjim pomenom: 1—2 rusko mesto pod srednjim Uralom, 1—3 južnoameriška država, 1—4 glodalec, ki je pri nas znan po svojem krznu za zimske kape, 5—6 slaba človeška lastnost, 5—7 francosko moško krstno ime, 5—8 domače skrajšano moško krstno ime, 9—10 eden prvih slovenskih zgodovinarjev, 9—11 rusko pristanišče ob izlivu Dona v morje, ki se po tem mestu imenuje, 9—12 najpogostejša vodna rastlina, 13—14 severna nemška trdnjava ob Baltiškem morju, 13—15 turški sodnik, 13—16 moderno prometno sredstvo, tudi del prometnega sredstva, 17—18 arabski naslov, 17—19 rimski oblastnik, 17—20 žensko krstno ime. Srednja črka je zmeraj skupna trem zaporednim besedam. V obrobnih prostorčkih začenši pri 2—20 v smeri urnega kazalca, dobiš pregovor iz živalskega sveta. Ključ: 1—9—5—17—13 — členonožec. REŠITEV DEMANTA: 1. s, 2—3 ar, 3-4 rt, 5-6 car, 6—7 rja, 8—9 jazz, 9—10 zver, 11—12 Alžir, 12—13 rjuha, 14—15 raženj, 15—16 jermen, 17—18 sanskrt, 18—19 to-varna, 20—21 Asirec, 21—22 cerkev, 23—24 nimfa, 24—25 afera, 20—27 zlat, 27—28 trud, 29—30 eho, 30-31 osa, 32- 33 li, 33-34 iž, 35. e. - Stara navada železna srajca. Slovanski kongres Mesec dni nas še loči od kongresa Slaviae Calholicac (Zveze Slovanskih kat. akademikov in inteligence), o katerem smo za binkošli že na kratko poročali. Kongres bo v dneh od 19. do 22. julija, tako da sc bodo nekateri udeleženci po kongresu lahko odpeljali v Pariz na kongres Pax Ro-manae. Prvotno zamišljena krajša delovna konf. se je spremenila v pravi kongres, katerega idejni del obravnava najaktualnejša vprašanja sodobnega slovanskega katoliškega izobraženca. Teme, ki se bodo obravnavale na tem kongresu, so sledeče: 1. Slovanska ideja kneza Kocla in škoia Slomška (prelat dr, Grivec). 2. Izkninje dosedanjih slovanskih stikov (dr. Stelč). 3. Važnost, način in možnosti slovanskega zbliževanja v bodočnosti (dr. Vaclav Janda). 4. Enciklika »Divini Redemptoris« in Slovani (Slovak dr, Rajec). 5. Nevarnost komunizma in brezboštva za Slovane s pogledom na njih socialno in politično strukturo (Poljak Jan Sto-larski. 6. Socialne naloge slovanske inteligence (Hrvat dr. M. Ivšič). 7. Slovani v izseljenstvu; med-slovanski odnosi (g. Drago Oberžan). 8. Poslanstvo katol. Slovanov vzhodnega obreda (Ukrajinec dr. Grinjoh in Hrvat dr. K. Dočkal). Referatom bodo sledili še nekateri koreferati in razgovori. Odziv na vabilo je živahen. Med udeleženci je napovedano tudi večje število čeških bogoslovcev, a tudi od drugod bo imel kongres številne zastopnike. Drugi dan bodo udeleženci kongresa pohiteli na Brezje in od tam na Bled in Vintgar. Ker je zelo želeti, da bi dobili takšni vseslo-vanski kongresi katol izobražencev čim več veljave in pomena, apeliramo že sedaj hkrati s tem na slovensko kat'. izobraženstvo, zlasti pa na naše akademike in starešine, da se tega kongresa v Ljubljani v čim večjem številu udeleže in prijavijo na naslov: Pripravljalni odbor za kongres Slaviae Catholicae, Akademski dom, Miklošičeva 5. Tam dobe lahko tudi vse informacije; pisarna je odprta dnevno od 11. do 12. dopoldne in popoldne od 2, do 4. (v SKAStarešinstvuf. Podrobnejša navodila pa bomo še objavili tudi v »Slovencu«, — Pripravljalni odbor. Tabor fantov v Petrovčah V nedeljo 20. junija jc bil v Petrovčah fantovski tabor. Že pred osmo zjutraj je bil kolodvor poln ljudi in po prihodu celjskega vlaka je nad 400 fantov v sprevodu korakalo proti cerkvi. Pred službo božjo je g, prof. Kovačič risal v svoji pridigi značaj današnjega katoliškega fanta. Po službi božji je bil pred cerkvijo tabor fantov in mož. Prostor je bil nabito poln mladine. Najprej so udeležence pozdravili zastopniki okrožij, nato je govoril predsednik fantovske podzveze v Celju g. prof. Bitenc Mirko o delu slovenskih katoliških mladinskih organizacij v preteklosti. Za njim je g. prof. dr. Hanželič Rudolf govoril o delu naše fantovske organizacije v bodočnosti, ki mora biti religiozno, socialno in na-cinalno. Po tem taboru so telovadci imeli svojo generalno vajo za popoldanski nastop. Popoldne ob 3 je bil po razpustu naših mladinskih organizacij prvi nastop naših fantov na Štajerskem. Uspeh tega nastopa je bil naravnost presenetljiv, če pomislimo, da so imeli fantje na razpolago samo štiri mesece časa in so morali vse ustvarjati znova. Nastopila sta 102 mladca in nad 170 članov s prostimi vajami, ki so jih izvajali strumno in enotno. Posebno so nas presenetili orodni telovadci, katerih je bilo 24>'in» različnih orodjih, S svojimi težkimi izvajanji so dokazali, da že danes ne zaostajajo za onimi, katerim je bilo možno se vežbati skozi cela leta. Končal se je nastop, ki je trajal poldrugo uro z državno himno in himno slovenskih fantov, kateri so peli vsi telovadci zbrani na telovadišču. Ta nastop nam je veliko povedal in dal fantom novega poguma za nadaljnje delo, pa tudi pobudo za celjski tabor. Ptuj Neudeležba gimnazijcev na telovski procesiji. Ravnateljstvo gimnazije v Ptuju je poslalo uredništvu našega lista naslednje pojasnilo: »V Ptuju že od nekdaj ni običaj, da bi se gimnazijci udeleževali telovske procesije; tako je bilo pod prejšnjim ravnateljem dr. Komljancem, tako je tudi sedaj. Treba pa je pripomniti, da je sedanji ravnatelj dr. Kovačič, ko je prevzel ravnateljske posle na ptujski gimnaziji, ponudil cerkveni oblasti, tla se (udi ptujski gimnazijci udeležujejo telovske procesije v obliki, kakor se je udeležuje realna gimnazija v Mariboru. Ta ponudba od strani cerkvene oblasti ni bila sprejeta in s tem je bila za ravnatelja dr. Kovačiča stvar opravljena ter ga ne more v zadevi neudeležbe ptujskih gimnazijcev na telovski procesiji zadevati nikaka krivda. Enako je neupravičen napram njemu očitek, priobčen v isti 13l.-a številki »Slovenca« od 12. junija, kjer je natisnjen gori pojasnjeni očitek, češ, da se na zavodu ni vsaj interno proslavila dvajsetletnica majske deklaracije. Ravnatelj je po običaju, ki obstoji na zavodu, dal v konferenčno sobo zadevni razpis kr. banske uprave o proslavi in mu pridejal brošure, ki jih je kr. banska uprava z njim vred poslala, prepričan, da bodo gospodje profesorji-zgodovi-narji oziroma razredniki po razredih opravili svojo dolžnost. Ako kdo izmed njih res svoje dolžnosti ni opravil, za lo zadeva krivda njega samega, ne pa direktorja«. Koroška Bela Proslava 30 letnice Katoliškega prosvetnega društva na Koroški Beli. Dne 4. julija 1937 bo naše Katoliško prosvetno drušlvo proslavilo 30 letnico svojega obstoja. Pokroviteljstvo nad proslavo jc prevzel g. ban dr. Marko Natlačen. Proslava, ki bo ta dan na Koroški Beli, naj no bo samo krajevni izraz ponosa na delo preteklih let. ampak naj postane tabor vseh katoliško in slovensko mislecih gorenjskih fantov in deklet. Naj se zbero ob tej priliki vsa prosvetna društva r. Gorenjske in v skupnem nastopu pokažejo voljo za skupno borbo proti vsem nasprotnikom, ki sc danes pod vsemi mogočimi zastavami borijo proti nam. Proslava naj obenem pokaže sijaj, kakršnega so si zamislili prireditelji za proslavo 25 letnice, ki pa je radi razmer v času, ko so sc po naši domovini ■ cedile svoboda in nepristranost , bila omejena na cerkveno proslavo in razhod v senci bajonetov, da bo lo dan polaganja temeljnih kamnov /.a novo delo in novo t avdušenje. Proslava je v kratkem zamišljena takole: V soboto zvečer ob 8 akademija. V nedeljo zjutraj ob šestih skupna maša za vse umrle člane, med mašo skupno sv. obhajilo. Ob pol desetih sprejem gostov na kolodvoru, nato sprevod, v katerem bodo nastopile tudi narodne noše, Fantovski odseki v krojili in godba, v župno cerkev k sv. maši. Po sv. maši tabor pred cerkvijo. Popoldne, po slovesnih litanijah gininastični, nastop na Kre«u. Nastopili bodo člani, mladci, mladenke in r,n■ nj, ■, Po nastomi prnoln rabavn s petjem, sodbo, •rečolovom na Kresu. — Vabimo vse prijatelje in bratska društva, da se naše proslave v čim večjem številu udeležijo. Za našo izseljensko mladino Vsak slovenski otrok je dragocena kapljica slovenske krvi. Zalo poiiicni izguba take kapljico slabljenje slovensko narodne krvi. To je ena izmed glavnih smernic delovanja L>ruzbe sv. Rafaela. Rešimo vse, kar se da rešiti! /lilo poskuša vzbuditi zanimanje za naše izšeljen-stvo zlasti pri mladini. Mladina naj rešuje mladino! Le mladina lahko v tem oziru ogromno pomaga in doseže popolno uspehe. Našo šolsko mladino treba zvezali z izseljensko mladino in obratno. Začetek za to delo mora priti od nas, iz naših sol, Uspehi lega delovanja Družbe sv. Rafaela so se ze pokazali. Učiteljica meščansko šolo v Ljutomeru, gdč. šušleršičova, je prv« doumela vso velikost te vrste narodnega dela. Navdušila jc svojo mladino, da se jc zavzela za to delo na sijajen način. Otroci so nanesli v šolo razglednic najlepših slovenskih krajev, slik Nj. Vol.' kralja I etra, in iz teli slik sestavili krasen album, lastni izdelek z narodnimi motivi. Nanesli so obrabljenih znamk in iz njih sestavili drug lep album, ki nosi na naslovni strani iz znamk okusno sestavljen napis: >Cu vajino Jugoslavijo:. Nanesli so vsak jio zlicko slovenske prsti v lcj>o barvano, okusno izdelano zaro. jo okrasili z državnimi in narodnimi trakovi. Napisali so cel zvezek pozdravov slovenski izseljenski mladini. Nanesli zabojček leposlovnih knjig za šolsko knjižnico izseljenske mladine. \se to je jioslnla Rafaelova družba en izvod v Nemčijo učencem izseljenskega učitelja g. šlibar-ja, en izvod pa učencem g. Jankovič« v' Francijo Obe soli sta sporočili, kakor čitamo v zadnji številki Rafaela, da sta sprejeli tc pošiljke z velikim veseljem. Vsi otroci -o imeli solzne oči, ko so pregledovali pošiljko. Svoj živdan ne bodo pozabiti tega. Sedaj jc ta šola poslala j>o eno tako j>o-siljko za slovensko šolo sv. Štefana v Chieago iu eno v Bucnos Aarc<. v Argentino. Predno je pa Kafaelova družba to od|x>slala v tujino, ie to razstavila v izložbenem oknu trgovine Nova Založba- na Kongresnem trgu. Naše učiteljstvo iu .m profesorje vabimo, da si to natančneje ogledajo. Uradnistvo .Nove Založbe: jim ho drage voljo to pokazalo še ]x>sebej. :Naši izseljenski mladini napravila meščanska šola v Ljutomeru pod vodstvom učiteljice gdc. Sušteršičeve. Posnemajte ta zgled! je napisano v izložbenem oknu. Res, ogromno državno in narodno delo čaka Spod Športni dogodki in odmevi Nepričakovani izid tekme je ustvaril slabo gonietu je za nas na mah nehalo biti zanimivo. Naš edini predstavnik, zagrebški Gradjartski, je v nedeljo katastrofalno izgubil na svojem igrišču proti Genovi. Nepričakovani izhod tekme je ustvaril slabo razpoloženje, pa vendar jo malokomu bilo žal, da jo ie gledal. Igra namreč, ki so jo pokazali Italijani, je bila lako dovršena in poedine poteze tako presenetljive in duhovite, dn so gledalca morale navdušili. Čisto nepojmljivo jc bilo n. pr., kako jc desno krilo genovežanov moglo kar neprestano uhajati odličnemu Kokotoviču in Bi-vecii — z vedno istim načinom driblinga, kako so s pelo umeli precizno odda jali žogo. kako precizen jc bit strel, ki jo pomenil tretji gol, ki bi ga Glaser, kakor mu po krivici očitajo, moral braniti. Igrali so, da jc bil užitek gledati. Genova ni igrala defenzivno, kot sc je pričakovalo. Nasprotno. Človek hi dobil vtis, da se Gradjanski samo brani. N' drugem polčasu, ko so sc Italijani samo še sprehajali, so še vedno bili njihovi napadi nevarnejši kol pa naj)ndi domačih. Važen moment jc pri tem padal v oči — odlično demarkiranje gostov jc omogočilo, da so precizni |>asovi vedno našli svojega igralca samega in največkrat so sc taki napadi končali šele pri Gla-serju. Ta je bil v ostalem od domačih edini, ki jc s svojo igro pokazal, da je igralec, ki ima zraven priučenega znanja še dovolj inteligence. Pri nas pa jo navadno dovolj samo prvo, I. j. rutina, pa se igrače žc aklamira z visokimi nazivi, ki «»• mu no prilegajo, kar sc je lc|>o pokazalo v nedeljo, ko so nekatere zvezde in klase svetovnega formata igrale samo 7, nogami, jia nič t. glavo. Sodnika Bcrancka sploh ni bilo videti. To se pravi, da jc sodil brez napak, ki bi dale publiki povod, da bi ga o|>azila. Pa tudi igra sama jc bita tako mirna, da se je prav redko videl kakšen prestopek. Istočasno pa jc italijanski nogomet pri nas utrpel dva povsem zaslužna poraza. Drugoplasi- c tu neobdelano naše šole. "katerega na "lahko'7 I J?.'1' ila,ii«"ski klub l.ario. ki sicer tudi igra v vrše vee z lahkoto, samo nekoMko debre vo^je je* ' Tr^/ ^ Belgradu proti BASK z treba. Rafaelova družba želi dobili po vseh ijlali ' i L 1 K a,^ar yscknk?r f »H8toP' navdušene in idealne učiteljske moči ki hoZ i brn, SV0,""a "a,jb"lj^P 'S™1™ 1 ,ole' kl mladino navdušile in ogromni narodno delo bo- 8m,nj<'ga "a«>a,,aU'a v mos,vu mo izvršili. Družba sv. Rafaela. Fram Dva pogreba. Preteklo je komaj teden dni odkar smo pokopali z električnim tokom ponesrečenega komaj 26 let starega tovarniškega delavca in gostilničarja g. A. Jarca. Na zadnji poti ga je poteg množice domačinov spremljalo še veliko število njegovih tovarišev delavcev tovarne »Kovina« kjer je bil iiokojni zaposlen. Na Alojzijevo pa smo'spremili na njeni |ioslednji poti komaj 14-letno Rozalijo Veras. žrtev prometne nezgode. V teku enega tedna nam je smrt ugrabila kar dva mlada občana Poleg tega pa se je prošli teden ponesrečil hlapec oljarne g. Kranjca, ki je padel med vožnjo s tovornega avtomobila in se težko poškodoval. Poučni izlet je priredila za svoje redne slušatelje Kmetsko-nadaljevalna šola v Framu, ki je prav lepo uspel. Dopoldne smo si ogledali vzorno urejeno gospodarstvo pri g. Kuhnu v Razvanju. Nato smo obiskali še -Sadjarsko in vinarsko šolo« v Mariboru, ki jo vodi naš domačin g. ravnatelj I riol. Popoldne pa smo se podali z avtobusom na 1 alo. kier smo videli mogočne naprave in sfroie proizvajalce elektrike, ki goni stroje naših domačih oljaren in razsvefliujejo naša stanovanja. Izlet je organiziral in vodil voilitelj Kmelsko-nadaljevalnc šole g. Jos. Tavželj. Občina In okrajni kmetijski odbor sta prispevala za slroške izleta 420 din Obema najlepša hvala Za pokoinega Rudolfa Dolinaria je bila sveta masa v nedelio. katere se je udeležilo lejio število članstva katoliških organizacij. Srednje Evrope proti zap. Evropi v Amsterdamu. 50.000 gledalcev je prisostvovalo tekmi med najboljšimi igralci Sred. in Zaj». Evrope v Amsterdamu. Okrog dva milijona dinarjev je padlo v žc|> |>rircditcljcin le najprivlačnejše nogometne prireditve zadnjih Id. Pokazalo sc je, da Srednja Kvrojia v nogometu nadkriljuje Zupadno. Zupadnjaki so igrali sicer I za oko lepše, zato pa je srednjeevropska enajslo-j rim zaigrala moderni, koristni nogomet, ki daje razliko v. golih. Pri zapadni Evropi sla zatajili krili, dočim je srednja ravno tu imela svoje najboljše ljudi, izvrstna je bila srednjeevropska obramba, dočim so ima zajmdna zahvalili samo odličnemu nemškemu vratarju, da rezultat ni liil večji. Moštvi sta so javili angleškemu sodniku Vevvellu v sledečih postavah: Za p. Evrojia: Jakob (Nem.); 1'avorick (IVI.). Caldenhove (Niz.); Kit-zinger (Nem), Gohlbrunner! (Nem.), Delfour Dolsko ori UubVani Fantovski odsek Slov. kat. izobr. driišlva pri sv. Heleni priredi v nedelio, 27. junija ob pol 4 pop. na vrtu g. Zu|jančiča v Kamilici svoi prvi športni naston. Na sporedu je deset telovadnih točk in to-vor. Naši fatnje bodo nastopili na vseh orodiih. za kar so se celo zimo z veseljem prinravljali. Sodelovala bo godba iz Device Marije v Polju. Vstopnina din 4.—. 2.—. Vabimo vse. zlasti pa okoličane. da pridejo v obilnem številu ter navdušijo naše mlade fante še k vztrajnejšemu delu. Programi Radio Liuhl/anai Sreda, 23. junija- 12 Plesi narodov (plošče) — 12.45 \ remc, poročilu - i:s rns. spored, obvestilu — 1.1.1.1 Vsakemu nekaj falidijski orkester) - M Vreme, borza — HI ras vreme, poročila, spored, obvestila lli..1(1 Nae. ura: Sokolsko predavanje - 10..',n šali 50 Clmbrier: Kspima, rapsodija za orkester (ploščo) _ 211.111 Nu.ša mladina in alkohol (g. Voiko .lagndlč) — 211.30- Prenos z Dunaja (glasbena tokmni - "2 ras vreme, poročila, spored — 22.1,1 Zvoki v oddih (liadiiski orkester). Dragi programi t Srda, 2.1. junija: Fte/i/rad: lil..VI Orkestralni kon eert - 20.3(1 llnmnr - 21.1,1 Plesna glasb« Zof/nb: 2(1 Dunaj — Dunaj: 2n.li;, Mednarodna glasbena tekma 22.2H Zabavni koneert — Hudimprila: lli.ai litra 31.Sil .laz* 32.3U Planinski koneert 2X1(1 Ciganska glasba — Trst-Milav: 17.1.1 Plesna glasim 21 1'oslra glasba — tlitn-Rari: 21 Igra — 22.1.1 Komorni koncert rraaa: 10.31 Vojaška godim 20.1.1 Orkestralni koneert — 21.M Operna glasba fariara: 20 Nabožni kon eert. — 21 Chopinov koneert — Hrrlin: 2n.HI filmska glasim — Slnttnart■ 2o.ln Krculzerjev koneert — Stras-sbourn: 21.30 Simfonični koncert. Največja lahhoatletska prireditev V Ljubljani na igrišču Primorja bo v dneh od 2. do 4. julija t. 1. največja lahko atletska prireditev v državi pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja in drugih visokih zastopnikov naših oblasti. Tedaj se bo zbralo v Ljubljani okrog 120 naboljših atle- | tov i7. vse države, ki se bodo borili za barve Bel-! grada, Zagreba in Ljubljane. Ne samo kvantitativno, ampak tudi kvalitativno bo ta prireditev presegala vse dosedanje in to tembolj, ker bo vsak center postavil najboljše svoje moči, ker gre za prestiž, enega in drugega. O tej prireditvi, za katero vlada že danes v vseh krogih, zlasti pa v športnih, največje zanimanje, bomo še podrobneje poročali. Pokalni turnir v Mostah Agilni STK Moste priredi 27. junija in 4. julija na svojem igrišču pod pokroviteljstvom svojega predsednika g. dr. Osolnika Janka pokalni turnir. Prvi del tekmovanja se bo igral 27. junija s tekmami: ob 16. Slovan : Mladika, ob 17.30 Ljubljana : Moste. Turnir se bo nadaljeval 4. julija, ko sc bodo premaganci iz tekem 27. junija borili za pokal STK Moste, a zmagovale za pokal g. dr. Osolnika. SK Mars : SK Bratstvo 1:1(0 : t) V nedeljo jc bila odigrana predzadnja kvalifikacijska tekma na Jesenicah, katera je važna za oba gori imenovana kluba, ker zmagovalec tega finala poslane prvorazredni klub. Po zadnjih dobro uspelih tekmah SK Bralstva se je obetala ogorčena borba med njim in med SK Marsom iz Ljubljane. Tekma je bila res tipično prvenstveno ostra a lair. Pri Marsu se je odlikovala ožja obramba s svojo defenzivno igro, a ofenzivno je bila slaba, halfi so bili dobri, posebej je treba omeniti srednjega halla Drobcža, ki jc bil najboljši, dočim je bil najslabši del moštva napad, ki ni znal obdržali dobljenih žog, a pohvale vreden ie vseeno center Žigon, ki mnogo olreto in Povhe, ki se je t. njim dobro razumel na desnem krilu in na katerega lep pas jc Žigon tudi izenačil. Kot celota so sc pa vsi enako mnogo trudili, da dosežejo (Frane.); Lehner (Nem.), Braine (Bel.), Bakhuis (Niz.), Smit (Niz.), Vali den Evndc (Bel.). Srednja Evropa: Olivieri (It.) i Schmaus (Av.), I.esta (Av.); Lazar (Madž.), Andreolo (It.), Serrantoni (II.); Sas (Madž.), Nejedly (Ceh.). Braine, ki se je izkazal takoj v začetku, jc povedel »zapadlii/ napad, vendar je manjkalo tistega. kar napravlja rezultat. Holandci so igrali bolj temperamentno kot natančno in kvarili situacije, zraven tega pa sla oba avstrijska branilca skupno z italijanskim golmanom hladnokrvno pa-rirala začetne nevarnosti. V tem je Saroni podal svojemu rojaku Sašu, ki ni nič okleval in lakoj streljal — 1:0. Braine sc je trudil, pa radi slabih kril ni mogel uspeti, razen sedmih kornerjev, ki pa niso prinesli usjielia. Schnaus je dobil med tem lioškodho na koleno in nadomestil ga je Italijan Rava. Malo |ired koncem je Olivieri v naravnost čudovitem stilu ubranil krasen strel Braina. Po j>olčasu jc igra tekla v istem načinu dalje — Zap. Evropa je igrala. Sred. pa zabijala gole. V trenutku, ko jc izgledalo, da bodo "zapadni izenačili, jc Plola jioslal idealen predlo-žek Sašu, ta je obšel svojega krilca in dvignil žogo |>reko Jakoba, ki mu je šel naproti, v prazni gol. Zatem je Bakhuvs izpustil sijajno priliko. Paverick je poškodovan moral izstopiti, Caldenhove se jc prešel i t na desno in Belgijec. Joacim je prevzel njegovo nieslo. Ko je že Ncjcdlvjcv partner na desnem krilu zabil dva gola. tudi ta ni hulcl zaostali in res. petnajst minut pred koncem je njegov ostri strel končal v mreži. Zc se jc zdelo. tla sc rezultat nc ho več menjal, ko ie Braine poslal v ogenj Bnrkhuvsa, ta je obšel Šesto in silovito streljal. Olivieri jc bil prepozen — 1:3. Pri Zapadni Evropi je bil Bralne najboljši, Kitzinger, Caldenhove in Jakob pa boljši od ostalih. Od Srednje Evrope so so izkazali Piola, Sas, Rava in Olivieri. Drobne vesli: V Slockholniu je švedska v izločilnem tekmovanju /.a svetovno prvenstvo v nogometu preteki i leden porazila Finsko s 4:0, v nedeljo pa Estonsko s 7:2. Sinoči sla se v Chicagu borila Joc I^onis iu James Braddock. Zmagovalec v tej borbi ho menda koneem julija nastopil v I/uidonu proti novi zvezdi Angležu Tominy Farru za svetovno prvenstvo. Tako so zopet iz/.igrali Schinelinga. Na (Jucens-kluljovem teniškem turniriu, ki je nekaka priprava za vviuibleudonski. je Američan Budgo s 6:1 in 6:2 premagal Angleža Petra in Boussusa. V daniskcin tekmovanju je Poljakinja Jcdrzejovvska zmagala nad Američanko Stani-iiicsovo. V Parizu sc jc igralo teniško prvenstvo pro-(csijonalov. Nilsslein je premagal Tildena in Cochela in si osvojil prvo nieslo. V dvoje sta Tildon in Sloefeu zmagala nad Cochetoni in Ramillonom. Revanž bosta igrali Jugoslavija in Češkoslovaška 28.—30. avgusta v okvirju tekmovanja za teniški Mitropa-cup. Nemški nogometni prvak je jiostal Sclialke . ki je z 2:0 premagal F. C. Niirmherg, Dunajski Rapld je v Sofiji zmagal nad moštvom Levski - Slavija z 2:1. PARKETE kupite najugodneje v tovarni A. KANC, MENGEŠ če mer so tudi pojiolnoma čim boljši rezultata, v uspeli. Klub bratstvo, ki je v zadnjem času vajen lepih zmag, je svojega nasprotnika podcenljeval, siguren zmage, o kateri je že vnaprej govoril, pa malo ni znal, a malo jc imel smole, katera pa gre na račun jako slabega terena ter dobre defenzivne igre nasprotnika in zalo ni mogel zmagati. Kot celota ne predstavlja bogve kaj; ima pa igralce z dobro telesno kondicijo in Iri, štiri v individualnih akcijah dobre in to so center Trifunovič, ki jc zabil gol iz gneče in Crnobori na desni zvezi, katera pa nista za skupno igro in zato tudi nimata okolice, v krilcih je dober srednji krilec, ki pa je preveč oster in premalo discipliniran, golman Brum se je pokazal v dobri luči in obranil par težkih žog. Občinstva okrog 300, sodil jc g. Vrhovnik od-j lično. j Tiskarski „debeluhi" in ,,suhci" V soboto, dne 26. I. m. bo igrišče ASK Primorja jiozoriščc veselili dogodkov. S|>oprijeli sc bodo debeli iu suhi v znoju in boju za žogo. Jlc nekaj dni sem. morajo sulici prenašati zbadljive zalrkacijc svojih obilnejših tovarišev, češ. da imajo le oni vse predftogoje, da |K>kažejo svoje znanje v klasičnem nogonlclu. .Sulici sicer ugovarjajo, da temu ni tako, kajti oliilnosj in trebušček še nista višek nogometne umetnosti. Po dolgih diplomatskih pogajanjih so si s|>o-riizuuino izbrali posredovalca, ki naj sestavi obojestransko zanesljivo mtištvo. To pa ni bilo tako lahko, ker sc vsak dan javljajo nove zvezde z listkom svoje teže najnovejšega datuma. Naj navedemo par primerov: vratar debelih telila 110 kg, sprednji najiadalec 1001,g, obtamba skoraj nič manj. Stihci pa st- bodo nasprotno postavili s svojo peresno težo in vitkosjjo. za katero bi jih zavidal celo (landhi. Saj p« je tiskarski poklic kot nalašč za vzrojil suliccv. Bilka ho huda in vroča, ker jc raz|>isana nagrada za zmagovalca v ohliki sodčka piva. Oglejte si stvar, nc ho vam žnl! Prireditev sc ho vršila v okviru proslave Sli Grnfike. Slnibrlin i: odbora lahkoalhlukH, mdnlkne — l.juldjana. V četrli k 24. I .in. ob 20.1.1 pri Slmniču ob vezen sestanek »seli .sodnikov. Zo v naprej opozarjamo gg. sodnike, da bodo morali na trolinjn Helgriol Zagreb l.jnbliana sodelovati vsi gg. sodniki In se 'tozadevna opravičila nikakor In v nobenem slučnin ne bodo »I noši e VB I«. SchlMiifk i»» «t roirii ni> «■•.:'<>•> ;»» };r» izohtaiirk kur.novul prnvlako, kakor izustim o k od t • k iiiA\ anjn. SK Mars. V «Vtrt«-k oh is trenln« \>ch iffrnčrv. A v petuk vcstanpk kol običajno. TRIPERESNA DETELJICA Spisal M. Kunči«. — Ilustriral M. Sedcj. Zenica je medtem nič hudega sluteč spravljala slaščice in sadje v velik zaboj. Bila je tako zatopljena v svoje delo, da ni slišala ne škripajočih vrat ne videla prihuljenih senc, ki sta se kradoma priplazili v notranjščino. Šele v hipu, ko sta zrastli pred njo dve postavi s črnim obrazom, je začudeno dvignila glavo in hotela zakričati, Ko pa je eden izmed neznancev naperil vanjo 6amokres, ji je smrtni strah zadrgnil grlo. * K I N O * UNION benjamino oioli Glas srca Geralduia Katnikova wmmšMimM Do nadaitnega zaprto EBH5BDB Do nadaitnega zaprto > Samo besedico črhnite in sprožil bom!« je zagrozil drugi ropar in pomeril vanjo — z nožem. (Je grozanski Pustila sem vas dolgo čakati! Razmišljate o tej žalostni družbi tu gori? — Jaz sem se tudi že čudila! To je zares čudna hiša! Radi tega tudi teh hlačic mojim prednicam ne zamerim več. Torej, Harro! Vsa ta žalost je veljala Vam!« »Tako? Meni?« — »O, Harro! — Kako je to žalostno in angelček tu gori ima mnogo čuta za dostojnost! Ta z žepnini robcem! Ali se nisle čudili tein zgodbam? Ženi, ki je šla po stopnicah navzdol do sredine zemlje?« — »In rastlinici: ,nikdar več' in: ptičku .nikdar več'«-, reče Harro. »Je pač pesniško nadarjen otrok !< »O, Harro, kako je vse to pripovedovala s svojim visokim nežnim glasom, ki zveni ko struna! — Moj Bog, kako je to donelo — ,nikdar več'!« — Morala sem oditi k svojemu lastnemu — nikdar več'k- Zdaj je vzela sliko z svoje mize in jo položila predse. Nakar je zopet začela: »Harro, la soba je nekdaj prav gotovo bila mrtvaška kapela! — Toda to ne spada sem. — Ne vem, kako naj vam opišem bližino nečesa nežnega. Tako svečano in lahko mi je bilo postalo pri srcu! — Čemu bi ne stanovala v mrtvaški kapeli, če je moje srce samo tudi mrtvaška kapela? — Da! — ln potem sem se vrnila. Medtem pa je morala maldica pogledali v sobo. Ne zahtevajte od niene-da vam povem, kaj mi je zaupala! Vendarle nisem bila sama! — Za trenutek je zavladala popolna tišina v sobi, iz katere nikdar ne ginejo sence, naj solnce še tako lepo sije. Kai nadaljuje gospa Hardenstein: »Dovolj o menil Jaz ostanem tu, dokler me ali ne vržejo ven ali pa ni moja naloga dovršena. Glejte vendar, ljubi llnrro, kako se vse sklada: soba, otrok in jaz! Vi veste, da nikomur ne pokvarim niti urice po nepotrebnem, vendar se senci ni mogoče izognili. — Ali je deklica, ki vidi duhove umrlih, zapisana smrti ali pa je nesrečnica, ki nosi v sebi nekaj tajinstvenega, pred čemer se večina ljudi plaši. — Mar niste opazili, kako jo zabledela, kako so se spremenile njene oči? Vi bi je ne smeli opogumiti: nadaljuj, dušica! — Teh besed sem se zelo prestrašila. Otroka ne smemo v tem še potrditi!«— Toda Harro vzklikne: »To nežno pesnitev — naj bi vso zadušili — Mar bi ne bila lo največja krivica? —s »Ko bi bili slišali dušico, Harro! — Ona ne mara več z nami živeti in hoče. k onim s prožnimi, lahkimi koraki. Oh, pustilo vendar mojo začarano princeso! Verujte mi, ako me hočete podpirati pri vzgoji otroka, morava vse te divje izrastke izrvati, sicer ne postane nikdar sposoben za življenje.« »Hočem so vaši modrosti popolnoma ukloniti, gospa! Tudi sem pripravljen reči dušici, da sem ji storil krivico in da hočem biti v prihodnje v svojih mislili bolj previden. Rekel vendar nisem ničesar.'- »Dušica ne bo zadovoljna, dokler tega ne storite.« V. Kako obhajajo praznike. Popolnoma čisto sinje nebo! Golobi se solnčijo na obzidju. Izmed kamenja kukajo prve rumene cvetke. Mart je pometel dvorišče, kot bi pričakoval preglednika. Šopek zvončkov, teh prijaznih pomladnih glasnikov, stoji na okenski polici v salonu. Čajnik se blešči v iiajsijajnejšem svitu, svitki s preprogami so izginili. — Razvaline se pripravljajo na obisk dam. — Ze je pridrdrala kočija in Harro dvigne z nje svojo miado damo. Njene oči žare. Saj vidi te razvaline prav za [>rav prvič, četudi so njene misli vsak dan tam. »O, Harro, tvoj studenec! In kako krasno zelen, žametast plašč ima! Harro, reci 11111 vendar, naj zapoje!« — Harro fiotegne iz žepa ustno harmoniko, na katero zagode prav preprosto pesemeo: ,Kdo te ustvaril, ti krasni gozd?' — Od studenca pa odmevajo ljubki glasovi. Nekateri sicer izostanejo, drugi pa se pojavljajo, kot bi jih sprožile vile z nežnimi prsti iz, srebrnih strun. »Oh, ta čudoviti studenec! — In tam gori stanuje Kaiiban?!« — Gospa Hardenstein sedi na stolu, katerega ji je bil prinesel Harro iz sobe. S popolnoma drugimi očmi nego dušica si ta ogleduje visoki zid, mračni grajski stolp in Harrova okna, ki mole iz razvalin. Po končanem ogledu na dvorišču se podajo vsi v sobo. Dušica se izmota iz svojega plašča in potopi svoj plemeniti nosek v šopek zvončkov. »Kako imenitno diši pri tebi, Harro!« »Tako? — Mislim po terpentinu in krpah«, odgovori Harro. „•0 ne! Po temle«, odgovori dušica ter pokaže na svežo jelkine veje. ki tiče v visokih vrčih. Nekatere še nosijo storže. — »Ah. tale okras! Obnavljam si ga vsak teden. Nekaj mora vendar nuditi človeku lastni gozd! Gospa Hardenstein, vi se poslužite amerikanca. Zate, dušica, pa je Mart iztesal stolček, ki je pri meren tvoji velikosti in rdeče pobarvan je tudi.« Dušica ga nemudoma poizkusi, nato vstane ter nadaljuje svoja raziskovanja. — Je li verjetno, da se je olrok v nekaj tednih tako izpremenil? Kaj bo šele, ko pride pomlad? — Dušica vzame zvonček ler okrasi z njim Har-rov jopič. Poleni pa snujeta načrte, katere je izzval vonj zvončkov. Kako bo dušica prebivala na lipovem deblu, kadar bo lipa zelenela. Pri stolpu bo doživela presenečenje. Med kamnitimi ploščami bo visela vrvica z. zanko, katera bo pritrjena na kol, ki bo skrit v bršljanu. — Dušica že lahko jutri poizkusi. Vedno sicer ne bo uspelo. Včasih bo zaman vlekla, vendar pa se bo Iu pa tam posrečil prav izdaten ribji lov. Počenši s prvim aprilom, mora dušica dnevno pogledati. Ko bo najmanj pričakovala, bo visela ob vrvici vejica cvetoče trnulje. Tedaj se bo obhajal praznik pomladi. Tudi če bi snežilo. In kako se slavi ta praznik? ... Vtaknemo vejico v vodo ter zapremo oči. Nato nas objame opojni vonj, kjer je vse belo nad rjavim kamenjem. — Drugi pomladni praznik pa slavimo zunaj. Znamenje bo svetlozelena bukova vejica in šopek tro-bentic... Tedaj se podamo po jahalni poti na rimski travnik. Tu se nam odpre zelena gozdna pot. Jelke drže svoje veje nad njo in med njimi stoje v svoji svečani obleki 6vetlozelene bukve. Solnce meče na pot svoje žarke v svetlih kolobarjih in metuljček lastovičar plava vzdolž nje nalik blaženi duši nad nebeško stezico. — Poleni pride praznik šmarnic! Tu hodimo med svetlimi hrasti in natrgavamo velike šopke šmarnic ter jih nesenio domov. — I11 poletni praznik! Polja se kopljejo v zlatu! Hoditi moramo po poti, na kateri nas zlato klasjo popolnoma zakriva. Ta pot je vsako lelo drugod. Dokler le poti ne najdemo, tudi ni poletnega prazniku. Rdeči mak, modra plavica in škrlatni kokalj, ki 6e ne družijo z drugimi cvetlicami in hočejo zmeraj biti zase, cveto tam ... Dušica nosi ob tem prazniku venec iz plavic. Potem se moramo podati na skrit prostorček, odkoder se vidi le modrosinje nebo in zlato klasje. Ob prastarem kamnu, v katerega so vdolbli Brauneckerji jelenje rogovje, stoji v travi kositren vrč, ki sc blešči kot medlo srebro. Napolnjen je z moštom. V jerbaščku so majhne sladke kosmulje, kmečki kruh in v svežezeleno zeljno listje zavito hladno, presno surovo maslo. To bo gostija! — Srebrn kozarček prineseš s seboj, dušica! Kadar bomo izsledili pot in zlato klasje, boš našla ob vrvici venec z plavic. I11 zopet svečan dan! Dan lilij! — Več ne izdam. To bo presenečenje! Kaj bo viselo ob vrvici, tega ne povem. — ■ Nato še pride jesensko slavje! Morda bomo pekli krompir v ognju, iz katerega se tako lepo vije dim, da se ga ne moremo nagledati. I11 dušica si bo pri tem očrnila prste in nosek!... Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel CeC Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor CenčiJ Kongres poštnih uradnikov Ljubljana, 22. junija. Tri dni trajajoči kongres poštnih uradnikov Jugoslavije v Ljubljani je bil danes zaključen. Poslovni del kongresa je trajal snoči in drevi do pol 4. zjutraj. Ves potek poslovnega dela kongresa je bil v znamenju obstrukcije, ki jo je izvajala skupina 50 poštarjev iz Belgrada, ki pa niso bili vsi delegati. Edino ti pa bi imeli pravico odločiti o usodi združenja. To 6e je jasno videlo pri volitvah nove uprave. Lista opozicije je dobila samo dva glasa, 7 se jih je vzdržalo, 31 glasov pa je glasovalo za listo dosedanjega predsednika gosp. Dragoljuba Mihailoviča. Izvoljena je bila v glavnem vsa stara uprava. Kongres je tudi sklenil, da se zgradi na že kupljenem zemljišču na Pohorju za znesek 250.000 dinarjev okrevališče za poštarje. Sprejeta 60 bila tudi nova pravila združenja, katerih glavna tendenca je finančna decentralizacija. Prihod pomočnika ministra inž. Ratajca Z brzovlakom ob 10. so doj»oldne dospeli v Ljubljano v imenu poštnega ministra dr. Kaludjer-čiča pomočnik ministra ing. Ratajec ter višji uradniki našega poštnega ministrstva gg. Jovičič, Vu-kalovič, Cvetkovič in Miličič, z njimi pa so dospeli tudi uradni zastopniki bolgarskega poštnega ministrstva, in sicer pomočnik generalnega direktorja Kacarov ter višji uradniki Zaharijev, Pisoinov in Štefanov. Bolgarski delegaciji je že jx>štna direkcija v Zagrebu priredila snoči prijateljsko večerjo. Na ljubljanskem kolodvoru je pričakovalo delegacijo veliko število bolgarskih in jugoslovanskih poštarjev, ki so toplo vzklikali. V imenu mestne občine je delegaciji izrekel dobrodošlico g. upravnik glavne pošte obč. 6v. Šalehar. Enako toplo se mu je zahvalil g. Kacarov. Slovesen zaključek Ob 11. so poštni uradniki, tako bolgarski kakor jugoslovanski, vnovič naj>olnili dvorano Delavske zbornice. Častna mesta so zavzeli navedeni odlič-niki, med temi pa še brigadni general Dodič kot zastopnik vojske in svetnik dr. Ratej kot zastopnik g. bana in banske uprave. Zborovanje je otvoril v imenu slovenske sekcije združenja predsednik g. Šturm, ki je pozdravil vse navedene odličnike, dalje dr. Vagaja, direktorja ljubljanske poštne direkcije, in pa funkcijonarja češkoslovaškega združenja poštnih uradnikov dr. Hruško. Za tem j>ozdravnim govorom je spregovoril pomočnik ministra ing. Ratajec. Pozdravil je v imenu ministra dr. Kaludjerčiča predvsem uradno delegacijo bolgarskega poštnega ministrstva ter zastopnike obeh združenj, bolgarskega in jugoslovanskega. Naglašal je važnost medsebojnega spoznavanja, kar bo koristilo 6troki in obema državama. Pogoji za sodelovanje so dani, ker smo si Bolgari in Jugoslovani sorodni, tako po krvi, po jeziku, po stopnji kulture in gosjiodarstva in pa tudi po trpljenju v preteklosti. Izjavil je v imenu zadržanega ministra dr. Kaludjerčiča, da minister zasleduje z velikimi simpatijami delo združenja. Ministrstvo je pripravljeno ugoditi upravičenim željam uradništva, kolikor je v danih razmerah pač mogoče. Predvsem bo ministrstvo skrbelo, da se osnuje bolniški fond za • lOfiebje, ki fizično zelo trpi. Ta fond bo dobro organiziran in bo bolnim uslužbencem zelo pomagal. Storjeni bodo tudi drugi ukrepi, da se olajša naporno delo uslužbenstva. Uradništvo bo pri gosp. ministru vedno naletelo na razumevanje. Izrekel je zahvalo uradništvu za delo, ki ga je dosedaj opravljalo in ga f>ozval, naj vztraja pogumno še nadalje in izpolnjuje vse, kar splošnost pričakuje od njega. Govor ing. Ratajca je bil z velikim odobravanjem 6prejet. V imenu bolgarske delegacije je govoril burno pozdravljen g. Kacarov. Njegov izredno prisrčen govor, ki je prav tako naglašal f>otrebo najožje vzajemnosti med poštarji obeh južnoslovanskih držav, je bil prekinjen pogosto z viharnim odobravanjem. Zborovalci 60 vzkliknili kralju Petru II. in kralju Borisu. Prečitana je bila resolucija, nakar je predsednik Mihailovič imel sklepni govor. Izjavil je v imenu novoizvoljene uprave, da se bo uprava potrudila za čim boljšo in hitrejšo izj)olnitev zahtev poštnega uradništva, za ureditev razmer v združenju in za složen nastop vsega stanu. Kongres je bil zaključen malo pred 12. Resolucija kongresa zahteva predvsem, da se ekonomsko stanje državnih uslužbencev, ki je bilo prizadeto z redukcijo prejemkov leta 1935, zboljša, ker so se podražile življenjske potrebščine. Resolucija ugotavlja, da dosedanji ukrepi za zboljšanje pioštne službe in poštnega osebja niso zadostni. Poštnim kakor vsem drugim uslužbencem naj se dohodki povišajo na stanje leta 1931, vsi nasprotni zakonski odloki in paragrafi pa naj se ukinejo. Vsi uradniki, ki imajo za to pravico, naj napredujejo. Za poštno osebje naj 6e izda poseben zakon, ki bo odgovarjal potrebam poštne službe. Za dnevničarje, zvaničnike in 6luge zahteva resolucija prevedbo v 6talne službene položaje, dosedanja služba pa naj se jim šteje kot efektivna državna 6lužba. Število uslužbenstva naj se hitro poviša, tako da bo odgovarjalo naraščajočemu prometu. Ob nedeljah in državnih praznikih naj se ukine blagajniška služba. Pri upokojitvah in določanju pokojnin naj se uvede hitrejši in bolj preprost postopek. Izjava Bolgarov Za »Slovenca« je vodja bolgarske delegacije poštnih uradnikov g. Hristo Marinov dal naslednjo izjavo: »Vzhičeni smo, da smo dobili tako krasne in globoke vtise na našem prvem izletu v Sloveniji. Sem smo prišli z radostjo in z nestrpnim pričakovanjem. toda to, kar smo doživeli, je prekosilo vse naše pričakovanje. Spoznali smo slovensko gostoljubje, čudili smo se prelestni slovenski zemlji in njenim naravnim krasotam, čudili pa smo se tudi discipliniranosti in vljudnosti in visoki kulturni stopnji Slovenije. Videli smo Bled. resnični biser Slovenije, videli Vintgar in videli številna lepa slovenska mesta in slovenske vasi. Presenetil nas jc sprejem v Kranju, kjer smo se morali ustaviti snoči, čeprav to ni bilo v programu. Kranjski poštarji in kranjsko meščanstvo nas je obdalo z izredno ljubeznivostjo. Družno z njimi smo plesali naš ples »horo« ter uživali krasno slovensko narodno pesem. Ko se vrnemo v Bolgarijo, bomo svoji domovini pripovedovali o Sloveniji in o krasotah, ki smo jih tu doživeli. Sporočite našo zahvalo Sloveniji!« Danes jk)f)oldne so si Bolgari in delegati iz naših južnih pokrajin ogledali Ljubljano, zvečer pa je bil svečan banket za povabljene goste. Objava banske uprave Zaradi svečanosti razvitja prapora Slomškovega prosvetnega društva v Laškem, ki se je vršila v nedeljo, dno 20. junija t. L, so prebivalci trga Laško že v soboto, dne 19. junija t. i., zvečer na svojih hišah razobesili državne zastave. Državno zastavo je na svoji hiši razobesil tudi Ivan Deželak, predsednik okrajne organizacije JRZ v Laškem. V nedeljo, dne 20. junija t. 1. rano zjutraj je žandannerijska patrola na bregu Savinje blizu gostilne Majcen v Laškem našla krpe razrezane državne zastave. Ugotovilo se je, da je bila v noči od 19. na 20. junija t. 1. nekako ob 0.30 min. De-želakova državna zastava sneta s hiše in v bližini Majcenove gostilne razrezana z nožem. Kot osumljenci so bili takoj aretirani: 1. Kačič Stanko, ključavničarski pomočnik v Laškem; 2. Hlebec Draško, mesarski pomočnik v Laškem. 3. Vabič Andrej, lovski čuvaj v Laškem. Osumljenci so dejanje priznali. Vsi trije storilci so pristaši JNS. Po končani preiskavi bodo storilci izročeni sodišču. Iz pisarne kralj, banske uprave v Ljubljani, dne 21. junija 1937. lirivalsovK' Dva lepa prosvetna tabora V Litiji V nedeljo je bila vsa Litija v prazničnem razpoloženju. Raz hiš so plapolale zastave. Jutranji vlaki so pripeljali goste iz Kresnic, Jevnice, Laz in celo iz Ljubljane, potem iz Save, Zagorja tja do Zidanega mosta. Se več jih je prišlo peš, na kolesih in z vozovi iz daljnih vasi prostranega litijskega okraja. Vse te množice so prišle na prosvetni tabor litijskega prosvetnega okrožja in k blagoslovitvi zastave litijskega prosvetnega društva. Kmalu po devetih se je vsa množica zbrala v mogočen sprevod, ki se je podal čez trg in dalje čez most v tkzv. Švarcovo hosto. Na čelu je jezdil krepak slovenski fant z državno zastavo v roki, sledila je dolga četa konjenikov, za temi pa še večja skupina kolesarjev. Za temi je igrala godba »Sloga« iz Trbovelj. Za godbo so stopali zastavonoše in za temi so se uvrstile narodne noše, deklice in dečki, nato naši fantje, možje in žene. Točno ob desetih je stopil k oltarju litijski župnik g. Lovšin in daroval sv. mašo. Altar je bil postavljen na vzvišenem odru, ki je bil ves okrašen z zelenjem in z zastavicami. Dvatisočgla-va množica se je udeležila tega sv. opravila na prostem. Poleg drugih smo opazili pri 6v. maši tudi okrajnega načelnika g. Gregorina, litijskega župana g. Lebingerja ter župane sosednjih občin, dalje mnogo duhovščine iz litijske dekanije z dekanom g. Gornikom na čelu. Pri sv. maši je igrala godba cerkvene pesmi. Po sv. maši so prinesli na oder navo zastavo litijskega prometnega društva, na oder so stopile botrce, predsednik litijskega prosvetnega društva g. Mahkovec in praporščak. Po blagoslovitvi je prevzel praporščak novi prapor v svoje roke. Godba je zaigrala državno himno. Nato je povzel besedo dekan g. Gornik, pozdravil vse navzoče in dal besedo pisatelju in župniku g. F. S. Finžgarjn, ki je burno {»ozdravljen stopil na oder in s svojim govorom naravnost elektriziral vso množico. G. pisatelj Finžgar je najprej pozdravil novo zastavo in orisal njen pomen. Nato je govoril o treh ciljih našega prosvetnega dela: delo za vero, narod in državo. Vera je temelj za vse delo, le veren človek je tudi dober,, plemenit in pošten človek, Ie vera daje vsemu delu pravi smisel. Danes je potrebno imeti krepko vero in to vero neustrašeno kazati, jo braniti in jo širiti in ne pustiti, da bi jo kdo smešil. Spoštujmo vsako prepričanje, zahtevajmo pa spoštovanje tudi za svoje prepričanje. Drugi cilj našega dela je naš narod. Zanj zahtevamo vse to in samo to, kar priznamo vsem drugim narodom, kar priznamo Hrvatom in Srbom. Zahtevamo enakopravnost, spoštovanje našega jezika. Nad vse mogočne pa so bile pisateljeve besede o državi: Mi našo državo Jugoslavijo ljubimo in hočemo, da raste, se razvija in postane urejena in močna. Ta država je naš dragi dom. Toda v tej državi želimo, da sc nas vpošteva kot narod, ne pa kot kako pleme. Mi sveto spoštujemo cirilico kot največjo srbsko svetinjo in smo se jo navdušeno učili ie mnoga desetletja pred nastankom naše države, ljubimo pa enako iskreno našo Slovenščino in telimo, da bi bila upoštevana povsod: v šoli. na železnici, na davkariji, na denarju in sploh povsod. Tem ciljem: veri, slovenskemu narodu in Jugoslaviji prisegamo zvestobo do groba in to za vsako ceno. Mogočen aplavz je dokazoval, da je govoril g. pisatelj vsem navzočim iz srca. Godba je zaigrala himno slovenskih fantov. Nato je stopil na govorniški oder zastopnik Prosvetne zveze g. dr. fvo Češnik. ki je j>ozdravil tabor in novo zastavo v imenu Prosvetne zveze, ki je fioslala danes na to proslavo tudi svojo zastavo sv. Mihaela. Za njim je govoril g. Sinersu Rudolf iz Ljubljane, ki je orisal novo nalogo, ki naj jo izvrši slovenska katoliška prosveta in ki obstaja v tem, da postane naša prosveta — socialna prosveta. Po sklepnih besedah dekana Gornika se je razvil velik in pester sprevod skozi Litijo, sprevod, kakršnega Litija še ni videla. Sprevod je bil mirna dostojna, pa mogočna manifestacija naše prosvetne misli. Občinstvo je manifestante j»ozdravljalo in jim mahalo z robci. Kar moramo posebej povdariti, pa je izredna disciplina vseh manifestantov: padla ni niti ena žal beseda na račun nasprotnikov, ki so skušali izzivati. Razhod se je izvršil med mogočnim vzklikanjem našemu kralju, Jugoslaviji, slovenskemu narodu in naši prosveti. Poj»oldne ob 3. se je nadaljeval prosvetni tabor ob ogromnem navalu ljudstva iz bližnje in daljne litijske okolice, ki je obsežno »Švarcovo« hosto najx>lnilo, tako da je bilo zbranih nad 3000 zborovalcev. Najprej je govoril g. dr. Stanko Žitko iz Ljubljane o delu prosvetnih društev z ozirom na mladinsko gibanje, nakar so združeni pevski zbori iz Litije, Šmartna, Vač in Kresnic prav lefio zapeli nekaj pesmi. Nato je o glasbi in petju spregovoril še g. Puš iz Ljubljane. Malo pred 4. se je pričela tombola, ki se je končala v redu ob 6. Sreča se je to pot nasmejala najbolj potrebnim ter je dobila prvo tombolo predilniška delavka Terezija Lešnik (par volov, vrednih nad 5000 Din). Za tablice, ki jih je kupila, si je iz-jk)sodiIa denar. Tudi druge dobitke so zadeli res potrebni ljudje. Vsa proslava je potekla prav dostojanstveno ter je bil ves trud in j»ožrtvovalnost naših članov venčan ne samo z materijalnim uspehom, ampak, kar je glavno, tudi z velikim moralnim uspehom. V Laškem Laško z okolico je v nedeljo, dne 20. t. m. mogočno manifestiralo za katoliško-slovenska načela. Ze v soboto popoldne se je Laško odelo v praznično oblačilo, številne zastave, okrašena okna, krasen oltar na Slomškovem trgu so pričali, da se pripravlja slovesnost večjega obsega. V mraku so zažareli vsi hribi v okoiici od nešteto kresov. Samo iz Laškega se jih je dalo našteti okoli 30. Na starem gradu pa je zažarel 4 m visok križ. Slovesno pritrkavanje pri vseh cerkvah, pokanje topičev in petard, spuščanje raket, umetni ogenj in fantovsko petje na starem gradu je ustvarilo razpoloženje in navdušenje, tako, da jo bilo vse mesto na cestah. V nedeljo zjutraj je lej»o število narodnih noš z veliko množico občinstva sprejelo pri vlakih došle goste. Uvrstil se je sprevod z godbo in sedmimi zastavami na čelu ter med navdušenimi ovacijatni krenil po mestu. Slavnostni sprevod se je sestavil na Orož-novem trgu, odkoder je krenil točno ob 9.30. Za godbo in prajx>ri so se vrstili zastopniki oblasti, mestne občine ter občinski odbori Marija Gradec in Sv. Krištof z vsemi tremi župani in načelnikom Spomenik kralja Aleksandra v Visokem, ki so ga slovesno odkrili preteklo nedeljo. cestnega odbora na čelu, za nji mokoli 20 narodnih noš, nato pa okoli 300 fantov in mož. Več tisočglava množica, tvoreča špalir, je tiho in samo z robčki pozdravljala mimo odkritih glav korakajoče može in fante ter s tem dostojno pa mogočno protestirala proti skrunilcem državne trobojnice, o čemur pa |»oročamo na drugem mestu. V srce segajoč je bil nemi sprejem na Slomškovem trgu ko je vihralo morje 3.000 robcev v pozdrav sprevodu. Novi društveni prajx>r s sliko škofa Slomška in laškim grbom je blagoslovil monsignor dekan dr. Kruljc, kumoval pa je načelnik cestnega odbora g. Ivan Deželak s svojo soprogo, nakar se je izvršilo zabijanje žrebljičkov. V imenu g. bana dr. Natlačena je zabil prvi žrebljiček njegov zastopnik okrajni načelnik g. dr. Tekavčič. Nato je sledila sv. maša z govorom, katero je daroval g. monsignor dr. Kruljc. Med sv. mašo je pelo vse ljudstvo pod vodstvom organista g. Drolca. Po končanem sv. opravilu je otvoril v imenu Slomškovega prosv. društva slavnostno zborovanje podpredsednik Janez Kolšck, ki je jx>zdravil zastopnika bana g. dr. Tekavčiča, zastopnika okraja g. Breznikarja, mestnega župana g. Tropa in podžupana g. Gerk-mana, Marijagraškega župana g. Ilrastnika ter svetokrištofskega župana g. Lešnika, slavnostna govornika g. dr. Hohnjeca, predsednika prosvetne zveze v Mariboru, in g. dr. Kalana iz Celja ter vse zborovalce. Nato so bile odj>oslane udanostne brzojavke Nj, Vel. kralju Petru II, knezu namestniku Pavlu, narodnemu voditelju dr. Korošču. pre-vzvišenemu škofu dr. Tomažiču in g. banu dr. Na-tlačenu. Kot prvi govornik je nastopil g. dr. Hoh-njec, kateri je orisal f>ota in cilje katoliške prosvete. G. dr. Kalan pa je v temperamentnem govoru orisal črne dneve, ko so naši prosvetni domovi stali prazni, ter je večkrat prekinjen po spontanem aplavzu zaklical: »Ne potrebujemo privilegijev, hočemo samo svobode, svobode«. Lej»o uspelo zborovanje je zaključil g. Kolšek s pozivom, naj mladina sledi vzorniku Slomšku v ljubezni do vere, naroda in države. Bolgarski umetnik, hi je navdušen za Slovenijo Samokov, 16. junija. Spoštovani gosjjod urednik! Po 6vojem enomesečnem prijetnem gostovanju v vaši lepi zemlji smatram za dolžnost, da svoj narod seznanim s to lej»o zemljo Slovenijo, ki je naseljena z velikim slovanskim plemenom. Doslej sem imel predavanja v vaseh Dragoti-novo in Zlokučeni. Zvečer 14. t. m. sem predaval o vtisih iz Slovenije ob razstavi akvarelov s slovenskih planin v čitalnici mojega rodnega mesta Sa-mokova, 60 km od Sofije. V nedeljo, 20. t. m., bom govoril o Sloveniji v vasi Govedarci, kjer se bodo zbrali iz bližnjih vasi Pekar, Madžare, Mala Crkva in Dospej mahala. S posebno radostjo hodim predavat j»o vaseh, ker naši vaščani ne vedo, da je nekje maloštevilen, pa velik slovanski narod, ki se imenuje »Slovenci«. V takem vzajemnem s|»oznavanju bomo mogli resnično čustvovati kot bratje in prijatelji pred oltarjem, na katerega [»olagatn svoje skromne misli. Sprejmite, gospod urednik, izraze mojega srčnega spoštovanja do Vas in dovoljujem si Vam izreči najlejjše želje in pozdrave kot iskren prijatelj Slovencev P. Francaliski, bolgarski umetnik. m Kako nežne "i barve! Ampak kako občutljive! Kljub temu pa Imate lahko dolgo veselja z Vallml letnimi oblekami. Potrebna ]• samo pravilna nega - pranja v mrzli vodi z blagimi milnimi luskami LUK — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite *Jn. : traj na prazen želodec kozarec naravne »Franz- j Josel grenčice«. Se peni tudi v mrzli vod Mlaj z državno zastavo vrgli v Savo V nedeljo je bil v Litiji velik prosvetni tabor, o katerem fxpročamo na drugem incstu. Litijske JNS-arje je silno bolela ogromna udeležba na taboru. Že med veličastnim sprevodom je vzklikal bivši župan g. Lajovic: »Živijo Zivkovič!«, j»a 6e ljudje niti zmenili niso za to vzklikanje. Pod okriljem noči pa so znani JNS-arski litijski jx>balini pri mostu tzruvali oba mlaja, na katerih je visela državna zastava. En mlaj z državno zastavo so srečno vrgli čez most v Savo, za drugi mlaj pa niso več imeli časa, ker so prišli k mostu potniki s kolodvora, nakar so pobalini pogumno zbežali v temno noč... Razgovor s Srečkom Magoličem Ljubljana, 22. junija. Ime Srečka Ma-goliča je zaporedno več desetletij ozko združeno z razvojem slovenskega slikarstva in z nastof>om našo moderne, ki ji v slikarstvu odgovarja impresionizem. Že prvi nastopi Srečka Mago-liča davno pred vojno so imeli takojšen uspeh pri občinstvu in pri umetnostni kritiki. Srečko Magolič pa se je vedno bolj izpojjolnjeval in poglabljal. Res nima umetniške akademije, ima pn vso drugačno akademijo, namreč akademijo trdega [»olsloletnega umetniškega dela za seboj in pa študij j>o skoraj vseh umetniških centrih v Evropi. Saj je ni bilo pred leti nobene večje umetnostno razstave v Evropi, ki je Magolič ne bi obiskal. Ogledal si je nešteto galerij, muzejev in kjerkoli se mu je nudila prilika, je jioskrbel za poglobitev svoje umetnosti. Zato je umevno, da se nam je mogel že pred desetletji predstavljali kot zrel umetnik. Od razstave do razstave se je čimdalje bolj razvijal in pri sedanji razstavi v Jakopičevem paviljonu, kjer _ razstavlja skupno z Metodijem Lepavcem in Jožico Bregarjevo, nam zopet izpričuje, kako nedosežen pokrajinar, pravi poet čopiča je. V razgovoru nam prijioveduje, da se je pred vojno udeležil razstav v Belgradu in v Sofiji. V Belguadu je njegovo sliko odkupilo poljedelsko ministrstvo, v Sofiji pa kneginja Zofija. Družno je razstavljal z drugimi slovenskimi slikarji ter jo imel pri občinstvu največ usjieha. Po vojni pa je sam priredil tri lastne kolektivne razstave, in sicer 1. 1926, ko je prodal 46 slik, to je do tedaj rekordno število za vse slovenske slikarje na eni razstavi. Drugo razstavo je priredil ob svoji 70 letnici 1. 1933, ko je prodni nič manj kakor 82 slik, to je število, kakor ga ni prej ne poslej dosege! noben slovenski slikar. Njegove slike so odkupili tako OUZD, ki je kupil prekrasen Bled, ki sedaj krasi zdraviliško dvorano v Laškem, mestna občina, razne druge ustanove in zasebniki. L. 1935 je priredil razstavo v korist podpornemu društvu faktorjev. Prodal jo tedaj 22 slik. Te številke dokazujejo, kako našo občinstvo ve in zna ceniti delo pristnega in naravo ljubečega slikarja. Tudi tujina mu je že izkazala priznanje. Saj je na primer znana mona-kovska tvrdka »Brendamour & Sienhardt« odkupila od njega dvoje slik, da jih reproducira. To priznanje je dalo Magoliču najbolj umetniško mesto Nemčije! Ko sedaj vnovič gledamo njegove sijajne j»o-krajine in občudujemo, kako lepo zna Magolič v olju upodobiti ozračje, vodo, drevje, luč in senco, se vnovič prepričamo, da je Magoličev sloves več kot upravičen. Občinstvu zato priporočamo, da si ogleda razstavo v Jakopičevem paviljonu. — Internat Hallerstein, pošta Stari trg pri Rakeku sprejme učenke od 15. leta navzgor. Pouk v nemščini, angleščini, francoščini, slovnica, literatura, zemljepis, zgodovina, dalje klavir in gospodinjstvo. Začetek 1 oktobra, konec 28. junija. Pro-spekt in natančnejša pojasnila daje gornji naslov. Za vodovod v Mokronogu Tehnični oddelek banske uprave je že leta 1933 izdelal splošni načrt vodovoda za Mokronog in okolico, ki ga je banska uprava potrdila, pri čemer znašajo preračunani stroški okr. 1,500.000 Din. Po tem načrtu bi 6e oskrboval vodovod z vodo iz studencev »v Bezgovici«, v dolini nad Gorenjo vasjo. Ti studenci imajo tudi ob izredni suši zadostno količino vode. Ker se je pa ugotovilo, da izvira severozahodno nad temi studenci pod vasjo Bačje izvir »Stara voda«, ki je najbrž v podzemski zvezi »spodnjimi izviri, je treba tako spodnji kakor tudi zgornji izvir odkopati zato, da se točno dožene mesto izvira. Nadalje bo treba ugotoviti z barvanjem ali v resnici obstoia podzemska zveza med zgornjim in spodnjimi uvin. Da bo to mogoče izvršiti, je odredil ban dr. M a-V n J. - U *:__L, .1 ...... . ...----------- uutiu« 1'ionronofl aoDi iz Bano- vinekega proračuna potrebni prispevek in da izvrši ta predhodna dela, ki eo potrebna za pristopite* k izdelavi podrobnega načrta za vodovod. (z) Nova vlada v Francih Drobne Koledar Sreda, 23. junija: Agripina, devica mučenica; Ediltruda, kraljica; Cenon, škof. Novi grobovi Prof. France Kobal. Včeraj zjutraj je po mučnem trpljenju umrl g. France Kobal, profesor 111. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Pokojnik se je rodil dne 31. maja 1881 v Ljubljani, tukaj dovršil gimnazijo, študije klasične filologije pa je končal v rGadcu in na Dunaju. Pokojnik je bil izredno marljiv literarni delavec, sotrudnik raznih listov in revij. Pisal je zlasti recenzije o gledaliških predstavah in o koncertih. Prevedel je nad •40 del iz dramske literature za ljubljanski oder. Poleg slovenskih listov je sodeloval tudi pri nekdanji »Laibacher Zeitung« in zadnje .čase pri >Prager Tagblattu«, Poučeval je na gimnaziji moderne in stare jezike ter jc bil pri dijakih zelo priljubljen. Zapušča gospo Leo ter dve hčerki. Pogreb pokojnika bo v src I o ob 3 popoldne iz hiše žalosti na Tyrševi c. 17. Pokojniku naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno soialjel •j- V Tolminu je včeraj mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Rejec. Naj počiva v miru. Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Spremembe v slovenski frančiškanski pro- vinciji sv. Križa. Dodatno k včerajšnjemu poročilu omenjamo, da je v Ljubljani nastavljen p. Ernest Jenko, prorektor in prefekt Serafinskega kolegija. = Promocija. Na zagrebški univerzi sta bila včeraj promovirana za doktorja medicine gg. Anton Bemik iz Kranja in Franc Piskernik iz Železne Kaple na Koroškem. Mladima doktorjema iskrene čestitke. - Iz banovinške službe. Za upravno-pisarni-ške uradnike IX. položajnc skupine so napredovali Goriup Jakob, pri okrajnem načelstvu v Črnomlju, Jak Pavla in Ilicke Marija pri banski upravi v Ljubljani. Za banovinške uradnike-prapravnike so postavljeni Honko Jože, pri okrajnem cestnem odboru v Nove inmestu, Gorjanc Anton pri okr. načelstvu v Ljubljani, Polak Marija pri okr. načelstvu v Kamniku, Šinkovec Ivan pri okr. načelstvu v Murski Soboti in Jezernik Pavel pri okr. načelstvu v Dravogradu. Premeščena sta bila Gračner Viktor, banovinski računski inšpektor od državnega mlekarskega zavoda v Škofji Loki k okr. načelstvu Logatec, in Vehovec Ivan, banov, cestni nadzornik od okr. cestnega odbora v Novem mestu k okr. cestnemu odboru v Celju. — Za zvaničnike U. skupine sta napredovala Kočevar Ivan in Jenko Viktorija pri banski upravi v Ljubljani. = Iz polieijske službe. Policijski stražnik Stare Jožef pri upravi policije v Ljubljani je napredoval za policijskega stražnika I. razreda. Premeščena sta bila policijski nadstražnik Herga Alojzij od uprave polic, v Ljubljani k predstojništvu mestne policije v Mariboru in policijski stražnik Štefan Pelear od predstojništva mestne policije v Mariboru k upravi poiicije v Ljubljani. Tabor slovenskih lanlov in mož v Celju v dnevih od 27. do 29. junija 1937 Podzveza fantovskih odsekov v Celju priredi ob priliki tabora slovenskih fantov in mož v Celju od 26. do 29. junija v dvorani kina Metropol (Ljudska posojilnica) poučna predavanja ob izbranih filmskih slikah. Želimo, da se udeleže teh predavanj zlasti udeleženci tabora iz zunanjih krajev, katerim se le redko nudi ugodna prilika, da kaj lepega vidijo. V torek 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla bo pred Marijino cerkvijo ob 10.30 zborovanje fantov in mož. Ob 16 pa bo na Olaziji javen nastop fantov. Vstopnina pri tem nastopu: 6edeži i. vrste 8 din, II. vrste 6 din, stojišče 3 din. Prijave. Nekateri župnijski odbori so poslali prijave za hrano in stanovanje brez nakazila denarja. Ponovno opozarjamo na informacije in navodila, po katerih pripravljalni odbor za tabor ne bo vpošteval prijav za hrano in stanovanja, če se mu istočasno ne nakaže tudi denarja. — Pripravljalne odbore, ki še ni60 poslali prijav, naj to nemudoma 6tore, ker je za prijave že skrajni čas. Godbe. Vljudno prosimo, da v6e godbe, ki nameravajo priti v Celje, svojo udeležbo prijavijo. Slavnostna akademija. Vse goste izven Celja, ki 6e nameravajo udeležiti slavnostne akademije, vljudno prosimo, da čimpreje rezervirajo vstopnice. Znaki. Pripravljalni odbor ima na razpolago nekaj srebrnih, pozlačenih znakov. Cena 10 din. Legitimacije in znaki. Naročite še danes legitimacije in znake vsi, ki tega dosedaj še ni6te storili. so znaki gihta. Zahtevajte pri Piščam-biroiu, Beograd II. Maršal Pilsudskog 22 ali pri Pieštany-informator, Zagreb, Strossmayerov trg l/II. nadstr. brezplačno brošuro »ZaSto Banja Pieštany<. Pre-čitajte v nji o izločujočem delovanju blatnih kopeli v Pieštanyu (Cehoslovaška) in sodobni dijeti. Kopališče Pieštnny prinese zdravje. V zračnem prometu 70% popusta pri povratku. — Misijonska razstava v Grobljah bo odprta še do praznika sv. Petra in Pavla 29. junija. Razstava je zanimiva za vsakogar. Do zdaj si jo je ogledalo več kot 10 tisoč ljudi, šolskih otrok je bilo pod vodstvom svojih učiteljev okrog 6000. Ta teden jc razstava namenjena posebno odraslim. Misijonski film bo predvajan v sredo ob 3 popoldne in zvečer ob jo! 9, v petek ob pol 9 zvečer, v nedeljo in na praznik pa ob pol 11 dopoldne in ob 7 zvečer. V soboto, 26. junija bo zadnja ponovitev igre na prostem »Naša apostola«, ki je doživela preteklo nedeljo tolik uspeti. Tudi tistim, ki so jo videli že v nedeljo, bo nudila užitek, ker je igra v čarobni svetlobi reflektorjev mnogo lepša kot podnevi. Igra se vrši ob pol 9 zvečer, pred igro je od pol 8 do pol 9 koncert domžalske godbe. Vstopnina za igro je za stojišče 3 din, za 6edež 5 din . — P. n. župne urade prosimo, da nam vrnejo neprodane izkaznice za misijonski kongres. Miši-jonišče v Grobljah. ..........,.,, — Višji in nižji tečajni izpili na škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano so se^vršili od 12. do i9. junija 1937 pod predsedstvom g-ministrskega odposlanca dr. Nikole M. Po|oviča, vseučiliškega profesorja v Belgradu. K višjemu tečajnemu izpitu se jc prijavilo 16 pripravnikov. Iz- novice delali so vsi in sicer: Avguštin Alojzij iz Radovljice (oproščen ustnega izpita), Bukovec Vincencij iz Mei^vod, Frakelj Franc iz Dražgoš pri škof ji Loki, Gole Jožel iz Dobrniča pri Novem mestu (opr. ust. izpita), Golob Peter iz Police pri Naklu, (opr. ust. izpita), Kmet Janez iz Gor. Podšumberka, Lokar Franc iz Višnje gore, Modic Jožef iz Iga, Perčič Jožef iz Šmarja (opr. ust. izp.), Perčič Stanislav iz Želimelj (opr. ust. izp.), Rozman Janez iz La-hovšč pri Komendi. Seljak Vojnimir iz Zirov (opr. ustn. izp.), Žlebnih Leon iz Šmihela pri Novem mestu (opr. ustn. izpita). OTVORITEV SEZONE DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst. bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd. se olvorijo dne t. aprila 1937. Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dni 600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča. (Nova uprava) — Zrelostni izpit na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani so letos naredili v a) gimnazijskem oddelku: Bešter Ivan, Blejec Marijan, Cerer Anton, Čopič Miloš, Grgurič Franc, Habbe Altonz (oproščen ustnega izpita), Jelašič Boris, Jurko Oton (opr. ust. izp.), Kersnik Franc (opr. ust. izp.), Kersnik Gregor, Kobal Bori6, Kranner Martin S opr. ust. izp.), Mauer Anton, Osterc Ludovik, 'erme Jože. Polajnar Henrik, Rakovec Rajko, Ramor Igor (opr. ustn. izp)., Razpotnik Jože (opr. ust. izp.), Raztresen Ivan, Rupar Marijan (oj>r. ust. izp.), Ruprecht Uroš, Urankar Feliks, Vratuša Anton (opr. ust. izp ), Wedam Adolf, Zorman Franc, žiža Peter, Lešanc Herman (privatist). b) v realč-nem oddelku: Bevc Edmund, Bischof Bruno (opr. ust. izp.), Brelih Vlasta, Cebulj Albert (opr. ust. izp.), Cesnik Vladimir, Držaj Bojan, Filipič Bojmir, Hafner Pavel, Jenko Zdravko, Knez Boženka, Kos Jožef, Kramaršič Marko, Lapornih Edvard (opr. ust. izp.), Leskovšek Drago (opr. ust. izp.), Švajger Rasto. _ Kupujte le domače Izdelke! PERION pralni prašek jc kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ga I —Iz Konjic. Zaradi žalitev, objavljenih v Kmetsltein listu z dne 16. junija 1937 štev. 24a, bo imel Kmetski list priliko zagovarjati se pred sodiščem. — Dolinarjevi napadalci prepeljani v Celje. Po končanih policijskih uvodnih poizvedbah in predpreiskavah so bili Reja in tovariši, 17 po številu, prepeljani iz policijskih zaporov najprej v sodne zapore ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je nato izvršilo po zakonu predpisane formalnosti za transport zapornikov k pristojnemu sodišču. Napadalci so bili v sodne zapore odpeljani v posameznih skupinah. V nedeljo ob 14. je bil prepeljan v sodne zapore Viktor Dugina, rojen 17. maja 1912 v Radoboju, okraj Zlatar, savska banovina, pristojen v Sv. Lovrenc na Dravskem polju, stanujoč v Hrastju pri Mariboru, poročen, pomožni železničar, ki je po lastnem priznanju z nožem zabodel Dolinarja. Z orožniško eskorto pa so bili sedaj vsi osumljenci v skupinah odvedeni v Celje. Zadnji so bili tja prepeljani v ponedeljek. Celjskemu državnemu tožilcu je bilo poslano vse gradivo. Pri okrožnem sodišču v Celju je se bo uvedla in nadaljevala kazenska preiskava proti vsem osumljencem. Pristojnost celjskega sodišča je po zakonu utemeljena, ker se je zahrbtni napad izvršil na ozemlju tega sodišča. Ogledalo gospodinje V vsakem gospodinjstvu so stvari, ki pričajo o osebnosti gospodinje. Snežnobelo, brezhibno ohranjeno perilo, govori zanjo bolj kot marsikatera druga dragocenost, ki ne rabi nege, da ostane dolgo kot nova. Gospodinje, ki to vedo, uporabljajo že desetletja dobro in preizkušeno Schiclitovo milo Jelen. —• Tridnevni izlet s posebnim vlakom v Trst, Gorico ali Benetke od 27. VI. do 29. VI. Cena vožnje s kolektivnim potnim listom: v Trst din 120, v Gorico din 135, v Benetke din 185. Prijave se zaključijo 24. VI. Vsak prijavljenec mora priložiti dve fotografiji. Natančnejše informacije v biljetarnicah »Putnika« in izletni pisarni >0korn«. — Zakon o tisku. Z dne 6. avgusta 1925 razglašen v Službenih Novinah v štev. 179 z dne 8. avgusta 1925 in v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti štev. 272-84 z dne 7. septembra 1925 s spremembami in dopolnitvami do 1. marca 1930. Uredil in z razsodbami kasacije opremil sodnik Anton Mladič. Cena din 16, 68 strani — založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1930. Knjižica obsega pregledno tekst zakona o tisku z dne 6. avgusta 1925 z vsemi dopolnitvami po tiskovni noveli z dne 6. in 11. januarja 1929, uvodnem zakonu h kazenskemu zakonu z dne 16. februarja 1929, zakon o izvrševanju kazni na prostosti od 16. februarja 1929 in zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929. Knjižica je z ozirom na njeno vsebino neobhodno potrebna vsem praktičnim juri-stom, časnikarjem, kakor tudi privatnikom. — Dober okus je posebna prednost Darmola, sredstva za odvajanje. Poleg tega učinkuje Darmol blago in brez bolečin. Zato ga odrasli in otroci radi uživajo. - Ogl. reg. S. Br. 7009/1936. — Pri zlati žili, bolečinah ▼ križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Joselovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. _Ogl. reg. S. br. 30474/35._ — Sam se je sodil. Orožniki na .Težiti so v lonedeljek aretirali 37 letnega samskega ključavničarja Aniona Srčnika, doma iz Mengša, ker jo bil osumljen, d« je v ti veh mesecih izvršil na Po-eavju na raznih krajih večjo vlomne tatvino. Na orožniški postaji jo orožnikom priznal vse tatvine, ki so mu jih mogli doknzati. V ponedeljek okoli 21. so orožniki Srčnika privedli v ljubljansko sodne zapore in ga izročili iotniški upravi. Srčnik jo bil po končanih formalnostih glede sprejema odveden v samotno celico št. 53. Tu se ni vlegol na posteljo. Službujoči paznik je okoli 23.15 pogledal v celico in našel Srčnika obešenega na hlačni jermen. Poklicani zdravnik dr. A. Debo-Ijak jo tnogol ugotoviti lo nastop smrti. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Pariz, 23, junija. Chautemps je končno sestavil vladni kabinet in bo oh 23. odšel k predsedniku Lebrunu (po zahodno-evropskem času, ki je eno uro za našim — op. ur.), da mu bo predložil novo vlado. Ministrski predsednik je Chautemps, podpredsednik Leon Blum, prvi državni minister Albert Sarraut, radikal- socialist, drugi Maurice Violett od združenih socialistov, tretji Paul Faure, socialist, narodno-obrambni minister je Daladier, zunanji minister Delbos, pravosodni Auriol, notranji Donnoy, finančni Georges Bonnet, radikal-socialist, sedaj poslanik v Washingtonu, minister za zrakoplovstvo Pterre Cot, prosvetni minister Zay Jean, Ljubljana V Ljubljani, 23. junija Gledališke Drama: Sreda, 23. junija: »Tisočak v telovniku«. Red Sreda. — Četrtek, 24. junija: Zaprto. — Petek, 25. junija: »Tisočak v telovniku«. Red Četrtek. — Sobota, 26. junija: »Tisočak v telovniku«. Red A. Opera: Sreda, 23. junija: Zaprto. — Četrtek, 24. junija: »Car Kalojan«. Red Četrtek in red C. — Petek, 23. junija: Zaprto .— Sobota, 26. junija: »Prodana nevesta«. Izven. Prireditve in zabave Na današnji sklepni produkciji drž. konserva-torija, ki se prične točno ob četrt na 7. v veliki filharmonični dvorani, igra kot prvo točko gosp. Kajetan Btirgar I. stavek Mendelssohnovega violinskega koncerta s spremljevanjem simfoničnega orkestra drž. konservatorija in Orkestralnega društva Glasbene Matice. Nadalje nastopijo na tej produkciji naslednji gojenci: Orel Anton (bas), Dolničar Vladimir (bariton), Korunovič Ljiljana (mezzosopran), Prettner Karol (flavta), Ivančič Sonja (sopran), Ažman Zoran in Herman Otmar (trobenta), Vrhovnik Josip ter Pegan Leander (pozavna), Lupša Friderik (bas), Polajnar Ljudmila (sopran), Raubar Miljutin (klarinet), Adamič Bojan (klavir), Korunovič Ljiljana (mezzosopran) in Zakrajšek Majda (sopran), Osterc Marta (klavir). Opozarjamo na to produkcijo. Podrobni spored, ki velja kot vstopnica, se dobi v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Sestanki Fantovski odsek šentpeterskega prosvetnega društva ima drevi ob 20 zadnji sestanek pred počitnicami. Dekliški krožek prosvetnega društva sv. Jakob. Pridite danes ob 6 na letno telovadišče na Prule. Tiste, ki ste ob 6 zadržane, pa ob 8 v društvene prostore na Privozu, da se pomenimo radi izleta! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Trnovski prosvetni praznih se bliža Le še borih 14 dni nas loči od prosvetnega praznika, ki ga v ljubljanskem Trnovem pripravljajo sebi in katoliškim prosvetnim delavcem vsega ljubljanskega okrožja tamkajšnja agiloa katoliška mladina. 30 letnico prosvetnega društva bomo praznovali! V človekovem življenju 30 let ne pomeni dosti. V življenju in delovanju prosvetnega društva pa taka doba pomenja že delo dveh rodov, delo polno tihih žrtev in delavne ljubezni, delo plemenite nesebičnosti premnogih skromnih osebnjsti. Le v kratkih društvenih zapisnikih je ohranjena zunanja slika tega dela, njega pravo vrednost pa. pozna le, kdor je sam pil iz vrelcev katoliške ljudske prosvete. In vsi taki bomo 3. in 4. julija t. 1. s svojo navzočnostjo pripomogli k čim veličastnejšemu poteku trnovskih slavnosti! Novi prapor dobimol Prapor je zunanji znak borbenosti in strumnosti, pa tudi zvestobe in vdanosti. Zato vsak novi prapor pozdravljamo in se ga vzradostimo, ker nam je porok, da vrste katoliških prosvetnih delavcev jeklenijo in se za odločilni spopad z zmotami našega časa pripravljajo. Pomnimo! V soboto 3. in nedeljo 4. julija je naša dolžnost, da prisostvujemo prazniku katoliške prosvete v Trnovem! Obiščite slikarsko razstavo Lepavac - Magolič - Bregar v Jakopičevem paviljonu Odprta od 9 dopoldne do 7 zvečer 1 Dijake III. realne gimnaiije v Ljubljani vabim, da se udeleže pogreba profesorja Franca Ko-bala, ki bo v sredo 23. t. m. Zberite se ob 14.45 nasproti hiše žalosti na Tvrševi c. 171 Ravnatelj. 1 Rdeči križ v Ljubljani naznanja svojemu članstvu tužno vest, da je umrl njegov odlični odbornik in požrtvovalni delavec gospod profesor Franc Kobal. Vljudno pirosimo vse članstvo in prijatelje Rtločega križa, da se pogreba v obilnem številu udeleže. 1 Šentpetrsko prosvetno društvo obvešča vso članstvo, da sc polnoštevilno udeleži svete mašo. za pokojnim častnim članom gospodom Srebotoni Ivanom. Sveta maša se bo brala v četrtek, dne 24. t. m. ob pol 7. v cerkvi sv. Petra. 1 Zoo — živalski vrt v Tivoliju tik.velesejma, jo izpopolnjen še z novim! živalmi. Zoo bo odprt za občinstvo od četrtka, dno 24. t. m. daljo dnevno od 10. do 12. Vstopnino za odraslo 2 Din, za otroke, dijake in vojake pa 1 Din. Z vstopnino se krijejo stroški za krmljenje živali, ki so precej visoki. Zato pridno obiskujte nnš živalski vrtlč, da bo omogočen njegov obstoj in razvitek k velikemu živalskemu vrtu, ki bo nova velika privlačnost našega mosta. 1 Prod trgovskim davčnim nrfborom se bodo obravnavali predlogi davčno uprave za sledeče pridobitne stroko: dno tt. julijo 1937 ob 8.; kavarne; dne 6. juliju t. 1. ob 9.: gostilno, od črko A za javna dela Henri Queuille, minister za narodno zdravje Mark Rucart, poštni minister Cesar Auguste, minister za mornarico Campinchi, za trgovino Chapsal, Državni tajniki pa so: v državnem svetu Vili-am Berdrand, v zunanjem" ministrstvu Fracois De-tessan, v notranjem Raoul Aubaud, v finančnem Albert Serol, v mornariškem Francois Blancho, v zrakoplovnem Henri Andraud, v telesno-vzgojnem Leo Legrange, pri javnih delih Paul Ramadier, v ministrstvu za trgovsko mornarico Henri Taaso, v trgovinskem Max Hymans, v poljedelskem Andre Llautey. Ker se novi finančni minister Georges Bonnet ne more prej vrniti iz Washingtona, so zasedanja parlamenta preložena do 29. t. m. Ob tem zasedanju šele bo Chautemps predstavil parlamentu novo vlado. do vštete črke S; dne 7. julija ob 8.: gostilne, od črke Š do vštete črke Z in priklopi jene občine, delikatese in vinotoči. Seznami davčnih zavezancev in davčnih osnov teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 22. do 29. junija t. 1. 1 Podporno društvo za gluhonemo mladino jc prejelo po gospe Josipini Urbančič din 5000 kot volilo njenega blagopokojnega soproga g. Josipa Urbančiča, veletrgovca in posestnika v Ljubljani, za kar izreka upravni odbor društva kar najiskre-nejšo zahvalo. I Pojasnila za vpis v jadralno šolo na Blokah, ki se otvori 1. julija 1937, daje pisarna Gradišče 7. — dvorišče levo in sicer vsak dan od 8 do 10 predpoldne. 1 Še nekatere posestne spremembe. Pivovarna in tovarna špirita >Briider Reininghaust s sedežem v Steinfeldu pri Gradcu, ki je imela pred vojno v Ljubljani glavno zalogo piva in mnogo odjemalcev po naših krajih, jc sedaj prodala hišo št. 15 v Frankopanski ulici, kjer so se pred 1. 1914 dostikrat vršili razni politični shodi in sestanki eocijalnib demokratov, kakor tudi k njej pripadajoči vrt in dalje ves gostilniški inventar trgovcu Juliju Zupanu, Ljubljana VIL za kupnino 400.000 Din. V Dalmatinovi ulici št. 5 stanujoča posestnica Anežka Krivičeva je kupila od Josipa Mavriča trinadstropno hišo št. 53 na Tyrševi cesti za 800.000 Din. 1 Idila Mestnega loga pred sodniki. Neki 72-letni starček je sprejemal v svojo borno kočo v Mestnem logu in dajal zavetišče mladim nepridipravom, ki so mu tja znašali najrazličnejše nakradeno blago. Glavna organizatorja vlomov in tatvin sta bila 22 letni Jože Kučko, 6amski delavec iz Mirne peči, in 23 letni Lojze Erjavec, mesarski pomočnik iz Krške vasi. Od februarja do sredi aprila sta izvršila sedem večjih in manjših tatvin v mestu in naplenila mnogo blaga, zlasti obleke, perila, obutve, dalje tudi 56 raznih razglednic, flobertovko in veliko množino jestvin od-nosno masti. V Mestnem logu so imeli dostikrat prave nočne veselice. Blago so iz previdnosti pred nepoklicnimi osebami imeli zakopano globoko v zemlji. Z vlomi sta Kučko in Erjavec2 leti riliki zadnjih velikih povodnji. j znaša 439.547.50 Din. m Oddaja Grajske kleti. Restavracijo iGrajska ; klet«, ki jo ima do-.edaj v najemu g. Basletič, bo I mestna občina, ki jo lastnica gradu, v kratkem ' oddala v najem -potom razpisa.