Št. 258 (16.295) letoLIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam! ‘Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-♦embra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slove-v pod Vojskir :ri Idriji, do 7. maja 1945 pa v .-ojenem Trstu. 'y *' '3'a zadnja številka. tu je edini tiskani partizansKi DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST-UI. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300_____
GORICA - Drevored 24 moggo 1 -Tel. 0481533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190___
POSINMA RAČANA V GOIOVN
/ *) L/L/ LIK Spedizione in ibbonemenlo poslale 4S% Art 2, eonne 2£ltx togje 66296 • fiMe 6 Thesle
CARSO
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA
last. Giraldi R.
OKRASNE PECI
VGRADNE PECI ZA KAMINE
NABREŽINA (TS)
Trg sv. Roka 105
tel. 040/200238
SOBOTA, 31. OKTOBRA 1998
Dolg do Evrope, dolg do ustave
Bojan Brezigar
Napoved predsednika prve senatne komisije Vil-loneja, da bo senat v kratkem odobril okvirni zakon o zaščiti jezikovnih skupnosti v Italiji, je seveda razveseljiva. Gre namreč za besedilo, ki dosega 2e Častitljivo starost, pa Čeprav je »mlajše« od prvih osnutkov zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji: med pobudniki tega zakona - in dejansko avtor prvega besedila - je bil namreč v začetku osemdesetih let sedaj ze pokojni poslanec Loris Fortuna.
Zagotovilo senatorja Vil-loneja, da se tokrat ne bo ponovilo, kar se je zgodilo že dvakrat, ko je zakon odobrila poslanska zbornica, senat pa ne, ter da gre za odraz volje vladne večine, namreč Se dodatno potrjuje voljo, ki je prišla do izraza v poslanski zbornici, ko se je za zakon izrekla velika večina poslancev in ni bilo politične obstrukcije s strani skrajne desnice.
Zakon sam seveda ne bo rešil vprašanja zaščite vseh manjšin v Italiji in ohranjanja njihovih jezikov, predstavljal pa bo okvir, Id bo omogočil deželam in krajevnim upravam da same ukrepajo v korist manjšin na njihovem ozemlju.
Sicer pa je odobritev zakona tudi pogoj za Italijo, da predstavi Svetu Evrope kolikor toliko pozitivno poročilo o zaščiti manjšin. To poročilo mora rimska vlada pripraviti do marca prihodnjega leta, to je leto dni po začetku veljave Okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin, ki jo je Italija ratificirala. Glede na aktivno italijansko zunanjo politiko na nekaterih težldh območjih, kot sta Kosovo in Albanija, bi bilo namreč zelo nerodno, ko bi Italija pred Evropo padla na izpitu o izvajanju ene izmed konvencij iz sklopa spoštovanja človekovih pravic.
Ob tem pa je treba seveda dodati Se dejstvo, da okvirni zakon ni edino besedilo, ki Čaka na odobritev v parlamentu. V poslanski zbornici naj bi se namreč začela razprava tudi o zakonu za zaščito slovenske manjšine. Čeprav ni realistično, da bi bil ta zakon odobren do marca prihodnjega leta, pa bi bil vendarle za Italijo zelo močan znak, ko bi ga dotlej odobrila vsaj poslanska zbornica in bi se ob tistem Času z njim začel ukvarjati senat. To bi seveda politično in vsebinsko okrepilo poročilo, ki ga bo morala Italija predložiti Svetu Evrope, predvsem pa bi z dejstvi pokazalo, da je skepsa nekaterih v zvezi z zakonom neupravičena: ne gre namreč samo za dolg do Evrope, ampak tudi za dolg do ustave in do državljanov, ki jih SCiti ustava.
VELIKA BRITANIJA / SKLEPA LONDONSKEGA SODIŠČA IN ŠPANSKEGA VRHOVNEGA SODIŠČA
Pinochet od včeraj na prostosti Španija bo zahtevala izročitev
Do priziva pa mora vseeno ostati v bolnišnici pod varstvom britanske policije
LONDON, MADRID -Medtem ko je špansko vrhovno sodišče včeraj potrdilo, da je Špansko sodstvo prisgtojno za sojenje Augustu Pinochetu, je bivšega Čilskega diktatorja neko londonsko sodišče izpustilo na začasno prostost pod pogojem, da ostane v kliniki in pod varstvom britanske policije. O Pinochetovi usodi bo prihodnji teden odločal zgornji dom britanskega parlamenta, ki bo bržkone potrdil sklep vrhodnega sodišča, da je bila aretacija nezakonita, ker ima bivši predsednik diplomatsko imuniteto.
Na 9. strani
Še v tem letu bodo vrnili 60 odstotkov »evrodovko« 1997
RIM - Včeraj se je sestal minish-ski svet pod predsedstvom Massima D’Aleme in med drugim na predlog finančnega ministra Visca odobril zakonski odlok, ki bo omogočil, da bo še v tem letu prišlo do 60-odstot-ne vrnitve t.i. »evrodavka«, se pravi izredne davščine, ki so jo italijanski davkoplačevalci prispevali lanskega leta, da bi omogočili vstop Italije v evropski monetarni sistem. Predsednik D’Alema je ob koncu vladne seje pozval parlament, naj Cim prej odobri finančni zakon.
Na 2. strani
Senat bo v kratkem uzakonil zaščito jezikovnih skupnosti
RIM - Senat bo v kratkem, vsekakor pred koncem leta, uzakonil zaščito etničnih skupin in ogroženih manjšinskih jezikov. Tako napoveduje predsednik senatne komisije za ustavna vprašanja Massimo Villone, ki se je včeraj sestal s pordenonskim poslancem levih demokratov Antoniom Di Biscegliejem in z nekdanjim furlanskim poslancem KPI in kasneje DSL Amaldom Baracettijem.
Poslanska zbornica je zakon odobrila sredi letošnjega junija, sedaj pa je na potezi senat.
Na 2.strani
ŠVEDSKA / TRAGIČEN PG2AR
V diskoteki makedonskega centra je umito to mladih
GČTEBORG - Včeraj je v požaru, ki je izbruhnil v makedonskem kulturnem centru v gdteborški zahodni industrijski Četrti Hisingen življenje izgubilo 65 mladih, kakih 180 pa jih je bilo lažje in težje ranjenih. Mladi, v glavnem otroci makedonskih in drugih tujih priseljencev, so v tej diskoteki kulturnega centra praznovali Halovveen. V začetku so gasilci mislili, da je požar nekdo podtaknil, kasneje pa so preiskovalci ugotovili, da je prišlo do nesreče. Na 9. strani
TRST / POLAGANJE VENCEV
Skupni poklon padlim šestih občinskih uprav
TRST - V dneh posvečenih spominu mrtvih se vrstijo svečanosti in polaganja vencev. Včeraj so predstavniki vseh šestih občinskih uprav na Tržaškem skupno položili cvetje pri treh simbolih smrti: na spomenik bazoviškim junakom, na fojbo pri Jezeru in v Rižarni. Tu so popoldne slovenske organizacije, pa tudi predstavništva iz Slovenije (vlado je zastopal sekretar na ministrstvu za delo Janko Stušek) poklonili spominu žrtev uničevalnega taborišča.
Spominske svečanosti bodo tudi danes po mestu in v okolici.
Na 5. strani
Župani odklanjajo prošnjo prefeKta
TRST - Zupani vseh šest občin tržaške pokrajine bodo formalno odklonili prošnjo prefekta Mi-cheleja De Feisa glede znanega potrdila o narodnostni pripadnosti italijanskih državljanov slovenske narodnosti. Potrdila se, kot znano, nanašajo na nostrifikacijo diplom ljubljanske univerze.
Upravitelji menijo, da to ne sodi med pristojnosti občin in da je etnična opredelitev stvar osebne izbire posameznega občana. Prefektovo potezo naj bi spodbudil italijanski ambasador v Ljubljani.
Na 3.strani
Sodobni Trst nagradil Zorana Kržišnika
TRST - Dobitnik letošnje nagrade Sodobni Trst, ki jo istoimenski odbor podeljuje osebnostim, zaslužnim na področju kulturnega posredovanja in sodelovanja, je Zoran Kržišnik. Kot je sam povedal, segajo njegovi prvi stiki s tržaškimi kulturniki, slovenskimi in italijanskimi, daleč nazaj. Letošnji nagrajenec je zlasti znan zaradi Mednarodnega grafičnega bienala, ki je po njegovi zaslugi zaživel leta ’55 v Ljubljani, v širšem prostoru Alpe-Jadran pa je bil med organizatorji številnih razstav.
Na 4. strani
Štandrež: »da« zelenemu pasu
GORICA - Rajonski svet v StandreZu je predsi-noCi soglasno dal povoljno mnenje o predlogu go-riške občine in konzorcija za industrijsko cono o ureditvi 50-metrskega zelenega pasu med industrijskimi halami in vasjo. Svet pa tudi zahteva točna jamstva glede hrupa, emisij in ureditve okolja, zlasti površin za šport in rekreacijo, pri čemer naj bi sodelovala krajevna društva.
Na 10. strani
Umrl slikar Jože Tisnikar
LJUBLJANA - Slovenski slikar Jože Tisnikar, eden vodilnih in zelo cenjenih slovenskih samorastnikov, je včeraj tragično umrl v prometni nesreči na regionalni cesti Slovenj Gradec -Dravograd. Tisnikar, ki se je rodil v Mislinji pri Slovenj Gradcu, je februarja letos praznoval 70-letnico, na likovno sceno pa je stopil že v 60-ih letih.
Na 8. strani
VALTER DEL DO sr,
GORIVA IN MAZILA VSEH VRST
•	VRTNARSTVO
•	ZASTOPNIK FENDT
•	DELAVNICA IN SERVIS
mmimm
RIM / ZAKON PRED ODOBRITVIJO
MINISTRSKI SVET / VRSTA UKREPOV NA VČERAJŠNJI SEJI
V senatu zaščita etničnih skupin
Zagotovilo predsednika senatne komisije za ustavno vprašanja Massima Villoneja
Se v tem letu vrnitev 60% t. L »evrodavka«
D'Alema pozval k odobritvi finančnega zakona
Posl. Arnaldo Baracetti
RIM - Senat bo v kratkem, vsekakor pred koncem leta, uzakonil zaSCito etničnih skupin in ogroženih manjšinskih jezikov. Tako napoveduje predsednik senatne komisije za ustavna vprašanja Mas-simo Villone, ki se je včeraj sestal s porde-nonskim poslancem levih demokratov Antoniom Di Biscegliejem in z nekdanjim poslancem KPI in kasneje DSL Ar-naldom Baracettijem, ki v imenu furlanske jezikovne skupnosti neposredno spremlja parlamentarno pot tega zakonskega predloga.
Senator Villone, ki pripada levim demokratom, je zagotovil pospešeni postopek za ta zakon, ki ga je poslanska zbornica odobrila sredi letošnjega junija. Komisija za ustavna vprašanja se bo z njim ukvarjala prihodnji teden, takoj
Senator Massimo Villone
zatem bo predlog romal v senatno skupščino, ki bi ga morala, kot reCeno, odobriti pred koncem leta. Villone je zagotovil vsestransko podporo vladne koalicije in tudi osebno zavzetost ministrskega predsednika Massima D’AIeme.
Zakon zadeva vsega skupaj jezikovne pravice enajstih manjšin, z izjemo ustavno priznanih skupnosti, ki so Južni Tirolci, Francozi v Dolini Aosta in Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini, normativ pa se ne tiče niti ustavno priznane ladinske skupnosti v bo-censki pokrajini. Med razpravo v poslanski zbornici so iz zakona izključili Rome, ki naj bi jih parlament obravnaval v drugem zakonskem predlogu. To so naredili na zahtevo Severne lige, ki je grozila s parlamentarno obstrukcijo, kljub temu pa so
njeni poslanci na koncu vseeno nerazumljivo glasovali proti temu zakonu.
Soočenje v poslanski zbornici (poročevalec zakona je bil poslanec Oljke Domenico Masel-li) je bilo dokaj umirjeno, Čeprav ni manjkalo polemik in zastojev. Tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia je v začetku napovedal veC sto popravkov in hkrati obstrukcijo, ki pa je potem v resnici ni izvajal, saj mu je v ključnem trenutku obrnila hrbet glavnina somišljenikov. Nekateri poslanci NZ iz Sicilije, Sardinije in Kalabrije, kjer živijo narodne manjšine, so celo podprli zaščitni predlog, tako da je Menia ostal z dolgim nosom.
Poslanci Berlusconijeve stranke Forza Italia so se v zbornici vzdržali (-med njimi tudi Tržačan Gualberto Niccolini), Menia pa je med potjo našel zaveznike med poslanci KršCansko-demo-kratskega centra (CCD), ki so bili v nekaterih aspektih še bolj sovražno razpoloženi do tega zakona, kot tržaški poslanec Finijeve stranke. Najbolj glasen je bil glede tega načelnik poslanske skupine CCD Carlo Giovanardi.
Sprva je kazalo, da bo moral senat zaradi obilice dela (zaostali zakoni in vladni odloki) odložiti oceno tega pomembnega zakonskega predloga. Sedaj pa se je očitno nekaj premaknilo, tako da obstaja politična volja za njegovo Čimprejšnjo odobritev.
Premier Massimo D'Alema in podpredsednik Sergio Mattarella (Ap)
GOSPODARSTVO / MED CIAMPIJEM IN FAZIOM n
Ali je razlika res tako velika?
Micheli napada Fazia, Marcegaglia pa brani guvernerja
RIM - Po oceni nekaterih komentatorjev se ločujeta le ob zanemarljivih podrobnostih, po mnenju drugih je razlika veliko globlja. Vsi, ki skušajo dojeti, kakšni so resnični odnosi med minitrom za gospodarstvo Carlom Azegliom Ciampi-jem in guvernerjem Banke Italije Antonom Faziem, bodo zato zelo pozorno sledili današanjemu praznovanju dneva varčevanja, na katerem guverner in gospodarski minister nastopita skupaj.
Dan varčevanja je pravzaprav eden redkih priložnosti, na katerih minister in guverner nastopata skupaj (ostale so sede Mednarodnega denarnega sklada in gospodarskih ministrov skupine G 7). Ker bo praznovanje dokaj formalno, je vprašanje, ah bodo v ekspozejih Ciampi-ja in Fazia spet prišle do izraza razlike, ki so bile zabeležene v prejšnjih dneh. Toda že ob 12. uri bo Banka Italije obja-
vila svoj šestmesečni gospodarski bilten, s katerim običajno oceni zdravstveno stanje državnega gospodarstva. Ta bo pokazal, da ah so razlike s Ciampijem ( gospodarska rast, bitka proti brezposelnosti, davčni vijak in druga vprašanja, v katerih je bil Fazio kritičen do vlade, Ci-ampi pa previden optimist) res tako velike.
Sicer je Fazio ve teze včeraj branila predsednica mladih industrijcev Emma Marcegaglia, ki je Ciampiju očitala »pretiran in neosnovan« optimzem, medtem ko je guvernerja Banke Italije kritiziral minister za javna dela in bivši podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Micheli. Med drugim je minister dejal, da pri predsedstvu vlade se niso zavedli, da bi bila lira poleti pod udarom, kot je trdil Fazio, ki je s tem opravičil odločitev, da ne zniža obrestne stopnje.
NOVICE
TIRANA / MEDNARODNA KONFERENCA
Pripravljen načrt za porazdelitev frekvenc
RIM - Odbor, ki mora upravljati področje telekomunikacij, je včeraj pripravil načrt za porazdelitev televizijskih frekvenc, medtem ko bo načrt za porazelitev radijskih frekvenc nared Gez nekaj mesecev. Ključ za pridobitev frekvence bo točkovanje. Ministrstvo za telekomunikacije bo pripravilo lestvico upravičencev na osnovi pravilnika, ki bo nared čez dva tedna.
Vsedržavne postaje bodo imele na razpolago 11 frekvenc, kar pomeni, da nobena od postaj ne bo smela imeti več kot dve mreži (zakon proti monopolom določa, da nihče ne sme preseči 20% raz-pšoložljivih frekvenc). To pa pomeni, da bo Medi-aset imela lahko samo dve mreži, tretjo pa bo lahko oddajala samo prek satelita, medtem ko se bo tretja mreža Raia morala odpovedati ekonomski propagandi.
Obrtnik umrl v eksploziji umetnih ognjev
MASSAFRA (TARANTO) - Obrtnik Francesco Sardelli je včeraj zjutraj izgubil življenje v eksploziji umetnih ognjev. Sardelli, ki je bil z očetom solastnik istomenske tvrdke umetnih ognjev, je bil zelo poznan v Tarantu in okolici, saj so njegovi umetni ognji veljali za zelo kakovostne in so šli dobro v promet. Do nesreče je prišlo, ko je obrtnik pripravljal umetne ognje za praznik nekega krajevnega zavetnika.
Po prvih izsledkih kaže, da je prišlo do eksplozije, ko je Sardelli mešal barve, kar je eden od najzahtevnejših postopkov v pripravi umetnih ognjev. Poslopje, v katerem je delal, je bilo osamljeno in daleč od vasi, varnostnih ukrepov na ni bilo.
Podpora Albaniji, če ustavi pretok beguncev
Evropska komisarka Bonino: mediji pretiravajo, drugod po Evropi je več priseljencev
Albanski premier Majko in zunanji minister Dini (telefoto AP)
TIRANA - Prihodnost Albanije je v rokah Albancev: mednarodno zasedanje o razvoju v državi orlov je pokazalo, da je mednarodna skupnost pripravljena pomagati Albaniji v še večji meri kot doslej, vendar pod pogojem, da Albanci pokažejo resnost in odgovornost. Treba je demokratizirati državo, za kar je bistvenega pomena skorajšnji referendum za novo ustavo (sicer je Beriševa opozicija že napovedala bojkot), zagotoviti je treba javni red in varnost v državi, odpraviti korupcijo, osvoboditi javno upravo, ki je v rokah klanov in politikov, pričeti gradnjo sodobnih infrastruktur. Mednarodna skupnost je pripravljena podpreti razvoj Albanije, v zameno pa zahteva predvsem, da čim-prej ustavi reko nelegalnih pribežnikov, ki se vsakodnevno pretaka prek Otrantskega preliva.
To je ena od osnovnih
zahtev, ki jih je postavil italijanski zunanji minister Lamberto Dini, posredno pa mu je odgovorila evropska komisarka Emma Bonino, ki se sicer zavzema za ureditev razmer v Albaniji, glede pribežnikov pa ugotavlja, da je v Italiji nevarna predvsem medijska kampanja. Bonino je naglasi-
la, da je Albanija sprejela brez velikih problemov 30 tisoč beguncev s Kosova, da je v Nemčiji 400 tisoč beguncev iz Bosne, v Avstriji pa 100 tisoč, ne da bi nastali taki problemi, kot se pojavljajo v Italiji. »Ni sprejemljivo, da italijanski tv dnevniki pričenjajo vsak večer z vestmi o pribežnikih,« je
dejala komisarka, ki pa je tudi naglasila, da mednarodna skupnost in predvsem Albanija ne sme biti popustljiva do tihotapcev, ki organizirajo prebege. »Vendar,« je pripomnila Bonino, »ni mogoCe, da bi v času globalizacije lahko prosto krožilo blago in denar, ne pa ljudje.«
Iz Ljubljane so sporočili, da so v prvih desetih mesecih leta zasledili in ustavili več kot 10 tisoč nelegalnih prebežni-kov, kar je za 55 odstotkov več kot lani. Največji porast so zabeležili po začetku srbske ofenzive na Kosovu.
V albanskih pristaniščih pa tihotapci razpolagajo s pravo floto velikih gumenjakov za nelegalni prevoz beguncev: vsako plovilo je vredno okrog sto milijonov lir, ki jih tihotapci kaj kmalu amortizirajo, saj zaslužijo za vsakega potnika veC milijonov lir.
RIM - Včeraj se je sestala nova italijanska vlada pod predsedstvom ministrskega predsednika Massima D’Aleme in sprejela vrsto pomembnih zakonskih in drugačnih ukrepov. Na predlog finančnega ministra Vin-cenza Visca je odobrila zakonski odlok, ki omogoča takojšnjo vrnitev 60 odstotkov t.i. »evrodav-ka«, se pravi izredne davščine, ki so jo italijanski davkoplačevalci prispevali lanskega leta, da bi omogočili uvedbo skupne evropske valute tudi v Italiji. Vlada je med drugim sklenila, da podaljša rok za izvedbo stanovanjskih izgonov s pomočjo policijskih sil od 31. decembra na 28. februar, da bi medtem lahko prišlo do odobritve reforme zakonodaje o najemanju stanovanj.
Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji odobril tudi povišanje državnih prispevkov za zdravstvo, delno sprostitev zaposlovanja v javnih službah, vrsto ukrepov za izvajanje šolske avtonomije in še marsikaj.
Ob koncu vladne seje je predsednik D’Alema skupno z nekaterimi ministri priredil tiskovno konferenco, na kateri je poudaril, da si vlada postavlja kot prvi cilj odobritev finančnega zakona za leto 1999. Pozval je parlament, še zlasti pa opozicijske sile v njem, naj se odgovorno zavzamejo za to, da bi bil finančni zakon odobren do 31. decembra, tako da ne bi prišlo do začasnega upravljanja proračuna, kar bi imelo vrsto negativnih posledic za državo.Vlada si bo v svoji prvi fazi delovanja nadalje prizadevala za sklenitev pakta za delo in gospodarski razvoj ter v tem sklopu tudi za obnovitev sporazuma s sindikati in organizacijami delodajalcev iz julija 1993. Dilema jn na srečanju s časnikarji med drugim podčrtal, da obstaja nevarnost zmanjašanja gospodarske rasti, in to zaradi negativnih mednarodnih trendov.
D’Alemov poziv opozicijskim silam, naj odgovorno sodelujejo za pravočasno odobritev finančnega zakona, ni ostala brez odmeva. Voditelj Pola svoboščin Silvio Berlusconi je namreč dejal, da se bodo parlamentarci desne sredine prav gotovo odgovorno obnašali, nanašajoč se na komaj prebredeno vladno kriozo, pa je kritično pristavil, da so premajhno resnost doslej pokazale sile levice.
O problemu finančnega zakona je vCeraj govoril tudi voditelj SKP Fauste Bertinotti. Potrdil je negativno oceno svoje stranke o vladnem osnutku in napovedal predstavitev veC kot sto popravkov.

TRST / POSVET O »VVELFARU« IN KRAJEVNIH UPRAVAH
ŠPETER / STALIŠČE GORSKE SKUPNOSTI
Konkretnejši pristop žensk do upravljanja
Pobuda komisije in odborništva za enake možnosti
»Čezmejna bolnica« in županove zadrege
Prvi občan Podbonesca je zaradi resolucije o bolnici zapustil Ljudsko stranko in prešel k NZ
TRST - Izhodišče za pripravo posveta o »vvelfaru« na krajevni ravni ni bilo že večkrat zastavljeno vprašanje, kaj ženske pričakujejo od nove ureditve občinskih uprav, temveč novo, kaj lahko in znajo predlagati Širši skupnosti in krajevnim upravam. Predsednika tržaške občinske komisije za enake možnosti Renata Brovedani Furlani je že uvodoma uokvirila namen in pomen celodnevnega posveta, ki ga je včeraj v dvorani muzeja Re-voltella organizirala komisija v sodelovanju s tržaškim občinskim odbomistvom za vzgojo, mladinsko problematiko in enake možnosti. Odbornica Maria Teresa Bassa Poropat, ki je nanizala tudi vrsto konkretnih predlogov (po njeni oceni se morajo posegi za promocijo kulture enakih možnosti vključevati v osnovne vzgojne procese), pa je opozorila na svojstven pojav: v dobi otipljive razširjenosti politike enakih možnosti prihaja zaradi družbeno-institucionalnih mehanizmov do ženskega avtoizključevanja in do potiskanja žensk na rob dogajanj. O središčni temi posveta je s teoretskega vidika govoril Massimo Campedelli, ki je glede na spremembe utemeljeval pomen vzpostavitve ustrezne mreže socialnih storitev na krajevni ravni. V imenu tržaškega občinskega sveta je zbrane pozdravil predsednik Ettore Rosato, kot predstavnica tržaške pokrajinske uprave pa je spregovorila Mameči Vascon, ki je s svojim izvajanjem (predvsem glede številčnega navajanje Zenske prisotnosti v politiki) izvala takojšnjo reakcijo Fiorelle Ghilardotti, ki je politiki enakih možnosti dala evropski okvir, predvsem pa je naglasila, da bi se ob moškem moral spremeniti tudi ženski odnos do tega vprašanja (moral bi postati konkretnejši).
Drugi sklop včerajšnjega posveta je predvideval poročila žensk, ki na raznih delovnih področjih skušajo uveljavljati politiko enakih možnosti. Omenili bi samo poseg deželne svetnice za enakopravnost Grazie Ven-drame, ki je zaradi visoke stopnje ženske brezposelnosti v Trstu predlagala uvedbo »teritorialnih dogovorov«.
Osrednji popoldanski del (tretji sklop) je bil namenjen prikazu izkušenj javnih upraviteljic in predstavitvi položaja v različnih okoljih. Žal sta zadnji trenutek odpovedali sodelovanje koprska županja in predstavnica ljubljanske, tako da je od povabljenih nastopila samo zgoniska, Tamara Blazina. Srečanja pa so se udeležile še odgovorna za enake možnosti pri graški občinski upravi Vasiliki Argropoulos, goriska pokrajinska odbornica za kulturo Maria Masau Dan in predstavnica odbora za enake možnosti občinske uprave Rivoli pri Turinu Alida Novelli. Iz večglasnega in različno nastavljenega izvajanja je izšlo veliko zanimivih ugotovitev in predlogov. Tako je Tamara Blažina, ki je prisotne pozdravila tudi v slovenščini, med drugim obžalovala, da v občini nima prave ženske sogovornice (ženske so zelo aktivne, vendar ne na specifično ženskem področju), zavzela pa se je tudi, da bo izvedla raziskavo, zakaj ženske (kot so naglasile tudi njene sogovornice) ne postavljajo sebe in svojih vprašanj nikoli v ospredje, (bip)
LJUBLJANA / VČERAJ
Vodstvo ZLSD sprejelo predstavnike SKGZ
LJUBLJANA - Zastopstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze se je včeraj dopoldne v Ljubljani srečalo z vodstvom Združene liste socialnih demokratov. Na srečanju, ki sta ga vodila oba predsednika Rudi Pavšič in Borut Pahor (prisotni so bili še Jole Namor, Branko Jazbec, Aurelio Juri in Nataša Kovač), je bila izpostavljena probematika odnosov med manjšino in matično državo.
S tem v zvezi so predstavniki SKGZ izrazili potrebo, da bi se v Sloveniji celovito udejanila strategija odnosov do manjšinskih skupnosti na podlagi Resolucije, ki jo je slovenski parlament sprejel pred tremi leti. Nadgraditi je treba stike, ki se uresničujejo skozi Urad za Slovence pri zunanjem ministrstvu, ki so danes naravnani izključno v logiki finančne pomoči. Ustvariti je
namreč treba priložnost, da se bodo manjšinske problematike v Sloveniji obravnavale tudi v luči vsebinskih in strateških konceptov. Obe strani sta se strinjali z dejstvom, da bo zdajšnja D’Alemova vlada nadaljevala na poti, ki jo je ubrala Prodijeva koalicija in to tudi na področju bilateralnih stikov kot tudi v zvezi z vprašanjem reševanja manjšinskih problematik, začenši z zaščitnim zakonom.
Na srečanje med ZLSD in SKGZ so posebej izpostavili vprašanje slovenskega proračunskega dokumenta, ki manjšinam namenja manj sredstev, kot jih je v letošnjem letu. Predsednik Borut Pahor je zagotovil, da se bo stranka prizadevala, da bi se odpravilo nakazane težave, saj je nedopustno, da bi se proračunsko varčevanje udejanilo prav pri postavkah, ki so namenjene manjšinam.
Udeleženke popoldanske okrogle mize (f. KROMA)
SPETER - Gorska skupnost Nadiških dolin je pred dnevi soglasno (z nekaterimi pripombami desničarskih svetovalcev, ki so sle v zapisnik) odobrila nov dokument o zaprtju čedajske bolnišnice.
Pravzaprav je bilo protestnih dokumentov doslej že nič koliko, zadnji pa je značilen po krepkih tonih, ki se nanašajo na katastrofalen demografski položaj Nadiških dolin in pravcati »kulturni etnocid«, ki je bil izvršen nad prebivalstvom skozi razna obdobja v povojnih letih.
Dokument izredno kritično ocenjuje sklep (ki je bil sprejet že februarja 1995), da se zapre bolnišnica, ki je neobhodno potrebna za avtohtono slovensko prebivalstvo dolin in furlansko prebivalstvo
KOPER / PO DOMNEVNIH OBTOŽBAH SOVE
Italijanska manjšina zaskrbljena
Sau: Politična zloraba takih dokumentov uperjena proti sožitju
KOPER - Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti se doslej Se ni uradno odzvala na obtožbe, izrečene med razpravo o statusnih vprašanjih koprske občine o domnevnih pripravah na razprodajo večjega števila primorskih nepremičnin sosednjim Italijanom. V to domnevno Spekulacijo naj bi bila po oceni slovenske obveščevalne službe - tako vsaj izhaja iz poročanja medijev - baje vpletena tudi italijanska manjšina.
Načelno stališče italijanske narodnostne skupnosti do omenjenih ob-
TRST - Zupani tržaške pokrajine, bodo enotno odklonili prošnjo prefekta Micheleja De Feisa glede znanega potrdila o narodnostni pripadnosti italijanskih državljanov slovenske narodnosti, ki želijo nostrificirati diplome ljubljanske univerze. Župani so to pričakovano stališče zavzeli na včerajšnjem neformalnem srečanju ob robu polaganja spominskih vencev na fojbi pri Bazovici, Rižarni in na drugih spominskih obeležjih. Odsoten je bil edino tržaški župan Riccardo Illy, ki ga je zastopal odbornik za proračun Giorgio Zan-fagnin.
Kot poroča italijanska tiskovna agencija ANSA, je skupno stališče pokrajinskih upraviteljev utemeljil de-vinsko-nabrežinski župan Marino Vocci, ki je podčrtal, da uprave ne morejo na noben način
tožb in njihovega instru-mentaliziranja v političnih spopadih je včeraj pojasnil predsednik obalne narodnostne skupnosti Silvano Sau. V posebni izjavi za STA je povedal: »Obalna narodnostna skupnost doslej namenoma ni hotela formalno razpravljati o dogajanju v slovenskem parlamentu, ker se z neresnimi obtožbami in z argumenti zanje, kolikor jih zaenkrat poznamo le iz medijev, ni želela resno ukvarjati.« Poudaril je, da so pripadniki italijanske narodnostne skupnosti nad taksnim doga-
izdajati tovrstnih potrdil. Prvič, ker to sploh ne sodi med njihove pristojnosti in drugič, ker je etnična pripadnost stvar osebne izbire posameznega občana. Devinsko-nabrežin-ski upravitelj ni pojasnil, kako in kdaj bodo tržaški župani uradno odgovorili vladnemu predstavniku.
Pismo, ki ga je prefekt in vladni komisar De Feis pred kratkim poslal šestim županom tržaške pokrajine, se naslanja na tovrstno prošnjo italijanskega ambasadorja v Sloveniji Massima Spinettija. Diplomatski predstavnik se v pismu tržaškemu prefektu sklicuje na neimenovane predstavnike slovenske države, ki so pristojni za uradno priznanje (nostrifikacijo) diplom ljubljanskega vseučilišča.
janjem in obtožbami globoko zaskrbljeni, predvsem zato, ker so se v Sloveniji z njeno neodvisnostjo odrekli določenemu političnemu instrumen-tarju. »Z različnimi poročili državnih tajnih služb se je morala naSa narodnostna skupnost že v preteklosti večkrat soočati, toda pričakovali smo, da je današnja politika uporabo takšnih inštrumentov resnično zavrgla in prepustila pozabi. To očitno ne drži, kar dokazuje, da politično delovanje v Sloveniji še ni dozorelo do tiste zahtevane meje, ko se v političnih spopadih med različno mislečimi uporablja le politična argumentacija.«
Po njegovih besedah je taksen položaj še zlasti nevaren za narodnostne skupnosti, saj nimajo dostopa do tajnih poročil in tako na različna Stališča in ugotovitve v njih tudi ne morejo argumentirano odgovarjati. Po drugi strani pa vsakršna politična zloraba takih dokumentov na narodnostno mešanme območju, kot je obalno, kjer je ideja o sožitju med pripadniki različnih narodov Se vedno trdoživa, neposredno ustvarja možnost za sejanje razdora v sicer plodno sobivanje.
Glede zadnjega primera pa je Silvano Sau povedal, da mu vsebina Sovinega zaupnega poročila ni znana in ne ve, zakaj je bilo sploh sestavljeno, predvsem pa, zakaj s taksnimi dokumenti lahko razpolagajo samo določene politične stranke. Ob tem je izrazil veliko zaskrbljenost, vendar pa dokler tudi sami ne bodo seznanjeni s konkretno vsebino dokumenta tajne službe, se z izrečenimi obtožbami ne nameravajo spopasti. (STA in GR)
TRST / ENOTNO STALIŠČE
Župani odklanjajo potrdilo o etnični pripadnosti občanov
obmejnega pasu. Gorska skupnost v dokumentu ugotavlja, da je zaprtje bolnišnice le zadnje v seriji dejanj (vojaške služnosti, urbanistične vinkula-cije itd.), ki so v času povzročila splošno degradacijo v Nadiških dolinah, da bi se na tak način dokončno umaknilo z dnevnega reda vprašanje slovenske narodne skupnosti, ki tam prebiva že 1.300 let.
Gorska skupnost v dokumentu odločno zahteva, da se preneha s takim početjem, po katerem se prebivalstvo Se nadalje prikrajSuje za bistveno socialno storitev. Z resolucijo se obrača na predsednika evropskega parlamenta, evropsko komisijo za človekove pravice in na predsednika Sveta Evrope z zahtevo, naj posebna komisija razišče obstoječe stanje v Nadiških dolinah in naj poseže pri italijanskih vsedržavnih ter deželnih oblasteh, da se spoštujejo pravice slovenskega in furlanskega prebivalstva.
Osrednji predlog resolucije pa velja zmisli o »transnacionalni bolnišnici«, v katero naj se prilagodi sedanji čedajski sanitarni objekt, ki naj bi tako služil ne le Nadiškim doh-nam in čedajskemu območju, pač pa v duhu čezmejnega povezovanja in sodelovanja tudi celotnemu gornjemu Posočju, oziroma občinam Bovec, Kobarid in Tolmin. To bi bila po oceni Gorske skupnosti prva tovrstna »evropska sanitarna postojanka«.
Resolucija obvezuje predsednika ustanove, naj s predlogom seznani vse pristojne oblasti v
Italiji in Sloveniji.
Kot rečeno, je bila resolucija osvojena, povzročila pa je tudi polemično gesto, s katero je župan Podbonesca Nicola Marse-glia izstopil iz Ljudske stranke in napovedal pristop k Nacionalnemu za-veznižtvu. Marseglia se je polemično obregnil ob načelnika skupine Ljudske stranke Gasparina, ki je resolucijo podprl in dejal, da se glede slovenske manjšine ni mogoče več sprenevedati. Gasparin se je skliceval tudi na stališče deželnega vodstva njegove stranke, ki je pred dnevi podčrtalo, da z reševanjem problema slovenske manjšine ne gre več odlašati.
Marseglia pa očitno sodi med nostalgike, saj je pred nekaj tedni poslal v Rim stališče, po katerem naj bi se večina prebivalstva Podbnesca ne prištevala k narodni manjšini, vsekakor pa po njegovem nima kaj opraviti s Slovenci iz Trsta in Gorice. To je Marseglia naredil, da bi izrazil nasprotovanje Masellijevem osnutku, glede katerega je zahteval, naj se občina Podbonesec črta iz navedenga seznama občin.
Marseglia se je s tem dejansko le osmešil in dokazal, da osnutka sploh ni prebral, saj v njem ni nikakršnega seznama občin, in torej tudi Podbonesca ne. Zaradi svojega dejanja pa bo moral župan odgovarjati tudi manjšinski listi v svojem občinskem svetu, ki mu je s svetovalci Maz-zolo in Domenisem postavila ustrezno interpelacijo z nekaj vprašanji, na katera bo težko odgovarjati brez zadrege, (du)
AVSTRIJA / KONGRES ZELENIH
Tereziji Stoisič zagotovljen tudi tretji poslanski mandat
BREGENZ - Na 17. zveznem kongresu zelenih Avstrije v Bregen-zu na Predarlskem so izvolili kandidatke in kandidate za državnozborske volitve jeseni leta 1999. Zvezni govornik Zelenih, ekonomist Alexander van der Bellen je z veliko večino bil izvoljen za glavnega kandidata, na drugo mesto kandidatne liste je bila izvoljena predsednica poslanskega kluba Madelaine Petrovič, na tretje pa manjšinska govornica gradiščanska Hrvatica Terezija Stojsič. Stojsi-čeva je bila izvoljena tako na listi dunajske deželne organizacije kot tudi na liste t.i. 10. zvezne dežele, na kateri stranka mdr. upošteva tudi narodnostne manjšine. Ge bo zelenim spet uspelo preskočiti 4-odstotni prag -po zadnjih javnomnenjski raziskavah zeleni
lahko računajo s približno šest odtstokov glasov - bo Terezija Stoisič že tretjo mandatno dobo v državnem zboru.
Po sklepu razširjenega zveznega predsedstva stranke tokrat ni bilo zagotovljenega mesta za zastopstvo manjšin in prizadetih, temveč sta se morali zastopnica manjšin Terezija Stoisič in zastopnica prizadetih Theresia Haidlmayr kot vsi drugi potegovati za svoje mandate. Odločitev je van der Bellen obrazložil s tem, da je proti privilegijem za to ali ono skupino, ker to v prvi vrsti škoduje njim samim. Obe kandidatki sta se uveljavili na zveznem kongresu: Stoisi-čeva je bila izvoljena na tretje mesto, Haidlmayr pa na peto, taka da tudi slednja lahko računa na vstop v državni zbor.
Ivan Lukan
DOLINA / ŽUPANOVO SPOROČILO
NAGRADA SODOBNI TRST / VČERAJ PODELITEV
Pangerc le z listo SkupaHnsieme
»Ne drugim rešitvam in ne strankam«
Dobitnik je Zoran Kržišnik, tkalec vezi
Gre za priznanega strokovnjaka grafične umetnosti
Blažinovanebo več kandidirala Križman še v dvomu
Prihodnjo pomlad bodo, poleg v Dolini, redne občinske volitve tudi v zgoniski in v re-pentabrski občini. Medtem ko bo v dolinski občini v prvem krogu izvoljen za župana
le kandidat, ki bo dobil absolutno večino glasov, v nasprotnem primeru bo potreben drugih krog, bo v Zgoniku in v Repnu župan neposredno izvoljen že v prvem krogu.
Zgoniško upravo vodi napredna koalicija, ki je sad dogovora med levimi demokrati, Stranko komunistične prenove in neodvisno levico, v opoziciji pa sta Slovenska skupnost in Pol svoboščin. Županja je Tamara Blazina, ki je v intervjuju našemu dnevniku že napovedala, da se ne bo veC potegovala za župansko mesto. Blaži-nova bo morda kandi-
dirala le za občinski svet.
Podobno politično obarvana uprava vodi repentabrsko občino. Zupan Aleksij Križman kaže razpoložljivost za ponovno kandidaturo, odločitev pa bo sprejel v kratkem v dogovoru s sodelavci in z volilnimi zavezniki.
Prihodnjo spomlad bodo volitve tudi v so-vodenjski, doberdobski in števerjanski občini. Nekateri v Rimu že razmišljajo, da bi upravne volitve leta 1999 preložili na jesen, v Furla-niji-Julijski krajini pa ima za to primarne pristojnosti deželna uprava. V naši deželi veljajo tudi različna volilna pravila. Drugod po Italiji je županska balo-
taža predvidena le za občine nad 15 tisoč prebivalcev, v FKJ pa za občine, ki presegajo pet tisoC prebivalcev.
Občina Dolina nam je poslala naslednje sporočilo:
Volilni rezultat občinskih volitev leta 1995 je pokazal skoraj plebiscitarno uveljavitev skupine Skupaj-Insieme, ki je nastala kot sad pobtiCnega sporazuma med SKP, DSL, SSk, Demokratičnega foruma in Skupino Montedoro (civilno družbo). Za Občino Dob-na je bil to zgodovinski pro-brat, kajti, kot posledica novega volilnega zakona so k upravljanju občine lahko pristopile tudi pobticne sile, ki običajno niso pripadale loku tradicionalne večine.
To zavezništvo je pomenilo najvišjo stopnjo volje prebivalcev dolinske občine, da združi napredne in demokratične sile v želji, da bi občino vodila uprava, ki bi kazala občutljivost za probleme ljudi in ozemlja, ki bi bila učinkovita s tehničnega gledišča izvajanja zadanih nalog in pragmatična, kar zadeva vodila, dlje in programske izbire. Skupina se je pričakovanju ljudi odzvala s Čutom odgovornosti in z voljo po uresničitvi volilnega programa, pred odni pa je vedno imela v prvi vrsti koristi vseh občanov. Cesar se ni dalo uresničiti, moramo pripisati objektivnim težavam, gotovo ne brezbrižnosti izvoljenih, ki so bih poklicani, da vodijo to upravo, v roku štiriletnega mandata.
Zupan Boris Pangerc je koabdji sporočil, da je povsem razpoložljiv za ponovno kandidaturo, Ce bo pob-ticna volja sil, ki sestavljajo sedanje zavezništvo, da se ohrani ista zasedba. Zupan pa se ne namerava rikandi-dirati ne za koakcije, ki bi ne odgovarjale načelu enotnosti, in tudi ne za posamezne stranke.
Presenečen in počaščen: tako je Zoran Kfzišnik v kratkem intervjuju pred včerajšnjo podelitvijo prestižne nagrade Sodobni Trst komentiral odločitev, da je tokrat Čast doletela njega (f. KROMA). Gre za tretje priznanje, ki ga odbor Sodobni Trst, organizator Dialogov s sodobno umetnostjo srednje-vzhod-ne Evrope, podeljuje osebnosti, ki si je posebej odlikovala pri vzpostavljanju tvornih stikov na kulturnem področju.
Kot je naglasila predsednica odbora Giubana Garbi, je med glavnimi odlikami letošnjega nagrajenca prav odpiranje Slovenije in posledično tudi njeno vključevanje v likovno, posebej še grafično dogajanje v prostoru Alpe-Jadran. Vnašanje tujih umetniških tokov v Slovenijo, tedaj še Članico jugoslovanske federativne republike, in predstavljanje slovenskega grafičnega snovanja v sosednjih državah, sta bila med poglavitnimi nalogami, ki jih je uspešno opravljal Zoran Kržišnik.
Kot dolgoletni direktor ljubljanske Modeme galerije je utrdb in dal sodobne okvire delovanja tej pomembni kulturni instituciji, ustanovil pa je Mednarodni grafični bienale, ki je pod njegovim vodstvom postala ena najpomembnejših tovrstnih prireditev v svetovnem merilu. Bb je tudi med pobudniki Skupine 69, od leta ’86 pa se posveča še Mednarodnemu grafičnemu centru v Ljubljani, ki je tudi nastal na njegovo pobudo.
Včerajšnja slovesnost je bba razdeljena v dva dela:
opoldne je bil sveCanejši del v veliki dvorani Trgovinske zbornice (to ustanovo je zastopal predsednik Donaggio), ob 18. uri pa so v galeriji Cartesius odprti razstavo velikih grafik Jožeta Ciuhe.
Tudi v kratki javni zahvali se je Zpran Kržišnik spomnil na Čase, ko se je srečeval z velikimi tržaškimi umetniki slovenske in italijanske narodnosti. Glede današnjih stikov pa je v razgovoru menil, da niso izkoriščene vse možnosti, ki obstajajo. Po njegovem mnenju so trenutno interesi preveč raztreseni, posamezne države ali okolja so preveč obrnjena k samim sebi. Vsekakor so pogoji, da se položaj noramalizira in da se na območju Alpe-Jadran, ki je dandanes nekako zaobjet v srednjeevropskem proštom, vzpostavijo kombinacije (sodelovanja), ki so bila pred leti bolj pogosta.	bip
PO TATVINI V TRSTU
Del plena odkrili pri dveh tujih državljanih v Bariju
V trgovini so pustili samo nekaj ur, ki so bile na popravilu, vse ostale, okrog dva tisoC v vrednosti približno 300 milijonov Ib, so izginile. Pred nekaj dnevi pa so agenti finančne straže iz Barija del plena odkrili in pri tem aretirali nekega jugoslovanskega državljana.
Do tatvine je prišlo konec prejšnjega meseca v trgovini Marzari v Ul. San Nicolo. Neznanci so vlomili skozi vrata in pri tem zelo verjetno poškodovali ključavnico, ki so jo zatem celo zamenjali: Ce bi kdo od zapriseženih stražnikov šel mimo, ne bi opazil niC nenavadnega. Izginila je tudi nova kolekcija za jesen in zimo, ki so jo dobili dan prej. Govorilo se je, da je bila tatvina narejena po naročilu, da je blago namenjeno na eno od vzhodnoevropskih tržišč in da so ga verjetno takoj prepeljali preko meje. Očitno pa je del »krenil« v notranjost države. Pred približno 10 dnevi je patrulja finančne straže na carinskem prehodu v Bariju ustavila taxi, v katerem sta bila dva potnika, namenjena na bajekt za Albanijo. Nervoze nista mogla skriti, tako da so se agenti odločili za podrobnejši pregled prtljage. Na dan je tako prišlo na stotine ur. Eden od moških je zbežal, drugega so ustavili in aretirali. Na podlagi serijskih številk so ugotovili, od kod blago prihaja.
llr/u/i/i/ iz /)/*<>/e/i/orSft
Otroški vrtec v Rocolu 1950/51
Fotografija, ki jo tokrat objavljamo, prikazuje otroke, ki so v Šolskem letu 1950-51 obiskovali slovenski otroški vrtec nas Rocolu (svoje prostore je imel v gostilni nad Rocolom). Prinesla nam jo je Roža Samec PeCenik, ki je bila takrat, skupno z Jolando Gustinčič vrtnarica.
Pred njima sta vrtec, ki je bil zasebnega značaja, vodili Se pokojna Vida Pahor-Werk in Henela z Goriškega (priimka se lastnica fotografije ne spomni).
Vrtec je takrat obiskovalo okrog 40 otrok, med temu tudi otoci iz mešanih zakonov.	N. L.
PISMO
UREDNIŠTVU
POJASNILO
Zal mi je za netočnosti, ki jih vsebuje včerajšnje poročilo o delavski skupščini v Tovarni velikih motorjev v Boljuncu.
Vašega dopisnika tam nisem videla, očitno pa tudi on mene ne. Zato je med udeleženci skupščine navedel osebnosti, ki jih sploh ni bilo, prezrl pa poleg mene še drugega komunističnega deželnega svetovalca Paola Fontanellija. Solidarnost delavcem pa je v našem skupnem imenu izrazil tržaški občinski svetovalec Jacopo Venier.
Mimogrede. Srečanja podtajnika Cuffara s predsednikom deželnega zbora FJK Martinijem se nisem udeležila kot Cuffarova somišljenica, kar sicer sem, pac pa po uradni dolžnosti, kot Članica predsedstva deželne skupščine.
dr. Bruna Zorzini Spetič
Pripis: Naš dopisnik na skupščini TVM ni mogel videti svetovalke, ker mu je vodstvo obrata, kot ostalim novinarjem, preprečilo vstop v tovarno.
Ur.
UPRAVE / SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Kaj z nekdanjimi šolami?
Državne železnice ne smejo več zapostavljati Trsta
. V kratkem bodo v mestu izpraznili tri šolske stavbe (ena bo gotovo stavba Sole Deledda v Ul.Pondares), ki naj bi po novem sluzile namenom prostovoljnih organizaciji. To je predlog pokrajinskega sveta, ki je osvojil stališče svetovalca SKP Den-nisa Visiolija, da bi izpraznjene stavbe, ki so last Pokrajine, služile širši skupnosti. To stališče bodo vključili v splošni projekt o t.i. racionalizaciji šolske mreže, ki bo določal tudi drugačno razporeditev šolskih stavb na teritoriju. Na seji so v tem okviru tudi odobrili strošek 115 milijonov lir za redno vzdrževanje zavoda Da Vinci v Ul.Paolo Veronese.
Pokrajinska skupščina je nato pozvala predsednika Renza Codari-na, naj poseže pri državnih železnicah proti nadaljnjemu zapostavljanju Trsta v okviru vsedržavnih ter mednarodnih železniških povezav. Tozadevno stališče sta skupno podpisala načelnika Nacionalnega zavezništva Angela Brandi in načelnik levih demokratov Dino Fonda. Gre očitno za pritožbo, ki je vezana na zimski urnik vlakov in predvsem na povezave z Milanom in Rimom, ki jih je vedno manj in ki so iz leta v leto slabše. Protestov
glede tega je bilo nickoliko, v glavnem pa so pri odgovornih železniške uprave vedno naleteli na gluha ušesa.
Svetovalci so uvodoma prisluhnili poročilu predsednika Codarina o težkem položaju Tovarne velikih motorjev. Predsednik se je obvezal, da bo Pokrajina še naprej pazljivo spremljala razvoj dogajanj in to v dogovoru z ostalimi krajevnimi ustanovami ter deželno upravo.
Nove funkcije v Gibanju za Oljko
Pristaši Gibanja za Oljko so na nedavni skupščini, ki se je je udeležil tudi deželni koordinator Fausto Mi-nisini, z zadovoljstvom ugotovili, da se je v zadnjih mesecih skoraj podvojilo število elanov, ki jih je danes vsega skupaj 250. Gre za podatek, ki se nanaša na celotno pokrajino.
Na skupščini so tudi izvolili nove organizacijske koordinatorje gibanja, ki so Egle Turco (Trst Zahod), Pietro Macaluso (središče mesta), Gian-franco Clari (Trst Vzhod) ter Ester Pacor, ki bo koordinirala organizacijo za vso pokrajino. Mladinski odbor bo vodila Patrizia Clari.
DNEVI MRTVIH / SVEČANOSTI V SPOMIN NA PADLE
NOVICE
Skupno polaganje vencev vseh občin na Tržaškem
Obiskali so tri obeležja - Popoldne slovenski predstavniki v Rižarni
Kot vsako leto se v teh dneh spominjamo preminulih, naših dragih, kakor tudi padlih. Včeraj so predstavniki vseh šestih občin tržaške pokrajine položili vence na spomeniku bazoviškim žrtvam in na fojbi pri Jezeru ter v Rižarni: za tržaško občino sta bila odbornik Zanfa-gnin in svetovalec Cicco, za Milje župan Di Piayya, Zupan Vocci za Devin-Nabrežino, Pangerc za Dolino, Križman za Repentabor in podžupan Milič za zgoniško občino. Predstavništvo tržaške občine je položilo vence na vrsto obeležij, ki označujejo tragično dogajanje v stoletju, ki se izteka: padlim leta 1953 na Trgu Unita, padlim iz maja 1945 v Ul. Imbriani, padlemu Beltraminiju na Drevoredu D’Annunzuio, obesencem v Ul. D’Aze-glio iz leta 1944, talcem obešenim v palači Rittmeyer leta 1944, padlim avstroogrskim vojakom na Proseku, obsojencem posebnega sodišča ter talcem na Openskem strelišču, na fojbi Bršljanovici, po omenjenih treh obeležjih, ki so jih počastili skupaj z ostalimi občinami pa Se pri Sv. Ani za vse pokojne občane in za nekdanje Zupane ter v spominskem parku pri Sv. Justu na obeležju padlih v odporniškem gibanju in tržaškim padlim v 1. svetovni vojni na strani avstroogrske vojske.
Spomin padlih so včeraj počastili tudi na raznih komemoracijah in polaganjih vencev, popoldne ob 16. uri pa se jih je več zbralo v Rižarni.
Konzulat Republike Slovenije je ponesel vence na grobnico padlih na Vojaškem pokopališču, zatem na spomeniku Bazoviškim žrtvam na pokopališču pri Sv. Ani, končno še ob spomenik žrtvam nacifasizma v Rižarni, kjer so se jim pridružile delegacije občin Hrpelje-Ko-zina, Komen in Sežana ter Izole, Kopra in Phana, ki so se je poklonile spominu padlih pri spomeniku in na strelišču na Opčinah, na Repentabru, Proseku, Kontovelu, v Zgoniku, Nabrežini in Križu, v Miljah, Dolini in Bazovici, na Katinari in v Barkovljah ter v Rižarni.
Delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze je včeraj polagala vence na grobove in spomenike padlih borcev v Odporniškem gibanju in Osvobodilni fronti. Vence so ponesli ob spominska obeležja v Ul. D’Azeglio, v Ul. Ghega in pri Sv. Justu, na vojaškem pokopališču, ob spominski kamen pred pokopališčem pri Sv. Ani, ob spomenike Bazoviškim žrtvam, Pinku Tomažiču in skupni grob na pokopališču pri Sv. Ani in končno v Rižarni.
Stranka Slovenske skupnosti je počastila spomin Bazoviških žrtev, venca so položili pred spomenik na ba-zovski gmajni in na grob žrtev na pokopališču pri Sv. Ani, potem pa Se v Rižarni.
Poleg predstavnikov konzulata, slovenskih občin, Skgz in SSk so v Rižarni bili se predstavniki borčevskih organizacij z obeh strani meje, slovensko vlado je zastopal sekretar na ministrstvu za delo Janko StuSek; zapel je zbor iz Izole.
Občina Dolina je včeraj položila vence v Spomeniškem parku Osrednjega občinskega spomenika padlim za svobodo; prisotni so bili tudi predstavniki Republike Slovenije, zbor upokojencev pa je zapel nekaj ža-lostink.
Župani in predstavniki občinskih uprav tržaške pokrajine pred spomenikom v Bazovici
S svečanosti v Rižarni (foto KROMA)
Cgil za takojšnje zaprtje sprejemnega centra
Tržaška Cgil poudarja potrebo po zaprtju »začasnega sprejemnega centra« za tuje državljane v starem pristanišču, ker »ne odgovarja zakonskim določilom« in ne omogoča »spoštovanja človekovega dostojanstva«. Obenem zavrača izbruhe nasilja, do katerega je prišlo med manifestacijo pred tednom dni, Se zlasti glede na korektne odnose s tukajšnjimi silami javnega reda, za kar je treba dati priznanje kvestorju Santoru.
Cgil obenem izraža globoko obžalovanje zaradi nasilja, ki je terjalo nekaj ranjenih, ter zahteva hiter zaključek preiskave, tako da bodo odgovornosti jasno prišle na dan.
Tudi letos božični sejem
Tržaška trgovinska zbornica bo tudi letos od 27. novembra do 24. decembra organizirala tradicionalni božični sejem blizu Trga sv. Antona. Razdeljen bo na dve obdobji (od 27. novembra do 10. decembra in od 11. do 24. decembra), tako da bodo lahko ustregli čim večjemu številu interesentov. Prošnjo na ustreznih obrazcih je treba predložiti najkasneje do 16. novembra na Trgovinsko zbornico. Ugodili bodo tistim podjetjem, ki delujejo na področjih, povezanih z božičnimi darili. Podrobnejša pojasnila nudijo v organizacijskem tajništvv trgovinske zbornice (3. nadstropje, soba 310; tel. 6701220, 6701239 od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 16.00 z izjemo sobote).
Vse tesnejši odnosi s hrvaško kulturo
Na včerajšnjem srečanju med tržaškim podžupanom Robertom Damianijem ter podtajnico za kulturo pri hrvaški vladi Mirjano Bohanec-Vido-vič je prišla do izraza možnost vse večjega razvoja kulturnih vezi med Trstom ter Hrvaško, oz. Zagrebom. Bohanec-Vidovičeva je v naše mesto prišla na ogled razstave »poti sveta« in drugih razstav iz ciklusa »Shalon Trst«, ki jih organizira tržaška Občina. Namern obiska je bil tudi preverjanje možnosti, da bi nekatere dele razstave premestili v Zagreb, saj je pobuda naletela na veliko zanimanje tudi na Hrvaškem: to je razumljivo, ker je precej Zidov prebivalo bodisi v Zagrebu kot v Splitu in Dubrovniku. Srečanja na občini se je udeležila tudi Nada Ružič, ki na hrvaškem konzulatu v Trstu odgovarja za kulturo.
Tudi tekmovalci s tržaške univerze v Benetkah
Na XIII. izvedbi »Venice Marathon for Unicef«, ki je bila prejšnjo nedeljo, je nastopilo tudi zastopstvo učnega in neučnega osebja tržaške univerze. Univerzitetni rikreacijski krožek so zastopali amaterji Daniele Bellini, Antonio Caruso, Fulvio Grasso, Janko Hrovatin in Stefano Quaia, ki so se še kar dobro odrezali glede na to, da so prvič nastopili na taki razdalji, tekmo so končali v manj kot štirih urah. Zmagal je Kenijec Kosgei Japhet, ki je 42, 195 km pretekel v 2 urah in 11 minutah, za njim je na cilj prispel Italijan Daniele Caimmi, četrti je bil Tržačan Michele Gamba. V ženski konkurenci je bila najhitrejša Italijanka Lucilla Andreucci (2 mi in pol).
SVEČANOSTI / TRŽAŠKA OBČINA ZA SV, JUSTA IN 80-LETNICO ITALIJE
V sredo trgovine odprte
UČENCI TREBENSKE OSNOVNE ŠOLE
Na grobu Rinka Tomažiča
Občina Zgonik se bo
danes poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove, in sicer ob 15.30 v Zgoniku (zbirališče), ob 15.40 v Repniču, ob 15.50 pri Brisčikih, ob 16.05 na Proseku, ob 16.15. na ProseSki postaji, ob 16.25 v Gabrovcu, ob 16.35 v Samator-ci, ob 16.45 v Saležu in ob 17. uri v Zgoniku.
Uprava devinsko-na-brežinske občine bo položila vence pred spomenike padlim jutri, in sicer ob 8.30 na županstvu, ob 8.40 v Slivnem, ob 8.50 v Medji vasi, ob 9. uri v Devinu, ob 9.20 v Vižovljah, ob 9.25 v Cerovljah, ob 9.30 v Mavhinjah, ob 9.35 v Prečniku, ob 9.40 v Trnovci, ob 9.50 v Praprotu, ob 10. uri v Sempo-laju, ob 10.15 v Križu in ob 10.30 v Nabrežini.
V miljski občini bodo danes ob 14.30 dalje polagali vence k spomenikom padlih, jutri ov 10. uri pa bo z Marco-nijevega trga krenil sprevod do občinskega spomenika padlim, kjer bo spominska svečanost,
nato pa do partizanskega groba na pokopališču. Pred spomenikom in na pokopališču bo zapel zbor miljskih Slovencev Jadran.
Uprava mestnih muzejev sporoča, da bo v
dneh od 1. do 5. novembra tržaška Rižarna odprta neprekinjeno od 9. do 18. ure, od 6. novembra dalje pa bo spet odprta po običajnem urniku od 9. do 13. ure, medtem ko bo ob ponedeljkih zaprta. Vstop je prost.
Včeraj smo učenci 4. in 5. razdera COS Finka Tomažiča v Trebčah sli na pokopališče pri Sv. Ani. Tam je pokopan Pino Tomažič in njegova družina. Ob 11. uri smo se zbrali pred grobnico, kjer nas je pričakala sorodnica Alenka Colja. Recitirali smo žalostno
pravljico in zapeli pesem »Lipa zelenela je«. Pod njegov doprsni kip smo položili venec in prižgali dve sveči. Grobnica družine Tomažič je pokrita in velika. V njej so pokopani oče Josip, mati Ema Colja, sestra Danica in njen mož Stanko Vuk. Njihov grob
je najbolj čist in urejen. Popoldne ob 15.30 smo se vsi učenci in otroci iz vrtca poklonili padlim v vojni pred spomenikom v Trebčah.
Učenci 4. razreda: Ni-cholas Čorbo, Matteo Bellini, Ervin Taucer, Tina Šinigoj, Alberto Antoni, Marko Iskra-Skrl
Dnevi mrtvih v tržaški občini
Danes popoldne ob 15. uri bo predstavništvo tržaške občine položilo sop cvetja na spomenik Almi Vivodi v Bošketu.
V ponedeljek bo pri Sv. Justu slovesnost v spomin padlim: ob 10. mi bo v katedrali maša zadušnica, na kateri bo tržaško občino zastopal podžupan Da-miani. Naslednjega dne, na dan mestnega zavetnika sv. Justa, bo ob 10. uri v katedrali slovesna maša. Ob 16.30 se bodo na pomolu Pomorske postaje spomnili izkrcanja bersaljerjev 3. novembra 1918, ob 17. uri bo slovesni spust zastave na glavnem mestnem trgu, ob 19. mi pa bo v dvorani občinskega sveta svečanost ob 80. obletnici pripadnosti Trsta Italiji, na kateri bo preda-
val ambasador Sergio Romano, ki bo spregovoril o »italijanskem in evropskem Trstu«. Ob 20.30 bo v dvorani Tripcovich koncert sv. Justa. Brezplačne vstopnice so na razpolago pri uradu za odnose z javnostjo na Trgu Unita 4/e ter pri vhodu v dvorano Tripcovich.
V sredo, 4. novembra bo v avditoriju muzeja Revoltella srečanje posvečeno Giorgiu Vogheri, na katerem bo vrsta predstavnikov židovske skupnosti in književnosti spregovorilo o tržaškem pisatelju. V nedeljo, 8. novembra, bodo položili vence padlim leta 1953 in darovali mašo.
Občina obvešča, da bodo trgovine lahko odprte v sredo, 3. novembra, na dan mestnega zavetnika sv. Justa.
OPČINE / OB DNEVU VARČEVANJA
OBČINA TRST / TIK PRED ZAPADLOSTJO ROKA
Nagrade Zadružne kraške banke šolarjem
Prejeli so jih najboljši učenci in dijaki nižjih srednjih šol
Rajonski sveti ocenili proračun
Vzhodno in zahodno kraški sta ga odobrila s pripombami, ostali so se izrekli negativno
Bližanje stališč o pravilniku rajonskih svetov
Illyjeva tržaška občinska uprava skuSa najti kompromisno rešitev za novi pravilnik rajonskih svetov. Kot je znano, so se o osnutku pravilnika, ki ga je izdelala občinska uprava letošnjega julija, negativno izrekli domala vsi rajonski sveti. To ne Čudi, saj je osnutek predvideval bistveno zmanjšanje njihovih pristojnosti.
Zadevo bi moral v kratkem obravnavati tržaški občinski svet. V okviru priprav na to pa je predvčerajšnjim prišlo do srečanja med občinskimi upravitelji in predsedniki vseh rajonskih svetov. Na srečanju, ki se je formalno odvijalo ob zasedanju pristojne komisije tržaškega občinskega sveta, je odbornik Mario Tommasini izrazil vrsto predlogov, ki se vsaj nekoliko približujejo zahtevam rajonskih svetov. Tako je npr. dejal, da bi pravilnik lahko popravili v tem smislu, da bi dajal rajonskim svetom pristojnost upravljanja nekaterih tekočih zadev krajevnega značaja. Omenil je tudi možnost, da bi rajonskim svetom potrdili pristojnost izdajanja mnjenj o odtujevanju občinskih imovin, kar se gradbenih dovoljenj tiče, pa naj bi rajonski sveti imeli možnost - a ne veC obveznost - izdajanja mnenj.
Odbornikova izvajanja so vzbudila zanimanje predsednikov rajonskih svetov, kar seveda ni Se odobravanje. Kaže, da bo prišlo do ponovnih takšnih srečanj, preden bo zadevo vzel v roke sam občinski svet.
Zadružna kraSka banka je sinoči ob dnevu varčevanja nagradila najboljše učence in dijake slovenskih in italijanskih osnovnih in nižjih srednjih Sol z območja na katerem open-sko-nabrežinski bančni zavod deluje. To področje pa je sedaj res obsežno, saj sega od Devina vse do Milj. Predsednik Zadružne kraške banke Pavel Milic je na slovesnosti v dvorani banke na Opčinah v uvodnem nagovoru poudaril, da slavi zavod dvojni praznik: 90-letnico ustanovitve in dan varčevanja. Nagrade najboljšim učencem in dijakom od mednarodnem dnevu varčevanja, ki jih banka podeljuje že dve desetletji, želijo biti priznanje za njihov trud v Soli, a tudi spodbuda, da bi uspešno nadaljevali na tej poti.
NajveC zanimanja so, seveda, pritegnile nagrade. Banka jih je podelila kar 39, in sicer najboljšim uCencem 5. razredov osnovnih šol in najboljšim dijakom 3. razredov nižjih srednjih šol (v lanskem šolskem letu). Prvi so prejeli Cek v višini 150 tisoč lir, drugi pa Cek v višini 200 tisoč lir.
Nagrade so prejeli sledeči slovenski učenci 5. razredov: Veronika Milič (osnovna šola Virgila Sčeka, Nabrežina), Martin Peric (osnovna šola Josipa Jurčiča, Devin), Eva Pozzecco (osnovna šola 1. maja 1945, Zgonik), Petra Doljak (osnovna Sola Stanka Grudna,
Na celodnevni osnovni Soli »I. Gruden« v Sempolaju so tudi letos, že drugo leto zaporedoma obnovili stari vaški običaj Vjhfč, ki je neke vrste koledovanja. Včeraj
Sempolaj), Ana Regent (osnovna Sola Franceta Bevka, Opčine), Aleksandra Gregori (osnovna Sola Primoža Trubarja, Bazovica), Taisija Cesar (osnovna šola Pinka Tomažiča, Trebče), Tereza Pertot (osnovna Sola Avgusta Černigoja, Prosek), Katrin Sedmach (osnovna šola Alberta Sirka, Križ), Ivan Jevnikar (osnovna šola Alojza Gradnika, Repentabor), Martin Merlak (osnovna šola Prežihovega Vo-ranca, Dolina), Eva Stepančič (osnovna šola Mačkolje), Matteo Cigui (osnovna Sola Ivana Trinka Zamejskega, Ricmanje), Urška Ota (osnovna šola Frana Venturinija, Boršt), Dejana Medica (osnovna šola Albina Bubniča, Milje).
Nagrade za najboljše dijake 3. razredov nižjih srednjih šol so prejeli: Vlasta Ušaj (nižja srednja Sola Iga Grudna, Nabrežina), Lara Barbie-ri in Anna VVehrenfen-
in predvčerajšnjim so namreč Solarji v spremstvu učiteljic hodili s košarami od hiše do hiše in voščili s pesmijo in besedo vaščanom Vjhfč (na sliki - foto KROMA).
nig (oba nižja srednja Sola Srečka Kosovela, Opčine), Fabio Sulli in Andrea Matiacic (nižja srednja šola Frana Lev-
Ljudje so jih lepo sprejeli in jih obdarili z raznimi sladkarijami, nekateri pa so jim tudi povedali, kako so oni včasih, ko so bili mlajši, praznovali Vjhfč.
stika, Prosek), Natala Capponi in Nataša Ze-riul (nižja srednja šola Simona Gregorčiča, Dolina).
Na Pomorski postaji so včeraj odprli v kongresnem centru 16. raz-stavo-sejem antikvariata, ki ga prireja združenje Promotrieste v sodelovanju s Trgovinsko zbornico. Na 700 kv. m. obsežni površini razstavlja in prodaja antične izdelke čez 50 antikvarjev iz Trsta, severne in srednje Italije, Sest raz-stavljalcev prihaja iz Avstrije, prisotna sta tudi angleški in francoski an-tikvarij.
Poleg sejma so organizatorji priredili tudi Štiri
Predsinočnjim je zapadel rok, v katerem je sedmero rajonskih svetov tržaške občine imelo čas, da izreče svoje mnenje o osnutku proračuna za leto 1999, ki ga je pripravila Illyjeva občinska uprava. Kot je bilo pričakovati, se je večina izmed njih izrekla tik pred zapadlostjo roka, in sicer negativno. Ne gre namreč pozabiti, da ima v glavnini rajonskih svetov večino desna opozicija. Edini izjemi sta predstavljala rajonska sveta za Vzhodni in za Zahodni Kras, ki sta občinski proračun odobrila z večino glasov, a sta ob tem izrazila tudi vrsto pripomb.
Kot nam je povedal predsednik Zoran Sosič, je vzhodnokraski rajonski svet občinsko upravo ponovno opozoril na programski dokument, ki ga je odobril minulega 17. septembra, saj ga osnutek proračuna le delno upošteva. Poleg tega so poudarili potrebo, da bi Illyjeva uprava uredila javno razsvetljavo, pokopališča, ceste in pločnike, igrišča za otroke, odtoke deževnice in da bi izdelala študijo za ovrednotenje zootehničnih območij.
Predsednik zahodnok-raškega rajonskega sveta Zdravko Bisin pa nam je sporočil, da je njegov rajonski svet opozoril občinsko upravo na potrebo po popravilu kon-tovelske cerkve, ki je že več mesecev zaprta, kakor tudi po ureditvi poljskih poti za vinograde, parkirišča pred športnim igriščem v Križu in odtokov deževnice.
vzporedne razstave. Na ogled so stare torbice tega in prejšnjega stoletja, platinast kimono, vreden poltretjo milijardo lir, slike z morskimi motivi in razstava vojaške opreme, ki prihaja iz zbirke »Diego de Henri-quez«.
Prireditev bo trajala do 3. novembra z urnikom od 10. do 13. ure in od 15.30 do 20.30, jutri pa bo odprta neprestano od 10. ure do 20.30. Vstopnina znaša 10 tisoč lir, po znižani ceni pa 6.000 lir. (ag)
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
31. oktobra 1998
KVINTIN
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 16.54 - Dolžina dneva 10.11 - Luna vzide ob 15.09 in zatone ob 1.34
Jutri, NEDELJA,
1. novembra 1998
VSI SVETI
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,9 stopinje, zračni tlak 1018 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
Rodil se je Luca Verdo-glia.
Umrli so: 90-letna Giulia Caratti, 75-letni Vittorio Co-stanzo, 91-letna Bianca Ucci-ni, 83-letna Lidia Rossoli, 66-letni Bruno Primavera, 85-let-na Giovanna lakesetic, 84-let-na Bruna Canziani, 90-letna Giovanna Pescatori, 5 5-letni Giovanni Cossi, 72-letna Ni-dia Ladi, 89-letna Vesta Stoka, 46-letni Egidio Vamier.
OKLICI: tehnik informatike Massimo Virno in poklicna bolničarka Solidea Lar j, delavec Andrea Figoli in frizerka Rossella Ret, poklicni bolničar Francesco Tomasin in zdravstvena pomočnica Stefania Salice, trgovec Haissam El Mouine in študentka Letizia Maria Fa-varo, inštalater Andrea Li-pout in uradnica Tayryn Leo, kirurg Costantino Davide in uradnica Daria Fabian.
[ I LEKARNE
Od ponedeljka, 26. do sobote, 31. oktobra 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 18 (tel. 040 7606477), Skedenj - Ul. dei Soncini 179 (tel. 040 816296).
Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim te-
lefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 18, Skedenj -Ul. dei Soncini 179, Trg Li-berta 6.
Bazovica (tel. 040 226210 - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Liberta 6 (tel. 040 421125).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 040 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111.
S PRIREDITVE
OTROŠKA IN VOKALNA SKUPINA PRIMOREC-TABOR bo v nedeljo, 8. novembra 1998, ob 16. uri nastopila v Jami Vilenici na koncertu PESEM V VILENICI ob spremljavi Tanje Sabadin (flavta), Alessandre Fal-ciano (klarinet), Aljoše Tavčarja (fagot) in Aljoše Saksida (klavir), kitarist Marko Feri. Sledil bo vodeni ogled jame ob 15. in 17. uri, v sodelovanju z Jamarskim društvom iz Sežane.
RADIJSKI ODER obvešča, da bo druga predstava OTROŠKEGA VRTILJAKA v nedeljo, 8. novembra, ob 16. uri, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Lutkovno gledališče iz Ljubljane bo uprizorilo igrico Zlatka Kriliča »Jajce«.
V DRUŠTVENI GOSTILNI V DOLINI bosta danes, 31. oktobra, nastopili glasbeni skupini MORON BROTHERS in RHA. Začetek ob 21. uri.
n MIRAMAR / PRISOTEN CUFFARO
Predstavili plavajočo merilno postajo MAMBO
Na morju pred Miramarom, kakih 600 metrov daleč od grada, že nekaj tednov stoji plavajoča merilna postaja MAMBO (Monitoraggio ambientale operativo). Postavila sta jo Tržaški geofizikalni observatorij in Miramarski morski park WWF, z njo pa bodo zbirah oceanografske in meteorošloške podatke, ki bodo omogočah napovedi višanja morskih voda, razvoja pojavov njihovega onesnaževanja ipd.
Merilno postajo so uradno predstavili včeraj dopoldne ob prisotnosti podtajnika v ministrstvu za znanstveno raziskovanje Antonina Cuffara. Dejali so, da plavajoča merilna postaja po telefonski liniji neposredno posreduje zbrane informacije Geofizikalnemu observatoriju, ki ima tako vsak trenutek nadzor nad stanjem morja. Sistem MAMBO bi morali izpopolniti s postavitvijo dodatnih dveh takšnih postaj pred izlivom Tilmenta in sredi Tržaškega zaliva.
Pristavimo naj, da se je podtajnik Cuffaro popoldne sestal s predstavniki vseh tržaških znanstvenih ustanov v Znanstvenem parku pri Padričah.
COS IGA GRUDNA / VČERAJ IN PREDVČERAJŠNJIM
V Sempolaju obnovili »Vjhfč«
Šolarji so s petjem in molitvijo voščili vaščanom srečo
POMORSKA POSTAJA / OTVORITEV
16. razstava antikvariata nudi mnogo zanimivosti
ODBOR
ZA POSTAVIT€V SPOMENIKA
vabi sorodnike, prijatelje in oblasti
no počastitev podlih v NOB iz ŠK6DNJA, od SV. AN€ in s KOLONKOVCA
jutri, 1. novembra 1998, ob 11.30
pri zočosnem spomeniku blizu glavnega vhoda pred pokopališčem pri Sv. Ani.
SODELUJEJO: ŽPZ »I. Grbec« pod vodstvom Ksenije Kos ter govornika Roberte Filipaz in Sandi Volk.	Pridite množično!
J. in W. Grimm - M. Košuta
Režija MARKO SOSIČ V ponedeljek, 2. novembra, ob 16. uri
fčD KSiMia DOM ^ ZALOŽBA DELLA LAGUNA
vabita
v soboto, 7. novembra, ob 18. uri
na sedež Konzorcija vin Kras, Repen 20, na predstavitev knjige \/ESNE GUŠTIN GRILANC
Xe piu giorni che luganighe
Cibi, tradizioni, costumi del Carso e del circondario triestino Knjigo bo predstavil prof. ROBERTO DEDENARO
KINO
ARISTON -	15.30,
18.35, 21.45 »La leggenda del pianista sulVOceano« r. Giuseppe Tornatore, i. Tim Roth.
EXCELSIOR - 15.30,
17.45,	20.00, 22.15 »Tutti pazzi per Mary«, i. Came-ron Diaz, Matt Dillon.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 15.20, 17.30, 19.45,
22.00	»Elisabeth«, r. Shekhar Kapur, i. Cate Blanchett.
AMBASCIATORI -
15.45,	19.45, 21.45 »Sal-vate il soldato Ryan« r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon.
NAZIONALE 1 - 15.30,
17.40,	19.55, 22.15, 24.15 »X-Files« r. Rob Bovvman, i. David Duchovny, Gil-lian Anderson.
NAZIONALE 2 - 15.45,
18.45,	21.45 »L’uomo che sussurrava ai cavalli« r. -i. Robert Redford.
NAZIONALE 3 - 17.00,
18.40,	20.30, 22.30, 24.00 »Gallo cedrone«, r.-i. Car-lo Verdone.
NAZIONALE 4 - 15.15,
17.00	»Small soldiers« r. Joe Dante. 18.50, 20.30, 22.15, 24.00 »The Truman Shovv r. Peter Weir, i. Jim Carrey.
MIGNON - 15.30, 17.00 »La spada magica«, ri-sanka.18.40, 20.25 - 22.15 »Delitto perfetto«, i. Michael Douglas, Gwyneth Paltrovv.
CAPITOL -	16.30,
19.00,	21.40 »Armaged-don«, r. Michael Bay, i. Bruce VVillis.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.10 »II signor quindicipalle«, r. Frence-sco Nuti, i. Sabrina Ferilli.
^3 OBVESTILA
KRIŠKA SEKCIJA VSE-DRŽAVNEGA ZDRUŽENJA PARTIZANOV ITALIJE »Evald An-tonCic-Stojan vabi vse vaSCane ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se množično udeležijo polaganja vencev na vaški spomenik padlim. V nedeljo 1. novembra 1998 z odhodom ob 10. uri od Ljudskega doma v Križu.
SEKCIJA VZPI-ANPI -BAZOVICA bo jutri, 1. novembra, ob 10. uri počastila padle v NOB in umrle v koncentracijskih taboriščih iz Bazovice. Zbirališče ob 9.45 pred Bazoviškim domom, sledil bo sprevod k vaškim spomenikom.
LJUDSKI DOM POD-LONJER - Ul. Masaccio 24 - danes, 31. oktobra, ob 20. uri bo GIANNI URSINI predvajal in predstavil svoje diapozitive o Aljaski in Vukonu.
DRAMSKA SKUPINA KD RDEČA ZVEZDA vabi stare in nove ljubitelje gledališke umetnosti, ki bi se radi v letošnji sezoni ukvarjali z dramatiko na sestanek, ki bo danes, 31. oktobra ob 18.30 v prostorih KD RdeCa zvezda v Sa-ležu. Pridite, ne bo vam
ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MACKOLJ sporoča, da bo danes, 31. oktobra blagoslov novega vaškega pokopališča. Ob 14. uri bo v cerkvi molitveni obred za rajne, nato procesija na pokopališče.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 31. oktobra, ob 18.30, na predvajanje filma ŽELEZNA MASKA (LA MASCHERA Dl FER-RO), i. L. Di Caprio, J. Irons, G. Depardieau. Kratek uvod bo podala prof. Lučka SusiC.
SEKCIJA VZPI-ANPI PROSEK-KONTOVEL obvešča, da bo njena delegacija položila vence na spomenik padli partizanki Marti Daneu v Voleji Dragi, danes, 31. t.m. Odhod ob 10. uri izpred društvene gostilne na Kontovelu.
SKD PRIMORSKO vabi vaščane, da se skupno
ob 10.30 pri vaškem spomeniku v Mackoljah. Sodeloval bo MePZ Primorsko.
PEVCI MPZ IGO GRUDEN se bodo jutri, 1. novembra primerno poklonili spominu rajnih. Zbirališče bo na nabrežin-skem trgu pred spomenikom padlih ob 14.45. Sledil bo obisk pokopališč in obeležij v okolici: 14.45 spomenik padlim v Nabrežini, 14.55 pokopališče v Nabrežini, 15.15 pokopališče v Sempolaju, 15.30 spomenik padlim v Sempolaju, 15.35 spomenik padlim v Praprotu, 15.50 pokopališče v Sa-matorci, 16.05 spomenik padlim v Prečniku, 16.25 pokopališče v Mavhinjah, 16.45 pokopališče v Sliv-nem.
SEKCIJA VZPI-ANPI OPČINE, BANI, FERLUGI, PISCANCI - Jutri, 1. novembra 1998 bomo počastili padle v NOB. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku in nato na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71 talcev, Finka Tomažiča in tovarišev, Rozalije Kocjan-GuliCeve, petih prebe-neških kurirk ter treh tovarišev v kraski dolinici. Sodeluje MPZ Tabor. Vabljeni k številni udeležbi.
ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA vabi na počastitev padlih v NOB iz SKEDNJA, od SV. ANE in s KOLONKOVCA jutri,
I.	novembra 1998, ob
II.	30 pri začasnem spomeniku blizu glavnega vhoda pred pokopališčem pri Sv. Ani. Sodelujejo: ZPZ »I. Grbec« pod vodstvom Ksenije Kos in govornika Roberto Filipaz ter Sandi Volk. Pridite množično!
KD SLAVKO ŠKAMPERLE, SVETOIVANCA-NI IN PODLONJERCI se
bodo poklonili padlim pred spominskim obeležjem Narodnega doma pri Sv. Ivanu, jutri, 1. novembra, ob 11. uri.
SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X., ki ga je ustanovil msgr. Lefebvre, v ul. S. Nicolo 27/A, obvešča, da bo jutri, 1. novembra, ob 18. uri tradicionalna sv. masa v latinščini. Rožni venec in spoved, tudi v slovenskem jeziku, pol ure pred maso.
V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH bo svoja zadnja dela razstavljal do 10. novembra FULVIO CAZZADOR. Ogled od delavnikih, od 16. do 20. ure, v nedeljo 8. novembra, od 10. do 13. ure.
GALERIJA ARS sporoča, da bo razstava AN-NEMARIE DUCATON odprta do 7. novembra 1998.
SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG obvešča, da se teCaj kuhanja prične v torek, 3. novembra, ob 18. uri v kulturnem domu v Ricmanjih.
ŠTUDENTJE IN ŠTUDENTKE! KSST gre v sredo 4. novembra v Ljubljano na superžur BRUC 98 (koncert in ples v Gospodarskem razstavišču). Ce hočete se pridružiti nam, pokličite v klub v ponedeljek, od 18. do 22. ure, tel. 040-631203.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v petek, 6. novembra, ob 20.30
24. oktobra se je v veliko veselje Ireni in Ivani pridružila sestrica
Alenka
Mami Adi in tatu Ediju čestitata družini
Močnik in Košuta
v prostorih bivSe osnovne Sole v Mavhinjah, večer diapozitovov Bruna Križmana o Mehiki in Gvatemali z naslovom »MAL-DIDO GRINGO«. Vljudno vabljeni!
KD KRASKI DOM in ZALOZBA DELLA LAGUNA vabita v soboto, 7. novembra, ob 18. uri, na sedež Konzorcija vin Kras, Repen 20, na predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc »Xe piu giorni che luganighe - Gibi, tradizioni, costumi del Carso e del circondario triestino«. Knjigo bo predstavil prof. Roberto Dedenaro.
PK BOR išče dvakrat tedensko pomočnika vaditelja plavanja. Zainteresirani dobijo vse informacije na tel. St. 040-226203 v večernih urah ali pa direktno v bazenu na Alturi ob ponedeljkih in Četrtkih ob 16. uri.
SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita v nedeljo, 8. novembra 1998, elane in prijatelje na tradicionalno martinovanje, ki bo v gostilni pri Škocjanski jami v Matavunu pri Divači. Planinci se zberemo za pohod v Bazovici ob 12. uri, ostali, za kosilo, ob 16.30 v gostilni. Za pojasnila tel. na St. 040-208373 (Luciano), 040-226283 (Viktor) in 040-200782 (Francko). Zaradi rezervacije se vpisovanje zaključi 2. novembra.
ZIMOVANJE	V
KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v UL Ginnastica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142.
MOSP prireja PLESNI TECAJ za začetnike in nadaljevalni plesni teCaj. Na desetih srečanjih, ki bodo potekala ob sredah zvečer, ob 20.30 v Finž-garjevem domu na Opčinah, se bodo tečajniki naučili osnovnih korakov in figur počasnega valčka, foxtrota, tržaškega mamba in cha-cha-chaja. Prijave in informacije od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. St. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji).
PLESNA SKUPINA VIGRED obveSCa, da bodo vaje ob Četrtkih in sicer za prvo skupino od 16.30 do 17.30, za drugo skupino pa od 17.30 do 18.30 v društvenih prostorih v Sempolaju.
KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. St. 040-360072.
KRUT-ova ambulanta deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE k TRST
Šolsko leto 1998/99
TEČAJ TURISTIČNEGA OPERATERJA (400 ur)
o Imaš manj kot 25 let?
o Si dokončal višjo srednjo šolo ali študiraš na univerzi? o Si diplomiral in si brezposeln?
O So ti všeč tuji jeziki?
O Rad delaš z ljudmi?
Za obiskovanje tečaja prejmeš štipendijo v višini 1.400.000 lir. Lekcije bodo od novembra do marca 4 ure dnevno razen sobote. Delovna praksa vsakega tečajnika posamezno v potovalnih agencijah,recepcijah hotelov in drugih turističnih strukturah.
Tečaj je odobril Deželni odbor in ga finansirajo:
*	Evropska komisija - Evropski socialni sklad
*	Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo
*	Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina
_________Deželno ravnateljstvo za poklicno usposabljanje__________
Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 - vsak dan, razen sobote,
PRIČAKUJEMO TE! - PROSTIH JE ŠE NEKAJ MEST!
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE i TRST
Šolsko leto 1998/99
" TEČAJ MARKETINGA NA INTERNETU (400 ur)
Imaš manj kot 25 let?
«> Si dokončal višjo srednjo šolo ali študiraš na univerzi?
=0 Si diplomiral in si brezposeln? d> Ne poznaš informatike in te zanima? c? Te priteguje internet?
Za obiskovanje tečaja prejmeš štipendijo v višini 1.400.000 lir. Lekcije bodo od novembra do marca 4 ure dnevno razen sobote. Delovna praksa vsakega tečajnika posamezno v podjetjih in ustanovah, ki so informatizirane.
Tečaj je odobril Deželni odbor in ga finansirajo:
*	Evropska komisija - Evropski socialni sklad
*	Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo
*	Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina Deželno ravnateljstvo za poklicno usposabljanje
Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu. Ul. Ginnastica 72. tel. 040/566360 - vsak dan. razen sobote,
PRIČAKUJEMO TE! - PROSTIH JE ŠE NEKAJ MEST!
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure
OBČINA DOLINA
OBVESTILO O DRAŽBI
Občina Dolina razpisuje dne 24.11.1998 javno dražbo za dodelitev službe oskrbe na .domu za obdobje od 1.12.98 do 30.11.1999 za skupni znesek 65.534.400 lir brez davka IVA, ki se bo vršila na osnovi kriterija »najboljše ekonomske ponudbe« v smislu člena 23 - I. odstavek - črka b) P.Z.O. št. 157/95.
Zainteresirani lahko dvignejo razpis in zadevni pravilnik v občinskem tajništvu in se lahko obrnejo za vse nadaljne informacije pri Uradu za zakupe in pogodbe (tel. 8329240) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
Dolina, 26. oktobra 1998
Odgovorni za urad za zakupe in pogodbe (dr. VValter Coren)
H ŠOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30.
s_______________IZLETI
SINDIKAT SPI-CGIL in KROŽEK AUSER za kraško območje vabita v soboto 7. novembra 1998 na izlet v Kobarid in Goriška brda. Za informacije kličite sedež sindikata, tel. 040-200698.
UPOKOJENCI ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV prirejajo štiridnevno Martinovanje na Madžarskem od 11. do 14. novembra. Za vse informacije tel. St. 040-631494.
MOSP nudi informacije o novoletnih izletih za študente in mlade v Barcelono od 27. 12. do 2. 1. 1998 (v organizaciji Severnega sija), v London od 28. 12. do 2. 1. (Severni sij) in v Milan od 27. 12. do 1. 1. (Taizejsko romanje), informacije in prijave od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. št. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji).
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
PRODAM PASSAT SW,
letnik ’92, 18 CL. Cena zanimiva. Tel. 040-201164.
TORKLJA PAROVEL iz Mackolj obvešča vse pridelovalce oljenega olja in ljubitelje kmečke tradicije, da začne z delovanjem dne 2.11.98. Zainteresirane vabi na ogled hladnega stiskanja in na pokušnjo mladega extra deviškega olivnega olja. Tel. St. 040-231908.
NUJNO išCem delo kot zidarski pomočnik. Tel. 0481-78188 ob uri obedov.
PRODAM FORD KA rdeCe barve, letnik julij '97,
7.000	prev. km, cena
14.000.000 lir. Tel. 040-226669 v jutranjih urah.
23-LETNO DEKLE z izkušnjami nudi varstvo otrok. Tel. 040-813161.
Z1P PIAGGIO, april '93,
8.000	prev. km, v dobrem stanju, prodam po zmerni ceni. Tel.: 040-383060 od 19. do 21. ure.
NUDIM lekcije iz vseh predmetov za vse stopnje realne gimnazije (tuj jezik angleščina).	Tel.:
0335/6800919.
ODDAM v najem večje opremljeno stanovanje na Proseku za krajša obdobja Tel. 040-251039, v večernih urah.
PRODAM PANDO letnik junij '92, 3.000 prev. km, rdeče barve. Tel. 040-327138, ob uri kosila.
PRODAM domač krompir. Tel. 040-200882, ob uri obedov
GOS FINKO TOMAŽIČ
v Trebčah (Trebče 33, tel. št. 040-214300) nujno potrebuje omaro za šolsko knjižnico. Vnaprej se toplo zahvaljujemo darovalcu.
PRODAM Golf 1600, 5 vrat, sive metalizirane barve, december '90, v odličnem stanju, za 5.000.000 lir. Možnost plačila v obrokih. Tel. ob urah kosila na št. 040-211029.
ISCEM DELO kot hišna pomočnica ali za.varstvo starejše osebe, tudi 24 ur dnevno. Klicati od 13. do 16. ure na tel. St. 040-52018.
PODARIMO mlade psičke. Tel. na St. 040-200543.
URADNICO, diplomirano, po možnosti s prevoznim sredstvom išCe podjetje. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro PODJETJE.
OSMICO je odprl Drejce Ferfolja v Doberdobu.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8
PURIC MILKO, Repen št. 15, ima osmico.
JADRAN ima osmico v Ricmanjih. Vabljeni!
KMEČKI TURIZEM Škerlj Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-229253.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. 040-220722.
OSMICO ima Miro Žigon - Zgonik 36.
OSMICO imajo pri Goljevih v Samatorci št. 20.
OSMICO ima Stubelj v Sempolaju.
PRISPEVKI
Ob 2. obletnici smrti Marijana Dolgana (1.11.) daruje Zena Neva 50.000 lir za TPK Sirena in 50.000 lir za Stadion 1. maj.
V	spomin na drage pokojne darujejo Ladi, Rado in Mara 50.000 lir za SK Kras, 50.000 lir za oktet Odmevi in 50.000 lir za MPZ Igo Gruden.
V	spomin naše drage žene in mame ter na svojce darujejo mož Dušan, sinova Boris in Edi ter hčerka Teja 1.000.000 lir za nabavo ukradenih predmetov v osnovni šoli Alberta Sirka, 1.000.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI v Križu za drugi ponatis knjige »Križani v borbi za svobodo«, 200.000 lir za SD Mladina, 200.000 lir za KD Vesna, 150.000 lir za DZ in MPZ Vesna, 100.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB, 500.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič,
100.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina, 50.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel, 50.000 lir za AO Jaka Stoka, 100.000 lir za Sklad Albina Bubniča,
50.000	lir za Skupnost Družina Opčine, 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk,
250.000	lir za SZ Bor,
250.000	lir za Stadion 1. maj, 100.000 lir za Krut,
100.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev,
50.000	lir za SD Polet, 50.000 lir za SKD Tabor,
50.000	lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši,
250.000	lir za VZPI-ANPI
Trst, 150.000 lir za Glasbeno matico, 100.000 lir za Dijaški dom Srečka Kosovela in 100.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Boško Košuta daruje Vida Babic
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Danila Škabarja daruje družina Riko Majevski
30.000	lir za Amaterski oder Jaka Stoka.
V	spomin na svoje pokojne darujeta Eda in Dinci 50.000 lir za bivše deportirance A NED.
V	spomin na Danila Scabarja darujejo družine Gombač, Košuta in Corbat-ti 150.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Danila Škabarja daruje Marija Ci-bic s hčerkami Mirko, Anico in Marijo 100.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
V	spomin na svoje drage in na nedavno umrle sorodnike, sosedo Lidijo Pel-legrini in Marcela Štiick-lerja, prijatelje in znance daruje družina Kralj-Ber-don iz Trebe 50.000 lir za Glasbeno matico, 50.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah, 50.000 lir za COS Pinko Tomažič in 50.000 lir za Godbo Viktor Parma.
V	spomin na sorodnico Milko, sosedo Pepco in Bertota ter na pred kratkim umrle sovaščane iz Ric-manj daruje družina Kralj-Berdon iz Trebe 50.000 lir za ricmanjsko cerkev in
50.000	lir za SKD Slavec.
V	spomin na Maksa Kaleh daruje Združenje staršev OS Fran Milčinski -Katinara 100.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
^ INTERVJU Z J U R I J E M	J K ° M
»Nagrada Neruda je priznanje vsej moji generaciji«
"So stvari, / za katere se splaCa Živeti, / Čeprav ne veš, / ne zakaj ne do kdaj" pravi Jurij Paljk v eni izmed poezij iz svoje zadnje zbirke Nedorečenemu. Med take stvari spada prav gotovo tudi prva nagrada, ki jo je pesnik osvojil na mednarodnem pesniškem natečaju “Pablo Neruda”, ki se je letos prvič odvijal v sklopu 13. festivala latinskoameriškega filma v tržaškem gledališču Miela. Nanj se je prijavilo nad dvesto lirikov iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Španije, Kanarskih otokov, desetčlanska strokovna komisija pa je prvo mesto soglasno podelila zamejskemu pesniku in novinarju Juriju Paljku. Laskavo priznanje, ki je tem bolj razveseljivo v kolikor povsem nepričakovano...
»Zares nepričakovano. Velika zasluga gre pri tem gospe Jolki Milič, ki že dalj Časa prevaja mojo liriko. Sama me je namreč nagovorila, da sem se natečaja sploh udeležil z desetimi poezijami iz zadnje pesniške zbirke Nedorečenemu. Nagrade se seveda zelo veselim, in sicer iz veC razlogov. Prvič, ker so mi jo podelili v Trstu, v mestu, kjer sem preživel deset let svojega življenja in kjer vsi vemo, da ni lahko biti Slovenec. Prav tu je bila nagrajena slovenska poezija, in sicer v odličnem italijanskem prevodu Jolke Milic. Sam pisem poezijo, ki se gotovo ne uvrSCa v glavni tok postmodernistične lirike, saj zanjo zavestno izbiram preproste besedne izraze. Vesel sem, da je strokovna žirija tako poezijo nagradila. Dejansko je s tem priznala, da obstaja danes v literarnem ustvarjanju prostor tudi
za tako poezijo, ki je gotovo odraz, mogoče ne celosten, moje generacije. Zato to priznanje ne gre samo meni, ampak vsej moji generaciji, ki se je v lirikah prepoznala.«
Nagrada na mednarodnem pesniškem natečaju Pablo Neruda je pravzaprav prvo “uradno” priznanje tvoji poeziji.
»Da. Moram namreč povedati, da ni bila moja poezija v Sloveniji nikjer priznana. Ko je v Ljubljani potekala predstavitev pesniške zbirke Nedorečenemu, so me nagovorili, naj vložim prošnjo za vstop v Društvo slovenskih pisateljev. Komisija se je nato sestala in mojo prošnjo odklonila. O tem so me potem telefonsko obvestili. Zato sem danes še posebej zadovoljen, saj so s to nagrado dobili posredno priznanje vsi, ki so imeli mojo liriko radi in ki so vanjo verjeli. Priznanja je nekako deležna tudi GMD, ki je knjigo izdala. Ko sem namreč zbirko ponudil Tavčarju, CeSčuto-vi, Pertotovi in Simšiču, so se ti takoj odločili za objavo. K sodelovanju sem tedaj povabil Se dva mlada prijatelja: Igorja Devetaka, ki je knjigo oblikoval, in slikarja Davida Faganela, ki jo je opremil s svojimi slikami. Navidez se morda zdi, da Faganelova eksplozija barv nima mnogo skupnega z mojo melanho-niCno obarvano poezijo, v bistvu pa oba govoriva isti jezik. Vesel sem, da je moja zadnja pesniška zbirka odraz ustvarjalnosti neke skupine ljudi, ki če že ne misli enako, vsaj sorodno.«
Objavil si tri pesniške zbirke: Soba 150 (1986), Nemir (1994), Nedorečenemu
(1997). Katere bistvene premike lahko zasledimo v tvojem pesniškem ustvarjanju?
»Največji premik je v moje življenje in seveda v mojo liriko prinesla družina. Odkar sem se odločil za družino, ni več ponočevanj in lepih pogovorov s prijatelji o literaturi, o umetnosti, o življenju. Priznam, da vse to “malce” pogrešam. Mislim pa, da v treh zbirkah ni večjih premikov: v vseh se gre za pošten odnos do poezije. S tem, da je bila sedaj nagrajena moja zadnja pesniška zbirka, je v nekem smislu dobila priznanje tudi prva, Soba 150. Ta nosi peCat skupine ljudi, pretežno Goričanov, ki so sedaj razpršeni vsepovsod. To je moja generacija, v kateri se še vedno prepoznam: pred leti nas je.združeval odklo-
nilen odnos do vsega starega, politično ukalupljenega, danes nas še vedno združuje navezanost na slovenstvo, na zemljo in naravo, morda tudi na kmečko idilo, za katero pa vemo, da ne obstaja.«
V Nedorečenemu praviš: “Oklestiti besedo, / napraviti iz kosti besedo, / iz kamna, / iz vode, ki žubori. /” Je morda to zate poezija?
»Globoko verjamem v slovensko besedo, v lepoto slovenskega jezika. V svojih verzih uporabljam zelo malo pridevnikov, metafor in sploh retoričnih figur. To odraža mojo naravo. Vse, kar je izumetničeno, mi je tuje, ne maram barantanja in intelektualističnih poz. Olupiti besedo do kosti: tu se gre za iskreno pisanje, za iskanje bistva, ki je blizu vsej moji generaciji. Že res, da je v
slovenskem jeziku glagol izredno močan: meni so tudi samostalniki lepi, tudi ena sama beseda ima neverjetno moč. Prav zaradi te zavestne izbire, so nekaterim moje poezije zelo všeC, drugim pa ne. Včasih mi kdo očita, da sem v svojih lirikah preveč žalosten. V resnici moje poezije niso prepojene z žalostjo, ampak z enim dobrim in globokim čustvom: z me-lanhonijo. To je izredno bogato čustvo, ki omogoča približevanje božjemu, ali bolje reCeno, tistemu, ki je v človeku božje, ki mu kaže njegove meje in ki mu obenem daje možnost, da te meje presega. Mislim, da se prav s poezijo da presegati človeške meje in približevati božjemu.«
Kaj in koga najraje prebiraš?
»Zelo rad berem. Včasih mi je Zal, ker zaradi svojega novinarskega poklica moram prebirati stvari, ki bi jih drugače ne bral. Se najbolj mi je žal, da ob koncu delovnega dne prihajam domov popolnoma “izpisan”: za pisanje poezij mi zmanjka besed. Drugače pa od slovenskih pesnikov rad berem Kuntnerjevo liriko: zelo so mi tuji postmoderni, pri katerih se gre le za eno visokodonečo praznino. Moji najljubši literarni ustvarjalci so še na primer Ingeborg Bachman, Silvia Plath, David Maria Tu-roldo, Pavle Zidar, ruski pesniki in mnogi drugi. S skupino prijateljev si že vrsto let izmenjujemo mnenja o delih manj znanih ustvarjalcev, ki postanejo po nekaj le-'tih slavni. Napovedali smo tako uspeh že marsikaterega pisatelja, naj omenim le A. Pierca, B. Chatvvina, J. Fanta,
V. Aksionova, E. Canettija. Pazljivo seveda sledim prav vsemu v zamejstvu, vesel sem vsake nove knjige, vsake slovenske tiskane besede. S tem v zvezi pa me skrbi dejstvo, da pri nas ne silijo na dan s poezijo, z literaturo mladi od 15. do 35. leta.
Kar danes primanjkuje slovenski prozi v širšem slovenskem prostoru, so dobre zgodbe. Isto se dogaja tudi pri filmu. Ce izpoveduje poezija razgiban notranji svet posameznika, mora proza sloneti na dobro osnovanih zgodbah. Najlepše zgodbe pa piše samo življenje, po njem bi se morali slovenski pisatelji zgledovati.«
Zvesti ljubitelji tvoje poezije nestrpno pričakujemo izid nove pesniške zbirke...
»Želim si, da bi prej ali slej prišlo do italijanske izdaje mojih pesniških zbirk. Prevodu se že dalj časa posveča gospa Jolka Milič, v veliko veselje bi mi bilo, Ce bi prav ona pripravila izbor poezij in jih zatem uredila. Se vedno seveda pišem poezije, nekatere bodo kmalu doživele objavo v Ljubljani. Kar se pa tiče nove pesniške zbirke, priznam, da se je veselim, obenem pa bojim, saj te tak dogodek popolnoma izprazni. Potem vedno nastane neko zatišje, po katerem se moraš zopet pobrati in najti novo ravnotežje.«
Naj zaključim s pesnikovimi besedami. “Se smeh me daje, še smeh, / ko se oziram nazaj, / gledam izgubljene dneve in noči. / Se na jok mi gre, / ko gledam naprej, / nekam v tri dni / in vidim bele liste papirja. / In vem, da bodo beli ostali. / Nenapisano, to najbolj boli.” Neva Klanjšček
Ježkova nagrada Pavlu Lužanu
Ob letošnjem prazniku Radiotelevizije Slovenija so letošnjo nagrado Franeta Milčinskega - Ježka Pavlu Lužanu za njegov dramski, satiriški in dramaturški opus na področju radijske igre.
V	žiriji za nagrado so bili Aleš Berger, Boris Kobal, Urban Koder, Vinko Moedemdorfer, Jani Oswald, Drago Pečko in Vlado Senica. Nagrada nosi ime priljubljenega humorista, satirika in mladinskega pisatelja Franeta Milčinskega - Ježka, ki je umrl pred desetimi leti, s svojo ustvarjalnostjo pa se je za vedno zapisal v slovensko popularno kulturo v njenem najžlahtnejšem pomenu. Dramatik Pavel Lužan je v slovenski literaturi dejaven že več kot dvajset let, kot pisec proze, poezije, satiričnih del in dramskih besedil tako za gledališče kot za radio in televizijo, tako za odrasle kot za otroke. Lužanove radijske igre za odrasle - je moč prebrati v utemeljitvi žirije - kažejo vso raznolikost njegovega pisanja. Komedije, drame, satire, pa tudi libreta za musi-cale odlikuje psihološki, sociološki in vizijski pisateljski pristop k tematiki. Iz Lužanovih iger za odrasle veje izreden kritiški naboj do družbenih problemov in stranpoti, kot denimo v igri Gora ni nora. Z izrazitim posluhom za slovenski jezik, pa naj bo to pisana ali govorjena beseda, in s stilističnimi inovacijami omogoCa interpretu - igralcu še dodatno umetniško oblikovanje.
V	svojem pisanju za radio je Lužan prvi na Slovenskem uveljavil novo programsko in umetniško zvrst, namreč kratko radijsko igro. To je delo, ki v največ petnajstih minutah zgoščenega dialoga omogoči ustvarjalcem pravo miniaturno stvaritev.
V	svojih dramtizacijah Lužan sega po najrazbCnejših avtorjih domaCe in svetovne književnosti. Na podlagi proznih del je z ustvarjalnim pristopom na svojevrsten način slovenski kulturni javnosti predstavil dela, ki sicer niso namenjena zvočni upodobitvi, v Lužanovih dramatizacijah pa so pridobila še dodatno izpovedno dimenzijo in postala dostopna širšemu krogu ljubiteljev h-terature. Veliko iger je prevedenih v tuje jezike in so bile izvedene na številnih radijskih postajah v tujini. (STA)
____________V TRAGIČNIH OKOLIŠČINAH____
Umrl je slikar Jože Tisnikar
Jože Tisnikar, eden vodilnih slovenskih samorastnikov, je včeraj tragično umrl v nesreči na regionalni cesti Slovenj Gradec - Dravograd. Vest o nesreči so za STA potrdili na tamkajšnji UNZ. .
Jože Tisnikar je februarja letos praznoval 70-letnico. Rodil se je v Mislinji pri Slovenj Gradcu. Na slovensko likovno sceno je stopil že v 60-ih letih kot izjemno občutljiv slikar, ki je v likovni svet vnesel pretresljivo izpoved osebnega doživetja in tragičnega občutenja življenja v okolju bolniške prosekture, kar ga je uvrstilo med eksistencialno pretresljive ustvarjalce. Umetnikov rokopis je bil ekspresiven in monumenatalen hkrati, pogosto simbolnih dimenzij. Umetnik je sugestivno podajal Človeške travme, ob tem pa ohranil dostojanstvo in upanje. Njegova instink-tivnost in navezanost na tipično motiviko sta mu
narekovali specifično deformacijo oblik, ki je skupaj z barvo gradila posebno občutenje. Likovni kritik dr. Tomaž Brejc je Tisnikarjevo slikarstvo uvrstil v "temni modernizem".
Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec mu je ob njegovi sedemdesetletnici pripravila veliko retrospektivno razstavo. Z razstavljenimi 250 olji in risbami je to najobširnejša predstavitev Tisnikarjevih del, za Galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec pa osrednja razstava v letu 1998. Razstava je še na ogled, 10. julija letos jo je odprl minister za kulturo Jožef Skolc. Ob tej priložnosti je minister dejal, da "velike podobe ne rabijo besed in je zato včasih najbolje utihniti", Tisnikarjeve slike in risbe pa vendarle opredelil kot podobe, v katerih - neštetih premenah mrliških obrazov, temnih krilih krokarja, dolgih procesijah - najprej uzremo "smrtno
uro" kot najhujšo od vseh hudih ur. Kot slikar je znal Tisnikar, po Skolcevih besedah, "ujeti mrliško sivino in zadah trupla, slutnjo groze, ko je življenje že davno preč, smrt pa še kar noCe priti". Ta huda ura je bila za slavnostnega govornika vedno "šele prvi korak k občudovanju Ti-
snikarjevih del". V njih je nato zaslutil slikanje kot individualni akt, dejanje odločne volje in ostrega poguma, ko gre "artist najbolj vase, da bi celemu svetu pokazal, za kaj gre". V tretji hudi uri pa umetnina prihrumi do gledalca.
Razstava pred likovnim občinstvom prvič
razgrinja izbrana dela umetnikovega obsežnega opusa od začetnih del do najnovejše slikarjeve prodjukcije. Umetnikova dela - kronološko so vpeta v štiri desetletja -so s poudarjenim tematskim pregledom razvrščena na veC kot tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin. Izbor vključuje tudi dela iz največje zbirke Tisnikarjevih del Alojza Ovsenika iz Kranja in zbirko koncerna Gorenje, kakor tudi dela v lasti številnih zasebnikov. Ob dokumentarnem gradivu in inscenacijah si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi filmske zapise o umetnikovem življenju in delu. Avtorica projekta je umetnostna zgodovinarka in direktorica Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec Milena Zlatar, pomagala ji je etnologinja in sociologinja kulture Katarina Hergold, spremno študijo v katalogu k razstavi je prispevala dr. Nadja Zgonik.m (STA)
ŠVEDSKA / MED PRAZNOVANJEM HALOVVEENA IZBRUHNIL POŽAR
V diskoteki makedonskega centra v Goteborgu je umrio 65 mladih
Najprej so mislili, da je bil požar podtaknjen, kasneje je policija sporočila, da je šlo za nesrečo
GOTEBORG - Pol ure po polnoči v noči na petek je v katastrofalnem požaru, ki je izbruhnil v makedonskem kulturnem centru v goteborški zahodni industrijski četrti Hisingen, življenje izgubilo 65 mladih, več kot 180 pa jih je bilo ranjenih. Mladi, v glavnem Makedonci, med njimi pa so bili tudi Švedi in drugi tujci, so v tej diskoteki kulturnega centra praznovali Halovveen.
Švedski premier Goran Persson je včeraj v televizijskem nagovoru izrazil sožalje družinam žrtev nočnega požara v goteborški diskoteki. Persson je dejal, da bo
preiskava pokazala vzrok te tragedije, v kateri so umrli sami mladi ljudje. V znak žalovanja so bile včeraj po vsej Švedski zastave spuščene na pol droga.
Vzrok požara, ki je izbruhnil ob 00.30 po krajevnem času, še ni znan. Predstavnik gote-borške policije Jan Edmundson je povedal, da je v lokalu prišlo do eksplozije. Vodja reševalne službe Lennart Olin pa je nakazal, da je bil požar morda podtaknjen. Povedal je, da se je ogenj razširil izredno hitro, kar kaže, da ni šlo za običajen požar.
V diskoteki je bilo ob izbruhu požara okoli
400 ljudi, ki so praznovali Halovveen. Vse žrtve so mladi, stari med 13 in 18 let. Doslej so reševalci našli 60 trupel, stavbo pa še preiskujejo. Dvajset ranjenih je v kritičnem stanju, sedem najhuje opečenih so s helikopterji prepeljali v specializirane klinike po vsej Švedski. Nekatere poškodovance so 'prepeljali tudi na Dansko.
Za zdaj še ni podrobnih podatkov o narodnosti žrtev. Švedska tiskovna agencija TT je poročala, da je največ žrtev makedonske narodnosti, nemška agencija dpa pa, da gre po večini za otroke begunskih
družin z območja nekdanje Jugoslavije, Somalije in drugih držav.
Večina žrtev se je zaradi dima zadušila, saj prostora - gledališka dvorana v prvem nadstropju, ki so jo uporabljali za diskoteko - niso mogli pravočasno zapustiti. Vodja reševalne službe je povedal, da so stavbo inšpektorji pregledali leta 1997 in da je izpolnjevala vse zahteve glede zasilnih izhodov in možnosti za hitro evakuacijo. Včeraj pa se je, kot kaže, kaj zataknilo, saj je bil zasilni izhod blokiran, tako da je večina žrtev našla smrt pred edinim izhodom. Pred poslopjem je skoraj prišlo do incidentov, saj so na prizorišče požara prispeli policisti že po nekaj minutah in kljub temu, da so imeli plinske maske, ni nihče posegel. Kot kaže, so celo ljudem preprečevali, da bi priskočili na pomoč. Ko so končno prišli gasilci, je bilo že prepozno za mlade, ki jim ni uspelo zapustiti diskoteke. Gasilci so se morali pošteno potruditi, tako da so šele ob 3.30 pogasili zadnje plamene. Po njihovem pričevanju se je diskoteka spremenila v pravo plinsko celico, saj je večina mladih umrla zaradi zadušitve, nekatere je bežeča množica poteptala. Med ranjenci so nekateri zado-bili hude opekline, drugi pa zlome, ker so brezglavo skakali skozi okna, da bi se rešili pred plameni in dimom.
Požar je najhujši v sodobni švedski zgodovini. Zadnji večji požar je
Na zgornji sliki makedonski kulturni center v plamenih, na spodnji sliki reševalci (AP)
bil leta 1978 v mestu Boraas, ko je umrlo 20 ljudi. Eden od preživelih je povedal, da se je ogenj razširil s stropa ter da so svetilke in zvočniki treščili na tla. Nastal je kaos, vsi so želeli čimprej zapustiti prostor. Nekateri so bežali proti izhodu, drugi so razbili okna in poskakali s prvega nadstropja.
Predstavnik švedske sodne policije je včeraj dejal, da v dosedanji preiskavi niso odkrili elementov, ki bi kazali na to, da bi bil požar v Goteborgu, v katerem je po dosedanjih podatkih umrlo 65 mladostnikov, podtaknjen. Komisar Hans Carlsson je na novinarski konferenci v Goteborgu še povedal, da zbrani dokazi za zdaj kažejo, da je šlo za nesrečo.
NOVICE
Ubili ugrabitelja turškega letala
ANKARA - Turški specialci so včeraj pred zoro, šest ur po ugrabitvi potniškega letala boeing 737, ubili ugrabitelja in osvobodili vse potnike. Kot se je izvedelo, da je bil ugrabitelj turški Kurd, in sicer 34-letni Mursel Peker, ki je hotel letalo preusmeriti proti Švici, tako da bi ves svet opozoril na nerešeno kurdsko vprašanje.
Primakov z Jelcinom v Soči
MOSKVA - Ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki je odšel na dvotedenske počitnice v črnomorski Soči, je včeraj spremljal premier Jevgenij Primakov. Med poletom je Primakov Jelcina seznanil z rezultati pogovorov, ki jih je imel s čečenskim predsednikom Aslanom Mašhadovom. Jelcinova priljubljenost pa je medtem na najnižji stopnji. Raziskava, ki jo je opravil ruski institut za javno mnenje, je pokazala, da kar 75 odstotkov Rusov podpira odstavitev predsednika Borisa Jelcina, proti pa jih je 16 odstotkov. Raziskava, ki jo je objavil dnevnik Izvestja, pa je pokazala, da Jelcinu ne zaupa kar 91 odstotkov vprašanih.
KOSOVO / SKLEP NATO
»Orlovo oko« bo vsak čas operativno Težave z begunci
Večino njihovih domov je porušenih
BRUSELJ, PRIŠTINA -Zveza Nato je včeraj sprejela odločitev o aktivaciji letalskih enot, ki bodo v podporo približno 2000 opazovalcem OVSE opravljale zračni nadzor nad Kosovom. Operacijo Orlovo oko bo po napovedih virov na zavezništvu okrog dvajset neoboroženih letal, nameščenih v italijanskem Avia-nu, začelo opravljati v prihodnjih dneh. Zračni nadzor nad Kosovom sicer že štirinajst dni opravljajo ameriška vohunska letala U2, zdaj pa se bodo v opravljanje te naloge vključile tudi nekatere druge zaveznice. Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova pa je na včerajšnji novinarski konferenci v Prištini zahteval popoln umik srbskih sil iz pokrajine. Dejal je, da je na Kosovu še vedno veliko
vladnih sil, zato se mora umik nadaljevati. Rugova je menil, da bi morale srbsko policijo in jugoslovansko vojsko zamenjati »kosovske sile«, ni pa pojasnil, kaj natanko je imel v mislih s tem izrazom, napovedal pa je, da bodo borci UCK sodelovali z opazovalci OVSE.
Tiskovni predstavnik Visokega komisariata OZN za begunce (Urthcr) v Prištini pa je sporočil, da je pohcija v četrtek preprečila vrnitev na domove več albanskim beguncem iz vasi Preševo blizu Kline, vendar pri tem ni uporabila sile. Pohcija beguncem - njihovo število ni znano - ni pojasnila, zakaj se ne smejo vrniti domov. To je potrdil tudi predstavnik Unhcr v Ženevi, Id je navedel, da je povratek beguncev obtežen, ker so njihovi domovi pomšeni.
GAZA ARAFAT MiSL RESNO
Palestinska policija priprla sto skrajnežev
GAZA - Palestinska pohcija je dan po samomorilskem atentatu na izraelski šolski avtobus v Gazi priprla kakih sto protiizraelskih mihtant-nih Palestincev gibanja Hamas, med katerimi sta tudi voditelja Mah-mud al Zahar in Ismail Hanje, kakih 300 islami-stov pa so zaslišali. Palestinski policijski viri so obenem potrdili, da so prekinih telefonsko zvezo verskega voditelja ra-dikalno-islamske skupine Hamas, šejka Ahmeda Jasina, ki je od pred-sinoči v hišnem priporu. Policisti so obkolili njegovo hišo, da bi tako preprečih dostop do njega. Jas in je Hamas ustanovil v Gazi leta 1987.
V svojem prvem komentarju je izraelski zu-
nanji minister Ariel Baron ocenil palestinske pobude kot »prve korake v pravi smeri«. Ob tem je poudaril, da islamski terorizem predstavlja grožnjo celotni regiji, tako da je treba onesposobiti tudi njegove infrastrukture. Palestinske policijske pobude je pohvalil tudi šef izraelskega generalštaba Saul Mofaz, ki je navedel, da so palestinske tajne službe v rekordnem času ugotovile istovetnost samomorilskega atentatorja in nato takoj prešle k aretacijam njegovih domnevnih sodelavcev.
Jasinov hišni pripor je seveda sprožil pravo negodovanje med palestinskimi islamskimi verniki.
LONDON / GENERAL NA ZAČASNI PROSTOSTI
Španija bo zahtevala Pinochetovo izročitev
O usodi nekdanjega diktatorja bo prihodnji teden odločal zgornji dom britanskega parlamenta
MADRID, LONDON, RIM - Kazenski senat španskega vrhovnega sodišča je včeraj odločil, da je špansko sodstvo pristojno za sojenje nekdanjemu čilskemu diktatorju, generalu Augustu Pinochetu. Enajst sodnikov je namreč soglasno odločilo, da je špansko sodstvo pristojno za sojenje o zločinih, ki so bili storjeni v času vojaške diktature v Čilu med leti 1973 in 1990 ter v Argentini med leti 1976 in 1983, s tem pa dal zeleno luč za nadaljevanje postopkov, ki jih je začel preiskovalni sodnik Baltasar Garzon proti generalu Pinochetu. Garzon torej lahko nadaljuje preiskavo in zahteva njegovo izročitev Španiji. Predstavnik za tisk Aznarjeve vlade Josep Pique je napovedal, da bo vlada spoštovala to odločitev, a je obenem zanikal, da bi prihodnji ponedeljek Aznar in Blair razpravljala tudi o Pinochetu.
Medtem ko sta špansko sodstvo in vlada dali zeleno luč Garzonovi zahtevi za izročitev Augusta Pinocheta, je včeraj neko londonsko sodišče razsodilo, da lahko nekdanjega čilskega diktatorja izpustijo na začasno prostost, pod pogojem, da ostane v bolnišnici in pod varstvom bri-
tanske policije. Ob vsem tem je malo verjetno, da bo prihodnji teden zgornji dom britanskega parlamenta razveljavil razsodbo vrhodnega sodišča, s katero so proglasili Pinochetovo aretacijo za nezakonito, ker bivši diktator uživa diplomatsko imuniteto kot nekdanji čilski predsednik.
Italijanski pravosodni minister Oliviero Diliberto pa je poveril milanskemu sodstvu nalogo, naj prouči možnost, da bi tudi Italija sporožila sodni postopek proti Pinochetu in zahtevala njegovo izročitev. To je seveda sprožilo takojšnje reakcije italijanske desnice, ki je najodločneje obsodila pobudo pravosodnega ministra.
Pariško državno pravdništvo pa je včeraj sprožilo sodni postopek proti generalu Augustu Pinochetu zaradi »ugrabitev in mučenj«, ki jih je Pinochetov režim zagrešil proti francoskim državljanom v letih od 1973 do leta 1990.
Včerajšnji sklep španskega sodstva, italijanska pobuda in francoski postopek ne bodo zapečatih Pinochetove usode, a bodo vsem diktatorjem njegovega kova zagrenili potovanja v tujino.
ŠTANDREŽ / SEJA RAJONSKEGA SVETA
Ugodno mnenje o zelenem pasu
Sprejet predlog občine in konzorcija za 50-metrski pas med vasjo in industrijsko cono
Prejšnji teden so se elani rajonskega sveta v Stan-drežu seznanili s predlogom občine in konzorcija za industrijski razvoj glede prostorske ureditve območja industrijske cone na njenem skrajnem severovzhodnem delu, med naseljem, ulico sv. Mihaela in varianto državne ceste št. 56 ter pokrajinsko cesto Gorica-Sovodnje. Predlog sta predstavila občinski odbornik Baresi in predsednik konzorcija Gandin. Med industrijskimi halami in stanovanjskimi hišami bi medili 50 metrov širok zeleni pas. Z zasaditvijo dreves in grmovnic, postavitvijo okrog tri metre visokega nasipa iz zemlje, ureditvijo prostora bi znatno ublažili "pritisk” betonskih konstrukcij na ta del Stan-
dreža. Razmejitev območja industrijske cone se sicer ne bi spremenila, kar so pred časom in še v prejšnji mandatni dobi zahtevali domačini, paC bi prišlo do notranje preraz-porditve z ozirom na namembnost površin, sta pojasnila predstavnika Občine oziroma Konzorcija. Zemljišča bodo prav tako razlastili, vendar pa bodo ostala, v omenjem 50-metrskem pasu, nepozidana. Na osnovi izjav, ki smo jih slišali pred tednom dni, bo dejanska razdalja med stanovanjskimi hišami okrog 60 metrov, kajti poleg zelenega pasu bodo morali pri gradnji hal upoštevati še po pravilniku predvideno razdaljo 10 metrov.
Rajonski svet je soglasno izrekel povoljno
mnenje glede nakazane možnosti, vendar pa izrekel nekaj priporočil: da se varovalni pas in športni objekt mesnici sočasno z gradnjo novih industrijskih objektov, da se ob gradnji industrijskih obratov strogo spoštujejo predpisi dekreta št. 447 (glede emisij, ropota itd), da se območje stanovanjskih zgradb v neposredni bližini ind. cone ustrezno kategorizira in da se v sodelovanju z Zdravstveno enoto opravijo meritve glede zvočnega in drugega onesnaževanja v sedanjih pogojih. Standreška društva naj bi sodelovala pri pripravi načrtov za varovalni pas in športni objekt ter se dogovorila glede upravljanja. Seje so se udeležili tudi številni krajani, lastniki zemljišč.
PROSTA CONA
Ob koncu leta manj bencina po nižji ceni
Za november spet le 70 litrov
Danes je zadnji dan za koriščenje bencina proste cone, ki je bil dodeljen za mesec oktober. Za november je Trgovinska zbornica sklenila dodeliti vsakemu upravičencu še 70 litrov. Pri tem so upoštevali povprečno mesečno porabo 5,8 milijonov litrov, saj je bilo do 30. septembra porabljenih 47,5 milijonov in na razpolago le še 10,5 milijonov litrov. V decembru bo zato mesečni kontingent predvidoma še manjši, odvisno paC od ostankov v porabi.
Se dosti pa je diesel goriva: za tovornjake so dodelili še 2.500 litrov v Gorici in Sovodnjah in 2 tisoč v drugih občinah, za avtomobile 150 litrov in za kombije z nosilnostjo do 35 stotov pa 200 litrov.
GORICA / OBČINSKI SVET
Za leto 1999 potrdili troje količnikov ICI
Razburjenje zaradi pregledov
Goriški občinski svet je predsinoci potrdil tri količnike davka ICI za leto 1999. Za prvo hišo bo davek znašal 5,5 promilov, za druge hiše istega lastnika 6,5, za preostale nepremičnine pa 6 promilov. Odbitek za prvo hišo bo znašal 200 tisoč lir, za posebno revne občane pa 300 tisoč lir. Za sklep je glasovalo 20 svetovalcev večine, proti pa 7 iz opozicije.
Delegacija »Federconsumatori« je vCeraj pri odborniku za finance Noselliju protestirala, ker občina sklicuje skoraj vse lastnike hiš zaradi domnevnih nepravilnosti pri plačilih ICI za leto 1993. Noselli je pojasnil, da je bilo preverjane poverjeno občini, ki pa nima dokumentacije. Zato jo morajo predložiti občani, kar je v njihovem interesu. V veliki večini primerov ugotovijo, da nepravilnosti ni, množično romanje na občino pa povzroča razburjenje in zamudno Čakanje.
V občinskem svetu je bilo predsinoci precej interpelacij. Predstavniki NZ, ki so postavili vprašanja o parkiranju proti plačilu, odpadkih na Kalvariji, onesnaževanju zraka zaradi prometa, svetovalci SL pa niz vprašnj v zvezi s kakovostjo življenja v mestu.
Svetovalka Tasca (Oljka) je opozorila, da bodo pevsko revijo Seghizzi po več kot 30 letih v Gorici prihodnje leto priredili v Vidmu. Menila je, da Občina ravna, kakor da se je zadeva ne tiče. Bon (Zeleni) je predlagal, da se ob tradicionalnem Andrejevem sejmu spet prevzame starodavni simbol prireditve - petelin.
NOVICE
KULTURNI DOM / VEČ SREČANJ OB PESNIKOVI 70-LETNICI
Gledališka igra Tullia Kezicha nocoj v Kulturnem domu
Tržaško gledališče »La Contrada« bo drevi ob 20.30 nastopilo v Kulturnem domu z igro »L’Ame-ricano di San Giacomo« Tullia Kezicha, v režiji Francesca Macedonia. V glavnih vlogah nastopajo Ariella Reggio, Lidija Kozlovich, Mario Valgoi in Orazio Bobbio. Predstava je izven abonmaja.
Razstava A. Ducaton do 7.11.
Zaradi velikega zanimanja za razstavo slik Anne-marie Ducaton je vodstvo Ars galerije odločilo, da bo razstava odprta še en teden, do 7. novembra. Ogled je ob urniku odprtja Katoliške knjigarne.
Brucknerjeva maša v Podturnu
V	cerkvi v Podturnu bo jutri ob 10. uri pel zbor »Audite nova« iz Starancana z Mašo A. Brucknerja za zbor, orgle in hornista. Solisti: E. Faggian, L. Leone in D. Maniglia, vodi Gianna Visintin.
Livio Semolič pred sodnika zaradi brioša Marcolinijevi
Prof. Livio Semolič, tajnik Sindikata slovenske šole, se bo moral 5. februarja na preturi zagovarjati obtožbe, da je žalil pokrajinski svet, s tem da je med sejo zalučal brioš v dvorano. Dogodek je od 5. junija 1996, ko je svet v polemičnem vzdušju razpravljal o selitvi slovenske sekcije ITI v šolski center. Po rekonstrukciji tožilca naj bi Semolič zalučal brioš iz protesta proti stališčem ligaške uprave. Predsednica Marcolinijeva ga je zato prijavila.
Priseljevanje: še eden v priporu
Obmejna policija je včeraj prijela enajst ilegalnih priseljencev (sedem iz ZRJ in štiri Makedonce). V bližini severne postaje pa so ustavili tri Makedonce. Zaplenili so nekaj ponarejenih potnih listov in vozniških dovoljenj. Za zapahe pa so spravili slovenskega državljana B.Z., ki je pomagal Cez mejo petim priseljencem. Zasegli so mu golf.
Padel s strehe industrijske hale
V	bolnišnici na Katinari je na zdravljenju s strogo pridržano prognozo 18-letni G.M. Včeraj nekaj pred 8. uro se je hudo poškodoval, ko je padel s strehe hale bivše tovarne Gaslini v Tržiču. G.M., ki je doma iz R. Calabrie, je zaposlen pri nekem podjetju iz Bergama, ki odstranjuje azbestno kritino na industrijskih halah. G.M. je padel z višine kakih 5 metrov na cementni tlak in pri tem zado-bil zelo težke poškodbe. Zdi se, da je pod nogami delavca popustila plošča.
Trčenje tovornjaka v avtomobil
Promet v križišču Tržaške ceste in Ul. Stuparich je bil vCeraj zgodaj popoldne močno oviran zaradi trčenja tovornjaka fiat iveco, ki ga je upravljal 39-letni Sergio Fior iz Ville Vicentine, in lancie the-ma, ki jo je vozil 51-letni Umberto Spanghero iz Cervinjana. Ranjen je bil voznik theme. Vzroke nesreče raziskuje prometna policija. Zdi se, da je tovornjak pripeljal iz stranske ulice, avtomobil pa je vozil po Tržaški cesti v smeri Trsta.
Tone Pavček je očaral mlade in odrasle
Po srečanjih z učenci in dijaki je skupaj s Cirilom Zlobcem predstavil svoje nove poezije
Nedvomno lahko zapišemo, da je pesnik Tone Pavček (na sliki - foto Bumbaca) pravi »show-man«, ki zna pritegniti občinstvo tudi s »pevskim« in humorističnim nastopom. To je potrdil tudi na četrtkovem srečanju v Kulturnem domu oh predstavitvi pesniških zbirk »Upočasnitev« in »Deček gre za soncem«. Na predstavitvi je sodeloval tudi pesnik in akademik Ciril Zlobec. Ravnatelj doma Igor Komel je v pozdravu izrazil zadovoljstvo, da se je nova sezona srečanj z avtorji začela s tako uglednima in priljubljenima gostoma.
Ciril Zlobec je predstavil Pavčkova dela in zlasti zadnji zbirki objavljeni ob 70-letnici pesnika, ki je še posebno znal obogatiti slovensko ljubezensko liriko. Zlobec je v svojem nagovoru izluščil iz Pavčkovih debljubezen kot univerzalno čustvo«, ki se mate-rializira v posameznih pesmih. Ljubezen do otrok pa je pri Pavčku še najbolj oprijemljiva in izhaja iz dna njegovega srca. Nato je besedo prevzel Pavček, ki je med eno poezijo in drugo s šaljivim tonom pripovedoval o svoji življenjski poti od Dolenjske do Ljubljane in do 70-letnice. Ob zaključku so mu številni poslušalci s toplim aplavzom nazdravili ob okrogli obletnici in zaželeli Tonetu še na mnoga leta.
Pesnikovo gostovanje sta priredila Kulturni dom in ZSKD, ki sta bila tudi pobudnika dveh srečanj s slovenskimi učenci in dijaki. V četrtek je Tone Pavček najprej obiskal OS O. Zupančiča v Gorici, kjer je srečal tudi uCence šol J. Abrama iz Pevme in F. Erjavca in Standreža, kasneje v Kulturnem domu pa še dijake srednje šole I. Trinka. Obe srečanji sta bili živahni in prisrčni. Kle-
pet z učenci, ki ga je uvedla učiteljica Barbara Rustja, je potekal zelo neposredno in takoj je bil vzpostavljen pravi stik med udeleženci. Spodbudno je bilo tudi dejstvo, da so učenci že poznali Pavčka in njegove otroške pesmi. Podobno je bilo na srečanju z dijaki šole I. Trinka, kjer je razgovor je krepko prekoračil dogovorjeni C as in bi se še lahko nadaljeval, ko bi ura ne bila pozna... Pavček je recitiral svoja otroška dela ter v šaljivem tonu povezoval pesmi, s čemer je osvojil pozornost dijakov in izzval pravi plaz vprašanj.
DAN MRTVIH / V DOBERDOBU 2E DANES
Spominske svečanosti
Jutri 50-ietnica spomenika v Števerjanu
Danes so na Goriškem napovedane prve svečanosti pred spomeniki padlim ob jutrišnjem dnevu spomina na vse umrle, ko se bodo verski in posvetni obredi zvrstili na pokopališčih, pred spomeniki in grobnicami žrtev za svobodo. Letos bo še posebno pomembna svečanost v Števerjanu, kjer se bodo jutri ob 10. uri predstavniki občinske uprave ter društev in borčevske zveze spomnili tudi 50-letnice postavitve spomenika na Trgu Svobode.
V	občini Doberdob bodo svečanosti že danes: ob 11.20 v Jamljah pri spomeniku padlim v NOB in ob 11.30 pri spomeniku avstrijskim vojakom na pokopališču), ob 11.40 pri spomeniku vojakom iz 1 vojne pri Sonetih, ob 12.00 v Dolu, ob 12.10 na Poljanah in ob 12.20 v Doberdobu (spomeniki NOB).
V	sovodenjski občini bodo vence k spomenikom padlim polagali jutri: ob
10. mi na Vrhu, ob 10.20 v Gabrjah, ob 10.35 na Peči, ob 10.50 v Rupi in ob 11.05 v Sovodnjah.
Na glavnem pokopališču v Gorici bo komemoracija jutri ob 11.30 ob prisotnosti predstavnikov SKGZ, VZPI ter drugih organizacij z Goriške, predstavnikov Republike Slovenije in delegacije iz Nove Gorice.
V Standrežu bosta jutri dve svečanosti: ob 11.15 pri obeležju v domu A. Budala in ob 11.30 pred spomenikom padlim na trgu. V Podgori bo slovesnost pri spomeniku padlim jutri ob 10. mi, v Pevmi pa ob 10.30.
Spomenike padlim na Goriškem bo obiskala danes tudi delegacija Generalnega konzulata Republike Slovenije in obmejnih občin. Predstavniki go-riške občine in pokrajine bodo v teh dneh polagali vence k spomenikom in grobnicam padlim vseh vojn.
JAMLJE
Prenovljeno
pokopališče
V Jamljah bodo danes popoldne predali namenu prenovljeno vaško pokopališče, ki ga je občinska uprava dala razširiti in premediti. Ob 15. mi bo slovesnost, na kateri bo spregovoril župan Lavrenčič, pokopališče pa bo blagoslovil župnik Prinčič. S prenovo, ki je stala 240 milijonov lir (203 milijone je prispevala pokrajina, ostalo so Črpali iz proračuna občine) so pridobili prostor še za 50 grobov, zlasti pa so prenovili videz ob upoštevanju kraške arhitekture: zid je iz kraškega kamna, nekdanji videz so tudi vrnili kapeli in uredili sanitarije, vodno napeljavo in drugo.
Sezonske novosti moških Mr' oblačil
G0RICA ul. Carducci 24
tel. 537561
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.45-20.10-
22.30	»X-files«. I. Martin Landau in Lythe Danner.
VITTORIA 3 18.30-21.30 »L’uomo che sussmrava ai cavalli«. I. Robert Redford.
CORSO RdeCa dvorana: 18.30-21.45 »Salvate il solda-to Ryan«. Števen Spielberg. Modra dvorana: 18.00-
21.30	»La leggenda del pianista sulToceano«. R. Giuseppe Tomatore.
TRZIC
COMUNALE 18.00-21.00 »L’uomo che sussmrava ai cavalh«.
H3 OBVESTILA
MO KD SOVODNJE prireja nocoj ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah zabavni veCer »Hallovveen«. Igrata ansambla »Floating points« in »Shudders«.
KD SKALA GABRJE v sodelovanju s fotoklubom Skupina 75 prireja fotografski teCaj. Prijave na sedežu društva ob prvem predavanju v Četrtek, 5. novembra, ob 20.30. Za informacije: tel. 882119 (Ladi).
KD DANICA organizira teCaj aerobike. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 2. novembra, ob 20. uri v centru Danica na Vrhu. Informacije: Kristina (0481-882195) in Dolores (0481-882222).
CICIKLUB V SOVODNJAH sporoča, da so delavnice za otroke iz vrtca in osnovne šole vsak ponedeljek od 16. do 17.30.
S	IZLETI
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL - sekcija Doberdob prireja 7. novembra izlet v Caorle. Informacije pri Mili, tel. 78398.
@ ČRPALKE
Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem dežurne bencinske črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Aquileia MONTESHELL - Tig Mu-nicipio
AGIP - Ul. Lungo Isonzo EP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO-Trg Unita TRZIC
AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco
IP - Ul. IV. novembra STARANCAN ERG - Trg Repubblica KRMIN
AGIP - Drev. Ven. Giulia
FARA
ERG - Ul. Gorizia POLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. m Armata
n LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Garza-rolli 154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul. DC Giugno 36, tel. 410340.
POGREBI
Danes Tržiču: 9.40, Luigia Peres vd. Sedea z glavnega pokopališča v cerkev Marcel-liana in na glavno pokopališče; 10.30, Maria Fracaros vd. Cianci iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Odrešenika in na glavno pokopališče; 10.40, Vittorio Todon iz splošne bolnišnice v cerkev v Škocjanu in v Trst za kremacijo.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
m
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
r TRST / ZA GOSPODARSKI RAZVOJ
Pobuda za mala in srednja podjetja
Sprejet predlog predsednika SDGZ Marina Pečenika za razširitev koordinacije
TRST - Mala in srednja podjetja potrebujejo večjo koordinacijo, ko iSCejo nove poti za uveljavljanje na gospodarskem tržišču: to je namen nove pobude, »Koordinacije malih in srednjih podjetij tržaške pokrajine - Pit«, ki so jo predstavili včeraj na javni konferenci v dvorani hotela Continental. Prisotni so bili predsedniki ustanovnih organizacij: Žbogar za Coldiretti, Bronzi za Confarti-gianato, Donaggio za Confcom-mercio, Giovvaruscio za Confe-sercenti, Debeliš za Kmečko zvezo in PeCenik za Slovensko deželno	gospodarsko
združenje.
Naglasili so, da mala in srednja podjetja predstavljajo na Tržaškem zelo pomemben dejavnik gospodarskega in socialnega razvoja. Na predlog predsednika SDGZ Marina PeCenika so se podpisniki do-
govora domenili, da bodo razširili Koordinacijo tudi na druge organizacije, ki predstavljajo tovrstna podjetja in ki so že izrazile interes za to pobudo.
Novoustanovljena Koordinacija malih in srednjih podjetij tržaške pokrajine - Pit bo razvijala skupne pobude v korist svojih članic na zakonskem, davčnem in upravnem področju. Pobude bodo razširili tudi na deželno in vsedržavno raven, podpirali bodo uveljavljanje krajevnih avtonomij in prenovitve v federalistični smeri ter prizadevanja, da bi mala in srednja podjeta imela večjo vlogo v javnih ustanovah, kjer doslej niso primemo zastopana. Koordinacija bo tudi razvijala skupne pobude in sodelovanje med raznimi Članicami in podjetji v skupnem interesu razvoja tržaškega gospodarstva in družbe nasploh.
SLOVENIJA / GRADNJA AVTOCESTNEGA OMREŽJA
Do sredine leta 2000 bo odprt avtocestni odsek Kozina-Klanec
Včeraj podpis pogodbe - Do obale po avtocesti konec leto 2001
KOZINA - Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) je včeraj s Štirimi domačimi gradbenimi podjetji podpisala tri pogodbe za izvedbo pripravljalnih cestno-gradbenih del na 4, 8 kilometra dolgem avtocestnem odseku od Kozine do Klanca. Avtocestna družba je dve pogodbi sklenila z ljubljanskim SCT kot nosilcem del ter z ajdovskim Primorjem in Kraškim zidarjem iz Sežane kot partnerjema v združenem nastopu (joint venture). Tretjo pogodbo pa je podpisala s podjetjem GIZ Gradis iz Ljubljane. Skupna pogodbena vrednost oddanih del znaša 3, 361 miljarde tolarjev (35 milijard lir). Celotni odsek bo predvidoma dokončan in za promet odprt sredi leta 2000.
Avtocestni odsek Kozina-Klanec je del t.i. primorskega avtocestnega kraka. Ko ga bodo sredi leta 2000 dokončali, bo iz smeri Ljubljane do obale manjkalo Se približno 15 kilometrov avtoceste. Avtocestni odsek od Klanca do Ankarana (Srmina) velja za enega težjih v okvi-
ru nacionalnega programa izgradnje avtocest, ki se izvaja od leta 1994, saj bo potekal prek Črnega kala. Vlada naj bi za ta odsek izdala uredbo o lokacijskem načrtu v prvi polovici prihodnjega leta in takrat naj bi tudi začeli z gradbenimi deli. V skladu z letošnjim rebalansom nacionalnega programa izgradnje avtocest naj bi ga dokončali in za promet odprli proti koncu leta 2001.
Kot kaže opis avtocestnega odseka Kozina-Klanec, se ta zaCne na koncu avtocestnega odseka DivaCa-Kozina in se nadaljuje v pobočju hriba Videž severno od Kozine. Tu sta združena cestninska postaja in priključek Kozina z izvozom na obstoječo glavno cesto G 1-10 Kozina-Koper. Naprej poteka trasa zahodno od obstoječega motela in se v blagih horizontalnih krivinah spuSCa proti dolini Glinščice, ki jo prečka z viaduktom ter zavije proti zahodu in se z začasnim izvozom naveže na obstoječo glavno cesto. Na celotnem odseku poteka trasa po gričevnatem terenu z značilnimi kraškimi pojavi kot so
vrtače, skrape, kraske doline in jame, brezna ter podzemne kaverne.
Na celotnem avtocestnem odseku Kozina-Klanec bo potrebno zgraditi osem premostitvenih objektov (štiri podvoze, dva nadvoza in dva viadukta), enostransko oskrbno postajo, ki bo dostopna z obeh strani, čelno cestninsko postajo z 12-steznim betonskim voziščem, cestninsko postajo na izvoz-no-uvoznem kraku priključka Kozina s Stiristeznim betonskim voziščem, avtocestno vzdrževalno bazo in osem zadrževalnih bazenov. Poleg tega bo potrebno prestaviti ceste in zgraditi začasni izvozni krak Kozina-Koper v dolžini 6, 2 kilometra. Urediti bo potrebno tudi fekalno kanalizacijo v dolžini 1, 2 kilometra, prestaviti vodovode v dolžini 2, 4 kilometra, na 17 mestih prestaviti in prilagoditi elektrovode, prestaviti in zaščititi telekomunikacijske vode v dolžini 3, 3 kilometra, urediti pa bo potrebno tudi javno razsvetljavo cestninske postaje in oskrbne postaje pri Kozini. (STA)
DEŽELNI OBMORSKI TURIZEM / V GRADEŽU IN LIGNANU NE DRŽIJO KRIŽEM ROK
NOVICE
Ze zdaj na lovu za gosti za poletno sezono 1999
Z letošnjo sezono so zelo zadovoljni - Pomemben delež Čehov in Madžarov - Obiski v Avstriji in Nemčiji
GRADE2 - Z letošnjo turistično bero so v obmorskih letoviščih naše dežele, t.j. v Gradežu in Lignanu, zelo zadovoljni. Čeprav se je na sredozemskem turističnem pozoriscu ponovno pojavila Hrvaška s svojimi letovišči ob prelepi dalmatinski obali, in Čeprav so tako v Grčiji kot v Tuniziji cene zelo konkurenčne, so v Gradežu in Lignanu zadovoljni, bodisi zato ker so, pa Čeprav le za malo, povečali število nočitev in tudi ker so zavrli »hrvaško nevarnost«.
V Gradežu s tem nimajo problemov, kajti njihova ponudba je srednje-visoke kakovosti. Polovico nočitev imajo z Italijani, drugo polovico pa s tujci. V tem mestecu, ki turistično slovi še iz avstrijskih Časov, so v zadnjem Času gostili
vedno vec Cehov in tudi Madžarov, seveda takšnih z bolj debelimi denarnicami. Sprejeli so jih po padcu berlinskega zidu in odprtju državnih meja z odprtimi rokami, pa čeprav so takrat porabili le malo denarja. Niso se jezili na njihove takrat plitve žepe, kot so delali na slovenski in hrvaški strani. Danes so ljudje iz teh držav med dobrimi gosti. Mimogrede, v samem Gradežu imajo veC ležišč kot na vsej slovenski obali.
Upravitelji leto-viscarske ustanove in hotelirji iz Gradeža ne Čakajo na turistične sejme, da bi morebitne kliente obvestili, kako je z njihovo ponudbo v prihodnjem poletju. Ze sedaj odhajajo na srečanja v Nemčijo in Avstrijo. Ne gredo na sejem, kjer se gnete množica ponudnikov,
marveč v kraje, odkoder prihajajo njihovi gostje. Tam se srečajo s tour operaterji in novinarji ter jim povedo, kaj vse jim bodo ponudili v prihodnjem letu. Gredo na pot Se pred božičnimi in novoletnimi prazniki.
Na pot gredo s svojimi prospekti, na katerih je letos novost. Smo v Času, ko se postopoma uvaja nova evropska valuta. Zaradi tega so se v Gradežu odločili - brez dvoma so to naredili tudi marsikje drugod - da na svoje prospekte dajo dvojne cene: v italijanskih lirah in v evrih. Brez dvoma bodo Nemci, Avstrijci in Se kdo drug,	zadovoljno
sprejeli to novost.
S	podobnimi
vprašanji se ubadajo tudi v Lignanu. Tam je ponudba seveda večja in prav tam so v
prejšnjih letih imeli osip, prav zaradi Hrvaške. Ko je nehalo pokati v Krajini in tudi v Bosni, so izgubili veliko gostov, ki so sli najprej v Istro, potem pa Se v Dalmacijo. V tem obmorskem kraju imajo izredno veliko stanovanj, ki jih oddajajo turistom. Že pred nekaj leti so ustanovili konzorcij, v katerem je nekaj tisoč lastnikov stanovanj in hotelirjev. Konzorcij enotno ponuja v tujini
10.000	ležiSC v zasebnih stanovanjih in 600 ležiSC v hotelih. Vanj je pristopilo bolj malo hotelirjev.
V Lignanu imajo tudi najveCje italijansko pristanišče za jahte. Kar
7.000	privezov je v tem kraju, kjer je veliko zasebnih porticev. Tja prihajajo lastniki plovil tudi v zimskem času, saj je kraj hitro dose-
gljiv po avtocesti tako iz Nemčije kot iz Milana. V zadnjih dveh letih so občutili konkurenco slovenskih in hrvaških marin. Konkurenca je bodisi v cenah, Se zlasti pa v nekaterih omejevalnih predpisih italijanskih davčnih oblasti. Evropska unija je prinesla nekaj predpisov, ki bremenijo Se zlasti tuje lastnike plovil.
Tako Gradež kot Li-gnano - ista ugotovitev velja za Bibione, Caorle in Jesolo v deželi Venelo - bolehajo na cestnih povezavah. Se zlasti ob konicah v poletju prideš v vse te kraje s polževo hitrostjo. Ko zapustiš avtocesto se v veliki večini primerov znajdeš na starih, ozkih in dotrajanih cestah, ki so Se iz časov, ko so tam bili vozovi s konjsko vprego.
Marko VValtritsch
G-7 za boljši nadzor nad finančnimi trgi
LONDON - Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G-7 (ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Italija, Japonska in Kanada) so se dogovorili za nove ukrepe za boljši nadzor nad finančnimi trgi. V ta namen bo pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF) ustanovljen poseben sklad, ki bo pod določenimi pogoji dodeljeval kratkoročna posojila državam, ki bodo zašle v težave. Pri skladu naj bi sodeloval tudi zasebni sektor. Kot je včeraj sporočil britanski finančni minister Gordon Brovvn, ki trenutno predseduje skupini G-7, bodo v prihodnje skušali boljše preprečevati nastajanje finančnih kriz. Ministri so se po njegovih besedah tudi zavzeti za veCjo gospodarsko rast, ki bi temeljila na notranjem povpraševanju in finančni stabilnosti. Sedmerica je pozdravila znižanje obrestnih mer v ZDA, Kanadi, na Japonskem, v Veliki Britaniji, Italiji in drugih evropskih državah, kar bo lahko omogočilo ohranitev visoke stopnje rasti ob nizki inflaciji. Skupina je pozdravila tudi ukrepe japonske vlade za okrepitev japonskega finnacnega sistema in prizadevanja brazilske vlade za izboljšanje proračunskega položaja.
Oktobrska inflacija v Sloveniji 0,3-odstotna
LJUBLJANA - Cene življenjskih potrebščin so bile oktobra v Sloveniji v primerjavi s septembrom v povprečju višje za 0, 3 odstotka. V primerjavi z decembrom lani so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 5, 4 odstotka, v zadnjih 12 mesecih pa za 6, 9 odstotka.
	30. OKTOBER 1998	v LIRAH	
hč,	valuta	nakupni	prodajni
c	ameriški dolar	1622,00	1648,00
00 n	nemška marka	982,00	998,00
	funt šterling	2717,00	2712,00
2 o	švicarski frank	1203,00	1228,00
<0 N h	belgijski frank	46,93	48,93
^	0 (Z)	francoski frank	290,00	300,00
OC ni rr	danska krona	255,00	265,00
IL *	3 .	norveška krona	217,00	227,00
< L. ^	švedska krona	204,00	214,00
Z TJ	kanadski dolar	1033,00	1073,00
N (3	portugalski eskudo	9,14	10,04
2 n	nizozemski gulden	862,00	887,00
OC	avstrjski Šiling	138,40	142,75
Q	španska pezeta	11,14	12,24
<c M	grška drahma	5,50	6,30
	irski šterling	2418,00	2498,00
/7CV	japonski jen	13,60	14,50
	avstralski dolar	971,00	1041,00
■ rja	madžarski florint	6,50	8,00
r	hrvaška kuna	250,00	275,00
vv i	slovenski tolar	10,15	10,45
		
30. OKTOBER 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1618,00	1648,00
nemška marka	981,00	999,00
francoski frank	290,00	300,00
nizozemski gulden	862,00	887,00
belgijski frank	47,10	48,90
funt šterling	2697,00	2787,00
irski šterling	2415,00	2510,00
danska krona	256,00	266,00
grška drahma	5,60	6,09
kanadski dolar	1036,00	1071,00
švicarski frank	' 1204,00	1229,00
avstrijski šiling	138,50	143,00
slovenski tolar	10,15	10,45
hrvaška kuna	252,00	272,00
	
30. OKTOBER 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1634,310
EKU	1945,810
nemška marka	989,290
francoski frank	295,040
funt šterling	2742,370
nizozemski gulden	877,250
belgijski frank	47,959
španska pezeta	11,638
danska krona	260,230
irski šterling	2462,090
grška drahma	5,819
portugalski eskudo	9,646
kanadski dolar	1054,390
japonski jen	14,059
švicarski frank	1213,750
avstrijski šiling	140,610
non/eska krona	221,860
švedska krona	209,590
finska marka	325,260
MILANSKI BORZNI TRG
30. OKTOBER 1998
delnica	cena
Alleanza Ass.	20.415
Bca di Roma	2.826
Bca Fideuram	9.422
Bca Intesa	8.299
Compart	1.199
Comit	10.134
Credit	7.733
Edison	14.627
Eni	9.869
Fiat	4.730
Generali	59.008
Imi	25.011
Ina	4.557
Italgas	7.574
INDEKS MIB 30: +1,52
var. %	delnica	cena
+2,18	Mediolanum	41.879
+3,32	Mediaset	10.480
+3,67	Mediobanca	16.240
+0,92 +4,44	Montedison	1.625
+ 1,57	Olivetti	4.008
-0,61	Parmalat	2.572
+4,33	Pirelli Spa	4.738
+0,86	Ras	19.132
+0,85	Rolo	35.440
+ 1,99 +2,69	San Paolo To	24.095
+2,06	TIM	9.613
-0,27	Telecom Ita	11.792
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
var. %
+4,02 +0,68 + 1,60 +0,93 + 1,93 +0,46 + 1,17 -1,60 + 1,84 +2,80 + 1,51 +3,53
NOVICE
FORMULA ENA / V SUZUKI SKLEPNA VELIKA NAGRADA SEZONE
NOGOMET/A LIGA
Lineltex novi sponsor Pallacanestra Trieste
TRST - Vodstvo Pall. Trieste je sporočilo; da z včerajšnjim datumom ima ekipa, ki nastopa v A2 ligi novega sponsorja. To je Lineltex. Pogodbo so včeraj podpisali v Montecatiniju, kjer se moštvo pripravlja za jutrišnjo tekmo proti domači ekipi. Lineltex bo sponsor tržaškega moštva za tri leta. V pričakovanju odprtja modernega in supertehnološkega športnega centra je torej tržaško društvo uresničilo še eno zelo pomembno postavko, tako da ima sedaj zelo dobre pogoje za ponovno uveljavitev tržaške košarke.
Kinder najel Gigeno
BOLOGNA - Kinder Bologna je najel od Bini iz Livorna 23-letnega košarkarja Silvia Gigeno (bek-krilo, 200 cm). Gigena, ki je argentinskega porekla in je bil v minulem prvenstvu najboljši igralec A2 lige, je začel že včeraj benirati z novo ekipo.
Brescia - Atalanta v torek
BRESCIA - Derbi Lombardije B lige med Brescio in Atalanto bo v torek ob 14.30. To je sporočila včeraj itlaijanska nogometna zveza na prošnjo prefekta iz Brescie, ki je opozoril, da bi lahko prišlo do incidentov, ker bodo istočasno na bližnjem pokopališču tudi svečanosti ob dnevu mrtvih.
1. SNL: Koprčani uspešni
CELJE - V včerajšnji anticipirani tekmi 12. kroga 1. slovenske nogometne lige je Koper v Celju premagal domači Publikum z 1:0 (1:0). Zmagoviti zadetek je dal v 33. minuti Jakomin. Ostale tekme tega kroga bodo igrali danes, in sicer: Potrošnik - Rudar Velenje, BS Tehnik Domžale - Hit Gorica, Primorje Ajdovščina - SCT Olimpija Ljubljana, Živila Triglav Kranj - Maribor Teatanic, Kotoran Prevalje - Mura.
Poraz Ivaniševiča
STUTTGART - Hrvat Goran Invaniševič je izgubil v če-triinalu mednarodnega teniškega turnirja v Stuttgartu. Premagal ga je Nizozemec Krajicek s 7:6, 7:6. Američan Sampras je odpravil rojaka Gambilla (4:1, nato se je Gambill predal zaradi poškodbeO Čilenec Rios je prav tako zaradi poškodbe predal dvoboj- z Rusom Kafel-nikovom.
Umrl nekdanji kolesar Desanti
TRST - V starosti 75 let je včeraj v tržaški bolnišnici Sa-natorio umrl nekdaj uveljavljeni kolesar, Tržačan Gui-do Desanti. V 40 in 50 letih je kot amater in profesionalec zmagal na številnih dirkah. Leta 1951 je osvojil dirko po Nemčiji. Sodeloval je na devetih dirkah po Italiji, osvojil je eno etapo, enkrat pa tudi oblekel roza majico.. Usodna zanj je bila možganska kap.
216 cm visoki Dinejkin pokopal »azzurre«
BERGAMO - V okviru priprav na svetovno odbojkarsko prvenstvo od 12. do 20. novembra na Japonskem je italijanska moška, reprezentanca v prijateljski tekmi s 3:2 (10:15, 15:12, 15:9, 13:15, 15:12) klonila pred Rusijo. Pri gostih je odlično deloval blok, 216 cm visoki Dinejkin pa je bil v napadu pravi trn v peti »azzrruov«. Prvič po maju je zaigral tudi center Gravina, v vlogi li-bera pa se je preizkusil Corsano.
Italija: Gardini 3+8, Meoni 1+0, Gravina 3+16, De Gior-gi 1+0, Fei 2+7, Papi 7+12, Sartoretti 4+4, Bracci 6+14, Rosalba 4+14, Corsano (libero), Giani 3+6, Pasinato 9+14.
Italija in Rusija bosta moči spet merili danes v Reggio Emiliji (15.30 TV raitre) in jutri v Pavii (17.00 TV tmc2).
ODBOJKA /BI LIGA
Jutri krstni nastop Adrie v Tržiču proti Odeizu
Odbojkarji Adrie bodo jutri v športni palači v Tržiču opravili krstni domači nastop v Bi ligi. Slo bo za izredno zanimiv dvoboj proti Oderzu. Pri Adrii so trdno odločeni, da se močnemu novincu oddolžijo za poraza v zveznem pokalu (obakrat s 3:2). Dodatek popra pomeni nastop v vrstah Oderza bivšega valovca Davorja Suline. Trener Adrie Paolo De Marchi ga je lani pri Valu v bistvu izrinil iz začetne postave, Davor pa je na obeh pokalnih nastopih dal resnično vse od sebe, da bi se izkazal in mu je to tudi uspelo. Pri Adrii upajo, da bo nedeljski termin (tekma se bo pričela ob 17.30) privabil v dvorano veliko število ljubiteljev odbojke, tudi slovenskih, predvsem tistih, ki ob sobotah sledijo svojim ekipam. Za nastop ob nedeljah pa Adria potrebuje tudi soglasje nasprotnikov, tako da bodo na praznični dan odigrali samo določeno število tekem. Tudi jutri trener De Marchi ne bo mogel računati na podajača Rigonata, ki bo moral zaradi poškodbe na prstu še nekaj časa slediti soigralcem s klopi. Po dobrem nastopu in lahki zmagi v Viserbi pa so kapetan Feri in ostali trdno odločeni vknjižiti nove tri točke.
Juhi ob zori veliki boj Schumacher-Hakkinen
Današnja osrednja tekma bo v Parmi
Štart ob 5. uri (raiuno) - Na prostem treningu ferrarijevec prvi, williamsovec pa peti - Vloga kolegov in zaveznikov
SUZUKA - Jutri ob zori bo znano ime novega svetovnega prvaka v formuli ena. Veliki boj med Fincem Miko Hakkinenom in Nemcem Michaelom Schumacherjem ter zadnji dvoboj med izdelovalci gum Bridgestone in Goodyear, slednji se bo namreč po 33 letih poslovil od formule ena, bosta bržkone marsikoga prepričala, da se odpove daljšemu nedeljskemu spanju in se ob 5. uri prek TV zaslona (raiuno) poveže z japonsko Suzuko.
Prednost Hakkinena je očitna, toda Ferrarijevi navijači se svojim sanjam ne odpovedujejo. Opogumil jih je tudi rezultat včerajšnjega prostega treninga. Michael Schumacher je dosegel najboljši čas (1:39, 823), Hakkinen pa je bil osem desetink sekunde počasnejši (1:40, 644) in se je moral zadovoljiti s petim časom. Toda že vrabci na strehi vedo, da petkov trening ni več merodajen. Je pa res, da bodo imeli jutri na dirki pomebno vlogo tudi moštvena kolega dvobojevalcev Irvine in Frentzen in ostali njuni »skriti« zavezniki, med katere se je včeraj vpisal tudi Michaelov brat Ralf, ki je dosegel drugi najboljši čas. Toda Michael ve, da si z zmago ne bi nič pomagal, če bi Hakkinen pristal na 2. mestu, v tem pogledu pa mu lahko pomaga samo Irvine, ki je bil včeraj četrti, a je dirkalnik preizkušal baje s polnim rezervoarjem goriva. »Strategij ni. Na dirki bodo odločale napake, štart in poraba gum. To je vse,« je dejal Irec.
Michael Schumacher
Večerna tekma Roma - Udinese
PARMA - Zaradi nastopa italijanskih ekip v evropskih nogometnmih pokalih bodo danes tri anticipi-rana srečanja 7. kola A lige. Osrednja tekma bo v Parmi, kjer bo domače moštvo igralo proti vodilni Fioren-tini. V Parmi si bosta stali nasproti doslej najboljši napad Fiorentine (dal je že 13 golov) in najboljša obramba domačega moštva (prejelo je le dva zadetka). Večerna tekma (20.30) današnjega sporeda je Roma - Udinese. Rimski nogometaši se bodo hoteli oddolžiti za nedeljski in nezaslužen poraz proti Milanu. Po drugi strani tudi Udinese drevi v Rimu ne sme ostati praznih rok. Tretja današnja tekma med Venezio in Bologno je že pravi derbi za obstanek v ligi. Ostala srečanja bodo igrali jutri.
GORICA / PODELJEVANJE NAGRAD ŠPORT IN SOLA 1998
Nagrado ZSSDI je letos prejelo 27 naših športnikov-odličnjakov
Udeleženci včerajšnjega podeljevanja v goriškem Slovenskem šolskem centru
NAMIZNI TENIS / V VERZUOLU
Na kvalifikacijah za Top 12 največ možnosti za V. Milič
Drugi turnir za drugokategornice bo odločal, katera od Kresovih igralk, ki pripadajo tej kategoriji, bo prepuščena na elitno tekmovanje Top 12. Ker so po novem na državnih jakostnih lestvicah za prvokategornice rezervirana samo štiri mesta, se na turnir Top 12 uvrsti 8 igralk, pač glede na seštevek rezultatov dveh kvalifikacijskih turnirjev.
Na to drugo preizkušnjo, ki bo jutri v Verzuolu se podajajo Kresove pingponašice Vanja Milič (št. 5), Daša Breciani (st. 33), Martina Milič (št. 34), Nina Milič (št.41) in veteranka Sonja Milič (št. 37), pridružila pa se jim bo še Irena Rustja, ki si je z uvrstitvijo v osmino finala na turnirju svoje kategorije priborila pravico do nastopa na turnirju višje kategorije. Za kvalifikacijske točke se bodo krasovke potegovale posamično.
Tekmovala pa bodo tudi v naslednjih dvojicah: Vanja Milič - Karin Calliari (Tramin), Nina Milič -Daša Bresciani in Martina Milič - Irena Rustja.
Dobre možnosti za nastop na Top 12 v Bergamu sredi januarja ima Vanja Milič, ki je dosegla 3. mesto na prvem kvalifikacijskem turnirju v Coc-cagliu. (J.J.)
V	Slovenskem šolskem centru v Gorici je bila včeraj zelo uspela že 8. izvedba Nagrade šport in šola, ki jo podeljuje ZSSDI in ki jo prispevajo zamejski bančni zavodi. Ob prisotnosti številnih staršev so nagrade podelili 27 športnicam in športnikom, ki so dosegli odlične uspehe v šoli. Prisotni so bili seveda tudi predstavniki bančnih zavodov, in sicer: Zdravko Kuštrin za Kmečko banko Gorica, Severina Peric za Zadružno kreditno banko Doberdob, Miro Hmeljak za Zadružno kreditno banko Sovodnje in Klavdij Brajnik za Zadružno kraško banko.
V	imenu vseh bančnih zavodov je Klavdij Brajnik čestital vsem nagrajencem in dejal, da ta svečanost sovpada tudi z dnevom varčevanja. Predsednik ZSSDI Jure Kufersin je poudaril, da ta nagrada potrjuje, da je dober športnik tudi dober študent. Prisotne je pozdravila tudi ravnateljica Učiteljišča S. Gregorčič Majda Corsi in poudarila, da sta šole in športne hale prostori, kjer si zamejska mladina kuje značaj. Nagrajenci so poleg denarne nagrade prejeli tudi sliko Miloša Tula, pedagoga Znanstvenega liceja in priznanega nogometnega trenerja. (Ras)
Letošnji dobitniki Nagrade šport in šola
Aleksija Ambrosi (1. 1982, Učiteljišče S. Gregorčič, odbojka pri Valu, srednja qcena 8,8);
Mateja Bogateč (1. 1982, Trgovski tehnični zavod Zois, rolkanje pri Mladini, srednja ocena 8,7)
Biserka Cesar (L 1983, Pedagoški licej Slomšek, atletika pri ACT, srednja ocena 8,0);
Martina Coretti (1. 1983, Trgovski tehnični zavod Zois, odbojka pri Slogi, srednja ocena 8,8)
Andrej Černič (1. 1981, Klasični licej Trubar, odbojka pri Soči, srednja ocena 8,5);
Matjaž Černič (1979, Trgovski zavod Cankar, karate pri Shotokanu Isonzu, srednja ocena 56/60);
Lucia Danielis (1. 1981, Trgovski zavod Zois GO, odbojka pri Valu, srednja ocena 8,15);
Denis Doglia (1. 1982, Poklici zavod Stefan, košarka pri Kontovelu, srednja ocena 8,1);
Vesna Hrovatin (1. 1983, Znanstveni licej Prešeren, atletika pri Boru, srednja ocena 8,4);
Tanja Humar (1.1979, Trgovski tehnični zavod Zois GO, odbojka pri Valu, srednja ocena 54/60)
Jasna Kalc (1. 1982, Trgovski tehnični zavod Zois, odbojka pri Slogi, srednja ocena 8,1);
Goran Križmancič (1. 1980 Trgovski tehnični zavod Zois, nogomet pri Zarji Gaji, srednja ocena 8);
Karin Mezgec (1. 1980, Znanstveni licej Prešeren, ritmična gimnastika pri Bom, srednja ocena 8,7); Katja Milič (1. 1979, Pedagoški licej Slomšek, namizni tenis pri Krasu, srednja ocena 60/60);
Katia Peruzzo (1. 1982, Znanstveni licej Prešeren, košarka pri OMA, srednja ocena 9,0);
Jan Prinčič (1. 1981, Klasična licej Trubar, odbojka pri Valu, srednja ocena 8,0);
Tjaša Rogelja (L. 1980, Znanstveni licej Prešeren, odbojka pri Boru, srednja ocena 8,6);
Marco Serio (1. 1980, Znanstveni licej Prešeren, nogomet pri Muggii, srednja ocena 8,4);
Bojan Simoneta (1. 1982, Znanstveni licej Prešeren, namizni tenis pri Krasu, srednja ocena 8,1);
Mitja Stefančič (1. 1980, Znanstveni licej Prešeren, košarka pri Ciciboni in Bom, srednja ocena 8,3); Tanja Sternad (1. 1979, Znanstveni licej Prešeren, odbojka pri Boru, srednja ocena 60/60);
Niko Štokelj (1. 1982, Znanstveni licej Prešeren, košarka pir Bom, srednja ocena 8,1);
Mitja Suhadolc (1.1983 Mitja Suhadolc, košarka pri Poletu, srednja ocena 8,1);
Yael Ukmar (1.1983, Znanstveni licej Prešeren, atletika pri Fincantieriju, srednja ocena 9,0);
Barbara Uršič (1. 1980, Trgovski tehnični zavod Zois GO, odbojka pri Valu, srednja ocena 8,15); Tamara Visintin (1. 1982, Klasični licej Trubar, odbojka pri Valu, srednja ocena 8,3);
Petra Žagar (1.1983, Poklicni zavod Stefan, odbojka pri Slogi, srednja ocena 8,6).
KOŠARKA / DREVI DOMA V C LIGI
Jadranovci proti izkušeni Ferrari
V gostujoči ekipi tudi Gurtner in Binotto D. Pregaro: »Čaka nas težka preizkušnja«
Jadranovci bodo drevi v 4. kolu C lige igrali doma proti ekipi Estense Acciai Gallo (kraj pri Ferrari), to je proti moštvu, ki je eden izmed glavnih favoritov za uvrstitev v končnico prvenstva. Po mnenju mnogih pa je Gallo celo favorit za prestop v višjo ligo. In kako bi ne bil, saj ima v svoji sredi prekaljene igralce, celo s prvoligaškimi izkušnjami. Naj omenimo le stara Jadranova znanca, krilna centra Paola Gmtnerja (letnik 1963, visok 202 cm) in Valena Binotta (1967, 204 cm). Tu je Se izraziti strelec Nicola Malagodi (1973, bek-krilo, 195 cm).
Naša združena ekipa se je srečala z drevišnjim tekmecem prvič v C ligi v lanskem prvenstvu. Obračun je izenačen (vsak po eno domačo zmago). Sicer pa so jadranovci proti Ferrari igrali toCno desetkrat. Za našo ekipo obračun ni spodbuden (3:7).
Kaj pa meni o drevišnjem tekmecu eden izmed stebrov Jadranove peterke David Pregare?
»Ta ekipa je zelo izkušena in moCna, ki meri Uidi letos precej visoko, saj z njo igrata dva oldicna košarkarja s prvoli-
gaškimi izkušnjami, kot sta Gurtner in Binotto. Čaka nas torej zelo težka tekma,« je dejal Pregare.
Kako to, da vsa Jadranova ekipa zelo niha v igri?
»V bistvu se še 'išCemo’. V tem prvenstvu igramo z dvema novima igralcema. Play-maker je nov, ostali pa smo tudi brez izrazitega centra. Privaditi se na novo igro je seveda stvar Časa, uigranosti. Poleg tega tudi forma nekaterih posameznikov, tu mislim tudi na sebe, šepa, kar se pozna tako v igri sami in kot seveda pri rezultatih.«
Si s svojim dosedanjim učinkom zadovoljen?
»Nikakor ne. Nisem zadovoljen tudi z učinkom ekipe. Z delom bomo gotovo ujeli pravo formo. Najboljši lek za vse slabosti pa gotovo ostaja zmaga. Tekma proti Ferrari bo tudi pokazala, kam lahko merimo, saj je to zelo močan nasprotnik.«
Naj omenimo še, da bo z današnjim nastopom Marko Hmeljak igral svojo 150., Michel Grbec pa 100. tekmo v Ja-dranovem dresu, (bi)
KOŠARKA / C2 IN D LIGA
Naše štiri ekipe še vedno iščejo prve ligaške točke
Furlan: Za podvig v Latisani čvrsto v obrambi in umirjeno v napadu
Naša dva predstavnika v C2 ligi Bor Rdenska in Dom Kmečka banka sta še vedno, tudi po 4. kolu, ki je bilo v sredo, praznih rok. Tudi v 5. kolu Čakata obe naši ekipi zelo težki nalogi. Tako borovci kot domovci bodo jutri igrali v gosteh.
Za napoved tekem naših ekip tega konca tedna smo zaprosili Borovega trenerja Luko Furlana.
Jutri potujete v Latisa-no ...
»Čaka nas izredno težka naloga, saj igramo proti prvemu na lestvici, pri katerem igrata tudi naša stara znanca, Tržačana Pozzecco in Radovani, ki služita košarkarski kruh v tem kraju,« je dejal Furlan.
Kako bi morali igrati,
______ODBOJKA / DREVI PRVI DERBI ZENSKE C LIGE_
Pri Slogi in Olympii v boj za zmago s »povitima« podajačicama
Valovke morajo iti v Villo po zmago - So borovke učinkovite tudi v gosteh?
Na Opčinah (pričetek ob 20.45) bo drevi prvi slovenski derbi ženske C lige. Sloga in 01ympia se bosta v tem mesecu srečali že tretjič. ObraCun z dveh dosedanjih pokalnih dvobojev je izenačen 1:1 (v Gorici je zmagala Sloga s 3:0, na Opčinah pa 01ympia s 3:2), globalno gledano pa je Sloga Nuova Kreditna pokazala vec, tako da Starta drevi v vlogi favorita, ne pa - seveda - v vlogi vnaprejšnjega zmagovalca. Dejstvo je, da Slogin trener GaC v pripravljalnem obdobju nikoli ni stalno igral z najboljšo postavo, v dneh pred prvenstvom pa se je pri 01ympii pojavila serija poškodb (L. Princi, Bulfoni, Ditta), ki je še zakomplicirala položaj goriske šesterke. Trenerka Meulja ne razpolaga z zelo širokim izborom igralk, zato je vsaka odsotnost pomembna. Kakorkoli že, se s ključnim problemom po-dajaCa trenutno pravzaprav ubadata obe šesterki. Pri Slogi bo Daniela Cioc-chi igrala s povitim palcem na roki (poškodovala se je v prvem setu tekme v Porcii), pri 01ympii pa bo standardno režiserko Evelin Bulfoni (po zadnji diagnozi mora popolnoma mirovati najmanj 40 dni) spet zamenjala Ditta, ki pa se vedno ni sanirala poškodbe gležnja in igra s polovično močjo ter krepkimi povoji.
Odbojkarice Vala bodo bo spodbudni zmagi proti Fiume Venetu igrale v Villi	Vicentini.
Tamkajšnji Vivil je letos baje slabši kot lani, na prvi nastop svoje najboljše igralke Stabilejeve ho moral počakati še nekaj Časa, tako da lahko varovanke
trenerja Stere resno razmišljajo o zmagi, pravzaprav to morajo tudi storiti.
V D ligi bodo borovke igrale v Spilimbergu. Tamkajšnja Aquila je v prvem kolu gladko izgubila v Vidmu proti Ferro-viariu, ki pa velja za enega najresnejših kandidatov za vrh lestvice, tako da je težko reci, kaj pravzaprav velja Spilimbergo. Ge bodo plave tudi v gosteh igrale tako dobro, kot v preteklem kolu doma proti Martignaccu, se vsekakro nasprotnic ne smejo bati.
Olympia drugič letos na Opčinah
da bi lahko v Latisani poskrbeli za podvig?
»Glede obrambe bi morali igrati tako kot v sredo proti San Danieleju, to je igrati moramo Čvrsto in agresivno. V napadu pa moramo biti bolj umirjeni in učinkoviti. Zmaga v Latisani bi bila seveda za nas izredno dobro došla.«
Domovci bodo igrali jutri v gosteh proti Porcii...
»Tudi domovci bodo pred zelo težko preizkušnjo, saj je Procia zelo močna ekipa, ki je igralsko 'dobro pokrita’ na vseh pozicijah. Domovci bodo morali dati zares vse in še vec od sebe, da lahko presenetijo tega nasprotnika.«
Tudi v D ligi oba naša zastopnika še nista osvojila točke. Cicibo-našem bi lahko to uspelo danes, saj bodo doma igrali proti Interju 1904, ki je kot naše moštvo še brez osvojene zmage.
Kaj pa misli Luka Furlan?
»Ge bodo cicibonaši nastopili v popolni postavi, pedvsem z najboljšo peterko, potem mislim, da lahko premagajo tega nasprotnika. Predvsem prva Cicibonina peterka je namreč zelo solidna.«
Kontovelci pa se bodo pomerili z vodilnim na lestvici, z ekipo Drago Basket...
»Drago Basket je zelo izkušena ekipa z dobrimi posamezniki. Kontovel je v glavnem ohranil lansko strukturo ekipe in kot v prejšnjem prvenstvu je predvsem odvisno od igralcev samih, kako lahko igrajo, saj so sposobni z vsemi, tudi najboljšimi, igrati enakovredno. Zato lahko premagajo tudi to ekipo.«
(bi)
ODBOJKA / DEŽELNA MOŠKA PRVENSTVA
Priložnost za Sočo, derbi za Olympio
Sočani proti Fiume Venetu, Goričani s starim znancem Vivilom - Val in Sloga v gosteh
Drugo kolo v moških deželnih odbojkarskih ligah ne bo tako napeto kot prvo, ko sta bila na sporedu kar dva slovenska derbija, to pa ne pomeni, da ne bo manjkalo zanimivih tekem. Po lepi zmagi proti valovcem bo Soča Unitec-no debitirala v Sovodnjah proti Fiume Venetu, ki je pretekli teden doživel najbolj gladek poraz kola, a je treba pri tem omeniti, da je igral proti II Pozzu, ki je favorit številka ena za končno prvo mesto. Ne glede na to, se socanom menda ponuja dobra priložnost, da vknjižijo drugi par točk, Čeprav je treba upoštevati, da zaradi zdravstvenih razlogov ne bo igral Aleš Klede, ki je gotovo ena gonilnih sil SoCinega napada. Zamenjali ga bo Livio Mucci, na razpolago pa je tudi Maurizio Superga.
Na domačih tleh bo igrala tudi 01ympia Agra-
ria Terpin. Poraz na Opčinah je bil konec koncev pričakovan, zato je rana bržkone že zaceljena. Z Vivilom ima 01ympia odprte račune še s kvalifikacij za deželni pokal, ko je gladko izgubila z 2:0, a je takrat nastopila v nepopolni postavi, zato ta poraz v bistvu ne pove veliko. Vivil je vsekakor nevaren nasprotnik, kar je dokazal že v prvem kolu, v katerem je s 3:0 (a po izenačenem boju) premagal Buio. Buia bo v središču naše pozornosti tudi danes, saj bo gostitelj Mirne Eurospin. Za varovance trenerja Peterlina bo to pomembna preizkušnja. Nasprotnik je neznanka. Lani je bil 4., letos pa nastopa v prenovljeni postavi. Zanj naj bi nastopal tudi tržaški tolkac (ex Val) Visintini, ki pa preteklo soboto ni igral. Trener Peterlin bo imel v žepu nekaj adutov
vec kot pretekli teden na derbiju z 01ympio. Rioli-no (na sliki) namreč po poškodbi stopnjuje formo (čeprav ta še ni optimalna), okreval pa je tudi mladi up Mikolj.
Igralce Vala Imse Čaka v San Giovanniju al Natiso-ne prvi popravni izpit sezone. Tamkajšnji Eltor nastopa letos oslabljen. V uvodnem kolu je v Trstu
klonil pred Prevenirejem, vendar se je silovito upiral, zato Goričani ne smejo razmišljati o lahkem gostovanju. Poraz proti Soči je pokazal, da si Val Imsa ne sme privoščiti nobenega podcenjevanja, kajti prenovljena ekipa še ni optimalno pripravljena in zmes izkušenih in mladih igralcev še ne daje pravih sadov.
V D ligi bo Naš prapor igral v Trstu proti ekipi Pallavolo Trieste, ki je v prvem kolu v gosteh raztrgala Corno in je nesporni favorit za končno prvo mesto, saj zanjo igra veC bivših drugoligašev in tretjeligašev, kot sta brata Scalandri, Aizza, Marsich, praktično ekipa, ki je prede leti napredovala v B2 ligo.
Mlada Borova postava bo igrala proti Rozzolu, ki že vrsto leto s spremenljivo sreCo nastopa v D ligi.
domači šport
Danes
Sobota, 31. oktobra 1998 KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
20.30	v BrišCikih, Ervatti: Jadran Nuova Kreditna - Verdeta Gallo
MOŠKA D LIGA
18.45 v Trstu, 1. maj: Cicibona Pref. Marsich -Inter 1904; 20.30 v Trstu, šola Caprin: Drago Basket - Kontovel Nord Est ODBOJKA MOŠKA C LIGA
17.00	v San Giovanniju al Natisone: Eltor - Imsa Impex; 20.00 v Sovodnjah: Soča Unitecno - Fiume Veneto; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Agraria Terpin - Vivil; 20.30 v Buh: Buia - Mirna Eurospin
ZENSKA C LIGA
18.30	v Villi Vicentini: Vivil - Val; 20.45 na Opčinah: Nuova Kreditna - 01ympia Kmečka banka
MOŠKA D LIGA
18.00	v Trstu, šola Fabiani: Azimut - Bor; 18.00 v Trstu, šola Rossetti: Pallavolo Trieste - Naš prapor
ZENSKA D LIGA
20.30	v Spilimbergu: Aquila Spilimbergo - Bor Friulexport
MLADINKE
18.00	v Trstu: S. Andrea - Sloga; 19.30 na Proseku: Kontovel - Breg
NOGOMET
MLADINCI
16.00	v Križu: Vesna - Opicina; 17.30 v Turjaku: Turriaco - Zarja/Gaja
NAJMLAJSI
15.00	v Doberdobu: Sovodnje - Aris San Polo;
18.00	v Trstu, Drevored Sanzio: CGS -Zarja/Gaja
ZAČETNIKI
17.00	v Trstu, Drevored Sanzio: Esperia - Breg CICIBANI
14.15 v Podgori: Piedimonte - Juventina; 14.15 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra; 14.15 v Doberdobu: Mladost B - Gradese B; 15.00 v Trstu, igrišče Montebello: S. Andrea A - Primorje A;
15.00	v Trstu. Sv. Sergij: Trieste A - Breg; 15.00 v Trstu, Miramarski drevored: Roianese - Primorje B; 15.30 v Vižovljah: Latte Carso A - Mladost
Jutri
Nedelja, 1. novembra 1998 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
14.30	na Proseku: Primorje - Zarja/Gaja; 14.30 v Gradežu, Drevored športa: Gradese - Vesna
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Fiumicellu: Pro Fiumicello - Juventina; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Gonars
2.	AMATERSKAllGA
14.30 v Poggiu, Ul. 2. junija: Poggio - Breg;
14.30	v Villi Vicentini: Villa - Mladost; 14.30 v Trebčah: Primorec - S. Andrea
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Bazovici: Zarja Gaja B - Kras; 14.30 v Vi-lešu; Villesse - Primorje B; 14.30 v Dolini: Breg B - CGS
NARAŠČAJNIKI
10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Staranzano; 10.30 na Proseku: Primorje - Montebello Don Bosco A ZAČETNIKI
10.30 v Ločniku, Ul. Mocchetta: Lucinico - Juventina KOŠARKA MOŠKA C2 LIGA
18.00	v Porcii: Livenza Viaggi - Dom Kmečka banka; 18.30 v Latisani: Pall. Tagliamento - Bor Radenska
DRŽAVNI KADETI
18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Kontovel La Nuova Edile
Obvestila
ZSSDI v Trstu obvešča, da bo urad zaprt v ponedeljek, 2. novembra.
TPK SIRENA vabi člane na društveno večerjo v petek, 13. novembra v Gabrovcu. Prijave ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure po telefonu 040/941922.
SK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se redno vrši rekreacijska telovadba za odrasle v športno-kulturnem centru v Zgoniku s sledečim umikom: jutranja skupina - torek in četrtek od 8.30 do 9.30; večerna skupina - torek in četrtek od 21. do 22.30. Za informacije pokličite v tajništvo društva ob ponedeljkih od 17. do 18.30, tel. St. 040-229477.
PK BOR išCe dvakrat tedensko pomočnika vaditelja plavanja. Zainteresirani dobijo vse informacije na tel. št. 040-226203 v večernih urah ah pa direktno v bazenu na Alturi ob ponedeljkih in Četrtkih ob 16. uri.
SK DEVIN sporoča, da bo smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini v Četrtek, 5. novembra za otroke -začetniški, od 17. do 19. ure. Inf. na tel. 2916004, od 19. do 21. ure.
Slovenska umetnica Marija Mojca Pungerčar bo razstavljala v New Yorku
Slovenska umetnica Marija Mojca Pungerčar se bo novembra predstavila v New Yorku. Njena instalacija bo na ogled publiki od 4. novembra v tamkajšnji galeriji Art Resources Transfer Inc. Umetnica je bila leta 1996 štipendistka ameriškega programa Artslink, leta 1997 se je ameriški publiki predstavila na festivalu umetnosti Artscape v Baltimora, ko je na povabilo kustosa Petra VValsha v okviru razstave You Are Here predstavila svoj projekt Play Your City. Tokrat bo PungerCarjeva v omenjeni galeriji realizirala drugo fazo svojega novega projekta Kariemi klub; prva faza le-tega se te dni izteka na prireditvi Štajerska jesen v avstrijskem Gradcu.
V projektu umetnica obravnava od okolja vzpodbujane vzorce vedenja, ki naj bi vodili k doseganju kariere, in jih povezuje z motivi iz svojega vsakdana. Projekt je zastavljen kot video in audio instalacija, Kariemi fitness in Kariema meditacija).
Galerija Art Resources Transfer Inc. je po enajstih letih delovanja v Los Angelesu leta 1996 razširila svojo dejavnost na New York, kjer ima nove galerijske prostore na 11. aveniji. Njen glavni projekt, zastavljen do leta 2000. se imenuje Pogovorne razstave (Conversation Exhibitions). Vzporedno s tem projektom prireja samostojne razstave "site-specific" usmerjenih mladih
avtorjev, v okvira katerih se bo predstavila tudi PungerCerjeva.
PungerCarjeva se je letos v tujini predstavila še na potujoči razstavi Ženske prek meja (VVomen Beyond Borders), na mednarodnem sejmu fotografije v nemškem Koelnu pa je v spremljevalni razstavi (11. september - 4. oktober) z naslovom Izgled -avtentičnost in maškarada (Outfit -Authentizitaet und Maskerade) sodelovala s ciklom treh fotografij pod naslovom Umetnikovo ravnotežje (Artists Balance).
Domačemu občinstvu se avtorica te dni predstavlja v okvira razstave Ko umetnost nabija v ljubljanski galeriji Skuc. (STA)
Novembra v Sloveniji prvi Svetovni grafični festival
Od 10. novembra do 20. decembra bo Slovenija gostila svetovne ustvarjalce grafične umetnosti in njihova umetniška dela na novi prireditvi, poimenovani Svetovni grafični festival. Na sedmih prizoriščih - v Škofji Loki, Slovenj Gradcu, Mariboru, Celju, Metliki, Rogaški Slatini in Ljubljani - si bo moC ogledati kreativno bero tega desetletja veC kot 250 umetnikov iz 51 držav, od Argentine, Bosne in Hercegovine, Avstralije, Češke, Nizozemske do Hong Konga, Koreje, Japonske in Latvije. Organizatorji in snovalci projekta Svetovni grafični festival so kulturni delavci, združeni v umetniški zadrugi Agart.
Na vprašanje, zakaj festival, Agart odgovarja, da se Slovenija lahko pohva-
li z dolgoletno tradicijo pri organizaciji tako mednarodnih grafičnih bienalov kot tudi domačih razstav, zato je primeren prostor za tovrstne akcije. Prireditelji so se odločili za obliko festivala, pri katerem velja naCelo odprtega razpisa in imajo vsi umetniki možnost za sodelovanje. Zamisel o grafičnem festivalu se je porodila pred kakima dvema letoma, pred letom se je začela njena realizacija. Obvestila o festivalu so organizatorji odposlali po celem svetu, vzporedno so informacije tekle po internetu. Rezultat je 1500 prijavljenih grafik - v tehniki od lesoreza in litografije do ak-vatinte, suhe igle in računalniške grafike, pod katere se je podpisalo veC kot 300 umetnikov iz 51 držav. (STA)
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Kulturni dom - Mali oder
SSG v sodelovanju s Kulturnim centrom »S. Kosovel« iz Sežane ponovi otroško igro F. Milčinskega Butalci v sledečih dneh: danes, 31. okt. ob 11. uri. Predstave rezervirane za šole.
Gledališče Rossetti
V četrtek, 5. nov., v petek, 6. nov. in v soboto, 7. nov. ob 20.30, v nedeljo, 8. novembra pa ob 16. uri, nastop gledališča Metastasio di Prato, Pier Paolo Pasolini »Orgia«. Režija Massimo Castri.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
13. in 14. novembra ob 20.30, 15. novembra pa ob 16.30, Neil Simon »Stanno suonando la nostra canzone«. Režija Gigi Proietti.
La Contrada - sezona za mladino in otroke
Gledališče Cristallo
10. in 11. novembra ob 10. uri Filarmonica Clown (Milan) »Artii e Merlino.
Gledališče »Silvio Pellico« - Ul. Ananian
Gledališka skupina »L’armonia« predstavlja skupino »Ex allievi del Toti« katera bo podala komedijo »W la festa del Lloyd«. Režija Bruno Cappelletti. Predstavi bosta danes, 31. oktobra ob 20.30, jutri, 1. novembra pa ob 16.30.
GORICA
Kulturni dom
Sezona ETR
Danes, 31. oktobra bo Stalno gledališče La Contrada nastopilo z delom Tullia Kezicha »L'americano di S. Giacomo«. Rezija Francesco Macedonio.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 17. in v sredo, 18. novembra ob 20.30 Oscar VVilde »L’im-portanza di essere Ernesto«. Režija Barbara Nativi.
VIDEM
Sezona Gledališča »Giovanni da Udine«
V	gledališču »Giovanni da Udine«, bo 5., 6., 7. in 8. novembra ob 20.30 musical »A Chorus Line« v izvedbi gledališke skupine »Della Rancia«. Režija Saverio Marconi in Baayork Lee.
12., 13., 14. in 15. novembra, nastop gledališča Metastasio in Stalnega gledališča iz Veneta s Pasolinijevim delom »Orgia«. Režiser Massimo Castri.
Sezona Teatra Club - Videm
V	gledališču »Giovanni da Udine«, bo 2. in 4. novembra ob 20.45, nastop skupine Media Aetas Teatro z delom »La gatta cenerentola«. Režija Roberto De Simone.
ČEDAD
Gledališče Ristori
10. novembra bo v izvedbi Teatri Uniti Molierovo delo »Ljudomrznik«. Režiser Toni Servillo.
PORDENON
Auditorium Concordia
5.	in 7. novembra, nastop skupine Media Aetas Teatro z delom »La gatta cenerentola«. Režija Roberto De Simone.
_____________________SLOVENIJA________________________
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 1. novembra ob 18.00 in ob 20.30 slovenska predpremiera romantične drame »Šepetati konjem«. Rezija Robert Redford.
NOVA GORICA Kulturni dom
6.	novembra ob 20.00, večer zamejskih gledaliških ljubiteljev -Dramska skupina iz Standreža: J.B.P. Moliere: »Skopuh«.
7.	novembra ob 10.00, 11.30 in 16.00 - Goriški vrtiljak - Gostovanje SSG iz Trsta: »Palček«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Trst vpisuje abonmaje za koncertno sezono 98/99 vsak dan razen sobote od 10. do 14. ure, Ul. Manna 29, tel. 040/418605.
Dvorana Tripcovich
baletni festival gledališča Verdi
Danes, 31. oktobra ob 20.30, skupina »Balletto di Toscana« z baletom »Don Giovanni, emozioni di un mito«.
Gledališče Verdi
Operna sezona
15., 17., 19., 22., 24., 26., 28. in 29. novembra Richard VVagner »Die vvalkiire«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bernd Gott-schalk.
Abonmajska sezona Glasbene matice
Luteransko - evangeličanska cerkev
10. novembra ob 20.30 nastop Slovenskega komornega zbora iz Ljubljane. Dirigent Mirko Cuderman.
TRŽIČ
Občinsko gledališče -Glasbena sezona 1998/99
V	sredo, 4. novembra ob 20.30, klavirski nastop Louisa Lortie.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
V	okviru glasbene sezone bo s skladbami Čajkovskega, danes, 30. oktobra ob 20.30, nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma pod taktirko Antona Nanuta.
OPČINE Prosvetni dom
V	nedeljo, 8. novembra ob 18. uri, bo v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopil Ensemble Claviere. Na sporedu Bach, Sammartini in Hydn.
______________________SLOVENIJA_________________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	torek, 3. novembra ob 20. uri, koncert pianista Alda Ciccolinija.
LJUBLJANA
SNG Opera in Balet Ljubljana
Abonmaji za sezono 1998/99
Za študente vpis možen do konca oktobra.
Cankarjev dom
V	torek, 3. novembra ob 20. uri bo v Linhartovi dvorani plesna predstava.
Vponedeljek, 16. novemvra ob 20. uri v Gallusovi dvorani nastop Dunajskih filharmonikov. Dirigent Mariss Jansons.
Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli
V	sredo, 25. novembra ob 20. uri, nastop Godalnega kvarteta Tartini.
______________________AVSTRIJA________________________
CELOVEC
Mestno gledališče Celovec
Danes, 31. oktobra ob 19.30 »La Traviata« opera G. Verdi.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Bivše konjušnice miramarskega gradu
Do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 8. novembra vsak dan od 9. do 16.45.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure.
Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki zidovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt.
Muzej Revoltella: do 2. novembra bo na ogled razstava Your action vvorld Davida Byrna. Urnik od 11.00 do 13.00 in od 16.30 do 20.00. Ob ponedeljkih in praznikih je muzej zaprt.
V	Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 14. novembra, druga razstava »Srečanje umetnikov.« Hotel Savoia excelsior, Riva del Mandracchio, 4:
do 5. novembra razstava z naslovom »Chromatic way«.
Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Mandracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure.
V	palači Costanzi je na ogled razstava o Maksi-miljanovi ladji »Fatal Novara«. Razstava je odprta do 18. novembra in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Muzej tržaške židovske skupnosti: do 9. novembra bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Tržaška turistična agencija, razstavna dvorana, Ul. S. Nicolo 20/HI: v sredo, 4. novembra ob 18. uri otvoritev razstave Annamarie Ducaton. Razstava bo odprta do 17. novembra in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto.
V	galeriji Cartesius bo do 19. novembra Ciuhova razstava. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto.
GORICA
ARS galerija - Katoliška knjigarna na Travniku:
razstava tržaške slikarke Annamarie Ducaton.
Razstava bo ob urnikih knjigarne odprta do 31. oktobra.
PASSARIANO
Vitla Manin
Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«.
SLOVENIJA
NOVA GORICA
Razstavišče Paviljon
Do 2. novembra razstavlja svoje slike Rafael Nemec.
PORTOROŽ
Avditorij
Do 2. novembra razstavlja umetnik Marko Steve-lic. Urnik: od 9.00 do 12.00, ob delavnikih ter v Času večernih prireditev.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji
Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija Starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Musiča sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
Prvi aplavz: Pet mladih pianistov SCGV “E. Komel”
20.30
TV dnevnik, nato Utrip evangelija
® RAI 1
6.00
6.40
7.30
9.30
10.00
11.35 12.25
12.35
13.30
14.00
15.20
15.5C
18.00
18.10
18.30
19.30 20.00 20.35 20.40
23.15
23.20
23.25
0.15
0.30
0.35
2.50
Euronevvs
Nan.: Cuori al Golden Palače (i. Betty VVhite) Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka, risanke Princesa Sissi Variete: Zgodbe «Plavega drevesa*
Film: La bella di Roma (kom., It. ’55, r. Luigi Co-mencini, i. Silvana Pam-panini)
Nan.: Una famiglia come tante - Družina kot druge Vremenska napoved in dnevnik
Nan.: Matlock (i. Ben Matlock)
Dnevnik
Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki živijo ob njem: Lineablu (vodi Donatella Bianchi)
Sedem dni v parlamentu Variete: Disney club, vmes risanke Dnevnik
Nabožna odaja: A sna immagine
Variete: In bocca al lupo (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport
Variete: Carramba! Che fortuna! (vodi Raffaella Carra)
Dnevnik Izžrebanje lota Posebnosti TGl Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Vabilo v kino Film: Tornando a časa (dram., ZDA ’78, i. Jon Voight, Jane Fonda) Glasba: Nottemodugno
# RAI 2
7.00
7.05
8.00
10.05 10.35 11.30
13.00
Jutranji dnevnik Družinski jutranji variete: Mattina in famiglia 9.00,10.00 dnevnik Evropski dnevi Nan.: Un caso pr due Variete: Ventanni (vodf Simonetta Martone) Dnevnik
13.25
14.00
14.25
16.00 16.30
18.20
18.55
19.05
20.00
20.30
20.50
22.35
22.50
23.45
0.45
Rai Šport Dribbling Vremenska napoved Film: Pensando a te (kom., It. ’69, i. Al Bano) Aktualna odd.: Millenium. verso il 2000 Film: II giorno del gran-de massacro (vesetrn, ZDA 75, i. R. O’ Neal) Sereno variabile Vremenska napoved Nan.: J.A.G.
Loto ob 8-ih Dnevnik
TV film: La babysitter (thriller, Nem. ’97, i. C.H. Fleming, D. Kiefer) Športna nedelja Film: Carosello napoleta-no (glas., It. ’54, i. P. Stoppa, S. Loren) Dnevnik in vreme Film: Dispositivo di sicu-rezza (pust, ZDA ’94)
m, RAI 3
7.00
8.30
9.55
12.00
12.15
14.00
14.50
15.20
18.50
19.00
20.00
20.15
20.40
22.45
22.55
23.55 0.20
1.20
Film: Campana a martel-lo (dram., It. ’49, r. L. Zampa, i: E. De Filippo) Film: Cuori senza fron-tiere (dram., It. ’50)
Film: Le piacevoli notti (kom., It. ’66)
Dnevnik
Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: Odbojka, Italija -Rusija, namizni tenis, palavanje
Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Kulturni in umetnostni zbornik:: Art’e Variete: Blob Dok.: V kraljestvu živali Dnevnik in deželne vesti Vremenska napoved Aktualna oddaja: Harem Dnevnik, vreme, šport Boks: Aurino - Guidelli (IP v lahko težki kat.) Fuori orario:
Film: Matti da slegare (dok., It. 75)
S? RETE 4
ITALIA 1
Slovenija 1
Jr Slovenija 2
	Nad.: Piccolo amore, 6.50		Nan.: Očetovi prijatelji		Napovedniki
	Guadalupe		Otroški variete, vmes ri-		Zgodbe iz školjke, 8.35
	Pregled tiska		sanke, Ciao ciao mattina		Zlatko zakladko, 9.05 Ne-
	Aktualni odd.: Melaver-		Film: Scambio d’ identitš		srečniki (ris. nan.)
	de, 9.30 Ditelo a Solange,		(pust., ZDA ’96, i. Jo-		Nad.: Car nevidnosti
	9.50 Sabato 4		nathan Jackson, VVilliam		Evangeličansko bogo-
	Dnevnik		Shatner)		služje
	Aktualno: Forum		Odprti studio		Prisluhnimo tišini
	Dnevnik		Šport studio, 12.50 Fatti		Glasbena oddaja
	Kviz: Kolo sreče		e misfatti		Tedenski izbor: Tednik,
	Nad.: Sentieri - Steze		Šport studio magazine		12.55 Dobrodošli doma
	Aktualne odd.: Chi c’e		Risanke: L’ incorregibile		Poročila, vreme, šport
	c’e, 16.30 Naturalmente		Lupin		Petka
	su Rete 4		Aktualna odd.: Tempi		Film: La terra trema (It.
	Variete o svetu filma: Af-		modemi		’48, r. L. Visconti)
	fetti speciali		Nan.: Beverly Hills		Obvestila
	Oddaja o zdravju: ES		Variete za najmlajše, vmes		Obzornik, vreme, šport
	Dnevnik in vreme		risanke		19. EBU festival sodobne
	Risanke		Nan.: Baywatch		ljudske glasbe
	Film: QueH’ ultimo pon-		Odprti studio, 18.55		Pamela VVallin v živo,
	te (vojni, ZDA-VB 77, i.		Šport studio		skupina Stomp
	D. Bogarde, J. Caan)		Risanke		Oddaja TV Maribor: Na
	Film: Italia a mano arma-		Nan.: La Tata (i-. Fran		vrtu
	ta (krim., It. ’76, i. M.		Drescher)		Ozare
	Merli, John Saxon)		Variete: Sarabanda (vodi		Dokumentarna odd.: Na-
	V Parlamentu		Enrico Papi)		tional Geographic - Go-
			Aktualno: Eroi per caso		spodarji Evergladesa
			(vodi Marco Liorni)		(4.del)
@ CANALE 5			Nan.: VValker Texas Ran-ger (i. Chuck Norris)		Risanka Dnevnik, vreme, šport
			Inviato speciale		Utrip
		B0	Šport studio		Orion (vodi Blažka Mul-
	Na prvi strani		TV film: XY - Baby Deal		ler)
	Jutranji dnevnik Tg5		(kom., Fr. ’95)		Novice iz sveta razvedri-
	Jutranja oddaja o dobrem		Nan.: Don Tonino		la
	počutju: Vivere bene ma-				Dokumentarna serija:
	gazine				Steklena džungla - Navi-
H	Aktualno: Affare fatto Nan.: Hiša v preriji	# TELE 4			dežni prijatelji (VB, 3. del)
	Kviz: Tira Sc'Molla				Poročila, vreme, šport
	Dnevnik TG 5		*		Film: Space Truckers
	Aktualno: Sgarbi quoti-		23.00 Dogodki in odmevi		(ZDA 1996, r. Stuart Gor-
	diani	|Bk$	Košarka		don, i. Dennis Hopper,
	Aktualno: Informativni		Film: Australian Dream		Stephen Dorff)
	tednik Metropolitan (vo-		Konjske dirke		Iz muzeja (7. oddaja)
	di Benedetta Čorbi),		Zoom šport		Na vrtu
	14.45 Vivere bene (vodi	Rfln	Film: Sulle onne del dra-		Napovedniki
	Maria Teresa Ruta)		gone		
	Aktualna odd.: Nonsolo-		L. B. J.		
	moda		Film: Un passo avanti		
	Film: Papš, ho trovato un amico (kom., ZDA '91, i.				TV PRIMORKA
	Dan Aykroyd, Jamie Lee	(•) MONTECARLO			
	Curtis, Anna Chlumsky)				
	Variete: Superboll (vodi				16.20 Videostrani
	Fiorello)				Videospot dneva
FjTrjl	Dnevnik TG 5		19.30, 22.45, 1.15 Dnev-		Reportaža tedna
	Variete: Striscia la noti-		nik, 19.50 TMC Šport		Pogovor o goriškem sejmu
	zia (vodita Ezio Greggio		Nan.: Avvocati a Los An-		Pogovor o...: Zdravstvo
	in Enzo lacchetti)		geles, 13.00 Quincy	|jw5	Srečno vožnjo
	Variete: Ciao Damin (vo-		Film: Tarzan 1’ uomo		Lokalne TV: VTV Velenje
	dita Paolo Bonolis, Luca		scimmia (pust., ZDA ’81)		Glasb, odd.: Video Top
	Laurenti)		Film: Topkapi (kom.,		Videostrani
	Aktualna odd.: Šali & Ta-		ZDA ’63, i. M. Mercouri)		Videospot dneva
	bacchi - Potovanje po Ita-		Montanellijev tednik		Duhovna misel
	liji		Šport: Goleada, nato pro-		Obiskali smo: Komen
	Nan.: N.Y.P.D. (i. Dermis		ces športu		Oddaja o narodnozabavoi
	Franz, Jimmy Smits)		Montanellijev tednik		glasbi: Veselo po naše
	Dnevnik		Nogomet: Španska liga		Nad.: Sosedje (89. del)
J 0.45 Teletekst KMjj Vremenska panorama M Napovedniki 3 Zlata šestdeseta: Nostal-I gija z Jožetom Kampicem Animirana nanizanka: Jeklene ptice (VB)
TV drama: Sonce za dva (D. Jovanovič - B. Sprajc) TV prodaja Šport Videoring Soul z Natalijo Film: Brata (ZDA 1994, r. Jeffrey Bell, i. VVilliam Mc-Namara, Elisabeth Shue,
21.35
22.15
22.40
0.40
Dylan VValsh)
V vrtincu
Risana nanizanka: Don Kihot (8. epizoda) Sobotna noc
Terra mistica in rock OtoCec (8. del) Napovedniki
Teniški magazin - Jerkovič - Tenis ATP - Lajevec
G. Verdi: Traviata
O Koper
Euronevvs Risanke: Mala Neli TV nad.: Kdo je ukradel Monno Liso? (i. E. Ceru-sico, M. Mirabella, 5. del) Potopis (vodita R. Giuri-cin in S. De Franceschi) Sredozemlje Vsedanes aktualnost Program v slovenskem jeziku: Brez meje Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja Risanke, 20.00 Odmev Mediteran festival: An-dro-Drom
Vsedanes - TV dnevnik IP v košarki: Sony Milano - Pallacanestro Gori-zia
Vsedanes - TV dnevnik
r
"h
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8,00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Country;
9.15	Od Milj do Devina; 9.45 Made In ltaly;
10.00	Poročila, nato Koncert: Videmski filharmonični orkester; 11.35 Filmi na ekranu; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Iz Rezije, nato Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Iz Benečije;
15.00	Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Srečanja glasb, šol Primorske: godalni orkestri; 18.00 Mala scena: Na robu pameti (M. Krleža, r. V.Ba-bič, 2. del); 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00" Dnevnik; 6.05 Primorska poje;
7.00	Jutranjik; 7,30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vre-
me; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar;
9.00	Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-
19.00	Intervju; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9,33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska;
10.15	Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte;
11.15	Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna;
13.00	Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single;
16.00	Hot hlts; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport.
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO;
16.30	Naš gost; 17.05 Praznična oddaja;
18.15	Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 Besede, besede, besede;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Informacije, Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila, volitve; 13.30 Glasb, želje;
14.00	Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.25, 18.30 Volitve; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Glasba J. VVebra.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Koncert; 13,05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO;
16.15	Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi;
17.00	Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.20 V podvečer; 19.00 Bayreuth '98: Valkira (R. VVagner); 23.10 Do polnoči; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi.6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja l,tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG

Nova Gorica - Slovenija
H h- HOTEL CASINO' PARK Hlr HOTEL CASINO' PERLA HiT CASINO' KRANJSKA GO^tA HlT CASINO' OTOČEC HiT CASINO' ROGAŠKA SLATINA
IZ NAŠIH ZABAVNIH PROGRAMOV #
HOTEL CASINO’ PERLA:
*	Variete - show program - vsak večer!
*	“FICHI DMNDIA”, komični show 5.11.98
*	ENZO JANNACCI, koncert 12.11.98
*	GIGLIOLA CINGUETTI, koncert 26.11.98
CAPTAIN HOOK’S CLUB PERLA:
*	FANTAST EXPRESS, francoska plesna skupina Ul., 2-4.11.98
*	LITTLE CHARLIE &THE NIGHTCATS, koncert Chicago bluesa, jazz, west coast svving, rockabilly, texas jump 10. II .98
*	Plesna skupina URŠKA-shovv dance 17. e 18.11.98
*	PRIMOŽ GRAŠIČ & CARAVAN jazz koncert 25.1 1.98
*	CASINO GIRLS, francoska plesna skupina: 29.11 -3.12.98
RESTAVRACIJA PERLA:
*	Pianistki LAURA BELVISO e SNEŽANA PLEŠE
HOTEL CASINO’ PARK:
*	ANGELO BRANDUARDI, koncert 13.11.98
*	BODY BUILDER SHOW 27.1 1.98
ZANIMIVOSTI - UGODNOSTI n
----------------- ------------------------
HIT CASINO’ PERLA:
*	Prenos nogometnih tekem italijanskega prvenstva in sprejemanje stav
*	Prenos dirk FORMULE I in sprejemanje stav
HIT HOTEL CASINO’ PARK:
*	Posebne pogostitve gostov med tednom (od ponedeljka do četrtka)
HIT CASINO’ KRANJSKA GORA:
*Vsak torek, sredo in četrtek gostinske pogostitve v igralnici (npr. četrtek 00.30 PIZZA PARTY!)
HIT RESTAVRACIJA MARK:
*	MEHIŠKA KUHINJA - vsak dan od 8.10 - 29.1 I .’98 od 19.00 - 24.00, razen v ponedeljek v HIT-ovi restavraciji MARK v Šempetru pri Novi Gorici
*	RAZSTAVA UMETNIŠKIH DEL naše svetovno znane slikarke IRENE POLANEC v galeriji nove HIT-ove upravne stavbe na Delpinovi 7A v Novi Gorici. Otvoritev 5.1 1.98 ob 19.00. Dobrodošli!
URNIKI
HIT CASINO’ KRANJSKA GORA:
*TRIO AXA, glasba v živo - v Restavracji (november ’98) * Variete in plesne-show skupine (vsak petek in soboto)
*	HIT HOTEL CASINO’ PARK:
igralni avtomati NON-STOP, igralne mize 8.00 - 4.00
*	HIT HOTEL CASINO’ PERLA:
igralni avtomati NON-STOP, igralne mize 14.00 - 3.00
*	HIT CASINO’ KRANJSKA GORA:
igralni avtomati NON-STOP, igralne mize 15.00 - 3.00
VREME
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 16.54.
Dolžina dneva 10.11.
Danes: ob 0.15 najnižje -33 cm, ob 6.53 najvišje 43 cm, ob 13.22 majnižje -33 cm, ob 19.10 najvišje 24 cm.
Jutri: ob 1.00 najnižje -37 cm, ob 7.26 najvišje 50 cm, ob 13.55 majnižje -44 cm, ob 19.54 najvišje 31 cm.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije}