Proletarci vseh dežel, združite set PRAYICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina, plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Na Dan republike je začel obratovati v železarni v Sisku nov plavž Novi sredmjevalovni radijski oddajni postaji v Beogradu in Zagrebu Živo srebro — Glose b »Kralju Learuc v ljubljanski Drami Konferenca Slovansko-italijanske antifašistične unije — Fdzkulfura Leto X. — Štev. 284. Ljubljana, četrtek, 1. decembra 1949, Izhaja vsak dan razen ob petkih I Mesečna naročnina din 45.— Cena din 2.— Po vsej državi so slovesno proslavili praznik ljudske revolucije Slovesni proslavi v Beogradu je prisostvoval maršal Tito člana AVNOJ-a Žarka Zrenjanina. Z zborovanja so poslali pozdravni brzojavki maršalu Titu in vladi FLRJ. Posebno slovesno so proslavili Dan republike mladinci in mladinke na gradbišču Novega Beograda. Zborovanja so se udeležili tudi minister za rudarstvo zvezne vlade Svetozar Vukma-novič-Tempo,^ tajnik Mestnega komiteja Rato Dugonič, predsednik CK Ljudske mladine Jugoslavije Milijan Neoričič in drugi. Na zahtevo mladincev je spre- fovoril tudi tov. Tempo, ki je v krat-em govoru poudaril pomen napora naših delovnih ljudi v graditvi socializma. Beograd, 30. novembra. — V ponedeljek zvečer je bila v Narodnem gledališču v Beogradu slavnostna proslava na čast šeste obletnice naše ljudske države. Slavnostne akademije se je udeležil generalni sekretar CK KPJ tov. Tito s člani Politbiroja _ tovariši Aleksandrom Rankovičem, Borisom Kidričem, Mošo Pijadom,^ generalnim polkovnikom Ivanom Gošnjakom in Bla-goje Neškovičem. Prav tako so se akademije udeležili člani Centralnega komiteja KPJ, sekretar CK KP Srbije Petar Stambolič s člani Politbiroja in Centralnega komiteja KP Srbije, predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, člani vlade FLRJ in vlade LR Srbije, predsednik Cen-’ tralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, predsednik Centralnega odbora AFZ Vida Tomšič, sekretar Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije Milijan Neoričič, načelnik generalnega štaba Jugoslovanske armade generalni polkovnik Koča Popovič, generalni polkovnik Peko Dapčevič, generali Jugoslovanske armade, politični sekretar mestnega komiteja KP Srbije za Beograd tov. Rato Lugonjič s člani mestnega komiteja, Predstavniki množičnih organizacij in beograjske univerze ter kulturni in favni beograjski delavci. Referat »Šest let ljudske države« je imel član Centralnega komiteja KPJ tov. Veljko Vlahovič. * Slovesna proslava Dneva republike je bila tudi po vseh drugih krajih naše države. Proslave v Sarajevu so se udeležili člani Politbiroja CK KP Bosne in Hercegovine s tov. Djurom Pucar-iem na čelu, člani CK KP Bosne in Hercegovine, člani vlade, predstavniki JA in predstavniki množičnih organizacij. Referat ob obletnici ustanovitve FLRJ je imel tov. Hasan Brkič, član Politbiroja CK KP Bosne in Hercegovine. Slovesnega zborovanja v Zrenjaninu se je udeležilo 20.000 ljudi, ki ,so .navdušeno manifestirali tov. Titu in Partiji. Na zborovanje je prispel tudi Ptedsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, ki je govoril o nastanku naše države ter orisal lik V Trbovljah je bilo proglašenih 192 udarnikov in nagrajenih 971 najboljših delavcev Trbovlje, 30. novembra. — Včeraj dopoldne ob pol 10. uri so ee zbrali prebivalci trboveljske doline na slavnostno zborovanje v čast Dneva republike. Na zborovanje so povabili tudi člane ostalih rudarskih in drugih delovnih kolektivov. Iz podjetja »Nafte« iz Dolnje Lendave je prispel brigadir Hukič s svojo brigado, iz rudnika Mežica Valentin Kapun, iz Idrije šestkratni udarnik Karel Siminčič, iz tekstilne tovarne Maribor enajstkratna udarnica Marija Grilc. Zborovanju so prisostvovali tudi član Politbiroja CK KPS Janez Hribar, minister, za delo Martin Greif, predsednik GO ZSS Janko Rudolf, zastopniki JA z generalmajorjem Petrom Stantetom na čelu, sekretar CU sindikatov rudarjev Nikola Kotle in sekretar okrajnega komiteja KPS Dušan Povše. Na zborovanju je govoril tovariš Janez Hribar in čestital trboveljskim rudarjem k velikemu prazniku — Dnevu republike. Trboveljske rudarje sta pozdravila še minister za delo Martin Greif in predsednik GO ZSS Janko Rudolf. Na zborovanju so proglasili 96 udarnikov iz trboveljskega premogovnika, nagrajenih pa je bilo 971 najboljših delavcev. Centralne rudarske delavnice so proglasile 39 udarnikov, mestna rudarska podjetja 7 udarnikov, gradbeno podjetje »Zidar« pa 50 udarnikov. Na Dan republihe fe začel obratovati v Železarni v Sishn nov plavi Na slavnosti le govoril dan Polilblrola CK KPJ rranc LeskoSeK Slovesne proslave 29. novembra v inozemstvu V Rimu Rim, 30. novembra. Dopisnik Tanjuga poroča: V veliki dvorani gledališča Quirino je bil prirejen ob obletnici jugoslovanskega narodnega praznika koncert jugoslovanske sodobne glasbe. Na sporedu so bila dela Stefana Hrističa, Stanojla Raičiča, Petra Konjevida in Jakova Gotovca. Pri izvedbi 6poreda so sodelovali znani jugoslovanski umetniki: prvakinja zagrebške Opere Dragica Martinis, profesor Mirko Dorner, docent zagrebškega konservatorija, orkester rimske radijske postaje pod vodstvom dirigenta simfoničnega orkestra beograjskega radia Zivojina Zdravkoviča. Na koncertu, ki je vzbudil v rimskih glasbenih krogih veliko zanimanje, 60 bili navzoči tudi člani jugoslovanski]] političnih predstavništev v Ri-n,.u pod vodstvom pooblaščenega mi- jugoslovanske kolonije v Rimu, večje število bivših italijanskih partizanov ‘er mnogo prijateljev nove Jugosla-Vlie. Z dolgotrajnim ploskanjem so Pozdravili izvedbo sporeda. V New Torku New York, 30. novembra. Ob Dnevu republike je generalni konzul FLRJ v New Yorku Miodrag Markovič pri-fedil slovesni sprejem. Sprejema se je Udeležilo večje število ameriških javnih in kulturnih delavcev, člani konzularnega zbora v New Yorku ter Predstavniki Američanov jugoslovanskega porekla. V Švici Bern, 30. novembra. Delovni kolektivi jugoslovanskih predstavništev v »vici' so sinoči proslavili Dan repu-Pjike. Na slavnostni akademiji, ki je bila ob tej priliki na poslaništvu FLRJ , Bernu, je govoril poslanik FLRJ Mi* *?ti Ristič. Njegov govor so spremljali uol go trajni aplavzi in vzkliki Komunistični partiji Jugoslavije in maršalu Htu. Z akademije 60 poslali pozdravno j^ojavko Prezidiju Ljudske skupščine Na Dunaju . Dunaj, 30. novembra. Dopisnik Tan-ijjga poroča: V počastitev jugoslovan-kuga narodnega praznika — Dneva re-publike — je bil v veliki koncertni uvornni »Vereina« na Dunaju simfo- 11 i koncert. Na koncertu je bilo navzočih okrog 1300 gostov, med njimi tudi člani avstrijske vlade, člani diplomatskega zbora, člani Društva Avstrija—Jugoslavija, člani jugoslovanske kolonije ter večje število javnih in kulturnih delavcev. Dunajski simfonični orkester je izvedel pod vodstvom dirigenta ljubljanske Opere Sama Hubada dela jugoslovanskih skladateljev Osterca, Škerjanca, Barano-viča in Gotovca. Kot solist je nastopil znani jugoslovanski pevec — bariton Vladimir Ruždjak. Brzojavka uslužbencev FLRJ na Dunaju maršalu Titu Dunaj, 30. nov. Dopisnik Tanjuga poroča: Ob priliki 29. novembra so poslali uslužbenci FLRJ na Dunaju maršalu Titu brzojavko, ki pravi med drugim: »Mi, uslužbenci FLRJ na Dunaju, Vam pošiljamo s slavnostne akademije, ki je bila o priliki 29. novembra, dneva naše republike, plamteče in borbene pozdrave, navzlic obrekovalni gonji informbirojev-skega tabora. Naša država z Vami in našo slavno Partijo na čelu zavestno in vztrajno uresničuje socializem, srečnejše življenje in blaginjo vsem narodom naše junaške domovine. Velike delovne zmage naših ljudi in enotnost ljudskih množic, zbranih okrog Vas in Centralnega komiteja naše junaške Partije, so najboljši odgovor vsem tistim, ki danes delajo proti utrditvi miru, mirni graditvi in sodelovanju med narodi, pa najsi bi bili v katerem koli taboru. Ponosni smo na pot naše slavne Partije, ki nas je vodila v dneh borbe proti fašističnemu zatiralcu in domači reakciji in tudi danes v. borbi za socializem ter zmago resnične mar-ksislično-leninistične znanosti nad revizionističnimi odkloni komunističnih partij na čelu z VKP(b).« Socialni klub Šibeničanov maršalu Titu York, 30. nov. Dopisnik Tanjuga poroča: Odbor Socialnega kluba okraja Šibenik iz New Yorka in okolice je poslal ob Dnevu republike maršalu Titu tole brzojavko: »Ob narodnem in državnem prazniku šeste obletnice 29. novembra 1943. leta pošiljajo člani Socialnega kluba okraja Šibenik iz New Yorka in okolice Vam, dragi maršal, preko Vas pa vsemu našemu ljudstvu plamteče in iskrene tovariške pozdrave ter prisrčne čestitke. Vse laži in obrekovanja, žaljivke in grožnje, izzivalni obmejni incidenti, sabotaže ter gospodarska blokada po ZSSR in kominformovskih državah nas niso prestrašile niti omajale, enako pa tudi Sisak, 30. novembra. (Tanjug.) Na čaet Dneva republike je bila včeraj na gradbišču kovinskega kombinata železarne v Sisku slavnost, na kateri so izročili v obratovanje prvi plavž novega giganta petletke. Nad 30.000 delovnih ljudi iz Siska in okolice je proslavilo to zmago z veličastnim zborovanjem, ki 60 se ga udeležili minister za težko industrijo zvezne vlade in član Politbiroja CK KPJ Franc Leskošek, člani Politbiroja CK KP Hrvatske Antun Biber, Marko Belinič in Rade Zigič, predsednik planske komisije vlade LR Hrvatske in član CK KP Hrvatske Marijan Cvetkovič, podpredsednik vlade LR Slovenije Marijan Brecelj, predsednik okrajnega ljudskega odbora Zagreba Mika Špiljak, v imenu Jugoslovanske armade generalni poročnik in član CK KPJ Vlado Janjič ter predstavniki množičnih organizacij. ZUNANJI MINISTER EDVARD KARDELJ IN MILOVAN DJILAS sta se vrnila z zasedanja Generalne skupščine OZN Beograd, 30. novembra (Tanjug). — Danes so prispeli z vlakom v Beograd z zasedanja Generalne skupščine OZN voditelji jugoslovanske delegacije podpredsednik vlade in zunanji minister Edvard Kardelj, minister zvezne vlade Milovan Djilas ter člana delegacije Veljko Mičunovič in Vladimir Dedijer. Na železniški postaji 60 delegacijo sprejeli člani’ Politbiroja CK KPJ Aleksander^ Raukovič, Moša _ Pijade, Blagoje Neškovič in Boris Kidrič, predstavniki Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, elani vlade FLRJ, predsednik vlade LR Srbije Petar Stambolič s člani vlade LR Srbije, predstavniki Prezidija in vlad drugih ljudskih republik, _ predstavnik JA generallajt-nant Miloje Milojevič, pomočnika ministra za zunanje zadeve Vladimir Popovič in Leo Mates z načelniki oddelkov ministrstva za zunanje zadeve, predstavniki TOOF, predstavniki množičnih organizacij ter«kulturni in javni delavci. V imenu CK KPJ in zvezne vlade je na zborovanju govoril minister za težko industrijo zvezne vlade Franc Leskošek. Dragi delavci, tehniki in inženirji! Tovariši in tovarišice gostje) Dovolite mi, da vas pozdravim v imenu CK KPJ in v imenu zvezne vlade ter povem nekaj besed o zgodovini tega novega in velikega železokombinata, v katerem danes slavnostno izročamo obratovanju prvi plavž, da povem nekaj besed o velikih uspehih naših delavcev in strokovnjakov, o težavah, ki smo jih imeli, da povem našim sovražnikom o njihovem škodljivem početju, da njihova nesramna obrekovanja in sabotaže niso omajale naših delovnih ljudi, temveč povzročile srd in gnev proti obrekovalcem in saboterjem in še bolj utrdile zavednost naših delovnih ljudi, njihovo pobudo, izumiteljstvo, zaupanje v Partijo, njeno vodstvo in v tovariša Tita. Zato sporočamo vsem sovražnikom; Ni vam uspelo vaše škodljivo početje. Čez nekaj hipov bo začel obratovati plavž. Nato je goypxil minister Leskošek o zgodovini graditve tega plavža. Med drugim je dejal: Zaradi potrebe, da v Jugoslaviji zgradimo valjarno za brezšivne cevi, Je bilo sklenjeno, da se zgradi v Sisku, razen sedanje železarne, modem kovinski kombinat, ki bi obsegal plavže jeklarne z martinovkami in valjarne brezkrvnih cevi. Zaradi pomanjkanja načrtov je bilo sklenjeno zgraditi plavže, ki bodo podobni jeseniškim plavžem, zgraditi jih z domačimi strokovnjaki in gradivom. Junija 1948 je napravil tov. Drago Cerar generalni načrt kot podlago za vse gradnje. Arhitektonsko-projektivni zavod v Zagrebu je začel izdelovati gradbene projekte, ki jih je vodil za železarno Sisak gradbeni strokovnjak ing. Karlo Polc. Hkrati so začeli na Jesenicah izdelovati podrobne konstruktivne načrtf. Zaradi velikega pomanjkanja konstruktorjev so se morali lotiti izdeiave samo nujno potrebnih objektov, za katere sploh ni bilo nikakih načrtov, za druge objekte pa so uporabili deloma načrte jeseniške železarne. Popolnoma na novo so skonstruirali poganski stroj poševnega dvigala, zasipno pri- pravo, bunkerske zapirače, bunkersko opremo, žerjavske proge za skladišče rude in koksa, kruperje, plinske čistilce, elektroventilatorje, poševno dvigalo z mačkom in protiutežjo, merilno postajo z velikim številom instrumentov, plinovode in zrakovode, zapirače pri plinovodih, vodne zapirače, desintegrator, plinske sušilnice, načrte za razvod električne energije s številnimi stikali, elektropri-pravami in napravami, energetske načrte pod vodstvom inženirja Selanca, konstruktivne načrte za batne pihače (šobe) pod vodstvom inženirja Kahleja, različne transportne in žerjavske naprave pod vodstvom profesorja inženirja Kovačevca. Število vseh novih načrtov znaša nad tisoč, ki so jih razen omenjenih izdelali še konstruktorji jeseniške železarne, študenti metalurške fakultete ljubljanske univerze, dijaki srednje tehnike v Ljubljani in razpoložljivi konstruktorji železarne v Sisku, med katerimi je bila tudi skupina nemških ujetnikov. V začetku maja 1948 so se začela naročila za gradivo. Hkrati so bili dani ukazi za izdelavo posameznih delov in konstrukcij. Tako je prevzel »Tretji maj« na Reki izdelavo celokupnih konstrukcij za plavž, livarno, poševno dvigalo, prašnice, vodne zapirače in sušilce, plinske zapahe, plino- in zrakovode, rezervoar in stopnice na dimniku, »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu je prevzel izdelavo kruperja, »Vulkan« na Reki pogonskega stroja za poševno dvigalo, »Titovo bro-dogradilište« v Kraljeviči premične transporterje, »Ivo Lola Ribar« vlite dele, njihovo obdelavo za plavž, jeseniška železarna elektroventilatorje in precizne tehtnice za zasipne vozičke, guštanjska železarna jeklene odlivke, TAM v1 Mariboru sodobne puščice za olje znamke »Bosch«, »Tehtnica« v Celju vagonske tehtnice po 400 in 60 ton, železarna v Varešu vodovodne cevi, armaturo, rože za kruperje, »Prvomajska« v Zagrebu batne pihače, »Sila« v Zagrebu dele za opremo laboratorija, »Elektromontaža« elektropriprave in elektronaprave, »V. Četkovic« v Zagrebu električne instalacije, železarna v Sisku pa desintegratorje. Nadaljevanje na 2. strani. Na Jesenicah je bila izročena v obratovanje valjarna debele pločevine Govor predsednika vlade LR Slovenije Mihe Marinka Jesenice, 30. novembra. — V torek, na praznik republike, je začela obratovati nova valjarna za debelo pločevino. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko, ki je čestital graditeljem k tej pomembni zmagi. V govoru, ki ga je imel na slovesnosti, je rekel: Tovariši kovinarji, metalurgi, delavci, mojstri in tehnični voditelji! Tovariši graditelji, dragi gostje! Današnjo proslavo Dneva socialistične republike Jugoslavije proslavljamo na svojstven način, ki je lasten samo resničnim graditeljem socializma v naši deželi. Vsi delovni kolektivi slavijo danes svoje delovne zmage. Skoraj da nj v naši deželi tovarne, rudnika, gradili-šča, ki ne bi že pred tedni in meseci začel delovno tekmovanje v počastitev Eraznika naše socialistične republike, •anes delajo bilance in slavijo delovne zmage, proglašajo tisoče novih udarnikov in odlikujejo mnoge heroje dela. Veliko je število podjetij, ki že danes slave izpolnitev svojega letnega plana. Potem, ko je omenil velike napore naših delovnih kolektivov za izpolnitev planskih nalog, je dejal: Pri proslavi današnjega praznika pa je še nekaj pomembnejšega za razvoj in polet naše industrializacije. Stavlja se v pogon vrsta novih velikih proizvodnih objektov. Med temi je eno najvažnejših tu — ta naša nova valjarna. Jeseniški delovni kolektiv jo ponosno postavlja v prvo vrsto med veuke metalurške objekte, ki se prav tako danes dajejo v pogon, kakor so n. pr. prva 150-tonska visoka peč v Sisku, npya 40-tonska martinovka in 2 globinski peči v Zenici. To so dejstva, že sama po sebi izredne važnosti in odločilnosti za hitro industrializacijo naše dežele, za utrditev naše neodvisnosti, za dvig gmotnega standarda našega ljudstva. našega junaškega ljudstva pod Vašim pravilnim in modrim vodstvom. Ponosni smo na vaše junaško stališče in tudi na velike gospodarske, politične in diplomatske zmage, ki jih dosegate navzlic vsem oviram in težavam. Zavedamo se vaših nadčloveških naporov, težke borbe in gotove zmage, ki jo podpira in pozdravlja velikanska večina naših izseljencev.« Brzojavko 60 podpisali predsednik odbora Aleksander Jurič in drugi člani odbora. Še važneje pri teh dejstvih pa je — kako smo te zmage izvojevali, kakšne ovire smo morali pri tem premostiti, kakšne zlohotne nakane, najprvo zahrbtne — potem pa odkrite, smo s tem preprečili našim zagrizenim kominfor-movskira nasprotnikom, ki so zastavili vse svoje sile, uporabili vsa najnizkot-nejša sredstva, da bi onemogočili našo industrijsko osamosvojitev. Če z današnjimi našimi očmi — po vseh teh težkih izkušnjah zadnjega leta 'in pol, ki jih imamo z njimi — pogledamo nekaj let nazaj, vidimo popolnoma jasno prave razloge, zakaj so že leta 1946. in 1947. cincali pred sklenitvijo pogodbe za nabavo peterih plavžev, za katere je prosilo naše državno vodstvo. Mi smo takrat dobrodušno verjeli v njihove izgovore na njihove lastne težave, s katerimi so odlašali z dobavo plavžev in postavljali 5 in še večletne dobavne roke, na katere mi nismo mogli čakati. Danes jasno vidimo, da so oni že takrat zahrbtno vodili politiko gospodarskega podjarmlje-vanja. Oni niso imeli namena, da bi kar koli dali iz svojih rok, kar bi pomagalo industrializaciji naše dežele. In tudi niso dali. \ teku zadnjega leta pa so prisilili tudi druge vzhodnoevropske dežele, ki so padle v njihovo odvisnost, da prekinejo dobavljanje industrijskih naprav. Mi imamo konkretne primere, kako so hoteli preprečiti našo današnjo proslavo. Do letošnjega maja so nas vlekli za nos okrog dobave načrtov in armature za potisno peč ter specialnih elektromotorjev za progo valjanje. S kako zagrizeno doslednostjo gredo po tej poti, kaže še drug konkreten primer s hidrocentralo v Mostah. S svojo brutalnostjo so šli do skrajnih meja svojih možnosti, da so segli tudi po dobavah privatne firme v sovjetski okupacijski coni Avstrije, ko je la že nakladala na vagone hidroelektrične naprave, ki jih je ona izdelala po specialnih načrtih za to centralo. Samo njim se imamo zahvaliti, da v Mostah še niso začeli z montažo hidroelektrič-nlh naprav. Takih in podobnih primerov imamo celo vrsto v raznih krajih Jugoslavije. Toda kakor drugod po Jugoslaviji, tako ste se tudi tu lotili, da z lastnimi sredstvi in iznajdljivostjo rešujete zagato, v katero so nas pahnili komin-formovski voditelji. Tu je dokaz sposobnosti, iznajdljivosti, poguma, patriotičnega zanosa vas, I naših tehničnih strokovnjakov, praktične spretnosti in marljivosti naših mojstrov, monterjev, strokovnih delav-' cev. Skladnemu sodelovanju in delovnemu poletu celotnega graditeljskega kolektiva na Jesenicah, na samem mestu gradnje, v projektirnici, livarni, v strojnih in mehaničnih delavnicah, v Litostroju, v tovarni »Rade Končar« in »Franc Leskošek«, v Guštajnu, Železniku in drugih tovarnah ter pri »Gradisu« — se ima naša socialistična skupnost zahvaliti za ta nov, nad vse dragocen objekt naše težke industrije. Naša socialistična skupnost in njeno vodstvo vam zato izrekata vso zahvaio in globoko priznanje. Zatem je med drugim rekel: Tu sem, na lice mesta, naj bi prišli naši »kritiki« in nesramni klevetniki, da ugotove dejansko »stanje Komunistične partije Jugoslavije«. Tu bi videli našo pravo stvarnost. Tu bi spoznali revolucionarni delovni polet našega delavskega razreda. Spoznali bi učinek njihove zahrbtne politike klevetanja in sabotaže, ki so ga dosegli pri naši ljudski inteligenci, zlasti tehnični, ki se je z objavo famozne resolucije s podvojeno silo vrgla na rešitev ogromnih tehničnih nalog, ki so se poslej nakopičile na njenih ramenih. Ce je kdo izmed teh dotlej še dvomil v izglede naše prihodnosti, se je poslej iz užaljenega patriotičnega in stanovskega ponosa lotil dela. Narodna zavesi in ljubezen do svoje rodne dežele je bila močnejša od vseh predsodkov. In rezultati naše skupne revolucionarne aktivnosti so tu. Ob tej vztrajnosti našega delavskega razreda, ki ji zvesto stoji ob boku taka tehnična inteligenca, kakršna je naša, se bodo morali skrhati vsi sabo-terski napori našib kominformovskih in vseh drugih nasprotnikov. Morali se bodo razkrinkati do golega kot škodljivci človeškega napredka. Naš primer vztrajne borbe za ustvarjanje lastne materialne podlage našemu napredku in ljudskemu blagostanju, vztrajne borbe ljubosumnega čuvanja naše neodvisnosti, jačanja naše obrambne sposobnosti za krepitev miru bo vzor in vzpodbuda tudi drugim narodom. Mi se ne bomo zapirali sami v sebe, ne bomo skrivali pred samim seboj naše zaostalosti, marveč se bomo učili vsepovsod pri drugih narodih, da njihove tehnične in civilizacijske pridobitve, ki bi mogle koristiti naši socialistični ljudski skupnosti, presadimo tudi na naša tla. S tem bomo najbolj koristili sebi in obenem dajali svoj prispevek razvoju naprednih sil v svetu. Govor tovariša Franca Leskoška v Sisku Nadaljevan je z 2. strani. Gradbena dela so prevzeli »Tehn;ka« v Zagrebu, in sicer visokogradnje »Viadukt« v Zagrebu, nizkogradnje »Banija< v Sisku, dimnik pa je zgradila zagrebška »Vatrotehna«. Prva gradbena dela je začela »Tehnika« sredi julija 1943, prva montažna dela na kruperju št. 1 pa so se začela 5. decembri 1948. Največ)?, težava pri gradbenik delih je bila v tem, ker je bilo treba hkrati izdelovati gradbene projekte in jih uresničevati na terenu. Zato so se dela zakasnila in je gradbeno ministrstvo LR Hrvatske poslalo na pomoč podjetje »Viadukt«, ki je prevzelo r.irke gradnje, da^ bi plavž lahko začel obratovati v določenem roku. Montaža konstrukcij prvih treh kruperjev je bila končana marca 1949. Montažo so opravili monterji »Dju-re Djakoviča«. Monterji »Tretjega maja« | so začeli montirati prve stebre za livar- j no 5. maja, tako da je bila dvorana kon- I čana konec julija. Monterji »Djure Dja- ' kovica« so začeli aprila montirati plavž. [ Delo so končali konec maja. »Tretji maj« je začel montirati poševno dvigalo konec julija in končal delo do 20. novembra. »Djuro Djakovič« se je lotil konec maja montaže prašnic in končal delo 1. septembra, ko je začel montirati kruperske priključke, cevovode in armaturo. Monterji »Tretjega maja« so začeli v začetku maja montirati žerjavske proge z razponom 30 m in končali prvi del 20. novembra. »Tehnika« je začela izdelovati prva bunkerska poslopja maja in jih dogradila konec novembra itd. itd. Vse naprave novega plavža, razen večjih elektromotorjev in črpalk, ki so bile v reparaciji in iih je popravila železarna v Sisku, in kruperske ^armature ter merilnih instrumentov, ki jih je poslala tvrdka Durener, so domačega izvora, tako po zamisli ka- j kor tudi v izvedbi. j Merilne instrumente je montirala, ne- i katere od njih pa tudi izdelala skupina instrumentalnih mehanikov iz Jesenic pod vodstvom tov. Vilka Dereanija. Pogonski stroj poševnega dvigala je montiral »Vulkan« v času od začetka septembra do sredine novembra. Glede na kratek termin so pomagali pri montaži konstrukcij in naprav tudi člani skupin »Viadukta«, »Prvomajske«, »Elke«, »Je-dinstva«, tovarne parnih kotlov, železniške kurilnice v Sisku, »Slobode« v Sisku in Jugoslovanske armade v Sisku. Knfičen trenutek nri -'>ii>ni 7 denarnimi nagradami v znesku . 808 000 din. j" Po ondelitvi odlikovanj in nagrad je : govori! član Politbiroja CK KP Hrvatske | Marko Pelinič. ki je pozdravil delavce (Sradbenih in drugih nodietii. ki so zgra-J dili plavž, v imenu. CK KP Hrvatske, iz* vrtilnega odbora Iiudske fronte Hrvat-skff in o^lnstne'1! k^miteia CK Hr-* vatsl'** M-’rkn RrSnjč ie čestital delavcem in stroV-i-^T-^ori V 'toto.vni 7fna^i. Po •"•ebranih brzojavkah CK K^.T in CK KPH go «e gosti? udeležili slavno^ne izročitve obratovanju novetfa plavža. Natančno . ob 1.2 -'e minister za terko tnUtob zvokih himre »Hej o^enj v prvem r>1*»vžu. bodočega kovinskega orjaka v Nova ladja »Titograd« — še ena zmaga delovnega kolektiva ladjedelnice »3. maj« Šabac, 30. novembra Borci, podoficirji in oficirji Šabca in okoliških krajev 60 slovesno izročili prometu progo Šabac—Koviljača—Zvornik, Ta proga ima velik gospodarski pomen za našo državo, zlasti ga za te kraje ter pomeni prispevek k nadaljnji krepitvi in povezavi žitorodne Mačve in celotnega Podrinja v drugimi gospodarskimi središči, zlasti hidrocentrale z gradbenim materialom in drugimi potrebščinami. Proga ima poseben pomen zato, ker je del poti, ki povezuje z dolino Drine in Lima čez Črno goro te kraje naše države z Jadranskim morjem. Slavnosti v Šabcu, Ložnici, Koviljači, Zvomiku in v vseh manjših krajih, kjer teče proga, 60 se udeležile enote JA in več tisoč ljudi iz teh in okoliških krajev. Na zborovanju so bili navzoči člani CK KPJ in minister za železnice FLRJ Todor Vujasinovič, minister za gradnje FLRJ in ljudski poslanec jadranskega okraja Nemanja Markovič, član CK KP Srbije in finančni minister LR Srbije, generallajtnant Pavle Ilič ter predstavniki drugih množičnih organizacij in JA. Na zborovanju v Šabcu je kot prvi govoril Todor Vujasinovič, ki je med drugim dejal: »Pozdravljam vas v imenu našega CK in naše zvezne vlade. Čestitam graditeljem proge Šabac—Koviljača—Zvornik, borcem in oficirjem JA ter frontovcem Mačve, Podrinja in Posavske Tamnave. Veliika delovna zmaga, ki ste jo dosegli r’anes, ni pomembna samo za nadaljnji kulturni in gospodarski razvoj teh krajev naše države, ampak je tudi pomemben prispevek . za nadaljnji uspešni razvoj socializma naše države. Dejstvo, da plodna Mačva- in Podrinje šele danes, v novi Titovi Jugoslaviji, do- bivata svojo prvo železniško progo z normalnim tirom, dokazuje najbolj jasno, kako napačna in brezglava je bila gospodarska politika prejšnjih neljudikih režimov, ki so nekoč gospodarili v tej državi. Graditev železniških prog v novi Jugoslaviji ni več predmet političnih podtikanj, ocen in predvolivnih laži, pač pa je del premišljenega plana, ki naj preskrbi našim narodom v čim bližji bodočnosti lepše in srečnejše življenje. Graditev prog je del plana gradnje socializma, ta plan pa tudi strogo upošteva, da se čimprej zavrže prejšnja zaostalost in neenakost, ki je tako zavirala kulturni in gospodarski napredek v mnogih krajih naše države. Ta proga je del tega plana, del jo velike bodoče magistrale, ki bo povezala kraje Srbije in Bosne z drugimi naprednimi kraji naše države in omogočila nov neviden procvit. Proga naj da krajem, ki so bili doslej zapostavljeni, sodobno železniško linijo, ki bo s .igo progo. Najtežavnejše in največje delo na orogi bo zgraditev mostu čez Ibar pri . Raški Frontovc) so se zavezali, da jih bo delalo Reka, 30, novembra. - Četrta ladja, j »? mesec P«150? *» progi Nova žolez- naži državi, je zaplula z^a>cna do 7 >uh>a pn' ki so jo zgradili v na Dan republike prvikrat v morje. Ladja nosi ime glavnega mesta Crne gore »Titograd«. Nova motorna ladja je poslednja iz vrste ladij dvojčkov znamke »Zagreb«. Dve ladji te serije — »Zagreb« in »Skoplje« — že plovetst več mesecev po morju. Delavci ladjedelnice »3. maj« so slavili na Dan republike še eno zmago. Dogradili so trgovsko ladjo »Sarajevo«, ki bo v nekaj dneh vpisana v register naše trgovske mornarice. Pri Slovesni splovitvi »Titograda« so bili navzoči poleg velikega števila delavcev ladjedelnice »3. maj« tudi člani biroja mestnega komiteja KP Crne gore za Titograd Leko Radovič, član izvršilnega odbora Ljudske fronte Titograda Djur-djin Prnat in predstavnik titogra jekih delavcev večkratni udarnik Vaso Zečevič. Ko se je steklenica šampanjca razbila ob ladjinem trupu, je več sto ljudi z nestrpnostjo spremljalo premikanje ladje, Z največjim navdušenjem so vzklikali novi zmagi, Titu in Partiji. TOVARNA SAJ ZAČELA OBRATOVATI V Bakru so zgradili tovarno Gaj, drugo te vrste v državi Te dni se je v nji že začela poskusna proizvodnja, 29. novembra pa je začelo obratovati, več peči femed desetižh. Tovarna bo prejemaila surovine iz reške rafinerije. Saje bo izdelovala za industrijo sintetičnega kavčuka. Ko bo nova tovarna začela obratovati s polno zmogljivostjo, bo dajala dovolj pomembnih surovin indus'jip~ miija in obutve. Tovai-no so zgradili in opremili sami naši delavci in strokovnjaki. Naprave je izdelala delavnica prve tovarne saj v Kutini Elektrotehnični material je prispevala tovarna »Rade Končar«. Pri poskusnem obratovanju se je izkazalo, da so naši delovni ljudje dobro opravili 6vojo nalogo; izdelki nove tovarne so izvrstni. NOV INDUSTRIJSKI OBRAT ZA IZLOČANJE KORUZNIH KLIC Koruzne klice 60 pomembna surovina za pridobivanje olja. Številni večji mlini imajo že naprave, da izločajo' koruzne klice. Moka iz koruze, ki ne vsebuje klic, se ne pokvari; velika korist pa je tudi, ker pridobijo precej olja iz klic. V osiješki milarni pa so zdaj uredili industrijski obrat za izločanje koruznih klic in izdelovanje tehničnega olja iz klic, soje in sončničnega semena. Proizvodnja tehničnega olja bo seveda vplivala na proizvodnjo mila, ki se bo precej povečala. Naprave za nov obrat so izdelali sami naši strokovnjaki in delavci. Beograd, 30. novembra. — Polovica krajevnih ljudskih odborov in odborov v okrajih LR Srbije je v ponedeljek izvedla volitve za organe ljudske oblasti. S SLIKARSKE RAZSTAVE KOS—PAVLOVEC mmmmm. ti Uujuiii' Kos j , >.igiTs komuni ivm- i arlijc Slovenije na Črbino vem Icla 1937. Slika je nn »Kitajski razstavi Kos—Pavlovec, ki je bila odprta na Dan republike v Mo derni galeriji Velka udeležba na volitvah organov ljudske oblasti v Srbiji Velika udeležba volivcev izraža razpoloženje ljudstva LR Srbije, ki hoče skupno i- ljudsko oblastjo in pod vodstvom svoje Partije Egraditi socializem. Na voliščih, ki so bila okrašena s partijskimi in državnimi zastavami ter slikami naših najvlžjih voditeljev, se je od ranega jutra razlegala pesem, s katero je ljudstvo slavilo graditev socializma. Volitve so bile v več krajih zaključene že ob 12. uri. V obmejnih vaseh blizu romunske meje, v Vojvodini, Sredi3tu, Sočici, Mesiču, Jablanici in Markovcu so bile volitve končane " že do 12. ure s stoodstotno udeležbo volivcev. Po končnih rezultatih je v okraju Beli Crkvi volilo 99,2% vseh volivcev, med njimi 88.9% za kandidate Ljudske fronte. V stavilkem okraju je prišlo volit 100% vseh vpisanih volivcev. 99.4% je volilo za listo Ljudske fronte. Od 99.7% volivcev v okraju Jaši Tomiču je volilo za kandidate Ljudske fronte 98.5% vBeh volivcev. V bjelopalanškem okraju ob bolgarski meji je volilo 98.3% volivcev, med njimi 92.8% za Ljudsko fronto. Lepi uspehi so bili doseženi tudi v Užiški Po-žegi, kjer je glasovalo 99.4% vseh volivcev, od tega števila 99.2% za predstav* nike Ljudske fronte. /^/B0RB0^"ŽIVI3EN3E ži ebro. Kdo ne pozna te edine tekoče iahtne svetle kocine. Vsakdo izmed nas se je že srečal z njo. Neštetim izmed nas je že živo 6rebro olaj-šalo bolečine. Za termometre in barometre ga rabimo zaradi enakomernega raztezanja in krčenja. V kremenovi svetilki žarijo živosrebrne pare in izžarevajo 'jHravijoiičaste žarke •— umetno višinsko sonct'. Dobro razpršeno živo srebro v vazelinu rabimo za zdravljenje kožnih in krvnih bolezni. V živem srebru topimo razne kovine in "tvorimo z njimi zlitine — amalgame. V zdravstveni 6lužbi je nenadomestljivo, kemija in industrija ne mo-reta delati brez njega, Na zemeljski obli je prav malo držav, ki imajo same to dragoceno ko-vino. Večje rudnike imajo le v Španiji, Italiji in Mehiki, Drugod rudnikov živega srebra skoraj ne zasledimo. Eden najbolj poznanih pa je živosrebrni rudnik v Idriji. Naše živo srebro je najbolj cenjeno in iskano. Najčistejše je, brez svinčenih, žveplenih in drugih primesi in zato najboljše Za zdravstvo in drugo uporabo, Živosrebrni rudnik v Idriji je poznan v svetu že od približno leta 1500. Od Prvih začetkov rudnika živega srebra se i® premenjalo nešteto »plemenitih« _la6^" nikov, ki so skrbeli le za 6voj mošnjiček. Grofi, vitezi, nadvojvode, kralji in cesarji, cerkvena in posvetna gospoščina, vsi do zadnjih delničarjev družbe »Monte Miatc«, so skrbeli le za svojo blaginjo. Zdravje in življenje idrijskega rudarja, ki is pri pridobivanju živega srebra ob premajhni skrbi vedno bolj propadal, jim je bila deveta briga. In vendar, je idrijski rudar kljub vsemu izkoriščanju ostal trden. Ojeklenel je v boju za svoje osnovne življenjske pravice, visoko vzravnan je likonja in njegovi brigadirji, Še bolj trdo, kakor vsi prejšnji tekmovalci so Velikonjevi brigadirji prijeli za delo, V oemih urah so naspali rude v vrednosti en milijon sto tisoč dinarjev in presegli normo za 420%. Tekmovanje za večjo storilnost je v idrijskem rudniku vzplamtelo. • Sobota popoldne. Brigada Jožeta Mihevca 6e ie 'sestala pri jašku »Borba«. Prav živahno je bilo to popoldne. Brigadirji so 60 pogovarjali o uspehih in pomanjkljivostih njihovega prvega tekmovanja, Do Dneva republike je le še 10 dni, Uspeh brigade Edija Goloba, ki jo je vodil kopač Velikonja, jim ni dal miru. Sklenili so, da bodo v nedeljo zjutraj zopet tekmovali. Še pred četrto uro se je pri jašku Brigada kapitana Mihevca je v tekmovanju za večjo storilnost presegla normo za 480% pričakal 6*vobodo, za katero se je tudi sam boril. Za njega se je življenje šele pričelo. Delati je začel z novim poletom in vključen v tekmovanje milijonske armade Titovih borcev za socializem. Prvo plansko leto je idrijski rudar izpolnil 71 dni pred rokom. Topilnica pa 5® izpolnila letni plan prežgane rude 63 ■dni pred rokom. Za izpolnitev letnega plana se je boril tudi lansiko leto. Boj je nadaljeval idrijski rudar tudi letos: hotel je delovnemu ljudstvu pokloniti frajlepše darilo — izpolnitev plana do Dneva republike. Brigadni sistem dela, ki se je močno razširil, je tekmovanje Se poživil. Vsi delavci v rudniku so se vključili v brigade. Storilnost dela so letos dvignili za 100% v primeri z letom 1946. Tudi gibanje za večjo storilnost ni šlo mimo idrijskih rudarjev, vanj so se vkilijučili najboljši delavci in potegnili za *eboj ves delovni kolektiv. Partijski sestanek. Komunisti idrijske-8a rudnika so se na sestanku pogovorili, kako bi najbolje počastili II. oblastno Partijsko konferenco in poostrili boj za 'ipoLnitcv plana. Sklenili so: »Tudi pri nas v idrijskem rudniku je treba začeti tekmovanje za večjo storilnost. Komunist "abe, poslovodja obrata »Borba« in taj-n'k sindikalne podružnice Lampe, sta pr-va sklenila, da bosta osnovala brigado ** nedeljsko tekmovanje. Pridružili so 6e jima šc štirje rudarji. Brigadi so dali 'nie kapetana Jožeta Mihevca, idrijskega borca, ki je podel v borb; za svobodo. V nedeljo zjutraj 60 odšli na delo. Opoldne, ko je brigada prišla iz jame, ®o jo rudarji navdušeno pozdravili — 257 odstotkov norme je presegla! Nadzorniku Bajtu uspeh brigadirjev dal miru, Pogovoril se je z rudarji in ^drugo nedeljo imel že večje število Prijav za tekmovanje, kakor pa bi jih ahko delalo na deloviščih. Tudi ti brigadirji so se zagrizli v delo. Osemurno *joj'tno so presegli za 320% Prav to ne-««io pa 6e je li06al z Bajtom kopač Ve- »Borba« in »Delo« zbrala brigada Jožeta Mihevca in mladinska brigada Vojka Premrla. Odšli 60 na delo. Na izvozni progi v revirju Kr o pač na prvem obzorju je bilo živahno. Vozači so tekali z polnimi in praznimi ogrskimi vozički od »sipke« na odkop in zopet nazaj do »sipke«. Sipko imenujejo jašek, po katerem spuščajo rudo z višje na nižjo žo. Strelni mojster Pepe je pripravljal tredivo. Sedem strelov je pretreslo .-ke rove. Brigadirji so kar planili v i.osti dim in se nasmejanih obrazov vrnili za nekaj minut na Cisti zrak. Pri prvem razstreljevanju so že videli, da bo uspeh velik. Streli so zrušili bogat sloj težke rdečkaste rude jeklenke, ki ima tudi do 50% živega srebra. Na odkopih, ki so bili brez dima, so hiteli z nalaganjem. Prva ura je minila. Brigada je izpolnila dnevno normo. Ko so brigadirji zvedeli za ta uspeh, 60 6e še bolj zagrizli v delo. Brigadir Habe je med vsemi najbolj hitel. Vozači so mu vse prepočasi dovažali prazno vozičke. Izpolniti je hotel ob ljubo, da bo sam napolnil 100 ogrskih vozičkov z bogato rudo Tudi ostali bri gadirji niso zaostajali, Brigada je to ne- deljo hotela doseči še boljši uspeh in preseči normo več kot za 420%, K temu jih je vzpodbujal lepak v čakalnici, kjer so bili zapisani uspehi brigade Edija Goloba. Nekaj minut pred 12. uro so prenehali z delom. Ze med odhodom iz jame 60 računali odstotke. Obrazi 6o se jim razlezli v smeh, ko so v obratni pisarni zvedeli, da je njihova brigada presegla normo za 480%. Tudi v jašku »Delo« je bilo ta dan živahno. Mladinci Eržen, Jež, Gantar in Brilej so hiteli z delom. Niso hoteli zaostajati za starejšimi delavci. Brigada, ki je zrastla iz mladinske številke, je imela ta dan težje pogoje dela od tekmovalcev v »Borbi«, Težko rudo 60 morali visoko dvigati in jo metati v voziček. To jim ni vzelo poguma. Dnevno normo so izpolnili že v 57 minutah. Minute so tekle kar prehitro. Opoldne 60 prenehali. Le za 6% je bil njihov delovni uspeh manjši od brigadirjev v »Borbi«. Trije nedeljski dopoldnevi, ko so se štiri brigade pomerile med 60boj v delu, 6o zvišali odstotek izpolnitve letnega plana. Brigadirji so obljubili, da bodo z novim načinom dela še nadaljevali. Rudarji so republiki za njen največji praznik poklonili najlepši dar — izpolnitev plana. Rudarji v jami opravijo vsak dan le tretjino dela, kolikor ga je potrebno, da iz rude dobimo živo srebro. Zato morajo rudarji še toliko bolj hiteti, da lahko tudi zbiralci, topilci in vsi ostali pravočasno opravijo svoje delo. Prvi za rudarji imajo opravka z rudo zbiralci v separaciji. Dan za dnem sortirajo rudo, je meljejo, nalagajo na vozičke in pošiljajo v topilnico. Rudo z večjim odstotkom živega srebra »bogato«, kakor jo imenujejo, in »siromašno« z manjšim odstotkom živega srebra, ločijo vsako zase. V -dneh, ko so rudarji in topilci bili oster boj za izpolnitev plana, so strojevodje dolgo v noč vozili z električno lokomotivo in tone »bogate« in »siromašne« rude v topilnico. Topilnica. Tujec, ki prvič stopi v dolge in temne 'prostore, ki so jih zgradili kapitalisti pred več desetletji, ko jim ni bilo mar zdravje delavca, skoraj ne vidi, kako topilci topijo živosrebrno rudo. Na krove peči topilci dan in noč iztresajo rudo. Ruda postopoma pada v peč Vsake toliko časa prežgano rudo spustijo v vozičku in jo odpeljejo na izsipalni prostor. V pečeh, kjer je nekaj sto stopinj vročine, živo srebro izhlapi. Živosrebrni hlapi krožijo po dolgih ceveh, katere hladijo debeli curki vode Ker živo srebro težko pada v zbiralnike, nekaj hlapov pa se vendar še zaustavlja v kilometre dolgih ceveh, ki jih od časa do časa očistijo. V stiskalnici ločijo saje od živega srebra, ki ga s posebnim aparatom napolnijo v steklenice in odpošiljajo Tudi v topilnici so vse leto tekmovali za čim boljše izkoriščanje živosrebrne rude. Gesilo topilcev je bilo: »Čim manj živega srebra v izgubo«, kar 60 letošnje leto tudi dosegli. Za 10% izgub živega srebra imajo manj kakor lani. Topilci in strokovnjaki, zidarji, kovači in varilci so s skupnimi močmi dosegli ta uspeh. Postavili 60 novo peč, preuredili stari generator, izboljšali hladilne naprave. Idrijski rudarji so izpolnili plan v ponedeljek popoldne. Obljuba, dana na II. kongresu sindikata rudarjev, je izpolnjena. Večjo storilnost so dosegli tudi v prometu Oktobra so začeli tudi na delovnih konferencah avtomobilskih prevozniških podjetij razmišljati, kako bi s tekmovanji povečali storilnost. V prometu je storilnost sicer težko meriti, zlasti ker niso za vsa opravila določene norme, vendar so pri SAP-u v Mariboru na pobudo sindikalne podružnice izdelali tekmovalni načrt. Kolektiv se je obvezal, da bo v počastitev oblastne partijske konference za mariborsko oblast med tekmovanjem opravil po dve uri v korist partijskega sklada. Tekmovanje je zajelo vse članstvo 2. t. m., zlasti še mehanike v delavnici. Franc Kapun je že v prvih dneh tekmovanja s svojo avto-električarsko brigado presegel normo za 161%. Njegovemu zgledu so sledili tudi drugi mehaniki pri popravilu voziL ' Namen tekmovanja je bil, da čimprej izpolnijo letni plan podjetja. Dne 19. t. m. «o plan izpolnili. V tekmovanju je bil najboljši Franc Kapun. Ob tej priliki so mogli ugotoviti velik napredek v prometu. Podjetje je lani vzdrževalo 25 rednih prog, ob izpolnitvi letošnjega plana pa 30 V tem mesecu so na dan prevozili po 12.240 potnikov ali 100 % več kakor predlanskim. Med tekmovanjem so tudi izdelali prvi akumulator. Pri tem se je odlikoval racionaiizator Jože Spcršak, ki je do ; konca tekmov.inja izdelal pripravo za i vulkaniziranje avtomobilskih zračnic. Ob koncu Poljanske doline se gozdovi umaknejo na pobočja hribov. Med zelenimi preprogami travnikov. se prikaže obširna vas. Kaj vse 6e je v njej spremenilo v teh nekaj letih, odkar sta se gorenjski in primorski partizan borila na Zirovskem vrhu in okoliških hribih! V Zireh je zrasla moderna tovarna čevljev, velika šola, zadružni dom. Z vasjo vred 60 se spremenili tudi ljudje. Iz terenskih aktivistov in borcev po brigadah so postali danes požrtvovalni graditelji socializma. Kadar se zberejo stari partizani in aktivisti k pogovoru o borbah, se obrazi spremenijo. Oči postanejo svetlejše in kretnje živahnejše. Pred njimi vstajajo spomini na tisto dobo, ko so polagali temelje novemu svetu, in te dobe še vsak partizan spominja s ponosom. Tako nekako je bilo tudi v Zireh, ko so prišli skupaj Francka Žakelj - Majda, Feliks Mravlje, Vera Grošelj in drugi stari aktivisti. Pogovarjali so se o dogodkih pred štirimi, petimi leti. Pogovor je nanesel tudi na izdajalce marksizma, na informbirojevce. »Kakor bi me hoteli prisiliti, da bi zatajil to, kar sem na lastne oči videl,« je pripomnil star aktivist. Najpomembnejši dogodki eo bili tedaj, ko so volili prve narodno-osvobodilne odbore. Aktivistki Majdi, ki je danes organizacijski sekretar tovarniškega biroja KPS v Zireh, so prve volitve dobro pred očmi in rada je obudila spomin nanje. »Vsega se še spominjam, kakor da bi bilo včeraj,« je dejala, »še datum 6em si zapomnila — 23. oktober 1943. Ze prejšnji dan so se umaknili Nemci po hudih borbah, ki so trajale več dni, in vsa Poljanska dolina je bila osvobojena. Okrog 11 dopoldne so začele prihajati v vas brigade, na čelu z »Vojkovo«. V našo vas so prišli tudi člani 10 OiF Slovenije, med njimi tovariš Stane Kavčič, ki so ga takrat klicali »Djuro«. Ob enih je bil sklican sestanek vse vasi. Vodil ga je sekretar rajonskega komiteja za Poljansko dolino Milan Žakelj, po partizansko Žirovnik. Tovariš Djuro nam je govoril o narodnoosvobodilni borbi in o pomenu ustanavljanja narodnoosvobodilnih odborov. Volili smo z dviganjem rok, in sicer najboljše aktiviste, ki jih je predlagala OF. Za vsakega posebej smo vprašali vaščane, ali so zadovoljni z njim. Pa ni bilo treba dosti diskutirati, ker so ljudje dobro vedeli, kdo je med njimi najboljši. V odbor smo izvolili tudi dve ženi.« Na tem sestanku, na katerem so Zi-rovci izvolili svoj prvi ljudski odbor, so sprejeli tudi pomembne sklepe, Najvažnejši je bil pomoč vojski in politična aktivizacija ljudstva. Določili so tudi prostore novo izvoljenega NOO, Nekaj dni nato je imel novo izvoljeni odbor pod vodstvom predsednika Jožeta Koširja in sekretarja Žirovnika svojo prvo 6ejo. Organizirali so gospodarsko komisijo in sklenili izvesti splošno mobilizacijo Odborniki so predlagali tudi, da bi bilo dobro ustanoviti krojaško in čevljarsko delavnico. Sklepi so 6e hitro uresničevali. V nekaj dneh je bila mobilizacija končana Gospodarska komisija je poskrbela za pravilno delitev živeža za vojsko in za ljudstvo. Blokirali so blago po trgovinah predvsem za potrebe vojske. Osem tovarišic se je takoj javilo za šivanje oblek partizanov, starj čevljarji, ki niso bili sposobni za borbo, pa so popravljali in izdelovali obutev. Delo prvega odbora v Žireh je imelo važne posledice za razširitev partizanskega gibanja na tem področju. Na mir tingih, ki so jih prirejale partizanske brigade po vaseh, se je manifestirala povezanost vojske in ljudstva. Novi odbor je gledal, da so se utrdile tudi množične organizacije, zlasti pa je bila aktivna mladinska organizacija. V letu 1944 so ustanovili tudi partizansko šolo. Prvi NOO v Žireh je prestal težke preizkušnje. Večkrat so vdrli okupatorji v vas in marsikateri član odbora je žrtvoval svoje življenje. Vendar je bilo delo odbora olajšano s tem, ker v vasi ni bilo izdajalcev in ker je imela vsa vas zaupanje v svoj odbor. Vsi so mu pomagali, še pionirji Kadar 6e je bližal okupator, so vžgali mine, tako da je prebivalstvo lahko pravočasno poskrilo svoje stvari pred okupatorskimi tatovi. ■ V prostorih krajevnega ljudskega odbora delajo tudj danes najboljši lju- dje. Prebivalci so se v teku borbe navadili kritičnosti in vedo, komu smejo zaupati. Krajevni odbor v Zireh nima malo dela, saj stoji na čelu 3200 ljudi. Kakor v vseh krajevnih odborih, tako je tudi v Zireh sedaj pred volitvami posebno dosti dela. Treba je še izpolniti plan odkupov, popraviti vse nepravilnosti, sklicevati množične sestanke in pojasnjevati ljudem gospodarske akcije. »Tudi pri nas ni šlo z odkupi tako vse v redu, kot bi moralo,« je dejala sekretarka krajevnega odbora Vera Grošelj. »Plan smo pri krompirju sicer precej visoko dosegli, vendar nekateri ljudje niso zadovoljni. Deloma imajo prav. Zmotiš se hitro, moraš pa zato tudi svojo zmoto popraviti, Tudi pri nas smo šli po tej poti. Tako bi morala starejša ženska, k« je imela med vojno požgano posestvo, oddati 900 kg krompirja na 9 arov posevka, Ko se je pritožil^, smo šli na teren in ugotovili, da ima vsega pridelka skupaj komaj 900 kilogramov. Popravili smo našo napako. Podobnih primerov je bilo še več. Da so se dogodile take nepravilnosti, ni samo naša krivda. V našem krajevnem odboru Giao formirali komisijo, ki je na terenu pregledala stvarno stanje, izračunala posevek in upoštevala hektarski donos. Obračun smo poslali na okrajni odbor, kjer so posamezne oddaje enostavno pavšalno zvišali. Posledica tega je bila, da nekateri kmetje niso bili primemo obremenjeni. Pravilno bi bilo, da bi sam krajevni odbor nižal in višal oddaje, ker najbolj pozna razmere, Nekaj podobnega je bilo pri zadnjem odkupu prašičev. Komisija okrajnega odkupnega podjetja je prišla na teren in ker se niso dovolj posvetovali z našim odborom, so se tudi tu dogodile nepravilnosti, ki smo jih morali potem popravljati. Seveda je potrebno tudi nekaj spregovoriti o uspehih. Plan odkupa 6ena smo presegli, prav tako pa so kmetje oddali že skoraj vso, po planu predvideno govejo živino in prašiče. Potrebno je pa tudi omeniti malomarnost okrajnega odkupnega podjetja, ki ni prišlo pravočasno po seno, tako da se ga je nekaj pokvarilo.« 0 teh stvareh 6edaj na predvolivnih sestankih v Žireh mnogo diskutirajo. Pa tudi o drugih stvareh hočejo biti Zi-rovci na jasnem. Kritizirajo nepravilno distribucijo, potem, da do 25. v mesecu še'niso dobili živilskih nakaznic, o krajevnih gospodarskih podjetjih itd Diskutirajo pa tudi o kandidatih. V vasi je močno poudarjena demokratičnost novega zakona o ijudskih odborih, saj bodo volili kandidate v okviru 37 volivnih enot. Večino kandidatov tvorijo delavci in kmetje-zadružniki. Na sestanku so razkrinkali tudi kulaka Jurco iz Bregov-ce ki je že lansko leto utajil pri obvezni odaji krompirja polovico posejane površine. Sedaj rovari proti zadrugi. Odborniki KLO v Zireh delajo v tesni povezavi z OF in skupaj rešujejo razne probleme, To velj? zlasti pri mobilizaciji delovne sile za razne akcije. Letos se je vključilo iz vasi kot stalna delovna sila v produkcijo 48 vaščanov, 70 pa jih je delalo v frontnih brigadah. Tudi nladina je dala svoj prispevek skupnosti, in sicer je odšlo 20 mladincev na avtomobilsko cesto in v Novi Beograd. »Ponos Žiri je naša šola,« mi je dejal med pogovorom član odbora OF tov. Feliks, »Potreba po novi šoli v naši vasi je stara že 20 let Pred vojno je bila deloma v mežnariji in v raznih stavbah, tako da je bilo od enega do drugega razreda tudi po dva kilometra daleč. Seveda se je tudi že pred vojno mnogo govorilo o novi šoli. Te govorice so bile zlasti živahne ob raznih volitvah, ko so poslanci obljubljali volivcem nebesa na zemlji. Potem pa so zopet potihnile. Naše želje so se uresničile šele po osvoboditvi. Z gradnjo smo začeli lansko leto, letos pa smo stavbo zgradili do 6trehe. Pri prostovoljnem delu so sodelovale vse množične organizacije in tudi pionirji. Šola bo moderna dvonadstropna stavba z 12 učilnicami in bo služila tudi za nižjo gimnazijo.« Poleg šole so frontovci napravili tudi mnogo prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma, kjer so izkopali temelje in zabetonirali polovico kletišča. Samo organizacija AFZ v vasi je napravila pri raznih delih 2000 prostovoljnih delovnih Na ruševinah stare Podgorice si gradj črnogorsko ljudstvo svoje novo glavno mesto — Titograd. V štirih letih po osvoboditvi je zgradilo številne upravne, industrijske, trgovske in prosvetne zgradbe, mnogo pa je dogrpjtMjih feuii modernih stanovanjskih stavb. Na sliki nove delavske stanovanjske hiše. Glose h »Kralju Learu“ v ljubljanski Drami i. V Shakespearovi tragediji »Kralj Lear« je toliko dejanja, v katerem se odkrivajo silne, a največkrat okrutne strasti ljudi kakor v malokateri njegovi drami Zgodovinski okvir tej tragediji daje po vsem videzu viharno obdobje XV- stoletja. V tej dobi se 'je začelo porajati novo plemstvo poleg starega fevdalnega, Od XV. stoletja dalje je novo plemstvo delalo prve korake proti bli-žai°či se zarji zgodnjega kapitalizma v Angliji: vključevalo se je v trgovino na morjih in se predalo ali poljedelstvu ali živinoreji za trg. Skupaj s cehovskim meščanstvom je pomagalo ustvariti angleški absolutizem za sto let. Toda za časa Shakespeara je novo plemstvo obenem z buržoazijo že izvedlo v znatni meri ekonomsko revolucijo, ki je upropastila velik del kmetov in Anglijo izročila mlademu manufakturnemu kapitalizmu. V glavah obogatelih trgovcev in novega plemstva se je porajala svojstvena zmes fevdalnih nazorov in renesančnega reformizma precej okrutne sorte. Sijaj renesanse, ki je preko Kanala že ustvaril cvetočo kulturo Holandije in Flandrije, ni še bogveka} segel v Anglijo. Na čelu legitimnosti stoletne monarhije, ki jo je vzdrževala buržoa-z>ja, n* še kalilo kako ostrejše protislovje. Toda tla za bodočo revolucijo XVII. stoletja so že zorela. Humanistič-no-utopij.~ke ideje Tomaža Moorusa, ki je v svoji »Utopiji« cepil privid humanistične družbe na staro patriarhalno deblo, in novo pojmovanje človeške nravi v Shakespearovih dramah je dokaz, da je Anglija že na prelomnici dveh zgodovinskih obdobij — fevdalnega in kapitalističnega, II. Ni oporekati mišljenju, da razdor med I-earom in najmlajšo'hčerko na začetku drame nima povsem verjetne ute* meljenosti. Toda prizor dobi svojo težo, če ne pozabimo, da je osnovna vzmet celotne fabule v Shakespearovi tragediji načelo legitimnosti. V tem okviru se rsrožijo vsa dogajanja v tragediji, delujejo nravi ljudi strastno, z okrutno in silno voljo svojih značajev. Shakespearove postave tragedije so v tem renesančne in še naši sodobnosti blizke: zunanja višja usoda ni več gibalo njihovih dejanj. Shakespeare je nenavadno izrazit dialektik svoje dobe: kjer prestane delovati načelo legitimnosti v ljudeh, postanejo njihovi značaji edino merilo sebi, svojim koristim in svojim dejanjem A to je po Shakespearu veliko zlo. In prav tako zlo rodi tragedijo starega Leara, tragedijo odnosov med očeti, sinovi ali hčerami, tragedijo vladajoče družbe same V političnem jeziku časa bi se temu reklo; Shakespeare ni dopuščal. da se nekaznovano ruši načelo legitimnosti vladarskih pravic absolutne monarhije na korist kakršne koli druge svobode Tu je izvir temnih značajev 'ragedije »Kralj Lear«. In ker je velik umetnik, v tej idejni perspektivi razvija :n razgalja človeške nravi do tako mračnih strasti in dejanj, v tako mogočno prežemajočih sc kontrastih, da vztrepa-tavamo kot poslušalci od groze in pretresenosti. Shnk espeare pri tem ni slep za dejstvo, da legitimno načelo lahko zlorabljajo sami velikaši, ko jim daje moč in oblast. Saj le primer takega mogočnika Lear sam Ko pozabi na lik resnicoljubnega in modrega vladarja, je všeč njegovim ušesom puhlo prilizv parlamenta ter mladinci, ki so lani delali na avto-cesti »Bratstvo-edinstvo«. Jugoslovanski dokumentarni filmi so izzvali veliko zanimanj* pri londonski publiki. Gledalci so posebno pozdravljali momente, kjer film prikazuje napore in polet jugoslovanskih narodov v izgradnji socializma. Dunaj. — Pred desetimi dnevi so na Dunaju v »Opernkino« prikazovali Jugoslovanska kulturna filma »Dranvko gledališče v Ljubljani« in »Narodni plesi«. Predstavi, ki jo je organiziral oidelek za tisk pri naši ambasadi na Dunaju, je prisostvovalo 500 gledalcev prijateljev nove Jugoslavije. Med gledalci jp bil tudi predsednik Avstnjsko-jugordo-vanekega društva Fontana in predstavniki tiska in filma. Zanimanje za pred- ŠAHISTI SO PROSLAVILI DAN REPUBLIKE Kakor smo že poročali, flo bile v nedeljo dne 27. novembra 1949 v Domu Arrnije v Ljubljani množi&ne šahovske prireditve v počastitev Dneva republike. V naslednjem navajamo še nekaj podrobnosti. Individualni rezultati srečanja reprezentance univerzo in B sindikalne reprezentance Ljubljano novič Zora (poroč. JA), Bajc Tončka (MTP)* Kogej Franja (kontr. kom.), Lubej Breda (kontr. kom.). Skalar Verica (MLP) Krkio Dragica (zast. JA), liemizirale pa so Funkl Ančka (DZZS), Košir Marija (žel. dir.). Jelenc Danica (kontr .kom.), Lazarevič Persa (podpor. JA). Galič Nada (zast. JA), Ar- Sindikalna reprezentanca Ljubljane in reprezentanca JA med igro v Domu armije v Ljubljani so naslednji: Vrhovec : Sušnik 0:1, Siveo : ing. Volk 0:1, Gabrovšek : Skitek 1:0. Bmo-Ijanovič : Erker 1:0, Verk : KlariS 1:0, Grafenauer : Arigler 1:0, Brod : Kumelj 0:1. Neubauer : Kocijan 1:0, Detela : Silan remis in Kočevar Pohar 1:0. V srečanju sindikalne reprezentance Liub-ljane in reprezentance JA 60 šatnsti JA kljub visokemu porazu dosegli na prvin desetih deskah neodločen rezultat 5:5. Posamezni rezultati na prvih desetih deskan so naslednji: šiška : Preinfalk remis, Sacer : Omladič remis, Braniselj : Kržišnik 0:1, Bi" bičič : Ferjan 1:0, Benzocki : Hren 0:1, Derganc: Verbič 1:0,. Lenard : Arigler remis, Vojnovič : Somobor 0:1, Gašperšič : Visočnik remis in Djukič : Bemot .1:0. V simultanki s šahistkami sindikalnih podružnic Ljubljane in predstavnicami JA je mojstrski kandidat Mlinar tlobil 19 partij, 10 remiziral in 6 izgubil. Dobile so: Slioma- beiter Pepca (žel. dir.), Ljubojovič Slava J2el. dir.) Butkovič Marica (voj urad) in Trbovič Nada (podpor. JA). Zmagovito brzotumlrsko moštvo pošte so sestavljali naslednji igralci: Trebše, Košar, 'olkar. Višner, ing. Leske, drugoplasirano moštvo Armija 58 pa: Galič, Vukčevič, To-v t>' I>e,ris. Janoševič in Gobanov. . v Domžalah igral mednarodni mojste® ' idmar simultanko s 3T) igralci. Nastopilo jo 20 igrlacev iz Domžal, 4 iz Kam-* iz Podgorij in 7 iz Jarš. Partijo so SSt Jagodic Vinko (P), Hering Frane (J) dic (P)0 S4-®06 (J), remiziral pa je VI- »o priredili na čast Dnevu ItKS. , 'jrzoturnirski match med šahov-SKima sekcijama Poletom in Železničarjem ?>7.oš’ #?*tali- Zmagal je Polet z rezultatom . HoHSi 80 odigrali 225 partij. Naj- l boljši individualni uspeli je imel Mišura. ki ,ie dosegel 13 točk. Danes se začne v Ljubljani šahovski dvoboj V o j vodina-—Slo venija Ljubljana, 30. novembra. Danes popoldne je prispela v Ljubljano reprezentanca A P Vojvodine, ki je te dni igrala z reprezentanco LR Hrvatske v Zagrebu. Reprezentanca Vojvodine je v dvokrožnem srečanju na desetih deskah zmagala z rezultatom 10 in pol proti 9 in pol. Zelo lep uspeh sta imela v reprezentanci Vojvodine velemojster Kostič, ki ie na prvi deski premagal prvaka Hrvatske Rabarja z 1 in pol proti pol. in mojster Tot ki je premagal mojstra Filipčiča z 2:0. Istočasno stn igrali tudi mladinski, reprezentanci na osmih deskah. Zmagala jo mladinska reprezentanca Hrvatske z 9:7. Jutri ob Ifi 1k> v Domu sindikatov v Ljubljani prvo kolo dvokrožnega srečanja na desetih deskah med reprezentancama A P \ojvodme in Lit Šlopenije. Vojvodino bo-?xZarn f ir ^.^©dnji igralci: Fuderer, Ko-8J. o ’ Avirovič. Marič, Vi lov- ski. Carev FiUfpovfiia. Tarnati in Žarko Popovič. Ker ata obe šahovski reprezentanci zelo izenačeni, 8e obetajo zanimive in ostre borbe. Poleg seniorskih reprezentanc se bosrta srečali tud mladinski reprezentanci na 8 deskah. PRVENrSTVOZSSR STA OSVOJILA SMISLOV IX BRONSTEIN Na letošnjem X\ II. prvenstvu Sovjetske zveze sta zmagala Smislov in Bronstein s IS točkam’. Drugo in tretje mesto sta zasedla Geler in lajmanov z 12 nol Slede Kotov, Boleslavakl In Vurman 11 in pol Keres 11 itd. Preseneča rij*? Flohra. ki :o znsedrl šolo 11. mesto. Lilien-thnla, ki je zasedel 14.—15. In Rogozi na, ti 30 zasedel šele 17. mesto. NaRbtfflise itsSafcs&e proizvodne B»rg$a£e v LRS Centralni komite Ljudske mladine Slo- ; klopihalnice v Steklarni Hrastnik, ki venije je zaradi stalnega preseganja norm ; stalno presega normo za 84%; MPB Smo- pro.glasil za »jtirSne brigade« naslednje najboliše mladinske proizvodne brigade v Slovenij.i: Prva mladinska proizvodna brigada rudnika svinca v Mežici, ki stalno presega normo za 85°/o, in druga jamska MPB v nnlf.V" Mežica, ki st.ilno presega normo za 63%; druga MPB v topilnici rudnika svinca Mežica, ki stalno presega normo za 95%; MPB tov. Korošca pri dič Julija v Steklarni Hrastnik, ki stalno presega normo za 55.6°/o; MPB Korbar Ferda v Steklarni Hrastnik, ki stalno presega. normo za 55%; MPB .»Gradis«, Strnišče, ki je v lOdnevnem tekmovanju presegla normo za 56%; MPB »Gradis«, Litostroj, ki je presegala normo za 46%; MPB »Megrad«, Ljubljana, ki stalno presega normo za 52%; MPB »Beton«, Celje, ki stalno presega normo za 82%; MPB nika tudi Boko Kotorsko in črnogorsko ...................... .......... Primorje, kjer bo snimanje tega filma ! stavo je bilo tako veliko, da je veliko zaključila. ' število ljudi ostalo brez vstopnic. .Na Stari cesti. je ugledno zoliraževalno-umetnlško društvo aključila. 1 število ljud Bnsaa:,;:3;.sciBeB»»iBBn0'jaannBsia'SB tečaja vodi izobraževalrioumetmško dru-' štvo, ki je tudi pripravilo vse potrebno zanj. Tečaji so vendar stvar Fronte ... bo kdo pripomnil. Res je. A največja odlika IZUD na Stari cesti je ta. da je v njem celotno vodstvo krajevne frontne in mladinske organizacije, nadalje vsi člani kra-jevnega ljudskega odbora kot vsi učitelji in najzavedaejši frontovci vseh treh vasi. Zato je društvo tudi eno najbolj delavnih ljudskoprosvetnih aktivov v okraju In takšna organizacija bo izobraževalni tečaj tudi uspešno izvedla. Samo sekretarka AFŽ ne kaže zanimanja za dru-I štvo, čeprav jo je upravni odbor že več-| krat povabil k sodelovanju. Tudi ona bi lahko pri društvu mnogo pomagala. Posebej še sedaj, ko si društvo prizadeva ; pridobili čim več starejših prebivalcev za tečaj. GG Pled, ki stalno presega normo zn »Gradis«, Šoštani, ki stalno presega nor-45% in je svoj letni plan izpolnila dne | mo za 37%; MPB »Konstruktor«, Mari-24. oktobra t, 1.; MPB Lokomotivske de- : bor, ki stalno presega normo ea 42%; lavnice, Liubljann. ki stalno presega nor- | MPB »Gradis«, Jesenice, ki stalno premo za r!>%; MCB tov Turka v potno- i sega normo za 51%; MPB »Zidar«, Tr-vozovnirketn oddelku Pclavnic državnih I bovlje, ki stalno presega normo za 23%; | železnic. Maribor, ki stalno preseda nor- ! MPB »Gradis«, TAM, ki stalno presega I mo za 92%: MPB Jožeta Klemena v f normo za 82*/». rudniku TrVo”^- k; etnlno presega nor- ; Zgled in izkušnje »jurišnih brigad« | mo' za 20%; s-Miiha Marinka«, ki naj bodo vzpodbuda delavski mladini za I s*n1no preseda normo za 15% in je letni j širitev in izpopolnjevanje brigadnega si-* ni »n izpolnila že 21 avgusta ter je v I stema dela, za hitrejšo osvajanje stro-tekmovanju za visoko storilnost izkopala J kovnega znanja in s tem za dviganje sto-517 ton premoga v osnih urah; MPB ste- rilnosti dela. 3n3«arnai7B*3na3^ni:i..n»EB3iiBaai<*''>iiRcaiiiBBViB3iasaiBnB»3aiiaiaiiallllazallaaiBaaBaaaaial »Posebej moramo pohvaliti vaško ljud-skoprosvetno društvo .Franceta Prešerna' na Stari cesti, ker je organiziralo izobraževalni tečaj,« je dejal poverjenik za prosveto v svojem organizacijskem referatu na okrajni skupščini Ljudske prosvete V diskusiji skupščine, ki je bila v začetku tega meseca, je govoril tudi predsednik tega prosvetnega aktiva in ponosno poudaril, da je bilo 30 čianov društva na Pohorju v gozdni akciji. Tam so pripravili ostalim brigadirjem tudi razvedrilo z nastopom svojega pevskega zbora. »Delo našega društva ni lahko,« je nadaljeval, »ker nimamo dvorane ne cdra Te težave pa bomo kmalu premostili. V bližnjih Žerovincih se že dviga . pritličje zadružnega doma Do 6cdaj smo : pomagali gradnji z denarjem Iz društve- | ne blaga jne smo dali za dom 30.000 din « | Pred ustanovitvijo IZUD je nastopala | v območju krajevnega ljudskega odbora Stara cesta s kulturnoumetniškimi prireditvami vsaka vas. zase in izobraževalno delo je bilo razcepljeno še po posameznih množičnih organizacijah. Po letošnjem 26 februarju se je to spremenilo. Ljudskopr^vctno društvo je združilo dva pevska /bora, utrdilo dnmatsko družino in prevzelo skrb zi ljudsko knjižnico, ki prej ni bila najbolje urejena. Z nastankom društva je postalo delo kultur-noumetniških skupin kvalitetnejše in red-nejše. Kmetje pa delavci Siare ceste, Desnjaka in Mekotnjaka se z delom v društvu vse bolj zbližujejo Toda v društvo se niso vključili samo delovni prebivalci KLO Stara cesta, vanj prihajajo še s Kamenščaka in iz žerovinske kmetijske obdelovalne zadruge ker imajo v svojem kraju le ljudsko knjižnico. Tako društvo že pripravlja tla socialističnemu življenju vseh teh vasi, ki jim bo zadružni dom v Žerovincih shajališče in najprimernejši kraj za izobraževanje in razvedrilo v večernih urah. Pevci so imeli že 9 uspelih nastopov. Njihov zbor šteje 30 članov in je številčno močnejša skupina društva. Pod vodstvom tovarišice Sonenvaldove se je naučila 21 narodnih, partizanskih in sodobnih umetnih pesmi, pa redno vadi. Prav tako redno deluje igralska družina, ki je nastopila z Nušičevim »Analfabetom«, Klopčičevo »Materjo«, potem s Finžgarjevo »Razvalino življenja«, z Linhartovim »Matičkom« — ki je bil le še pretrd oreh zanjo — in nazadnje z Jurčičevim »Domnom«. Pri okrajnem tekmovanju vaških igralskih skupin je dosegla prvo mesto Medtem ko začenja večina izobraževalnih tečajev po vaseh ljutomerskega okraja s svojim delom šele po 15. novembru, so imeli na Stan cesti prve ure tečaja že 3. novembra. Tečaj obiskuje sedaj 25 mladincev in mladink V teh dneh, ko vaščani ne bodo več imeli napornega dela, pa se bo znatno pomnožil s starejšimi delovnimi kmeii. Vse delo ceta Prešerna«, mi je pojasnil; »/emo, da z .Domnom' ljudem nismo dosti povedali. igrali smo ga, ker nismo imeli druge i:;re pri roki. L njim pa smo vpeijali v igranje več mladincev, ki so tokrat prvič nastopili.« »Največ novih pevccv in igralcev pridobimo 6 prireditvami,« je pristavil taj- sveto so obsuli z vprašanji, ali ima okraj sodobne igre, ki bi bile primerne za vaški oder S tem so ga spravili v zadrego, saj takih iiger si povsod želijo, pa jim ne more ustreči. Obljubil jim je Kranjčevo dramo >Pot do zločina«, ki jo 2 uspehom uprizarjajo po mnogih vaseh. »S tem detlom moramo gostovati en- DOBER UPRAVNI ODBOR — TEMELJ DRUŠTVA Ko sem bil z okrajnim referentom za ljudsko prosveto pred nekaj dnevi na Stari cesti, sem imel priliko prisostvovati seji društvenega upravnega odbora Kljub deževnemu vremenu so se zbrali odborniki v šolskem razredu polnoštevilno. Blagajnik je še sešteval denar z zadnjega gostovanja, da poda poročilo, ko so se ostali že živahno pogovarjali o ; Sodočem slu Prisluhnil sem. I »Na zadnji prireditvi so zelo kritizirali naše maske Ta je bil premlad, oni prestar Drugič moramo bolj paziti tudi na to.« Tovariš Feliks, okrajni aktivist, Jd stalno nastopa v igralski družini »Fran- nik društva. K vajam jih je prišlo celo krat pri Tomažu, kjer imajo dvorano z že več kot smo jih potrebovali pri igri. odrom, pa nič nc igrajo. Prebudili jih Pa tudi drugače pripelje vsak še kate- bomo!« se je oglasil star igralec. Pogo- rega v društvo.« vorili so 6e še o pobiranju članarine, o Predsednik je začel sestanek. Ta ni agitaciji za izobraževalni tečaj ter za vseboval samo blagajnikovega poročila, večji obisk knjižnice in o ustanovitvi Navzoči so mislili na vse in vsak je tamburaškega zbora. Tega bi že zelo imel kak predlog ali kaj dodati k pove- radi imeli, a so šele sedaj iztaknili glas- danemu. Videl sem, da so vsi živo za- bila. Pred zaključkom sestanka je spra- interesirani na nadaljnjih uspehih dru- govoril še tajnik: štva in da delajo z velikim veseljem, »Začeli smo s 15 člani pevskega zbo- Sprejeli so vrsto sklepov. Zopet bodo ra in z 8 člani gledališke družine. Danes dali nekaj denarja za zadružni dom v imamo v teh sekcijah 55 članov. Celotno Žerovincih. Pa ne samo denar. Dodobra društvo pa šteje že nad 90 aktivnih in so se pomenili, kda>j bodo lahko delali podpornih sodelavcev. Sklenimo, da jih vsi člani pri gradnji. Hočejo, da bo za- bo v našem krogu februarja ob prvi ob- družni dom čimprej stal, caj jim je zasilni letnici našega društva najmanj 120.« Vsi oder v Žerovincih, katerega solastniki so so navdušeno pritrdili predlogu, j postali, že pretesen. Sklenili so tudi, da _^ov- Sonenvald, eden izmed številnih požrtvovalnih članov društva, pa je kar obljubil; »Sam jih bom pridobil deseti« Vf S Stare ceste sem odšel prepričan, da bo IZUD »Franceta Prešerna« s svo- | bodo pridobili med člani nekaj voznikov za prevoz opeke. »Nekaj lahko darujemo za Rdeči kriz.« „V knjižnici bi potrebovali novejših knjig, ker jih imamo premalo.« — »Dru- ----- -------- štvo' se naj zaveže, dr. bo poskrbelo za jim delom kulturno in politično dvignil okrr.sitev volišč.« I vaščane. Kar sem videl, je bil samo se- stanek, vendar mi je ta pokazal, da vsi ti ljudje od odbornikov KLO pa do članov množičnih organizacij vneto sodelujejo, ljubijo svoje delo, ki je vsestransko in trdno povezano z našo stvarnostjo — kar je vsekakor prepričljiv porok za ša uspešnejšo rast društva. Predloge so zbrani še dopolnjevali in se podrobno pogovorili o njihovi izvedbi. Za okrajni festival bo naštudiral pevski zbor nove pesmi, za 29. november pa bo celotno društvo pripravilo dostojno pro-slavo. Okrajnega referenta za ljudsko pro- KONFERENCA SLOVANSKO-ITALI JANŠKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE DANES JE POTREBNA TAKA Sli P ki se ho znata brezkompromisno boriti proti nacionalističnim odklonom Vsdaiijevih iniormbirojevcev in spletkam z Zapada Trst, 30. nov. (Tanjug) V Trstu je j dokazuje dejstvo, da vidalijevski svetni-bila v dvorani stadiona »Prvi maj« kon- j ki v tržaškem občinskem svetu ne smejo ferenca slovensko - italijanske antifaši- govoriti slovensko. stične unije (SIAU) za STO. Politično poročilo je podal sekretar SIAU Euge-oio Laurenti. Laurenti je v svojem poročilu poudaril, da je odigrala resolucija Informbi-roja žalostno vlogo ne samo v Komunistični partiji STO in sindikatih, temveč tudi v množičnih organizacijah, zlasti pa v SIAU. Danes so vidalijevci v resnici uničili to organizacijo, je poudaril Laurenti, ki je bila najmočnejša in najlepša pridobitev narodnoosvobodilne borbe v Trstu. S tem so pokazali, koliko jim je bilo do »internacionalizma«, o katerem tako kriče. Do resolucije Informbiroja je bilo v SIAU nad 100.000 članov, sedaj pa je število članov te organizacije znatno manjše. To je posledica zločinske Vida-lijeve razbijaške delavnosti na STO. Vi-dali se je poslužil SIAU samo pri volitvah v tržaški okolici. Vidalijevci so v resnici uničili temelje SIAU, je nadaljeval Laurenti. Pri njih ne gre za in-ternacionalizem, temveč za njihovo oportunistično kapitulantsko politiko in prizadevanje, da bi v svojem nacionalističnem sovraštvu uničili vse tiste organizacije tržaškega ljudstva, v katerih uživajo Slovenci in Italijani enakopravnost. Kako Vidalijevci danes izvajajo in propagirajo svoj internacionalizem, najbolje Laurenti je omenil zadevo z občinskim svetnikom Košuto, Slovencem, vi-dalijevcem, ki uporablja italijanščino, dasi jo slabo obvlada, s čimer izziva smeh italijanskih svetnikov. Navedel je, da govori edino svetnik Dekleva, predstavnik slovensko - italijanske Ljudske fronte, kljub protestom reakcionarnih svetnikov, v slovenščini, vidalijevski slovenski svetniki pa nimajo poguma govoriti v svojem jeziku. Vidalijevci so pokazali svoj »internacionalizem« tudi v občini Milje v osebi njihovega predsednika občine Italijana Pacca, ki je pred volitvami skupno z drugimi vidalijev-skimi svetniki na vse pretege trobil, da bo vedno dosledno branil enakopravnost jezika in naroda. V občinskem odboru ni nobenega Slovenca, o katerih je vi-dalijevec Pacco v svojem poročilu pristojnim oblastem pisal, da niso za nobeno rabo. Pacco je na neki seji celo opomnil nekega .slovenskega svetovalca vidalijevca, ki je govoril slovensko. V zvezi s tržaškim vprašanjem je Laurenti obsodil spletko tako imenovane slovenske demokratske zveze in pojasnil stališče Komunistične partije STO, da je mogoče tržaško vprašanje rešiti samo s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo. IV. ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE ORGANIZACIJE ZN Sprsjeta je bila ajedntrodita konvencija o zatiranji trgovine z belim blagom New York, 30. nov. (Tanjug). Na seji Komiteja za socialna, kulturna in huma-hitarna vprašanja so končali razpravo o vPrašanju zatiranja trgovine.s človeškimi bitji in tuje pror' Uucije. Komite je spre-lel konvencijo, ki se nanaša samo na °žji specifični pomen hudega družbenega pojava — prostitucije, se pravi na pri-tsere, ko nekdo izkorišča tuio prostitutk, znano pod imenom »trgovina z belim blagom«. Konvencija zavezuje države, da morajo preganjati osebe, ki se ukvarjajo s trgovino z belim blagom. Med izdelavo te konvenciie prišli do izraza dve na- -,i: po prvem stališču bi bilo treba vsebino konvencije v čim večji meri razširiti tudi n? vzroke, ki rode prostitucijo. Po drugem 'išču fcbi bilo treba kom"—-"-« omejiti .ključno na primere trgovine z belim blagom. Delegacija FLRJ je odločno zastopala stališče, da mora ncdnarodna konvencija v svojih predpisih zajeti tudi v-.oke *a pojav trgovine z belim blagom, t. j. socialno-gospodarske vzroke tega hud-ga družbenega pojava. V sprejeto besedilo mednarodne konvencije so bile vnesene določbe o ukrepih za preprečevanje prostit 'e Iz načrta konvencije so črtali tako imenovano kolonialno klavzulo, po kateri imajo kolonialne države pravico izvajati ali ne izvajati predpise konvencije v svojih kolonijah. Niti ena delegacija ni glasovala proti besedilu konvencije v celoti, Velika Britanija, Južnoafriška unija, ZDA, Francija, Švedska, Peru in Iran pa so se vzdrževale glasovanja. Britanska delegacija je izjavila, da bo zahtevala naknadno od plenuma, da vnese kolonialno klavzulo v konvencijo. Ko je glasoval za besedilo mednarodne konvencije o pobijanju trgovine z živimi bitji in tujo prostitucijo, je jugoslovanski delegat Ratko Pleič izjavil, da se vsebina konvencije in problemi, ki jih rešuje ta konvencija, neposredno ne nanašajo na Jugoslavijo, ker so družbenogospodarske korenine prostitucije v Jugoslaviji odpravljene. Komite za skrbništvo Razprava o vprašanju Jugozapadne Afrike Ncw York, 30. nov. (Tanjug) V komi- I predstavnike prebivalstva jugozahodne ! Afrike. Navzlic skupnim naporom delegacij kolonialnih držav, da bi preprečile sprejetje kubanskega predloga, češ da bi pomenil nevaren precedent, je komite sprejet sklep, da bo zaslišal Michela Scotta, predstavnika prebivalcev jugozahodne Afrike. Scott je v svojih navedbah opozoril na strahotne razmere, v katerih živi okrog 330.000 domačinov jugozahodne Afrike. Kakor pravi, je neznosno izkoriščanje in zatiranje privedlo do dobesednega iztrebljenja črnih plemen. Pleme Berg Damara je popolnoma iztrebljeno, pleme Herero, ki je nekdaj štelo 80.000 ljudi, pa je padlo na 15.000 oseb. Pleme Nama se je znižalo na polovico. Domače prebivalstvo, ki je bilo pred nekaj desetletji lastnik celotne jugozahodne Afrike, ima danes samo 13% zemlje, še danes izganjajo črna plemena z njihove zemlje, odvzeto zemljo pa dajejo v last belcem, predvsem lastnikom plantaž. Izgnani s svoje zemlje so domači prebivalci prisiljeni delati na farmah, plantažah in v evropskih rudnikih. Njihov položaj se je še bolj poslabšal s pripojitvijo Jugozahodne Afrike Južnoafriški uniji, ker so surovo rasistično politiko Malanove vlade avtomatično razširili tudi na priključeno ozemlje. Izražajoč želje domačega prebivalstva jugozahodne Afrike, je Scott zahteval, da postavijo jugozahodno Afriko pod skrbništvo Združenih narodov. Resolucijo, ki jo je sprejel komite, bodo predložili še plenumu Generalne skupščine. teju za skrbništvo so končali razpravo o vprašanju jugozahodne Afrike. Komite je z 31 glasovi proti 11 glasovom sprejel indijsko resolucijo, ki obsoja stališče vlade Južnoafriške unije nasproti jugozahodni Afriki in njenemu^prebival-stvu ter zahteva, da vlada Južnoafriške unije redno pošilja Organizaciji Združenih narodov poročila o stanju v južno-zahodni Afriki. Z indijsko resolucijo je bil sprejet tudi amandman guatemalske delegacije, ki poziva vlado Južnoafriške unije lč spoštovanju prejšnjih sklepov Generalne skupščine v zvezi z vprašanjem jugozahodne Afrike. Jugoslovanska delegacija je glasovala ja indijsko resolucijo, dopolnjeno z gua-,e ni a Iškim amandmanom. Pri razpravi o nastalem položaju so skušale delegacije kolonialnih držav v komiteju za skrbništvo prenesti težišče razprave na pravno vprašanje, če ima Postavitev jugozahodne Afrike pod skrbništvo OZN obvezno obliko. Delegacije kolonialnih držav so takoj predlagale, da bi odstopili to vprašanje Mednarodnemu sodišču, ki naj bi izdalo obvezno Pravno mnenje. Jugoslovanska delegacija je nastopila Proti temu predlogu in poudarila, da določbe Ustanovne listine OZN jasno govore, da morajo biti ozemlja, za katere gre, postavljena pod skrbništvo OZN s Pogojem, da jim Združeni narodi pomagajo k pridobitvi samostojnosti. Delegacija Kube je predlagala, da bi komite pred sprejetjem sklepa zaslišal Sirrotlo Btirshifva za ninan*e zsde** Ki »fcke Vsaka vlada, ki bo nudila zatočišče Kuomintangovim četam, bo sama odgovorna za posledice, ki bodo iz tega nastale Peking, 30. nov. (Tanjug.) Agencija Kova Kitajska poroča, da je ministrstvo 7-a zunanje zadeve LR Kitajske poslalo * Poročilo Cu En Laja bivšim diplomat-fikim zastopnikom raznih držav na Kitajskem Poročilo govori o begu pripadnikov Kuomintanga v Vietnam in druge države. V poročilu je rečeno, da skušajo Pripadniki Kuomintanga, ki beže pred Narodnoosvobodilno armado Kitajske, Najti v Vietnamu in drugih državah, ki •Neje na Kitajsko, pribežališče za svoje Potolčene čete ter da pripravljajo njihovo krnitev v ugodnem trenutku. Sporočilo Pravi med drugim: »Glede nn to slovesno izjavljam v imenu centralue ljudske vlade LR Kitajske vladam Francije in držav, ki meje na Kitajsko, da je uničenje vseh oboroženih sil Kuomintanga smoter politike naše vlade. Centralna ljudska vlada LR Kitajske ima pravico vzeti stvar v svoje roke, ne glede na to, kom bodo zbežale poražene Kuomintangove reakcionarne sile. Vsaka vlada, ki bo dala zatočišče Kuomintangovim reakcionarnim silam, bo odgovorna zn svoje ravnanje in bo nosila vse posledice, ki bodo iz tega nastale.« Sovjetska zveza, je izjavil Laurenti, zahteva imenovanje guvernerja, ki so ga nekoč predlagali Angloamerikanci, ker se je odločila za kapitulantsko linijo, in želi, da bi dobila za prispevek k rešitvi problema STO kaj v zamenjavo. Vendar je to oportunistično stališče, ki ga socialistična Jugoslavija ne more sprejeti. Boriti se moramo proti tistim, ki teptajo naše pravice, Id so pripravljeni trgovati in nočejo, da bi bil tržaški problem rešen sporazumno med jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom. Ko je pojasnil, da se razvija SIAU v jugoslovanski coni STO v popolnoma drugačnih okolnostih, je Laurenti poudaril potrebo, da se v coni »A« STO znova ustvari slovensko-italijansko bratstvo v okviru SIAU. Laurenti je končat: Danes je potrebna taka SIAU, ki bo znala pod vodstvom naše Komunistične partije, v katero imata italijanski in slovenski narod na STO popolno zaupanje, brezkompromisno boriti se proti nacionalističnim odklonom Vidalijevih in-formbirojevcev in spletkam z zapada. Na konferenci je bil izvoljen nov izvršilni odbor, v katerem so: predsednik Bartolo Petronio, podpredsedniki Branko Babič, Erminio Medica in Alma Ra-' šič. Za političnega tajnika je izvoljen Franc Štoka, za organizacijskega tajnika pa Evgenio Laurenti. Splošna stavka v pokrajini Terni Rim, 30. nov. Doipisnik Tanjuga poroča: V pokrajini Terni v srednji Italiji je bila 28. nov. enodnevna splošna protestna stavka zato, ker so industrije! te pokrajine sklenili odpustiti čez 15.000 delavcev in opustiti posamezne panoge elektroindustrije. V stavki so sodelovali razen tovarniških in kmetijskih delavcev, državnih in zasebnih uradnikov tudi obrtniki in mali trgovci. Po nedavni enodnevni stavki v neapeljski pokrajini je to ‘druga splošna stavka italijanskih delavcev v pokrajinah iz protesta proti industrijcem, ki nameravajo opustiti posamezne panoge italijanske industrije. Ta teden bodo podobne stavke tudi v številnih drugih pokrajinah. NOGOMET Anglija je premagala Italijo z 2:0 London. 30. novembra. Pred 100.000 gledalci je bila danes po velikem dežju odigrana prijateljska nogometna tekma med reprezentancama Italije in Anglije. Toda kljub temu, da so bili Italijani v ofenzivi vso tekmo, so zmagali Angleži, ki so samo nekajkrat prodrli do vrat Italijanov. Prvi polčas se jo konča! brei gola 0:0. V 30. .minuti se je nepričakovano znašel pred vrati gostov Rowley ter dosegel prvi gol za reprezentanco Anglije. V 35. minuti pa je IVright izkoristil napako vratarja italijanske reprezentance Mora ter zabil drugi gol. V moštvu Anglije so so odlikovali Fin-ney. Wright ter vratar IFiiliams, ki je rešil svojo moštvo poraza. Pri gostih pa sta ugajala zlasti Amadei in Carapellese. Sodil je Monatch (Škotska). Odreti : reprez. STO 3:0 Prijateljska nogometna tekma .ki je bila v torek popoldne odigrana na stadionu ob Tyrševj cesti med preprezentanco STO in Odredom, se je končala z zmago Odreda z rezultatom 3:0 (1:0). Odred: Slevc, Medved, Dekleva, Fajon, Lesjak. Osredki (Piskar), Kroupa (Razbornik), Keržan Kumar. Georgijcvski. Hacler. STO: Manzin, Apolonio, Valtovani, Fonda, Porentin, Carini, Fantini, Grigio, Gordini, Favento Zetto. Tekmo je sodil Maeoratti iz Ljubljane. Igra je bila v obeh polčasih precej mlačna. ' Odred si je zagotovil zmago z boljšim ter toSnejšim streljanjem na gol, ki mu je prinesel v 90 minutah igre tri zadetke. Prvi gol je dosegel Kumar v 17. minuti prvega polčasa, ko je izrabil vratarjevo nesigurnost ter žogo porinil v mrežo. V 17. minuti drugega polčasa je Kumar zopet presenetil vratarja gostov ter dosege! drugi gol za Odred. V 23. minuti pn je Keržan z izredno lepim strelom s 25 m dosegel še tretji gol ter postavil končni rezultat. Tudi v tej tekmi smo opazili ,da moštvo Odreda še ni v formi. Posamezni igralci so pokazali nesigurno igro, vendar so se pred golom znašli ter igrali požrtvovalno. LOKOMOTIVA : DINAMO 0 :0 Zagreb, 30. novembra. Danes j-e bila tukaj zagrebška »derby« nogometna tekma med Lokomotivo in Dinamom. Obe moštvi sta z izredno slabo igro razočarali 10.000 gledalcev. Tekma se je končala neodločeno 0:0. Sodil je Damjani. Včeraj je zagrebški Metalac premagal Mtlicionarja s 4:1 (3:1). vvj NOGOMETNI POKAL JUGOSLAVIJE Crveia miia osvojila pokal maršala Tita Beograd, 30. nov. Že drugič zaporedoma ,ie nogometno moštvo Crvene zvezde iz Beograda osvojilo največjo trofejo našega športa — pokal maršala Tita. Po štirimesečnih izločilnih tekmah, ki se jih je udeležilo 1427 nogometnih moštev Iz vse države, je Crvena zvezda na velikem stadionu CDJA v Beogradu pred približno 60.000 gledalci premagala v finalni igri tekmovanja za pokal maršala* Tita moštvo Jugoslovanskega vojnega letalstva Naša krila s 3:2 (1:0) Po končani tekmi ?e kapetanu Crvene zvezde Rajku Mitiču izročil pokal odposlanec maršala Tita generalni major Djuro Kladarin. Generalni major Kladarin je ob izročitvi pokala naglasil, da je Crvena zvezda zasluženo zmagala v tem tekmovanju in da mora biti pokal vzpodbuda tako njej, kakor tudi drugim nogometnim moštvom v državi k še večjim uspehom. V zmagovitem moštvu Crvene zvezde so Igrali: Mrkušič. Stankovič, Kašanin, Djajič, Djurdjovič, Palfi, Ognjanov. Mitič. Toma-ševič, Takač in Vukosavljevič. V moštvu Naših kril pa: Popadič, Filipovič, Jovanovič, Kobe, Zvekanovič. Adamovič. Pečenčič, Petrovič, Zlatkovič in Borovič. Crvena zvezda je zasluženo premagala moštvo Naših kril. Ako bi bili njeni igralci preclznejš! v Streljanju na gol, bi bila lahko razlika v golih večja. Ha slavnostni akademiji so bili nagrajeni naši najboljši fizkulfuntiki Beograd, 30. nov. Sinoči je bila slovesna akademija v počastitev Dneva republike, na kateri je govoril tov. Mišo Pavičevič, predsednik Telovadne zveze Jugoslavije. Generalni tajnik Fizkulturne zveze Jugoslavije Miroslav Kreačič pa je prebral sklep izvršnega odbora Fizkulturne zveze Jugoslavije, s katerim so pohvaljeni naši najboljši fizkulturniki in fizkulturne organizacije. Priznanje in prehodno nagrado je dobila naša strelska skupina, Id je zavzela na svetovnem pr- venstvu drugo mesto v streljanju z vojaško puško. Za najboljši mednarodni uspeh pa so dobili priznanje in prehodno nagrado — pokal večkratni rekorder Marijan Stipetič ter naša državna atletska reprezentanca. Poleg teh je bilo pohvaljenih še 141 fizkulturnikov, trenerjev in voditeljev fizkulturne organizacije ter mnogo klubov, sekcij in športnih društev. Ob zaključku je bil ob sodelovanju najholjših telovadcev prirejen pester spored. Mihall© zmapvalec »Teka republike Ljubljana, 30. novembra. V- čast proslave Dneva republike je bil včeraj v Ljubljani »Tek republike«, s katerim je bila zaključena letošnja atletska sezona. Na tem tekmovanju so nastopili naši najboljši atleti-telcači Mihalič, Ceraj, Godler, Doršič itd. Prav tako pa so nastopili na tem tekmovanju v skupini članov tudi najboljši tekači Kranjc, Pavšič, Pirnat, Nabrgoj itd. V vseh skupinah so bile ostre borbe, najlepša pa je bila borba med člani na 4500 m dolgi progi. Že po startu se je odtrgal od ostalih Mihalič (Partizan), ki je vodstvo obdržal do cilja ter zmagal z velikanskim naskokom. Lanskoletni zmagovalec Ceraj se ga je držal do Zmajskega mosta. Presenetil je Godler, ki je prehitel v Šelenburgovi ulici Ceraja in prispel drugi na cilj. Lep uspeh pa sta dosegla tudi Slovenska tekača Kranjc Emil in Pavšič Janez. Med tekmovalci-člani pa smo opazili tudi bivšega državnega rekorderja na dolge proge Jožeta Bručana, ki je zasedel trinajsto mesto. Tudi v ostalih skupinah so bili doseženi zadovoljivi rezultati- Presenetila pa je tudi Blaževa v tekmovanju članic. Vsega skupaj je nastopilo 218 tekačev. Tehnični rezultati so naslednji: mlajši mladinci (1200 m): 1. Bolšak Niko (Domžale) 2:59,0, 2. Korbar (Udarnik, Kranj) 3:04,0, 3. Jenko (Udarnik, "Kranj) 3:07,0, 4. Gregl (Želez., Maribor) 3:8,0, 5. Borštnar (Želez., Lj.) 3:09,0, 6. Krišto-felc (SD Ljubljana), 7. Lenarčič (Št. Vid), 8. Bulc (Enotnost), 8. Vinlder (Fužinar), 10. Ginter (Fužinar). Mladinke (800 m): 1. Hedl (Želez., Mb.) 2:03,0, 2. Sinrajh (Slovenjgradec) « 2:06,0, 3. Slovša (Enotnost) 2:07,0, 4. Cizej (Prebold) 2:08,0, 5. Ceraj 2:08,5, 6. Černivec, 7. Tomec (vse Enotnost), 8. Leskovec (Fuž.), 9. Hrastnik (Enotnost), 10. Cuznar (Rateče). Starejši mladinci (1600 m): 1. Mugo-ša (Enot.) 4:26,0, 2. Male (Želez., Mb.) 4:28,2, 3. Dolinšek (Miličnik) 4:28,8, 4. Šober (Želez., Mb.) 4:29,0, 5. Tvrdi (Želez., Lj.) 4:29,2, 6. Cepin (Rladivar), 7. Lenart (Novo mesto), 8. Zupan (Udarnik), 9. Okršlar (Železničar), 10. Urnaut (Fužinar). Članice (800 m): 1. Blaž (Enotnost), 1:57,0, 2. Sigmund (Želez., Mb.) 2:04,0, 3. Canadi (Spartak) 2:05,0, 4. Šebenik (Enot.) 2:07,0, 5. Grabar (Kladi var) 2:00,4, 6. Kregelj (Enot.), 7. Bevc (Zel., Mb.), 8. Košir (Domžale), 9. Češarek (Novo mesto), 10. Jordan (Novo mesto). Člani (4500 m): 1. Mihalič (Partizan) 13:56,0 (rezultata lanskoletnega zmagovalca 14:19), 2. Godler (Dinamo, Zgb.) 14:33,0, 3. Ceraj (Part.) 14:39,0, 4. Doršič (Dinamo) 14:40,0, 5. Kranjc (Enot.) 14:47,0, 6. Pavšič, (Miličnik), 7, Pribič (Mladost). 8. Kotnik (Mlad.), 9. Pernat (Želez., Mb.), 10. Nabergoj (Fužinar). Po končanem tekmovanju so bila med slavnostnim' kosilom v Riu razdeljena najboljše plasiranim tekmovalcem in tekmovalkam darila. Darilo CK LMS je dobil Bolšak, darilo Atletske zveze Slovenije Hedlova, darilo Komiteja za fiz-kulturo vlade LRS Mugoša, darilo Fizkulturne zveze Slovenije Blaževa, darilo Predsedstva vlade Mihalič, darilo Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije pa Emil Kranjc kot prvo plasirani Slovenec. Prva smuška tekma sezone Kdo bi ne zmajeval z glavo ob novici, da je po dolgem tednu neprestanega deževja,1 novembrskih depresij in južnih vetrov na naših smuških popriščih šei sneg, da se vrše tečaji smučar jev-tekmovalcev po programu, ki si ga je zamislila Smučarska zveza Slovenije in da je bila 27. novembra že prva tekma v letošnji sezoni. In vendar je tako! Naši skakači so se s pridom pripravljali v Planici, 6mukafti so se iz Kranjske gore pomaknili proti Vršiču, ozke tekaške smuči pa so prepregle in prekrižale s svojimi smučinami obširne gozdove in jase idilične Pokljuke, ki s svojimi snežnimi prilikami še nikoli ni razočarala tekmovalcev. Po vrsti skopih zim je sneg padel letos že sredi novembra in to izredno priliko, ki je pri nas redka — dočim je pri severnjakih nekaj običajnega — je bilo treba izkoristiti. Po mesecih »suhega« kondicijskega treninga so stopili letos smučarji na sneg že dva meseca pred oficielnimi tekmami. . Program' v prihajajoči sezoni je obsežen in zahteva temeljito pripravo. Poleg domačega klubskega dneva ter republiškega in državnega prvenstva v vseh disciplinah bodo najvažnejše prireditve sezone brez dvoma svetovno prvenstvo v Združenih državah Amerike, Planiški teden, gostovanje naših smučarjev v inozemstvu in mednarodni smučarski dvoboji. Zato je pravočasen trening za tekmovalce prav letos posebnega pomena. V soboto šem se napotil na Pokljuko, da bi prisostvoval zaključku tečafa za teke. Ko sem se odpeljal iz Ljubljane, je deževalo in če ne bi imel tako trdnega namena, bi si verjetno premislil. Kakšno smučanje neki ob takem vremenu! Dež nas je spremljal vso pot in se na Bledu spremenil v pravi naliv. Ko pa se je avtobus dvigal proti Mrzlemu studencu, je zavel hladnejši veter, liso snega so se spremenile v nepretrgano snežno odejo, ki pokriva vso Pokljuko in ki jo je dež sicer znižal, a jo obenem steptal in zgostil v plast z fn at ega Prireditve Ljudske tehnike Uspešna mitinga ljubljanskega Aerokluba Ljubljana, 30. novembra. V okviru proslave Dneva republike je Aeroklub skočil z motornega letala. Ker je travnik takorekoč na robu gozda, med viso- Ljubl.jana včeraj in danes priredil uspe- j kim drevjem, ni čudno, da mnogi niso šen propagandni nastop jadralnih letalcev, modelarjev ter padalcev. Včeraj je bila na ljubljanskem letališču revija letalskih modelov domače konstrukcije, raznih tipov jadralnih letal, od katerih so prav tako mnogi delo naših mladih konstruktorjev (Triglav, Udarnik itd.). Letalci, člani ljubljanskega Aerokluba, so z motornimi jadralnimi letali izvajali težke lopinge. Občinstvo je bilo najbolj navdušeno, ko je z višine 300 m odskočil z jadralnega letala padalec in lepo pristal. Danes je Aeroklub ponovil miting, in sicer nad Tivolijem. Na livadi za bivšim velesejmom so popoldne modelarji spuščali svoje modele in jih razkazovali pionirjem. Radioamaterji 60 po zvočniku opozorili občinstvo, da bo na travniku pristalo jadralno letalo in da bo tjakaj odskočil padalec, ki bo z višine 150 m verjeli, da bi tamkaj moglo pristati letalo. Toda letalo je bilo že tu, a na enem izmed njegovih spodnjih kril je stal padalec, ki je, ko je bilo letalo nad travnikom, skočil v globino. Čez nekaj sekund se je že dotaknil tal navdušeno pozdravljen od množice, ki je vdrla k njemu in mu čestitala. Nato so člani kluba pokazali občinstvu zlaganje padala. Kmalu nato je priletelo motorno letalo z jadralnim letalom in ga v višini 500 m odklopilo. Motorno jadralno letalo je po mojstrskih lopingih v veliko navdušenje občinstva mirno in gladko pristalo na istem prostoru. S padalom je skočil Stanko Majnik, z jadralnim letalom pa je pristal Milan Borišek. Prireditev je pokazala, da v aeroklubih »Ljudsle tehnike« raste kader iz-vežbanih jadralnih in motornih letalcev, padalcev ter modelarjev in konstruktorjev. snega, da ji dež in jug zlepa ne bosta prišla do živega. V hotelu sem našel tečajnike-tekače, ki so pripravljali opremo za interno tekmo, s katero naj bi se naslednjega dno zaključil tečaj. škoda, da se niso mogli vsi. ki so bili izbrani .udeležiti tega tečaja. Pogrešal sem Pogačnika. Kordeža, Sinka Brača, Gregorija in še druge. Trener Zemva Lovro mi je povedal, da je z uspehom tečajnikov zadovoljen in predvsem poudaril dvoje razveseljivih dejstev: da se je tečaj letos tako zgodaj začel in da so se letos starejšim tekmovalcem pridružili v tečaju, mladi člani, lani še mladinci, ki mnogo obetajo. To je naša bodočnost za disciplino, ki je pri nas tradicionalna, saj so bili prvi naši tekmovalci tekači. Od bratov Janšev do mednarodnih uspehov Smoleja, so je smuški tek Pri nas stopnjeval in čeprav smo številčno majhen narod, smo se prav v tej disciplini, ki zahteva ogromno samozatajevanja, požrtvovalnosti in jeklene volje, najprej uveljavili. V nedeljo dopoldne se je 27 tekmovalcev zbralo na Startu in ob 10 jo prvi odšel na progo. _ Mrzol dež ni mogel motiti prireditve. saj je bila prva tekma v sezoni. V pol-minutnih presledkih so so med znanimi rutiniranimi tekači vrstili mladi člani Fužinama, Železarna. Poleta, Krima, Udarnika. Dola, Gorij in Mojstrane, ki so prvič merili svojo tehnično znanje s starejšimi tovariši. Osem kilometrov dolga pnogia je vodila izpred hotela proti planini Javornik, tam zavila proti Rudnemu polju in se v dolgem loku vrnila k hotelu. Na tej progi sem mogel videti uspeh in napredek posameznikov. Dolg elastičen korak, odločen odriv s palicami, harmonično delo bokov in ramen lahkotnost in eleganca pri nekaterih mladih je ^zasluga tečaja. Saj je v začetku najbolj važna tehnika teka. ki omogoči, da so z minimalno izrabo sil doseže maksimalen učinek. V enainštirideseti minuti je nepričakovano privozil v cilj Razinger Tone s štartno številko 16. Takoj smo vedeli, da mora imeti odličen čas. Za njim so se vrstilo* nižje številke, kmalu nato stari Razingerjev tekmec Knific s št. 23. Že pred 11 je bila tekma končana in po kosilu so bili razglašeni tehnični rezultati: 1. Razinger Tone, Partizan, z odličnim časom 32:55, 2. Knific Jože, Gregorčič, 83:48, 3. Kandare Franc. Partizan, 85:35, 4. Stane Roman, Gregorčič. 37:37, 5. Starman Lado, Enotnost, 37:38, 6. Dekleva Milan, Enotnost. 38:11, 7. Kersnik Lado. Gregorčič, 38:22. Od mlajših so se uveljavili Accetto Rado (Krim z osmim mestom (38:40). Soborl Rafael (Železar) z desetim mestom (39:03). 11. Berce Frano iz Mojstrane (39:28), 13. Dežman Jožo iz Gorij, 14. Robač Štefan (Fužinar). S tern jo bil prvi letošnji tečaj formalno zaključen. Le prehitro je minil dan in popoldne so se tekmovalci odpeljali v dolino z željo, da bi bilo še več takih tečajev in da bi se kmalu spet vrnili na Pokljuko. L. B. Tekme v košarki V dvorani Zavoda za fizkulturo na Taboru so bile v torek odigrane tri tekme v košarki. Mladinci Enotnosti so v prvi tekmi premagali mladince Železničarja z rezultatom 11:9. v drugi tekmi je srednješolska reprezentanca Ljubljane premagala po izredno razburljivi tekmi reprezentanco Maribora z rezultatom 32:81. V tretji tekmi pa so ligaši Enotnosti premagali Železničarja z rezultatom 35:26. iz Maribora., 1 » . . in iz drugih krajev AFž skrbi za zaščito matere In otroka Pl M H&M 4 1 mm m: “ v- r - > . Otroške jasli predilnice in tkalnice Mariborska AFZ organizacija je najuspešneje razgibala žene na področju zaščite matere in ctroka. To pa še vedno ne pove, da bi pri sedanjem številu delavk bilo dovolj ustanov za matere in otroka. Danes je v Mariboru 6 otroških jasli, ene pa so tik pred otvoritvijo, V jaslih MTT je sedaj 63 otrok, medtem ko lahko sprejmejo tudi do 80 dojenčkov. Toda uprava je odklonila sprejeti v jasli otroke delavk iz drugih tovarn. AFŽ organizacija si močno prizadevaj 4a bi povečala sedanjih 10 otroških vrtcev, pa čestokrat naleti tudi na nerazumevanje. To velja prav posebno za Mariborsko opekarno, kjer so že izpraznili pripravno zgradbo za vrtec, pa eo jo ponovno zasedli z izgovorom. češ da DID ni potreben, kaj šele da bi bil donosen. Zdaleč ne zadošča tudi ena sama otroška posvetovalnica in prav nujno je, da bi tudi na levem bregu otvo-riJi še eno. Da bi vsaj nekako ublažile pomanjkanje vrtcev, bodo žene poskusile z otroškimi sobami in prvo tako bodo v bližnjih dneh ustanovile na prvem rajonu žene 4. terena. V otroških sobah se bodo igrali in učili otroci zaposlenih staršev po-d nadzorstvom članic AFŽ. Veliko pomoč nudi delovnim materam pet krpalnic in šivalnic. Ne bi se smelo dogajati, kot je primer s krpalnico na Koroški cesti, ki je žc mesec dni zaprta, češ da ni kuriva, AFZ je dala 'pobudo in pripravila tudi ustanovitev nove pralnice. Veliko veselja pripravljajo otrokom in materam 3 otroške restavracije, toda nujno je, da jih odpro še več, posebno na Teznem, Pobrežju, Studencih, Radvanju in Košakih. Prav tako bi bilo potrebno us-tanoviti otroško restavracijo v TAM. S šivanjem in krpanjem so mariborske žene znatno podprle razne domove in dale tudi predlog, da bi bilo treba vsekakor poskrbeti za prostor, kjer bi se učila mladina, ki se vozi z vlakom. Ne zadoščata tudi sedanji dve trgovini za bodoče matere, zlasti ker 6ta slabo zalo- ženi z raznovrstnim blagom. Na predlog žena se je tudi AFZ pridružila kontroli pri delitvi Mednarodnega dečjega fonda. Na tem področju bo treba zastaviti res veliko dela, saj je od 1000 nosečih žena v Mariboru v planu MDF samo okrog 300. -bat. Delovni kolektiv Tovarne pohištva Maribor-Pobrežje je sprejel tekmovanje Glavne direkcije lesne predelave za dosego proizvodnega plana. V tovarni delajo po brigadnem načinu. Na proizvodnih konferencah so se učenci v gospodarstvu obvezali, da bodo tekmovali neprestano deset dni in tako doprinesli čim več k izpolnitvi planskih nalog. Brigada Franca Kampuša se je v počastitev obletnice Republike Jugoslavije obvezala, da bo svoj plan izpolnila do 29. novembra. Brigadirji brigade Adolfa Juga pa so izboljšali izdelavo furnirnih okvirov za 6obne mize. Zdaj jih izdelajo v mnogo krajšem času in je tudi kvaliteta za 10% boljša. Tudi vse druge brigade se trudijo, da izpolnijo plan. Norme so tako postavljene, da jih dosegajo le z vztrajnim in požrtvovalnim delom. P. S. Raimah strelskega športa med miaeTino. Pred tremi meseci je mestni strelski odbor s 400 člani pričel razširjati strelske vrste, ki danes štejejo nad 2100 članov. Po šolah in tovarnah je 24 strelskih družin, v katere je vključeno več kot dve tretjini mladine. Od industrijskih je najmočnejša v MTT s 183 člani, od šolskih družin pa I. drž. gimnazija s 437 in na Srednji kmetijski šoli s 402 člani. Najuspešnejša je družina »Metropa«, kjer se odlikujejo člani Selinšek, Beg in Sojč. V šolski telovadnici na Gosposvetski ulici so mesta kar ves dan zasedena. Dnevno strelja od 50 do 80 članov. Požrtvovalna vodja sekretar mestnega strelskega odbora tov. Otmar Bukovnik in član poštnega aktiva tov. Žirovnik imata polne roke dela, POd dobrim strokovnim vodstvom se na strelišču hitro razvija povsem nov kader mladih strelcev. Tudi pionirjev ne manjka in še več bi jih bilo, če bi rajonski odbori storili vsaj nekaj za popularzacijo strelstva med najmlajšimi. V decembru bosta v Mariboru dve zanimivi in važni tekmovanj! — na prvem tekmovanju 21. in 22. v počastitev Dneva JA se bodo pomerili pionirji iz vse Slovenije, drugo tekmovanje pa bo priredil Mestni odbor med družinami za pionirje, mladino in člane. JESENICE Nova pridobitev metalurške industrijske šole Metalurška industrijska šola z ostalimi delovnimi kolektivi železarne na Jesenicah je pričakovala letošnji državni praznik z novo zmago. Na dan 29. novembra je v novozgrajenih učnih prostorih v šolski livarni začela obratovati ku-polna peč kot prva šolska livarska talilna peč v državi. Delovna mesta pri novi peči je zasedlo 26 mladih učencev, ki se bodo specializirali za livarje. Tako se bodo lahko ; učenci s praktičnim in strokovnim uče-j njem usposobili v visoke in nam prepotrebne strokovne kadre. Poleg livarne so i zgrajene tudi druge učne delavnice kakor ! kovačnica, strugama, ključavničarska, mehanična in druge delavnice. Metalurška industrijska šola na Jesenicah slavi s to zmago tudi 11 letnico svo-j je ustanovitve. Osnovana je bila 1938 leta z majhnim številom učencev. V dobi okupacije je večina učencev zapustila šolo in se odzvala klicu domovine. Tako je v osvobodilni vojni dalo okoli 30 učencev svoja življenja za boljše življenje vsega delovnega ljudstva. Po osvoboditvi se je tudi za metalurško šolo začelo novo obdobje. Potreba po kadrih je rasla iz dneva v dan. V šolo so pritegnili preko 250 učencev. Teda takrat pa tudi prostori niso več odgovarjali. Zato so začeli misliti na novo šolo, te misli pa so se začele tudi uresničevati Danes stoji na Jesenicah nova velika metalurška industrijska šola, ki je največja in bo po dokončni ureditvi tudi najlepša v Jugoslaviji. Danes se šola že preko 500 učencev za razne poklice, ki so potrebni naši težki industriji — naši črni metalurgiji. ŠOŠTANJ Kolektiv otroške konfekcije v Šoštanju je proglasil prve udarnike, in sicer mladinki tovarišici Oklneri Terezijo In Volov-šek Matildo, dve izmed najzaslužnejših, ki sta prvi v kolektivu začeli presegati normo za 58. odstotkov. Ko jo normirec na masovnem Novi udarniki v elektrarni Fak Direkcija in sindikalna podružnica Fala sta proglasili za 29 .november nove udarnike. Nekateri tovariši so bili proglašeni zn udarnike že druicl? in tretjič. Franc TCanftl. dvakratni raiconallzator In udarnik, je eden najvzornejšlh delavcev v vsem kolektivu. Kot racionalizator je samostojno izdeial stroj za rezkanje kovin, ki prav nič ne zaostaja za tovarniško Izdelavo. Poles tega le Izdelal tudi škarje za rezanje železa. Zdaj tretjič proglašen za udarnika. Prav tako si le tretjlf pridobil naziv udarnika tovariš Franc Geč, ki je zaposlen v podjetju kot varilec. Pri popravljan ju turbin In Izdelavi konstrukcije je pokazal posebno sposobnost in požrtvovalnost ter presearel normo nad G0r£. Ves delovni kolektiv elektrarne Fala je i pokazal doslej veliko prizadevanja pri lz- Ranftl Franc Geč Rudolf Geč Franc ie bil profflr-šen za udarnika že tretjič. Za Ranftlom ne zaostaja tov. KudoJf Geč. Po-itonska skupina presega “0™0„l»«d,,njIe,S0-vim vodstvom za nad 3(|/e. Rudolf Got, predsednik sindikata podružnice, je bil tudi polnjcvanju posameznih nalog. Izvede! je razne revizij« Tseh generatorjev in turbin. V pogonu so nastali nekateri defekti, ki so bili odstranjeni brez pomoči tujih strokovnjakov. G. D. PTUJ Obnovili bodo laekovo domačijo. Zvoza borcev NOV bo v Novi vasi obnovila laekovo domačijo, ki bo zgodovinski spomenik borbe delovnega ijudsiva v ptuj-skom okraju. S tem se hoče oddoiiiti nepozabnemu borcu Jožetu Lacku, ki ja kot komunist stopil prvi v vrste borcev za nacionalno in socialno osvoboditev. Dela bodo v decembru zaključena. ljudska prosveta v Ptuju je odprla ljudsko knjižnico In čitalnico v Ptuju. Prostori so lepo urejeni. V čitalnici je tudi radio sprejemnik. Za vse obiskovalce bo ljudska knjižnica m čitalnica odprta vsak dan popoldan. Obiskovalcem je na razpolago mnogo knjig, revij in časopisov, v slovenskem in drugih jezikih. V S t r n i ž i u je kolektiv tovarne glinice in aluminija t pomočjo uprave podjetja ustanovil kiub Ljudske tehnike. Radio amaterski krožek si je že uredil začasne prostore v stanovanjskem bloku, avto-moto krožek pa jih že urejuje Uprava podjetju mu je poklonila osebni avtomobil. V okviru LT bodo ustanovili 5e več krožkov kot strugarski, varilski, kemični itd. Inženirji In tehniki bodo v okviru teh krožkov s predavanji In posvetovanji dvigali strokovno sposobnost kadrov aluminijske industrije — K. E. DOLNJA LENDAVA Prosi u v a Dneva republiko v Lendavi je potekla v znamenju enakoprav-:ost! nailh narodov In svoucde narodnih nanjšin Na sveKenl akademiji so Izvedli ogat program v sloveniilul, srbohrvaščini 'n madiaritčlni. Tudi rererat je bil prebran y v0c jezikih. Pr splošnem gradbenem podjetju so pro-'laeili ria Dan republike 25 udarnikov. Ce-irav ob-tuji- to podjetje komaj šest mescev jo doseglo že lopo uspehe bodisi pri i,lauu »radonj. bodisi pri dvigu življenjske ravni »voiili delavcev. Pred kratkim so odT pril v 'pod.te!.in industrijski W«n, ki nudi dola v i- porotno oskrbo Za kulturno i življenjo in razvedrilo imajo v podjetju dva delavska kluba, radijski aparat, šah, dnovno časopisje in svojo knjižnico. Tesar ! Franjo Straši ia jo bil proglašen za udar-‘ nika že četrtič, tesar Stefan Kolarič pa tre-; tjič. Za udarnika jo bil proglašen tudi Vin-I ko vi*, Alojz, ki je v tekmovauju po Siro-i taucvičevem sistemu dosegel najboljši uspeh. 1 Hkrati so najboljšim delavcem in name-i ščencem podelili denarno nagrade v znesku 150.000 din. V. V čast obletnice proglasitve FLRJ so člani OK KPS na 3eji razširjenega plenuma OK KPS i v Dolnji Lendavi, ko so razpravljali o izvajanju gospodarskih akcij in pripravah za volitve, ! med drugim sprejeli sklep, da bodo člani plenuma podarili Partiji svojo obveznice Ijud-, tkega posojila kot darilo za obletnico repu-1 blike. — V. 1 Na čast obletnice republike so v nedeljo 1>o sklepu sindikalnih podružnic delali vsi delovni kolektivi in ustanove kot ob de-Javniku, le pošta jo ob 12 zaprla telefonsko ■ centralo kot v nedeljo in so zaradi tega i niso mogli po te.i uri v Lendavi posl užiti | telefona. vi CELJE ; V splošnem gradbenem podjetju Iletou so na praznik 29. novembra proglasili S4 udarnikov, večje število delavcev pa je bilo pohvaljenih. Na vseh gradbiščih podjetja so doslej izpolnili letni plan za 78 odstotkov. Stanovanjska hiša cinkarne v Celju je plan dosegla 84 odstotno. Podjetje j lil Izpolnilo plana zaradi pomanjkanja dc-! lovne sile In neopravičenih izostankov. Ce : lil ne bilo izostankov, bi kljub pomanjkanju delovne sile marsikatero gradbišče izpolnilo plan stoodstotno Poleg planskega dela so člani sindikata s prostovoljnim delilni sezidali v Celju dva stanovanjska pro-vltorljn. Posebno zasluge za to Ima stanovanjska hiša cinkarne. Kolektiv Betona na (•omiljskem se ie zavezal, da bo do Dneva republike sezidal stanovanjski provlzorlj Svoio nalogo je izpolnil že 25. novembra. Volavšek liika Okineri Terezija sestanku obrazložil, da stare norme, ne odgovarjajo več In da bo potrebno sedaj namesto 8 izdelati 20 obick, so mnogo delavke trdilo, da to ni mogoče, imenovani mladinki pa sla prvi začeli delali po novo postavljenih normah In dali vzpodbudo ie ostalim delavkam. Že prvi dan sta presegii normo sa iO cdsto!- j kov in tako z doseženim uspehom dokazali celotnemu kolektivu, da se lahko dela po normah po vseh postavljenih serijah izdelavo in da se lahko norme dosežejo in presežejo. Razbili sta tudi škodljive tendence bivšega upravnika Stajnbaha, da se norme v konfekciji sploh ne morejo uvesti. Preddeiaviia lov. Radivojevlč jo delovni polet Terezijo in Matildo znala pravilno oceniti, uvedla brigadni sistem dela in modbri-gadno tekmovanje, da danes skoraj poiovica delsyk prekoračuje normo do 15 odstotkov. Z novim delovnim poletom se jo dvignila tudi delovna disciplina in podjotjo v zadnjih me-socih no beleži neopravičenih izostankov. Dan Republiko bo delovni kolektiv svočano proslavil z novimi proglasitvami najzaslužnejših za udarniko kol Okineri Terezija, Volovlok Matilda, Martlnšek Slava itd. Delovni kolektiv otroško konfekcije ima prvo udnrniko v lokalni industriji v okraju Šoštanj. — M- " Lesno 1 n d u s t r1 j s k o podjetje Nazarje je 25. t. m. ob 11. url zvečer j izpolnilo svoj letni finančni In osnovni plan. ; Delovni kolektiv je napel vse s.le. da je plan predčasno Izpolnil. NOVO MESTO » Dan republike Je bil v Novem mestu svečano proslavljen. Na predvečer praznika se je razvil po mestu dolg sprevod prebivalstva. Ob 20 jo bila v dvorani Doma ljudske prosvete slovesna akademija, katere so se udeležili predstavniki ljudske oblasti. partijskih In množičnih organizacij, zastopniki JA In množica prebivalstva. O 29. novembru ie govoril tajnik okrajnega ljudskega odbora tov. Viktor Zupančič, nakar je sledil bogat in poster kulturni Spored. Nastopi pionirjev, elanov LMS, rlelav-cev tekstilne tovarne, vojaške gouljo ln folklorne skupine S KUD »Dušan Jereb« so bili navdušeno pozdravljeni. Na sam praznik republike so številni delovni koiektlvl priredili proslave po obratih jn ustanovah, pionirji pa so Imeli akademijo. Zvečer je bila v Domu JA ljudska zabava, \rsto proslav je zaključil včeraj dopo.dne koncert orkestra SKUD. ILIRSKA BISTRICA Zidarsko brigade gradbenega pod-jetja »Istra« so v nedeljo ua gradblfiču v Ilirski Bistrici tekmovalo v počastitev praznika 29. novembra. Borba za večjo storilnost dela po SlrotanoviČeveni sistemu jo pokazala zelo lepo uspehe. V prvih (*veh urah dela so vsi zidarji presegli dnevno normo za 10«%. 66 letni zidar Stemberger je ta dan izpolnil s svoio brigado normo za 322%. Stemberger se kljub visoki starosti vedno udeležuje udarniških akoil in tekmovanj. Na delo prihaja redno ln nima nobenih neopravičenih izostankov. Uspeh tekmovanja jo bil naslednji: Franc Rustja jo Presegel normo za 370%, Srečko Koncstabo za 276% ln Joško Bratina za 305%. Dekadni plan je bil tega dne na gradbišču Izponljen 77 odstotno. Prehodno zastavico si jo pridobil zidar Franc Rustja. K. S. GORICA PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE Primorsko ljudstvo Jo Dan republike prn znovalo letos posebno svečano, ker je prav v teh dneh ruzglbano politično življenje v zvezi z bližnjimi volitvami v krajevne ljudske odbore. V vseh večjih krajih so priredili zborovanja in manifestacije * kultur nim programom. Mnoga podjetja so do tega dne že Izpolnila plan za leto 1919. V Zatolminu, Dornbčrgu, Rlhcnbergu ln drugod so dokoučall glavna dela pri gradnji zudruž-11 lil domov (lani sindikata in drugih množičnih organizacij «„ pričeli s prostovoljnim delom, k! bo trajalo tudi v decembru. S tako prisluženlm denarjem bodo nrispe- , vali za čim bolJSo Izvedbo novoletne Jelke I za nnše otroke. i MURSKA SOBOTA Kdo zavira odkup živine V murskosoboškem okraju precej dobro izpolnjujejo letni plan odkupa goveje živine, v zaostanku pa so z odkupom svinj. Delno je temu krivo neracionalno uporabljanje voznega parka, kar cesto povzroča odlcupovalcem na terenu velike težave. Tako so v enem preteklih dni odkupili od kmetov na področju sektorja Salovci, Mačkovci in Prosenjakovci 300 svinj in 100 glav goveje živine. Spričo politične predpriprave in večje doslednosti nasproti velikim kmetom in špekulantom so zlasti delovni kmetje radi in pravočasno pripeljali živino na dogonska mesta. Toda tu so se stvari začele zapletati. i Medlem ko so iz Šalovecin Mačkovec še nekam v redu odvažali živino naprej proti Murski Soboti in dalje v potrošna središča, je v Prosenjakovcih kljub vnaprej planiranim kamionom za prevoz čakalo več ur na dežju 70 svinj in 30 glav goveje živine. Naposled je nek tovariš le telefoniral na republiško podjetje za odkup živine v Mursko Soboto in zahteval oblubljena kamiona. Toda odgovor se je glasil: »Kaminov ne bo, ker zanje ni motornega olja.c Zaradi lega je morala živina čakati na prevoz do naslednjega dne, podjetje za odkup pa je plačalo 2070 dinarjev stojnine za štiri vagone, ki so bili naročeni za prejšnji dan. Dva ali tri dni po tem dogodku se je nek tovariš iz odkupnega podjetja zglasil na poverjeništvu' za lokalni promet v Murski Soboti in izrazil željo, da bi raziskali zadevo glede olja. Toda tovariši na poverjeništvu so mu zabrusili: »Motornega olja ni!« Zato se je sam lotil raziskovanja in v kartoteki »Jugopetrola* v Murski Soboti ugotovil, da jp bilo vse tiste dni na zalogi okrog 200 litrov motornega olja, kar zadostuje za več dni za ves kamionski park v Soboti. Več! Medtem ko je v Prosenjakovcih čakalo na odvoz 70 svinj in 30 glav goveje živine, sta dva kamiona prevažala ljudi na nek miting. Zakaj na okrajnem poverjeništvu sa lokalni promet že ne obračunajo z malomarnim odnosom do izpolnjevanja svojih nalog in končno enkrat z racionalnim uporabljanjem kamionskega parka zadostijo potrebam odkupnega podjetja in potrebam množičnih organizacij ter ustanov? T. M. RADGONA Plenarno zasedanje AF2 v Radgo-ni, ki je biJo 23. novembra, jo ugotovilo, da je no kandidatnih listsh za volitve v KLO le 10 odstotkov žena. Poleg volivnih sklepov so žene sklenile, da bodo vključile vsaj 60 odstotkov žena v izobraževalne tečaje ter usta* novile po vaseh bralne krožke v vseh 52 aktivih AFž, od katerih pa jih je le 56 aktivnih. — Aktiv AFž v Benediktu je v lodnu cest razvil živahno delavnost, saj so žene napravile 452 delovnih ur. V zadružnem tednu so žono vasi Apače in Podgorje pomagale kmo-tijeko obdelovalnim zadrugam pri pospravljanju jesenskih pridelkov, žene so kritizirale Solskoga upravitelja iz Stogovc Fetiha, ki je samovoljno delil čevlje iolskf deci brez sodelovanja organizacije AFŽ. Ko so upravitelja na to opozorile, jih je nahrulil. Imenovanemu upravitelju tudi niso pri srcu otroci iz družin zadružnikov. — R. 3. DNEVNE VESTI Slušateljem univerze se bodo delile živilske nakaznice za december na fakultetah, za tehnično fakulteto na oddelkih, in sicer ’ t’ v .vecem^ra Po vrstnem redu. ki ga bo objavila fakulteta ali oddelek na oglasni deski. 3292 Umetnostnozgodovinsko druStvo za Slovenijo v Ljubljani sporoča Članstvu da se društveni občni zbor zaradi odsotnosti ne-K at eri n odbornikov ne vrši v petek 2. decembra, temveč v torek 6. decembra ob 17 v Knjižnici X a rodne ga muzeja, Prešernova cesta 24. OBVESTILO električne cestne železnice Uprava električne cestne železnice v Ljubljani bo zaradi hitrejšega prevoza potnikov ua službena mesta odnosno v šole s 1. decembrom 194!) ukinila na progi Ajdovščina —yt. Vid sledeča postajališča: Šiška Stara sola, Kosovo polje, »Rdeče znamenje« Dravlje. >Slopi Janez« in. Podgora. S 1. decembrom ostanejo postajališča na progi I samo na križiščih, kier se vozovi srečujejo, t. j. Ajdovščina, Union, Gasilski dom, Sitar, remiza. križišče v Dravljah, Trata S; Vid in končna postaja v Št. Vidu. Javnost naprošamo da vzame ta ukrep kot nujen na/znanje. Prevelika obremenitev in gneča na prepogostih postajališčih je bila stalna ovira za čim hitrejši prevoz potnikov v mesto. Dalje opozarjamo potnil&e, da opuste vsako obešanje na stopnico in to zlasti na zaprti strani voza Uprava, električne cestne železnice je pod-vzela vse potrebno, da so napravi red _ na vozovih odnosno med prometnim osebjem EC in potniki Prosimo potnike, ki na postaji vstopijo, na naslednji pa že izstopijo, da vsaj v jutranjih, opoldanskih in večernih urah ne poveča vajo gneče in naj zla-sti v jutranjih, opoldanskih in večernih urah opuste vožnjo na kratke razdalje, kajti s tem ne samo, da delajo gnečo in nered, tomveč vzamejo prostor tistim, ki stanujejo na periferiji mesta. S 1. decembrom bo upostavljen promet rezervnih vozov takole: Od G—9 kakor do sedaj Od 12-—20 pa bodo rezervni vozovi vozili ua progi od Sitarja pred rednim vozom do Ajdovščino in nadaljevali vožnjo proti Viču. S tem ukrepom bo močno razbremenjena proga Vič-Splošna bolnišnica Potniki, ki uporabljajo progo Vič—ftiška. naj vstopijo# na rezer.vne vozove, ker jim bo s tem prihranjen prestop in ponovno gnetenje. Da se zagotovi varnost in red. bo uprava električne cestno železnice na otoku na Aj-dovSčini postavila varnostno ograjo za vstopanje v vozove proge I. t. j od Ajdovščine proti 8t. Vidu. Z ozirom na varnost in red bo določen poseben prehod pri ograji, in samo skozi ta prehod bo dovoljeno vstopati na vozove progo I. Nameščen bo tudi uslužbenec, ki bo pazil na to. da se enkrat za vselej od- pravi brezglavo in surovo gnetenje v vozove, kar ima za posledico zadrževanje prometa. Vsako vstopanje in obešanje na voz je strogo zabranjeno Potniki, ki ne bi upoštevali varnostnih naprav, bodo predani organom Narodne milice. . Opozarjamo imotnike mesečnih vozovnic, zlasti dijake, da brez ugovora pokažejo spre-vodnicam vsakokrat svojo mesečno vozovnice. kor se s tem pospeži pobiranje yoznlne. OBVESTILA RAZPIS za izdelavo osnutka za tovarniški znak Zelczurna na Jesenicah razpisuje izdelavo osnutka za tovarniški znak, ki bo označeval delovno skupnost kot tako. kakor tudi poreklo izdelkov. V znaku je prikazati bistva in značiJnosti. ki bodo tovarno smiselno predstavljala. Za izdelavo osnutka so razpisane tri nar grade, in' sicer: 1. nagrada din 10.000, 2. nagrada din 7500. 3. nagrada din 5000. Predloge je poslati do 1. januarja 1950. 485 Direkcija železarno. Jeseni««. POPRAVEK IN DOPOLNILO V poročilu, ki smo ga pred kratkim objavili o zborovanju in izvolitvi odbora Univerzitetnega komiteja za obrambo miru, so po pomoti izostala imena naslednjih članov odbora: Legan Jože. sekretar Univerzitetnega komiteja Lil S, 2. podpredsednik; člani odbora prof. dr. Kušei Gorazd, prorektor univerze; prof. G. A. Kos, rektor Akademije za upodabljajočo umetnost; prof. dr. Ivan Tomšič, dekan pravne fakultete. 3307 RAZPIS Uprava tovarne »Industrija platnenih izdelkov«. Jarže pri Domžalah, razpisuje tri mesta Industrijsko - zavodskih miličnikov (IZNM) za takojšen nastop. Reflektanti, ki ne smejo biti mlajši od 22 in ne starejši od 35 let, naj pošljejo svoj« ponudbe ali naj se osebno zglasijo pri gornji upravi (personalni oddelek) ter naj predložijo sledeče dokumente: 1. Rojstni list. 2. Potrdilo o državljanstvu. 3. Potrdilo o volivni pravici. 4. Zdravniško spričevalo. 5. Potrdilo o nekaznovanju. 6. Lastnoročno pisan življenjepis v dveh izvodih. 3279 RAZPIS »Triglav film«. Ljubljana .išče tovariše za Industrijsko zavodsko inilicr v starosti do 30 let in izvršeno vojaško obveznostjo. — Kandidati nai predlože personalnemu oddelku Triglav filma, Ljubljana. Miklošičema cesta 6-II. prošnjo z življenjepisom, potrdilo o volivni pravici, potrdilo o nekaznovanju, potrdilo o izpolnjeni vojaški obveznosti in zdravniško spričevalo. 3295 GLEDALIŠČE ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Sobota, 3. ob 20: A. T. Linhart: »Veseli .^^iček se ženi«. vstopnic od petka dalje pri založbi. Kongresni trg 18. Ker tudi pri zaanji predstavi mnogo obiskovalcev ni dobilo vstopnic, jih kupite že v predprodaji. KONGERT! Pianist Marijan Lipovšek je napisal veliko simfonično delo: Simfonija za veliki orkester. Po