Inieratl te sprejemajo in valji triatopna vrsta: ti kr., če a« tiska lkrat, 11 i ii h n n • ii ii n u n 3 -i .'Vi večkratnem tiHKanji ae •ena primemo amaniiia. Rokopisi •e ne vračajo, nerraiikovana pisma ae ne sprejemajo Naročnino prejema opravuistvo admiuistraciiH in ekspedieija ua Starem trgu n. «t. 16 Pilititii list za ;i narofi. Po pošti prejeman velia: '/.a eeio ietu ■ . 10 gi. — *r. ta poi leta . . 6 — ta četrt ieta 2 ,, 50 V administraciii velia: /.a eeio leto . . ^ jfi. 40 hr. ta pol leta . 4 ,, '40 ,, ta četrt leta . . S ., 10 „ V I.jnbijani na dom pniiiijiin velja 60 kr. več. na na Bregn hišna štev. 190. izhaja potrikratnateden in siu<(r, ' v toreic . četrtek iu soboto. C-rispi na Dunaji. Predsednik italijanske zbornice, Crispi, ki potuje po glavnih mestih evropej-skih, da bi zvedel. kako mislijo in sodijo o zedinjeni Italiji, obiskal je IG t. m. tudi naš državni zbor, kjer se je okoli tri četrt ure pomudil. Obravnave ga niso mogle zanimati, ker nemški ne ume, iu mu je bilo menda le za to, da bi spoznal uektere poslance, ki bi tudi laškemu parlamentu delali čast. Tovaršijo sta mu delala podpredsednik, dr. Vidulič, pa državni pravdnik, grof Lamezan. Tudi predsednik dr. Ileckbauer je hotel počastiti visokega vnanjega gosta in sovrstnika ter ga je pri odhodu spremil do velikih vrat. Kakor se sliši, obiskal ga je pa tudi v njegovem stanovanji, ker se je bil tudi Crispi njemu na domu poklonil. Znano je, da so bili v Berolinu državni poslanci nemški italijanskemu gostu napravili slovesno pojedino. Tudi naši nemško-liberalni poslanci niso hoteli zaostali za svojimi bero-iinskimi tovariši, ter so bili sprožili misel Crispia na Dunaji pogostiti; po natančni jem prevdarku so pa menda sami sprevideli, da bi bilo tako preslavljanje jako čudno in so reč opustili. Crispi je bil namreč od svoje prve mladosti zapleten v prekucjska in framason-ska rovarstva, je takorekuč sodrug Mazzinov in Garibaldov , ter stoji na čelu italijanskih radikalcev in framasonov, ki so pa že od nekdaj svoje pogubno delovanje obračali zlasti proti Avstriji. Kaj čudna prikazen bi tedaj bila, če bi avstrijski državniki takega moža preslavljali. Grof Andrassy je menda čutil to nedo-' stojnost in se je z Dunaja umaknil na svoja posestva, da mu ni bilo treba s Crispijem se pajdašiti. Od tod hoče neki potovati v Buka-rešt in med potjo obiskati tudi Budapešt, kamor ga posebno vleče, odkar je čul, kako da je ministerski predsednik Tisza v javnem zboru proslavljal najboljšega prijatelja njegovega, starega rovarja Garibaldia ! Iz tega namreč je sklepal, da pri madjarskih državnikih zanj lepša pšenica cvete, kakor pri dunaj-kih, ki vendar še niso otresli vse sramežljivosti in vseh ozirov, kakor so v zadnjem času storili madjarski. Kar se tiče namreč namena njegovega popotovanja, ga sicer po vsej moči prikrivajo in so s početka celo tajili, da bi bilo kake politične važnosti. Iz opazk nekterih radikalnih italijanskih listov pa je razvidno, da najglavnejši cilj tega popotovanja je trdneja zveza med framasonskimi in prekucijskimi ži-velji v Evropi, da bi bolj zedinjeni in soglasni delali za eno in in isto reč, namreč, najprvo za odpravo vsake nepovšečne vere, potem pa tudi vseh nepovoljnh prestolov, in sploh za jirestroj vseh društvenih razmer po prekucij-skih in demokratičnih nazorih. Marsikomu bi se čudno zdelo , da se to potovanje italijanskega državnika vrši v soglasju, ali morebiti celo z ukazom kralja poštenjaka. ko je vendar jasno, da bode njega najprvo zadela osoda, ki jo prekucuhi napravljajo vladarjem sploh. Toda ne sme se prezreti, da mu je prekucija in nasilstvo pomagalo k sedanjemu gospodstvu v Rimu. Slaba vest, [ni ga navdaja z bojaznijo, da bi njegov plen prišel v silno nevarnost, ko bi v Evropi zopet konservativni živelj prišel do moči in do vladnega krmila. Da bi se to odvrnilo, se hočejo rogovileži o pravem času proti temu zavarovati, kakor so sploh otroci teme bolj zviti kakor otroci luči. A ravno to bi moralo vse konservativne kroge, ki sreče svoje ne iščejo v silnih prevratih, kakor rovarji, ki nimajo ničesa zgubiti, pač pa veliko pridobiti, pripraviti, da bi rok križem ne držali in se o pravem času zavarovali proti nevarnosti, ki jim preti. leitelj na Turškem. Velik vtis napravlja na tujce neobičajno spoštovanje, katero skazujejo Turki svojim učiteljem. Pri vsem mračnjaštvu, v katerem tavajo prorokovi spoznovalci, pri vsej konservativnosti, zbog koje je vsak napredek čisto nemogoč, imajo učitelji vendar tako veljavo, kakor kod drugod morda samo najvrednejši duhovniki. Turški učitelj je v rodbini najvažneja oseba; pri mizi mu je odkazano zmerom prvo mesto in v hiši najmirneji prostor. Prav dostikrat je mnenje učiteljevo kakor sam božji izrek vplivneje nego mnenje in volja očeta, rodbinskega gospodarja. Oe vprašaš Turka, kaj on sodi o razmeri roditeljev in učiteljev k deci, tako ti pove po občnem mnenji z znamenitimi besedami Aleksandra Velicega: „Moj oče je privedel mojo dušo z nebes na svet in O sreči. (Konec.) Vendar je še eu faktor, katerega moramo v račun vzeti in kateri na srečo, na tek po-zemeljskih stvari močno vpliva, ter matematična pravila nekoliko zavrača. To je nekaki magnetizem v človeškem telesu, ne-vidljiv, a delujoč. Ta magnetizem je spojen s človeško voljo; vendar je včasih menda ločen od nje in samostojno deluje. Mladi, čvrsti in zdravi ljudje imajo mnogo tega magnetizma v sebi, ta jih dela pogumne, vesele in srečne v igri. Tak človek ima srečo tudi brez posebne volje, da bi dobi); nasprotno pa vidimo , da včasih volja združena s tem magnetizmom deluje. Kedar si več gledalcev želi, naj bi Luka zgubil, potem, je Luku težko dobiti; volja gledalcev odvrača mu srečo. — Gledalce imenujejo igralci ,,komarje'1, pa bolje bi jih imenovali magnete. Nepristransk komar ni magnet, ker nobenemu igralcu sreče ne želi, vsak pristransk gledalec pa je magnet, in to sieer močan ali slab magnet, kakoršen je človek. Bolj ko je človek krepek, nestrasten, pogumen, zuačajen, toliko boljši magnet je; in če ima Luka tacega komarja, potem zna z njim premagati Janeza, če ima Janez prav tri, pa slabe komarje. Strastni in boleh ni ljudje imajo tudi malo tega magnetizma; razuzdanost zapravi človeku moč, voljo in magnet sreče ; pogled v življenje nam kaže. da taki ljudje zgubijo oblast nad prirodo in nad seboj, in o takem se reče, da se je zgubil, da se je zapustil. Kogar se živali in otroci ne boje, ta ima malo moči, malo volje in poguma v sebi, in takemu tudi prireda neče po korna biti, on pri igri ne bo imel sreče. Spol-:-ka razuzdanost, pijančevanje, zavist, jeza, in sploh vse strasti izsušijo človeku mozeg iz kosti, in podoba je, kakor bi prav vtem neznatnem soku tičala skrivnostna moč človekova, s katero vlada sami ga sebe iu celo prirodo. Mlad, čvrst, značajen človek močno vpliva na srečo; take imenuje Nemec „g]iickskind" (milčke); nasprotno^ pa slabe, bolehne, brez volje, ki jim priroda neče pokorna biti, ..pecli-vogel" (smolarje), ker taki imajo povsod nesrečo. Vendar tudi ta teorija ni obče veljavna, ker smo že zgoraj omenili, da ima človek le omejeno moč nad prirodo, in da jo le v toliko nadvladuje, v kolikor to Bog pripušča. Nadalje se vresničuje tudi izrek: Kogar Bog ljubi, ga tepe. Tako vidimo krepke, zdrave, poštene ljudi, kako se morajo tiuditi noč in dan, daj se preživijo, ker jih je Bog blagoslovil z obilno i rodbino; druge zopet obišče z boleznijo in drugimi nezakrivljenimi nadlogami. Marsikteri pošten, požrtvovalen in plemenit človek, čuteč, da ni rojen za vživanje pozemeljske sladkosti, sam neče preobilne sreče in se prostovoljno v težave poda. Blagi, požrtvovalni , plemenito misleči možje, največi preroki, modrijani in pesniki so živeli večinoma v bridkostih, ker so posvetno srečo od . Skobeljev. Mihael Dmitrijevič Skobeljev je začel vojaško službo tako rekoč od prve njene stopinje. Ko je bil osemnajst let star, je vstopil v Kavalergardski polk kot podčastnik. Črez dve leti je bil povišan v kometa (praporšček pri jezdecih), ter prestavljen v Groduensko-huzar-ski polk životne straže, koji je 1863 in 1864. leta stal v Varšavi. Ob času poljskega vstanka je mladi kornet Skobeljev pokazal svojo hrabrost in redke vojaške sposobnosti. Njegovi tovarši in načelniki so že takrat cenili v njem te lastnosti. Po končanju punta stopi Mihael Dmitrijevič v akademijo generalnega štaba iu dokonča kurz z bliščečim uspehom ; zato ga tudi brž prištejejo k generalnemu štabu in mu dajo službo sprva v Turkestanskem kraju, potem pa na Kavkazu. Vrnivši se s Kavkaza, je Mihael Dmitrijevič nekaj časa v odboru glavnega štaba , a potem je imenovan za po-bočn ka 32. pehotnej diviziji. Vojna s Kokandi ga pozove k bojni delavnosti. Tam dobi on za odliko v.se višje boin'- nagrade: zlato sabljo z nadpisom ,.za hrabrost", rrd sv. Jurija četrte in tretje stopinje, zlat meč, okinčan z briljanti; ravno tako tudi dostojanstvo polkovnika in general-majorja z določbo v spremstvu njegovega veličanstva. V časti polkovnika in v nazvanju krilnega pobočnika je Mihael Dimi- našati nezgode poznejih let. Kakor se zlato v ognji čisti, in kakor se železo v ognji spremeni v krepko, gibčno in vztrajno jeklo, tako se značaji sicer utrdijo, pa vendar voljni in gibičui postanejo v nesreči, in od nekdaj so se čislali v nesrečah skušeui možje mnogo višje od onih, ki so vedno v blagostanji živeli. Mladenču se pravi, naj gre med svet., da bo kaj skusil, to je, da bo kaj pretrpel, in da pride nazaj kot popolen mož. Zato ne smemo ljudi zaničevati, ki so v nesreči, zaničevanja vreden je nasprotno tisti, ki noče nič trpeti, in ki raje zoppr svojo vest in prepričanje dela, samo da mu ni treba trpeti. Navadni svet sodi drugače, in govori le slabo o nesrečnem, in le dobro o srečnem ; toda ni res, da bi bil ljudstva glas vselej božji glas, kajti znano je vsem, da je izraelsko ljudstvo upilo na cvetno nedeljo „hozana", prihodnji petek pa kričalo : ,,križaj ga!" Tako je sodba ljudstva dostikrat ničeva, le sodba stvarnikova je pravična, in notranji glas človeške vesti, ki je tudi božji glas. Človeška sreča bi se dala primerjati s tekočo vodo. Kapljice, ki na vrhu plavajo, pomenijo srečne ljudi, one na dnu vode pa nesrečne. Kakor t-podnje kapljice nosijo gorenje, tako nosijo nesrečni trpeči ljudje gorenje, srečne ljudi, kajti srečni živijo ob trpljenji nesrečnih. Težke kapljice lezejo na dno, lahke pa se dvigajo kviško, tako se podajo ozbiljni, pošteni možje na dno človeškega trpljenja, daj nosijo na svojih ramah lahkoživce. Kakor kapljice svoje mesto pogosto spreminjajo, tako nestalna je tudi človeška sreča. Dokler voda mirno teče, ni toliko spremembe v legi kapljic, kedar pa pride do kakega prepada , onda se vse spreobrne, mnoge kaplje, ki so bile poprej na vrhu, so zdaj na dnu, in mnoge se dvignejo iz dna na površje. Taki vodopadi so v človeškem življenji prekucije, kakoršna je bila na pr. francoska revolucija. Kralj in kraljici sta morala pod meč, kakor dva hudodelnika, in z njima muogo odlične gospode, ki so poprej v srečnih odnošajih živeli , nasprotno pa so prišli na vrhunec gospodstva ljudje iz najnižjih krogov, Rosbespierre, Dantou m drugi. V mirnih časih ne bi bil prvi Napoleon iz navadnega lajtenanta postal cesar in prvi mogočnik v Evropi, razburjeni časi so ga dvignili, ter mu dali priložnost, razviti svoje talente. Ravno iz tega uzroka želijo si nesrečni in nezadovoljni ljudje vojska, prekucij, ker upajo, da bi se znalo njih stanje »boljšati, češ, sla-beje postati itak ue more ; srečni, bogati, v časti in mogočnosti živeči ljudje pa se vojska. in prekucij boje, ker so po pravici v strahu, da bi jim ne znala sreča nezvesta postati, in da bi jih drugi ne potisnili na dno. Kakor pa ni mogoče narediti , da bi tekla kaplja poleg kaplje in da bi nobena ne ležala vrhu druge, tako ni mogoče, da bi vsi ljudje postali soci-jalno enaki. Jedua vrsta kapljic mora ob dnu ležati, in jedna vrsta ljudi, nekteri stanovi morajo ostati socijalno nižje stoječi. Omika ogreje človeku srce in hrabrost mu daje tako rekoč peruti, zato vidimo, da se omikani in hrabri ljudje v človeški družbi na površje socijalnega stanja dvigajo. Blaženje srca in bistrenje uma, združeno s krotenjem živalskih strasti je pogoj za dviganje človeškega duha in mu zagotovlja povišanje na socijalni stopinji , kdor pa služi le trebuhu in strastim, pogrezal se bo vedno globokeje, in če je tudi ua visoki socijalni stopinji. Ako se celi visoko-stoječi stanovi udajo sarnopašji, začnejo se pripravljati socijalne prekucije, to je, pod njimi stoječi menj sprideni stanovi, ki vidijo gnji-lobo gorenjih vrst, jamejo siliti kviško, in koncem zmagajo, ter pridejo na površje, gorenji pa padejo navzdol. Idealnost je znamenje kviško silečega duha, stanovi in narodi, ki se navdušujejo za ideale, se dvigajo kviško, napredujejo; stanovi in narodi pa, ki se uklanjajo trijevič imenovan za vojaškega gubernatorja Feganske oblasti iu za poveljnika v njej ležeče vojske, a na tem mestu 011 ne ostane dolgo. „Vshodno vprašanje'1, ki je preživelo vse mogoče diploinatične pogovore, je ostalo potem še bolj nejasno in je še bolj ostro tirjalo raz-rešeuja. Pri občriej želji vojne od strani vseh evropskih vlad , posebno pa one , ki je bila vzrok, da je priklilo na dan „vshodno vprašanje" — se je pokazalo, da je vojska neizbežna in Mihael Dmitrijevič je moral vsled tega zapustiti svoje mesto v Ferganskej oblasti. Kakor pripovedujejo osobe, ki so bile znane z znamenitim generalom, je on z veseljem pozdravil čas ločitve od Ferganske oblasti, ker ga je vodila želja, da ne ostane za tovariši, bo-rečimi se za čast domovine, temuč, da stoji v vrsti rednih vojsk, ter da prenaša z njimi vred ves trud, težave in nevarnosti vojne. Samo po sebi se razume, da je tako delavni, energični in skušeni general moral vzeti v sredi svojih sobratov vidno mesto, in pri prvem slučaju pokazati se juuaka. Tako nam je naznanil telegram njegove visokosti (glavnega poveljnika vojske na Donavi, da so naši 4. septembra po 12 urnem boju vzeli Lovčo, ne glede, da je bilo mesto po prirodi silno utrjeno in da so ga Turki junaško branili. Junak dneva je bil general M. D. Skobeljev. Razun tega je bilo, pri mnogoterih napadih pod Plevno ime generala Skobeljeva čestokrat predmet veselja in začudenja. Dopisnik angleškega časnika ,.Daily Ne\vs". opisuje, kakor očevidec, boj pod Plevno 12. septembra, ter govori o generalu Skobeljevu med drugim sledeče: „V tem času, ko je bitva divjala na čelu in na pravo so se tepli z ravno tako silo tudi okoli nasipov, iu na drugej strani lovčinske ceste. Skobeljev je dobro pripravil kraj. Ob štirih je postavil dvajset topov na visočini pred Plevno. Očevidno je Skobeljev sklenil narediti obupni napor, da bi vzel nasip, ki je bil pred njim; a ti nasipi so dvojni, ter stoje ravno pri ovinku lovške ceste blizo Plevne. On zapove svojej vojski dvigniti se na pogorje. Ko začnejo Turki streljati nanj iz nasipa, jim odgovori 011 na ogenj uporno in dobro prikrivši kolikor mogoče, svoje ljndi. Tako silno je on deloval z artilerijo, da je nekoliko topov bilo tako zvani realnosti, kise pripogibljejo zlatemu teletu, in služijo le telesnim potrebam, kažejo s tem, ali da ležijo še na dnu socijalnega stanja , ali pa da se na dno ravno pogrezajo, da propadajo. Konečno še omenimo, da ni vse nesreča, kar človek nesrečo imenuje-, kogar je Bog postavil na nizko socijalno stopinjo, naj ne žaluje, in naj mogočnih ne zavida, kajti mnogo izrekov sv. pisma priča, da so Bogu socijalno nizko stoječi ljudje ljubši od onih, ki stoje visoko. Posebno jasno pa to vidimo iz sledečega: Ko so se apostelni prepirali , kdo izmed njih bo najvišji v nebesih, jih je Kristus pokaral, rekoč: „če ne postanete taki, kakor ti le (otroci), ne boste videli nebeškega kraljestva." Toraj le ponižnim, krotkim, skromnim ki nobene časti in slave ne zahtevajo, kakor pohlevni otroci, le tem je obljubljeu sv. raj. Na drugem mestu pa hvali Kristus nebeškega očeta, da je Božjo resnico razodel samo „malim", to je skromnim , nizko stoječim ljudem , mogočnim in prevzetnim pa jo prikril. Zato tudi dandaues prevzetnim ni dana milost, da bi gledali luč resnice božje, luč sv. vere; ampak napuhnjeni lastne dozdevne učenosti korakajo ošabno po široki cesti v propad. L. II a d e r 1 a p. poškodovanih. Videlo se je, da je on vse mogoče storil, da bi vzel reduto. Cele tri ure je on dal streljati, in koje turški ogenj nekoliko oslabel, je spoznal, da je čas pripraven za naskok. Imel je štiri lin jne polke in štiri ba-talijone streljeev. Ko je tako on vzdrževal strašni ogenj, je pripravil pod njegovim prikritjem dva polka v jarek pri podnožji holma, na katerem je postavljena reduta, skupaj z dvema batalijouima streljeev. Ko dobi najboljšo pozicijo, da pregleda , kako reči gredo, neha streljati in da ukaz k naskoku. Nastopajočemu oddelku je prepovedal streljati in ta je z orožjem na plečih, z muziko 111 razvijajočimi se zastavami planil naprej in izginil v oblaku in dimu. A kmalu je zapazil, da je ta četa jela omahovati. Ko bi trenil dvigne v podporo eu poVk iu začne zopet opazovati. Ta novi oddelek se po makue precej dalje, a turška reduta razliva tak potok krogel , da se vrsta zopet razdera. Skobeljev stoji, kakor nedotakljiv sredi dežja krogelj. Vse njegovo spremstvo je ubito ali ranjeno. Vrsta omahuje in 011 pozove v boj četrti in poslednji polk, Libanski. Ta novi val zopet porine naprej spredaj stoječe , tako. da so uže skoraj pri okopu , a kroglje še vedno lijejo na-nje. Ljudje padajo ua stotine, a vspeh je še dvomljiv. Vsa vrsta še bolj omahuje. Ni minute se ne sme zgubiti, če se hoče vzeti reduta. Skobeljev ima le še dva batalijona streljeev. Stoječ jim načelu on zajaha naprej, ko doseže omahujočo vrsto ohrabri jo znovo osobno. S krikom se vrže truma naprej. Vsa reduta je kup plemena in dima. Skobeljev meč je prebit na dvoje. Zdaj mu jiade konj. Ou gre peš in za njim vsa gruča plane z rujovenjem črez okop in na nasprotni okop, črez priložič, in preplavi reduto, kakor nevihta. S puškami kmalu ubijejo ostale Turke. Tedaj zadonijo radostni kriki, da je reduta vzeta , iu da si slednjič ena iz Plevenskih utrdb nahaja v ruskih rokah." Ali je treba še dopolnila k temu opisovanju, ki živo kaže, da ga generalu Skobeljevu hrabrosti ni para? Ni mogoče tukaj natanko opisovati krvavih bojev pri Plevni, samo reči se mora, da si je general Skobeljev s svojim čudovitim junaštvom za vselej pridobil venec slave. „Iz Njive". Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani. 19. oktobra Bliž ivni zftor je 17. t. ni. sprejel žganjarsko postavo brez posebna bistvene pre membe po nčertu odsekovim , ki se pa v ue-kterih rečeh loči od načrta vladnega. Tudi ogerskem zboru bil je vladni načrt nekoliko spremenjen. Kakor poroča ,.N. Fr. Presse se boste vladi še enkrat dogovorile o načrtu in v gosposkih zbornicah skušale prodreti svojimi predlogi. Ravno to nameravate storit tudi pri drugih načrtih o pogodbi, ktere b zbornice poslancev bistveno spremenile- V ra vuo tej seji je dr. Iloser stavil predlog!, d i bi se kar najbolj mogoče omejilo dovoljenje žganje točiti. Beznic, kjer žganje točijo, imamo preveč, samo na Dunaji jih je 459. Na An gleškem bolj strogo nadzorujejo take kraje kakor pri nas v Avstriji, kjer se iz fiskaličuih vzrokov take krčme pomnožujejo. To krčmar-jum douaša silen dobiček, ker ne potrebujejo druzega kakor vedro špirita, vode, nekoliko sladkorja in par kapljic spridenega olja. Govornik priporoča. da naj se njegov predlog izroči odboru, ki je o svojem čaou pretresal postavo zoper pijančevanje na Gališkem. Po predlogu poslanca Steudelna se pa sklene reč izročiti posebuemu odseku. Ministri so glasovali zoper ta predlog. €1 |i»tt'0