Leto LXVIII
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v soboto, dne 29. junija 1940
Štev. 147 a
lena 2 din
Naročnina mesečno Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uLb/111
SLOVENEC
telefoni nredn.štva ia oprave, 4«W)1, «W». 4tW)3. «0-04, «<W>5 _ |lhaja „ak <,„ lJntraJ ralen ponedeljka in dneva po praznik.
Čekovni račnn Ljubljana itaviik« 10.630 in 10.349 u inserate.
U pra »a: Kopitarjeva ulic« številka 6.
Prevažat trenutki
^ Ni srečanje srečnih slučajev ali za nas slučajno ugodna igra in protiigra sil, ki določajo v današnjem vojnem metežu usodo in obliko novega sveta, ki se poraja na razvalinah starega, kar je ohranilo naši državi do aedaj mir. Zasluga za to dejstvo, za katero moramo biti Bogu brezmejno hvaležni, gre v polni meri modri politiki jugoslovanskega režima od leta 1935 dalje, ko je v smislu politične oporoke pokojnega velikega kralja začela Jugoslavija politiko tako do svojili sosedov na Balkanu, kakor tudi do evropskih velesil, urejati v smislu trdnega prijateljstva brez ozira na to, kakšni skupini pripadajo takč glede svojega notranjega ustroja, kakor glede svojega stališča, kakšen bodi novi svet in red, ki je začel rasti pod skorjo versajskih mirovnih pogodb. Kolikšen je pri tem delež našega kneza - namestnika, ki je uvedel to novo dobo naše srečne usmeritve v nevarnem vrenju, iz katerega počasi vstaja podoba po novih vidikih oblikujoče se Evrope, ni treba posebič poudarjati, saj ga beleži vsa svetovna javnost s splošnim priznanjem.
Največja preizkušnja, ali bo ta politika zares srečno prestala prvo razdobje sedanje vojne, v kateri so že padle zelo važne odločitve, je za nami in naša država lahko zaznamuje zase rezultat, ki je ta, da se je njen položaj v svetu le okrepil, medtem ko je cela vrsta drugih držav morala položiti na oltar vojnega besa žrtev svoje neodvisnosti, dasi so se bile zavarovale z vsemi mogočimi pakti medsebojne ali enostranske vojaške pomoči. Ko se zdaj spričo pričakovanja spopada, ki bo v glavnem končnoveljavno odločil usodno vprašanje, katera sila ali sile bodo imele na naši celini pretež, začenjajo zopet zbirati gostejši oblaki, ki so rodili nevihto baš na območju Balkana, pa je prav Jugoslavija eden najvažnejših činiteljev, na katerem sloni močno utemeljeno upanje, da nihče ne bo tvegal koraka, ki bi — izrabljajoč položaj, ki je nastal po znani zahtevi Sovjetske unije, postavljeni romunskemu kraljestvu, kar bo Rusiji dalo nepričakovano močan položaj na ustjih prevažne prometne zveze med Srednjo Evopo in Črnim morjem — skušali uresničiti z orožjem v roki svoje želje po popravi sedanjega posestnega stanja posameznih držav na Balkanu. Politika Jugoslavije, ki v prid tudi na-nadaljnje ohranitve miru zasleduje cilj, da bi se v tem pogledu na Balkanu ne ukrenilo s pomočjo fizične sile ničesar, kar bi moglo še bolj zaplesti sedanjo krvavo razpravo Evrope, se popolnoma sklada z enakim gledanjem velesil, s katerimi je Jugoslavija imela že dozdaj najbolj prijateljske zveze in s politiko velesile, s kalero v sedanjem času ni samo vpostavila spričo sedanjega položaja nujno potrebnega gospodarskega sodelovanja, ampak je vpostavila z njo tudi prijateljske redne diplomatske odnošaje, ki so bili dobrih dvajset let prekinjeni. Ker naša zunanja politika že dolgo teče vzporedno tudi z našo turško zaveznico in je znala obenem ohraniti najboljše prijateljstvo tudi s silami zapadne demokracije, so bile odstranjene tudi nevarnosti, ki bi mogle prihajati iz katere koli strani ter potegniti v vojno vihro Balkan. Zato moremo tudi v sedanjem trenutku, ki je prinesel novo, toda nikakor ne nepričakovano težavo, na katero smo bili pripravljeni, ostati pomirjeni, da se bodo tudi te rešile v prijateljskih razgovorih in pogajanjih in da bodo ta vprašanja likvidirana samo v prid čimprejšnje vpostavitve srečnega miru v Evropi in pametne preureditve vsega svela v nujnih novih pravcili.
Pri tej priliki moramo beležiti izjavo vodilnega jugoslovanskega državnika, predsednika naše vlade, g. Cvetkoviča, ki jo je podal dne 19. junija in v kateri pravi, da novi čas nujno zahteva tudi od naše države, da prelomi z velekapitalistično usmerjenostjo javnega in gospodarskega življenja ter socialne skladnje in da je treba preusmeriti vse oblike našega skupnega življenja v državi v korist delovnega ljudstva, da se bodo posameznikove koristi podredile ljudski skupnosti. To je zadeva, ki so jo bile velesile zapadne demokracije temeljito zamudile, prezirajoč ali nerazumevajoč klica novega časa, kar je bil poglavitni vzrok udarcev, ki so jih danes zadeli in ki jih je že pred leti pred drugimi predvideval znani francoski pisatelj Henry de Montherlant, ki je že takrat pogumno zaklical sodobni Franciji, da bo strmoglavila v brezno, če se ne bo odpovedala moralnemu propadanju, iz katerega se skuša rešiti s preporodom, ki, če se oziramo na povprečno takoimenovano inteligentno množico, sploh ni bil resno mišljen, ampak le nekako modno geslo, ki se je zdelo interesantno, ni pa imelo v sebi nobene dejanske preporo-dilne sile. Podobne misli pa je tudi že davno izrekel z znano svojo duhovitostjo angleški pisatelj Bernard Sbaw, ki je hudo bičal, in tudi danes še hujše biča vzroke in posledice globokih moralnih in socialnih ran svoje domovine. Času primeren in nujen klic našega ministrskega predsednika po socialni preureditvi sloni tudi na spoznanju potrebe po nravstvenem preporodu jugoslovanskih narodov v naši državni skupnosti.
Tak preobrat, ki gotovo ne bo prišel prezgodaj, mora biti kajpada odkrit in izhajati
Sovjetske čete zasedajo Besarabijo in severno Bukovino
Rdeča vojska je vkorakala v Romunijo včeraj dopoldne - Sovjetska vlada ni zahtevala oporišč ob izlivu Donave - Zasedba mora biti končana v štirih dneh
Moskva, 28. junija, t. Reuter: Popoldne so sovjetske radijske postaje objavile, da je Romunija odstopila Sovjetski Rusiji Besarabijo in severno Bukovino. S tem je romunska vlada ugodila sovjetskim zahtevam.
Rdeče čete so prekoračile romunsko mejo ob 14 in sedaj korakajo v smeri proti Čer-novicam, Akermanu in Kišinjevu. Romunija je dobila rok štirih dni, da umakne svoje čete iz teh pokrajin.
Madžarski in bolgarski ultimat Romuniji?
Newyork, 28. junija, t. Reuter: Napovedovalec radijske družbe »Columbia Broadcasting Corporation« poroča iz Rima svojim radijskim postajam, da so v Rimu prepričani, da bosta Madžarska in Bolgarija v 24 urah poslali romunski vladi ultimat in zahtevali vrnitev svojih nacionalnih ozemelj.
Napovedovalec je še dodal, da Italija ni bila pripravljena upreti se sovjetskim zahtevam proti Romuniji. Sovjetija je namreč obljubila Italiji velike gospodarske koristi, če sprejme izvedbo sovjetskih načrtov na vzhodu.
Budimpešta, 28 junija, b. Madžarski ministrski svet je pozno ponoči končal svoje delo. Takoj nato sta ministrski predsednik in minister zunanjih poslov sprejela poslanika Nemčije in Italije. Diplomatski opazovalci so prepričani, da tako Nemčija kakor Itaiija pritiskata na Madžarsko in Bolgarijo,
da v tem kritičnem trenutka umakneta svoje zahteve.	v
Sofija, 28. junija, b. Tukaj se z največjo pozornostjo zasledujejo dogodki v Romuniji. Kralj Boris je sprejel ministrskega predsednika Filova, ki mu je podal obširen referat o položaju. »Dnes« objavlja članek, v katerem poudarja, da neke države niso nikdar hotele slišati o opravičenih zahtevah Bolgarije, ki je vedno hotela rešiti vsa ta vprašanja na temelju dobrega sosedstva. Vendar pa niso še zaprta vsa vrata. »Utro« prinaša brzojav iz Rima, da se je Italija odločila, da bo na bodoči mirovni konferenci zastopala interese Bolgarije
Spopadi med rdečo vojsko in romunskimi vojaki
Bukarešta, 28. junija, t. Reuter: Med rdečo vojsko in romunskimi četami je prišlo do številnih spopadov danes, ko so rdeče čete začele korakati v Besarabijo. Romunske čete namteč še niso bile prejele ukaza, da se sovjetskim četam ne smejo upirati. Sicer se pa sovjetska okupacija Besarabije vrši brez večjih spopadov ali incidentov. • Romunska vlada je poslala šc eno noto v Moskvo, v kateri zahteva poroštva zato, da se romunskim civilnim in vojaškim oblastem ne bo zgodilo ničesar hudega, dokler se romunske oblasti ne bodo mogle preseliti. Prav tako želi romunska vlada zaščito vsega državnega imetja v Bes-arabiji in Bukovini.
Kako so potekala pogajanja med Sovjetijo m Romunijo
Po romunski ustavi mora parlament odobriti odcepitev drž. ozemlja
Moskva, 28. junija. DNB: Po posebnem poročilu, ki je bilo objavljeno po vseh sovjetskih radijskih postajah, je prišlo med sovjetsko vlado in romunsko vlado v zadnjih dneh do mirne rešitve sovjetsko-romunskega spora glede Besarabije in Bukovine. Komisar za zunanje zadeve Molotov je izročil 26. junija romunskemu poslaniku v Moskvi Davidescu noto, v kateri sovjetska vlada opozarja na zgodovinsko pripadnost Besarabije k Rusiji in na zasedbo te pokrajine 1918 od strani Romunije. Sovjetska vlada predlaga, naj se takoj reši vprašanje Besarabije nod sledečimi po-gojii	.
Obseg sovjetskih pogojev
t. Besarabija naj se takoj vrne Sovjetski Rusiji.
2. Severni del Bukovine se mora odstopiti Sovjetski Rusiji po karti, ki je priložena noti.
V noti, ki je bila poslana Romuniji, izraža sovjetska vlada upanje, da bo romunska vlada vse predloge sprejela, in da bo na ta način pripomogla k mirni rešitvi spora med Sovjetsko Rusijo in Romunijo. Sovjetska vlada pričakuje odgovor romunske vlade v teku 27. junija.
kovino, je romunski poslanik odgovoril pritrdilno.
V novi noti, ki je bila poslana romunski vladi, je sovjetska vlada izjavila, da romunski odgovor ni jasen in da ne vsebuje jasne privolitve v sovjetske zahteve. Toda iz izjave D a »i d e s c a je sovjetska vlada sklepala, da želi romunska vlada sporazum s sovjetsko vlado in zaradi tega sovjetska vlada predlaga:
Kako naj se izvede zasedba
1.	Romunske čete se Jnorajo v štirih dneh, začenši z 28. junijem ob 14 umikati iz imenovanih pokrajin.
2.	Sovjetske čete bodo začele istočasno zasedati imenovani pokrajini.
Romunski kralj Karol
3.	Sovjetske čete bodo zasedle 28. junija mesta černovice, Kišinjev in Akerman.
4.	Romunska vlada mora zajamčiti, da bo zaščitila in nepoškodovane izročila vse javne zgradbe, prometna sredstva itd. v odstopljenih pokrajinah.
5.	Ustanovila se bo sovjetsko-romunska komisija in se bo sestala za rešitev vseh vprašanj, ki so v zvezi z izpraznitvijo imenovanih pokrajin.
Dalje zahteva sovjetska vlada odgovor romunske vlade do 28. junija ob 12. uri.
Končni odgovor romunske vlade
Romunski poslanik v Moskvi je izročil 28. junija ob 11. sledeči odgovor:
Romunska vlada izjavlja, da se strinja z vojaško zasedbo Besarabije in severri Bukovine, kakor tudi s pogoji izpraznitve teh pokrajin, vendar pa prosi za podaljšanje roka, ki ie bil določen za zasedbo (točka 1 in 2 sovjetskih predlogov).
Sovjetska vlada je izjavita, da je pripravljena odložiti zasedbo imenovanih pokrajin za c e k a j ur. Kot svoja predstavnika v mešani komisiji je sovjetska vlada imenovala generala Rozlova in Boldima. Sedež komisije je Odesa. Ker je romunska vlada sprejela sovjetske predloge, so sovjetske čete 28. junija ob 14 prestopile mejo in začele zasedati mesta Černovice, Kišinjev in Akerman.
Danes seja romunskega parlamenta
Izmenlava not
Romunski poslanik v Moskvi je izročil sovjetski vladi 27. junija odgovor, s katerim je romunska vlada izrazila soglasje s predlogom za mirno rešitvijo v sovjetski noti omenjenih vprašanj in je pripravljena, da začne s sovjetsko vlado pogajanja na najširši osnovi. Zato naproša sovjetsko vlado, naj določi tudi čas in kraj pogajanj. Romunska vlada bo s svoje strani imenovala svoje delegate in upa, da bo rešitev imenovanih vprašanj povzročila dobre odnose in prijateljstvo med obema državama.
Na ustmeno vprašanje komisarja za zunanje zadeve Molotova, ali je po vsem tem romunska vlada pripravljena odstopit! Sovjetski Rusiji Besarabijo in severno Bu-
iz globoke zavesti vseli tistih, ki so v službi našega ljudstva na odgovornih mestih. Temeljito se bodo morali izpremeniti pojmi, s katerih se gledajo in se praktično urejajo odnošaji med posameznimi stanovi. Vzgoja naše mladine bo morala v mnogih pogledih krenili na drugo pot. da se ji vcepi smisel za potrebno disciplino podreditve sebičnih želja in teženj ter lalikomišljenega gledanja na svet in na koristi lastne narodne skupnosti občnemu blagru, in da bo znala prav ceniti duhovne in nravstvene vrednote so-življenja v narodni in državni občini. Po Montherlantovih besedah bo treba, da se >na-rod reši samo z moralo, ki mu ni po volji, zakaj sedaj umira zaradi morale oziroma nemorale, ki mu je všeč« in ki zavzema čedalje bolj pogubne oblike splošnega nravstvenega razkroja, kar žal opažamo prav močno in jasno tudi sredi nas.
To so vse usodna vprašanja in upati je, da se bodo rešila, še preden bi bilo prepozno.
Bukarešta, 28. junija. AA. DNB: S kr. ukazom je sklican romunski parlament za soboto 29. t. m., ker je za odstojiitev pokrajin po ustavi potreben sklep parlamenta in ker nobenega dela države pravnoveljavno ne more odstopiti niti krona niti vlada. Smatrajo, da bo parlament sprejel potreben sklep, da se Besarabija in Severna Bukovina izročita Sovjetski Rusiji.
Bukarešta, 28. junija. Štefani: Druga seja kronskega sveta je bila končana ob 23.30. Izdano ni bilo nobeno uradno sporočilo. Kakor pa se izve, je romunska noto kot odgovor na noto sovjetske vlade prispela zvečer ob 20.30 v sovjetski komisnriat za zunanje zadeve.
Preosnova romunske vlade
Bukarešta, 28. junija. Rador: Ostavko so podali sledeči člani vlade: zunanji minister Giugurtu, minister brez portfelja Urdariano, državni podtaj-nik Porlocala, minister za zunanjo trgovino Christu, minister za vero in umetnost Cobano in državni podtajnik Sibicano.
V preosnovo Tatarescove vlade so stopile sledeče osebnosti: minister brez portfelja V ajda Vo-jevod, kraljevi svetnik in predsednik skupščine, zunanji minister Argetoiano, kr. svetnik in predsednik senata, minister brez portfelja Inkulec, minister brez portfelja Nestor, minister za zunanjo trgovino Mirta Kanfikov, minister za narodno gospodarstvo, ki bo začasno opravljal tudi še eno drugih ministrstev, minister za vero in umetnost Ditiresco, minister za propagando Sidorocici, poveljnik organizacije straže Carej.
Bukarešta, 28. junija AA. DNB: V preosno-vano vlado sta danes stopila dva predstavnika mladih desničarskih nacionalistov. Vodja bivše železne garde in naslednik Codreana Boris Horia Sitna je imenovan za državnega podtajnika v prosvetnem ministrstvu, vodja desničarske narodne študentske organizacije iz leta 1922 dr. Simon Usku pa je imenovan za državnega podtajnika v ministrstvu za zdravstvo.
Bukarešta, 28. junija. A A. Štefani: Romunska vlada se je preosnovala ponoči ob treh. V političnih krogih posebno poudarjajo dejstvo, da so vstopili v vlado politiki iz Besarabije, ki jo predstavljata Inkules in Wistor. kakor tudi eden izmed voditeljev erdeljskih Romunov Vnjdn Vo-jevod. Razen tega poudarjajo dejstvo, da je odstopil Urdnriano, ki je bil šele pred tremi dnevi vstopil v vlado.
Poročilo dvornega ministra
Bukarešta, 28. junija. Rador: Dvorni minister je objavil sledeče sporočilo:
t. Danes ob 0.30 se je pod predsedstvom kralja Karola sestal kronski svet nu dvoru v Bukarešti.
2.	Kronski svet je razpravljal o noti, katero je 26. t. m. ob 22 sovjetska vlada izročila našemu poslaniku v Moskvi in v kateri zahteva sovjetska vlada prepustitev Besarabije in severne Bukovine s tem, da da romunska vlada svoj odgovor v teku 27. t. m.
3.	Kronski svet je v želji, dn ohrani miroljubne odnose s Sovjetijo, sprejel sklep romunske vlade, naj se zahteva, dn vlada Sovjetije določi kraj in dan sestanka delegacije obeh vlad, ki naj hi prerešetali in sprejeli sklepe o sovjetski noti. Pričakujejo zato odgovor sovjetske vlade.
Seje kronskega sveta so se udeležili vsi kraljevi svetniki, predsednik vlade Tataresco, dvorni minister Urdariano, vsi člani vlade in načelnik glavnega generulnega štaba.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zemunska vremenska napoved za 29. Innlj: Delno oblačno bo na severozahodu in v Priniorju, pretežno oblačno pa v ostalih krajih. Lahe« dež tu pa tam, zlasti v severovzhodnih predelih. Toplota brez znatne spremembe.
Duh junakov
»Novine Slovenske Krajine« prinašajo irvodtii članek s tem naslovom, kjer se list epominja Vidovega dne na Kosovem ter kosovskih junakov. Nato pa med drugim tudi to le naglaša! »Mnogo stvari se v življenju posameznika in družbe nekako ponavlja. Zato se bomo vedno morali učiti zgodovine.« Nato prehaja na vdor turške sile v Evropo ter pravi, da je islam s svojim fanatizmom zmagoval ter se je sam razglašal za dopolnilo krščanstva. »Morda se nc motimo če sodimo — pravi list — da tudi nekatera moderna gibanja in nauki imajo precej podobnosti e nauki islama To vse nam daje misliti. Gotovo je, da dosega največje uspehe tisti, ki je ve« prepričan o pravilnosti svoje ideje in je za njeno uresničenje pripravljen V6e žrtvovati, tudi življenje. Ni pa za vse potrebno jasno spoznanje. Glavno je, da jih vsaj nekaj jasno spoznamo, drugi bodo sledili, če bodo videli vodilne ljudi na pravem mestu. Vedno so posamezniki vodili: pomislimo le na moč genijev in svetnikov. Prehodne dobe kar kriče za novimi svetniki. Vse kaže, da 6mo tudi mi na pragu nove dobe. Ni nam dano videti njenega obraza. Eno pa je gotovo: le delo in žrtve bodo Slovencem prinesle 6vctlo prihodnost. Slovence, Hrvate in Srbe je združil že zgodovinski razvoj in boj zoper sovražnika v teku stoletij. Krvne vezi so silne. To nam mora vedno biti pred očmi. Duh kosovskih junakov nas mora voditi!«
Bogati za revne
Zagrebška mestna občina je storila zelo pame-ipn sklep, ki ga je vredno pohvaliti ter postaviti za v.,'' i v posnemanje. Sklenila je namreč sezidati nekaj tisoč malih stanovanj in hišič, kjer bi prebivali mali ljudje. Z mesečno najemščino bi v 20. letih hišico, kjer prebivajo, odplačali ter bi postala njihova last. Od kod pa dobiti potrebni denar? Ta zadeva bo namreč vendarle precej veljala, zagrebška občina pa nima denarja. Zato so mestni svetniki sklenili predlagati mestnemu zastopu, naj se v Zagrebu razoiše 4% prisilno posojilo, ki bi se amortiziralo v 20 letih. To prisilno posojilo pa bi bili primorani vpisati le bogati zagrebški prebivalci brez razlike, ki imajo več kakor 10.000 dinarjev mesečnih dohodkov. To pcmeni, da bi morali vsi veliki zagrebški posestniki in drugi bogataši pomagati zidati hiše za revnejše Zagrebčane.
Mova uredba o zagrebški univerzi
Kakor poroča »Hrvatski Dnevnik«, je bila na predlog bana banovine Hrvatske podpisana nova uredba o vseučiliščih. List pravi: »Nova uredba pomen: vrnitev k starim hrvatskim V6eučil:škim tradicijam ter je odstranjeno vse, kar so pozneje spreminjali na hrvatskem vseučilišču m kar ni bilo v skladu s tradicijami tega vseučilišča. Nova uredba pomeni vrnitev k stari organizaciji vseučilišča, zlasti pa vrnitev k avtonomiji fakultet. Odpravljen je 6vet vseučiliških profesorjev ter so zdaj V6eučiliške oblasti te-le: rektor, dekani, senat, fakultetski sveti, nižje disciplinsko sodišče, višje disciplinsko sodišče in sodišče za slušatelje. Rektorja volijo dekani in prodekani vseh fakultet poleg po dveh odposlancev V6čh fakultet, izmed katerih mora po eden biti redni profesor. Izvoljen je tisti, ki dobi nadpolovično večino ... Volitev rektorja odobrava ban. Če ga ne odobri, morajo biti nove volitve, ne more pa biti voljen tisti, ki je bil odklonjen.« Prav tako je z volitve dekana. »Po novi uredbi je razširjena avto-nccnija fakultet.«
zspsr Slabsdana Jovanoviča
Belgrajski list »Novi Balkan«, ki ga izdajata Krsta Cicvarič in Svetolik Savič, je te dni prine-nesel oster članek zoper Slobodana Jovancrviča, ki je predsednik »Srpskega kulturnega kluba«, kateri je započel hudo gonjo zoper sporazum. »Novi Balkan« piše zato o Slobodanu Jovanoviču med drugim takole: »Mason Slobodan Jovanovič, znani punktaš, ki jo začel znano akcijo, da bi podrla diktatorski režim ter našel podlago za sporazum s Hrvati, je drugače mislil in drugače delal. Mislil je s pomočjo svojih puktacij priti do oblasti. Ko je videl, da je izigrati, takrat je z masonom Dragišem Vasičem ustanovil »Srpski kulturni klub« in list »Srpski glas«, kjer sta klicala Srbe na okup ter metala polena in kamenje na vlado. Če bi bilo treba ustvariti srbsko gibanje, bi ga nikakor ne smeli vodili masoni in punktaši«.
Tudi športna zveza s Sovjetijo
Zagrebški »Jutranji l:st« poroča iz Belgrada: »Naš trgovinski in politični sporazum z Rusijo bo skoro ime! svoj vpliv tudi na sklenitev športnih zvez z ruskimi športniki. Vrhovna nogometna zveza v Belgradu ie že zdaj potrebno ukrenila, da bi bila mogoča mednarodna tekma med Rusijo in Jugoslavijo tukaj pri nas, in sicer že prihodnje leto. Napredek ruskega športa nam ni znan, zato bi ob takih bolj pogostih srečanjih mogli spoznati moč bratskega slovanskega naroda na športnem polju. Kakor kaže, ko kmalu moskovski 6portni klub »Di-namo« prvi gostoval v Bolgariji in Jugoslaviji.« — Mislimo, da mora moskovskim voditeljem že presedati to otročje gobezdanje o »bratskem slovanskem« prijatelju iz Moskve, ki je nam že docela jasno na ves glas in vsemu svetu po svoji uradni agenciji razglasil, da je norec tisti, ki misli, da ima Sovjetska zveza kaj smisla za vseslovanske sanje. Ker pa sodimo, da pisci takih vseslovanskih tirad v nekaterih jugoslovanskih listih tudi vedo, kako je s sovjetskim vseslovanstvom, zato mislimo, da so taki članki napisani nalašč za to, da bi trapili zdravo pamet jugoslovanskega ljudstva. Namen je očiten: delati prijatelja za naše komuniste.
»Heznani junaki« v politiki
V Slavonski Požcgi je imel poslanec HSS dr. Tarnaj sestanek krajevne organizacije HSS. Kakor poročajo hrvatski listi, je dr. Tanaj govoril o tem, da morajo ljudie imeti potrpljenje, ker se dandanes ne dajo vse reforme tako naglo izvesti, kakor bi ljudje želeli. Nato je opozoril zastopnike ljudstva, naj 6anii drže red :n disciplino v stranki ter ne dovoljujejo, da bi se nepoklicani vmešavali v notranje zadeve organizacij HSS. Zlasti pa naj somišljeniki HSS pobijajo razne »neznane junake«, ki se zdaj s:li|o v prve vrste. Končno je sporočil, da bodo poslej občinski odbori delovali v sporazumu s krajev ^-ni organizacijami HSS, da bo tako delo občinskih odborov v skladu z voljo prebivalstva.
Zagrebške novice
Znareb, 28. junija, b. Finančni minister dr. Šutej je po svoji vrnitvi iz Vukove gorice danes dopoldne konferiral s podbanom prof. dr. Krbekom. Jutri bo odpotoval v Bi.lgrad, od koder potuje skupno z ministrom Smoljanom v Sarajevo, da tam prisostvuje giavni ieiui skupščini »Napredka«.
Vidovdanske slovesnosti v Belgradu
Belgrad, 29. junija, m. Na današnji praznik so bile v vseh cerkvah žalne službe božje. Tudi v dvorni kapeli je bila žalna služba božja, katere so se udeležili Nj. Vis. kralj Peter II., knez namestnik Pavle, kneginja Olga, dvorne dame ter civilni in vojaški dostojanstveniki.
Zadušnice v saborni cerkvi so se udeležili predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, pravosodni minister dr. Markovič, prosvetni minister Maksi-movič, zunanji minister dr. Cincar Markovič, minister za vojsko in mornarico armadni general Milan Nedič, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavljevič jn minister za notranje zadeve Mahaljdžič.
Pri službi božji v cerkvi Kristusa Kralja pa so zastopali vlado gradbeni minister dr. Krek, minister za pravosodje dr. Markovič, minister za pošto, brzojav in telefon dr. Torbar. Spominske službe božje se je udeležil tudi apostolski nuncij msgr. Ettore Felici.
Belgrad, 29. junija, m. Današnji proslavi Vidovega dne v šoli za sestre, ki jih vzdržuje društvo Rdečega križa v Belgradu, je bila navzočna tudi Nj. Vis. kneginja Olga, ki je ob tej priliki razdelila nagrade in diplome vsem učenkam te šole in imela tudi lep nagovor, v katerem je poudarila, da ie glavna naloga te šole izučiti sestre bolničarke, ki bodo bdele nad bolnimi in ranje-
nimi, rešiti jim življenje ter jim lajšati bol in trpljenje.
Vidovdanska elovesnosl v Solunu
Solun, 28." junija. AA. V današnjem spominskem dnevu kosovske bitk« j« tukajšnja jugoslovanska kolonija priredila slovesno cerkveno opravilo v čast padlim junakom Navzočni io bili zastopniki krajevnih grških oblasti, generalni konzul Gjurovič z osebjem generalnega konzulata, ravnatelj jugoslovanskega svobodnega pasu Nešovič, predsednik jugoslovanske trgovinske in industrijske zbornice Pantazijevič, predsednik jugoslovanskega kluba Cupara, ter številni člani jugoslovanske kolonije. Prota Vladojevič je v cerkvi, generalni konzul Djurovič pa pri kostnici poudaril svetli narodni zgled carja Lazaria in kosovskih mučeni-kov ter izrekel nato priznanje drugim padlim junakom in narodnim mučenikom za njihov« zasluge pri ustvarjanju kraljevine Jugoslavije. Generalni konzul Djurovič je položil venec na spomenik našim padlim vojakom, nato pa vence na grob grškega neznanega junaka in na vse druge vojaške grobove drugih narodov na Zejtinliku. Poveljnik 3. grškega armadnega zbora, general Matuizis, je z oddelkom vojske In z vojaško godbo izkazal čast ob prihodu ter odhodu jugoslovanskega generalnega konzula.
Izjava dr. Mačka o notranji in zunanji politiki ter novem gospodarstvu
Belgrad, 28. junija. A A. DNB' Podpreds. vlade in voditelj Hrvatov dr. Maček je izjavil zastopniku DNBja v Belgradu, da se prebivalstvo Jugoslavije veseli, da so prenehale sovražnosti med Nemčijo, Italijo in Francijo. Je upanje, je pristavil dr. Maček, da bo to premirje pomenilo začetek nove dobe trajnega miru v Evropi, katera se že sedaj občuti pri splošnem popuščanju duhovne napetosti in pri olajšavah v državnih preračunih, ki služijo sedaj večinoma neproduktivnim namenom oboroževanja. Sedaj bodo preračuni vseh držav lahko služili za dvig blagostanja vsega prebivalstva.
Kar se tiče notranje politike Jugoslavije, je dr. Maček poudaril, da se Jugoslavija dograjuje na temeiju enakopravnosti. Nastaja nov državni sistem, ki ustreza tipu iederativne države.
V gospodarskem pogledu stremi Jugoslavija za boljšim notranjim redom. Kmet mora vedeli, ali n. pr. more za metrski stot pšenice ali žita dobiti določeno količino blaga neodvisno od cen na svetovnem trgu in neodvisno od špekulacije. Jugoslavija je začela to politiko z znano uredbo o maksimiranju cen žita, ki je še ostalo od zadnje žetve. Uredba je bila objavljena konec t. m. Takoj na
začetku nove žetve bo objavljena nova podobna uredba, s katero bodo določene cene pšenici in koruzi za vse prihodnje leto. To določanje cen se uravnava po količini in kakovo3ti žetve. Vrhovni svet za zaščito gospodarstva, ki ga tvorijo predsednik in podpredsednik vlade, bo fungiral v bodoče kot vrhovni instrument načrtnega gospodarstva, ki se bo čedalje bolj uveljavljalo Da je mogoče tako načrtno gospodarstvo na splošnem izvesti, je potrebna ne samo stalnost cen, temveč tudi sistem dolgoročnih pogodb To velja predvsem za sklepanje medsebojnih sporazumov s strani posameznih državnih gospodarskih organizacij.
Prav tako je rekel dalje dr. Maček: Kakor denar ni več merilo vrednosti, tako je treba narediti k o n e v tudi zajedalskemu delovanju posredovalcev v trgovini, ki v vsakem pogledd svoje sebične zasebne koristi predpostavljajo skupnim koristim. Tako se vidi, da kmečka demokracija, za katero stremimo, nima nič skupnega z buržujsko demokracijo zahodne Evrope. Narodi jugovzhodne Evrope morajo poskusiti, da tudi na političnem in gospodarskem polju najdejo formo meddržavnega sodelovanja, ki bo ustrezala njihovim razmeram.
Turško brodovje križari
»■" • "irt t rji
po Črnem morju
Ankara, 28. junija. AA. Reuter: Izvedelo se je, da je del turške mornarice začel križariti po Črnem morju.
Carigrad, 28. junija. A A. DNB: Križarka Ja-vuz je v spremstvu dveh manjših križark in več patrolnih ladij odplula na križarjenje po Črnem morju. Turške enote bodo opravljale kontrolno službo v turških teritorialnih vodah.
Carigrad, 28. junija. A A. Steiani: Turški listi
razpravljajo še naprej o govoru predsednika vlade in poudarjajo, da je cilj ankarskega sporazuma ohranitev miru na Bližnjem Vzhodu in Balkanu. Listi podčrtujejo, da bi intervencija Turčije edino zaradi dane besede povzročila vojno na tem odseku, od česar bi zavezniki imeli malo ali nič koristi. Uporabljajoč drugi protokol ankarskega sporazuma pa ostane Turčija še naprej zvesta miru in iskreni diplomaciji in želi ohraniti dobre odnose s Sovjetsko Rusijo.
Sovjeti zasedajo v sporazumu z Nemčijo in Italijo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Berlin, 28. junija, b. Štefani: V dobro poučenih nacionalno-socialističnih krogih se izjavlja, da so ruske zahteve glede odstopa Besarabije in severne Bukovine bile stavljene v sporazumu med Nemčijo in Italijo. Italija in Nemčija sta izjavili, da odobravata ruski korak. Obe državi osišča sta se zedinili o načinu, da se ruske zahteve izvedejo tako, da ne bodo izzvale splošne vojske na Balkanu ali težkih gospodarskih pretresljajev v južno-vzhodni Evropi.
Berlin, 28. junija, b. Na merodajnem mestu se poroča, da z okupacijo Besarabije s strani Sovjetske unije niso prizadeti interesi Nemčije. Zasedba Besarabije je izključno stvar Sovjetov in Romunije. Nemčija v tem primeru ne bo dala nikakih nasvetov in ne bo igrala vloge arbitra. Čeprav je ta korak Sovjetske Rusije prišel za javnost nepričakovano, se s službene strani naglaša, da so bile te stvari v Berlinu znane in jasne že pretečeno jesen. V Berlinu so prepričani, da zaradi odstopa Besarabije in severne Bukovine mir na jugovzhodu Evrope ne bo ogrožen.
Izselitev iz Besarabije predvidena
Bukarešta, 28. junija. DNB: Telefonske zveze s Černovicami, Kišinjevom in Akermanoni so pretrgane. Letalski promet v notranjih romunskih zvezah je ustavljen. Železniški promet z Besarabijo in severno Bukovino je rezerviran samo zn prevoz In izpraznitev Besarabije in severne Bukovine. Vse potrebne priprave^ so nn romunski strani uredili že pred meseci. Tudi septembra 1919 so bile izvedene vse priprave za izselitev, kar so pa pozneje opustili.
Sovjetski poslanik na poti v Belgrad
Sofija, 28. junija, m. Novo imenovani sovjetski poslanik v Belgradu Plotnikov bo na potu iz Moskve v Belgrad jutri zvečer dopotoval v Sofijo. Belgrajska vlada mu je poslala v Ruščuk poseben salonski voz. Plotnikov se bo verjetno v Sofiji zadržal kak dan ter bo izkoristil to oriliko za izmenjavo misli o gotovih aktuelnih vprašanjih s sovjetskim poslanikom na bolgarskem dvoru S Plotni-kovom potujejo v Belgrad tudi ostali člani sovjetskega poslaništva kakor tudi belgrajski dopisnik agencije lasa g. FoleUjev.
Seja bolgarske vlade
Sofija., 28. junija, m. Bolgarska vlada je nocoj imela pod predsedstvom ministrskega predsednika g. Filova sejo, na kateri so razpravljali o sedanjem zunanjepolitičnem položaju. Predvsem se je razpravljalo o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z vko-rakanjem sovjetskih čet v severno Bukovino in Besarabijo.
Konrad Gologranc
mestni stavbenik
v Celiu, Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni Sodmjsko zapriseženi cenilec.
Daje tehnične nasvete in pojasnila.
Jugoslovansko-madžarska prometna konferenca
Dubrovnik, 28. junija, b. Tukaj se mude zastopniki jugoslovanskih in madžarskih državnih železnic, ki so razpravljali o ureditvi obmejnega prometa. Ko se bodo vrnili v Split, bodo svoja posvetovanja končali na ladji.
12. rojstni dan kraljeviča Andreja
Belgrad, 29 junija, m. Najmlajši sin pokojnega kralja Aleksandra in Nj. kr. Vis. kraljic« Marije, Nj. Vis. kraljevič Andrej je danes obhajal svoj 12. rojstni dan.
1300 letni jubilej Hrvatskega naroda se je začel
Zagreb, 28 junija, b. Jutri se prilno slovesnosti 1800 letnice pokrlstjanjenja Hrvatov. Nocoj bo z
zvonenjem po vseh cerkvah Hrvatske razglašen začetek tega velikeaa jubileja. V zagrebški katedrali bo jutri začel slovesnosti pomožni škof dr. Fran in Salis-Seedis.
SUZ0R se mora razdeliti!
Zagreb, 28. junija, b. V prostorih Delavske zbornice je snoči zasedal plenum Hrvatskega rad-ničkega saveza. Na seji so razpravljali o delitvi SUZOR-ja in je bilo sklenjeno, da bo hrvatsko delavstvo prenehalo s plačevanjem svojih prispevkov, ako se SUZOR v najkrajšem času ne deli. Zvezni upravi je bilo naročeno, da vse ukrene, da se to vprašanje čimprej reši.
Osebne novice
Belgrad, 29. junija, m. Današnji vojni list objavlja ukaz o napredovanju aktivnih in rezervnih častnikov, za armadnega generala je napredoval divizijski general Peter Nedeljkovič, v čin sodnega generala brigadni general Milož Jakovljevič, v čin topniškega brigadnega generala polkovnik Dušan Stojanovič.
Belgrad, 29. junija, m. Za Uradniškega pripravnika v gradbenem ministrstvu je postavljen inž. Radivoj Poženel iz Jesenic.
Belgrad, 29. junija, m. Za predsednika časnikarskega razsodišča v Ljubljani je imenovan Ivan Brelih, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Iz sodne službe
Belgrad, 20. junija, m. Napredoval je v 5. skupino dr. Jakob .Mlinar, tajnik upravnega sodišča v Celju. Postavljeni so naslednji sodni pripravniki: k okrožnemu sodišču v Maribor: Danilo Dobčnik, dr. Drago Tribnik od okrožnega sodišča v Murski Soboti. K okrožnemu sodišču v Ljubljani Karel Tassatti od okrožnega sodišča v Murski Soboti, dr. Slavko Čeplak od okrožnega sodišča v Mariboru, Anton Majdič in Rajko Svetek od okrožnega sodišča v Celju. Za sodnika okrožnega sodišča v Novetn mestu je imenovan Josip Rezelj, sodnik okrajnega sodišča v Črnomlju.
Upokojeni so: Marijan Modic, sluga pri okrajnem sodišču v Kranju. Ivan Bizjak pri okrajnem sodišču v Kostanjevici, in Franc Kranjc, pri okrajnem sodišču v Ljubljani.
Francoski vojaki na švicarskih tleh
»La Suissec, ki izhaja v Ženevi, prinaša dopis o francoskih beguncih. Dan za dnem prihajajo na švicarsko mejo francoski vojaški oddelki, katerih število je čedalje večje. Včasih pridejo celi štabi z višjimi častniki na čelu, včasih veliki vojaški oddelki sami, ki pa niso urejeni, ampak pestro pomešani med seboj. Bliskovito prodiranje nemških armad v obmejno pokrajino Franche Comte med Francijo in Švico je povzročilo, da so bile francoske armade presekane in razdeljene. Švicarska vlada je izvrstno organizirala sprejem in razorožitev ter internacijo francoskih vojakov. Tabori so bili že pripravljeni, so ograjeni in obdani od močnega kordona švicarskih vojakov. Avtomobili oziroma tanki, ki so jih privlekli Francozi s seboj, so hudo zdelani. Vojaki so večinoma močni in zdravi. Pravijo, da bi se bili borili dalje, da pa so bili brez vodstva in odredb. Vmes je veliko Arabcev in Senegalcev. Njihovi ljubki mali konjički so privezani na gozdnem obronku in jih krmijo vojaki švicarskega trena. Seveda so pridno na delu tudi švicarski zdravniki in usmiljenke, ki zdravijo zlasti noge, ki so od dolgih maršev ena sama rana. Vojaki neke kamijonske kolone so nekoliko začudeni, ko jim švicarski častniki dajejo povelje, da se postrojijo. Imajo utrujene trmastožalostne obraze in tožijo, da so morali doživeti tak strahoten poraz. Pravijo, da so se hoteli boriti, pa niso mogli. Enemu oddelku je manjkalo vodstva, drugemu mu-nicije, tretjemu topov in tankov, četrtemu prehrane. To so Alžirci, ki pripadajo nekemu ponosnemu polku.
Ob toku globoko v skale zarezane reke Douls so švicarske straže posebno močne in stroge, ker tukaj je treba vzdrževati red s posebno energijo. Francoske kolone prekorakajo počasi reko in olf švicarski carinski hiši sami odložijo orožje in mu-nicijo, nekateri pa tudi čelado. Na ogromnem kupu vidimo semtertja sablje, čelade in pištole še iz časov naših dedov in pradedov. Potem se Francozi postrojijo in švicarski vojaki jih peljejo v vas, kjer je že pripravljeno taborišče in dobijo reveži najprej jesti. Zdravniki potem preiščejo vsakega moža tn konja, pa tudi kužke in celo mačke, ki spadajo po prastari navadi k vsaki francoski četi in se niso mogle od nje ločiti. Z vrhov pa se sliši bobnenje topov. Med Francozi Je bilo v tem predelu tudi 12.000 Poljakov. Delo Švicarjev je zelo težko, vojaki pa bodo s časom odposlani v notranjost dežele, kjer so zgrajena prava internacijska taborišča.
Naznanjamo, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš dragi brat in stric, gospod
Fran Colestln
trgovski sotrudnik tvrdke I. C. Mayer v Ljubljani v pok.
dne 28. t. m. v 70. letu starosti, previden s tolažili svete vere. K zadnjemu počitku ga spremimo v nedeljo, 30. junija 1940 ob pol petih popoldne na lamo pokopališče pri Sv. Juriju ob južni železnici.
Sv. Jurij ob juž. žel., dne 28. junija 1940,
Žalujoči rodbini Ciilestin in V a r d i j a n.
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
V soboto, dne 22. junija ob 18.50 zvečer je bilo podpisano premirje med Nemčijo in Francijo v gozdu Compiegne v severni Franciji. Takoj nato so francoski pooblaščenci z letalom odpotovali v Italijo na pogajanja z Italijo. Tudi z Italijo pogajanja niso potekala dolgo in že v ponedeljek, dne 24. junija, zvečer je bilo objavljeno, da se je končalo vojskovanje tudi med Francijo in Italijo. Sovražnosti na vsej fronti so ponehale dne 25. junija ob 1.35 zjutraj.
Vojaški pregled
. Tako se je vojaška kronika za ta teden zelo zozila. Odpadla je tako imenovana zahodna fronta, kajti na evropski celini se je vojskovala proti Nemčiji in Italiji prav za prav samo Francija. Anglija je imela na francoskem bojišču le nekaj nad 10 divizij; nekoliko večja je bila delavnost angleškega letalstva, ki je skušalo zavirati silni razmah nemške ofenzive proti sredini in jugu Francije.
Dasi so se že razvijala pogajanja za premirje, je nemška vojska nemoteno prodirala v notranjost Francije. Tako je kmalu padel Lvon, nato še Tours in nemška vojska se je na vzhodu razgrnila tja doli do Grenobla, na zahodu pa je kmalu prišla do velikih pristanišč Nantes in la Rochelle ter do ustja reke Gironde.
Vojskovanje med Italijo in Francijo pa se ni nroglo razviti, kajti pogajanja za premirje so dohitela italijansko armado prav v največjem razvoju njene ofenzive v Alpah. Ko je ob 1.35 zjutraj dne 25. junija zapela trobenta miru, se je italijanska vojska ustavila na svojih postojankah.
Po premirju je nadaljevala vojno proti Italiji in Nemčiji samo Anglija, nizozemski, norveški in poljski zavezniki pa so se ji postavili ob stran Med Nemčijo in Anglijo se je ta teden razvijalo hudo letalsko vojskovanje; nemška letala so pogosto, skoraj vsako noč poletela nad angleška industrijska središča in jih obsipavala z bombami. Prav isto pa so počela angleška letala, ki so bombardirala ne samo važna središča v Nemčiji, ampak tudi letališča na Nizozemskem in na Norveškem.
Nekoliko živahnejše pa je bilo vojskovanje med Italijo in Anglijo. Italijanska letala skoraj dnevno po šestkrat do sedemkrat napadejo Malto, angleška letala pa skušajo razdejati vojaške naprave v Abesiniji in v vzhodnoafriških italijanskih kolonijah. Na meji med Libijo in Egiptom je prišlo do številnih prask, ki pa za splošni potek vojskovanja v Afriki še nimajo velikega pomena. Južno od italijanskih afriških kolonij pa napada italijanske posesti južnoafriško letalstvo. V Sredozemskem morju še ni bilo nobenega važnejšega dogodka.
Politični pregled
Premirje, ki je bilo ta teden uveljavljeno na zahodnem evropskem bojišču, bo imelo velike posledice na ves razvoj političnih razmer v Evropi. Francija je s podpisom premirja priznala, da je bila poražena. Klonila je velika evropska velesila, ki je odločilno sodelovala pri ohranitvi evropskega ravnotežja. Mednarodne posledice tega dogodjsa še niso prav vidne, pač pa je ta poraz do dna pretresel vso francosko republiko.
Premirje je podpisala, vlada, ki ji predseduje sivolasi maršal Petain. V številnih govorih in izjavah je maršal Petain francoskemu narodu pojasnjeval vzroke poraza in ga pomirjeval, da naj hrabro in hladnokrvno prenese ta hud udarec usode. V svojih govorih je maršal Petain tudi pojasnjeval, zakaj je morala Francija kloniti. Tako je omenil v enem izmed svojih govorov, da je Francija v tej vojni imela »premalo naraščaja, premalo orožja in premalo zaveznikov«. Kmalu nato je v enem izmed svojih govorov navedel, da se vojska ne da dobiti z zlatom in surovinami, ampak s pravo in obsežno vojaško pripravo in vojaškimi sredstvi. Francija je podpisala premirje, da bi ljudstvu prihranila vsaj najtežje preizkušnje.
Francoska vlada zaseda v Bordeauxu, kjer je bil tudi sprejet sklep, da se premirje odobri in podpiše. Premirje Francijo popolnoma razorožuje; vse suhozemske vojaške naprave morajo biti raz-orožene in orožje oddano. Letalstvo bo razdrto in spravljeno v skladišča, vojna mornarica pa mora domov, kjer jo bodo razorožili pod nemškim in italijanskim nadzorstvom. Skoraj dve tretjini Francije bosta ostali zasedeni, dokler se bosta Nemčija in Italija vojskovali proti Angliji. Zasedbeno nemško posadko mora plačevati francoska vlada. V nezasedenem delu Francije ne sme poslovati nobena radijska postaja, popolno oblast pa lahko vlada izvaja samo v nezasedenem delu Francije. Vsa francoska pomorska oporišča v Sredozemskem morju morajo biti dana na razpolago Nemčiji in Italiji. Italija dobi prost prehod skozi Džibuti in prost prevoz po progi, ki vozi iz Džibutija v Addis Abebo, glavno mesto Abesinije.
Francoska vlada izjavlja, da bo lojalno izvajala vse določbe premirja. V torek, dne 25. junija, je govoril o sklenjenem premirju predsednik angleške vlade Churchill, ki je izvajal med drugim tudi to,
da bi bila Anglija najbrž razvezala Francijo zavezniških dolžnosti, če bi Francija poslala v an-
Pleška pristanišča vso svojo vojno mornarico, ranciia tega ni, storila. V lordski zbornici pa je neki član izjavil, da bo Anglija že napravila francosko vojno mornarico neškodljivo, če bi morala služiti sovražniku.
Poleg tega se je v Londonu ustanovil še istega dne Francoski narodni odbor, ki je ostro napadel Petainovo vlado zaradi tega, ker je sklenila premirje. Ta odbor, ki ga je angleška vlada že priznala, vodi sedaj general de Gaule, ki čaka na francoske državnike, ki naj pridejo v London, kjer bi se naj sestavila narodna vlada proti vladi maršala Petaina. Do sedaj še ni znano, kateri francoski državniki so v Londonu, pač pa je ostal v Bor-deauxa bivši predsednik francoske vlade Reynaud, ki je obsodil delovanje generala de Gaulea.
Izvajanje določb premirja bo trajalo zelo dolgo; uvodne določbe o razorožitvi Francije pravijo, da se mora razorožitev izvesti v 10 do 15 dneh. Preden se ne bo vse to končalo, ni pričakovati, da bi se sprožilo vojskovanje večjega obsega proti Angliji.
Med tem pa se je začelo na vzhodu: Sovjetska Rusija je nenadoma z ultimatumom zahtevala od Romunije, da se ji vrneta Besarabija in severna Bukovina. Sovjeti so z ultimatumom zahtevali tudi oporišča ob izlivu Donave.
Romunska vlada je po seji kronskega sveta objavila, da je sprejela sovjetske zahteve zato, da . bi lahko preprečila vdor madžarske vojske. Ma- ' džari namreč tudi zahtevajo od Romunije, da se jim vrne Transilvanija, prav tako bi pa lahko postavila svoje zahteve tudi Bolgarijo, ki terja nazaj Dobrudžo.
Sovjetska vojska že opravlja svoj posel zasedbe, o madžarskih in bolgarskih korakih pa še ni nobenih poročil.
Notranji pregled
Zadružna zveza v Ljubljani, največja slovenska zadružna organizacija, je imela dne 26. junija v Ljubljani svoj občni zbor, ki mu je predsedoval g. dr. Anton Korošec. V svojem govoru, kjer je podal kratek zgodovinski pregled slovenskega du iiovnega in gospodarskega preporoda po dr. Mah-niču in Kreku, se je spominjal rajnih zadružnih delavcev, ki,so nesebično ustvarjali temelje za sedanjo veliko zadružno zgradbo slovenskega naroda. Vabil pa je v krog zadružnikov tudi mladino. Zadružna zveza je danes največja gosjiodarska organizacija med Slovenci ter med največjimi v Jugoslaviji. V njej je zdaj včlanjenih 739 zadrug, med njimi 342 kreditnih. Zgradba še ni dovršena ter bo treba še mnogo dela, da se spopolni vse tisto dobro, kar je slovenska zadružna organizacija ustvarila dobrega v 40 letih svojega obstanka.
V Vukovi gorici na Hrvatskem ob Kolpi je bil v četrtek, 27. t. m, sestanek nekaterih članov sedanje vlade. Prišel je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič z notranjim ministrom, na drugi strani pa dr. Maček s finančnim ministrom ter banom dr. Šubašičem. Navzoča sta bila tudi glavni tajnik HSS dr Krnjevič in podpredsednik Košutič. Sešli so se na obletnico tistega dne, ko sta lani osorej na istem kraju Cvetkovič in dr. Maček med seboj dosegla sporazum, ki je bil dne 26. avgusta razglašen in podpisan. Časnikarjem so povedali, da se pogovarjajo o važnih gospodarskih in drugih zadevah, ki jih nalaga sedanji čas.
Med Jugoslavijo in Sovjetsko Uunijo so doseženi tudi diplomatski stiki ter je bil za jugoslovanskega poslanika v Moskvi imenovan dr. Gavri-lovič, šef zemljoradniške stranke, za sovjetskega poslanika v Belgradu pa je bil imenovan Viktor Plotnikov, ki je bil poprej poslanik na Norveškem.
Zaradi razdelitve SUZOR-jn je bila prejšnji teden konferenca v Zagrebu, ki je uravnala nekatere spore med hrvatsko banovino in SUZOR-jem, nakar je bilo sklenjeno, da se bodo glede razdelitve SUZOR-ja menili na posebni konferenci.
Tudi v Siriji in Maroku sovražnosti ustavljene
Tetuan, 28. junija. Generalni rezident Francije v francoskem Maroku, ki so mu podrejene vse francoske kolonialne sile tudi v Alžiru in Tunisu, je telegrafično pozval vse poveljnike francoskih armad severne Afrike, da odločno vzdržijo disciplino in odgovornost med nekaterimi francoskimi elementi v kolonijah, ki jili skuša nelegalni londonski odbor pregovoriti, da se ne bi pokorili legalni francoski vladi v Bor-deauxu. Temu pozivu so se odzvali vsi komandanti, ki so izdali že tozadevna povelja in odredbe. Prebrali so v radiu tudi poziv vojnega ministra generala Weyganda, ki predočuje kolonijam neizogibnost vdaje Francije, ki je težko, a ni žalila čusti domovine. Njenu bodočnost je zajamčena samo v odgovornosti polni zavestni pokorščini vludi maršala Petaina in avtoriteti predsednika republike.
Lizbona, 28. junija. AA. DNB: Po vesteh iz Cnsablance bo francoska radijska postaja v Ma- / roku v kratkem na ukaz francoske Vfh<fe fn tla ' podlagi pogojev za premirje prenehala z oddajami. Ta sklep smatrajo kot znak, da so francoske oblasti v Maroku pripravljene pokoravati se ukazom vlade maršala Petaina.
Jeruzalem, 28. junija. AA. Reuter: Poveljnik zavezniških čet v Siriji general Mittelhauser je sporočil, da so sovražnosti v Siriji ustavljene. General Mittelhauser je v svoji izjavi pristavil, da bo francoska zastava še naprej olapolala v SirijL
Newyork, 28. junija, b. Po poročilih iz Casa-blance je vrhovni poveljnik francoske vojske v severni Afriki general Nogues izdal naredbo, da se aretira bivši predsednik francoske vjade Eduard Daladier, ki je nedavno prišel iz Francije v Afriko.
Nadalje se trdi, da je izbruhnil upor med francoskimi zračnimi in pomorskimi silami v severni Afriki, ker se nočejo predati Nemčiji in Italiji. Po zanesljivih poročilih se dozna, da je veliko število francoskih bojnih ladij v Sredozemskem morju sinoči odplulo skozi Gibraltar v Casablanco, medtem ko so druge bojne ladje odplule v Alžir. Vest, da so francoske bojne ladje odplule skozi Gibraltar, prihaja iz španskega mesta Algapirasa.
Herriot pri Petainu
$ ■ Bordeaux, junija. AA. Havas: Predsedniku vldde Hrafršal®* Petain n je včeraj med drugimi obiskal tudi predsednik francoske skupščine Ilerriot. »Petit Parisien« trdi, da je zelo verjetno, da obstoji neke vrste zveza med tem obiskom in preiskavo, ki je bila v Franciji uvedena zaradi zarote proti varnosti države.
San Sebastian, 28. junija. AA. Reuter: Po vesteh iz Bordeauxa je maršal Petain imenoval še štiri nove ministre. To so Pomaret, ki bo minister za delo, prometni minister bo Fevricr, gradbeni minister bo Frossard, notranji minister pa Marquet.
Belgijska vlada se pogaja za mir z Nemčijo
Bordeaux, 28. junija. Havas: V imenu belgijske vlade je predsednik vlade Pierlot izjavil, da je njegova vlada storila korake, da stopi v zvezo s predstavniki nemških oblasti. V svoji izjavi, ki ima značaj apela, je rekel Pierlot sledeče:
Izvršujoč misijo, katero nam je belgijski narod soglasno zaupal, smo prišli v Francijo, da nadaljujemo vojno skupaj z zavezniki. Kar se pa tiče some vojne, nain sreča ni bila naklonjena, kakor tudi ne francoski vojski, ki je bila po sijajnih naporih potolčena in je prenehala z borbo. Premirje ined Francijo in Nemčijo je bilo sklenjeno. Od tega trenutka obstoji našo dolžnost v tem, da zagotovimo vrnitev v domovino našim vojakom, uradništvu in belgijskim beguncem in da na tn način podpremo edinstvo vseh Belgijcev v nesreči, ki je najtežja od vseh, kor nas je kdaj zadela.
Pie_rIot je nato poudaril, do bo belgijska vlada javnost točno obvestila o odgovoru nein-
Nemške čete v Bordeauxu
Bordeaux, 28. junija, b. Reuter. Danes dopoldne so vkorakale nemške čete v Bordeaux. Prebivalstvo je bilo pozvano, da ne demonstrira. Pred-straže nemških čet, ki so dospele že do španske meje med Irunom in Sant Jeanom, so že prevzele obmejne straže.
Nemško vojno poročilo
Glavni stan vodje rajha, 28. junija. AA. Vrhovno poveljstvo 6poroča: Naši hitri oddelki, ki napredujejo ob obali, so prispeli snoči južno od Sayonne na špansko-lrancsko mejo, kakor je bilo to določeno s premirjem. S tem je celotna obala ob Rokavskem prelivu in atlantska obala Francije v naši oblasti
Kapitan bojne ladje Frien poroča o potopitvi 140.000 ton sovražnih trgovskih ladij. Preteklo noč so naše letalske sile izvedle uspešne napade na pristaniške naprave v južni in 6rednji Angliji. Eksplozije in velike požare je bilo mogoče opazovati še tu pa tam dolgo po napadu. 27. junija so britanska letala letela na več krajih nad holandsko in belgijsko obalo. NaSa lovska letala so jih napadla ter so v eni bitki zbila šest britanskih letal. Dvema sovražnima letaloma se je posrečilo 6kozi oblake priti nad Hannover, kjer sta izvedli bombni napad. Bilo je več mrtvih in ranjenih in nekaj gmotne škode Preteklo noč so britanska letala letela nad zahodno in severno Nemčijo in metala bombe. Naša lovska letala so zbila tri sovražna letala. Pri poskusu napada I s« letališče nri Stavandru je bilo britansko letalo I
zbito, Še, ko je letelo nad morjem. Protiletalsko topništvo vojne mornarice je zbilo dve sovražni letali. Skupno je sovražnik 27. junija izgubil 12 letal, medtem ko je protiletalsko topništvo zbilo štiri. Izginilo je eno naših letal.
Irun, 28. junija. AA. DNB. Poveljnik nemških oddelkov, ki 60 prispeli v predele gornjih Pirenc-jev, je prispel s svojim štabom na špansko mejo. Nemškega generala je na meji pozdravil poveljnik 6. armadne oblasti general Lopez Pinto.
Berlin, 28. junija. AA. DNB. Angleški bombniki so v noči med 24. in 25. t. m. z velike višine bombardirali Geronsvveiler. Ubiti sta bili dve osebi. Tri pa tež(<o ranjene. Tri kmečke hiše so bile razbite.
Berlin, 28. junija. AA. DNB. Neko britansko letalo je 26. t. m. letelo zelo nizko nad mestom Herne v Westfaliji, Letalo je vrglo 06em bomb, ki so ubile štiri 06ebe, 10 pa ranile. Med ubitimi so trije otroci V mestu in okolici ni niti enega vojaškega objekta.
Drobne novice
Newyork, 28. junija. AA. Štefani: Listi poročajo, da vlada na Havajskem otočju vojno stanje iu da je mornarica odpjula s pismenimi ukazi v zapečatenih kuvertah, katere bodo poveljniki odprli šele na odprtem morju.
Newyork, 28. junija. AA. Štefani: Križarka »Fenixc, ki je odplula za Valhareso, je tretja križarka, ki ie odplula na obisk v Južno Ameriko.
ške vlade in da bo takoj nato obvestila vse svoje sodržavljane.
Izjava ministra Jasparja
London, 28. junija. AA. Reuter: V izjavi, ki je bila danes v Londonu objavljena, je belgijski minister Jaspar rekel med drugim, da bo Belgija nadaljevalo z vojno, ker zaupa v besedo Velike Britanije. Minister je pristovil, da je dobil veliko število obljub zu sodelovanje od Belgijcev iz vseh krajev britanskega in francoskega imperija ter iz belgijskega Konga. Njegova akcija ima cilj, da vsa razpoložljivo sredstvo postavi v službo britanskega imperija za dosego svobode-
Priprave la sklenitev miru med Anglijo in Nemčijo?
Washington, 28. junija. A A. Štefani: V diplomatskih krogih se še naprej vzdržujejo navzlic britanskemu zanikavanju vesti o resnih pripravah za sklenitev miru med Veliko Britanijo na eni in Nemčijo in Italijo na drugi strani. Po pisanju >New-york Timesa« se zdi, da sovjetski premiki proti Balkanu pospešujejo te priprave.
Italijansko vojno poročilo
Nekje v Italiji, 28. julija. A A. Štefani: Sporočilo št. 17 glavnega štaba italijanske oborožene sile:
Naše letalstvo je izvedlo uspešne in močne akcije v severni in vzhodni italijanski Afriki. Uspešno so bile bombardirane angleške motorizirane kolone in zbirališča sovražnih Čet. Eno britansko letalo je bilo prisiljeno spustiti se v As-marl. Posadka je ujeta. Pri Asabu je bilo zbito sovražno letalo, dve drugi letali pa sta bili resno poškodovani.
Genova. 28. junija. A A Štefani: Italijanski in tuji časnikarji so imeli priložnost prepričati se o škodi, katero so britanska letala povzročila v Genovi. Lahko so ugotovili, da niti on vojaški objekt ni bil zadet in da gmotna škoda ni velika ter da so bile prizadete edino zasebne zgradbe.
Japonska in njene zahteve
Tokio, 28. junija. AA. Štefani: »Niči Niči« poroča, da bo japonsko zunanje ministrstvo izdalo še danes sledeče sporočilo:
1.	Nemško-italijanske zmage so ustvarile nov red, zaradi tega je treba revidirati vprašanje statusa quo.
2.	Japonska ima iste cilje kakor Italijo in Nemčijo in bo japonsko vlada zavzela isto sto-lišče, kar se tiče pravične razdelitve surovin.
3.	Kar »e tiče vprašanja skrajnega Vzhoda in jugozahodnega dela Tihega oceana, smatra Juponsko, da ne more v to del pustiti nobenega tujega vpliva. Japonsko je v največji meri zainteresirana na vseh vprašanjih, ki se tičejo reda v Vzhodni Aziji.
Tiennn, 28. junija. AA. Reuter: Med japonskimi oblastmi in predstavniki britanske oblasti v Tiencinu je bilo sklenjeno soglasje glede vzdrževanja reda. Po tem sporazumu bodo britanski in japonski jioliraji Izjemoma opravljali službo.
Tokio, 28. junija. Japonske čete operijajo dalje na meji med angleško kolonijo Hnnkongom in južnim Kitajskem. Danes so zasedle najvzhod-nejšo točko polotoka, na katerem leži Honkong.
Welkee bo kandidiral proti Rooseveltu
Filadeljija, 28. junija. AA. Reuter: Ko komentirajo izvolitev Welkeeja za kandidata republikansko stranke, poudarjajo ameriški politični krogi veliko popularnost, katero ta mož uživa, in pravijo, da je Welkee edini kandidat, ki bi mogel premagati Roosevelto v primeru, če bi to proglasil svojo tretjo kandidaturo. V primeru, če Roosevelt ne bi postavil svoje kandidature, pa riški politični krogi mislijo, da bo Welke< tovo pmagal.
Filadelfija, 28. junija. AA. Reuter: Pri drugem glasovanju za predsedniškega kandidata republikanske stranke ni noben kandidat dobil potrebne večine. Po uradnih podatkih o drugem glasovanju je dobil Dewey 338 glasov, Taft 203 glasove, Welkee 171 glasov, Vanderberg 73 glasov, James pa 66 glasov. Bivši predsednik Združenih držav Iloover je deveti in je dobil 21 glasov.
tee go-
Promet med Jugoslavijo rn Italijo se le začel
Split, 28. junija, b. Včeraj je priplula v Met-kovič italijanska motorna ladja »Marija Evando<, ki je natovorila les za Italijo. Prihod italijanske ladje je vzbudil v pomorskih krogih veliko zado-voljnost, ker je to prva italijanska ladja, ki je priplula v naše vode, odkar je Italija stopila v vojsko. To je znamenje, da se bo spet začel redni morski promet z Italijo. Ker je tudi jugoslovanski pamik »Galebt odplul v Italijo, se pričakuje, da se bo začela redna izmenjava dobrin.
Pred velikim letalskim
napadom na Anglijo
London, 28. junija, t. Reuter: Notranje ministrstvo je danes opozorilo vse prebivalstvo, da je nocoj pričakovati velikega sovražnega letalskega napada na Anglijo. Ministrstvo opozarja vse prebivalstvo, da naj bo to noč čimbolj previdno in da naj se drži tofno vseh predpisov o zaščiti pred letalskimi napadi.
Poročilo angleškega letalskega ministrstva
London, 28. junija, t. Reuter: Angleško letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala opravila zelo razsežne izvidniške polete nad Severnim morjem, Rokavskim prelivom, ob Skandinaviji in nad Nizozemsko. Letala so napadla mnogo sovražnih ladij.
Letalski oporišči v Helderju in Texelu sta bili bombardirani in bombnik znamke Heinkel je bil pri tem na tleh razbit. Pet naših letal se ni vrnil®.
Včeraj so naši bombniki opravljali svoje polete nad Francijo in globoko v Nemčijo tja do Hannovra. Tam so letalske bombe zažgale dvoje bencinskih skladišč. Dva naša bombnika se s tega poleta nista vrnila. Dva naša lovca se tudi nista vrnila z izvidniškega poleta nad Francijo.
Ponoči so naši bombniki napadli vojaške naprave na Danskem in nad Severno Nemčijo. Bombe so zažgale petrolejska skladišča v Nyborgu pri Kodanju.
Letalske tovarne v Weimarju in v Mecklen-burgu so bile hudo bombardirane. Zgorele so le-tarsko tovarne pri Deichhauseau. Duisburg je b«
zopet bombardiran. Prav tako je bila bombardirana municijska tovarna blizu Diisseldorta. Vsa naša letala so se s teh poletov srečno vrnila.
Nemška letala nad Anglijo
London, 28. junija. AA. Reuter: Nemška letala so letela nad jugovzhodnim delom Škotske in so vrgla štiri bombe, ki niso povzročile nobene škode. Nemška letala so letela nad severovzhodnim delom Anglije in so pri tem vrgla več deset zažigalnih bomb.
London, 28 junija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča: Tuja letala so to noč preletela obalo. Protiletalsko topništvo je streljalo.
London, 28. junija. AA. Reuter: Admiraliteta sporoča:
Naša podmornica »Tetra« je potopila ob južni norveški obali sovražno prevozno ladjo, natovor-jeno z 8000 tonami blaga. Dva torpeda sta ladjo zadela. V spremstvu ladje so bili štiri rušilci, ki so poskušali z napadom na podmornico. Toda podmornici se je posrečilo rešiti se.
Simla, 28. junija, t. Reuter: Uradno objavljajo, da je pristanišče v Bombaju začasno zaprto. Vsa druga pristanišča v Indiji so odprta za ves promet.
Madrid. 28. junija. A A. DNB: Windsorski vojvoda je dobil včeraj v času svojega fiotovanja po Portugalski dovoljenje, da lahko podaljša svoje bivanje v Španiji. Vojvoda se je takoj nato vrnil v Madrid, kjer bo ostal še nekaj dni.
Madrid, 28. jun. AA. Reuter: General Jague je bil odstavljen z mesta letalskega ministra. Na njegovo mesto ie prišei general V laon.
GMp&doKitvO
Naša zunanja trgovina v maju
Po statističnih podatkih Glavnega ravnateljstva carin jo znašal naš uvoz meseca maja letos 143.554 ton (aprila 149.55-1, maja 1939 08.360 ton) za 5C0.9 (t>41 84, oz: 424,1) milij. din.
Izvoz pa je znašal maja letos 355.2C0 (aprila 1940 370.94«, maja 1939 33.097) ton za vrednost 742.7 (G93.2, oz. 466.5) milij. din.
Glavni predmeti našega uvoza so bili naslednji (v oklepajih podatki za april): surov bombaž 934 (2.514) ton zu 15.0 (40.9) milij. din, bombažna preja 388 (1,04?). ton za 10.2 (39.55) milij. din, bombažne tkanine 290 (424) ton za 24 9 (30.3) milij. din, ovčja volna 359 (330) ton za 15.7 (14.74) milij. din, volnena preja 57 (50) ton za 6.25 (5.9) milij. din, volnene tkanine 80 (118) ton za 14.85 (21.47) milij. din, svileno predivo 824 (411) ton za 16.9 (20.74) milij. din, razni izdelki iz železa 1.390 (3.057) ton zn 27.4 (37.8) milij. din, nafta 25.649 (13.564) ton za 45.9 (28.54) milij. din, kava 510 (010) ton za 6.47 (6.8) milij. din, premog 68.082 (79.286) ton za 80.2 (32.H6) milij. din, stroji, orodje in aparati 2.719 (2.243) ton za 48.2 (47.2), elektrotehnični predmeti 830 (1.032) ton za 19.3 (27.36) milij. din, prevozna sredstva 542 (607) ton za 21.75 (15.14) milij. din.
Izvažali pa smo največ naslednje predmete v maju (v oklepajih podatki za april 1940): pšenica 9.911 (12.975) ton za 22.2 (27.1) milij. din, suhe češplje 4.362 (3.456) ton za 15.9 (13.9) milij. din, tobak 2.143 (142) ton za 80.95 (5.6), konoplja 1.298 (1.754) ton za 33.6 (45.9) milij. din, konji 2936 (5257) glav za 12.9 (17.5) milij. din, prušiči 5992 (2223) glav za 11.0 (4.1) milij. din, sveže meso 1.310 (2.480) ton za 22.3 (39.4) milij. din, izdelki iz mesa 370 (597) ton za 10.2 (15.4) milij. din, svinjska mast 980 (581) ton za 20.4 (11.6) milij., jajca 2.922 (3.187) ton za 33.1 (38.74) milij. din, drva 18.832 (30.665) ton za 4.7 (7.0) milij. din, stavbni les 129.597 (139.481) ton za 162.36 (160.86) milij. din, oglje 1.477 (1.178) ton za 1.1 (0.9) milij.,
cement 13.318 (27.278) ton za 4.27 (8.15) milij-baker 7.949 (4.251) ton za 139.0 (84.00) milij. din, razne rudo 136.131 (112.567) tou za 36.4 (35.7) milijonov dinarjev.
Veliko povečanje izvoza jo torej pripisovali predvsem znatno višjemu izvozu tobaka in bakra, katerega smo izvozili skoraj še enkrat toliko kot aprila meseca.
NaŠ uvoz meseca maja je prihajal v glavnem iz- naslednjih držav (v milij. din, v oklepajih podatki za april 1940):
Nomčija 219.7 (304.3), Italija 66.8 (114.8), Romunija 45.0 (14.3), Severna Amerika 29.2 (47.7), Anglija 25.3 (22.0), protektoral 25.1 (21.5), Argentina 20.3 (IGO), Madžarska 19.1 (22.7), nizozemska Indija 11.8 (2.1), Švica 11.3 (5.9), Brazilija 6.96 (6.96).
Izvažali pa smo največ v naslednje državo mescca maja: Nemčija 205.0 (170.7), Francija 172.3 (113.5), llalija 90.54 (104.7), Madžarska 53.57 (40.4), protektorat 48.67 (50.3), Anglija 25 55 (38.8), Španija 23.0 (23.2), Švica 20.2 (17.8), Slovaška 17.9 (7.7) Albanija 8.1 (9.6).
Skupno je znašal naš uvoz v prvih 5 mesecih letos 552.716 (lani v prvih 5 mesecih 496.514) ton v skupni vrednosti 2 615.3 (2.099.6) milij. din. Tako jo naš uvoz po količini narastel za 11.82%, po vrednosti pa zaradi zvišanja cen na svetovnih tržiščih za 24.56%.
Nadalje je znašal naš Izvoz v prvih 5 mesecih letos 1.571.593 ton (lani 1.340.008) ton v vrednosti 3.283.8 (1.981.8) milij. din. Tako je letos v primeri z lanskim letom količina izvoza narasla za 17.28, vrednost pa za 65.74%.
Trgovinska bilanca izkazuje v maju letos aktivnost za 181.8 milij. din, aprila je znašala aktivnost 51.3, lani maja pa 22.5 milij. din. Skupno je bila trgovinska bilanca v prvih 5 mesecih letos aktivna za 668.5 milij. din, dočim je znašala lani aktivnost v prvih 5 mesecih 118.8 milij. din.
Sporočilo osrednjega urada za nadzorstvo nad cenam)
Osredn ji urad za nadzorstvo nad cenami v Belgradu s|>oroča: Z zadnjo uredbo o kontroli zalog blaga so bili postavljeni pod nadzorstvo glede cen še nekateri predmeti. Zaradi tega ne smejo po predpisih uredbe o nadzorstvu nad cenami uvozniki, trgovci na veliko in produ-centi (predelovalci) prodajati teh predmetov v
notranjem prometu po višjih cenah kot so jih
frodajali ob uveljavljen ju uredbe t. j. dne 14. ebruarja 1940, če nimajo za to odobritve pri-
stojne oblasti (ozemeljsko pristojne banske uprave, odn. uprave mesta Belgrada).
Poleg tega se mora ob vsaki prodaji v državi producentom (predelovalcem) in trgovcem v svrho predelave, odn. nadaljne prodaje izdati obvezno račun po prodajalcu. Ravno tako so producenti (predelovalci) in veletrgovci s kontroliranimi predmeti dolžni legitimiranim organom nadzorstva dovoliti pristop v svoje poslovne prostore in jim na njih zahtevo dati vfKigled v poslovne knjige in korespondenco in sploh vsa |>otrebnn obvestila o poslovanju s kontroliranimi predmeti. Kontrolni organi imajo pravico ugotoviti tudi količine odnosnega blaga, s katerim producenti ua veliko razpolagajo.
Vsi oni uvozniki, trgovci na debelo in producenti (predelovalci), ki se ne bi držali ia-vedenih predpisov, !xxlo kaznovani v vele-prodaji z zaporom do 6 mesecev in denarno kaznijo do 50.000 din, v mali prodaji pa z zaporom do 30 dni in kaznijo do 5000 din.
Prijavo lahko pošlje vsakdo in sicer prvostopni upravni oblasti (okrajnemu načelstvu, odn. mestnemu poglavarstvu).
— Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatenice urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje debro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče votle.
Ogi. reg. S. br. 30474/35.
Oradba železobetonskega mostu čez Bistrico pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Za 9. julij 1940 je razpisana prva licitacija za gradbo železo-belon-skega mostu čez Bistrico pri Sv. Petru, pod Sv. gorami. Proračunska vsota 271.693.40 din. Novost
v licitacijskih pogojih je le-ta, da mora podietnik podpisati izjavo, da l>o zaposlil v prvi vrsti le. nc-zajx>slene delavce iz občino Sv. Peter, odn. jih izbral iz kadra, ki jih ima na razpolago režijski odbor za preložitev klanca Skopečno pri Sv. Petru pod Sv. gorami.
Dodatki na maksimalne cene železa. V zvezi
z odredbo o maksimiranju cen šibkastega, betonskega in fazonskega železa je urad za kontrolo cen predpisal naslednje doplačilo na osnovne cene: 1. na osnovno ceno, ki znaša v Belgradu 4.90, Nišu 4.98, Skoplju 4.90, Novem Sadu 4.93, Sarajevu 4.90, Rotorju 4.93, Ljubljani 4.90, Celju 4.90 in Mariboru 4.92 din za kg v trgovini na veliko ali direktni postaji producenta detajlistu brez ozira na prodano količino se lahko doda največ 0.78 din za vsa doplačila brez razlike za naslednje profile: 1. šibkasto železo; okroglo, četrtinsko, plosnato in tračnice za kolesa; 2. betonsko železo; 3. fasonirano železo; vogalno enakih in neenakih krakov, segemtno in fasonirano za ključavnice. Ti dodatki na osnovne cene v treovini na veliko ali pri direktni prodaji producenta detajlistu morejo pri naslednjih profilih znašali največ 1.18 din za kilogram: jx>1okroglo železo, trakasto železo nad 2 111111 (normalno in specijalno), jeklo za letve in okove za vrata, obročno (Nil), klinasto, bandažno in psemogelno jeklo. Tem na ta način določenim cenam se lahko dodajo skupni davek in lokalnej dajatve izven gornjih središč še tudi znesek, prevoznih stroškov iz najbližjega središča do kuj>čeve postaje.
Cene zdravilnih zelišč za izvoz v Nemčijo. —
Ravnateljstvo za zunanjo trgovino sporoča, da ga je obvestil njegov delegat v Berlinu, da so nemške pristojne oblasti odredile naslednjo ceno za posamezne vrste zdravilnih zelišč: z roko trgan in pravilno posušen kamilični cvet 200—230 mark, črni lipov cvet 180—210, beli lipov cvet 125—135 mark, malinovo listje 50, list gozdne jagode, vrtne jagode list 45 mark za 100 kg franko jugoslovanskonem-ška meja.
Fakturiranje v blagovnem prometu z Nemčijo.
Na zadnjem sestanku jugoslovansko-nemškega vladnega gospodarskega odbora je bila dosežena soglasnost, da se fakturira v jugoslovansko-nemškem blagovnem prometu v glavnem v nemških markah in sicer za blago, ki se izvaža iz našs države ter blago, ki se uvaža iz Nemčije V našo državo. V zvezi s tem obvešča devizno ravnateljstvo domače uvoznike blaga iz Nemčije, da morajo za blago, ki je fakturirano v dinarjih, predhodno si nabaviti odobritev deviznega ravnateljstva glede načina, kako bodo plačali posamezne dinarske fakture. Samo one dinarske fakture, za katere bodo nabavljene odobritve deviznega ravnateljstva, se lahko plačajo s polaganjem dinarskega zneska na dinarski račun Nemške obračunske blagajne pri Narodni banki. V vseh ostalih primerih pa se dinarske fakture lahko plačujejo samo z nakupom nemških mark v zasebnem klirihgu na borzi.
Dobave: Gradbeni oddelek ravnateljstva drž. železnic y Ljubljani sprejema do 5. julija ponudbe za dobavo vijakov za natezne ploščice.
Stab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 15. julija ponudbe za dobavo 500 m modrega platna za knjigoveze.
.Ravnateljstvo drž. rudnika v Velenju sprejema do 15. julija ponudbe za dobavo rednciranih ventilov in veznih členov za dvigalo.
Lulia Ulritn, Viktor de Koara
iu Hdnrlch George v izvrstni in zabavni komediji
Himna požrtvovalne ljubezni, ki je vedno pripravljena na največje žrtve I
Tebi na ljubo
Film, ki bo navdušil vse gledalce
in oboževatelje mlade filmske umetnice Luise Ulrichove
Predstava danes in jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri Premiera danes! Kino Sloga tel. 27-30
Krasen pevski Iilm čarobnega petia in lepih melodij ter izredno močne in napete vsebine
KINO UNION tel. 22-21
Predslave danes
OGNJENA ZEMLJA
cene) ter ob 15., 17., 19, in 21. uri
(Tarr* a« reu)
TITp SCHIPA
slavni ilaljanski tenorist In francoska umetnica, lepotica Mireille Balln
ISA MIRANDA
hotel mmrni
Originalni zbor Donskih koza kov. KINO MATICA tel. 21-24
Deianje se odigrava v vrtincu Evropske špijonaže. Ljubavna drama lepe Poljakinje in avstrijskega huzarskega oficirja.
Danes in jutri ob 10-30, 15., 17., 19. in 21. uri
K528
Učinek nemških bomb.
Pred uvedbo kontrole uvoza iz neklirinških držav. Iz Belgrada poročajo, da se merodajni faktorji bavijo z mislijo uvesti splošno kontrolo uvoza iz neklirinških držav. Kontrola naj bi bila ravno tako izvajana kot pri uvozu iz neklirinških držav.
Dobave pšenice in koruze drž. ustanovam. —
Priv. izvozna družba je izdala naslednje pojasnilo: V zvezi z uredbo o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze se sporoča, da lahko lastniki blaga, ki so po predpisih zavezani prijaviti zaloge družbi in jih dati na razpolago zaradi izkoristvene prvenstvene odkupne pravice, tovorijo blago brez posebnega dovoljenja Priv. izvozne družbe vse količine, ki so jih zaključili do dneva uveljavljenja uredbe, pa jih odpremljajo na naslov državnih in samoupravnih oblastev.
Grki zahtevajo zopet kliring. Iz Belgrada poročajo, da se je grška vlada obrnila na našo vlado s predlogom, da se ponovno začno trgovinska pogajanja. Grčija želi namreč ukinitev plačevanja z devizami, kakor je bilo to nedavno uvedeno, in da se vrnemo nazaj na stari klirinški sistem.
Iz hrvatskega trgovinskega registra. Pri Znanstvenem zavodu prof. dr. F. Brftsslerja v Zagrebu je izbrisan član ravnateljstva Milrath Ilugo, vpisan pa Doič Hugo. — Pri mednarodni banki v Zagrebu so bili izbrisani člani uprave: dr. Walter Ren-di, Oton Sik, Oton Polak in Vladimir Pexidr-Sri-Ča. vpisani pa: Pavle dr. Ostovič. dr. Vjekoslav Fleischer, Josip Kuner; Oton Polak in Vladimir Pexidr-Sriča pa sta bila vpisana za ravnatelja za* voda. — Pri Slobodni plovbi Topič na Sušaku je bil vpisan član uprave dr. Branko Krnic.
Povišanje izplačil pri Jugoslovanski banki v Zagrebu. Počenši s 1. julijem začne izplačevati Jugoslovanska banka poleg obresti za 1. polletje 1940 tudi naslednje kvote, ki so zvišane napram dosedanjim: na vložne knjižice, ki dne 7. februarja 1935 niso bile višje kot 40.000 din (dosedaj 30.000 din), na stare knjižice od 40.000 do 45.000 din nadaljnih 15%, na stare knjižice od 45.000 do 50.000 din nadaljnih 10% (kot doslej), na stare knjižice od 50.000 do 100.000 nadaljnih 5% ([kot doslej);'flii. stare vloge v tekoCe.m računu od 10&O0O do 250,000 din se plača nadaljnih. 10% (doslej 5%).	i
Maksimiranje cen parafina na Hrvatskem. .Banov i na Hrvatska je odremla za svoje pMroČjČ" maksimalne cene parafina in sicer 18.60 din za 1 kg ocarinjen postavno skladišče Zagreb in sicer za prodaje nad 5000 kg, 19.10 din za prodajo od 1000 do 5.000 kg in 19.60 za prodaje od 1 do 1000 kg. V teh cenah je že vračunan zaslužek uvoznika odn. posrednika, odn. trgovcev, tako da se za vagonske, polvagonske ali detajlne prodaje na področju banovine Hrvatske lahko določenim cenam postavno skladišče Zagreb morejo dodati le še efektivni prevozni stroški in ostali efektivni izdatki na javne dajatve ali takse.
Nova delniška družba. Minister trgovine in industrije je dovolil ustanovitev delniške družbe »Jugoslovanska azbestna rudarska družba« s sedežem v Belgradu. Glavnica znaša 1.5 milij. din. Ustanovni občni zbor 9. junija 1940.
Jugočeška, jugoslovanskočeška tekstilna industrija, Kranj. Lansko leto )e bila viiina glavnice povečana od 20 do 40 milij. din, nadalje so lani narasle rezerve in skladi od 9.25 na 18.3 milij. din, dočim so se upniki zmanjšali od 92.9 na 52.9 milij. dinarjev. Med aktivi so investicije narasle od 28.4 na 30.45, zaloge so se zmanjšale od 50.9 na 48.6, nadalje dolžniki od 17.7 na 8.8, dočim je gotovina z efekti in naložbami v bankah narasla od 26.55 na 33.3 milij. din. Brutodonos brez prenosa se je povečal od 25.46 na 30.9, čisti dobiček brez prenosa pa je narastel od 2.1 na 9.96 milij. din.
Nova delniška družba. V Belgradu je bila vpisana v trgovinski register družba »Radjevina« z glavnico 1 milij. din, ki je razdeljena na 4000 delnic po 250 din imenske vrednosti. Družba se bo bavila z rudarskimi posli. V upravni odbor so bili izvoljeni: Milorad A. Bogadnovič, Blagoje S. Ilič, Todor P. Todorovič in Dragič Zarič.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Svctelj Marije, posestnice v Ljubljani, Bohoričeva ulica 9, narok za sklepanje poravnave 30. julija, rok za oglasitev do 15. julija.
Madžarski izvoz sadja in zelenjave. Med Nemčijo in Madžarsko je bilo te dni dogovorjeno, da bo Nemčija prevzela leta 1940 za 15.1 milij. mark madžarskega sadja in zelenjave, kar je skoraj ves pričakovani presežek letošnje letine. Od skupnega kontingenta bo odpadlo na zgodnjo zelenjavo 8.25 milij. mark. Tudi protektorat bo povečal svoje nakupe na Madžarskem.
begluške obveznice 72, dalm. agrarji 67—68, 4% severni agrarji 47.50—49.50, 6% iumske obveznice 66 denar, 8% Blerovo posojilo 92—95, 7% Blerovo posojilo 90 denar, 7% stab. posojilo 90 denar. — Delnice: Trboveljska 280—285 (280), Gutmann 95 denar, Sladk. tov. Osijek 230 blago, Osj. livarna 165 blago, Isis 32 denar, Oceania 650 blago, Jadr. plovba 400 denar.
Gene živine In kmetijskih pridelkov
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani (mesto) dne 10. junija t. 1. Voli I. vrste 8 din, II. vrste 7.50—8 din, 111. vrste 7 din; telice I. vrste 8 din, II. vrsle 7.50—8 din, 111. vrste 7 din; krave I. vrste 7—7.50 din, II. vrsto 5—5.50 din, III. vrste 5 din; teleta L vrste 8—9 din, II. vrste 8 din; prašiči, domači špeharji 10—11 din, sremski špeharji 11—11.50 din, pršutarji 10—10.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I vrste prednji del 14 din, zadnji del 16 din, II. vrste piednjl dol 12 din, zadnji del 14 din, III. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din; svinjina 16—19 din, slanina 18 do 21 din, svinjska mast 22—23 din, čisti med 20 do 22 din, goveje surove kože 11—14 din, telečje surove kože 20 din, sviniske Burove kože 4—6 din za 1 kg. — Pšenica 2.80—3 20 din, ječmen 2.35 do 2.70 din, rž 2.80—2.60 din, oves 2.40-2.80 din, koruza 2.45—2.80 din, fižol 5—7 din. krompir 2.50—3 din, seno 1—1.25 din, slama 0.60 din, jabolka I. vrste 16 din, II. vrste 12 din, III. vrste 10 din, pšenična moka 4.75—5 din, koruzna moka 3 din, ajdova moka 5—5.50 din za 1 kg. — Trda drva 140 din za kub. meter, jajca 0.80—1 din komad, mleko 2—2.50 din liter, čajno maslo 32—40 din kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 10—12 din liter, finejše sortirano vino v' gostilnah 14—16 din liter.
Gene kmetijskim pridelkom
Cene kmetijskim pridelkom v Mariboru dne 22. junija t. I. Pšenična moka bela 4—4.50 din, čran 3.40—3.75 din. govedina 10—16 din, teletina 14 din, svinjina 14—18 din, svinjska mast 20 —22 din. sveža •jslanina 16—20 din, prekajena slanina 19—25 din, '-fflBBjp 6—8 din, suh grah 12 din, leča 12—17 din, krompir 2.25—2.75 din, sladko seno 1—1.10 din za 1 kg. Sladko mleko 2—2.50 din liter, jajca 6—10 .dtoTaft 10 komadtjvs
Iz Bohinja
Človek bi rad poročal, da imamo v Bohinju lepo vreme, pa je bil letošnji junij tako muhast, kot da je april, če sonce prežene oblake z neba, se čez čas priplazijo drugi in trosijo dež, da ga je preveč polju in ljudem. Morda je bilo dvoje, troje dni v tem mesecu brez dežja, sicer pa ga je vsak dan na pretek.
Medtem ko so druga leta že v juniju prihajali stalni gostje, je letos še nedeljskih zelo malo. Hoteli ob jezeru imajo po enega ali dva stalna gosta, pa še ti obupano gledu jo v oblake in čakajo, kda j bo nebo toliko milostno, da bo razkazalo sončno lepoto Bohinja. Ljudje se
Dne 28. junija 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Hemtka marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 2.893.195 din, dočim v efektivih ni bilo prometa.
Zagreb — zasebi kliring;
Berlin 10 mark........14.70—14.90
Solun, KM) drahem.......40.5« blago
Curih. London 17.25, Newyork 442.50, Milan 22.40, Berlin 177, Stockholm 106.25.
Vrednostni papirji Volna žkoda:
v Zagrebu 425 denar
Zagreb. Držvni papirji: 7% invest. posojilo 94 blago, agrarji 49—50, vojna škoda 425 denar,
zaskrblieno sprašujejo, kako bo s sezijo, ko dotok letoviščarjev poleg vojne v zunanjem svetu preprečuje še klaverno vreme. Tudi šol-
skih izletov je bilo letos zelo malo, bile so samo štiri šolske skupine, pa še izmed teh je zadnja skoraj imela smolo. Ko je namreč avtobus vozil z zgornje doline navzdol po klancu, imenovanem Korita, se je za avtobusom oni zadnji del ceste, ki se združi s cesto Boh. Bistrica — Bled zrušil in sesul na s|>odaj ležečo navedeno cesto. Ruševine so pokrile skoraj vso cesto, vendar so jih takoj odstranili, da se promet sedaj neovirano vrši dalje. Porušeni ojior-ni zid podrte ceste bodo temeljito popravili, tako da se v bodoče ni več bati nesreče. Isti dan, t. j. v torek tega tedna, se je kuj čudna nezgoda pripetila nekemu kolesarju, ki je v družbi svojega tovariša potoval iz Štajerske v Bohinj. Brezskrbno in lagodno se je peljal na kolesu, ne da bi se držul za krmilo, nepričakovano mu odleti prvo kolo, ki so se mu odlomile vilice in kolesar se je brez vsake nezgode sesedel na cesto, kjer je obsedel, kot da bi mu kdo izpodmaknil stol.
V četrtek. 2". t. m. so odprli Skalaški dom na Voglu, odkoder je edinstven pogled na bohinjsko kotlino z jezerom in na vse Triglavsko pogorje. Kdor hoče zajeti le|x)to Bohinja z enim samim pogledom, naj gre na Vogel, kamor se od Sv, Janeza pride v dobrih dveh urah.
Kranj
Proslava na Vidov dan se je pričela kot običajno tudi letos s cerkvenim opravilom za padle junake ob 9. Žalne slovesnosti so se udeležili vsi državni in banovinski uradniki s svojimi predstojniki na čelu, dalje mestni župan s celokupnim občinskim odborom, zastopstvo vojske, žandarmerije in policije ter krajevna kulturna in prosvetna društva. — Ta dan je bil tudi slovesen zaključek šolskega leta na gimnaziji in meščanski šoli. Ob 8 je bila sv. maša, po sv. maši proslava in nalo razdelitev nagrad najboljšim učencem in učenkam. Po proslavi so razredniki razdelili spričevala.
Zaklonišča so pričeli z večjo vnemo graditi tudi v Kranju. Kranj je že po naravni legi zaradi svojih visokih sten, ki ga obdajajo, eno najbolj primernih mest za ceneno in praktično gradnjo zaklonišč. Mnogi hišni posestniki so zgradili zaklonišča v stene, na vrhu katerih stoii mesto. Večje zaklonišče ie zgradila elektrarna Majdič, v gradnji je tudi zaklonišče mestne občine in večje število zasebnih zaklonišč. Najbolj zadovoljni bi pač gotovo bili vsi. tudi graditelil zaklonišč, da ne bi bilo treba nikdar uporabljati teh zaklonišč, ampak bi služIla le za shrambe.
Nove tržnice za Ljubljano
Končno je mestna občina načela vprašanje, ki je bilo prav gotovo med vsemi problemi ljubljanskega mesta najbolj pereče. — Razpisana so težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krov-ska, mizarska in kamnoseška dela za zgradbo mesarskih tržnic ob Ljubljanici. Začetek za ureditev ljubljanskega glavnega živilskega trga je s tem storjen in lahko upamo, da bo v nekaj letih Ljubljana že imela sodobno preurejen ves glavni živilski trg.
Pogled na stebrišče, ki loči skupino tržnic. Tako bo stebrišče pri pogledu s Sempetrskega nasipa. Kakor vsa stavba, bo tudi stebrišče s te strani enonadstropno. Nasproti trgu bo stebrišče seveda pritlično in bo takšno, kakršna je na tej sliki zgornja polovica stebrišča.
Predstavitev trga nemogoča
Problem živilskega trga in tržnic v Ljubljani je posebno težaven. Ljubljana namreč v svojem osrčju nima več primernega prostora, na katerega bi mogli preseliti trg, če se s sedanjim ne bi zadovoljili. Proti selitvi tega bi pa verjetno protestirale vse gospodinje, ki so s sedanjo lego popolnoma zadovoljne. Prav tako ne bi bile zadovoljne z razdelitvijo glavnega trga na več manjših trgov za posamezne okraje, ker bi bila potem na teh trgih tudi izbira mnogo manjša. Tako je, hočeš nočeš, ostala za rešitev ljubljanskega tržnega vprašanja jjopolnoma določena naloga: ureditev in zgraditev tržnic na prostorih sedanjega trga
Težka naloga
Ljubljančani smo navajeni na naš živilski trg, na sadni trg na Pogačarjevem trgu in na dolgo vrsto mesarskih stojnic za semeniščem in ob nabrežju Ljubljanice. Tujec pa, ki pride v sicer lepo in sodobno urejeno Ljubljano, se kar zgrozi, ko vidi te najrazličnejše stojnice, ki nimajo ne lica, ne prave lege. Kako obupen je že samo pogled s sempetrskega nasipa na nasprotno obrežje Ljubljanice! Kuliso v ozadju tvori mogočni Ljubljanski grad na zelenem hribu, v katerega segajo obrisi velike in lepe stolnice. Še nekoliko niže se začenja zelenje starih kostanjev, pod katerimi na prvi pogled životari v srcu mesta obupna barakarska naselbina, ki jo loči od vode betonski zid reguliranega korita Ljubljanice. Za arhitekta, ki naj bi na tem mestu reševal ureditev ljubljanskega trga in pripadajočih tržnic, je prav s tem nastala težka, a tudi hvaležna naloga, postaviti n<pve tržnice tako in na fak naČiit, da' se bodo prilegale v lepo okolico, ki nosi Obeležje davnine, ne da bi pri tem zanemaril načela sodobne urbaniste, higijene in smotrenosti.
Pripravljeni načrt v odlični meri rešuje vse te zahteve in je brez dvoma za Ljubljano edinstvena rešitev. Tržnice, ki bodo postavljene ob Ljubljanici, ne bodo ie zadovoljile mesarjev in strank, ampak bodo tudi s svojo celoto v izredni meri povzdigovale lepolo starega središča mesta in hkrati popravile vsaj na svojem odseku neprijetni vtis, ki ga na slehernega napravlja brez usmiljenja zabetonirana struga Ljubljanice. Ko bodo nove tržnice postavljene, bo vse nabrežje od Kresije pa do Zmajskega mosta postalo harmonična enota, ki bo najlepši temelj razgibanemu ozadju.
Niz tržnic ob Ljubljanici
Nove tržnice bodo stale v dolgi črti od sedanjega Ferantovega paviljona pa do Zmajskega mo-
sta. Zidovi, ki bodo gledali proti Ljubljanici, bodo postavljeni kar na sedanje oporne zidove regulirane struge. Da pa pogled ne bi postal preveč enoličen, bodo tržnice postavljene v štirih skupinah. Prva skupina bo segala od Kresije navzdol in bo imela devet tržnic. Z naslednjo skupino, ki bo imela sedem tržnic, jo bo vezalo lepo stebrišče, zgrajeno v isti stavbni črti. S stebrišča se bo odpiral razgled s trga na Ljubljanico in na Šentfietr-sko nabrežje. Ta most bo zgrajen nekako nasproti oglu starega bogoslovja na Vodnikovem trgu in bo širok 2 metrov ter bo tudi nosil tržnice, med katerimi bo prehod samo za pešce. Tretjo in četrto skupino tržnic od novega mosta navzdol bo v sredi zopet oživljalo stebrišče. Zadnja skupina, ki bo imela prav tako sedem tržnic, se bo ob svojem koncu že naslanjala na Zmajski most. Vse tržnice bodo torej zgrajene v dveh skupinah. Zgornja skupina bo imela 16 tržnic in nekako v sredi stebrišče, spodnja skupina bo imela 14 tržnic in stebrišče v sredi. Med obema skupinama pa bo vodil čez Ljubljanico most s tržnicami
Na trg pritlične — na Ljubljanico enonadstropne tržnice
Ako gremo sedaj od Kresije mimo tržnic proti Zmajskemu mostu, lahko opazimo, da svet ni vodoraven in da razmeroma močno pada proti Vodnikovemu trgu ter se nato od bogoslovja spet pne navzgor proti Zmajskemu mostu. Nove tržnice bodo postavljene vse v skoraj vodovarni legi, tako da malenkostnega padca sploh ne bo opaziti. Zaradi tega bodo na nižjih mestih trga morali svet precej nasuti. Tržnice bodo na zunaj in znotraj vse enake. Niz tržnic bo seveda pritličen kljub temu, da bo njihova fasada, ki bo gledala na trg, visoka 6 m. Ker bodo tržnice postavljene prav ob bregu Ljubljanice, bo njihova fasada proti Ljubljanici mnogo višja. Merila bo 10.5 m, tako da bo napravljala vtis enonadstropne stavbe. Zgoraj bodo seveda pritlične tržnice, spodaj pa bodo kleti z okni na strugo Ljubljanice. Fasada, ki bo gledala

Veliko in malo v mestu na deželi vse hoče v obilni meri uživati čudovito sonce. Toda Vašo nrat navajeno kožo treba najprej zavarovati z N I V E O, ker tedaj bo ostala sveža, zdrava. Zato nikar ne pozabite okrep čati svojo kožo z N1VEO, preden greste iz hiše.
s>na
Notranjost tržnice
—...... """»r.	. »oouo, m w	. vuuiit: aiupnue v Kiei. i\iei oo nauvse primerna
na trg, bo pozivljena s stebri, ki bodo postavljeni 1 shramba, ki bo imela tudi vsaka svoje ločeno stra-
Vsaki izmed posameznih tržnic, ki bodo vse enake, pripada dolžina 6 m, vhod v vsako tržnico pa je v sredi velikega polkrožnega okna. Vsako okno bo široko 4 m, v sredi pa bo visoko 3 m. Prav tako bo imela vsaka tržnica tudi na nasprotnem zidu tak okus, da bo v tržnicah polno svetlobe. Tržnice bodo globoke po 5 m in bo njihov^ notranja razdelitev sledeča: pri vstopu bo stranka prišla pred veliko mizo, ki bo postavljena v vsej dolžini tržnice, stranke bodo tako ločene od prodajalcev. Za to mizo bosta lahko stregla kar po dva mesarja in bo na vsakega odpadlo skoraj po 3 m mize. Prehod v prostor za mesarja bo napravljen seveda v mizi, toda tako, da se bo dala miza zapreti z vraticami. Za svoje delo bodo imeli mesarji dovolj prostora, prav v ozadju pa bodo vodile stopnice v klet. Klet bo nadvse primerna
					
	□l P	__	□I	□	_
Takšna bo fasada tržnice proti strugi Ljubljanice. Je to seveda le skica, ki ponazoruje celotni vtis.
pred tržnicami in med vhodi v posamezne prodajalne. Ti stebri bodo nosili 2.5 m široko streho, tako da bo med tržničami in stebri nastal dva metra širok pokrit hodnik za pešce.
Zunanjost tržnic
Zgradba tržnic bo na zunaj v celotni izdelavi nadvse lična in okusna. Fasada, ki bo gledala na trg, bo približno od tal pa do višine 2.5 m obložena z lepo obdelanim rezanim kamnom. Napušč ravne strehe, ki bo prekrivala hodnik za pešce ob tržnicah, bo tudi razgiban tako, da bo poživljal celotni vtis zgradbe. Fasada, ki bo gledala proti Ljubljanici, bo v spodnji polovici vsa obiožena z rezanim kamnom. Posebno lepo bodo izdelani oboki nad kletnimi okni. Od oken tržnic samih navzgor pa bo zid izdelan v navadnem ometu. Ni treba posebej poudarjati, da bosta tudi stebrišči v lepi harmoniji s tržnicami. Tako tržnice kakor tudi stebrišča bodo bogato okrašeni z umetnim kamnom.
nišče. Ni treba še posebej poudarjati, da bo v vsaki tržnici vodovod, elektrika in telefon. Notranja izdelava tržnic bo kar najbolj premišljena, tako da bodo te mesarske tržnice pravi vzor ne samo či* :'stote,"ampa^-tudi praktičnosti.
Vsa ta dela brez mostu bodo veljala okrog milijonov dinarjev in ljubljanska občina bo gledala, da se graditev tržnic tako pospeši, da se bodo mogli mesarji vseliti v nove tržnice že za novo leto. Upajmo, da bo res ta kratki rok obveljal, saj bomo v tem primeru gotovo dosegli še poseben rekord, ki se ga bodo veselili ne samo mesarji, ampak tudi vsi Ljubljančani.
Takšne bodo tržnice s trga. Dobro je videti polkrožna okna z vrati kakor tudi stebrovje, ki nosi
napušč strehe nad hodnikom za pešce.
Pogled na sv. Petra in Pavla
Nicefor Kalist, eden izmed najstarejših cerkvenih življenjepiscev, piše o obeh prvakih apostolskega zbora: »Iz Petra in Pavla je sijalo nekaj božjega. Bila sta polna Sv. Duha in polna milosti božje, kadar so verniki pogledali prvega ali drugega izmed obeh, jim je že sam pogled vlil skrivnostno moč, da so sprejeli vero in poboljšali svoje življenje.«
Verjamemo, da je bilo tako; saj se to bere tudi o mnogih drugih svetnikih, zlasti onih, ki so bili posebno srčni in goreči za sveto Cerkev. Kaj drugega je pomenil in pokazal ta skrivnostni sij, kakor zaupanje v Kristusovo besedo: »Jaz ostanem z vami vse dni do konca sveta.« Kako bi nam bilo treba danes mož s takim zaupanjem!
Po svoji vrnitvi iz Rima je Škot Slomšek leta 1862 napisal svojim vernikom pismo, ki se jim je bralo prav za praznik sv. apostolov Petra in Pavla: »Klečal sem na grobovih sv. Petra in Pavla in veliko drugih svetili služabnikov božjih ter sem molil tudi za vas, naj bi vaša vera ne opešala in ne ugasnila med nami krščanska ljubezen, katero sta učila sv. Peter in Pavel... Za vas sem svetemu očetu dal besedo ter se zanašam, da ne bom na sramoti ostal. Samo .varujte se lažnivih prerokov", veli Kristus...«
Pač je moral tedaj Slomšku od veselja in svetega navdušenja sijati obraz, saj je komaj čakal, da se razodene, kar je napolnjevalo njegovo srce. Čisto naravno je po zgledu apostolov Slomškova bogoljubnost pronicala v vse njegovo bitje.
Kakor o Slomšku, poroča življenjepis (udi o apostolskem možu, linškem škotu Fr. Jožefu Rudi-gierju. Pol leta pred svojo smrtjo je še klečal na grobu sv. Petra v Rimu ter zase in za svoje prosil neustrašene in stanovitne ljubezni do Kristusove cerkve. kakor je Kristus ljubil svojo Cerkev, kakor sta jo ljubila sv. Peler in Pavel.
•Taki so bili slli/alw|M..!W8l,v;'bil upodobljen Kristus. Ako imajo otroci podobo staršev. ako so otrpci no tcksnih-in.iiuinih. lastnostih podobni roditeljem, bodimo tudi mi kristjani podobni Kristusu.
Kopalne obleke - (Ista volna - stare nizke (ena
ALOJZIJ POTRATO PREJ
JOS. KUNC A Co.
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA
Bled čaka na sezono
Bled, 28. junija.
Bled se je zopet prebudil v svoji lepoti. Bled kot vsa okolica je zopet v cvetju in zelenju, lepo Blejsko jezero zopet valovi. Z eno besedo: Bled je isti, kot je bil, narava ga je zopet obdarila z vsemi ^krasotami.
Vendar, kdor je bil navajen Bled videli druga leta ob koncu junija ali v začetku julija, to je v dneh, ko se je na Bledu začela glavna sezona, bo letos opazil, da se je le nekoliko spremenil. Ulic£ so letos še vse nekam prazne, hoteli in penzijoni so še bolj prazni, nekaj jih je še zaprtih kot pozimi, kavarne in zabavišča, ki dajejo Bledu tisto veselost velikega letovišča, so še zaprta in, kakor pravijo, se bodo odprla šele julija, dasi so bila druga leta že odprta pa tudi zasedena. Kopališča
+ Matiji Maiešiču
cvet na grob
Kako si moral vendar ravno ti, dobri mož, zapustiti nas tako mlad in tako nepričakovano! Nas: svojo ljubo družinico, sveje prijatelje in znance pa svoj loški okraj, ki te je v kratkem času tako vzljubil! Ti, ki si bil, kakršnih si želimo mnogo, pa jih je malo. Ti zgled krščanskega, resnično inteligentnega moža. Eden najboljših svoje vrste — brez dvoma. Po človeško sodeč govorimo in vzdihamo vsi: Kako ga je škodal Družini, okraju, narodu! Škoda!...
Jaz ga nisem osebno poznal prav do zadnjih tednov. Pač pa sem slišal o njem na Notranjskem v logaškem okraju, kako je dober. Na nedeljo sv. Trojice, ko smo blagoslav. Marijin kip na mestnem trgu, sem šele zvedel, da je on glavar v Loki. Ta je pri vas?! sem rekel. Srečna Loka! To je izvrsten mož! Tega pa moram iti pozdravit.
Drugo dopoldne je imel v uradu toliko strank, da nisem mogel priti na vrsto. Popoldne pa grem na njegovo stanovanje v Planinovo vilo v Vincar-jih. Žagal in sekal je drva. Pozdravil me je z veseljem kot starega znanca. (On je mene poznal, jaz njega ne, ker naravno mladi ljudje bolj poznajo stare, kakor pa narobe). In sedela sva skupaj dve uri. Gospa soproga mi je postregla s čajem; otro-čiči njegovi, danes sirotke, so tam okoli skakljali. Govorila sva o osebnih in javnih zadevah. Izpra-ševal sem ga natanko, kaj more storiti politična oblast za ljudsko moralo: oroti pijančevanju, pre-klinjevanju in vsakovrstni razuzdanosti. Kako ravna on, kako drugi. Rekel mi je, da na dovoli brez izjeme nobene gostilne — tudi če bi mu jo župnik priporočal, ker jih je že davno preveč. (Kako drugače pa delajo nekateri njegovih tovarišev; kakor n. pr. tisti, ki je v občini « 1000 dušami dovolil v teku enega leta tri nove gostilne. Ta je gotovo areoričan, da imamo v deželi pretepov in pobojev
premalo, da je treba to stvar malo pomnožiti! Taka slepota na mestu, ki ima skrbeti za red in miril)
Prvič sva bila skupaj, a popolnoma enega duha. In če duha, tudi srca. Ob slovesu me je povabil, naj ga še obiščem. In rekel sem sam pri sebj: Da, k temu pridem še, kadar bom v Loki! — In prišel sem na pogreb ...
Zakaj si moral torej ravno ti, dobri mož, nas zapustiti tako mlad in tako nepričakovano?!...
Nepričakovano! Nenadno je prišla bela žena ponj, — a ni ga našla nepripravljenega. Bil je inteligenten v najbolj pravem pomenu besede. Poznal je smisel življenja; vedel, zakaj smo na svetu. Dočim mnogim »inteligentom« te najpotrebnejše inteligence manjka. Menijo kako so inteligentni, ko tavajo kot božji volki po zemlji, ne vedoč, ne odkod, ne zakaj, ne kod, ne kam... Blagi pokojnik je vedel, zakaj živi in je temu primerno dosledno tudi živel. Vedel, da Bogu služiti, se pravi kraljevati. Vedel, da z Bogom občevati je za človeka največja čast. Vedel, da kdor se ponižuje pred Bogom, se dviga nad zemljo. Zato se ni sramoval molitve, je prejemal zakramente in bil prijatelj duhovnikov.
Povedal mi je, da se je njemu nasproti, ko je bil še mlad uradnik, neki uradni sluga zaničljivo izrazil, kakor da je nekaj manj vrednega, ker je tako cerkven; on, sluga, da je vzvišen nad take stvari! — Posmehnila 6va se oba domišljavosti neizobraženega naduteža. Sluga nad uradnikom — samo zato, ker je ta izobraženec cerkvenega duha, oni butec pa ne! Treba ti je samo Boga ignorirati in cerkev prezirati, pa si inteligent in »napreden«. Zelo poceni je taka inteligentnost in naprednost! Ni treba nič študirati, samo visoko nos nositi in prezirati, kar je božjega in cerkvenega in ljudskega, pa si »napreden« in »inteligenten«! Zelo poceni!
Blagi pokojnik je bil daleč od vsake nadutosti. Šola mu ni glave zmešala in srca pokvarila. Naš visoko inteligenten, plodovit in razborit pisa-
palj je bil preprost, ves domač; ni gledal ljudstva dol z viška, marveč živel z ljudstvom in za ljudstvo, ves zavzet za njega dobrobit.
In kako veselo in tolažljivo se sliši ob njegovi nenadni in neprevideni smrti to, da je bil še ,Zadnjo nedeljo na Brezjah pri spovedi in obhajilu! — Prej pa sem že slišal v domači vasi, na Suhi, kjer je sprva stanoval, da okrajni glavar moli doma z družino rožni venec. Nekaj nezaslišanega! A kako veselo in spodbudno za preproste verne ijudi, ko kaj takega slišijol — Pri mrtvaškem odru pa sem iz prvega vira zvedel, da so po smrti našli pri njem rožni venec v žepu. Dobra žena, ki je našla ta mali zaklad, je bila radostno začudena, da je pri takem kaj takega mogoče .. .
Ob drugi priliki bi se kak »inteligent« tudi posmehnil. Ob smrti pa, ki nam pokaže življenje
v vsej resnobi, ki vso nadutost stre in vso domišljavost razpiha v nič, se nam pa pokaže taka stvar v drugačni luči. Ali je imel pokojnik prav ali ne? Ali se je motil on — ali se molijo tisti, ki se temu posmehujejo?!
Ne, dragi pokojnik se ni uračunal, ko je računal s tem, da mu utegne prav priti, če take inštrumente s seboj nosi. Vodel je, da je cilj človeku in edina sreča končno le v Bogu »Zase si nas ustvaril, o Bog. in nepokojno je naše srce, fjokler ne počiva v tebi.« Te prelepe besede Avguštinove se je pokojnik zavedal. Saj je v svoji povesti »Škrlatno nebo« sam o sebi tako lepo preroško napovedal: »Ni hotel nikamur več, kakor med tisto najvišjo lepoto tam za škrlatnim nebom na zahodu.«
Gospod glavar! Kako te je škoda! Zakaj si moral ravno ti tako mlad in tako nenadno nas zapustiti?! Pa naj tvoj svetal zgled sveti slovenski inteligenci po poti življenja! Takih mož, takih uradnikov, takih resničnih intcligentov, vernih, preprosth, ljudskih potrebujemo.
Tebi pa dobro! Saj počivaš v Botfu. — »tisti najvišji lepoti tam za škrlatnim nebom na zapaau«.
I. Kalan-
tudi še čakajo kopalcev in Blejsko jezero, ki je bilo polno čolnov in ladjic, je sedaj skoraj prazno; le če pride kaj romarjev in izletnikov, se vidi malo več prometa na jezeru. Lahko mirno rečemo, da Bled letos še zdaleka ni tisto, kakor druga leta. Tak je pač Bled letos, ko besni po Evropi ta strašna vojna, ki prinaša s seboj prav nič manj strašne posledice, ki jih lahko opazimo povsod. Te posledice se bodo prav občutno pokazale tudi pri nas. Sezona letos najbrž ne bo preveč prida, in Io bo imelo gotovo svoje posledice. Za Bled je znano, da je zelo zadolžen. Kavno sedaj je bilo objavljeno v časopisih, da imajo blejski hotelirji dolga za 29.5 milij. dinarjev, kar je bilo pač investirano v to, da se Bled res razvije v moderno letovišče. Poleg hotelirjev pa je še ogromno drugih: izvoščkov, taksijev, čolnarjev, tudi kmetov, ki žive v glavnem od tujcev in denarja, ki ga ti puste pri nas. To vse bo letos skoraj brez dohodkov. Vendar je še vedno upanje, da bo kaj gostov in da se bo Bled vsaj v začetku julija malo napolnil vsaj za dva glavna meseca sezone, t. j. za julij in avgust. Saj poročila iz Dobrne, Rogaške Slatine in drugih tujskopromet-nih krajev nam govore, da je še nekaj ljudi, ki gredo v letovišča oziroma zdravilišča.
Lelos bo seveda bolj malo tudi političnih in diplomatskih počitnic in bo s tem tudi gotovo manj diplomatov in ministrov prišlo na Bled, kar je pač dalo Bledu še posebno živahnost.
V drugem oziru pa se je Bled zopet malo polepšal in uredil in gre pravo pot naprej, da se počasi izgradi v lepo urejeno letovišče svetovnega glasu. Občina kot zasebniki so k temu mnogo pripomogli. Krasni občinski park ob jezeru in ob cesti, kjer je bilo prej Pongratzovo posestvo z vilo Zoro, se je letos še povečal in polepšal. S tem je Bled ogromno pridobil in je ta park prava privlačnost za goste. Asfaltirana cesta, ki je bila lani zgrajena ob jezeru, se je letos še podaljšala mimo Park bolela do kavarne Toplice. Tudi Park hotel sam je letos mnogo prenovljen tako od zunaj kakor znotraj in nudi precej lepši pogled. Najvažnejše pa je, da se je sedaj začelo z regulacijo ceste od bolela Toplice do hotela Petran. To je velike važnosti, ker sedanja cesta nikakor ni zmogla vsega prometa, kakršen je bil poleti na Bledu, in se je stalno bilo treba bati nesreč, ker so bile ceste tako zelo ozke. Sedaj se je že začelo z delom in upamo, da bomo drugo leto že imeli krasno asfaltirano cesto ob jezeru. Do sedaj so že podrte tri hiše, ki so bilo med jezerom in cesto in ki so bile najbolj napoti. To so vila Stuhlv, Sosnovka, Zirovčeva hiša na Mlincu in v kratkem pride proč tudi »Zmagat. Z odstranitvijo teh hiš bo sedaj cesta peljala precej naravnost, bo dovolj široka in kar je zelo važno, ob samem jezeru Z odstranitvijo teb hiš se je zopet odprl razgled na to lepo naše jezero. Torej ima vse to dvojno korist. Da se odstrani veliki ovinek pri Praprotnikovl vili, pa so zgradili skozi skalo Irp predor, kar bo ie'" 'et>«. .Us fes dodelano
tuMoce
Koledar
Sobota, 29. junija: Peter in Pavel, apostola.
Nedelja, 30. junija: 7. pobinkoštna nedelja. Spomin sv. Pavla.
Ponedeljek, L julija: Presveta Rešnja Kri. Teobald, puščavnik.
Torek. 2. julija: Obisk Marije Device. Marti-nijan, m učenec.
Jsebne novice
^Poročita se danes v škofijski kapeli v Ljubljani g, Prime Karti in gdč. Pogačnik Alice. Poročil jih bo prevzvišeni gospod knezo-škof dr. Gregorij Rožman. — Obilo sreče in božjega blagoslova.
= Poroka. Danes se poročita v kapeli cerkve sv. Jožefa g. Roman Rus in gdč. Minka Marin-k o, oba iz uglednih katoliških družin. Poročil ju bo g. p. Remec, D. J. Mladima ooročencema želimo obilo božjega blagoslova!
ŠTEDLJIV ' KVALITETMI AUTO
1000 I. jooocrn.
GL'. ZASTOPSTVO
; O.ŽUŽEK
IJUtltlANA TAVČAR JtVA ui 11
Hijaki in dijakinje!
Letošnji tabor Slovenske dijaške zveze do v dneh od 29. do 27. julija v Kamniku. V čistem planinskem zraku bo plavala naša pesem in v mogočne planine bo odmeval nai strumni korak. Nabavite si uniforme, pripravite se za taborne večere! Tudi s kolesi in peš v naše taborno mesto! Dekleta in fantje, nared! Pogumno, brez malodušja! Čas in zvezno vodstvo kličel
Dekliški dnevi
na Betnavi
Sestre, danes gremo na pot! Vse je pripravljeno. Naš praznik se začenja. Na veselo svidenje na Betnavi.
Povsod Boga po Mariji!
Slovo od Joška Prestrla
Radovljica, 27. junija.
Prelep pogrel) si imel, preteklo nedeljo, dragi Joško! Bil je bolj manifestacija Tvojih načel, kot žalna svečanost, Stotine prijateljev in znancev Ti je prišlo izkazat zadnjo čast. Ljub-ljansko Trnovo je prišlo s svojim prekrasnim praporom, zavedni kroparski, breški in radovljiški FO in KO s svojimi mladci so te s strumnim korakom in v krojih pospremili na božjo njivo, združeni pevski zbor Ti je občuteno zapel: Blagor, ki si v Gospodu zaspal in trije govorniki so Te blagrovali, ker si našel mir, za katerega se mi še bojimo. Joško, šel si pred nami pripravljen, naj pridemo kdaj tudi mi za Teboj pripravljeni. Spomin nate pa ohranimo svež in trajen. Odpočij se v Bogul
—	škofijsko druitvo za varstvo sirot bo imelo letošnji občni zbor dne 5. julija 1940 ob pol 5 popoldne v Karitativni pisarni v Ljubljani (Marijani-šče, Poljanska cesta 28) s sledečim sporedom: 1. Branje zapisnika občnega zbora z dne 9. junija 1939. 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Volitev vodstva in nadzorstva 5. Slučajnosti,
Ali ste že naroČili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Tečaj za duhovnike priredi Zveza fantovskih odsekov v sredo, 3. julija v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani. Začetek ob 9. Obravnaval se bo načrt za delo v prihodnjem letu. Poleg gg. duhovnih vodij, ki so prejeli posebna vabila, so na tečaj vabljeni tudi vsi drugi gospodje duhovniki ljubljanske škofije.
—	Katoliška akcija za učiteljice priredi v Lichtenthumu v dneh od 20 do 25. juliia 1940 dva tečaja in duhovne vaje, ki jih bo vodil preč. g. kan. Šimenc. Prvi tečaj bo 20. in 21. julija, duhovne vaje od 21. do 25. julija, na to bo drugi tečaj KA. K tečaju in duh. vajam so vabljene učiteljice, ki bi hotele delovati v smislu KA. Prvega ali drugega tečaja se lahko udeleže tudi učiteljice, ki bodo opravile učiteljske duhovne vaje v Lichtenthumu ali pri Uršulinkah. Pridite in prijavite se na ZKU, Ljubljana, Miklošičeva 17.
KRUPP
KVALITETNI TOVORNI AVTO
GL ZASTOPSTVO
O.ŽUŽEK
LJUBLJANA TAVČAR J EVA 11
— Zaključni izpit Enoletnega trgovskega tečaja s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, je
bil od 12. do 24. junija. Izpit so napravili: Bab-nik Josipina (z odi.j, Bačak Ladislav (z odi.), Bahuu Jože, Bajželj Pavel, Benkovič Jožefa, Bernard Emilija, Brvar Alojzija (z odi.), Cen-čič Ana, Čebulj Avgusta, černič Alojzija, De-bevec Anica, Delakorda Frančiška, Deinetro-vič Evgenija, Dobovšek Milena, Dremelj Antonija, Erjavec Nada, Fink Erna, GabrijelČič Anica, Gabrijel Zvonka, Godec Ivanka, Godi-na Marija, Goršič Olga, Germek Stanislav.1 Ilabicht Zdenka, Mren Ema, Hribal Lidija, Iskra Apolonija, Jakič Olga, Justin Stanka, jc-raša Stanislav, Ješe Jelena, j urin Olga, Kastelic Franc, Keržič Rafaela, Kreinžar Marta, Kroupa Franc, Kocjan Antonija, Kočevar Marija, Kogovšek Ana, Kiinig Eleonora, Lampič Slavka (z odi..), Lesar Cilka (z odi.), Levičar Alojzija, Maček Ana, Mute Ivana, Mejač Marija (z odi.). Miklošič Majda, Mejda Anica, Mencinger Mihael. Miklavčič Slavka, Ničman Cvetka, Novak Stanislava (z odi.), Nester Katarina, Oven Ivan, Pirman Drago. Pivk Majda, Polanc Božidar. Poličar Vida, Perdan Bogomiru, Piskar Viktorija, Rehar Marica, Resman Minka (z odi.), Ribič Marija, Rogel Vera, Riba I.arlo, Setnfkar' Silva, Stražar Janez, Stražar Rafaela, šuflaj Alma, Tomšič Irma, Trebse črk* tomir, Triller Zofija, (z odi.), Turnšek Anton, Urbani.ja Ferdinanda, Ulčar Malči, Vrhovnik Vina, Vrolih Jožica, Zadnikar Ivana, Zakotnik Matilda, Ziherl Mimica, Zorinan Marija, Zupan Matilda, Železnik Jože. Na 3 mesece je bilo odklonjenih 21 kandidatov(inj). — Prijave in
Ing. Prezliev M 0RTOM OLJ
prstek in tekollna zanesljivo pokončuje molje v vseh razvojnih oblikah.
Zahtevajte ga v drogerijah ln specer. trgovinah. Navodila in pojasnila daje fitopatolog poobl. agronom inž. Prezetj, Wolfova ulita 3, tel. 31 73. Ljubljana,
Pogreb Mafija Malešica v škofji Loki
Škofja Loka, 27. jun.
Danes je bil v Škofji Loki pogreb okrajnega glavarja in pisatelja Matija Malešica. Ne samo Skofjeločani, temveč ves okraj se je zbral po svojih predstavnikih in organizacijah, da se udeleži zadnje poti tako dobrega, vsesplošno priljubljenega in vestnega glavarja, kakor je bil pokojnik. Vsa Škofja Loka se je odela v žalost to dni, ko so zvonovi z vseli cerkva oznanjali smrt poglavarja vsega škofjeloškega okraja, ki je tako nagloma umrl za pisalno mizo v svojem uradu. Na dan pogreba se je že pred pelo uro zbralo na njegovem domu v Viličarjih mnogo občinstva, dočim so šolski otroci vseh mestnih šol od vrtca pa do meščanske šole in učiteljišča čakali na sprevod na glavnem trgu. Truplo je blagoslovil ob asistenci mestnih duhovnikov starološki dekan g. kanonik Mrak. Skoraj vsa duhovščina iz vsega okraja je prihitela na pogreb tako odličnega katoliškega moža, kakor tudi vsa samostanska družina iz kapucinskega samostana. Po blagoslovitvi je združeni pevski zbor loških pevcev pod vodstvom g. Mateka zapel poslovilno pesem, na kar se je začel sprevod proti farni cerkvi. Za križem so stopate številne skupine slovenskih fantov iz Loke, Stare Loke, Gorenje vasi in Selc z zastavami, nalo dekleta, zastopstvo škofjeloškega Sokola, katoliška prosvetna društva s svojimi zastavami iz Loke lil Železnikov, vsi župani okraja, zastopstvo JRZ, Slov. kat. akademskega starešinstva s predsednikom loškega pododbora dr. Hubadom, Kmečka zveza z dr. Kocija-noin, Jugoslov. strok, zveza, predstavniki lokalnih stanovskih in obrtnih združenj ter celotni mestni odbor z županom M. Ziherlom na čelu In častna čela vojakov planinskega polka. Krsto samo so spremljali slovenski fantje v krojih, vojaki in mestni cunftarji s svečami, kajti pokojni je takoj po svojem prihodu v Loko stopil v starodavni lončarski cunft, ki poleg drugih nadaljuje srednjeveško obrtno tradicijo. Za krsto je stopala užaloščena rodbina pokojnika, ga. vdova s štirimi malimi otroki, sorodniki pokojnika iz Bele Krajne. Za njimi je stopal predstavnik vse politične oblasti v Sioveniji g. ban dr. M. Natlačen s komandantom I. planinskega polka polkovnikom Kostičem, za njim načelnik notranjega oddelka dr. Hubad s podpolkovnikom Mantulo, ljubljanski župan dr. Adlešič, potem uradništvo banovine z dr. Bogatajem, načelnikom Ruehom, ing. Porento, večina ^'ovenskih okrajnih glavarjev, tako zlasti iz Črnomlja, kjer je bil pokojnik doma in Štajerske, kjer je služboval. Iz Maribora sta poleg okrajnega glavarja Šiške prišla senator dr. Schaubach in podžupan Zebot. Rojstno mesto so predstavllali poleg okrajnega glavarja tudi župan in dekan mesta Črnomlja in dr. Bano kot predsednik Društva
Belokranjčanov. Za njimi so stopali slovenski knjir ževniki na čelu z zastopniki Mohorjeve družbe pisateljem F. S. Finžgarjem in urednikom Mladike dr. Pogačnikom, nato predsednik Društva slov. književnikov in dolgoletni urednik Doina in sveta prof. Koblar ter drugi dominsvetovci dr. Joža Lo-vrenčič, Severin Šali in dr. Tine Debeljak. Za temi predstavniki so se uvrstili v spored najvišji predstavniki škofjeloškega uradništva z dr. Ustarjein, piedsednikom okrajnega sodišča, notarjem Sinkom, uradniki okrajnega glavarstva, mlekarske šole, predstavniki vseh uradov ter nato ostalo mestno občinstvo. Sprevod je krenil v farno cerkev k drugemu blagoslovu. Iz cerkve se je sprevod obrnil mirna Papeta pred okrajno glavarstvo, kjer se je v imenu okrajnega glavarstva in uradništva poslovil od svojega šefa podnačelnik g. F a j s z lepim govorom. V imenu škofjeloškega mesta in županov je govoril podžupan ban. svetnik g. Lovrft Planina z govorom, ki je resnično segel vseni
v srce. Šolska mladina ter ostale organizacije, ki so Čakale na sprevod na glavnem trgu, so se nato uvrstile v sprevod, ki se je razvil šele z Glavnega trga na pokopališče. Med sprevodom je vojaška godba I. planinskega polka pod vodstvom kapeta-na Smrekar.ja igrala žalostinke. šolska deca je s svojim učiteljstvom napravila pred pokopališčem prav do jame lep špalir. Posebno ginljiv je bil špalir otročičev iz uršulinskega otroškega vrtca, tovarišev majhnih otročičev pokojnika. Po končanih molitvah ob grobu se je od pokojnika najprej poslovil kaplan Golob v imenu Prosvetnega društva, nato pa od pokojnika kot pisatelja urednik Doma in sveta dr. Tine Debeljak. Zadnji pozdrav iz Bele Krajine in iz njegovega rojstnega mesta mu ie prinesel dekan g. Bitnar. Nato je Častna četa oddala salvo v počastitev pokojnika, rezervnega častnika in hrabrega branilca domovine, združeni pevski zbori pa so zapeli zadnjo pesem v slovo blagemu pokojniku. Venci, ki so jih nosili v sprevodu, so zagrnili prerano gomilo, nad katero so se sklonile zastave in so se od rajnega poslavljali zapuščeni svojci in številni prijatelji. Tako je škofja Lokn, mesto in okraj, dostojanstveno, kakor se spodobi za prvega glavarja tega okraja, ki je umrl v njenih zidovih, pa vendar Iskreno prisrčno in z vso ljubeznijo ter resnično žalostjo pospremila blagega svojega poglavarja in slovenskpga pisatelja, in ni bilo suho niti eno oko, ko so spuščali v grob tako globoko obžalovanega pokojnika. Molila je za njegov večni mir In pokoj, ki ga gotovo uživa pokojnik pri svojem Bogu. In to naj bo v tolažbo družini, tolažba, ki jo daje samo vera. In to je pokojnik Čuval kot največji zaklad Življenja in jo zapustil tudi svojim potomcem. Naj počiva v miru'
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
ZASTOPSTVO VSEH VRST
VVRTA
AKUMULATORJEV
PRI TVRDKI
A. GOREČ • fiebotltnika
pojasnila za vpis za prihodnje šolsko leto daje vodstvo zuvoda.
—	V počastitev spomina blagopokojne gospe Marije Malnarič je darovalo uradništvo Pokojninskega zavoda v korist Rdečega križa 275 din, — Iskrena hvala.
—Požar pri Grosuplju. Sredi poldneva je izbruhnil požar v kozolcu-dvojniku last posestnika Štupnika iz Spodnje Slivnice pri Grosuplju. Prihiteli so slivniški gasilci in nato še gasilci iz Gro-suplja, ki se jim je z velikim trudom posrečilo omejiti požar, da se ni razširil na sosednja poslopja, dočim je kozolec, v katerem je bilo že precej detelje in sena, zgorel do tal. Posestnik Štupnik ima veliko škodo, ker je menda zavarovan le za majhno vsoto,
—	Vlom v cerkev. Iz Špitaliča pri Motniku poročajo: V noči od 26. do 27. junija so zločinci « silo odprli zakristijska vrata, vlomili v tabernakelj-ska vratca in v nabiralnik. Zjutraj so ljudje našli v vodi cepin, sekiro, rovnico, žabco in tudi gnojne vile. Monštranco in ciborij so pustili, denarja pa so našli komaj nekaj dinarjev.
ZUNDAPP a žužek
KVALITETNI ; LJUBLJANA
MOTO CIKLI TAVČARJEVA 11 VSAK MODEL DOBITE TAKOJ.
— Ali že imate za vsakogar neobhodno potrebno knjigo »Protiletalska zaščita — pojasnila in obramba proti napadom iz zraka«? Ilustrirana knjiga stane 25 din, ki se dobi po vseh knjigarnah. Društva in uradi jo dobijo po ceni 20 din pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani,
Prvovrstne
čevlje
z garancijo prodale najugodneje
»TRI UM F«
Miklošičeva cesta štev. 12
Lelna roba po znižanih cenah
O rektftzfcijah in poškodbah
izvršenih o priliki zadnje svetovne vojne na do vojaštvu zasedenih ozemljih, pripadlih Jugoslaviji in Italiji.
Ko je v zadnji svetovni vojni ialijansko vojaštvo zasedlo nekaj ozemlja, pripadlega Jugoslaviji, je to vojaštvo tam rekviriralo in tudi povzročilo dotičnim prebivalcem nekaj škode, kakor se to v vojnih časih dogaja. Četudi je od tega preteklo že približno 20 let, je vendar potrebno o tem še sedaj pisati, ker še do sedaj nekateri prizadeti naši državljani niso dobili odplačil za te rekvizicije, oziroma odškodnin za škodo, povzročeno jim pri okupaciji vojaštva, navzlic tako imenovanemu St. Mar-garitskemu sporazumu od 23. oktobra 1922, sklenjenemu med Jugoslavijo in Italijo za poravnavo teh rekvizicij in odškodnin.
V tem sporazumu je določeno glede rekvizicij in poškodb, izvršenih po oblasteh ali vojaških četah Jugoslavije in Italije v teku zasedbe (okupacije) na ozemljih, pripadlih naj si bo Italiji ali Jugoslavjii, da imajo Jugoslovani proti Italiji in Italijani proti Jugoslaviji take pravice do plačila teh rekvizicij in odškodnin za te škode, kakršne imajo domačim. V kratkem povedano: Italija se je zavezala v tem sporazumu plačati našim državljanom tako, kakor plačuje svojim državljanom rekvizicije in škode, na-Ijene v teku okupacije po njenem vojaštvu ali
pravlje
njenin oblasteh našim državljanom.
Imenovani sporazum ima dalje še sledeč določbe:
Le tisti imajo pravico na plačilo teh rekvizicij in Škod, kar vse kratko imenujemo okupatorno škodo, ki so to prijavili do 1. maja 1922 oblasti v Jugoslaviji ali Italiji; škode in rekvizicije, napravljene na ozemljih, na katerih je vojaška okupacija še obstojala 1. maja 1922, pa je prijaviti v 45 dneh po nehanju okupacije.
Okupatorne škode, ki ob Času ,ko ie bil navedeni sporazum stopil v veljavo, še niso bile ugotovljene, je bilo ugotoviti po lokalni oblasti z intervencijo prizadete države, ki je dolžna plačati odškodnino, in sicer v treh mesecih in v krajih, ki niso bili še izpraznjeni od zasedenja, v 4 mesecih po nehanju zasedbe.
Pogojeno je končno v imenovanem sporazumu, da je likvidirali po pristojnih oblasteh zneske za ugotovljeno okupatorno škodo v treh mesecih, potem plačati v sledečem mesecu od dneva, ko je sporazum stopil v veljavo, ako je bila škoda do takrat ugotovljena, sicer pa od dneva ugotovitve škode.
Navzlic temu pa del okupatornih škod, ki so jih utrpeli naši državljani na ozemlju pripadlemu Italiji, še do danes ni plačan in deloma še niti likvidiran ni. Kdaj se bo to zgodilo, če ne sedaj?
Gotovo je nujno, da se ta zadeva končno reši sedaj, ko ie stopila Italija v vojno. Tudi hoče to urediti Italija, ki je ponudila plačati naši državi sporazumno globalno vsoto, ki sta jo določili obe državi, za še ne poravnano okupatorno škodo, in sicer potom kliringa, kar se pa zaradi pomislekov proti plačilu v kliringu do sedaj še ni izvršilo. Proti takemu plačilu bi pač ne moglo biti pomislekov sedaj, ko je naš klirinški račun proti Italiji postal pasiven in ko je skrajni čas, da se uredi ta zadeva, pri kateri so večinoma prizadeti Slovenci ob italijanski meji, ki čakajo na odškodnino za okupatorno škodo.	mp*
»Obisk« razpisuje literarne nagrade
Uredništvo in uprava ilustrirane revije »Obisk« sporočata cenjenim naročnikom, da se bo št 7, za kake trt dni zakasnila zaradi praznikov konec meseca in zaradi vpoklica tiskarniškega osebja na orožne vaje.
Uredništvo »Obiska« razpisuje v želji, da bi nudilo svojim naročnikom čim boljšo in čim zanimivejšo vsebino, nagrade za najboljio novelo ali črtico, najboljši potopis s slikami in najboljio fotografsko reportažo. Nagrade so naslednje:
Za najboljio novelo; 1. nagrado 700 din, 2. nagrado 300 din,
Za najboljši potopis s likami: 1. nagrado 700 dinarjev, 2. nagrado 300 din.
Za najboljio fotografsko reportažo: 1. nagrado 500 din, 2. nagrado 200 din.
Pogoji: zanimivost in izvirnost. Novela ali črtica sme obsegati največ 2 in pol strani čistega tiska v »Obisku«. Prednost pri ocenjevanju bodo imela dela z mnogo dejanja in dramatike, ker prihajajo tako bolj v poštev za ilustriranje z risbo, — Potopis sme obsegati največ 2 in pol strani čistega tiska. Priložene mu morajo biti vsaj tri fotografije ali risbe v zvezi z besedilom. Snov potopisa je lahko domača ali tuja Lahko je potopis tudi večji kakor je določeno zgoraj, da bi se nadaljeval v več številkah, vendar mora obsegati zaključene dele v gornjem obsegu, da bi bila v vsaki številki priobčena zaokrožena celota. — Fotografska reportaža mora obsegati najmanj lest med sabo povezanih slik o katerem koli domačem ali tujem dogodku, zanimivosti, osebnosti, delu, običaju itd. Prispevke je treba poslati uredništvu »Obiska«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna do 1. septembra 1940. O razdelitvi nagrad bo odločalo posebno razsodišče, čigar sestavo bomo objavili pozneje.
Rokopisi naj bodo v treh tipkanih izvodih, fotografije v kopijah ali povečavah oblike 13X18 centimetrov. Uredništvo si pridržuje pravico do objave vseh, tudi nenagrajenih prispevkov, za katere bo izplačan običajni honorar. Običajni honorar dobe tudi avtorji nagrajenih prispevkov (za besedilo in za slike). Razdelitev nagrad bo objavljena v oktobrski številki Obiska ter v dnevnikih »Slovencu« in »Slovenskem domu«.
Jjublj^^
Radio Ljubljana
Sobota, 29. junija. 9 Napovedi, poročila — 9.15 Verski govor (p. Vaierian Učak) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Petra — 10.30 Iz slovenskih krajev (plošče) — II Koncert vojaške godbe — 12.30 Objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 17 kmet. ura: Vzreja in nega mladih prašičev (g. ing Padar Jože) — 17.30 Kmečki trio in Fantje na vasi — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19,40 Objave — 20 Veselo rajanje (plošče) — 20 30 Operni spevi. Sodeluje koncertni pevec g. Ado Darian in Radijski orkester, Dirig. D.. M. Šjjan^p — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Cimermanov kvartet.
Nedelja, 30. junija: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Seslri Kregar pojeta narodne s spremlj. harmonike (A. Stanko) — 9 Napovedi, poročila — 9 15 Verski govor (g. prof. Filip Terčelj) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 10.30 Šopek slovenskih kesmic (plošče) — 11 Koncert francoske glasbe. Sodeluje g. prof. L. M. Škerjanc (klavir) in Radijski orkester. Dirigent D. M. Si-janec — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Zbor učencev orglarske šole — 14 Oddih pri VValdteuflu (plošče) — 17 Kmeta, ura: Stelja in gozd (g. ing. Mirko Sušteršie) — 17.30 Koncert lahke glasbe. Sodelujejo: Mladinski zbor s Trate, 14 letni Edo Prestor (harmonika) in Poljanski fantje (šramel) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Koncert opernih napevov. Sodelujejo: ga. Ivanka Ribičeva, g. Sve-tozar Banovec, člana ljubi j. opere In Radijski orkester. Dirigent D. M. Sijanec — 21.30 Vesel drobiž (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški dueti (gg. Vilko Skok, Ivan Kosi).
Ponedeljek, 1. julija: 7 00 Jutranji pozdrav — 7.03 Napovedi, j)oročila — 7.13 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12.00 Razigrani zvoki (plošče) — 12.30 Poročila, objave
—	13.00 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14.00 Poročila — 19.00 Napovedi, poročila — 19,20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20.10 Mesečni slovstveni pregled (g. prof, Fr. Vodnik) — 20.30 »Od zore rio mraka«.
—	Domač glasbeni spored. — Sodeluje: Radijski komorni zbor in Radijski orkester. Dirigent D. M. Sijanec — 2200 Napovedi, poročila — 22.15 Operni odlomki (plošče).
Drugi programi
Sobota, 29. junija: Belgrad: 20.40 Zab. konc.
—	Zagreb: Opera — Bratislava: 20 30 Pisan spored — Praga: 21,30 Iz Smetanovih del — Sofija: 20.40 Instrumentalni konc. — Beromiin-ster: 22 10 Orgelski konc. — Budlmpeštai 23.20 Ciganski ork. — Bukarešta: 20.20 Zabavna in plesna gl. — Rim-Bari: 22.25 Vok. konc. — Trst-Milan: 22 Izbrana gl, — Florenca: 20,45 Madame Butterfly opera — Sottens: 20.30 Narodne in vojaške pesmi.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18): 19.45 Poročila v slovenščini, YUF (19.69): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko, YUG (19.69): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
Naše dijaštvo
Kulturno-soclalni teden SKAD Zarje. Zaradi nestalnih splošnih razmer letošnje počitnice nameravanega tečaja ne bo. — Odbor.
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv, Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 4. julija v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob petih bo prva sv. maša, ob jkiI šesfih pridiga, ob Šestih sv maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vse častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo, da s v obil nem številu udeleže prihodnji četrtek evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi.
Lekarne
Xo?no službo imajo lekarne v soboto ln nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 8; mr. Kuralt, Oo-sposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded.. Cesta 29. okt. — V ponedeljek: mr. Leustek. Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12. In mr. Komolar, VIČ Tržaška cesta
L1UBD4N4
Vidov dan v Ljubljani
Vsako leto praznuje Ljubljana Vidovo, žalni dan srbskega naroda in po zedinjenju tudi spominski dan vseh Jugoslovanov. Že na predvečer je za-žarel ljubljanski grad v siju reflektorjev, v ranem jutru pa so vihrale zastave že z vseh hiš. Žalne službe božje pa so bile v stolnici, v pravoslavni in protestantski cerkvi.
Najbolj slovesna je bila pontifikalna sveta maša zadušnica v stolnici. V cerkvi je bil postavljen mogočen katafalk. Ko je pristopil k oltarju knezo-škof dr. Gregorij Rožman ob asistenci kanonikov dr. Klinarja, Volca, dr. Zupana in dr. Žerjava, je bila vsa razsežna stolnica nabito polna. Zbrali so se najodličnejši predstavniki oblasti in uradov ter ljubljanskega javnega življenja. Navzoči so bili g. ban. dr. Marko Natlačen, divizijski poveljnik general Dragoslav Stefanovič z generalom Jovom Ku-kavičičem, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič s podžupanom dr. Ravniharjem, rektor univerze dr. Matija Slavič, predsednik apelacije dr. Golia, upravnik policije dr. Hacin, poveljnik orožništva polkovnik Barle, direktorji in načelniki raznih državnih uradov in ustanov, načelniki banske uprave, občinski svetniki ter tukajšnji predstavniki tujih držav. V častnem številu je bil zastopan častniški zbor, dobrovoljci, Legija koroških borcev, Zveza bojevnikov, rezervni častniki in podčastniki, Gasilska zajednica ter zastopniki raznih kulturnih društev in korporacij ter številno občinstvo.
V pravoslavni cerkvi pa se je ob 11 pričelo žalno bogoslužje, pri katerem so bili navzoči divizijski poveljnik Dragoslav Stefanovič, podban dr. Majcen, podžupan dr. Ravnihar, številni častniki in člani pravoslavne cerkvene občine. Po vseh ljubljanskih šolah pa so bile dopoldne spominske slovesnosti, ki se jih je udeležila vsa mladina s svojimi vzgojitelji. Tako je Ljubljana počastila spomin junakov, padlih za krščanstvo vero in svobodo zlato.
Sardelna pasta »NEPTUN«
je na višku kvalitete
Proizvod največjih domačih tovarn sardin:
»NEPTUN« d. d. — Split
1 Celonočno češčenje presv. Zakramenta bo
v stolnici v noči na prvi petek julija (od 4. na 5. julij). Vsako uro od 9. zvečer do 4. zjutraj se bodo iz knjige »Večna molitev« opravljale molitve 14., 15. in Id. ure: Vera, upanje in ljubezen. Mo-litvenik je v cerkvi na razpolago. Vhod v stolnico v nočnih urah skozi stransko zakristijo. Vabimo vse ljubljanske može in mladeniče, da se udeleže te lepe spravne pobožnosti vsaj eno nočno uro. Predvsem se želi udeležba pri popolnočnih urah.
1 Izpričevala so bila razdeljena — sodba je izrečena. Včeraj so bile ob 8 in 9 za V6e šolske zavode v Ljubljani šolske maše, s katerih je pohitela mladina v učilnice k pravemu koncu šole. Le še razdelitev izpričeval je ločila mladež od počitnic iti zato ni težko razumeti nestrpnega pričakovanja, da bo končan še ta kratki epilog' minulega šolskega leta. Kratki so ti trenutki ob razdelitvi spričeval, toda ne ta vse. Marsikdo preživi v teh minutah vse šolsko leto, slaba vest mu nabrenka vse grehe končanega šolskega leta. Grehe, ki mu bodo najbrž popackali izpričevalo pa tudi počitnice. Marsikdo je bil tudi hudo razočaran, ni se izmazal kakor je računal drugega so zopet pritisnili, tretjemu pa napravili krivico, joj, tako gromozansko krivico, čeprav je nihče od njegovih tovarišev, ki ga poznajo, ne prizna. So pa krivice dobro zdravilo. Z njimi se namreč da obla-žiti jezna očetova roka, ki navadno ob prihodu domov krepko uveljavlja izrek, da šiba novo mašo poje. Slovesen je trenotek selitve izpričeval za vse, tudi za razrednika in učitelje. Za vse seveda ni vesel in zato je razumljivo, da je v vseh razredih med veselje kanilo precej grenkih solz. Pravijo, da so bile letos v vseh razredih solze na dnevnem redu, bilo je torej veliko razočaranja, bilo je torej veliko razočaranih src in mnogo stoka za počitnicami, ki so zgubile svoj blesk. Nekateri vzgojitelji, ki 60 se hoteli izogniti tej zadnji in brezuspešni žalosti mladine, so razdelili izpričevala z izvestji tako, da je vsak učenec, ko je dobil izvestje, moral takoj zapustiti razred, ne da bi pogledal izpričevalo. Šele na hodniku se je lahko prepričal, kaj mu je naklonila usoda. Marsikoga so pred vežo tudi že pričakovali starši, tako, da je bil poslednji obračun še bližji. Kakor čujemo posebnih rekordov ni bilo, menda je bilo največ »dvojk« v tistem spričevalu,, kjer jih je bilo »samo« devet.
Ob priliki najine zlate poroke sva prejela toliko iskrenih (astitk in izrazov prisrčnosti, da nama je nemogoče se vsakemu posebej zahvali'i. Zato se tem polom najlo-pleje zahvaljujeva vsem in vsakemu posebej z ieljo, da dobri Bog v polni meri uresniči vse kar so nama za najin družinski praznik lepega in bogatega izražala Vaša čustva.
Bog plačaj vsem/ Vekoslav in M/nka Trtnik.
1 Nov rekord se obeta ljubljanski bolnišnici. Včeraj popoldne ob 5 je zadnji bolnik, ki ga je letos sprejela ljubljanska splošna bolnišnica, dobil že številko 17.951. Če upoštevamo, da nas do konca prve polovice leta ločita še dva dneva, potem ni dvoma, da bo bolnišnica v prvem polletju sprejela več kakor 18.000 bolnikov. To da na leto nad 36.(XX) bolnikov, kar pomeni, da bo ljubljanska splošna bolnišnica letos zopet posekala svoj lastni rekord. Posebno zadnje čase je naval bolnikov na bolnišnico velikanski in bolnišnica sprejema pa dan povprečno po 120 bolnikov. Če bo to povprečno število ostalo še naprej, zna bolnišnica doseči letos celo 40.000 sprejetih bolnikov.
Zobozdravnik dr* Puher
ne ordinira do 18. avgusta
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joset« greniice.
1 Namesto venca na krsto blagopokojnega gospoda Karla Pollaka je darovala Vincencijevi konferenci sv. Jakoba v Ljubljani gospa Frančiška Pečan, Ljubljana, Zvonarska ul. 2, znesek 100 din. Bog obilo povrnil
1 Lep jubilej. Danes, na Petrovo, praznuje 85 letnico svojega rojstva skrbna mamica gospa Marija VVeidhauserjeva tam v prijetni in mirni hišici delavske kolonije na Galjevici. Bila je vedno poštena, krepka in zdrava žena ter dobra mati, ki je dala svojim otrokom pošteno in krščansko vzgojo. Rojena je bila v Smledniku kot hčerka gozdarja, ki je bil zaposlen v graščini grofov Lanthierijev. 17 letno dekle se je poročila z nad-gozdarjem Matijem Weidhauserjem. Živela sta prav srečno in zadovoljno. Gospa je prinesla božji blagoslov. Bilo je 7 otrok v zakonu, od teh štirje še žive. Gospa še vedno čita vse naše časopise, posebno »Slovenca« in se zanima kljub svoji sta-
dobra žena je in skrbi za svojo mater in ima
!>oleg sebe še svojo dobro sestrico Ivanko. Skromno bodo praznovali jubilej svoje dobre mamice Marije, ki je še vedno vedrega duha in ki zna ljudem pripovedovati mnoge zanimivosti iz starih časov. K 85 letnici ji želimo še mnogo zdravja, sreče in zadovoljnosti.
1 Kopalne obleke, kopalne plašče, kopalne brisače itd. nudi najceneje Gorifar, sv. Petra c.
1 Zahvala. Uprava »Dečjega doma kraljice Marije« v Ljubljani se zahvaljuje gojenkam III. in IV. jetnika drž. učiteljišča v Ljubljani za podarjeno perilo.
1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino
sta darovala v počastitev spomina blagopokojne gospe Fani dr. Papeževe soprog g. dr. Milan Papež, okrajni san. referent v pok., znesek 300 din, g. Zdenko Papež, kapetan fregate pa znesek 200 dinarjev. Blagima dobrotnikoma naših gluhonemih sirot iskrena hvala!
1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
MESEC lUUi - MESEC PRODAJE OSTANKOV
V najkrajšem času želimo prodati večjo količino lepih in uporabnih ostankov svile in pralnega blaga in smo zato znižali cene, kar je bilo najniže mogoče!
Naša znana bogata izbira krasnih svilenih in pralnih tkanin za poletne obleke Vam je neobvezno na ogled. — Pestrim, res lepim vzorcem blaga smo cene ponovno znižali.
MANUFAKTURA NIZKIH CEN IN DOBREGA BLAGA
BRATA VLAJ - Wolfova ulica 5
ro9ti za vse svetovne dogodke ter jih po svoje tolmači in razmotriva. Z globoko dušo visi na domačiji in skrbi, da bi bili še vsi živi sinovi in hčere srečni. Mnogo je doživela in tudi pretrpela. Njen sin Matija, velik prijatelj lova, je posestnik v Zeleni jami, drugi sin Karel je vjx>kojen orožnik v Zgornji Šiški, hčerki Julka in pa Ivanka prebivata na Galjevici. Ga. Julka, omožena Topo-lavšek, uživa skromno pokojnino po svojem možu.
f ,1 Popravni izpit. Učni tečaji za dijake in di-' jakinje srednjih in meščanskih šol, ki imajo popravne izpite, se prično 2. julija. V tečaju pouČu-j jejo profesorji z dolgoletno prakso. Pouk bo trikrat na teden po dve polni uri za vsak predmet. Pri I učencih, ki bodo obiskovali tečaj takoj v začetku, je uspeh zagotovljen. Vpisovanje bo 1. julija od 9. do 12. in od 14. do 17. pri gosp. Bombaču, služitelju ' na II. drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti.
Nekaj o modernem vojnem letalstvu
Francoski lovski trisedežnik »Potez 63«, ki spada prav za prav v razred aeroplanov za več svrh, ker služi tudi kot lahki bombnik in kot daljni izvidnik.
Lovska aviatika. Kot že v prvem delu uvo^ doma omenjeno, je lovska aviatika čisti defenzivni instrument, čeprav obstaja njegova naloga prvenstveno v napadu na nasprotnikove bombne formacije. Moderno lovsko letalstvo tvorijo trije tipi lovskega letala: lovski enosed, lovski dvosed in lovski trosed (večsed). Vsa lovska letala — brez ozira na formulo tipa — morajo imeti zelo veliko horizontalno brzino, da v vsakem primeru obdrže brzinsko prednost pred katerim koli drugim tipom vojnega letala. Prav tako je važna brzina vzpenjanja, kajti v kolikor razpoiaga kdo z večjo brzino vzpenjanja, v toliko ima večjo prednost pred nasprotnikom. Lovska letala morajo biti predvsem izredno gibčna in okretna, da morejo v zračni borbi manevrirati tako, kot to zahtevajo posamezni trenutki in okolnosti. Nesporno je solidna in močna oborožitev prvi predpogoj.
Lovski enosed. Večinoma so danes lovska letala še vedno enosedi. Oborožitev modernega lovca obstoja iz 2 do 4 (0) strojnic in celo 8 strojnic, kot je to primer pri znanih dveh angleških enosedih Hawkerju »Hurricane« in Vickers-Supermarineu »Spitfire«. Vse strojnice so postavljene paralelno s smerjo letenja in so vdelane v trup, v krilo ali pa pod krila. Pilot meri (cilja) na nasprotnika vedno s celim letalom, ker je orožje fiksno (trdno) vzdelano. Strojnice, ki delujejo skozi propelerjevo rotacijo, so sinhronizirane, to se pravi, da je strel dovoljen samo takrat, kadar je propelerjev krak odklonjen za 5 do 10 stopinj od strojničnega ustja.
Močna oborožitev bombnikov, ki je — kakor že omenjeno v poglavju o bombni aviatiki — postavljena tako, da ni v nobeni smeri mrtvih oglov, je lovskemu enosedu napad izredno otežkočila, kajti lovski enosed, oborožen samo z lahkimi strojnicami s probojno municijo, se bombniku ne more in ne sme približati na tako majhno oddaljenost, da bi bil zadetek točen in učinkovit. Zaradi tega so se pojavile tako imenovane »težke« strojnice (12 mm do 13 mm), ki so močnejše in učinkovitejše. Silni in nagli razvoj bombnega letala pa je nujno zahteval še močnejše orožje na lovcu-enosedu, da bi se povečala njegova borbena udarnost. Pojavil se je letalski lop, ki ga v nekoliko primerih poznamo že v svetovni vojni. Moderni letalski topovi so kalibra od 20 mm do 23 mm in je pripadajoče strelivo ne več probojni naboj, temveč eksplozivna granata z izredno občutljivim detonatorjem. Stroj-nični zadetek ima za posledico nasprotnikov pad ali pa vsaj njegovo onesposobljenje za nadaljno borbo samo takrat, kadar je zadet kateri koli vitalni del letala, n. pr. pilot, motor, rezervoar itd. Strojnični zadetki v trup, krila ali repne površine so na splošno brezpomembni. Nasprotno pa more biti topovski zadetek tudi v te dele usoden. Ti letalski topovi so prav tako kot strojnice, fiksno vdelani vzporedno s smerjo letenja, in sicer so postavljeni v krilo ali pa v motor. V tem zadnjem primeru teče top med obema cilindrskima blokoma in ima svoje ustje v votlem propelerjevem stožcu. Take lovce imenujemo »lovec-topOboroženi sd z 1 topom in 2 do 4 strojnicami ali pa z 2 topoma in 2 strojnicama.
Brzine modernih lovskih enosedov se gibljejo nekako med 480 km do okoli G50 km na uro, praktični vrhunec od 10.000 do 11.000 m in več, ter čas vzpona na 5000 m od 10 do 6 (4) minut.
Lovski dvosed in lovski trosed (večsed). Velika prednost lovca-enoseda je v tem, da sta pilot in strelec ena sama oseba. Nasprolno pa je velik nedostatek dejstvo, da je enosed brez vsake obrambne možnosti pred napadi od zadaj. Ta nedostatek je poskušala tehnika odpraviti že med svetovno vojno z ustvarjenjem lovskega dvoseda.
Pod lovskim dvosedom razumemo lovsko letalo, pri katerem je zadržano načelo pilotske oborožitve, to je fiksna oborožitev (1 do 2 strojnici) kot pri enosedu, samo da je pomnožena še s premakljivo strojnico, s katero upravlja strelec v vrteči se kupoli in ki ima nalogo kriti hrbet. Kot lovski dvosedi so bila še do pred nekoliko leti uporabljana enomotorna letala, ki so po splošni izdelavi zelo podobna enosedom. S privzemom drugega člana posadke in nove oborožitve pa se je povečala teža letala, kar je imelo za posledico odgovarjajoče povečanje letala in zaradi tega — naravno — zmanjšanje performans, tako da lovski dvosed v tej obliki ni popolnoma uspel, dokler mu niso bile dane posebne naloge: nočni lov, zaporno letenje itd. Današnji lovski dvosedi odgovarjajo vsem zahtevam, ki jih nanje stavljata strategija in taktika moderne zračne vojne.
V poslednjem času se je pojavil nov tip lovskega letala: lovski trosed (večsed), imenovan tudi rušilec (der Zerstorer, the air destroyer). Pri tem tipu lovskega letala — ki ga označujejo tudi z letalom za več svrh, ker more brez nadaljnjega služiti kot daljni izvidnik in lahki bombnik — gre za dosledno dvomotorno letalo z veliko brzino, z velikim vrhuncem vzpona in z 2 ali 3 člani posadke. Oborožitev tega tipa obstoja večinoma iz 2 topov, 2 fiksnih strojnic in 1 vrtljive strojnice. Velika razmerja so sicer zmanjšala njegovo gibčnost, toda ta nedostatek je izravnan s povečano nosilnostjo, ki dovoljuje precejšno množino streliva. Pri posadki treh mož obstoja delo tretjega v polnjenju strojnic ali pa vrši službo radiotelegrafisla.
Brzine modernih lovskih večsedov se gibljejo približno med 470 km do preko 500 km na uro in potemtakem samo malo zaostajajo za enosedi. (Prav v zadnjih mesecih sta vodili angleša in nemška strokovna literatura zanimivo polemiko, ki se je nanašala na dva znana tipa, in sicer na angleškega ali pa da iste napadajo, kadar jih pošlje nasprotnik.
Ne samo kot zdravilna voda
z vinom in sadnimi sokovi je RogaSka Tempel mineralna voda odlična. Tudi tako pomešana pospešuje ugodno delovanje prebavnih organov.
1 V Ljubljaneo je padel. Komaj so se začele počitnice, pa si jih je pokvaril 8-lctni učenec prvega razreda ljudske šole Bolta Marjan. Včeraj do|xildne je stal na Krakovskem nasipu ob strugi Ljubljanice in metal čez strugo pupirnate aeroplančke. Ko je zopet zumahnil in vrgel papirnate letalo, se je pri tem spod-taknil, padel ter se kotalil po strmem bregu navzdol do obrežnega zidu, čez katerega je odletel v betonirano korito Ljubljanice. Pri padcu v vodo se je potolkel, vode pa je bilo toliko, da ga je nesla kur naprej proti mostu Sv. Jakoba. Fantka je zapazil Žagar Ašič Leopold, ki je hitro stekel do zasilne lestve ob obrežnem zidu. Splezal je v strugo in potegnil fanta iz vode.
— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pi.jete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proli kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
1 Ponesrečenci iz dežele. 5 letno hčerko delavca iz Doba pri Domžalah je n«i Viru povozila kolesarka. Pri tem si je mala Beden Terezija zlomila desno nogo. Mizarski vajenec, 15 letni Gorjup Ivan iz Vel. Lašč se je z dletom močno usekal v levo roko. Oba se zdravita v ljubljanski bolniš-
Zobni atelje Franjo Radovan
Dentist-tehnik se nahaja sedaj v Frančiškanski ulici 5t. 2/1
Angleški lovski enosedežnik Vickers-Supormarine »Spitfire«, ki je oborožen i osmimi strojnicami.
Ti lovci so opremljeni s kolesi in se z ozirom na oborožitev in konstrukcijo razlikujejo od kopne-nih lovcev samo po posebni pripravi, ki jim omogoča gladek in siguren pristunck na tako ome-lovskega enospda Vickers-Superniarine »Spitfirea« in nemškega lovskega dvoseda Messerschmitta »Me-llOt. Nemci pobijajo sposobnosti »najmočnejšega lovca na svetu«, kot imenujejo Angleži svojega »Spitfirea«, z dejstvom (?), da je kot lovski enosed samo za 2 milji (2) hitrejši od Messer-schmilta »Me-llOt, ki je kot lovski dvosed relativno težji in večji. Ta brzinski presežek 2 milj — pravijo Nemci — je pri primerjanju lahkega in relativno težkega letala tako minimalen, da praktično niti ne prihaja v poštev. (Podčrtavam, da gre pri tem izključno samo za horizontalno brzino.) — Velika prednost lovskega troseda (večseda) pred enosedom je njegov velik akcijski radij odnosno čas trajanja letenja, kar ga usposablja za to, da lahko vrši v ogroženem prostoru večurno zaporno letenje ali pa spremlja kol zaščita lastne bombne formacije. Vsi moderni lovski večsedi so opremljeni z radio-telefonskimi aparati, ki jim omogočajo zvezo med letali samimi in z zemljo.
Tudi v pomorskem letalstvu poznamo lovska letala, ki so večinoma enosedi, redkeje dvosedi. Oboroženo letečo silo na nosilcih letal (matičnih ladjah), tvorijo poleg bombnikov odnosno lorped-nih letal, izvidnih lelal Ln strmoglavcev vedno tudi lovci, ki imajo nalogo ščititi lastne bombnike odnosno torpediia letala pred napadi sovražnih lelal
Francoski pomorski lovski enosedežnik »Loire 21«, ki je katapultni hidroplan.
jenem prostoru kot je ploščad na matičnih ladjah. V mnogih primerih — danes že skoraj povsod — nosijo vojne ladje katapultne lovske hidroplane s plovci, ki preprečujejo nasprotniku napade in iz-vidne polete. Poznamo tudi pomorske jovske eno-sede, ki so po avoji konstrukcijski formuli leteči čolni (das Flugboot, the flying boal). Zaradi posebne konstrukcije pomorski lovci za kopnenimi zaostajajo, vendar pa v večini primerov zadošča njihova borbena sila, saj prihajajo v poštev večinoma tudi samo hidroplani s plovci odnosno leteči čolni.
To je kratek pregled lovske aviatike in njenih sestavnih delov, prihodnjič pa bomo zaključili s poglavjem o kooperativnem letalstvu.	T—y.
Litija
Divjanje strele. Pretekli četrtek so se nad našo dolino zgrnili črni oblaki, ki niso obetali nič dobrega, S skrbjo smo se spraševali, kaj nam bodo prinesli Parkrat se je zabliskalo in zagrmelo, vlila se je ploha in že je zgledulo, da je dobro šele zvečer smo zvedeli, da je bilo takrat v Štangarskih Poljanah pri Litiji zelo hudo. Strela je udarila v trgovino, katere last-
nik je g. Mahkovec iz Lilije, in jo precej poškodovala. Za palec debele luknje je zvrtala v stenah, razbila nekaj šip, se vračala iz ene sobe v drugo, čudovito razsvetila kuhinjo in od tam je švignila na prosto. Ljudje, ki so bili takrut v hiši, so preživeli precej strahu, a ostali so zdravi, človek se mora čuditi silni moči in igri strele.
Litijska gasilska četa je priredila uspeli samarijanski tečaj. Javilo se je precej gos|m in deklet, ki z zanimanjem slede predavanjem domačih gg. zdravnikov, škoda le, tla so morali tečaj začasno prekiniti, ker se je vršil v prostorih ljudske šole, kjer je sedaj nameščena začasna bolnišnica Ko preneha epidemija meningitisa. bodo nadaljevali s predavanji.
Draginja raste iz dneva v dan tudi pri nas in zgodi se celo, da še dobiti ni vsega, kar se rabi za vsakdanje življenje. Litija je tako blizu Ljubljane, da so naši trgovci, mesarji in okoliški posestniki vedno dobro informirani o cenah nn ljubljanskem trgu. Nočejo verjeti, da se v Litiji manj zaduži kakor v Ljubljani. Naša tovarna slal>o dela, ker je pomanjkanje bombaža in zato delavstvo opravičeno s skrbjo gleda v bodočnost, Tudi drž. uslužbenci, ki žive pri nas, imajo le/ko stališče, saj je Ljubljana v prvem, a Litija le v drugem draginj-skem razredu. Oblasti bodo morale tudi tu napraviti red.

Znamenita 20 letnica v Mariboru
Danes pred 20 leti je obiskal Maribor krati Aleksander J.
Maribor, 29. junija.
I)anc6 slavi Maribor znamenito obletnico. Danes poteče namreč 20 let, ko je obdravska presto-lica v »voji sredi pozdravila kralja Aleksandra I. Takratni regent jugoslovanske države je pred 20. leti prvič oficielno obiskal osvobojene kraje in nazadnje med njimi Slovenijo. Njegova pot je bila triumfalna. Prispel je v Slovenijo iz Sarajeva in Zagreba v spremstvu našega voditelja, tedanjega ministra dr. Korošca ter ministrskega predsednika dr. Vesniča. Potoval je z avtomobilom ter je bil najprej dne 27. junija v Ljubljani, nato v Celju, potem pa je na današnji dan prispel v Maribor. Njegova pot po Slovenije je bila slovesna, povsod so ga sprejemali nepregledne množice navdušenega ljudstva. Najlepši pa je bil sprejem v Mariboru, kjer je bil epomin na tuje gospostvo najbolj živ ter se je mesto zavedalo, kaj je pridobilo s svojo osvoboditvijo. Mariborčani so sprejeli vladarja pred mestom na Tržaški cesti. Pripeljal 6e je z avtomobilom okrog 10. ure dopoldne ter so ga na Tržaški cesti kot prvi pozdravili slovenski železničarji. Po tem pozdravu se je razvil sprevod čez dravski most na
Glavni trg. Na čelu je jezdila fanfara gardne konjenice. Na priče tku mesta so sprejeli vladarja častniki mariborske gamizije ter se mu poklonili. Potem se je podal regent z Glavnega trga na magistrat, kjer so se mu poklonili oficielni predstavniki Maribora in obmejnih Slovencev 6 škofom dr. Napotnikom in vladnim komisarjem na čelu. Nad 100 deputacij je sledilo nato v sprejemu ter je izrazilo vladarju vdanost in hvaležnost Mariborčanov in prebivalcev severnega deta Slovenije za osvoboditev izpod tujega jarma. Regent Aleksander ee je razgovarjal s številnimi člani deputacij ter se je živo zanimal za naše razmere. Po teh sprejemih si je visoki obisJip-valcc ogledal Maribor. Peljal 6C je v avtomobilu pd glavnih mariborskih ulicah. Naše mesto, ki je bilo zavito v zastave, zelenje in cvetje, mu je zelo ugajalo. Opoldne se je vršil v veliki dvorani Narodnega dema slavnosten banket, katerega so se udeležili povabljenci iz Maribora in severnega eloven-sfcga ozemlja. Popoldne se je vladar odpeljal iz Maribora ter se je z dvornim vlakom vrnil v Belgrad. Njegov obisk je globoko odjeknil v naših obmejnih krajih ter je Slovence še tesneje povezal z našo narodno dinastijo.
«V
m Vidovdanska proslava. Maribor je letos z vso slovesnostjo praznoval veliki naš narodni praznik Vidovo. Mesto se je že včeraj zavilo v zastave, ki so danes kljub temu, da so vsi uradi in vsa jiodjetja delala, dajale mestu praznično lice. Ulice so bile nenavadno živahne, po njih pu je bilo videti predvsem mladino, ki je prihajala dopoldne od šolskih vidovdanskih proslav ter razdelitve izpričeval. Oficielne proslave narodnega praznika so se vršile danes dopoldne v vseh mariborskih svetiščih. Glavna slovesnost je bila v mestni stolnici, kjer je opravil žalno sv. daritev za narodno junake škof dr. Ivan Tomažič ob asistenci stolnih kanonikov. Navzoči so bili mestni poveljnik general Golubovič s polkovnikom Božovičeni in pod-polkovnikom Maslačem ter številnimi častniki, jio-tem oba sreska glavarja dr. Šiška in Eiletz, predsednik okrožnega sodišča Hudnik, prvi državni tožilec dr. Zorjan, starešina okrajnega sodišča Lovrenčič, zastopstvo mariborskega mesta s podžupanom Zebotom na čelu, predsednik Prosvetne zveze dr. Holinjec, predstojnik mestne policije. Kos in komisar obmejne policije Žun, ravnatelj Hrastelj, intendant Narodnega gledališča dr. Brončič, lavnatelji in predstojniki vseh mariborskih državnih in samoupravnih uradov ter zastopniki društev in obrtništva.
Trgovina „ZVESDA" Maribor, Ulica IO. oktobra 3
se priporoča
m Občni zbor Napredka. V četrtek zvečer je bil v dvorani hotela Novi svet četrti redni občni zbor podružnice hrvatskega kulturnega društva Napredak. Predsednik industrijalec Drago Paljaga je pozdravil navzoče, nakar je pedal tajniško j)o-ročilo Mario Ivančič. Iz poročila je posebno odmevalo prizadevanje za zhližnnje med Hrvati in Slovcnci, ki se je začelo na kulturnem polju. Društvo je izrazilo željo, da bi se to hvalevredno delo nadaljevalo. Ravno podružnice Napredka v Sloveniji so poklicane, da gojijo tesne zveze med Slovenci in Hrvati na vseh področjih. Sledilo je poročilo blagajnika podpolkovnika Bcrkiča. Dohodkov je imela mariborska podružnica 8545 din, izdatkov pa 8510 din, in sicer večinoma za razne podpore. Sledile so volitve. Predsednik je zopet industrijalec Drago Paljaga, podpredsednik jiol-polkovnik v p. Ivan Krpan, tajnik zas. uradnik Mario Ivančič, blagajnik dr. Marjan Ciganič.
m Avtobus iz Betnave v Maribor. Danes zvečer |)o slavnostih vozi iz Betnave v Maribor avtobus, na kar se udeleženci opozarjajo.
ni Prosvetna zveza v Mariboru sporoča, da bo s 1. julijem uvedla v svoji pisarni poletno nedelj-lio uradovanje od 7 do 12.
m Drevi ob 8 vprizori fantovski odsek v Studencih v samostanski dvorani dramo »V temotK.
m Na zavodu šolskih sesler v Mariboru je vpisovanje na vadnici dne 1. julija od 8 do 12 in popoldne od pol 15 do 17. Učenke naj predlože zadnje šolsko izpričevalo, novinci za vpis v I. razred pa rojstni in krstili list, izkaz o cepljenju in do-niovnico.
aaaaBBBBBBBBBBB»«aBBa<iBBBBBBBBBB
LOTERIJA L K S V CELJU
21. julija bo dan prijetnih presenečenj aaBagBBBBaaaaaeaaaaaanasaaaaaaaB
m Marijina družba za matere priredi romanje na Sveto goro pri Sv. Petru dne 7. julija. Odhod z avtobusom ob o izpred stolnice. Udeleženci naj se priglasijo do 1. julija pri Ljudmili Kaletov, Smetanova ulica 36. Vožnja tja in nazaj stane 70 din.
lil Prvenstvo slovenske plavalne zveze v Mariboru. Mariborskemu plavalnemu klubu je poverjena izvedba plavalnih tekem za prvenstvo Slovenske plavalne zveze, ki se bo vršilo dne 10. in 11. avgusta na Mariborskem otoku. Vsi plavalni klubi se že marljivo pripravljajo na to pomembno prireditev, ki naj pokaže, kaj pomeni in premore Slovenija v plavalnem športu. Mariborski plavalui klub bo prireditev gotovo dostojno izvedel.
m Žegnanje v stolnici. Jutri, v nedeljo, obhaja stolna in mestna župnija v Mariboru praznik svojega patrona sv. Janeza Krstnika. Ob 9 bo procesija s sv. Rešnjim Telesom po cerkvi, ob 0.30 bo pridiga, ob 10 j>a slovesna sv. maša.
m Poročili so se v Mariboru: Kos Karel, učitelj iz Ruš in zasebna uradnica Bibič Genovefa; Koren Milan, mizarski pomočnik in zasebna uradnica Klančnik Berta; Lačen Anton, posestniški sin in posestnica Trčko Julijana; Neubauer Edvard, trgovski pomočnik in hči posestnika 1'relog Marija. Mladini parom iskreno čestitamo.
m Žensko lahkoatletsko tekmovanje priredi SSK Maraton jutri, v nedeljo ob 9 na stadionu SK Železničarja. Nastopijo državne prvakinje iz Zagreba ter atletinje iz Ljubljane in Maribora.
m Rezervni podčastniki mariborskega vojnega okrožja se opozarjajo, da bo ustanovni občni zbor pododbora v Mariboru, dne 7. julija ob 9 dopoldne v Narodnem domu. Vabijo se vsi, da se tega občnega zbora gotovo udeleže.
m Nosreča na »plavu. Na splavu, ki je pristal na Pristanu v Mariboru, se je ponesrečil 19 letni splavar Ivan Vogrin. Vsekal se je tako močno, da so ga morali reševalci zapeljati v bolnišnico.
m Vcc žile si je prerezal. 40 letni Valentin Valner si je prerezal vrat ler žile na obeh rokah.
Nagel prevoz v bolnišnico mu je rešil življenje,
ker je že skoraj izkrvavel.
m Mladi tatič medeninastih kljuk. Zadnje čase je bilo v Mariboru ukradenih zelo veliko medeninastih kljuk z veznih vrat. Te tatvine je -izvršil 13 letni nepridiprav; pri jeli so ga, ko |e skušal devet ukradenih kljuk prodali pri trgovcu s starim železjem. Kljuke je policija oškodovanim hišnim lastnikom vrnila.
ni Neprijetna šala. V gostilni »Pri turistu« na Betnavski cesti je neki nepoznan, okoli 50 let star gost pri odhodu vrgel čez prag prižgano raketo v gostilniško sobo, kjer se je razpočila z močnim pokom ter silno prestrašila vse pivce in domače. Raketa ni napravila sicer nobene škode, vendaT bo čudni šaljivec za svoje dejanje dajal odgovor.
Ptuj
Dijaški dom v Ptuju sprejema tudi za prihod; nje šolsko leto 1940-41 v oskrbo dijake, ki bodo obiskovali ptujsko realno gimnazijo ali meščansko šolo. Starši, ki ne veste, komu bi poverili z novim šolskim letom svoje sinove, ki jih pošiljate v mestne šole, zahtevajte brezplačno prospekt Dijaškega doma v Ptuju, ki ga vodijo oo. minoriti. Tu se sprejemajo za zmerno ceno v popolno oskrbo dijaki, brez ozira na poklic, kateremu se žele gojenci posvetiti. Vzgoja sloni na versko-moralni podlagi. Vsa potrebna navodila dobite pri Vodstvu ali poslanem prospektu. Prošnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 10. avgusta na Vodstvo Dijaškega doma v Ptuju.
Nova pošta, telegraf in telefon Polenšak. Dne 1. julija 1940 se otvori nova državna razredna pošta, telegraf in telefon Polenšak. Okoliš nove pošte tvorijo kraji: Osluševci, Kogel in Zasadi, Bre-i zovci, Lasigovci, Polenci, Prerad, Slomi z zaselkom Strmec, ki se izločijo iz okoliša pošto Moškanjci in Hlaponci, ki se izločijo iz okoliša pošle Juršinci, Nova jiošla bo vsak dan v zvezi s pošto Moškanjci.
Krajevni dostavni okoliš tvorijo hišne številke 34—49 in 53 kraja Polenšak ter hišne številke 35 do 39 in 41 do 43 kraja Polenci. V širšem dostavnem okolišu bo dostavljal selski pismonoša po krajih: Hlaponci, Kainenšak, Gotušak, Zasadi, Brati-slavci (I. okraj) ob ponedeljkih, sredah in petkih, Polenci, Lasigovci, Prerad, Brezovci, Strmec, Slomi (11. okraj) pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Z otvoritvijo nove pošte so se izpolnile dolgoletne želje tukajšnjega prebivalstva, ki ima istočasno tako na razpolago tudi brzojavno in telefonsko zvezo.
Mežiška dolina
Sv. Urh na Strojni. Že 20 let se v itolpu naše prijazne romarske cerkve na krasni izletniški in
planinski koči (1000 m) nad Prevaljami in Libeličami milo oglaša dan za dnem samoten zvonček, kakor bi še vedno jokal za mogočnimi svojimi tremi tovariši, ki so jih vzeli za vojno. Dolgo smo že želeli mu dobiti vsaj dva nova tovariša, ki bi naj potem z dosedanjim zvončkom skupno vabili v prijazni gorski kraj, v svetišče, posvečeno velikemu priprošnjiku v dušnih in telesnih potrebah, posebno še v priprošnji ljubega miru, sv. Urhu.
Začeli smo zato že lani zbirati prispevke in darove za nabavo zvonov. Lepo so nas podprli domači in tudi nekateri dobrotniki sosednjih župnij, vendar smo zaradi visoke cene materiala zaenkrat mogli naročiti samo en zvon, ki bo veljal okrog 20.000 din. Izdelala ga bo livarna Biihl v Mariboru. Blagoslovitev zvona bo na »Lepo« ali »Urhovo nedeljo«, dne 7. julija letos na Strojni. Slovesno bomo vozili zvon iz prevaljske postaje na Strojno najbrž že teden poprej, da bo zvon na god farnega patrona sv. Urha (4. jul.) že pri cerkvi.
Vljudno vabimo torej vse, od blizu in daleč,
k tej naši slovesnosti tako na god (4. jul.), kakor ie bolj na »Lepo nedeljo« (7. jul.), ko bo blagoslovitev. Obenem še lepo prosimo vse blagohotnih darov, ker nam še k omenjeni vsoti manjka skoraj polovica, da bomo mogli ves račun čimprej poravnati. Posebej se še obračamo s prošnjo na tiste, ki so nam v ta namen že kaj dobrohotno obljubili, a te obljube dosedaj še niso izpolnili. Zelo bi nas veselilo, če bi prišlo toliko skupaj, da bi še kaj ostalo za drugi; zvon, ki bi ga, če nas bodo blagi dobrotniki šo podprli, v doglednem času naročili. Sami smo preslabi in prerevni, ker nas je premalo in je naš gorati kraj večji del bolj nerodoviten.
Na god sv. Urha (4. jul.) bosta tu dve sv. maši, prva ob 8, druga ob 9 s pridigo; mogoče bo še več sv. maš, če nas bodo sosedni gg. duhovniki prišli obiskat. Spored na »Lepo« ali »Urhovo nedeljo« pa bo ta-le: Ob 7.30 prihod procesije iz Libelič, nato ob 8 prva sv. maša, zatem pri poko-pališčnem vhodu pozdrav g. blagoslovitelja ter de-klamacija na novi zvon, ki jo je zložil naš domači pesnik; nato blagoslovitev zvona in prenovljene pokopališčne kapelice (križa), pridiga, slovesna sv. maša, med katero bo darovanje okoli oltarja za novi zvon; po tej sv. maši slovesna procesija z Najsvetejšim, katero bi naj že spremljal tudi glas novega zvona; po procesiji bo še ena sv. maša s petjem in blagoslovom na koncu. Popoldne pa bodo ob .3 slovesne večernice s petimi litanijami. Ker najbrž mnogim ne bo mogoče k darovanju okoli oltarja med slovesno sv. mašo, se bodo pobirali darovi pri vseh sv, mašah tudi po cerkvi in okrog cerkve.
Naj nam ljubi Bog po priprošnji sv. Urha podeli in ohrani ljubi mir, za slovesnost lepo vreme, vsem dobrotnikom pa bogato povrne darove! Kličemo vsem: 4, in 7. julija na veselo svidenje na Strojni pri sv. Urhul — Cerkveno predstoj-ništvo.
Jesenice
Vincencijeva konferenca prireja danes cvetlični dan v korist domačim revežem. Naša dolžnost je, da podpiramo človekoljubno akcijo, ki ima namen lajšati bedo in pomanjkanje najbolj potrebnih v naši 6redi. Naj nihče ne odkloni cvetja — pač pa daruje iz ljubezni do bližnjega.
Danes se predvaja barvani velefilm ob 3 in ob pol 9 »Za vas Madame«, jutri ob 3 »Moja mala ženica«, ob pol 9 zvečer »Za vas Madame«. Odlični dodatek.
Hrušica pri Ljubijani
Fantovski odsek in dekliški krožek v Hrušici
imata dne 7. julija na društvenem vrtu v Hrušici celodnevno prireditev in blagoslovitev prapora po sledečem sporedu: Od pol 9 do 9 dopoldne zbiranje na društvenem vrtu, ob 9 sprejem kuma in kumice pred gostilno Korbar, nato odhod na društven vrt k sv. maši, med sv. mašo ljudsko petje, po sv. maši blagoslovitev prapora. Nato pozdravi in kratek nagovor. Ob 3 popoldne istotam telovadni nastop, po telovadbi prosta zabava.
Celjske novice
c Praznovanje Vidovega dne. Slovensko Celje ' se je tudi letos na ta pomemben praznik praznično odelo v državne trobojnice. Ob 8 zjutraj je bila v opatijski cerkvi slovesna služba božja, katero je opravil ob asistenci g. opat Peter Jurak. Službi božji so prisostvovali poveljnik 39. p. p. polkovnik g. Defar Časka, okrajni načelnik g. dr. Zobec, senator g. A. Mihelčič, predsed. občine g. dr. Vor-šič, poveljnik celjske orožniške čete major g. Vin- : dakijevič, predsedniki upravnega in okrožnega sodišča s sodniki, zastopniki upravnih in političnih uradov, korporacij in društev. Fantovski odsek, Dekliški krožek in Sokol so poslali k sv. maši po-
aaaaBaaaaaaBBaaBBaaBBBaaBBBaBaB*
20 glavnih in nad 200 drugih dragocenih dobitkov: -°nel«, motor, šivalni stroj,	• -«-<-•
ska oprema, več koles il
--- —	-'* ..MM .vu uiuglli UfflgUlCIllU UUUIIKUV :
avlo »Opel«, motor, šivalni stroj, spalnica, kuhinj--------- --« • ■ itd. i<d.
aaBBBBaagaaaaaaaBGiaaBaaBBaBaaBBB*
sebno zastopstvo v krojih. Šolska mladina se je udeležila internih šolskih proslav v posameznih šolah. Železničarska godba je priredila sinoči od 8 do 9 ob priliki praznika pred kolodvorom promenadni koncert.
c Nacionalni amaterski šahovski turnir, na katerem se bodo zbrali amaterji iz vse Jugoslavije, bo v Celju, 11. avgusta. Trajal bo okrog 20 dni. Vodstvo in organizacijo bo prevzel Celjski šahovski klub.
c Kmetijska iola v Št. Jurju pri Celju bo letos začela novo šolsko leto dne 16. septembra. Prošnje za sprejem v šolo je najkasneje vložiti do 15. julija. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo banovinske šole v Št. Jurju pri Celju,
Dr. Bregant Marjan
specijalist kirurg ordinira Gosposka ulica 7/1, Cslje
c Dijaški konvikt sv. Cirila in Metoda v Celju
sprejema pod ugodnimi pogoji na stanovanje in hrano učence prvega in drugega razreda državne gimnazije ter celjske meščanske šole. Konvikt s svojim krasnim vrtom in igriščem ob smrekovem gozdu ima prekrasno lego, ki s svojim bujno zelenim ozadjem vzbudi in ohrani vsakomur, ki se je tu mudil le nekaj časa, vtis in občutek letovišča, vabljivega zatišja in nepozabnega čara. Zavod ima zračne, svetle in sončne učilnice in spalnice; odmaknjen je od prahu ter daleč proč od tovarn in industrije. Prostora je v njem za okrog 50 dijakov. Hrana je izdatna in dobra. Dijaki (o v konviktu pod nadzorttvom, imajo svoj dnevni red in dobi-
vajo skupne brezplačne instrukcije. Konvikt je oddaljen od gimnazije četrt ure, pet minut od Glasbene Matice, kjer se lahko gojenci na željo staršev vpišejo ter strokovno izobrazijo v glasbi. Starši, ki nameravate dati svoje sinove v celjske državne šole in v ta zavod, se oglasite glede pojasnil in sprejema čim prej v kapucinskem dijaškem konviktu ali pa v kapucinskem samostanu v Celjul c Vojaška godba 39. p. p. bo priredila na praznik sv. Petra in Pavla od 11 do 12 dopoldne koncert na balkonu mestnega poglavarstva.
c Mestna knjižnica bo zaprta od 1. do 23. julija, Prvo poslovanje bo v torek, 23. julija.
c Tekme obveznikov telesne vzgoje v Celju. Kot smo v začetku aprila poročali, se je začel izvajati v Celju zakon o obvezni telesni vzgoji. V četrtek ob pol 7. zvečer so bile na Glaziji ob zaključku tečaja tekme, pri katerih so fantje poka-
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflBa
Srečka LKB samo 5 din. — Dobite jih v vseh celjskih trafikah, v podružn. »Slovenca« in »Jutra«, v društveni pisarni LKB, Dečkov trg 6.
aBBaBaBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
zali, kaj so v tem kratkem času pridobili. S svojo prisotnostjo so počastili tekme župan g. dr. Voršič Alojzij, zastopnik vojaške oblasti podpolkovnik g. Stefanovlč in šef OTV g. prof. Bitenc Mirko. Na igrišču je pričakovala obveznike vojaška godba 39. p. p. pod vodstvom g podporoč Fabjanoviča. Obvezniki so strumno prikorakali na igrice in takoj nato se je pričelo tekmovanje. Prva tekmovalna disciplina je bila štafetni tek z medicinko. Obvezniki so pokazali dovolj spretnosti in gibčnosti, Druga točka tekmovanja je bilo metanje ročnih granat. Fantje so pokazali odlično znanje v primeri s Časom, ki so ga imeli za vajo. Pohvaliti je treba najboljšega obveznika Grbavca, ki je vrgel granato 48 m daleč. Tretja in zadnja točka tekmovanja je bil patrolni tek na 1200 m. Vsi obvezniki so pokazali veliko sposobnost, odločnost in borbenost. Na koncu so bili zmagovalci nagrajeni.
c Predstojništvo mestne policije v Celju opozarja občinstvo na razglas — seznam najdenih predmetov, ki je nabit na uradni deski v hodniku na mestnem poglavarstva
Trbovlje
Tombolo priredijo gasilci Trbovlje-trg to nedeljo popoldne ob dveh na svojem gasilskem vrtu. Lepi dobitki so razvideni iz letakov,
Iz Julijske Krajine
Tri nove male
Nova maša je pri nas na Pivki redkost. Leios smo pa doživeli izredno srečo, da smo v začetku junija praznovali kar dve novi sv. maši. Umevno, da smo se obeh slavnostnih nedelj močno veselili in smo si tudi prizadeli, da smo ju kar moč slovesno obhajali.
V	nedeljo, 2. junija, v St. Petru na Pivki
Prvo novo sv. mašo je daroval g. Rudolf Žafran iz Hrastja v nedeljo, 2. junija, v farni cerkvi v št. Petru na Krasu. Vsa obširna duhovnija je bila v radostnem razpoloženju, z vseh strani Pivke pa so privrele še trume vernikov, da so dvignile oomen in slovesnost večnega dneva. Novomašnikov kmečki dom v Hrastju so požrtvovalne roke okusno okrasile, v cvetje in zelenje se je odela tudi župna cerkev in njena bližnja okolica. Svojo prvo sveto daritev je pel g. novomašnik, obdan od številnih sobratov in bogoslovcev, na čelu jim domači župnik g. Kramarič. Pridigal je g. Janez Kalan, župnik v Knežaku. Govoril je, kakor zna pač on: močno, živahno, iskreno, iz srca k srcu in ganil nabito polno cerkev. Prepeval je domači pevski zbor, ki se je z vnemo izvežbal in dosegel popoln uspeh.
Ko se je novomašnik po sv. opravilu vračal na svoj dom, kamor je bil povabil svoje duhovne sobrate in številne svate, so ga pred njegovo domačijo pričakovali fantje in dekleta, ki so ga prisrčno pozdravili in mu izročili lep dar, za katerega se je toplo zahvalil. Čestitkam in voščilom mladine se pridružujemo tudi mi, ko zaključujemo to kratko poročilo, in prosimo: Vsemogočni, lij milostno svoj božji blagoslov na vsa pota svojega novega ma-ziljenca!
V	nedeljo, 9. junija, v Trnju pri Št. Petru na
na Pivki.
V	nedeljo, dne 9. junija, smo preživeli v Trnju lep in spodbuden dan. Vsi, ki smo ga bili deležni — in bilo nas je na stotine in stotine izpod Nanosa do Knežaka —, ga bomo ohranili v nepozabnem spominu.
Dan svoje prve sv. maše, svoj najlepši dan v življenju, je praznoval domačin g. Avguštin Zele. Ce pomislimo, da je bila to prva nova maša v Trnju, potem si lahko predstavljamo ponos, ki je navdajal Trnovljane, in se ne bomo čudili, če se niso plašili ne dela ne žrtev, da je vsa vas kar tonila v okrasju. Nadvse lepo je bila ovenčana nova cerkev, dva visoka, vitka mlaja in pet mogočnih slavolokov so pa glasno pričali, kako ljubečo vdanost gojijo vaščani do svojega dragega rojaka. Slovesno razpoloženje velikega praznika je še povečalo prekrasno vreme. Ce si izpred cerkve užival pogled na Pivko, se ti je srce v veselju ra-dovalo. Med vsem tem sijajem in med prelivanjem sončnih barv se ie od rojstnega doma skozi vas proti cerkvi pomikal pester sprevod številnih svatov in duhovnikov z novomašnikom. Sredi vasi pred sv. znamenjem je novomašnika v imenu fantov in deklet pozdravila s preprostimi pa iskrenimi besedami gdč. Tončka Avcin. Vojaki, ki so na vajah taborili ob cerkvi, so sami od sebe napravili sprevodu špalir, za kar se je novomašnik poveljniku toplo zahvalil. Med prepevanjem znane in veličastne pesmi »Novomašnik«, bod' pozdravljen!« je skozi do zadnjega kotička napolnjeno cerkev sprevod dospel do oltarja. Nato se je pričelo sveto opravilo, ki ga je novomašnik pel s krepko done-čim glasom. Pridigal je g. župnik Požar iz Štivana pri Postojni. Toplo in prepričevalno je očrtal trpljenje in žrtve, ki čakajo maziljenca Gospodovega. Pevski zbor se je skrbno potrudil in lepo, ubrano rešil svojo težko nalogo.
Svatovska gostija v novomašnikovem rojstnem domu je potekla v vedrem veselju. Izrečena je bila marsikaka spodbudna beseda, za živahnost in dobro voljo pa so poskrbeli gg. bogoslovci.
Nedelja, 9. junija, v Trnju je bila pravi pivški praznik. Združila je številne množice iz vseh predelov Pivke. To se je zlasti videlo pri darovanju, ki ga ni bilo mogoče zaključiti. Ko so se ljudje vsi srečni in zadovoljni vračali na svoje domove, si slišal samo kratke besede: »Kako je bilo v Trnju lepo!«
V	nedeljo, 23. junija v Vrlojbi
V	cerkvi Srca Jezusovega v Vrtojbi je daroval prvo sv. mašo g. Kazimir Humar, tukajšnji domačin, sin trdne krščanske hiše. To je bila v zadnjem desetletju tretja nova maša v Vrtojbi. Slovesnost je bila kljub hudemu nalivu nadvse lepa in ganljiva. Cerkveni govor je imel vrtojbenski rojak g. Izidor Zavadlav, župnik v Gorenjem polju ob Soči. — Čestitamo vrlim, gostoljubnim staršem in g. novomašniku, ki se jeseni povrne na vseučilišče v Rim, ter želimo vsem trem še veliko zadoščenja na življenjski poti.
*
Duhovniška vest Iz tržaške škofije. Novomašnik g, Rudolf Žafran iz Št. Petra na Pivki je imenovan za žujmega upravitelja duhovnije Sveti Ivanac pri Zminju. Fara leži na skrajni južnovzhodni meji tržaškokoperske škofije globoko v Istri v bližini labinjskih rudnikov.
Žena sledi možu. V Ložah na Vipavskem je za binkoštne praznike ležal na mrtvaškem odru ta-mošnji spoštovani posestnik, 08 letni J. Rener, bivši župan. Čez mesec dni je prva za njim v duhovniji umrla njegova zvesta žena Terezija. Pokojna sta bila ugledna in priljubljena vaščana. Svojo številno družino — 6 sinov in 4 hčere — sta lejio vzgojila. Na zadnji poti ju je spremljala velika množica in domači pevci so jima zapeli več pretresljivih na-
Zavedni Slovenci! Pokažite svojo narodno zavest in kupujte ter razpečavajte srečke ter tako podprite organizacijo, ki to v polni meri zasluži!
grobnic v slovo. Naj jima sveti večna luč, globoko žalujočo družino naj pa tolaži dobri Bog!
Polovična voznina po železnici v Gorico. Od 1. do 31. avgusta bodo imeli vsi, ki obiščejo Gorico, polovično znižano vozni no po železnici. V avgustu praznuje Gorica obletnico priključitve k Italiji. — Prometno ministrstvo je zato dovolilo polovično voznino vsem, ki v tem mesecu obiščejo Gorico.
Škofja Loka
Vidov dan je naše mesto lepo proslavilo. Službe božje v župni cerkv: se je udeležilo izredno mnogo občinstva, pa tudi vsa šolska mladina. Navzoč je bil tudi komandant mesta g. polkovnik Ko-stič z večjim številom častnikov in vojakov. Pa tudi v«e druge oblasti in društva so se po zastopnikih udeležila oerkvenih obredov, ki jih je opravil mestni župnik g, svetnik Podbevšek ob asittenci.
Člani in članice tukajšnje ZZD prirede danes popoldne izlet v Cmgrob.
Kino Društveni dom bo predvajal drevi in jutri zvečer, obakrat ob pol 9, najmonumentalnejši film ameriške produkciie »Antonio Adverso« (Carjev pustolovec)
Ha božji &\vi
»V aru j te se lažnjivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih«. K temu opominu en sam zgled. Amerikanec 1'renlice Mulford je med drugimi svojimi spisi napisal knjigo z vabljivim in radovednost vzbujajočim naslovom: »Neumnost umiranjii«. Posamezna poglavja so odeta v lepa bodrila, prav v ovija oblačila. Nekje sredi svojih mnogovrstnih navodil pa pravi pisatelj čitatelju: »Ne misli, da ti čajem nauke in zapovedi, marveč li kaiem le na vzroke in učinke.« Tako vodi bralca skozi razne življenjske razmere — mimo vseh božjih zapovedi.
Postav našega življenja si ne moremo delati sami. Te so že od zgoraj dane naši naravi. »Ako hočeš v življenje iti, spolnjuj zapovedi2ival moreš dresirati, da gotovo dejanja pravilno izvršuje; človek se mora notranje iz svoje vesti ravnati po božjih zapovedih. Kdor koli se jim z novimi izreki in iznajdbami ustavlja, je lažni prerok.
Ne bodimo vendar otroci! Ne segajtno in ne hlastajmo po knjigah, ki se sladkajo naši naravi. To je za mnoge strašna skušnjava. Verujmo, da nam Bog, ki je dal desetero zapovedi, hoče le dobro. Kar Bog hoče, je vedno dobro samo v sebi ter dobro tudi za nas. Bolj se ravnamo po božji volji, večji bo tudi blagoslov v našem življenju.
Božje zapovedi so delo božje modrosti in ljubezni. Katero zapoved pa hočete izbrisati? Prve tri? Teh ne, nikakor ne! Saj v Boga verujemo, jvravijo tudi lažnivi preroki. Torej morda hočete izbrisati četrto? Ako ni treba, da bi bil človek pokoren prvi družbi, družbi, ki ga je rodila in redila, potem tudi ni treba, da bi bil pokoren kateri koli drugi družbi, četrta naj le ostane! Morda bi radi črtali peto? Potem niste nikjer varni za svoje življenje. Peta naj tudi bo! Morda bi se morala zavreči šesta? Pa kam pride potem človeški rod! V živastvo! Pa saj še žival pozna svoje meje. In sedma zapoved? Kdo l>o še delal, če lahko krade, ker krasti ni greh? In osma, deveta ler deseta zapored božja? Brez njih ni več zvestobe in odkritosrčnosti; sebičnosti so proste vse poti.
Le ne verujmo lažnivim prerokom. Blagor človeške družbe raste samo iz zvestobe do božjih zapovedi. Tako v sleherni duši, družini, deželi...
Ob bretonskem ognjišču
Mož in žena sta sedela na pragu hiše vrhu priča, glava jima je počivala v dlaneh. On ^e bil velik, ona majhna, oba sta bila prava Bre-tonca starega rodu. Mrak se je pričel spuščati.
Rdeč, kot nit tenak trak*, nekaj milj dolg, tu in tuin Ivo I j ozek zaradi daljne valovitosti zemlje, je razgrinjal j>red njunimi očmi vso brezmejnost obzorja, ki je ležalo pred njima. Svetloba je vedno bolj pojenjavala, ni je bilo več v razkropljenih gručah oblakov, ki so j>re-grinjali nelx>. niti poslednji žarki sonca. Dolinice in parobki so bežali v neprestanem valovanju. Vse je viselo v eno smer, tro|>i oblakov na nebu, kepice mogel v gubah listja. Vse je spalo. Kot rezka vonjava se je v presledkih širilo naokoli dihanje gozda v noči. Na gozdni meji nekaj sto metrov pod hišo je ležala rjavemu madežu podobna goljava. Poleg je bil še mršav košček j>olja, na katerem so ajdo že poželi in prav blizu je v majhnem, s koše-ničico posejanem bregu visela pristava Ros Oritton.
Bila sta revna. Ko je odložil vojaško suknjo, se je poročil z dekletom, ki je služilo v župnišču d'Yffiniae, ki ni mnogo oddal jeno od ploeuske fare. Njen oče je bil mornar. Prihranila si je nekaj sto frankov, imela je nedolžne oči, ki so ji živo strmele iz|>od avbice s krajci, zavihanimi kot ciklamnovi listi. On pa ni imel niti- božjaka. Kaj naj bi le imel vojak, ki se povrne od polka? Toda ne zaradi njenega denarja, ampak zaradi tega, ker jo je imel rad, se je poročil /. njo. In ker je bil na slovesu kot priden, vztrajen delavec, je mogel vzeti v zakup štiri hektarje slabe zemlje, dvajset jablan ter kočico, ki je bila pol hlev, v katprem je bilo njuno edino živinče, krava in jx>l bivališče za ljudi. Vsi, ljudje in žival so spali pod istim slamnatim, meter debelim in od mahu 7>orjavelim krovom. To je bila pristava Ros Guignon. Vendar se jima ni dobro godilo. V ■šestih letih zakona se je rodilo troje otrok, od katerih je bil najmlajši Joel. star komaj šest mesecev. Mati je komaj zmogla pomagati možu v težkih dnevih tegob in bolečin, ko je bilo treba sejati, orati, pleti in žeti. Oves se je si i-bo prodajal, ajde je bilo skoro za dom j>re-malo, gozdna senca, globoke korenine hrastov in bodičevja pa so vedno bolj zmanjševale že itak pičlo žetev.
Noč se je spuščala, vsa tiha in vlažna, prav taka kot tiste poslednje septemberske noči. Za Jeanom Louaruom in njegovo ženo se je v izbi slišal šum, enoličen šum zibelke, ki jo je petletna Normi vztrajno gugala z vrvico, jjri-vezano okoli prsta. Hotela je uspavati malega Joela. Vsi so molčali, strme gledali nekam v daljavo, morda v vedno bolj ozek trak rdečega sija, ki je še visel nad gozdom. Kaplje rose so se zdaj pa zdaj spustile iz slamnatih biljk strehe in padale možu za vrat, ne da bi ga mogle zbuditi iz sanj. Počivala sta, prsi so poželjivo vdihavale svežo sapo, zdelo bi se, da ne mislita na nič, če jima ne bi skrb vrezala globokih gub v obraz, skrb, ki jo je rodila njuna revščina. In ta skrb jima ni dala počivati.
škripanje zibke je zamrlo, slalvo uspavani otrok je zavekal. Žena se je obrnla proti kotu sobe:
. »Potegni vendar, Noemi! Zakaj ne vlečeš?«
Brežice in most čez Savo in Krko.
prostirajo po podolgovatem Kapelskem griču iu po sosednji obsotelski ravnici, k jer je nekoč bilo jezero, župnija se je imenovala »Kapele na jezeru«. V kapelah je še |>rccej nizkih, starinskih, in večjinel lesenih kmečkih hiš krva-vordeče barve. Severozahodno od Kapel se nahaja velik gozd »Dobrava«, skozi katerega pelje tudi cesta iz Brežic na Bizeljsko
Bizeljsko je kolektivno ime za občino in župnijo in se tako imenuje po graščini »Bizeljsko« (Bizeljski grad VJ9 m) nad Bizeljsko vasjo jmd Kunšpergom (5<W m). Grad je bil zidan najbrž I. 1278. Sedež občine ie v Sp. Sušici. Župna cerkev sv. Lovrenca, zidana I. 1725., se nahaja na 2(11 m visokem hribu v Bračni vasi. l/jired župne cerkve je lep razgled po Bizelj-skem. hrvaškem Zagorju in na hrvatsko Sleme. i.e|) razgled je tudi ml podružnh cerkva sv. Vida nn janžekovem bregu (565 m) in sv Antona v Drenovem (30S m). Znamenita je tudi mala kapelica sv Klorijana na polju v Šp. Sušici. Tu kapelica služi takorekoč zn »borzo dela«. Vsak dan pride namreč semkaj veliko Hrvatov, ki jih bizeljski posestniki najamejo za delo v vinogradih. Bizeljsko leži severno od
Zdraviča Slovencev,
Sloven'c Slovenca vabi, če se ti pit' ne gabi, lak pridi v gor'co k nam, Smo dobre volje tam!...
Veseli hribček.
En hribček bom kupil, Bom trte sadil; Prijat'lje povabil, še sum gu bom pil...
Severno od Bizeljskega se nahaja župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami, pod katero je nekoč s|)n(lala tudi sedanja bizcljska župnija. Župna cerkev sv. Petra je zelo sti.ru in se omenja /e I. 1054. Na bližnjih 3 km oddaljenih Sv. Gorah (6JI m) je veličastna romarska cerkev Marijinega rojstva (">24- m), ki je bila /grajena že v 13. stoletju iti je |H>stala /e v 14. stoletju znamenita romarska cerkev. Prenovljena je bila v drugi polovici 10. stoletja. Sv. Gore spadajo med najstarejša božja pota.
V šentpeterski župniji s" nahajajo tudi razvaline Kunšperga (Kraljevega gradu) (411 metrov), kjer so nekoč gospodarili lw>jeviti Kravljevčuni (Kunšpcrski gospodje). Vzhodno ml tega gradu se je dvigal onkraj Sotle še močnejši Cesargrad (C esarjev grad) (465 m), ki jc bil nekoč last redovnikov templurjev.
Pravljica pri|>oveduje. du je živel v Kraljevem gradu ob času prstne pravice hrabri in kruli vitez Kuno, ki je s svojim spremstvom v* i r I v Cesargrad, napadel nič hudega sluteče redovnike in jih pobil. A tudi njega je zadela kazen. Sovražniki so sežgali grud, in ko so je plamen visoko dvigal, so zapustili divje kriče, kraj neskončnega gorja, kraj smrti. Prvi. ki je zbežal iz razdejunega gradu, je bil vite/. Kuno. Ko je v burnem skoku pognal konja, je udaril z glavo ob kameni obok grajskih vrat tako silno, da se je smrtno ranjen zgrudil ra/ svojega konja. Roparska druhal zajni/.ivši. du jo izdihnil njen vodja, je hitela nazaj v Kraljev grad. ga oropala iu se razkropila potem na vse strani. — Oljfi gradova sta že davno v razvalinah, med razvalinami pa teče mirno nvd grmovjem Sotla. ki drla mejo med druvsko banovino in banovino Hrvatsko in se pri Ključu nasjiroti mokriškega gradu izteka v Savo.
Dr. V. T.
Dva francoska begunčka na
Noemi ni odgovorila, rahli šum zibelke se je znova začel.
Toda oče se je zbudil iz misli, v katere je bil zatopljen in trudno dejal:
»Morali bomo prodati kravo.«
»Da.« je mrtvo ponovila žena, »prodati jo bomo morali.«
Nista prvikrat govorila o tem, da bosta peljala na semenj edino žival, ki sta jo imela v hlevu. Le odločiti se nista mogla, čakala sta drugega sredstva za rešitev, ne du bi vedela za katerega.
»še pred zimo jo bomo morali prodati,« je pristavil Louaru.
Potem je umolknil. Mali Joel je zaspal. Noben šum se ni več vzbudil v pristavi, niti ne v brezkončni planjavi, ki se je razprostirala okoli nje. Luč zahajajočega sonra je |>ostala skoro nevidna. Bližala se je ura, ko se dvignejo iz goščav divje živali, volkovi, lisice in poti-kujoče se kune. ko z napetim vratom vohajo v noč in hipoma, s šapami stresaje pričnejo divjati {>o mračnih in skritih stezicah, /a plenom.	(Rene Bazin — V. B.)
vozu. (»Neue Ziircher Zeitunng«.)
brod zvezo z bližnjimi Čateškimi Toplicami, ki so 3 km oddaljene od |x>staje Dobova.
Sedanja zrlo velika in lepa župna errkrv v Dobovi jr bila zgrajena 1 1865., prejšnja cerkev je bila zidana I. 1659. Najstarejša cerkev v Dobovi je najbrž iz dobe pokristjnnje-nja Slovencev. O (x»črtku te cerkvice pripovedujejo naslednje: 0 priliki neke velike povodnji je prinesla Savn na dobu (hrastu) soho Matere lxižjo. Na mestu, kjer se je dob ustavil, si) sezidali cerkev. I/ doba so napravili vrata, soho Matere božje pn <*> postavili na veliki oltar. Ta soha je sedaj v mihalovški kapelici, kjer še dandanes Dobovčani Marijo časte. Po drugi pripovedki je bil nekoč tukaj velik do-1m)V gozd. skozi katerega je vodila cesta. Sredi trga gozda je stala mala kapelica, imenovana Marija v Dobovi«. V dobovski župniji ima skoro vsaka vas svojo lepo kapeliro.
Župnija Kapele ima lcj>o errkrv Marijinega vnebovzetja i/. 1. 179S. oziroma I. 1884. in še dve podržnici: Sveto Irojico iz I. 1777 in Sv. Križ iz začetka 19. stoletja. Kajjčle se raz-
Bizelisko z okolico.
Kapel, sega proti vzhodu do Sotle, proti severu do Sv. Gor (621 m) in sosednih vrhov Orlice (698 m), proti vzhodu pu do potoka »Dramlja«, ki prihaja iz Silovcu (689 ml. Tu gora je Bi" zeljčanom zanesljiv vremenski prerok. Bizeljsko je zelo lep iii prijeten kraj, občudovan od domačinov in tujcev Bizeljčani so gostoljubni in dobrega srca ter vsakega radi postrežejo. Dobro bi/eljsko belo iu rdeče vino jr daleč po svetil znano. Na Bi/elj-krm jr kaplanoval od I. 1825—1827. poznejši škof Anton Martin Slomšek; tukaj je spesnil pod še sedaj stoječo staro lipo pri župnišču, danes »Slomškovo« imenovano, prstni, ki opevajo vino, oziroma vinogradništvo. Najbolj znam sta:
Iz Brežic
Brežice (165 m) so staro zgodovinsko mesto ob levem bregu Save v bližini zliva Krke v Savo. Mesto ima 15.00(1 prebivalcev in je 2.2 km oddaljeno od železniške postaje. V glavni ulici se nahajajo 5 cerkve, in iscer cerkev sv. Roka (iz 1. 1740.), frančiškanska cerkev sv. Antona Padovanskega (sezidana v drugi polovici 17. stoletja, popravljena in podaljšana po potresu 1. 1917.), žujHia cerkev sv. Lovrenca (iz 1. 1782.), dvonadstropna uradniška hiša, kjer so nastanjeni okrajno sodišče, davčna uprava in poštni ter brzojavni urad, dvonadstropni Narodni dom, žu p n išče, rotovž iz 1. 1769. poslopje okrajnega načelstva in starodavni dvonadstropni Attemsov grad iz prve polovice 16. stoletja, v stranskih ulicah |>a so narodna šola. meščanska šola, 47 m visok vodovodni stolp in moderna urejena javna bolnišnica. Na periferiji mesta so lepe vile z urejenimi vrtovi, dva drevoreda in ličen mestni jiark. Mesto je važno vlogo igralo za časa turških napadov in kmet-skili uporov 1. 1515. in I. 1573,
Brežice leže ob glavni železniški progi Ljubljana—Zagreb—Belgrad, so važno križišče cest in imajo na vse strani živahen poštni in avtobusni promet (Brežice — kolodvor — pošta, (2.2 km), Brežice — Novo mesto (45 km), Brežice—Bizeljsko (24 km). Glavna prometna žila vodi od kolodvora skozi mesto in nato po
Bizeljsko
524 m dolgem mostovju čez Savo, Vrbino in Krko do državne ceste Ljubljana—Novo mesto — Kostanjevica — Čatež — Samobor — Zagreb. Onkraj mostovja leži zaradi prijetnih kopeli v Krki (do 26" C) in zaradi bližnjih Čatežkih toplic (60u C) priljubljeno letovišče Čatež (160 m) in nad njim cerkev sv. Vida (384 m) z lepim razgledom na prijazno mesto, na vijugasto Savo in zeleno vinorodno Orlico z ličnimi belimi cerkvicami, kar daje posebno prijetno in i>estro sliko. Brežice z okolico imajo milo, subalpinsko (>odnel>je in so v zadnjem času postale važno letovišče.
Brežiška okolica se odlikuje po lepih izletih. Med najvažnejše izlete spada brez dvoma izlet na Bizeljsko, v znani vinski kraj z odlično kapljico.
Iz Brežic pelje avtobusna cesta mimo novega pokopališča v Mostec, Dobovo, Kapele in na Bizeljsko.
V Mostecu (142 m) je edina jx>družnicn do-bovške župnije: cerkev sv. Fubijana in Seba-stijana iz. I. 1767. O tej podružnici pripovedujejo naslednje: L. 1767. je razsajala na Mostecu strašna kuga, ki je pomorila razen treh rodbin, vse Moščane. Te rodbine so zaradi obljube s pomočjo Brežičanov postavile to po-družno cerkev. IzMosteca posreduje savski
na
Hlapec
Martin je bil hlapec pri Skalnrjevih. To ni bil samo hlapec, temveč tudi bi rekli, Ha je bil tovorna živina, mu prav vge naprtili. Murtin je vse preje bil pa tudi temu primerno močan! telo ja bilo kakor voz »pari/are s i kolesi in debelim dnom. kar mu je naročeno,, to je opravil, čeprav so kosti pokale. Resnično je ni bilo stvari, ki bi ji Martin ne bil kos.
Ko je bil teden mimo, težki teden pri Skalarjevih, in ko se je vse razveselilo nedelje, se je brez dvojna zgodilo, da so dekle, ki so se nedelje najbolj radovale, rekle Martin u: »I i, veš, v sosednji fari je žegnanje —, daj, postori ti za nas v hlevu!« Martin se ja začel hudovati in jeziti na te vražje ženske, ki jim ni nič. če bi zavoljo maio godbe živina stradala v nedeljo, a pri tem je imel že koš v rokah. Tudi molsti je znal, o, od nikognr se ni Hal pobiti! In čeprav je malce godrnjal, vendar je bil toliko častihlepen, Ha se je lotil dela in je zmeraj spet iznova pokazal, da je fant od fare. Svojo debelo bučo, okrogli hrbet, grčave roke in noge, svojo razkuštranost in grdo zunanjost je prekril s svojim delom. V ozkih Martinovih prsih je plapolul ogenj gorečega častihlepja. Po zunanje je bil Martin kakor žival. Ha se ga je človek kar zbal, toila v Huši je bil človek, človek, ki je neprestano hotel kaj doseči. Ljudje so ga presojali po zunanjem videzu in so dejali, Ha je norec, a Martin je imel ponos gosjiodu. Vse njegovo notranje življenje, vse njegovo častihlepje se je skušalo utešiti z Helom. Če so rekli: »To bo pa Martin opravil, ta zna vse!« tedaj je postni njegov obraz kar lep, tako je zažarelo na njem iz notranjosti, tuko srečen je bil zuradi takega priznanja.
Martinov ponos so bile tudi njegove obleke — njegovih dvanajst parov čevljev in njegovih pet oblek. Res je, Martin je bil samo hlapec in si je moral sleherni novčič krvavo zaslužiti, toda obleke je imel lepše kot kak gruntur. Sic^r je komaj kdaj utegnil, da bi se lepo oblekel, nemara 11111 tudi o' Ideke niso dobro pristojale in njemu samemu je bilo najliolje v delavni obleki, vendar — imel je pa le svoje obleke. In to mu je zadoščalo. Nedeljo za nedeljo jih je jemal iz omare, izkrtačil jih je in jih spet
spravil. Vse pare čevl jev je zapovrst jo osnažil, da so se svetili ko luč in jih spet postavil na njih mesto. Dekle so se norčevale in ga vlekle: >No, Martin, lx>š šel malo ven?« A on ni odgovoril. On se je po svoje zabaval in je bil s tem zadovoljen.
lako je živel Martin.
Bilo je prvega aprila — in dekle so se pomenkovale, koga bi |>otegnile zn prvega aprila. Tudi gospodarja so vprašale, saj, si je dejal, špas le mora biti, da se življenje malo prezrači! A ker so že vsi vedeli Ha je Hanes prvi april, ni bilo drugega, ki bi ga potegnili, kot samo Martin. In saj so prav nanj že sjx>-četka vsi mislili.
»Martin,« je rekel gospoHar pri zajtrku, »pojdi no k Oreškovcu jk> umetno gnojilo, po «aprilnt>, pravi, da mi ga eno vrečo odstopil Kar samokolnico vzemi s srlioj!«
Martin je še postrgal žgance iz sklede in dejal: »A po —, no, ta preklenska imena teh tujih gnojil!«
»Po aprilat,« je Je enkrat povedal gospodar. Martin je vzel samokolnico 'in se je odpravil k Oreškovcu.
Pri Oreškovcu so bili tudi vprav pri zajtrku, ko je Martin prištorkljal v hišo, rekoč, da je prišel po tisti aprilat.
Oreškovec se ni ničesar spomnil in je bil v zadregi. Ozrl se je okrog mize. a tudi družina se ni ničesar spomnila. Vsi so prisluhnili in so bili radovedni. Oreškovec je prenehal jesti —• vendar se ni mogel spomniti: »Kako praviš?« je vprašal še enkrat hlapca, in Martin je s poudarkom povedal. Ha je on, Oreškovec, obljubil njegovemu gospodarju, da mu odstopi vrečo umetnpga gnojila aprjiata. In zato ima tudi samokolnico s seboj.
Tedaj se je začela najmlajša dekla hihitati, zaletelo se ji je in vsi so jo začeli udrihati po hrbtu, da se ne hi zadušila. Pri tem so se pa spomnili: prvi april! Oreškovec pu seveda tudi ni smel špasa pokvariti
Dekle so koj odložile žlico in vse so šle »aprilat«. Martinu so dejali, naj se usede, er da bo precej časa trajalo. Vsi so začeli teksti sem in tja, in Martinu se je zazdela velika čast, da se tako trudijo zaradi njega.
Martin
^TEHNIKA
sebne vilice, da je mogel streljati. Od polnjenja puške pa dokler je strelec izstrelil kroglo, je bilo od začetka potrebnih preko sto povelj. Razumljivo je, da pri tem ni moglo ostati. Toda vsaka izpopolnitev v tem pogledu je zahtevala vedno bolj zamotano in vedno bolj natančno izdelavo zaklopa in vseh njegovih delov. Ta naloga je bila še toliko težja, če upoštevamo, da je bilo za hitro izdelavo in za izdelavo dovoljne količine takega orožja potrebna čimbolj preprosta izdelava, da se je moglo orožje izdelovati v zadostnih množinah.
Zaklop pri puški in pri topu je tako sam po sebi preživel dolgo pot, preden je dobil današnjo obliko. Ravno tako važna pa je bila za razvoj
orožja tudi izpopolnitev streliiva. Nositi smodnik s seboj v posembnein rogu, je bilo zelo neprikladno že zaradi tega, ker se je smodnik lahko hitro jx>-kvari, čim je prišel na vlago. Poleg tega je bil smodnik v odprti posodi nevaren, pa tudi nabijanje orožja skozi sprednjo odprtino cevi je bilo za praktično uporabo zelo neprimerno. Nabijanje orožja od zadaj in izdelava primernega zaklopa je zahtevala izdelavo naboja v tako obliki, do sta bila potrebna količina smodnika in krogla skupaj. Z naperdujočo popolnostjo v izdelavi orožja, pa so se pokazali v novejših časih še novi problemi. — Predvsem sc je pokazala potreba pri izdelavi izstrelkov, potreba po izdelavi v masah, pri tem pa se je morala obdržati vsa potrebna preciznost, ki se v izdelavi izstrelkov še poveča z vgradnjo vžigalnika v izstrelek.
Pri prvih topovih so imeli za izstrelke kar železne ali pa kamenitne krogle. Pozneje so začeli uporabljati krogle, ki so bile znolraj votle In napolnjene s smodnikom. Od notranje strani navzven je bila napravljena izvrtina, v katero je bila vložena vžigalna vrvica. Pri strelu se je vrvica vžgala in ko je dogorela do konca, se je vžgalo razstreljivo v notranjosti in krogla se je razletela. Sedanji izstrelki imajo v glavo vdelane posebne vžigalnike, s pomočjo katerih se vname razstreljivo, ki se nahaja v izstrelku v določenem času po strelu, ali pa v tistem trenutku, ko granata zadene. Vsaka granata ima prav za prav dva vžigalnika. Eden vžigalnik zažge razstreljivo ob udarcu, drugi pa po določenem času. Tehnično najbolj zanimivi so vžigalniki, ki zažgejo razstreljivo po določenem, času. Tukaj lahko izbiramo v glavnem med dvema načinoma: med kemičnim vžigalnikom in mehaničnim vžigalnikom. V svetovni vojni so uporabljali skoraj izključno kemične vžigalnike. Ti vžigalniki so še danes precej uporabljajo. Njihova prednost je predvsem v preprosti izdelavi: v glavi je vdelan primeren kanal napolnjen z gorivom, ki izgoreva z določeno hitrostjo. Ko dogori gorivo v tem kanalu do konca, zažge razstrelivo znotraj v izstrelku in izstrelek eksplodira. Čas, ki preteče od strela do eksplozije se regulira na ta način, da izprertiinjamo mesto vžiganja na kanalu v glavi. Ti vžigalniki pa ne zadoščajo veliki preciznosti, ki se zahteva od vžigalnikov streljiva za zračno obrambo. Njihova slabost je v tem, da se izjire-minja čas, ki ga rabi gorivo v vžigalnem kanalu, da dogori. Ta čas je odvisen od temperature, ki vlnda od hitrosti vrtenja izstrelkov, in od zračnega pritiska. Z ozirom na to, da se cilji za zračno obrambo nahajajo v višinah od 0 do 10.000 m, je najbolj neprijeten vpliv izpremenljive višine na hitrost vžiganja. K temu pride še kot nedostatek dejstvo, da se smodnik v vžigalniku na skladiščih lahko pokvari. Vse le nedostatke nadomeščajo, mehanični vžigalniki. Pri mehaničnih vžigalnikih določa čas vžiganja mehanizem, ki je sličen mehanizmu v uri. Njihova slaba stran pa je v tem, da zahteva precizno mehanično izdelavo in v zvezi s tem je tudi. cena izdelave. Točnost eksplozije se da regulirati do desetinke sekunde, kar odgovarja poti do 80 m. Nemška obrambna artilerija uporablja sedaj izključno mehanične vžigalnike.
Ranjene nemške vojake z letali prevažajo z bojišča.
od smeha, ko se je Martin prizibal s svojim bremenom. Dekle so zavpile: »Prvi april, prvi april!« Tedajci je Martin spustil samokolnico iz rok.
Za hip je izginila vsa moč iz njega. Komaj se je še obdržal na nogah, Z vseh struni je slišal grohotanje in roga nje, iz vseh hiš so se norčevali iz njega. Tedaj se mu je zvrtelo v glavi.
Martin je sunil v vrečo. V njej je bilo za pest debelo kamenje. Začel je besneti. Pograbil jih je in jih začel lučati v Skalarjeve, ki so se razbežali v hišo. Pobil je vse šipe v oknih, S polnimi žepi je stekel nazaj k Oreškovcu. Tudi toni je lučal kamenje v vsakogar, ki ga je zagledal, in je tudi ondi pobil vse šipe. In kdor koli se je v vasi pojavil pred njim, v slehernega je zalučal kamen. Bila je divja, nebrzdana besnost, ki je jiognala sleherni kamen, da je kur grmelo.
Vsa krotkost je izginila iz Martina.
Njegova čast in njegov ponos, ki je -na njima slonela njegova človeškost boljše" vrste, sita bila osramočena. Izbruhnil je pračlovek iz niega in nobena dobra beseda ga ni več ukrotila. Iz vseh besed mu je odmevul le še za-smeh in sramotenje in postajal je zmeraj bolj besen. Nobene pomoči ni bilo več zanj.
Zbežal je iz vasi v gozd. Kakor izbičana žival se je zaril v grmovje in je začel tuliti. In jokal se je dan in noč, da je odmevalo po gozdovih in so se ptiči plašili.
Lakota ga je pognala nazaj v vasL Koder koli se je pojavil, se je razširila groza in strah. Dali so mu, kar je zahteval, tla bi le že skoraj odšel. Martin je to opazil in ljudi tem bolj sovražil, čim več so 11111 podarili v svojem strahu pred njim. Čutil je, Ha je zaničevan, izobčen — in ostajal je pri živalih, A tudi živali so bežale od njega. Tedaj je iznova pobegnil iz vasi, Hrevil je na slepo po gozdu in je padel v prepad. Našli so ga z razbito glavo med gruščem.
Pri Skalarjevih še vedno visi njegovih pet oblek v omari in zraven stoji dolga vrsta njegovih čevljev. Nihče se ne upa dotakniti se jih, zakaj nekaj gosjvvlstvenegn veje z njih in še zmeraj napolnjuje kamrico hlapca.
A ti so zunaj pobirali kamenje in okrulke od opeke in so jih metali v vrečo.
ko je bila vreča polna, je rekel gospoHar: »A ti ne bo pretežko, Martin?« V prav 10 je bilo Martinu všeč. Poskusil je. Presneto je niln vreča tc/ku! Da <e le kolo ne bi zlomilo, 011 bo že zmogel! A samokolnica je cvilila 111 pokala in se upoglbala.'
»Prekleti aprilat!« je zagodrnjal Martin, ko je spotoma počival. Od Skalarjevih so se zaslišali klici dekel: »Hej, Martin, ali ti naj
Crideino pomagat?« Pa jo spet porinil samo-olnico in je sopihal pod bremenom po hribu navkreber, Ha mu je v kosteh kar pokalo. Kakor bi mu bili Huli kamenja in svinca v vrečo!
Na pragu so stali gospodur in družina in so se smejali. Dekle bi bile skoraj popokale
Vžigalniki granat
Z razvojem eksplozivnih snovi se je začel tudi razvoj orožja. Prvotno je bila izdelava orožja, ki deluje s pomočjo razstreliv, razmeroma preprosta. Zadoščala je dovolj močna cev, v katero so na dno vložili primerno količino smodnika, nanjo so vlo--žili kroglo, ki je bila prvotno celo kamnitna. Na zadnji strani, t. j. na dnti je vodila iz cevi izvrtina, v katero so vtaknili vžigalno vrvico, ali pa na-tresli smodnika do vrha. Strelec je s plamenico (lunto) zažgal smodnik v izvrtini in s pomočjo tega smodnika se je vnelo streljivo v strelni cevi in izstrelilo kroglo.
Po muzejih lahko vidimo še dandanes topove, ki so delovali na opisan način. Pri puškah je bila I stvar bolj zapletena. Prve puške, muškete, so bile » tako težke, da jih je moral strelec naslonili na po-
Na počitnicah!
Kurenčkova Nešha ma tud beseda
Zadenč sem pti-poudne duma pr vokne sedela, pa ena soja pluzna sem šti-hala, ke se m je začela na kumouce neki cefedrat, Uzuni je blu pa tku jasen, koker ribi uku, in turi sonce je tku prpeku, He sem se kar vo-ronk putila. K»r na-umen se m je zdel, de b jest duma čepeli i.i pluzna štilia-ia. Lepu vas prosem, pluzne lohka člouk ja tekat štiha, keder gre Hež. Al ne? Kar vrgla sem pluzna iz rok In se namenila jit rajš ven mal na Ift Letaš mama že tku taka smola, de gre skori usak Han Hež, tičaseh pa tud še toča puvrh. Če b m cela Iblana prnesla pluzne za štihat, b lohka use ub slabem uremen pu-štlhala. Če pa tku lepu sonce sije, b bla pn res naumna, He b kar Huma čepela. No, al ni tu res?
Kar hiter sem se začela ublačt, Pred sem s pa še mal frizura puštlmala in pa žnable fri-šen puštrihala, ke taka. koker sem Huma, na morem jit nn cesta. Pa na smete miselt, He se jest zatu nafrfulem. de b se dedcem duparila. Dedci sa ja men deveta briga. Ampak jest holt na vorenga velik držim, zatu pa nečem jit spufana med IHI.
Ke sem vidla, He je Huma tise tuku, koker more bit, sem pa stanvajne zaklenila In šla dol na cesta. Ke pridem pred hiša. sem pa začela premšlvat, na kera stran b so ubrnila, He b se m splačal ukul tavat. De b pu mest auslogr ugledvala. m ni Host. Če b me'a gnar, b že sla mal pu mest naukul In s kašne čevelčke ke-pila, ke te mam že precej pušvedrane. De b
s sam gusta delala, b m blu pa tud hetlu. Kar preke ZvejzH ja bom ubrala, He bom vidla, kuku sa ja že puštimal, sein s mislela in ja zavila ke preke ZvejzH, Ke pridem 11 Zvejzdo in začnem gledat ukul, ki b se Hubila kušna klop, de b se usedla, pa videin, He ni u Zvejzd nubene klujii več. Same grabna sem vidla in pa kupe prsti. Če b na mela kurjeh učes na n ligah, b že putrpela, Sej glih ptiseben trudna' nisein bla, ampak če ma člouk kurje učesa na nugnh, se pa le rajš kam usede, koker de b stavil. Ke se začnem uzirat ukul sebe, jia zagledam ud zijeleč tam nasprut nunske šule neki tacga, koker ene klupi. Kar hiter ja uberem gor skuz, ko pridem (Iti ke, pa zagledam res ene tri al šter klupi, ampak tku natlačene, He b se še muha na mela kom usest. Sami star mužakari, mende penzjunisti, sa sedel na nh. Kar pti trije sa sedel eden Hrugmu 11 naročju, ke 111 blu Host prustora, He b se usedu eden zraven druzga. Oh, hiba moja ZvejzHa, Heleč s pršlu. Kuku je blu soje čase lušten 11 Zvejzd Penzjunisti se m kar smilja. Kam se tvoja djal te srumnki? Druzga res na bo kazal, koker He se jim l>oia penzjoni saj tulk puvišal, He boja šli lohka kam u starija na vrt sedet. Če maja kulčkej srca, se jih boja mogel usmilt. Kar tku na cest jih tud nu morja pestit. Tu b nn blu čluvešk in tud ne kršonsk. Duma pu tud na morja zmeri tičat. Duma je še takem dotih-čes, ke maja usega zadost, Penzjunisti sa pn reveži. Pa duma tud Ide mrjeja, kokrr pranja, IJ špetale pa glih tku, če je glih slučajen še kašna pojstla za Hubit. Je holt križ na svet En čas sem holt stala pred tistem klupinl, ke sa se penzjunisti tku drejnal na nh, ir pu, slušala, kerga maja glih u grif, Ke sem sliJnla, de sc menja ud same vojske, koker de b bil sami dlpluinati, sem šla pa rajš naprej, ko ud vojske nočem nč slišat, Če m začne kdu tiH vojske prpouHvat, me začne kar mraz stresat. Moj mož je glih tak. Keder pride bi pozen dam in puvrh še mal nasut, mu morem jest vojska
napuvedat, ni drgač.. Kar moučat tud na morem. Sej tu glih dost na pumnga, tulk pa le zaleže, de tkula preke konc mesca, ke je že bi na suhem, pride nuvaHen u pravem čas dum. Pa tud na naleze se ga tku, koker se ga naleze tkula ukul ta peruga. Noja, pa dumača vojska ni glih puseben huda, sam enkut u žeulejn sem mu u jez vrgla en jajc u glava, pa in jo še ilons žou zajnga. Pa na smete miselt, He ni je žou ze niuž.u. Za tist jajc m je žou, ke se je na možu betic razbou. Kene, muza sem dubila zastoju, jajc sem mogla pa pusten plačat. Pa še preccj draga sa bla tekat jajca. Člouk pa na sme z gnarjam preveč frečkut. ke b mu ga znal glih tekat zinankat, ke b ga še ta nurbl nujn putrebvou.
Asten, zdej ,že veste, kuku je ta reč, Ud snmeh jajc in pa penzjunjstu vam tud na morem kar naprej k I ti basat. Zdej vam morem pu* vedat tud še naprej, kuku je blu pol, ke sem se enkrat tistoh natlučcnh klupi nagledala in šla pučus naprej preke šelenburgu tile.
Mal naroden m je take reči tlela prpou-dvat, ke se nč rada Idem na zameretn. Sej veste, kašen sa dondons lile. Če jih puhvalem, boja rekel, de sem hinauka, če jih pa mal speglam, boja pa tku jezen name, de me nubeden več še pugledu na bo. Še ta narbl pameten je, če je člouk tih in pesti, de se svet kar naprej pu soje vrti.
še ni douh tega, ke me je ena babenea na sred ceste tku nahrulila, de me je blu skori strah pred no, če proti sem kurajžna. Use m je rekla, sam člouk ne. Škoda, de navem več, zakua se je Slu. Člouk more bit holt previden, preden kera zine. Puseben ženeke sa »trašeu ubčutlive.
Ta babenea m je zažugali, de m bo urat zavila, če ja bom še kerkat u »Sluvence« skuz zube ulekla. Ke sem ja prašala. kua bo mela ona ud tega, če m bo urat zavila, m je pa rekla, de pol na bom mogla več pisat u »Slu-venca«, če m bo urat zavila. Vite, kuku sa Ida naumen. Ta prsmoda mende misel, de jest z uratam pi?em. Tulk b mogla bit pa že pr pamet, i de b vedla, de jest na pišem z uratam. ampak
z ruko, koker tud drug pisateli mende pišeja. Jest b rada puznala tucga pisatela, de b znou z uratam pisat.
Noja, jest bom useglih reskirala in puve-dalu, kuku je blu naprej. Sej veste, de ena ženska težku drži ježek za zubmi. Nej bo že koker če. Obesu me mende nubeden na bo zavle tega.
Ke sein pršla že ke du sred Šelenburguve ulce, pa zagledam tam pred eno štucuno use potihen Idi. Ta peru sem mislela, de se je zgu-dila kašna nasreča, ke uutumubili in pa tist motocikli tku deujaja ke pu sem, koker de b bli naumen. Sei ni nč čudenga, če se zgudl tulk eneh nasreč u Iblan, de b mogel met časopisi še ena pusebna priloga za nasreče, ča b tli use naprej prnest, No, ke sem bliz pršla, sem pa vidla, de tle na gre glih za kašna nasreča. Ena elegentnu Huma je stala tam na sred tiste trume lili, pa ena jilehasta škatelca je držala u rok, koker jih zdej večkat Hržeja, če nnbiraja za kasne reveže, al pa za kašne druge take putrebe. Ena že bi stara babenea je stala pa pred no in je zmerjala in upila nad gespo, koker He b nurelu: »Kuku se upate mene feli-tat, ke vender viHle, He sem sama reva. Če se vam reveži smilja, vrzite sami 11 tista vaša
pušča ene par iurju, ke jih mate tulk, de sami na veste, kua 1> z njm. Reveže pa pestite pr-gmah, ke sami nimaja tulk, kulker je za
nuhtam črngu.«
Jest mišjem, de je mogla gespa puberat za kašen križ. Za kašen križ pa na morem vedet, ko mama tulk eneh križu in težau na svet, de se člouk res na more spuznat najne. Ud tiste gespe je ja tu lepu, de je za reveže feh-talo. En revež na more fehtat še za druge re-xveže, če še zase na more dost nafehtat. De b 'pa bugutini kar jurje tlačel u tiste nlehaste pušce, se pa tud na more pugervat, lista ta stara babenea je bla mende prsinujena, ke je tu pugervaltt, če sama ni tla nč Hat, nej h bla tih in šla pu sojeh poteh naprej, pa h blu use dober. Kua se bo tle repenčls in delala škandal na cest. Tu je še dober zajna, de ni biti k sreč nubenga puleaja pr ruknh. Vem, de b ja prec pustu zamehurt.	K. N.
V bolnišnici
Svojega tovariša, doktorja Joco, sem imel zelo rad, Z njim sera preživel svoja otroška leta 111 mislil z njim tudi leči na jelovo desko. — Pogostoma sem komuj čakal, du ga najdem, in sem bil potem pripravljen tudi na to, da sem ga spremljal celo nu njegovih zdravniških obiskih in da sem čakal nanj pred tujimi vrati.
Neko popoldne sem se kakor navadno spre-
hajal z njim. Pripeljul me je v bolnišnico, kjer sem navadno seiicl v njego ni opravil svojega odhoda in pogledal, ali je
kaj novega. Ta dan se je zadržal nenavadno dolgo, jaz pa sem iz dolgega časa stopil ven in se začel sprehajati po dolgem hodniku. Sam ne vem zakaj nisem mogel nikdar pogledati v sobo, kjer so bolniki. Tuko se mi je zdelo, da je tuin nekaj težkega, temnega in skrivnostnega!
Ravno sem med svojim sprehajanjem po hodniku začel razmišljati o tem, ko pride tisti trenutek iz neke sobe Joca; ko me opazi v hodniku, me prime pod roko:
»No, prijatelj, kar noter! Saj te ne bo nihče ugriznil!«
»Vem, da me ne bo!«
Stre;žnik, ki ga je spremljal, odpre neka vrata. Postalo me je sram.
»Prosim!«, reče Joca.
»Pojdi ti naprej!«
Vstopil je. Vstopil sem tudi jaz Za nama njegov asistent, nato pa oni strežnik.
Vrata so zaprli.
Videl sem veliko, svetlo, visoko, čisto sobo. Po obeh straneh postelje z belimi pogrinjnli. Zraven postelj majhpa mizica s kozurci, plju-valniki, zdravili in bolnišni.škimi jedili. Strežniki v dolgih belih predpasnikih in mehkih čevljih nalahko stopajo po tleh in pazljivo gledajo v Joco. — V sobi je bilo na obeh straneh sam ne vera koliko postelj. Dve ali tri so bile prazne, na drugih so ležali bolniki. Nekateri so ležali visoko vzklonjeni, drugi sedeli. Zdi se mi, da so vsi enako oblečeni, a nisem videl, kako. Vem, da je bilo v sobi tiho. Vsi so pazl jivo gledali v Joco in mu odgovarjali nekam kratko, a ne vem kaj. še to se mi je zazdelo, da so ga s spoštovanjem in zaupljivostjo spremljali od postelje do postelje.
No dobro! Pa kaj je za vraga tisto, kar mi je tako strašno leglo na prsi? Saj tem ljudem je dobro! V čistem so, jedo dobro, postrežejo jim, imajo dobrega zdravnika! To torej ni tisto, radi česar mi je tako težko. A vseeno in kljub vsemu mi je težko!
Z neko žalostjo in strahom sem gledal shujšane obraze in njihov izraz. Ničesar nisem slišal, kaj je govoril Joca z njimi. Niti tega nisem občutil, kako sem se vlekel za njim iz sobe f sobo.
Vstopili smo v neko majhno sobo. Bili sta samo dve postelji. Ena je bila prazno, na drugi pa je bil nek človek. Sedel je z licem obrnjen proti nam in gledal v nas! O iiog, kakšen pogled je to?
Gleda v nas; videlo se je. da gleda v nas, a pogled mu je bil uprt za cel pedenj preko nas. 1 čim bolj smo se mu približevali, tem bolj se je njegov pogled bližal stropu.
A lice! Na njem je bilo nekaj žalostnega pa — ne znam vam drugače opisati — pa veselega! Zaupljivo, milo, drzno in spet obupano. Vse skupaj pa tako strašno, nejasno in togo.
Tudi na mojem tovarišu joči se je videl težak utis. Z veliko resnostjo in ljubeznijo stopi k bolniku in mu poda roko:
»Kako ti je, brate Džoko?«
Bolnik zagrabi ponudeno roko z vsem srcem in z obema rokama, prikloni se sedč na postelji tako globoko, kakor da je hotel poljubiti zdravniku roko, in med tem, ko gleda mojemu tovarišu preko glave, odgovori z glasom, v katerem sera slišal zaupanje, obupno nado, slepo u danost...
»Bog bo že dal dobro!«
Strašna in neutolažl jiva misel mi blisne skozi glavo. Saj to je slepec!
»A?«, vprašam z očmi Joco.
Pokaže mi z roko tablo nad glavo bolnikovo. Na tabli je bilo napisano z latinskimi besedami: »sušenje očesnega živca«.
»Ali čutiš, da ti je kaj bolje?«, reče Joca z glasom, ki je hotel kazati ravnodušnost in trd-
nost, a sem vendarle slišal iz njega, da hoče na silo tolažiti.
»Bolje, hvala Bogu!«, reče bolnik. »Točno čutim, kudur rae gospod pomočnik posadi nu tisti telegrufski stroj ter mi izvablja ogenj, ku-ko mi delujejo živci!«
Dotaknem se Jocovegu rokava ter ga skušam s kretnjami rok in z obračanjem oči vpru-šuti: »Ali ni res nikakega upanja?«
Joca napne noliet otl palca za sekalec in ga sproži ter mi s tem naznači: »Niti trolie!«
Oblil me je nekak hladen pot. Zbežal sera iz sobe in sedel na klop na hodniku. Skoz odprto okno je pihljaj tam z lipe sladek, dišeč dih.
»»Ne!«, sem rekel. »Oni tam gori je večji tudi od mojega tovariša Joče! Dul mu bo.«
Takrat zaslišim iz neke sobe zamolkel, bolesten vzklik:
*Oh, mati moja!«
O! lil knjiga življenja se mi je začela odpirati.
To l>o tisto, kar mi tako tišči na prsi, kadar vidim te ljudi! Res imajo vse in vsega, a vseeno nimajo ničesar! Nimajo svojega, ki bi sotrpel t njimi, nimajo... matere!
L Lazarevič.
Mednarodnega turnirja v Trenčanskih toplicah od 1.—14.Julija se bo od naših mojstrov udeležil romovič. Tomovič je pokazal lansko leto na turnirju v Zagrebu izredno močno igro in je bil najnevarnejši konkurent dr. Vidmarju, za katerim je zaostal le pol točke. Njegov prvi nastop na mednarodnem turnirju vzbuja med našimi šahisti veliko zanimanje.
Turnir amaterjev Hrvatske šahovske zveze bo od 1. do 20. julija v Borovu. Turnir bo imel največ 16 udeležencev in ga bo izvedel agilni šahovski klub iz Borova, ki praznuje letos 10 letnico svojega obstoja. Hrvatje imajo več dobrih amaterjev, tako da je pričakovati napetega poteka.
Mandat za letošnji amaterski turnir Jugoslovanske šahovske zveze ima Celjski šahovski klub, ki je tudi jubilant. To bo 17. amaterski turnir Jugoslovanske šahovske zveze. Ta turnir bo v avgustu v Celju, ni pa še znano, koliko bo imel udeležencev.
V okviru medklubskih tekmovanj Slovenske šahovske zveze je bila odigrana druga tekma med mladinsko sekcijo LSKa in drugim moštvom Centralnega šah. kluba. Moštvo Centralnega š. k.-a je moralo tudi to pot nastopiti okrnjeno, a je kljub temu pokazalo zadostno premoč. Izgubilo je dve partiji po kontumacu, zmagalo pa je v treh partijah in ima tudi v prekinjenih treh partijah izglede na boljši rezultat.
V matehu med ruskim velemojstrom Botvini-kom in mojstrom Ragozinom je pokazal Botvinik veliko premoč. Po 9. partiji je vodil z rezultatom 6 in pol: 3 in pol, tako da je mateh, ki je določen na 12'partij, že odločen.
Iz manjšega dvokrožneg aturnirja ruskih mojstrov je današnja partija.
Abramov : Iljin Ženevski}
1. e2—e4, e7-e5. 2. Sgl-13, SbS-cO. j. Lil —b5, a7—a6. 4. Lb5-a4, Sg8—16. 5. o—o. 9. h2— h3 (na takoj d2—d4 je vezava LcS—g4 neprijetna za belega). Sc6— a5. 10. I.b3—c2, c7—c5. 11. d2— d4, Sa5—c6.12. Sbl-d2, Dd8-b6 (običajnejše je Dd8—c7). 13. d4—d5, Sc6— dS.14. Sd2-ll, SI6~e8. 15. Sil—g3, g7—g6. 16. a2—a4, Ta8-b8. 17. a4X b5, a6Xb5. 18. Lcl-h6. Se8-g7. 19. SI3-3-d2, 17— f6 (črni si je izbral znan način obrambe v španski partiji, proti kateremu beli zelo težko pro-de*e). 20. Ddl —bi (vpoštev je prihajalo takoj 62 —b4), SdS-17. 21. Lh6-e3, Db6-c7. 22. b2-b4, c5—c4. 23. f2—f4 (s tem napadom doseže beli oblast nad poljem d4, zato pa mora črnemu prepustiti polje e5), e5Xf4. 24. Le3XI4, SI7-ec. 25. Tel—fl, Lc8—d7. 26. Sg3-e2, Tb8-a8. 27. Se2-d4, Dc7—b7. 28. Dbl-b2, Sg7—li5. 29. L14-e3, Sh5-g3. 30. TalXaS, TI3XaS. 31. TU—al, I6-f5. 32. Kgl—h2, Sg3Xe4. 33. Sd2Xe4, f5Xe4. 34. Lc2
NOCOJ
Nocoj,
kaj vse se dogaja po svetu nocoj, česar človek nili ne siutt
v tej eni sami minutif
Ce zdajle bi mogla hiroko razpreti svoje oči in se z njimi zazreti
v vsako srce,
ki kleie ti v njem gorje
svoj kip;
če zdajle bilo bi mi dano za droben le hip zazreti se v duio s prejasno lučjo obsijano, kaj videla pač bi tedajf
Mar bi se ustavila tam na razpotju med dobrim in zlom, morda pa bi v tisti prečudni minuti udaril mi v duio prelomt
(L. Seiek.)
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE
Dvokolosa, otroSkl TOzKkt, Šivalni stroju prevozni trl-cikljl. pneuumttks
Tribuna r. B. L. Ljubljana, Karlovska c.4
1'odruinioa: MAltlllOlt. Aleksandrova 26.
Xc4, Le7—(6. 35. Ta l-a2, Se5—d3. 36. Db2— al, LI6—es+. 37. Kh2-gl, TaSXa2. 38. DalXa2, Ld7—f5 (črni energično napada in ne pazi na svoje oslabljeno kraljevo krilo). 39. Lc4Xt5, g6X f5. 40 SdXI5, LecXc3. 41. Da2-e2! (s tem dobi beli naenkrat silen napad na črnega kralja), Sd3— e5. 42. De2—c2!, Lc3Xb4. 43. SI5-h6+ (proti napadu bele dame in lahkih figur črni sedaj nima obrambe), Kg8-f8. 44 Do2—f5 + , KIS—e8. 45. Lel—g5, Db7—d7. 46. Df5-f6, Sc5—g6. 47. Sh6— 15, Dd7—a7 + . 48. Kgl—hI in črni se je vdal, ker ne more več dolgo braniti mata.
Nemški dolgocevni top narčd. — Protiletalski top na krovu nemške ladje.
Križanka
&
m
24
42
64
©
65
©
©
©
32
43
55
©
74
6«
© ©
25
44
75
33
34
© '
U 12
© r
14 15
©
35
26
©
© " ©
©
©
37
©
3b
46
©
78
©I"
©
47
48
© M
50
28
39
©
58
51
©
67
68
© 6'
70
©
I 71
G
©
©
,8 |„ |Q
S
U
28 21 22
©i
© 5
53
(3
23

83
i©
84
!©
! 811

i! 1 m a i u
m m i
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Drag kamen. 5. Kraj v cerkvi. 0. Mala žabica, žabji glas. 13. Poldrag kamen. 17. Strelno orožje. 20. Prva dnevna svetloba. 24. Slabo, težko spanje. 25. Hrvaška oblika za Antona. 20. Rimski pesnik. 27. Tovarna pri Ljubljani. 28. Velik zločin. 30. Del glave. 31. Žensko ime. 32. Pokveka, deformiranost, škrat. 34. Prihodnjik, beseda, s katero se odlaša. 36. Zaimek, dvojina, ženski spol. 37. Pod, temelj. 39. Prebivalec določenega cerkvenega okoliša. 41. Kožna tvorba, tvor. 42. Planina v Kamniških planinah. 45. Žensko krstno Ime, znamka italijanskih motornih vozil. 47. Žensko krstno ime. 49. Znan letoviški kraj na otoku Krku. 51. Mlečni izdelek. 53. Kazalni zaimek. 54. Starejši (kratica). 55. Naša najbolj strupena 51. Začetni črki imena in priimka slovenskega pisatelja (Izza kongresa. Cvetje v jeseni, V i soška kronika). 55. Naša najbolj strupena kača. 56. Zdravilno zelišče. 58. Trenutek. 00. Kemična snov zn odstranjevanje Inka in barv. 02. Izgubljena bitka, tekmovanje. 61. Vrsta žvečilnega gumija, domač izraz za cigaretni ogorek. 66. Čevljarska potrebščina, reka v Sloveniji. 67. Kozaško
IB|IJB|IB|IU|»
bivališče, tabor, okrožje. G!). Lahna kretnja, znamenje. 71. Kozaški poveljnik. 72. Hoditi, nameniti se. 73. Vrsta žita, iz njegove rn^ke so dobri žganci. 75. Prav tako, enako. 78. Stran blaga, predmeta, del obraza. 79. Močan mahljaj. sunek; včasih dobi pridevek »državni«. 81. Krogovna črta, krožnica. 84. Bivši slovenski minister. 85. Grški otok v Kikladih, znan po bitki iz Cezarjevih časov. 86. Grška sveta gora, eden Izmed Dumasjevih treh mušketirjev. 87. Riževo žganje. 88. Vrsta kač, drugo ime za naočarke. 89. Veznik. 90. Tuja beseda za kvadrat.
Navpično: 1. Prebivnlec zemeljske celine. 2. Druga beseda za nered, prekucijo, prepir. 3 Homunsko mesto v ozemlju, ki gn Madžari zahle-vnjo nazaj. 4. Kazalni zaimek. 5. Strešni okrajek. bolezen. 6. Osebni zaimek žensk, spola. 7. Konrek kopnine. 8. Prebivališče blaženih. 9. Grška črta. polumer včrtanega kroga. 10. Poglej! Na primer! 11. Vrsta domače močnate jedi. 12. Angleška trdnjava v Rdečem morju. 13. Konica. Igla. 14. Te-banski vojskovodja proti Špartancem. Epnminon-din prijatelj. 15. Najmanjši delec snovi. 16. Pevska nota, romanski določni člen. 17. Kazalni za-
imek — kje? 18. Povrtnina 19. Nadvse lepa. 20. Dva soglasnika proti koncu abecede. 21. Nedoločni števnik. 22. Tisti, ki posname, ponareja (tujka). 23. Najproinelnejši in poznani kraj v Belgradu. 29. Angleški otok in pomorsko oporišče v Sredozemskem morju med Sicilijo in Afriko; ga zahtevajo Italijani. 32. Zborovanje, zbrano ljudstvo. 33. Znak pri množenju. 35. Nemška reka. izvira v Sudetih in se izliva v Baltiško morje. 38. Rečica, pritok Ljubljanice na Barju 39. Sin grškega boga sonca; padel z ognjenega voza na zemljo. 40. Ni-kalnica. 43. Pamet, razum. 44. Pražarna v Ljubljani, vrsta pražene žitne kave. 45. Listnato drevo; franrosko pristanišče in vojno ojiorišče. 46. Začetni črki imena in priimka slovenskega pesnika in dramatika (Kacijanar, Za pravdo in srce). 48. Vzklik. 50. Oslovski glas. 52. Grška črka kot pri 9. navpično. 57 Član starega svetopisemskega naroda. 59. Nedovzeten (n. pr. proti bolezni), neodgovoren. 61. Ovitek, zavitek 62. Pisemska kratica pri naslovih. 63. Kratko žensko krstno Ime. 65. Kratica bivše jugosl. politične koalicije (knieč-ko-demokratska koalicija). 68. Denarno nakazilo, plačilno sredstvo. 70. Majhen gozdiček, vrt; hrva-
ški pesnik, utemeljitelj ilirizma, 74. Prvak, favorit, igralna karta. 76. Kazalni zaimek. 77. Središče krožnega gibanja. 78. Pevska nota, kot pri 16. navpično. 80. Egiptovski bog. 82. Označka za kemično prvino. 88. Predlog, pevska nota (c). 84. Kratica za športni klub.
Rešitev nedetishe križanke
Vodoravno: 1. Gosenica. — 4. Miloba. — 7. Beračlja. — 10. Lika. — 11. Kikl. — 12. Zenta.
—	14. Bata. — 16. Žetev. — 17. Sila. — 18. Kilara.
—	20. Marka. 22. Njegoš. — 25. Merilo. — 27. Doga. — 28. Biti. - 29. Vale. — 31. Paka. - 33. Čakati. — 35. Vaba. — 36. Goba. — 37. Kopica. — 38. Napaka. — 40. Lipe. — 42. Baku. — 44. Lokomotiva. — 47. Tovarišija. — 48. Napor. — 50. Raka.
—	52. Tihota — 55. Golida. — 57. Muca. — 58. Brinje. — 59. Butalcl. — 61. Komar. — 63. Jama.
—	64. Lipa. — 65. Peka. — 66. Pogača. — 68. Zarod. — 70. Gobi. — 72. Ranitev. — 74. Vaza. — 75. Model. — 76. Biga. — 78. Roža. — 80. Niče. — 81. Pera. — 82. Minaretl. — 83. Netivo. — 8-1. Mirovati.
Navpično: 2. Selitev. — 3. Nika. — 4. Miki. — 5. Lepota. — 6. Bazen. — 8. Raba. — 9. Čitanje. — 11. Kila. — 13. Tamar. — 15. Seme.
—	16. Želo. — 17. Siga. — 18. Kitica. — 19. Ravana.
—	21. Kapa. — 23. Gošča — 24. Biti. — 26. Riba. — 27. Dcba. — 28. Btpi. — 30. I.ejia. — 32. Kali. — 34. Kaba. — 35. Valona. — 36. Gomora.
—	37. Kovati. — 39. Katoda. - 41. Perica. — 43. Kujanje. — 49. Portal. — 51. Kako. — 53. Hoja.
—	54. Tamara. — 55. Golitev. — 56. Lipa. — 57. Muka. — 58 Briga. — 59. Buča. — 60. Ciza. — 62. Margo. — 65 Peza. — 66. Podel. — 67. Čabar.
—	69. Rodbina. — 71. Biro. — 73. Nihati. — 74. Vače. — 75. Morava. — 77. Gare. — 79. Zane. — 80. Nivo. — 81. Pero.
Zlogovnica
Sestavi iz zlogov: bri, ga, grad, li, jan, mo, no, pe, pur, sin, ski, tain, tev, vec besede sledečega pomenn: a) domaČe žganje, b) državni prvak v nogometu; c) prošnja k Bogu: d) francoski maršal; e) angleško trdnjavo v Indijskem oceanu.
Rešitev nedeljske zlogovnice:
a) dali ja; b) Deseti brat; c) Korzika; d) Lat-vija; e) nevihta.
M£jini SLOVENEC
Skrivnostna palica
(Nadaljevanje.)
Tudi dekli se je nesrečni Jakob zasmilil in sveiovala mu je:
»Zabij omaro, saj je vseeno, ali stenska ura gre ali ne. Palica pa le ne bo mogla skozi zaprta vratca v omaro!«
Ta nasvet se je Jakobu zdel vreden zlatega denarja. Zabil je omaro — a tudi to je bilo brez uspeha Prihodnji petek se je palica spet znašla v njegovih rokah, sam ni vedel kdaj in kako Moral je iti od doma, moral je romati od zore do mraka. Proti večeru se je vrnil truden, kakor ni bil še nikoli.
Tudi hlapec je hotel nesrečnemu Jakobu pomagati s svojim nasvetom.
»Če bi bil jaz na tvojem mestu, bi že vedel, kaj moram storiti,« je zamodroval. »Vzel bi sekiro in razsekal palico na drobne kose!«
Jakob si tega ni pusti! dvakrat reči. Pri priči je vzel sekiro in začel udrihati po palici. A glej: palica je ostala nedotaknjena, pač pa se je na drobne kose zdrobila — sekira.
Potovati... potovati... potovati! Vsak petek hoditi iz kraja v kraj in gledati človeško gorje, ki je bilo prikrito drugim očem Vsak petek gledati pred seboj vojne trume, ki bodo razdejale pokrajine, povodnji, ki bodo pokopale pod seboj mesta in vasi, vso grozo, ki jo prinaša bodočnost s seboj. Potovati... potovati ... potovati!
Nek ega dne je Jakob priromal v vas, kjer je divjal hud požar. Goreči jeziki so se širili na vse strani in spreminjali hiše v prah in pepel Jakob je ob pogledu na požar šinila v glavo rešilna misel: v ogenj s palico! Zavihtel jo je po zraku in vrgel na gorečo streho, kjer je obvisela in zagorela v krvavem siju.
»Hvala Bogu, zdaj sem rešen!« je vzdihnil Jakob in se olajšanega srca vrnil domov.
A komaj je stopil v izbo, je v stenski omari nekaj zahreščalo in vratca, ki so bila zabita z neštetimi žeblji, so se sama od sebe odprla. Skriv-onstna palica je cela in nepoškodovana stala v njej.
Jakobu se je zameglilo pred očmi. Ves onemogel in obupan se je zgrudil v materino naročje in bil je prepričan, da zanj ni nobene rešitve več.
In je spet potoval iz kraja v kraj, čeprav so ga izmučene noge komaj še nosile in se mu je hrbet globoko ukrivil.
4.
Dva in petdeset petkov je šlo mimo, dva in petdesetkrat je moral Jakob potovati, naj se je upiral ali ne In čeprav je bil truden do smrti in so mu bili udje že napol hromi — ko se je teden okoli obrnil in je napočil nov petek, je moral spet iti na težko pot. A palica je postala usmiljena. Ko je videla, da Jakobu pešajo moči, ga je po zmerom krajših krajih vodila nazaj v domačo vas. Za razdaljo, ki jo je Jakob ob začetku prehodil v eni uH, je nazadnje potreboval ves dan, tako onemogel je bil. Postaral se je za dvajset let.
Ze sta bilo prepričana oba — on in njegova mati — da bo moral umreti. V noči na tri in petdeseti petek pa je ime' Jakob čudne sanje. Videl je natančno, kako so se vratca stare omare odprla in kako je palica stopila predenj in začela govoriti:
»Poslušaj! V meni je častitljiva starost. Že z očakom Jakobom sem stopala čez reko Jordan. In ko je Mojzes govoril z Bogom, sem počivala v njegovi roki in se spremenila v kačo, nato pa spet v palico. Bila sem tudi v Aronovi roki in pokončala palice Faraonovih čarovnikov. Roka Mojzesova me je spet pobrala in Rdeče morje se je raz-
Moder mora človek bili
Janezek je bil zelo majhen dečko, a kljub temu je bil že leto dni pri nekem trgovcu za tekača. Nekega dne se je ojunačil in stopil pred svojega gospodarja s prošnjo, naj mu zviša plačo.
»Koliko poviška pa hočeš?« ga je trgovec neprijazno vprašal.
»Vsaj petdeset dinarjev,c je odgovoril fant.
»Kaj pa misliš?!« se je zadri trgovec. »Za takšno plačo si vendar še premajhen.«
»Ves čas. odkar sem pri vas, sem tako zaposlen, da nisem utegnil rasti,« se je odrezal Janezek.
Trgovcu je bila fantova modrost tako všeč, da mu je plačo res takoj zvišal.
delilo pred menoj. Mojzes je dvakrat udaril po suhi skali in iz nje je privrel osvežujoč studenec in utešil žejo živalim in ljudem. Čigava sem zdaj, ostane skrivnost. Le to ti povem, da si storil velik greh, ko si ubogemu popotniku vzel edino oporo. Bog ti je naložil hudo jjokoro: potovati si moral iz kraja v kraj in gledati vse trpljenje tega sveta. Gospodu je zdaj pokore dovolj. Njegova milost je prišla vatel«
Jakobu je bilo pri srcu, kakor da bi poslušal angelsko petje z višave, ki mu oznanja pokoj in mir. Ko se je prebudil, je bil kakor prerojen. Ta petek je bil — veliki petek. Jakob je pohlevno in vdano čakal, kdaj se bo palica spet znašla v njegovih rokah in bo moral odriniti na pot, A glej: ta dan palice ni bilo.
Proti večeru so se odprla vrata in skrivnostni tujec je spet stopil v izbo in pozdravil:
»Bog z vama in mir tej hiši!«
Mati in sin sta ostrmela. Spoznala sta popotnika in čudna tesnoba ju je obšla.
Takrat pa so zahreščala vratca v stenski omari. Palica, ki je bila prislonjena v njej, je planila v tujčevo roko in križ sedmerih čebljev na njej je svetlo zažarel.
Popotnik se je še enkrat obrnil k materi in sinu in jima zaklical v slovo:
»Bog z vama in mir tej hiši!«
In ni ga bilo več.
Jakobo in materino srce se je v tem trenutku do roba napolnilo s sladkim, presladkim mirom. Palica trpnjeoja je za zmerom šla od njiju.
Radovednost ie hčerka pekla
Ruska narodna pripovedka.
Živel je lovec, ki je imel dva psa. Nekega dne je z njima odšel na lov. Dolgo je kolovrati! po livadah in gozdovih, a ujel ni ničesar. Že se je začelo mračiti in lovec je hotel odriniti proti domu. Nenadoma je zagledal pred seboj nekaj čudnega: posušen štor je gorel z mogočnim plamenom, gredi ognja pa je sedela kača. Kača ga je nagoforila:
»Reši me iz ognja, človek božji in osrečila te bom: razumel boš, kaj govori žival in kaj poje ptica.«
»Prav rad bi ti pomagal, pa ne vem kako,«
je rekel lovec.	f
»Pomoli mi svojo palico, da zlezem po njej iz ognja,« je svetovala kača.
Lovec je storil, kar mu je velela in kača se je srečno rešila iz ognja. Izkazala mu je svojo hvaležnost z besedami:
»Hvala za dobroto! Poslej boš razumel vse, kar živali govore in ptice pojo. A ne povej tega nikomur, sicer boš moral umreti!«
Lovec se je poslovil od dobre kače in šel dalje. Temnilo se je zmerom bolj, da kmalu ni videl pet pedi pred se. »Do doma je še daleč,« je pomislil. »Najboljše bo, če kar tukaj prenočim.«
Rečeno — storjeno. Zakuril je ogenj in se zlekni! zraven njega po tleh. Pa je zdajci kar zazijal od začudenja: razumel je vse, kar sta se njegova dva psa pomenkovala.
Slišal je, kako je prvi pes rekel drugemu: »Bratec ostani pri gospodarju, jaz pa stečem domov, da ne bo hiša brez čuvaja. Svet je dandanes poln malopridnežev, ki izkoristijo noč za svoje hudobne namene.«
Drugi pes je rekel prvemu: »Kar pojdi, bratec! Srečno pot!« Proti jutru se je pes vrnil in rekel tovarišu, ki je z gospodarjem prenočil v gozdu: »Dobro jutro, bratec'« »Bog ga daj,« je odgovoril drugi pes. »Ali sta z gospodarjem srečno prebila noč?« ga je povprašal prvi.
»Srečno, hvala Bogu. Kako pa je bilo doma?« »Oh, slabo, bratec! Komaj sem pritekel domv, že je gospodinja zarenčala nad menoj: ,Mrha pasja, kje imaš pa gospodarja!?' Za večerjo mi je dala ožgano skorjo. Poduhal sem jo, a pojesti je nisem mogel. Gospodinja se je raztogotila in začela udrihati po meni, da je bilo joj. Ponoči so se od nekod prikradli tatovi in hoteli vlomiti v žitnice in shrambe. Zalajal sem in se zakadil vanje, da so pri priči pokazali pete Očesa nisem zatisnil vso noč.
Lovec je poslušal, kar sta psa govorila in razjezil se je, da bo ženo hudo ozmerjal in kaznoval.
Ko je stopil čez prag domače hiše je pozdravil:
»Dobro jutro, žena1«
»Dobro jutro, mož!« je odgovorila žena, nič hudega sluteč.
Mož je napravil nedolžen obraz in vprašal: »Ali je pes prišel sinoči domov?« »Seveda je prišel,« je prikimala žena. »Pa si mu dala večerjo?«
»Dala, dala. ljubi moj,« se je lagala žena. »Polno skledo mleka sem mu nalila in velik kos kruha vanj nadrobila.«
Mož je udaril z nogo ob tla in zakričal: Lažeš! Samo suho skorjo si mu dala in s ko-robačem si ga namlatila.«
Žena je sprevidela, da mož vse vž. Ni ji pre-ostajalo drugega, kakor da je priznala svojo krivdo. Ker pa je bila na vso moč radovedna, je začela tiščati vanj:
»Kako si pa vse to izvedel?« »Tega pa ne povem,« je odgovoril mož. Ženi pa žilica radovednosti le ni dala miru. Kakor mlada mačica se je začela priliznjeno sukati okoli moža in ga prositi:
Dobra žena ie vredna zlatega denar a
Ruska narodna pripovedka.
Nekoč sta živela mož in žena. ki sta imela jarem volov, voza pa nobenega. Kadar je naneslo, da bi se morala kara peljati, je moral mož prositi sosede, naj mu posodijo voz. Sosedi so se tega s časom naveličali in odganjali so moža od praga s hudimi besedami:
»Gospodar jia tak! Z voličkoma se baha, voza pa nima niti enega.«
Mož se je praznili rok vrnil domov in potožil ženi svoje gorje. Zena mu je svetovala: »Jutri je v mestu semenj. Ženi vola tja, prodaj ju, in kupi za izkupiček voz. Tako Ivomo tudi mi imeli voz in ga ne bomo posodili nikomur.«
Možu je bil ženin nasvet kaj všeč. Vstal je na vse zgodaj in odgnal vola v mesto Ne daleč od mesta je srečal starca, ki je peljal nove vozove na semenj. Stopil je predenj in ga nagovoril:
»Pozdravljen, prijateljček! Ali imaš te vozove na prodaji"«
»Imam jih, imam,« je prikimal starec. Mož je predlagal:
»Veš kaj? Znmenjajva! Jaz ti dam pai volov, ai pa daj meni enega izmed voz.«
Starec je koj videl, koliko je ura bila. Mislil si je. ta je pa topeči Par volov stane *to in peldeset rubljev, vozovi pa vsi skupaj komaj dvajset. In '•e je požuril z odgovorom: »Pa naj l>o. Izl eri «i voz « Mužik si je izbral največji voz in dal zanj par volov. Ves vesel imenitne kupčije, je starec hitro odlilačal v mesto Bal se je, da bi se prismojeni mužik utegnil premisliti in zahtevati vola nazaj.
»Daj, daj, povej, ljubi moj!«
»Ne morem, res ne morem,« se je branil mož. »Če ti povem, moram pri priči umreti.«
Radovednost njegove žene pa je bila večja od ljubezni in moledovala je kar naprej.
»Povej, povej, moj ljubi!«
»Dobro, povedal ti bom, a prej se moram pripraviti na smrt,« se je vdal mož.
Nataknil si je belo srajco, legel je pod svete podobe v kot in že odprl usta, da bi povedal ženi vso resnico o kači in njenem čudežnem darilu.
Ta čas pa so v hišo vdrle kokoši. Za njimi je mogočno prikorakal petelin in jih začel kar po vrsti kljuvati in renčati:
»Jaz vam bom že dal! Nisem tak osliček kot naš gospodar, ki ima eno samo ženo, pa še te ne more ukrotiti in spametovati! Jaz vas imam dvajset, pa ne morate ubogati V6e, sicer vam vse perje populim!«
Lovec je to slišal in sramotno se mu je zdelo, da bi se mu celo kokoši posmehovale. Hop! je skočil na noge, vzel v roke palico in dokazal ženi pri priči, da je on gospodar v hiši in da prehuda radovednost nikoli ni dobra.
Žena ga je v solzah prosila odpuščanja in mu sveto obljubila, da ga nikoli več ne bo nadlegovala z nepotrebnim izpraševanjem. In kar je v tej zgodbi najčudovitejše in najneverjetnejše: svojo obljubo je radovedna ženica držala do smrti...
MLADA NJIVA
Kresni večer
Zlate kresnice kot angelske ptice jx> zraku letijo in sladke spomine in sanje davnine nam v srcu budijo.
Gorijo kresovi, šumijo lesovi,
po travnikih murni cvrčijo. °„. Na vasi veseli so fantje zapeK. o sreči, ki šla je — adijoi
Viktor Nolimal, Zogarje ob Savi.
Moje srce
Ko noč se že na zemljo vleže, še ladja mokro pot si reže; samotna čez gladino pluje, valovom morskim prisluškuje.
Jaz ladjo v duhu opazujem, z njo v duhu vozim se, jjotujem in srce moje zmerom, dan na dan se dviga, pada kakor ocean.
Oj, tudi v srcu mojem so valovi, zdaj mrzli, vroči zdaj tokovi; nekoč jih bo ustavil časa brod in z mano v večnost bo odplul odtod.
Radmirski.
V tujino
Po sinjem morju ladjica plava,
z valovi srebrnimi se poigrava.
Plove tja v daljni, tja v širni svet,
kjer ni ljubezni materine,
kjer ni toplote ni domovine,
kjer je vse hladno, brezčutno kot led,
Bernarda Rajšp, dijakinja v Ljubljani,
Gobe na morskem dnu
Kadar vzamete v roko gobo za brisanje šolske table ali gobo za umivanje, vam gotovo niti na misel ne pride, kako dolgo potovanje mora takšna goba napraviti, preden pride do vas.
V ozadju na prvi sliki vidite gobo, ki ima obliko kroga ali venca. To je i.ajbolj navadna goba, ki jo poznajo in uporabljajo povsod. Goba v ospredju te slike pa ima neko posebno lastnost. Navadno se naseli na hišici morskega raka io jo povsem preraste.
Goba za umivanje iz Sredozemskega morja je znana po svoji kakovosti in ima visoko ceno. Te gobe spravljajo na dan potapljači, ki se spretno in pogumno potopijo na morsko dno in odrežejo gobo z nožem. Na sliki vidimo gobo, ki se je naselila na stanku razbite in potopljene ladje, nad njo pa potapljača, ki se pravkar pripravlja, da jo odreže in ponese s seboj na morsko površino.
Na tretji sliki vidimo dve čudovito oblikovani gobi. Goba na levi strani je podobna umetno izrezljani cevi, ki ima na vrhu situ podobno pokrivalo, njena notranjščina pa služi za bivališče majhnemu raku. Na desni pa vidimo dve tako imenovani Neptunovi čaši. Ta vrsta gob zraste čez en meter visoko.
ZA KRATEK ČAS
Spreten računar
Teta: »Praviš, da si v računstvu prvi, ali ne?«
Janezek: »Sem, teta «
Teta: Dobro Če ti dam dvanajst jabolk in tri izmed njih poješ, koliko jih imaš?«
Janezek: »Dvanajst.«
Teta: »Ni res Samo devet jih še imaš,«
Janezek: »Nak! Dvanajst: tri znotraj, devet zunaj.«
Imeniten hotel
Gost, »Gospod hotelir, povejte mi po pravici, ali imate v vaših posteljah stenice?«
Hotelir: »Seveda, kam pa nai jih denemo drugam?«
A tudi mužik je bil prepričan, da je na- ^ pravil dobro kupčijo. Zadovoljno je govoril ' sam = seboj:
»Hvala Bogu, pa imam voz!«
A kako naj ga odpelje domov, ko ima več volov? Premišljeval je in premišljeval in nazadnje sklenil, da ga bo kar sam domov zvlekel.
Vpregel se je v voz in ga vlekel, vlekel. Bil je kmalu jiremočen od nog to glave, tako se je od najjora znojil. Ves utrujen je sedel na kamen ob cesti, da bi se spočil. Kaj bi zda j z vozom? Do doma je daleč, njegove moči so pri kraju...
Pa je prišel mimo pastir, ki je gnal kozi na semenj.
Mužik mu je zaklical:
»I le j, hej, kam pa ti?«
»Kozi ženem na prodaj,« je odgovoril pastir.
»Čemu bi ju tnko daleč gnal! Daj meni eno kozo, jaz pa ti dara svoj voz. Lej, čisto nov je še.«
Pastirju je bila zamenjava kaj všeč in rekel je:
»Velja! Izberi si kozo, katero hočeš. Samo glej, da se jiozneje ne boš skesal.«
»Ne bom se,« je obljubil mužik, izročil pastirju voz, vzel kozo in jo odgnal proti doma.
Hodil je in hodil in srečni krošnjnrjn, ki je nosil na hrbtu koš, za pasom pa je imel sveženj mošenj.
»Hej, hej, prijateljček, kam pa s temi mošnjami?« ga je povjirašnl.
»Na semenj jih nesem,« je povedal kroš-njar.
»Kaj bi jih na semenj nosil! Raje jih zamenjaj za tole kozo,« je predlagal kmet.
Krošnjar se je razveselil dobre kupčije in pri priči zamenjal mošnje za kozo.
Kmet si je zataknil mošnje za škorenj in
odrinil dalje. Hodil je in hodil in prišel do široke reke. Sedel je na brod in se pustil prepeljati na drugo stran. Brodniki so zahtevali plačilo, a on ni imel pri sebi prebite pare.
»Daj nam svojo suknjo, ali pa te vržemo v votlo!« so mu zagrozili brodniki.
»Kaj bi s suknjo, stara je že in raztrgana. Vzemite raje te mošnje,« je predlagal mužik.
Brodniki so bili zadovoljni z zameno in izpustili so ga.
Mužik je potoval dalje proti domu in spotoma premišljeval: »Izgubil sem par volov, da sam ne vem, kako. Le kje imam pamet?«
Hodil je in hodil in prišel do čolnarjev, ki so si ob cesti kuhali kašo. Stopil je k njim in jih pozdravil:
»Pozdravljeni, prijateljčki!«
»Pozdravljen, očka,« so odgovorili,
»Bog vam blagoslovi jed!«
»Hvala, hvala,« so prikimavali s polnimi
usti.
»Kakšna pa je kaša, prijateljčki?« je povjirašal mužik in požrl debelo slino,«
»Dobra je,« so mu odgovorili.
»Dajte jo še meni malo, hudo sem lačen,« jih je zaprosil.
»Odkod pa prihajaš?« ga je vprašal starešina.
»S semnja. Gnal sem tja par volov«
»Hej, hej, prodal si par volov, pa beračiš za jed!« se je razjezil starešina.
»Nisem ju prodal, zamenjal sem ju,« mu je potožil mužik in mu povedal vse po pravici in resnici.
Starešina se je na vos glas zasmejal in rekel:
»Očka. ne hodi domov, če hočeš samemu sebi dobro! Žena ti bo vse kosti preštela in ves obraz razpraskala.«
»Niti lasu mi ne bo skrivila, niti žal besede tni ne bo rekla,« se je rotil mužik.
»Očka, ne laži!« ga je zavrnil starešina. »Dvanajst voz soli ti dam in še vole i>ovrhu, če te gospodinja ne ozmerja.«
Mužik je udaril nastavljeno dlan in rekel: »Velja! Če izgubim stavo, bom do smrti tvoj hlapec.«
Stava je bila sklenjena in vsi so se napotili v vas. Ko so prišli do mužikove hiše, se je starešina skril v vežo, mužik pa je stopil v hišo in pozdravil ženo: »Pozdravljena, žena!« Žena je prijazno odzdravila: »Pozdravljen, možiček! Kako je s kupčijo? Si zamenjal vola?«
»Sera,« je prikimal mož. »Kje imaš voz?« »Zamenjal sem ga za kozo,« »Kje imaš kozo?« »Zamenjal sem jo za mošnje.« »Kje imaš mošnje?«
»Dal sem jih namesto plačila brodnikom.« Žena je prijazno rekla: »Nič ne de, možiček. Hvala Bogu, da si se vsaj ti vrnil. Sedi za mizo in jej. gotovo si lačen Zaradi volov si ne delaj sivih las. Bo že kako.«
Mužik je s^del za mizo in zakričal: »Hej, starešina, si slišal? Stopi noter, stopi in povej, kdo je stavo dobil!«
Starešina je s kislim obrazom prištorkljal v hišo in rekel:
»Vzemi si vseh dvanajst voz s soljo in volmi — Bog ti jih blagoslovi!«
Tako, vidite, je ubogi mužik kar čez noč
G ostal bogat in je z ženo srečno živel do smrti. !obra žena je vredna zlatega denarja!
Janko: »Mama, ali smem nocoj gledat zvezdo, ki ima rep?« (Mislil je zvezdo repatico.)
Mati: »Le pojdi, a glej, da mi ne hodiš preblizu!«
Vera beračice
Člankar iz Luksemburga porola, kar je sam doživel:
V letu vojske 1939.
Ko se je z bojišč tudi sem do nas razlegalo hrumenje in bobnenje in je bila naša dobočnost zagrnjena v oblake, ki so bili prešinjeni z bliski, so naši ljudje v nepričakovano velikem številu prišli na božjo pot s prošnjo in spokorniško procesijo. Sredi mrzlega, vihravega vremena so molili in njihova molitev je bila glasnejša ko burja in besneča ploha dežja. Borili so se z nebom v stiski in ne-varnosti.
Resnično, to ni bila zgolj ustna molitev.
To je bil krik iz preplašenih in z grozo preletih src k Bogu po pomoč. Krik po zadoščenju iz pregrešnih prsi, ko je grozeča usoda oprezovala na mejah domovine. Solze so tekle, molitve so hitele, tisoči so prosili usmiljenja. Po besedah nekega resnega misleca izhaja šele iz spoznanja smrti lo, kar nazivamo svetovno naziranje. Oceanski letalec pa je zapisal: *A komur si ti, Gospod, pokazal podobo smrti, ta upogne koleno in občuti le eno: Kdor se ni nikoli ponižal spričo križa, ni zagledal luči nikdar v vsej čistoči.* V takih urah spoznanja so vse premišljene in preudarjene besede brez pomena.
Ko sem bil še mlad, je prišla večkrat beračiva k nam. Ta je imela moža, ki je bil zaprt v ječi, in veliko majhnih, nepreskrbljenih otrok. Do sklju-čenosti se je izgarala in naskrbela. Bodočnost je bila pred njo brez dvoma tako kakor to sivo nebo brez trohice kake svetlobe ali poživljajoče toplote.

Francoskim beguncem v Bonconrtn postrežejo z juho. (»Neue Ziircher Zeitung«.)
Ta mi je nekoč v zahvalo za neko mojo prijaznost povedala molitvico, katere jo je bila naučila njena babica in ki jo je vsak dan molila za jutranjo molitev — saj ji v njenih mladih letih ni bil nihče povedal, kakšna bo nekoč njena usoda: »češčena si Marija, rdeča rožica Ti! Kako la svet neskončno trpi! Kako se la svet na vso moč žalosti! Kako rada v nebesih bi bila! — Prišla na pravo sem pot. Pa prišel je eden, ki hotel me je od tod. Še zmeraj sem jaz od Boga in bom še od Boga. Jaz nosim ta
Švicarski vojaki strežejo francoskim beguncem, ki so po trudapolnem romanju prispeli do švicarske meje. (»Neue Ziircher Zeitung«.)
sveti križ, a Bog dal mi je luč, za večno življenja ključ. Amen.«
V	duhu vidim rumeni, koščeni obraz, njene itrenaste, obledele lase in oči, ki so bile brez sijaja. Bila je na glasu, da je prav, prav revna.
Ta je doživela v resnici, knr sem jaz doživel samo potujoč, gledajoč in misleč. Ta je bila drugače prizadela po nezakonitosti tega sveta kakor jaz po svojih akademskih skrbeh. Ta je dobro vedela, da so tu spodaj drugačna nebesa, kakor je nebo vere, upanja in ljubezni. Ta je bila izven vsakršne ideologije, izven krščanskega bogastva, prav tako kakor izven pismouškega junaštva, ki si domišlja, da je krščanska vera to, če človek stokajoč moleduje milosti, in da je hrabrost, če človek brez misli zapira oči pred kruto resničnostjo.
Ona je zares nosila križ.
Vera ji je bila zares luč. Imela jo je z vso dušo, ne kot sad razmišljanj, ne kol izhod iz mo-droslovskih težkoč, marveč iz svoje praduše, brez ponašanja in ošabovanja. Samo enkrat je govorila z nami o tem.
V	katakombah sem se spel in spet vprašal, ali bi bil jaz kristjan v takem peklu? Ali bi znal molili kakor tista žena, če bi me usoda krivično zadela? Če bi bila v moji družini bolna moja žena, če bi sam začel hirati, če bi mi umazali dobro ime in bi bili vsi ljudje zoper mene?
Kako rad sem zmeraj izgovarjal »češčena si Marija!«
Kako lepo je bilo, da si bil v maju katoliški in da si v vzhičenosti pozemske pomladi še više poletel z dušo, više ko škrjanček in da si se razcvetel še lepše ko rože! — A ta »češčena si Marija, rdeča rožica Ti« na teh bledih ustnicah — kako je pač cvetelo v duši te žene, da mi je mogla tako lepo povedati to molitvico! Kako je bila njiva te duše lepo obdelana, da je mogel na njej namesto trnja in osata cveteli tak lep vrt!
Resnično, le dvoje je potrebno, da imaš za življenje: voljo in vero. A tudi najbolj jeklena volja se nekega dne zlomi, če ne veruješ.
Mleko v poletja
Mleko je eno od najpopolnejših in najboljših živil, kar jih imamo. Vsebuje vsa hraniva, ki so potrebna /a življenje v lahko prebavljivi in ugodni sestavini.
V toplih dneh se večkrat pripeti, da se mleko sesiri ali skisa in je le težko uporabljivo.
Mleko je treba takoj, ko ga dobiš, zavreti in dati na hladno. Najbolje je, da izliješ mleko v lončeno posodo, ki jo postaviš na hladno. Sele ko je mleko mrzlo, se sme pokriti.
Po mnogih mestnih stanovanjih pa ni nobenega pravega hladnega mesta. Vendar je moči
Nor-odria 9roJUca
^ ^ss^Ž^z upliva na ves organizem.
Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluj« in ima prijeten okus, j«
1,7 Urfubo^l
•si.>ii.u>.ui4</u.ira.it

Tole je pa iz rdečih jagod
Ce vkuhavaš jagode, moraš imeti najbolj sveže in najbolj izbrane jagode.
Cele jagode
Dodatek: Na Vi kg jagod daš pol kilograma bencojevokislega natrona.
Jagode opereš, jih močno postiješ s sladkorjem in pustiš, da stojijo do drugega dne. Nato jih daš na ogenj in naj trikrat zavre. Vsakokrat posodo odplaviš in odstraniš pene. Ko v tretje zavro, vzameš pene popolnoma proč, dodaš sredstvo za konzerviranje, ki ga prej razmočiš v topli vodi (a ne vreli!). Jagode daš nato še vroče v kozarce in jih takoj prevežeš.
Jagodova žolica
Jagode opereš, jih stlačiš in daš v posodo, kjer naj stojijo do prihodnjega dne. Sok pre-
cediš in izmeriš, Na vsako K kg soka daš pol kilograma sladkorja (I I soka tehta t kg) in t 'A 1 vode. Sok, sladkor in vodo daš na ogen j, odstraniš pene in naj vre 10 minut. Nato daš vse v kozurce, drug dan pa kozarce zapreš.
Jagodov punč
Imaš: Vi kg jagod, dve steklenici belega vina in pol steklenice slatine.
Polovico jagod daš v veliko ponev. Drugo polovico poliješ s sladkorno vrelo vodo. To nuj stoji nekaj ur, nato pretlačiš skozi sito. Ta sok poliješ na vse jagode v ponvi, nato priliješ še belega vina. Punč daš na led, in preden ga daš na mizo, priliješ še slatino. Pijačo naliješ v kozarce in v vsakem kozarcu mora biti vsaj po ena jagoda.
mleko nepokvarjeno ohraniti, ako ga zvečer še enkrat prevreš in spet ohladiš. Prostor, kjer iimiš mleko, mora biti teman in hladen, ker se na svetlobi ali na soncu tvorijo bnkterije in sc mleko skisa. Nikoli pu ne smeš mleka pustiti v stekleni posodi ali v steklenici.
Smetano z mleka in tudi kožico, ki je nihče noče v kavi, je treba spravljati na hludnem in temnem prostoru, če je drugače ne uporabiš za kuho, pa napravi presno maslo iz nje, kadar je jc dovolj skupaj.
2 a na pot
t. Čim manj prtljage imaš s seboj, tem bolje je. Pošlji rajši kak zavoj ali kovčeg že vnaprej po pošti.
' 2. Nikar ne misli, da prideš v pravljično deželo, če greš kam na počitnice!
3.	Na pošti pravočasno oddaj svoj novi naslov in prejšnjega.
4.	Priskrbi si pravočasno vozovnico, da ti ne bo treba deset minut pred odhodom vlaka stati pri okencu ko na žerjavici.
5.	če se hočeš odpočiti in si nabrati novih se nikur ne preizkušaj v rekordih v tu-
ristiki in tudi ne v plavunju, plezanju ali veslanju.
Sadje kot zdravilo
Zdaj je žo za nami »sveti Vid, ki je češenj sit< — in češnje so že povsod zrele. Zelenjave je povsod dovolj, Toda sadje ja zdravilo. Kako vpliva kot zdravilo sadje, kar ga je zdaj?
Češnje čistijo kri; če so sladke, redijo kri; če so kiselkaste, pa pospešujejo delovanje jeter in ledvic. Kdor ima slab želodec, naj uživa le sladke češnje.
Jagode redijo kri in jo tudi čistijo. Jagode vsebujejo mnogo železa, soli, apna in silicila.
Ostrožnice vsebujejo železo in fosfate in so zdrave za slabokrvne.
Borovnice vsebujejo sadno kislino. Priporočljive so zlasti za škrofulozne bolnike in take, ki imajo bolno kri. (Črne jagode so sploh bolj zdruve kot rdeče ali bele).
Poletne rokavice
(Ce si jih želiš)
Vezene poletne rokavice vso moderne in lahko si jih sama vezeš. Pričujoče rokavice so črne, svilene rokavice, vezenina je pa v rdeči, modri, zlatorumeni, rumeni in zeleni barvi.
Sredino cvetlic vezeš z. rumeno nitjo. Cvetje je rdeče, ozir. modro ali zlato, listje zeleno
Poiščeš sredino na rti na rokavici in prišiješ sredino cvetlice s tremi u hod i. Nuto vezeš cvet, ; slednjič liste. Drugo cvetko narediš za 2 cm od sredine proti levi, nato tretjo, tudi v razdalji 2cm, a proti desni. Vse tri cvetke tvo-I rijo trikot. Narediš še za 2 cm proč trikot nad I prvim trikotom in še euega pod njim, (Glej sliko!)
^ i^OfHaa T>#«fo Stezice bele, tratice zelene
Ne samo Icjki ureiene gredice in bujno razvita zelenjud, pa tudi ne samo obilica raznovrstnega, j)d lejMtnih načelih urejenega cvetja, ani|iuk tudi lepo izpeljana in primerno nego-vanu vrtna jvota in pestro zelena, gosta, na kratko poko.šcna vrtna trata — šc posebno to dvojo mnogo pripomore k prikupljivi zunu-njosti vsakega vrtu.
Vrtna pota, ki naj bi bila v večjih vrtovih vsaj po l.20m široku, trdno utemeljena in posuta z drobnim belim peskom, dele vrt v razne oddelke. Meje nu obdelano zemljo, torej na vrtne gredice in rabutc, ali pa na trato. Pota, ki meje na obdelane gredice, brez primernega obrobka, niso nikdur lepa, ker se ostra črta med gredo in potom vedno posipava z zemljo z gredic. Zato jc nujno potrebno, du je črta med potom in gredico na kukršen koli način obrobljena. Izmed živih obrobkov je najnavad-nejši 15—20cin širok pas iz. truvnatc ruše. Starejši vrtovi so imeli navadno vsa pota obrobljena z zeleniko, ki se pa dandanes močno ojni-sča. Vsi živi obrobki imajo to slubo lastnost, da so pač »živi< in se na vse strani razraščajo. Lezejo s koreninami in z zelenjem v gredice in na |x>ta in če jih večkrat čez [>uletje z obrezovanjem ali obsekavanjem nc zavračamo v njihovo prvotno lego, imamo kmalu širok pas, ki sega daleč v grede in nu drugi strani v pot. Obenem silijo pa tudi v višino. Obrobek iz travnate ruše moramo večkrat kositi ter zunaj in znotraj ob napeti vrvici obsekati, zeleniko pa ohstriči.
.. ,.V novejšem čnsu so začeli delati namesto zivib obrobkov, zlasti pn namesto zeleniko, ki je varno zavetje za polže, nizke robnike iz betona, okroglega kamenja in labore. Obrobek iz betonskih plošč ali na mestu betonirun je kaj pripraven in praktičen, ker je stanoviten in so pota ob njem vedno ravna in vedno Čista. Seveda z lepotnega stališča je tak obrobek enoličen, mrzel in pust, kar pa liri vrtovih, ki služijo bolj v praktične kakor okrasne namene, ne prihaja toliko v jioštev. Lepši in tudi cenejši, pa zato manj trpežen je obrobek iz okroglega enakodebelega kamenja. Se lepši pu je obrobek iz labore, ako je pravilno narejen in nekoliko z betonom zvezan in utrjen.
Končno bodi omenjeno, da se da jako lepo zrlruzitl obrobek iz kakega mrtvega gradiva z živim obrobkoin. V to svrho nbsadiino mrtev obrobek (n. j>r. iz kamenja ali iz labore) ob notranji strani s kako nizko rastlino, ki stalni obrobek prerasle in poj>o!noma ali vsaj deloma pok rije. Primerne rastline bi bile n.' pr. navadni repnjak (arabis), uli aubriecija, ki se razraste v nizke blazine konec aprila jiokrite z drobnim, modrim cveijein. Lepo se ikkIu tudi binkoštni nagelj, nizka plamenica (floks), razne nizke perunike in še razne druge.
Vrtna pota, ki meje na trato, ne potrebujejo ni kakega obrobka, ker tvori trata trdno in izrazito mejo, ki jo moramo pa večkrat od po-mladi do jeseni obnoviti na ta način, da robove trate v določeni čili obrežemo ali obse-kamo z ostro lopato uli kakim drugim jirimer-nim orodjem. Nazadnje pot <lo roba trate, do (istega oplovemo in z grabljumi poravnamo. \rtna jiotu naj bodo vedno brc/, plevela in poravnana.
Na vsakem količkaj večjem vrtu naj bi bil ni d i prostorček vrtne trate, okusno in' neprisiljeno okrašene s cvetličnimi gredicami grmi in drevesi. To jc višek lepote, ki jo je mod doseči na preprostem domačem vrtu. Idealne trate iz samih travnatih rastlin pri nas sploh ne najdemo nikjer, zlasti nc v večjih ploskvah. Vse naše vrtne trate so prera.ščene večinoma s plevelom; pravih, žlahtnih trnv je Kaj malo vmes. Tudi če useje čisto (tako imenovano angleško) mešanico, dobimo iz počefka res lepo nežno trnfieo, toda že čez nekaj tednov se pojavi vmes vse polno ruznih rastlin ki niso travnatega rodu in torej bolj ali manj kvarijo trato, ker dušijo nežne travnate rastline. Razen mnogih drugih plevelov in nepovabljenih goslov se prikradejo v trato posebno razne detelje, največkrat bela plazeča detelja, marjetice in pa regrat, ki ga moramo prištevati k najhujšim sovražnikom vrtne trate. Lepn čista vrtna trata ne zraste kar snma od sebe. Treba jo je sejati na čisto, dobro pripravljeno zemljo. Že to stane precej truda in denarja, še več dela prizadene pa vzdrževanje in nega, torej pletev pogosta košnja, valjanje, namakanje,' gnojenje itd.	J
Kratka, gosta, tršata, smaragdno zelena trava raste le na rodovitni, sprsteninasti, čisti vrtni zemlji, ki je popolnoma brez plev-da. I red setvijo zemljišče do 20 cm nn globoko obrle amo (preštihamo). skrbno poravnamo in povaljamo, da se zemlja vle/e Potem šele sejemo primerno mešanico travnih semen V to svrho priporočajo: 30 delov pasjego repa (cv-nosurus eristatus), 70 delov trde bilnice (festuc-cn duriuscula), 20 delov travniške latovke (poa pratensis) in 130 delov angleške Ijuljke (bolnim perenne). Na vsak kvadratni meter raču-rumo 50—40 gramov omenjene mešanice. Sejati je treba kar mogoče enakomerno; to dosežemo ako sejemo večkrat v raznih smereh, n. pr. vso seme razdelimo na tri enake odmerke ter po-sejemo eno tretjino čez vse zemljišče |w)dolgem drugo počez, tretjo v diagoneli. Setev z grnb-Ijami prav na drobno zakopomo, da se seme skrije in nazadnje temeljito povaljamo ali jio-hodimo. Najlepše se setev obnese aprila meseca, ko je vreme navadno dovolj vlažno.
Ko je mlada travica 5 do 6 cm visoka, jo je treba povrh jx)žcti z ostrini srpom. Od tedaj dalje bi morali trato žeti ali kositi prilično na vsakih 10 do 14 dni. Po vsaki košnji pomelemo travo z brezovo metlo, jvotem ves prostor po-valjajmo in temeljito zalijmo, zlasti če je suho vreme.
Vsako jesen je treba trato pognojiti, in sicer na ta način, da potrosimo jio njej, ko je nazadnje pokošena (oktobra ali novembra lneseco), drobnega komposta ali prav starega, drobnega gnoja.
Najhujši sovražnik vrtne trate je, kakor zc rečeno, plevel. Ako ga ne zatiramo, nc ple-vemo, ne bomo imeli nikdar lepe trate. Zlasti se bojmo regrata, ki ga je jiosebno v Ljubljani toliko, dn hoče zadušiti vse drugo zelenje. Izmed živali delajo trati škodo krt in ogrei.
Grobnfre in teomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela Izvršuje po nizkih cenab
kamnoseško kiparsko podjetje
pranjo kunovar
Dokopališče Sv. Križ-Ljubljana 'elefoa 40-08
Pavla: V nedeljskem »Slovencu« dne 2. junija sem odgovoril na vaša vprašanju. Pri|x>-ročal sem vam zdravljenje na morju. Ker jki ste pisali, da nimate denarja, sem pripomnil, da prosite banovino. Oglasilu pa se je pri meni dobrotnica, ki je pripravljena plačati za vas zdravljenje na morju. Pošljite mi takoj vaš naslov!
S. J. ž. K.: Pred 8 leti ste bili operirani na kliniki v Zagrebu Odstranili so vam žlezo pod čeljustjo. Nekaj let sem pa čutite neprijetnosti v ušesu nn levi strani, kjer ste bili operirani. V ušesu slišite utrijianje žile. Slišite pa dobro. Leta 1038 ste bili operirani v kolenu Natrgala se vam je kita. Danes za silo |>oklok-nete na ravnem. Težko pa bodite navzdol ali v hrib, ker vas skrčena noga le težko dvigne. V kolenu čutite jx>kanje in škripanje.
Operacija, katero ste srečno prestali v Zagrebu, prav gotovo ni vzrok neprijetnostim, ki jih imate v ušesu. Vzrok temu so najbrž arte-riosklerotične spremembe. Malo verjetno pa je, da bi vam povzročal te neprijetnosti kakšen ognojek (absec). Daite se preiskati. Zaradi noge pa vam svetujem, da greste v bolnišnico, kjer so vas operirali. Kaj smatrate 'a kito v kolenu, si težko predstavljam.
F. Ž. Ž.: Zelo dvomim, da bi oj>isana bolezen sama po sebi z leti prešla. Pri vas in pri možu je postala kronična. Ka j je vzrok, pu na daljavo ne morem dognati. Po opisu sklepam da sta nalezla drug od drugega. Povzročajo jo najbrž kakšni zajedalei. Svetujem, ds se obrnete na strokovnjaka za kožne bolezni.
Druga nadloga pa, ki se pojavlja vsake 4 mesece, mislim, da je posledica vašega neurejenega življenja. Težko si je sicer drugače v zakonu kaj takega razlagati. Tudi ne vem, kakšen smisel ima tak zakon. Mislite na bodočnost. Vsako goljufanje narave se hitro maščuje. Že zdaj to mislite. Kaj boste pozneje, če se vam želja ne izpolni, kadar boste najbolj želeli. To prav lahko pripelje do poloma.
I. S. P. G.: Stari ste 23 let, kmečko dekle. Že leto dni bolehate na želodcu. Želodec imate otečen. Muči vas huda zapeka. V trebuhu čutite napetost. Ugotovili so vam pobešen želodec, ki sega do male medenice, vnet je želodčne sluznice in premalo kisline. Močno ste shujšali. Priporočili so vam trebušni pas, določili dijeio in dali navodila, kako se morate ravnati.
Kakor vidim, so storili vse, kar je potrebno. Ne manjka vam ničesar sicer, potrebujete samo nekoga, ki vas bo priganjal k vztrajnosti in potrpežljivosti. Če kar čez noč niste imeli uspeha, še ne pomeni, da bolezen ni ozdravljiva. Moj recept za vas je: Vsak dan 3 krat zvrhano mero potrpežljivosti in vztrajnosti!
A. Z. J.: Stari ste 18 let, visoka !4Scm, tehtate pa 63 kg. Kako bi shujšali in nekoliko zrastli. Če vam priporočam toliko opevane tablete. Jeste ne veliko, redite se pa kljub temu. Ste v pisarni. V prostem času se vozite s kolesom in telovadite.
Debelost ima več vzrokov. Preslabo delovanje žlez z notranjim izločenjem nu eni, preobilna hrana na drugi struni. Prvo bi lahko imenovali notranji vzrok, drugo zunanji vzrok. Po starem enostavnem pravilu bi morali tehtati okrog 49 kg. To pu je samo povprečno merilo. Telesni ustroj, rast okostja, mišičevja itd. določajo razlike.
Debeluhi navadno veliko jedo in imajo dober tek Ker so debeli, se manj gibljejo in po-trebujejo manj hrane. Vsako večje hujšanje se mora vršiti j>od zdravnikovim nadzorstvom. Različne tablete navadno več koristijo tistemu, ki jih izdeluje, kakor pa tistemu, ki jih iijkj-rublja — Vaša razvojna doba, vaša rast, še ni končana. Z leti jiride dostikrat do harmonije med velikostjo in težo. V splošnem se ogibljite vseli tolšč (must, slanina, olje, surovo maslo, smetana, mastno meso). Jejte čim manj moč-natih in sladkih jedi Jejte veliko zelenega so-čivja, solate in sadja. Uživati pa smete nemastno meso.
J. L. Dol. Topi.: 19 let ste stari. Že pred poldrugim letom ste čutili v nogah bolečine, včasih nekakšno vročino. Čutili ste, kako je kri tolkla po žilah, to pa zlasti pri sedenju. Čez pol leta ste šli k zdravniku, ki vam je te neprijetnosti s praški j>o[iolnoma pregnal. Po nekaj mesecih pa ste začutili v zgornjem životu, zlasti v hrbtu in vratu nekako slabost. Zdravila ne jKimagajo. Vročina vas obhaja, kri vam sili v glavo. Pri naporih in hoji čufite slabosti v hrbtu, ki prenehajo, če se vsedete. Vprašujete, če so vse živčne bolezni vedno težko ozdravljive.
Če je to živčna bolezen ali na kaj drugega, ne morem trditi. Iz opisa sklepam, da so živci, ki vam delajo neprilike. Vse živčne bolezni niso težko ozdravljive. Nekatere se dajo tudi hitro pozdraviti. Priporočam pa vam, da si daste rentgenizirati hrbtenico. Potem pa se obrnite na strokovnjaka ze. živčne lx>lczn:, upam pa, da tega ne boste rabili.
A. P. Krnnj: Že nad dve 1« ti vam pokajo pete. Koža na njih je silno pusta, fz pok večkrat krvavite. Delate v tovarni, kjer morate ves dan stati.
Pete' si mažite s salicilno vaselino, da se omehča koža. Poke pa požgite z lapisom. Prav bi storili, če bi menjali tudi delo. Preveč'sto-jite! Ste sicer popolnoma zdravi?
V. J. Lj. Z. c.: Na opisanem mestu opažate oteklino, ki vam povzroča ne sicer hudo, ampak neprijetne bolečine Včasih pa vas tudi huje boli Zjutraj in zvečer pa vas navadno več ne boli. Zdi se vam. kakor bi silila neka tekočina v ta del. Ker greste na nabor, se bojite, da bi zaradi tega ne bili potrjeni.
Kaj in kod so te težave, ki jih opisujete, na daljavo ne morem ugotoviti. Morda je kila, ali pa vodna kila. Možnosti so pa še druge. Zato bo potrebna preiskava.
Pr#Viti mrvzH
Služnostna pravica pota. S. M. G. M. - Služnostne pravice pota, ki ga omenjate, niste še mogli priposestvovati. Po madžarskem državljanskem p^aW,' ki je V'veljavi še v Medji-murju, bi to pot mogli prij>osestvovati v 32 letih. Po odločbi bivšega madžarskega vrhovnega sodišča hoja jk> tujem zemljišču brez gospodarskega interesa ne tnore ustvariti kakšne služnosti. Zato bi bilo v primeru dn bi mogli dokazati hojo skozi 32 let. treba tudi dokazati gospodarsko korist te hoje. Druga odločba istega sodišča pa se glasi, da okolnost, da neko zemljišče služi kot splošen prehod, še ne ustvari služnosti. Iz tega vidite, da tudi madžarska sodna praksa ni bila naklonjena pridobivanju služnostnih pravic. Po madžarski sodni praksi ima lastnik zemljišča, ki ni zvezano s kakšno javno cesto, služnostno pruvico fKita, brez obzira na čas hoje. Ta odločba pa pri vas tudi ne pride v poštev, ker imate drugo daljšo jx>t. Zato vam pravde ne svetujemo.
Pokojnina po možu. M. S. - Vaše vprašan je ni jasno. Povejte nam, iz kakšnega razloga vam je bila prošnja za rodbinsko pokojnino odklonjena, pa vam bomo povedali, ali je odklonitev pokojnine utemeljena ali ne. Treba je tudi vedeti, kdaj je mož umrl. da vemo po katerem zakonu je treba vprašanje vaše pokojnine presoditi.
Omožitev z italijanskim državljanom. II. P.
- Obrnite se na italijanski konzulat, kjer vam bodo gotovo fKivedali. kakšne podatke je treba navesti o prošnji in kakšne listine je treba prošnji priložiti Ni treba za to potovati v Belgrad, ker imamo italijanski konzulat tudi v Ljubljani.
Zvaničnik. K. F. - Za zvaničniško službo se zahtevata najmanj dva razreda srednje šole ali njej enake druge šole. Na kakšne »jjridobljene pravice« iz prejšnjih zakonov se ne boste mogli uspešno sklicevati, ker tedaj veljajo predpisi uradniškega zakona iz leta 1931, če vam jc vaš predstojnik prošnjo zavrnil, po našem mnenju ni kršil kakšnih službenih dolžnosti. Proti njegovi rešitvi imate itak pravico pritožbe.
Izvrševanje trgovinske obrti. Z. A. - Za
izvrševanje trgovinskih obrtov je potreben dokaz fiosebne izobrazbe. Za ta dokaz velja dvoletno učenje kot vajenec in dvoletna zaposlitev kot jiomočnik v trgovinskem obratu. Izobrazba se dokazuje praviloma z učnim potrdilom ali s spričevalom o dovršeni šoli Pri vas pride le prva možnost v poštev. Glede ostalih podrobnosti, ki bi jih radi izvedeli, se obrnite na obrtnega referenta pri domačem okrajnem na-čelstvu.
Električna naprava. C. E - V vsakem primeru imate pravico zahtevati o<l [Ktdjetnika odškodnino, ako bi se njegove naprave raztezale tudi na vaše zemljišče. V kakšni obliki naj se odškodnina plačuje, je pač odvisno od dogovora med obema Če vam ne plača zahtevane odškodnine ali vam ne dovoli popusta pri uporabljenem toku, mu pač ni treba dovoliti
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiii ODREŽITF ...................................mu
*imtimit nit mar
| odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim je priložen tale od reze k
] ,,Slovenec" 29. juni a 1940 (
fillllllllllHI MIIIIIIMIlllllllllllllllllllllllItlltlllllllllllllltlllllllllllllllllHUlItlllllllllllllllltllllllllllllM^
električnih naprav na vašem zemljišču. Opozoriti vas pa moramo, da je v primeru, ako je električno podjetje splošno koristno, mogoča tudi razlastitev va?ega zemljišča, ali pa ustanovitev služnosti v breme vaše zasebne lastnine. Ako pride do tega in se glede odškodnine ne bi mogli sporazumeti, jo 1k> določilo sodišče. Sodišče pa more določiti odškodnino samo v denarju in ne tudi v brezjilačnetn oddajanju električnega toka.
Tekstilna šola. A. K. M.: Izgledi za namestitev absolventov tekstilnih šol so boljši kot pa za absolvente raznih trgovskih tečajev, ker je pač število prvih omejeno. Glede pogojev za sprejem itd. vprašajte naravnost pri vodstvu šole v Kranju.
Mapne meje niso vedno točne. A. V. L.! Kata-stralne mape so bile napravljene zato, da 6e je mogla obdavčiti zemlja. Takratni zemljemerci n^o polagali take važnosti na točen potek meje, ker se- je malenkostna jx>vršinska razlika na enem kraju krila z drugo na drugem mestu. Zato je pogrešno, če mislite, da so meje nekdaj res v naravi tako potekale, kakor so še sedaj zarisane v mapak. Svojo mejo boste morali obnoviti tako kakor je stal stari plot, čeprav bi po mapni meji smeli še za 1 m v sosedov svet. Dogovor z mejašem na ureditev sedanje meje po mapni meji je veljaven le, če se oba mejaša pismeno zavežeta, da bosta priznala po zemljemercu odmerjeno mapno mejo
Zastaranje kupnine. W. P. Ž.: Kupnino za stvar prodano po zasebniku v letu 1934. lahko še tekom 30 let iztožujete. Terjatev za dobavo 6tvari v obrtnem ali trgovskem obratu zastara v 3 letih. Odstop terjatve je veljaven, če o njem obvestite tudi dolžnika.
Lahkcmišljena prodaja posestva. L T. R.: če
ste se s kupcem pogodili radi prodaje vašega posestva, to je, če 6ta se zedinila glede kupnine in predmeta, je bila ustna pogodba veljavno sklenjena in je ne morete razdreti. Kupec vas lahko toži na izpolnitev pogodbe in bo ta sodba po tej tožbi tista listina, s katero se bo mogel vršiti prepis posesfva na kupca.
Pot preko dvorišča. L. M. D.: Nekaj 6osedov ima priposestvovano služnostno pravico hoje preko vašega dvorišča. Dvorišče smete zagraditi in tudi napraviti s ključem. Seveda pa morate dati vsakemu upravičencu ključ od teh vrat.
Mlaka ob meju J. K.: Na svojem svetu smete kopati mlako ob meji, vendar morate sosedov svet primemo zavarovati, da se ne podsuje v mlako niti 6edaj ob kopanju in tudi ne tekom let ob uporabi mlake po živini.
Slabo zastopanje. P. O. K.; Ko ste zastopniku izročili zadevo vaše matere zaradi ponovne pridobitve obitne pravice, bi moral zastopnik vse potrebno ukreniti, da bi zamoglo pristojno oblastvo izdati rešitev. Če tekom dveh let sploh ni bilo rešitve in na vaše povpraševanje pri oblastvu sploh niso vedeli za vlogo vaše matere, tako, da 6te sami brez zastopnika ponovili vlogo in je bila tekom treh mesecev ugodno rešena, je verjetno opravičen vaš sum, da zastopnik sploh ni napravil nobene vloge. Če mu to dokažete, da niti vloge ni oddal na pristojno oblastvo kljub danemu naročilu, potem odgovarja za škodo, ki jo je vaša mati utrpela zaradi zavlačevanja. — Terjatve na zastopniških stroških zastarajo tekom treh let. Od zastojjnika izdano potrdilo, da mu nič več ne dolgujete, bo zadosten dokaz v zvezi z vašim zaslišanjem, da je bila stvar popolnoma poravnana.
Mož nim-i nujnega deleža po ženi. L J. K.: Žena, ki je zemljiškoknjižna lastnica hiše, lahko z lastnoročno spisano in podpisano oporoko veljavno zapusti to hišo svoji rejenki in ne bo mogel njen mož te oporoke ovteči.
Posledica poroke proti volji staršev. P. P. K.s Dekle, ki 6e proti volji svojih staršev poroči, iz-
gubi pravico zahtevati od svojih staršev doto. Na predlog neveste bo sodišče preizkusilo, ali je vzrok neodobravanja utemeljen ali ne Če bi sodišče ugotovilo, da starši neutemeljeno branijo hčerki sedanjega ženina, bo sodišče določilo doto, ki jo morajo starši hčerki dati. — Tudi proti volji staršev omožena hči ne izgubi pravice, da po smrti svojih staršev zahteva nujni delež.
Odpoved stanovanja z vrtom. L. M. V.s Odpovedni rok za stanovanje velja tudi za vrt. Prtr'en ste vrt pognojili in zasadili, bi se morali z gospodarjem dogovoriti, da vam stanovanja pred jesenjo ne bo odpovedal. Sedanja odpoved je pravilna in morate ob izteku roka izprazniti tudi vrt, |ie da bi smeli zahtevati od gospodarja kakšno odškodnino. Dogovorite se z naslednikom za primerno prevzem-nino. Če na to ne pristane, pa poberite vse z vrta, kar 6te zasejali. — Stroškov za obnovljeno šipo ne morete zahtevati nazaj.
Nepremišljeno zavarovanje. G. I. B. — Na prigovarjanje zavarovalnega agenta ste podpisali ponudbo za nezgodno zavarovanje. Po' odhodu agenta pa ste v miru premislili, da mesečnih premij ne bi zmogli. Ker bi pogodba stopila v veljavo šele po zdravniškem pregledu, vprašate, če jo lahko razderete. — Če med vama ni bil določen krajši rok, ste vezani na stavljeno ponudbo mesec dni. Če v tem času ne sprejmete potrdilnega odgovora od zavarovalnice, lahko od ponudbe odstopite, sicer pa ne.
Pravice hčerke gospodinje. A. J. G. S. — Hčerka, ki vodi gospodinjstvo očetu in nima drugih dohodkov, ima kot svojka zavarovanega čla-na-očeta, pravico do brezplačnega zdravljenja, zdravil in potrebnih pomožnih priprav za zdravljenje skozi 26 tednov. — Po smrti očeta, ki ima pokojninsko zavarovanje, nima hčerka, stara preko 18 let, čeprav je očetu vodila gospodinjstvo, nobene pravice do pokojnine po očetu.
Dolg umrlega moža. Z. A. S. — V letu 1928 je umrl mož posestnice, ki ni zapustil nobenega imetja in je bila zapuščinska razprava ustavljena.
RADENSKO KOPALIŠČE
Iffia^^V po naravni ogljikovi kislini najmoč-nejše v Jugoslaviji in edino kopa-^^T	'išče te vrste v Sloveniji zdravi z
uspehom bolezni srca. ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje.
Moderni komfort, tekoča voda, godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd. - obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI.
Direktni vagon iz LJubljane. Beograda ln Zagreba do samega kopališča!
Letos je umrl neki trgovec in dediči tega zahtevajo od vdove v letu 1928 umrlega moža, da plača dolg, ki ga je pokojni mož napravil v trgovini. — Žena ni dolžna plačati dolgov, ki jih je napravil mož. Dolg zaradi dobave blaga v trgovskem obratu zastara v treh letih in je ta aolg, če je obstojal, v letu 1931 ža zastaral in je sedaj neiztožljiv.
Zaščitna sestra. J. S. R. — Pri nastopu službe so bili določeni delovni pogoji in mesečna plača. Ce se je delo kopičilo, tako da prvotno določeni delovni čas ni več zadoščal, je morala sestra zahtevati tudi temu primerno zvišanje plače. Ce napram upravi tega ni zahtevala, se je pač smatralo, da je molče pristala na spremembo (povečanje) delovnega časa proti nespremenjeni mesečni nagradi. — Od tistega časa pa, ko je sestra zaradi povečanega dela vsled upeljave hišne lekarne zahtevala zvišanje plače in ji je bila ta sicer obljubljena, nc pa izplačana, lahko uveljavi tudi s tožbo plačilo sorazmernega poviška plače. — Glede zavarovanja pri Pokojninskem zavodu pa vprašajte tam, če so bili prispevki plačani. Za tri leta nazaj jih lahko PZ še vedno predpiše in izterja.
Davčni nasveti
U. L. Š. — Darilna taksa; Mož vam je ob priliki odhoda v inozemstvo z darilno pogodbo prepustil posestvo, katerega manjši del leži na področju banovine Hrvatske, večji del pa na področju naše banovine. Zaradi varnosti ste darilno pogodbo prijavili v odmero taks davčni upravi na Hrvatskem, na katere področju ležijo hrvatske parcele, in davčni upravi iz naše banovine za ostale parcele. Obe davčni upravi zahtevata sedaj darilno takso, ena za državno blagajno, druga za blagajno banovine Hrvatske. Vprašujete, kako postopati! — Parcele v banovini Hrvatski so ocenjene na 60.000, posestvo v naši banovini pa na 130.000 din.
Na osnovi uredbe o financiranju banovine Hrvatske z dne 30, marca 1910, M. S. št 475 (SI. nov. z dne 1. aprila 1940, št. 75—XXVI) se od 1. aprila 1940 dalje večina dohodkov javnopravne prirode iz področja banovine Hrvatske pobira v korist te banovine. Uredba pa v čl 4 še posebej poudarja, da 6e je treba pri tem izogibati dvojnega obdačenja. V vašem prmeru je za odmero darilne takse pristojna davčna uprava iz naše banovine, ker leži večji del darovane nepremične imovine na fiodročju naše banovine in to v smislu čl. 43 Uredbe o neotplatnih prenosih imovine (SI. nov. z dne t. 4. 1937, št. 73— XXIII, SI. list z dne 15. maja 1937, kos 40.). Sklicujte se na ta člen in predlagajte davčni upravi iz področja naše banovine, da stopi v stik z davčno upravo iz področja banovine Hrvatske, ki naj svojo zahtevo po odmeri darilne takse umakne. Seveda pa bo morala pristojna davčna uprava iz področja naše banovine ustrezajoči del darilne takse nakazati banovinski blagajni banovine Hrvatske, ker leži del posestva na področju te banovne. Približno 31% posestva leži na področju banovine Hrvatske, zato bo tudi 31% darilne takse dobila blagajna banovine Hrvatske. Če je gornja vrednost posestva čista vrednost brez vsakih bremen, znaša darilna taksa 4% od skupne vrednosti in prenosna taksa 1% od skujxie vrednosti, kar da 9500 din. Od tega pripada blagajni banovine Hrvatske 31%, t. j. 2945
dinarjev, ostalo pa pripada državni blagajni. Posebna banovinska prenosna taksa v korist naše banovine pa znaša 2% od vrednosti posestva, ležečega na področju naše banovine, t. j. od 130.0kX) din, kar da 2600 din, ako pa gre za kmečko posestvo, znaša taksa le 1%, t. j. 1300 din.
Ta račun pa velja le v primeru, če je darilna pogodba sestavljena po 1. aprilu 1940. V nasprotnem primeru je račun v toliko drugačen, da gre V6eh 9500 din v državno blagajno.
I. S. Lj. Mineralne vodej Vprašujete, e kakšnimi posrednimi davščinami eo obremenjene mineralne vode?
Na potrošnjo mineralnih vod v dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša pri steklenicah izpod t litra vsebine 0.20 din, pri steklenicah od 1 do 2 litrov vsebine 0.30 din, pri večjih steklenicah pa 0.20 din od vsakega začetega litra vsebine.
Banovinsko trošarino na mineralno vodo, ki 6e proizvaja in potroši v dravski banovini, plačujejo proizvajalci sami na podlagi mesečnih obračunov, in sicer najkasneje do 10 dne prihodnjega meseca. V ta namen morajo voditi in deset-dnevno predlagati pristojnemu oddelku finančne kontrole dnevne izkaze o prod?ji mineralnih vod. Za točno plačevanje trošarine lahko zahteva kr. banska uprava varščino do višine povprečne enomesečne trošarine.
Uvoz mineralne vode iz inozemstva ali drugih banovin mora prejemnik prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole (mestnemu trošarinskemu uradu v Ljubljani) v 24 urah po prejemu in hkrati plačati ustrezno banovinsko trošarino. Mineralna voda, ki jo domače prebivalstvo zajema neposredno iz prostih vrelcev in jo potroši za lastne potrebe, je oproščena plačevanja trošarine.
To so določila zaradi banovinske trošarine na j mineralne vode Proti kršilcem teh predpisov se | postopa po čl. 80, 33 in 34 zakona o državni troša-! rini. Država ne pobira posebnih davščin na mine-| ralne vode. Zaradi eventualnih občinskih dajatev ■ na te vode pa vprašajte na občini

Komati za krave. S. M. G. M. - Vozite s kravuiui in obdelujete sedem oralov orne zemlje. Potrebovali bi pa za nje komate, ker jih jarem |ireveč tišči. Čitali ste, da so najbolji Egertovi jarmi Radi bi vedeli, kje jih jc dobiti. — V Prckmurju vozijo in delajo kmetje večinoma s kravami ter uporabljajo deloma jarme, največkrat pa komate. Obrnite se na okrajnega kmetijskega referenta v Murski Soboti ali v Dolnji Lendavi, ki vam bodo navedli sedlarje, ki izdelujejo komate za krave. Kdo in kje izdeluje Egertove jarme, nam ni znano.
Lesni črv v podu. R. S. B. V lesnem podu 6obe tik kuhinje se nahaja črv, ki je že pred desetletji pod razgrizel. Zdaj 6e je zopet pojavil. V tej sobi stoji tudi stara črviva omara, ki ima noge že vse črvive. Nabavili ste si novo pohištvo iz brestovega le6a, ki ste ga postavili tudi v to sobo. Bojite 6e, da pride črv tudi vanjo, zato želite nasveta, kako bi 6e obranili tega škodljivca. — Prav verjetno je, da bo lesni črv napadel tudi novo pohištvo. Lesni črv je prav za prav ličinka raznih hroščev, kakor lubadar kukec ali trdoglav, hišni kozliček in še nekaj hrščev iz vrete kozličkov. Samice teh izležejo jajčeca v les, iz njih se razvije ličinka, ki začne svoje pogubno delo, ki traja večkrat do deset let. Po določeni dobi se ličinka zabubi in pozneje se iz nje razvije nov hroščec, ki se plodi in množi. — Zatiranje tega škodljivca ni lahko, ker mu je težko priti do živega v njegovih dolgih rovih v lesu. Pri pohištvu ga skušamo vničiti s petrolejem, bencinom, terpentinom in salmijakom; to so snovi, ki izpuhtevajo strupene pline, ki vdirajo v luknje lesa in tam umore ličinke m hroščece. Pri podu ga zatiramo s tem, da namažemo tla s katranom, karbo-lijevem ali prašnim moljem. Če ga pa hočete sigurno zatreti v podu in pohištvu ter vam ni žal za par sto-takov, bi vam svetovali, da pozovete okraj, desinsek-torja, k: bo V60 robo s pohištvom vred temeljito razkužil s cianovim plinom, ki prodre v vse luknjice poda pohištva. To je najbolj zanesljivo sredstvo, s katerim boste ohranili pohištvo in pod nepoškodovan.
Šipkove jagode kot zdravilo. K. H. — V vašem goratem kraju raste in obilo obrodi šipek, ki je zdravilo zoper kamne v drobovju Imate že posušenpga, jeseni bi ga radi pripravili svežega s sladkorjem. Najbolj zamudno delo je izluščiti iz jagod semenje. Vedeli bi radi, kako bi se to bolj praktično izvedlo. Kuhanje in precejevanje se ni obneslo. — Kar se tiče šipkovih jagod kot zdravilo, piše P Donand v svoji knjigi »Naše zdravilne rastline« sledeče: »Čaj iz plodov, ki smo jih očistili semen, čisti ledvice in mehur ter učinkuje zdravilno ptt pesku, pri kamnih v ledvicah in mehurju (1 žlico na I skodelico čaja). Čaj iz svežih pešk pijemo kot šibko dristilo, posušene pečke pa učinkujejo nekoliko krčljivo. — Sipkova
žolica (marmelada) žene na vodo, zato jo nekateri zdravniki priporočajo za raznovrstne sečne bolezni, zlasti za kamne in pesek in tudi proti driski. — Sipkovo žolico napravimo na sledeč način: 500 gr dobro očiščenih plodov brez pešk nastavimo s 350 gr sladkorja, s sokom 1 limone in z 200 gr sadnega jesiha. Mešanico pustimo, dokler se sladkor ne raztopi, nato jo vkuhamo v gosto marmelado.« — Ne vemo pa nobenega načina, kako bi se seme odstranilo iz jagod. Ročno delo je sicer zamudno, toda neobhodno potrebno, če hočemo pripraviti uporabno zdravilo.
Naš živinozdravnik
Hromost psa. B. C. J. Vaš čistokrvni pes-bar-var je dobil pred 5 tedni otekline na bokih ter je ohromel v zadnjem koncu. Otekline si je izlizal, a hromost ni jjopustila. Psa so pred tem neki po-divjanci pretepli in sumite, da je hromost posledica dejanja surovežev. Pes vleče zadnji konec za seboj. Zdravili ste ga s kuhanim senenim zdro-bom, a brez uspeha. Prosite navodila za zdravljenje in želite vedeti, ali naj bi psa zdravili ali bi ga dali pokončati. — Vaš sum, da je hromost v zvezi z onim pretepanjem, bo najbrž držal. Po vašem opisu sodeč ima pes najbrž jroškodovano hrbtenjačo. Ce je pes veliko vredna žival, bi se mogoče splačalo poskusiti zdraviti ga. Zdravljenje bi trajalo dalj časa, za uspeh pa ne bi bilo mogoče jamčiti. Seveda bi morali zdravljenje prepustiti strokovnjaku, ki bi psa natančno pregledal, skušal ugotoviti pravi vzrok hromosti ter na podlagi tega zdravil psa. Vi sami bi lahko psa večkrat klistirali s toplo vodo s pomočjo irigatorja. V psa bi morali spraviti vsaj 3—4 1 tople vode. Na ta način bi ga rešili glistic in pes bi se boljše počutil, ker bi iz črev ter organizma odstranili precej strupov, ki nastajajo zaradi počasnejšega izpraznjevanja, katero ima svoj vzrok v hromosti zadnjega konca. Ce pa je pes že zelo shujšal in če je v zadnjem koncu neobčutljiv, bi pa bilo skoraj najboljše, da psu prihranite bolečine in ga s pomočjo injekcije daste pokončati.
Koza ima uši. F. L. S. v. Opazili ste, da ima vaša koza uši. Vprašate, s kakšnimi sredstvi bi za sigurno odpravili uši. — O zatiranju uši je bilo govora že dne 2. 6. in 23. 6. v tej rubriki. Sicer je bilo tam povedano, kako se zatirajo uši pri volu in svinjah, velja pa isti postopek tudi za kozo. Kozo okopljite v kreolinski kopeli, kakor je tam zapisano, ter jo namažite s kreolinsko mastjo, ki ste si jo sami napravili po navodilu iz onih člankov. Postopek večkrat ponovite. Opozarjam vas, da so uši tudi na tleh in stenah hleva, ki ga mo-! rate temeljito očistiti in vsega politi z vrelim lu-| gom, če hočete uši za sigurno zatreti.

Poslednje ure pred podpisom
Težavna pogajanja — Počastitev pad ih
V compiegneskem gozdiču, 23. junija 1940.
Nemški vojni poročevalec piše:
»Minula je noč nad gozdičem v Compiegnu, ki jo riavi železniški voz 2419 D skoraj samotno in mirno prebil. Le nemški stražniški vojaki so hodili okoli. Pogajanja so trajala, dokler se ni začelo daniti. Šele ob pozni uri se je poslovil od Francozov načelnik vrhovnega poveljstva generalni polkovnik Keitel, ki je vodil pogajanja z nemške strani. Francozi so ostali in se telefonsko posvetovali s svojo vlado.
Dolg je bil razgovor, ki ga je imel francoski 'general Huntzinger z Bordeauxjem. To je bilo prvikrat, da je mogel sporočiti svoji vladi, kje da so pogajanja. Ko so francoski odposlanci prejšnji dan pri Toursu prestopili mejo v predele, ki so bili zasedeni po Nemcih, brez dvoma niso niti malo mislili, da bo premirje v Compiegnu.
Danes, v soboto, točno ob desetih »o se vozovi s Francozi pripeljali spet mimo Rondeila. Za čez noč so jim pripravili v Parizu eio nadstropje v hotelu in seveda tudi vso svobodo. Vožnja po veliki Narodni cesti iz Pariza v Compiegne je zastopnike francoskega ljudstva brez dvoma spominjala na njihovo velikansko odgovornost. Bolj kot vse besede pa so jim segle v srce po vojski opu-stošena polja, vasi in mesta.
Trideset minut od granitne plošče z imenom maršesa Focha, ki so nanjo zapeljali vagon za pogajanja, stoji med drevjem belo-moder šotor, ki je na razpolago tehniškemu pomožnemu osebju francoskih vojaških pooblaščencev kot prostor za delo in bivanje. Krog velike, rjave mize stojijo lagodni stoli. Ondi je tudi pisalni stroj in je telefon za tip-karico in za tajnico. Medtem ko general Huntzinger in drugi odposlanci takoj vstopijo v vagon, ostanejo častniki, tolmači in ordonanec v šotoru, kamor jim iz nemške vojaške kuhinje prinesejo kosilo.
Pod prostim nebom, ▼ kotu med jelkami, zra-ve«n modro-belega šotora šklopotajo pisalni stroji Nemcev. Za majhno šotorsko mizo, ki je na njej zemljevid in pisanje, sedi general Keitel. Častniki se pomenkujejo o tehniški izvedbi pogodbe za premirje.
Ob pol ene se pogajanja nadaljujejo Čez pet minut stopi general Keitel v vagon in se s svojimi
telefonskimi vprašanji. Čez dve uri »e bodo pogajanja nadaljevala.
Iz dveh ur pa je nastalo več ko še enkrat toliko, ker se ie morala francoska komisija za premirje še telefonsko pogovoriti s svojo vlado. Spet in spet je skušal francoski vodja poročevalske službe dobiti zvezo, pa so se zmeraj pojavile motnje med Toursom in Bordeauxjem. Francoski pooblaščenci so razburjeni. Z velikim potrpljenjem pričakuje general Keitel zunaj na robu gozdiča, da se bo nadaljevalo pogajanje. Ura je bila pet, bila je že šesti
Tedaj je slednjič vendarle začel delovati telefon. Krog njega se strnejo člani delegacije. General Huntzinger vzame slušalko v roko. Govori z Bordeauxjem. Ne moremo ga videti v obraz, ker nam obrača hrbet. Toda n|egove besede so živahne, nato pa se dozdeva, ko da je potreben opore. Slušalko izjroči Noelu. Mahoma je zveza pretrgana. Spet nemir, razburjenje.
Ob šestih je naprošen Schmidt, zastopnik zunanjega ministrstva, naj stopi v vagon, kjer mu Huntzinger nekaj sporoči. Preteklo je že pet ur po koncu pogajanj. Francozi bi radi še podaljšanja.
General Keitel dovoli Francozom še do pol osmih časa. Ob pol sedmih dobi to sporočilo general Huntzinger. Podadmiral Leluc, ki mrko sedi na stolu in kadi cigareto, vstane in pokliče tolmača. Francozi se strnejo krog njega. Čez nekaj časa pokličejo Nemce v vagon. Prvi vstopi general Keitel, nato mu sledijo drugi Hkrati se z desne pojavijo še francoski člani delegacije. Še deset minut traja razgovor. Nato Francozi izjavijo, da so pripravljeni za podpis.
Ob šestih in petdeset minut (23. jnnlja 1940) je podpisano premirje med Nemčijo in Francijo. To je veličasten trenutek. Podpisujejo stoji. Francozi začno. Podadmiral Leluc ne more skriti svoje ganjenosti.
Po podpisu prosi general Keitel navzočne nemške in francoske člane komisije za premirje, naj se spomnijo francoskih in nemških vojakov, ki so padli za domvino. Sledi minuta molka. Nato izstopijo Francozi iz vagona, in koj nadabujejo pot v Italijo, kjer se naj pogajanja tudi koj začno.
Ob sedmih in 6 minut sporoči general Keitel Hitlerju, da je premirje podpisano.
Gizeh ▼ Egiptu. Pogled * letala na piramide. — Egipt Je tudi r ospredju sedanjih homatfj.
apremljevlacl usede. Francozi sedijo ▼ istem vrstnem redu kot so prejšnji dan: podadmiral Leluc, general Huntzinger, poslanik Noel in letalski general Bergeret. General Huntzinger živahno maha z roko. Nato odhiti podadmiral Leluc kar razoglav čez prostor v modro-beli šotor, odkoder prideta tolmač in tipkarica k vagonu. Nemški stenograf se vsede k stranski mizici v vagonu.
Spet se začne bitka za posamezne točke. Pojasnila hitijo sem in tja. Zapisniki gredo iz rok v roke. Videti je, kako se mali, živahni general Huntzinger večkrat skloni naprej in govori na obe strani. Njemu nasproti sedi mirno general Keitel in si gladi brke. Preberejo točko za točko pogojev, govorijo o njih in jih razlagajo. To se vrši že več ko uro dolgo, pa ni še pra/ nič videti, da bi soglašali drug z drugim. Očitno so opazne nervozne kretnje podadmirala Leluca. Z obema rokama si pokrije obraz. Ves prepaden in mrk sedi poslanik Noel na svojem stolu. Francozi so vsi tako strahotno in napeto razburjeni. Videti je, kako se oklepajo poedinih določb in jih skušajo spreme-niti.
Posvetovanja so že prekoračila prvotno določeni čas. Nihče se ne zmeni za nemška letala, ki krog ene popoldne krožijo nad prostorom. Tedajci gospodje vstanejo. Ali je že? Še ne. Le kratek odmor. Dopoldanska seja je trajala do ene in štirideset minut. Nekaj vprašanj je treba pojasniti s
Zvezde bodo sešteli
Ameriška Harvardska univerza si je naložila, kot poročajo i/. Newyorka, velikansko delo: da bo seštela zvezde Rimske ceste in še dalje do zvezd petnajstega reda. Pri tem si bodo pomagali s posebnim strojem, ki sla ga izumila harvardska zvezdoslovca Machuskey in Scott, ki dela avtomatično in ni nič navezan na nepopolnosti človeških oči in možganov. V leni stroju je človeško oko nadomeščeno s foto-eleklrično celico, ki proizvaja električni tok, kadar je osvetljena. l'o tem načelu se zgodi po sleherni posamezni sliki zvezde, ki nastane na plošči, da celica oz. električni tok natančno napravi beležko. Pravi seštevalec zvezd je profesor Bart I. Bok, ki upa, da bo zmogel to veliko delo. Seveda pa ne more rešiti te zadeve sama harvardska univerza, čeprav je velika. Sprejete plošče bodo zatorej poslali raznim drugim /.vezdoslovnim zavodom in jih bodo ondi razbralj oz. sešteli zvezde. Nemara da v Evropi ni dosti takih, ki bi imeli toliko mirnih živcev, da bi v teh časih še mogli zvezde seštevati.
Zlati časi. 2upan v Butalah je gledal med nevihto skozi okno. Nenadno zabl^ne in zagrmi, župan pa dela velike oči skozi okno: »Hudika, šele enkrat je treščilo, pe že na treh krajih gori.«



Francosko odposlanstvo pred znamenitim vagonom v Comptčgneo. Srednfl ▼ trojici )• roditelj francoskega odposlanstva, general Huntzinger. Na levi od njega je poslanik Noel, na desni general Bergeret. Na levi od trojice v temni uniformi podadmiral Leluc.
Za tekoče zlato se bife boj
Petrolej ali tekoče zlato, ki je bil spočetka pomemben samo z« razsvetljavo, se je bolj in bolj ru/.vil v najvažnejšo pogonsko snov. Avtomobilskega in letalskega prometa si sploh ne moremo misliti brez petroleja, a tudi ladje so se izneverile premogu v prilog petroleju. Vpruv tukaj se jasno zrcalijo petrolejske vrline. Petrolej je kot kurivo bolj izdaten, s petrolejem je moči z ladjami delj priti, petrolej je la/e naložiti in ravnanje z njim zahteva nuinj osebja. Za petrolej (bencin) ni treba toliko prostora kot za premog; ravnanje z njim je bolj čisto in ne povzroča nič dima. Vojno ladijsko brodovje je že povsem preurejeno na kurivo s petrolejem (bencinom).
lz tega je razviden pomen nafte (petroleja, bencina) za obrambno gospodarstvo in za vojntj namene. Vsi smo zduj v znamenju vojnega gospodarstvu in tako ima petrolej prvo in poglavitno besedo v gospodarstvu s surovinami sploh. Tista drž.uva, ki ima petrolej, ima v sedanjih borbah za oblast pač neizmerno prednost. Ali še bolje povedano: močna država, ki vsebuje v svojih mejah petrolej, ali ki se zna od zunaj opomoči s takimi zakladi; slabotna država pu more postati vpruv zaradi takih zakladov predmet napadu močnih držav. Ker imajo torej velesile le razmeroma majhen del petroleja na svoji zemlji, je borba za njegove vrelce zelo kruta, še bolj kruta zato, ker bi lastniki vrelcev izmed velikih sjl radi varovali svoje zaloge, saj je nafte mnogo.manj na svetu kakor premoga. Vesti o tem, da bodo sedanje z^joge petroleja, to je kakih "00 milijonov ton na leto, zu legle le še zu 20—30 let, je treba s previdnostjo poslušati, saj še zdavnaj niso do-gnana vsa najdišča nafte na svetu in tudi niso še vsa zadostno izrabljena. In še nekaj utegne spremeniti množino naftinih zalog: to, da je moči sintetično proizvajati petrolej i/, črnega premoga in rjavega premoga, tur je videti, ko da bi se premog maščeval, du so ga zaradi
iz Marakaiba v Newvork manjša kot iz Oalve-
stona v Teksasu do Ncwyorka. Sledi dolg seznam srednjih in majhnih držav, ki vse oskrbujejo svetovni trg s petrolejem, celo najmanjše, kot so otoki Brthrein v Perzijskem zalivu, ki proizvajajo na leto več ko en milijon ton petroleju in so tozadevno na 13. mestu petrolejskih pokrajin. Na debelo povedano, si je Standard Oil »osvojila« petrolejske pokrajine Novega sveta in s tem severo-južno smer po-trolejskih najdišč, h Rovul Dutch Shell ima v rokah znhodno-vz.liodno smer najdišč Lvrazije. To je le površno povednno, saj se v praksi izrabljanje vrelcev v poedinih conah zelo križa.
Spor za petrolejska tržišča ji1 redno trgovsko tekmovanje, a ta sega krog vrelcev globoko v imperialistični boj in tvori bistveni del tega borenja. Pri tem sc pa angleški imperij nič manj ne bije kakor tako zvani nemaniči. zakaj matična dežela sploh nima nič petroleja, ves imperij pa vsebuje samo dva odstotka svetovne proizvodnje. F.dino večja proizvodnja angleškega imperija je na Trinidadu, čignr množina nafte pa je v letih 1938-39 celo nazadovala. 2e zarodi deviz je za Anglijo važno, da ima v svojih deželah kraje z nafto, ker more biti na tu način plačan produkt veljavnosti funta.
Navzlic temu. da Irak ni več v mandatnem razmerju z Anglijo, pu zavisi ta važna proizvajalna dežela bližnjega v/hoda od Anglije. Tu si je Velika Britanija za mosulsko nafto pripravila vod, čigar ena veja sc konča v llajfi, torej na njenem palestinskem ozemlju, a druga veja se konča v sirijskem mandatnem ozemlju Francije, in sicer v Tripoli.su. tik Sredozemskega morju. Ta bogati, \ z n če t k u I. I(>"<> začeti petrolejski vod, nuj slu/i angleškemu brodovju nu poti v Indijo. Isto velja za neizmerna nafti-na polja Anglo-I ranian Oila no jugozahodu Irana in zu najdišča v zahodnoindijski Burmi, ki pripadajo isti trgovski z.ie/i. Značilno je. da Anglo-lruniana ni le ungleška (v nasprotju

Teflto

o protiletalsko lopnUtro.
Obrežne utrdbe v Boulogne.
nafte tako odrinili. A doslej je spreminjanje premoga v tekočino le še vojaško izrabljeno in ni pomembno za splošno gospodarstvo, a tudi pomen za vojaške namene je še veliko vprašanje, saj so premogovni rudniki v nevarnosti, da jih letala obstreljujejo, ker je spreminjanje premoga v tekočino navezano na sum rudnik. Spreminjanje premoga v tekočino zahteva tudi mnogoštevilne rudarje, ki potem niso uporabljivi za na bojišče. Slednjič je pa ta način pridobivanja petroleja tudi zelo drag.
Tozadevne številke nam vprav iz. Nemčije mnogo povedo. Nemčija potrebuje na leto (za mirno dobo) 8 milijonov ton petroleja, a umetno ga proizvaja samo eno desetino. V času vojne je potreba po petroleju še enkrat večja. Pač pa ima sovjetska Rusija mogočne petrolejske vrelce in pa Romunija (6—7 milijonov t<in na leto). Rusija je sicer glede na proizvodnjo petroleja na drugem mestu nn svetu, vendar ga pridobiva le 30 milijonov ton nn leto, medtem ko ga pridobiva Amerika, kot prva tozadevna državu na svetu, 170—180 milijonov ton na leto.
Koj za Rusijo je na vrsti Venezuela. Ta dežela, kjer deluje mogočni ameriški petro-
lejski trust. Standard (lil. in pa ungleško-nizo-zemski Roval Dutch Shell, je za petrolejsko gospodarstvo posebno zanimiva. Venezuela porabi le majceno količino svojega petroleja in
j z Roval Dulch flieflom), ampak da predstavlja I tudi britsko državno posest, ker je %% vseh I delnic v rokah angleške vojne mornnrice. Tudi petrolejska najdišča Roval Duteh Shclla v nizozemski Indiji in na britsketn Borneu so pre-skrbovališča za pot v Indijo.
Sedanja vojna, ki se od vsega začetka tiče tudi petroleja, se nemara zmeraj bolj bliža borbi za petrolej. Angleško-franeoska orientska armada je brez. dvoma postavljena v vnrstvo angleških koristi za petrolej v Iraku in Iranu in prav tako za primer kakega napada proti kavkaški petrolejski posesti Rusije. Onstran petrolejskega Bakuja, na bregovih Kaspijskega inorja, pa vabi Turčijo stari Turan. prasedež Turkov, ki se je Fnver paša po svetovni vojni boril zanj z Rusijo. Takrat je Fnver paša ondi padel in na novo vstajajoča Turčija je imela takrat dovolj drugih poslov, ko da bi se bila podajala v azijske pustolovščine. A kar je bilo včeraj še pustolovščina, a I i ideal ali utvara, to nteene biti jutri žc najvažnejši smoter kake države.	(Po švicarskem listu.)
Telefon v tramvajih
V Ran Franciscu imaio zdaj v tramvajskih vozovih telefon, tako da potniki utegnejo govoriti s svojci in znanci. Ta novost se je že tako prilju-ga ntegne torej vsega odprodati. Izvaža gn relo . bila, da mislijo imeti odslej po dva telefona v i Združene »merišk« države, ker je razdalj« 1 tramvajskih vozovih.
Sveti Peter v Rimu
Starodavno soglasja
Petrovo bivanje v Kiinu, njegovo niučeniško smrt in njegov grob v Rimu potrjuje nepretrgana krščanska tradicija (izročilo). Grob svetega Petra je bil vedno posebno češčen med drugimi mučeni-škimi grobovi v Rimu. Ze v prvih stoletjih so k Petrovemu grobu v Rimu prihajali kristjani z vseh strani tedanjega rimskega cesarstva. Ko je krščanstvo doseglo svobodo, je cesar Konstantin Veliki svetemu Petru sezidal veličasten nagrobni sj>ome-nik, namreč cerkev svetega Petra; grob sam pa je obdal z ogromno bronasto ploščo, da bi tako ostal za vedno nedostopno zavarovan.
Nikoli si ni nobeno drugo mesto lastilo časti in odlike Petrovega groba,' kar bi se bilo gotovo zgodilo, če bi bilo količkaj mogoče dvomiti o Petrovem rimskem mučeništvu in grobu. Niti vzhodni niti zahodni kristjani niso nikoli dvomili, da je bil sveti Peter resnično rimski škof in mučonec.
Šele protestanti so pričeli širiti dvome proti tej starodavni, na vzhodu in zapadu složno priznani resnici. Očitno je, da so ti dvomi v bistveni zvezi s protestantskimi napadi proti papeštvu; očividno je, da so tukaj odločevali verski in polomičui (borbeni) razlogi, ne pa zgodovinski dokazi. V novejšem času pa tudi protestantski znanstveniki skoraj splošno priznavajo veliko zgodovinsko verjetnost starega izročila o Petrovem bivanju in mučeništvu v Rimu.
Po vatikanskem cerkvenem zboru (1870) so v boju proli papeštvu začeli tako imenovani staro-katoličani zopel pogrevati zastarele protestantske dvome o Petrovem bivanju v Rimu. Tudi znano brezvestno skrpucalo ponarejenega govora, ki ga je mehikanski pustolovec J. Escudero podtaknil škofu Slrossmajerju, zanikuje Petrovo bivanja v Rimu. S ponatiskovanjem in širjenjem tega skrpucala se ta zmota obnavlja in skuša širiti tudi pri nas. Pod vplivom protestantov in starokatoličanov se lo zmotno mnenje včasih oglaša tudi med pravoslavnimi.
Razumljivo je, da važni dogodki iz prvih krščanskih stoletij niso tako obilno potrjeni po listinah kakor poznejša krščanska zgodovina. Zato pa tem glasneje |>riča že omenjeno splošno in starodavno soglasje krščanskega vzhoda in zahoda, ki niti po mnogih nesoglasjih in po razkolu ni bilo ' pretrgano. Razen tega pa je ta zgodovinska resnica potrjena ludi po mnogih zgodovinskih dokazih.
Zgodovinska dejstva
V starih zgodovinskih izročilih in spomenikih o Petrovem delovanju in mučeništvu v Rimu je treba razlikovati, kaj je brezdvomna zgodovinska resnica, kaj pa so samo bolj ali manj verjetni legendarni dodatki in okraski. Kakor spomine vseh slavnih starih mož iz starejše dobe, tako je ljudstvo tudi spomin svetega Petra okrasilo z raznimi zgodbami, katerih zgodovinska resničnost se ne more dokazati, a tudi ne povsem zavreči.
Negotovo je, koliko let je svet! Peter deloval v Rimu. Pobožna legenda trdi, da je bil v Rimu celili 25 let, namreč od letn 12 do (»7. A to je jako negotovo. Gotovo je, da je v tem primeru bilo Petrovo rimsko bivanje pretrgano, vsaj leta 49, ko Petra srečamo na zboru apostolov v Jeruzalemu.
Negotovo je, če je bil res devet mesecev v verigah uklenjen v Mamertinski ječi, ki je še zdaj nekoliko ohranjena. Negotovo je, kje je bil njegov službeni sedež in kje je krščeval; ali v kateri hiši v Rimu ali v katakombah. Prav lako malo jo mogoče dokazati pobožno povest o njegovem jiosku-šenem begu iz Rima in o Kristusovi prikazni, ki ga je od le namere .odvrnila. (Quo vadiš, Domine? Kam greš, Gospod?)
Gotovo pa je, da je apostol Peter res deloval v Rimu in tam umrl mučeniške smrti lela 07 (ali morebiti že leta t>4). Gotovo je, da je bila v Rimu že pred prihodom svelega Pavla cvetoča krščanska občina; apostol Pavel v pismu Rimljanom (1, 8) hvali vero rimske krščanske občino. V delih apostolov beremo, da so rimski kristjani prišli Pavlu naproti, ko je kol jelnik prišel v Rim. Ni verjetno, da bi bila rimska krščanska občina toliko časa cvetela brez sodelovanja enega ali drugega apostola. Krščansko izročilo pa kot tega apostola navaja svetega Petra, Kdaj je bil apostol Peter opozorjen na Rim? Dela apostolov (2, 10) pripovedujejo, da so bili med Petrovimi poslušalci na binkoštni praznik tudi Judje iz Rima. .Judje so torej posredovali zveze med Rimom in Jeruzalemom.
Ker se je Peter lako očitno odlikoval med apostoli, je razumljivo, zakaj je ravno on odšel v glavno mesto tedanjega rimskega cesarstva, ki je takrat obsegalo tudi Jeruzalem in Palestino. Kot apostol in do prihoda apostola Pavla edini apostol, ki je bil v Rimu, pa je bil brez dvoma načelnik, škof rimske krščanske občine.
Dekazi
Najstarejši zgodovinski spomenik o Petrovem bivanju v Rimu je njegovo prvo pistno, poslano kristjanom v Mali Aziji. Na koncu pisma je zapisan pozdrav: Pozdravlja vas soizvoljena cerkev v Babilonu in moj sin Marko. Kakor je gotovo, da je tukaj omenjeni evangelist Marko le v duhovnem pomenu Petrov sin. tako je gotovo, da je treba iudi Babilon umevali v prenesenem pomenu. Judje so Rim kot veliko in razuzdano mesto večkrat imenovali Babilon, kakor je razvidno iz Janezovega Razodetja, iz sibilskih prerokb in iz Talmuda. Me-zopotamski pravi Babilon je bil takrat ojiustošen in izročilo ne pozna nobenih sledov o Petrovem ali Markovem delovanju v Babilonu, še manj moremo misliti na egiptski Babilon (pri sedanjem Kairu), kjer pred 5. stoletjem še ni bilo krščanskega škofa. Nasprotno pa je Petrovo bivanje v Rimu zgodovinsko obilno potrjeno. Prav tako je potrjeno rimsko bivanje svetega Marka. O njem pripovedujejo pisatelji že v prvi polovici drugega stoletja (Papiar in dr.), da jo svoj evangelij pisal v Rimu po oznanjevanju svetega Petra.
Petrovo bivanje v Rimu potrjujejo krščanski pisatelji od konca prvega stoletja dalje: Klemeni Rimski, Ignacij Antiohijski. Irenej. Tertulian. Od konca drugega in začelka tretjega stoletja |>a je že nenavadno veliko zanesljivih prič. Protelaniski zgodovinarji papeŠtva (E. Casjiar) poudarjajo, da so prvi legendarni spisi v slavo svetega Petra nastali okoli lela 200 na krščanskem Vzhodu, a ne v Rimu; vsi govore o Petrovem bivanju v Rimu. Torej so vzhodni krščanski pisatelji okoli lela 200 splošno trdili, da Je bil sveti Peter v Rimu. Torej ie bilo Petrovo rimsko bivanie znano r>o vsem krščanskem svetu, celo na ljubosumnem Vzhodu.
V zadnjih dveh desetletjih se je tem pričam pridružil še posebno očiten in trden dokaz, iz katakombe svetega Sebastiana ob cesti Via Appia pri Rimu. Pod llaknm sedanje cerkve tega mučenra so namreč odkopali starokr?čan=ko dvorano, kjer so stari kristjani častili spomin nničencev in nJim v čast crircjali obede. Značilno rjave slone te dvo-
rane so popisane s ie danes posebno railoSno vid- I niml napisi v čast svetemu Petru (in Pavlu). S tem | je neovržno potrjeno, da so tukaj častili sv. Petra | in da je bilo njegovo truplo nekaj časa tukaj poko- | pano. In res Je staro rimsko izročilo pripovedovalo, . da so bili Petrovi ostanki leta 258 semkaj pre- ' neseni in da so tukaj ostali, dokler ni bila sezidana cerkev svetega Petra v 4. stoletju. Ti skoraj kričeče jasni napisi še dnnes s prstom otipljivo kažejo, da Je bil sveti Peter res v Rimu. Kdor bi
sta nnmreč v bogoslužnem praznovanju in čoščenju še danes nerazclružna tovariša. Njun glavni praznik dne 29. junija Je v rimski Cerkvi obema skupen. V rimskih bogoslužnih spevih se še danes večkrat ponavlja izražanje prvih dveh krščanskih stoletij, da sta sv. Peter in Pavel prvaka apostolov ter ustanovitelja (roditelja) krščunskega Rima.
Skupno češčenjo sv. Petra In Pavla pa ni potrjeno samo po skupnem glavnem prazniku obeh
Cerkev sv. Petra v Rimu
hofel to tajiti, bi se moral zateči k neverjetni trditvi, da je bilo njegovo truplo v dobi preganjanja od drugod preneseno v Rim, v središče preganjanja krisljanov, torej v najnevarnejše mesto, od koder so izhajali najkrulejši odloki proti kristjanom, a da se ni ohranil niti najmanjši sled, odkod naj bi bilo Petrovo truplo prineseno.
Kdor pride v Rim, si v cerkvi svetega Sebastiana še danes lahko ogleda otipljivo jasno pričevanje o rimskem bivanju in mučeništvu sv. Petra. S tem pričevanjem je Petrovo bivanje in škofova-nje v Rimu potrjeno jirav za tisto dobo nepretrganega rimskega izročila, kjer so zgodovinarji prej še pogrešali neovržno zapisanega potrdila.
Kakor je neovrženo potrjeno rimsko bivanje in škofovanje svetega Petra, lako in še bolj je potrjeno, da ima prvak apostolov v Rimu svojega naslednika. Peter mora imeti nekje naslednika. A tega nasledstva si doslej še nikoli ni prisvajal nobeni škof zunaj Rima. Če bi kdo hotel ovreči Petrovo nasledstvo v Rimu, bi moral pokazati, kje drugje ima sv. Peter svoje naslednike.
Iz tega vidimo, kako neosnovana je trditev starokatoličanov: >Ne iz sv. pisma, pa tudi iz, zgodovine se ne da dokazali, da bi bil sv. 1'eler sploh kdaj v Rimu, še manj pa, da bi bil tam škof.«; — Ta trditev ni resnična, ni dokazana, ni znanstveno podprta.
Sv. Peter in Pavel
Najstarejše priče o rimskem bivanju sv. Pelra pričajo obenem tudi o svetem Pavlu. Mnogi cerkveni pisatelji, ki slave Rim zaradi groba svelega Pelra, slave hkrali tudi svetega Pavla. Resnično je, da sla med vsemi mučenci in apostoli prav sveti 1'eler in Pavel najodličnejša. Prvi je prvak vseh apostolov in vesoljne Cerkve, drugi pa je še odličnejši po uspešni gorečnosti in vesoljnosti. Cuduo bi bilo, če bi zaradi svetega Pelra zamolčevali svetega Pavla.
Za naše sedanje pojmovanje pa je nekoliko nenavadno, da mnogi cerkveni pisatelji oba slavna apostola, Petra in Pavla, imenujejo ustanovitelja rimske cerkve. Tako sveti Irenej okoli leta ISO, presbiter Gaj okoli leta 200 in mnogi drugi. Očitno je, da ne moreta biti oba apostola v pravem smislu ustanovitelja rimske cerkve. Prav tako je očitno, da je mogel biti samo eden izmed njiju rimski škof. Oba sta namreč istočasno živela in istočasno umrla.
Sedaj bolj pazimo na natančno izražanje in se ogibljemo vsega, kar bi se moglo napačno razumeti. Krščanska tradicija jasno pravi, da je bil sv. 1'eler prvi rimski škof in v tem smislu ustanovitelj rimske cerkve Slarejši pisatelji na to zgodovinsko resnico niso tako natančno pazili, ker ni bilo potrebno; saj o Petrovem prvenstvu in o njegovem rimskem škofovstvu ni takrat nihče dvomil. Staro izročilo o sv. Petru kot prvem rimskem škofu je bilo že v drugem stoletju zabeleženo v zapisnikih (katalogih) rimskih škofov; v vseh takih zapisnikih je na prvem mestu omenjen sv. Peter. Sv. Pavel nikoli ni naveden v vrsti rimskih škofov.
V	tretjem stoletju se je udomačilo izražanje, dn jc v Rimu Petrov prestol. S tem je bila odličnost rimske cerkve tako izrefno zvezana s svetim Petrom, da za svetega Pavla v tej zvezi ni bilo vež toliko prostora. V četrtem in petem stoletju pa se je Petrovo in rimsko jirvenstvo še očitneje poudarjalo. A še v teh stoletjih so kot dokaz rimske odličnosti včasih navajali tudi sv. Pavla. Poudarjanje sv. Pavla je dobro služilo v zvezi z naukom o treh Petrovih prestolih, v Rimu, Antiohiji in Aleksandriji. Rim se pred vsemi drugimi cerkvami odlikuje po delovanju, mučeništvu in grobih kar dveh najodličnejših apostolov, Petra in Pavla. Papež Inocencij I. je v začetku 5. stoletja pisal, da mu Je sveti Pavel vzor kot organizator vesoljnega misijonstva. Papež I.eon Veliki, jasni pričevalec za rimsko prvenstvo, je sredi petega stoletja slavil sv. Petra in Pavla kot ustanovitelja rimske veličine. Na koncu istega stoletja je papež Gelazij slavil Rim, da vsa druga krščanska mesta prekaša tudi zato, ker gn je razen svetega Petra še sveti Pavel odlikoval s svojo navzočnostjo in zmagoslavno smrtjo.
Razumljivo je, da se Je to starinsko Izražanje na Vzhodu dalj časa ohranilo kakor na Zahodu. Tako srbski menih Domentijan še sredi 13. stoletja v življenjepisu sv. Save piše, da je ustanovitelj srbske cerkve svojega škofa Melodija poslal v Rim k sv. Petru in Pavlu ter k velikemu »sopreslolnikut leh dveh apostolov.
V	bogoslovnih spomenikih rimske Cerkve Je lo starinsko izražanje v poznejših stoletjih redkejše. A nespremenjeno je Še ohranjeno v rimskih bogoslužnih molitvah in spevih. Sv. Peter in Pavel
apostolov (29. junija), ampak sploh na vsak praznik sv. Petra se Cerkev v svojih molitvah spominja tudi svetega Pavla in vsak praznik svetega Pavla je združen tudi s spominom svetega Petra. Tako se katoliška Cerkev dne IS. januarja, na praznik Stola
»v. Pavla v Rimu, spominja tudi svetega Pavla, ob
praznovanju Spreobrnjenja svetega Pavla (25. Januarja) pa se spominja tudi svetega Petra. Krščan-. ska pobožnost pa je ta dva praznika v novejšem času še tesneje združila s praznovanjem molitvene osmine od 18. do 25. januarja za zedinjenje vseh kristjanov v eni Kristusovi Cerkvi pod vodstvom prvaka vseh apostolov. Značilno je, da se je ta j>o svojem cilju katoliška pobožnost začela med ameriškimi i>rotestanti (anglikanci).
Ako ločeni kristjani na Vzhodu in Zahodu včasih poudarjajo, da je rimska Cerkev enostransko Petrova in pravna, naj pomislijo, da katoliška Cerkev skupno s Petrom slavi tudi svetega Pavla, apostola krščanske vesoljnosti in globokega učitelja notranjega verskega življenja v Cerkvi kot skrivnostnem Kristusovem telesu.
Skupno češčenje svetega Petra, predstavnika vrhovne pravne oblasti, in svetega Pavla, apostola mistične globočine Cerkve kot skrivnostnega Kristusovega telesa, nas nazorno opozarja na notranjo organsko zvezo pravne in ljubezenske Cerkve, pravne organizacije in mističnega organizma. Pravna in mistična ljubezenska Cerkev zajemata moč iz istega Kristusa, ki je obenem poglavitni pravni poglavar in edina mistična glava Cerkve.
Katoliška Cerkev torej ni le Petrova, ampak tudi Pavlova in Janezova. V bogoslužnih molitvah na praznik sv. Petra in Pavla se Rim enako raduje ob spominu obeh apostolov:
O srečni Rim, ki si posvečen po slavni krvi dveh apostolov.
Danes je Simon Peter stopil na les križa, ale-luja; danes je ključar nebeškega kraljestva radosten hitel h Kristusu; danes je apostol Pavel, luč vseh narodov, nagnil glavo in bil za Kristusovo ime z mučeništvom ovenčan.
Katoliška Cerkev v svojih spomenikih in praznikih po pravici poudarja zvezo med sv. Petrom in sv. Pavlom v Rimu. Saj je veliki apostol narodov res tudi v Rimu^širil in utrjeval krščanstvo; torej je res v nekem pomenu soustanovitelj rimsko Cerkve in rimske"cerkvene veličine. Čudno bi bilo, če krščanski Rim tega ne bi pomnil in slavil. Poleg tega pa je v rimskih spominih in v krščanski zgodovini neizbrisno začrtano zgodovinsko dejstvo, da je prvak apostolov, sveti Peter, kot prvi rimski škof ustanovitelj vrste rimskih škofov in s tem ustanovitelj rimskega cerkvenega prvenstva.
Zvezo med sv. Petrom in Pavlom v Rimu Je duhovito in zgovorno pojasnil veliki francoski govornik Bossuet. Primerno je, pravi Bossuet, da sta se v Rimu sešla oba najodličnejša apostola, Peter kot prvak krščanske Cerkve in Pavel kot odbrani apostol poganskega sveta. Saj je bil Rim prestolnica poganstva in je torej še posebno spadal v Pavlovo področje. A bil je tudi prestolnica krščanstva, torej je bilo primerno, da je sveti Peter tukaj ustanovil krščansko občino. Zalo je Rim pač Petrovo in Pavlovo mesto, toda Petrov, a ne Pavlov prestol.
Fr. Grivec.
ŠPORT
Nedeljski športni spored
V	Ljubljani: Mars : Kranj, tekma za »Slovenski
pokal«. Igrišče SK Ljubljane, 16.45! Predtekma Mars jun. : Svoboda jun.
V	Mariboru: SK Železničar : I. SSK Maribor. Dru-
ga finalna tekma za prvenstvo Slovenske nogometne zveze.
V	Zagrebu: Gradjanski : Rapid (Bukarešta). Pol-
finalna tekma za »Mali srednjeevropski pokal«.
V	Belgradu: BSK : Ferenevaroš. Polfinalna tekma
za »Mali srednjeevropski pokal«. Razen tega bo danes ob devetih dopoldne na Stadionu pričetek atletskega dvoboja med juniorji SK Planine in SK Ilirije.
Stadion ŽSK Hermesa bo imel
tudi teniška igrišča
V	eni zadnjih številk smo pisali o velikem
stadionu, ki ga v Šiški gradi agilni klub naših železničarjev. Danes k poročilu dostavljamo še nekaj zanimivih podatkov:
Novi stadion bo imel — kakor je že zamišljeno, in če bodo naši merodajni činitelji pokazali za idealne namene smisel ter ga primerno podprli — na zahodni strani tudi veliko zidano tribuno, ki bo dolga 60 m ter bo imela kapaciteto 2C00 gledalcev. Za tribuno bo moderno kegljišče po iniciativi ravnatelja »Spectruma«, g. Ciglarja, ki ustanavlja hermežansko kegljaško sekcijo.
V	severozahodnem delu Stadiona bodo tri teniška igrišča, ki bodo pozimi spremenjena v drsališča odnosno v hokejske prostore. Razen tega bodo na zahodni strani stadiona igrišča za otroke, prostori za sončenje, prhe itd. — vse kar spada k moderno urejeni športni napravi.
Prav bi bilo, da bi merodajni činitelji pri nas pokazali tolikšno razumevanje za šport, ki koristi vsemu narodu, saj krepi njeno mladino in jo ohranjuje v zdravju — prav bi bilo, če bi pokazali tolikšno sodobno razumevanje kakor ga n. pr. kažeta hrvaška banovina in zagrebška mestna občina, ki šport podpirata celo z milijonskimi zneski, ker se živo zavedata, da je ta kapital odlično naložen in se bo v zdravi mladini stoodstotno obrestovali
Juniorski dvoboj SK Planine in SK Ilirije
Danes, v soboto, 29. t. 111., bosla pomerila svoje najmlajše moči dva vodilna lahkoallelska kluba iz Ljubljane: SK Ilirija in SK Planina. V prejšnjih letih sla ta dva kluba večkrat prirejala juniorske dvoboje, ki pa so pozneje prenehali. Sedaj pa sta se vodstvi obeh klubov zopet sporazumeli glede tovrstne prireditve. Kluba bosta postavila najboljši juniorski moštvi, ki ju trenutno premoreta. Med liirijani bomo videli talentiranega skakača v višino Milanoviča B., ki se Je s 175 cm povzpel med prve slovenske skakače, dalje šprinterja Kolencn, metalca Veharja in dolgoprogaša Megušarja. Za Planino pa bodo -nastopili Gunde, ki se je že lani izkazal v raznih disciplinah, poleni Dolinar, odličen kopjaš, Bratož, Strupi in Potočnik, ki je že lani dosegel na 1000 m lep rezultat s časom 2:46.2, poleg drugih manj poznanih.
Ker so moči obeh juniorskih moštev precej izenačene in ker so posamezniki dosegli ie upoštevanje vredne rezultate, bo borba le še bolj napela in bodo gledalci prav gotovo jirišli na svoj' račun. Vsi, ki se za lahkontletiko količkaj zanimate, jiridite in s svojo prisotnostjo moralno podprite tekmovalce, ki se vam bodo oddolžili z napetimi borbami v naslednjih disciplinah: L tek na 100 m, 2. skok v višino. 3. met krogle, 4. tek na 300 ni. 5. tek na 1000 m, 6. met diska .7. skok v daljavo, 8. met kopja. 9. troskok. 10. štafeta 4x100 m.
Tekmovanje bo v soboto (na praznik, 29. I. m.) ob 9. na Sladionu. Vstopnine ne bo. Vstop z Vodovodne ceste.
Tekme mladcev polhovgrajskega okrožja ZFO na Dobrovi
Za prve tekme mladcev, ki jih je razpisalo letos vodstvo ZFO, je vladalo pri vseh odsekih veliko zanimanje. Saj se naši najmlajši še celo radi postavijo in pokažejo, kaj so se naučili. Razumljivo je torej., da so biii sedaj, ko so prišli do besede v tekmovanju, zelo veseli.
Polhovgrajsko okrožje ZFO, ki je najmlajše in šteje 7 odsekov, se je za tekme dobro pripravilo. Mnogo truda si je dal okrožni vodja mladcev, da je pregledoval delo in navduševal mlade fante. IJspch zato ni izostal. Nedeljske tekme na Dobrovi pri Ljubljani, so dokazale, da je polhovgrajskemu okrožju zasi-gurana lepa bodočnost. Že udeležba tekmovalcev, ki je štela 76 mladcev, mnogo pove.
Koristno združiti s prijetnim je bilo tudi geslo prireditelju teh tekem. Zuto je bil napravljen načrt, da bodo odseki i/. Ljubljane, Viča, kožarja, Polhovgradca in Brezovice »napadli« odsek Dobrovo in ga skušali ugnati, le-ta pa se mora na določenem terenu skriti tako, da ga ne najdejo, in jiin nato uiti. Razni strategi so si belili glave, kako se bo to napravilo, pa je vendar bil zaključek »remis«, ker so napadalci pozabili odnesti zastavo, ki je bila določena kot dokaz zmage. Svoj namen pa je tudi tu načrt dosegel iu fanie dobro razpo-ložil in razživel.
Vse mladčeve čete so se nato formirale v sprevod in skujjno odkorakale v farno cerkev k sv. maši, katero je daroval okrožni duhovni vodja g. p. Jožef šavora in pri kateri so peli mladci sami. Pred sv. mašo je imel g. pater za mladce lep cerkven nagovor. Po sv. opravilu so mladci odkorakali na tekmovalni prostor, kjer je bila slovesna otvoritev tekem, nakar pa sta takoj začeli poslovati dve komisiji, ena za prosvetno, druga zu tekmovalno snov. Prisostvovala sta tudi dva zastopnika ljubljanske podzveze. Ob nastopu vseh odsekov je bilo veselje pogledati dolgo vrsto, 26 mlarieev F. O. Ljubijana-mesto, ki so bili enotno oblečeni s jx)sebnim znakom odseka na prsih. Izmenoma so se nato vrstili odseki v raznih tekmovalnih točkah in navdušeni so bili tako, da se niso zbali dežja, ki je jiarkrat precej izdatno poškropil.
Organizacija tekem je bilo brezhibna, zalo pa je bil večji del končan že dopoldne. Po kosilu so se mladci nekoliko odpočili, nato pa se udeležili tudi krščanskega nauka, katerega je imel domači g. župnik Komisiji pa sta računali dosegljive točke in končno oceno posameznega mlsekn.
V težkem pričakovanju, kateri odsek bo prvi so se mladci vrnili iz cerkve in se razvrstili po odsekih v štirikot. Sapa jim je zastajala, ko so se bližali okrožni odborniki s papirji v rokah in z lepim kipom orla, kate-regu je razpisalo okrožje kot prehodno darilo za najboljši odsek. (V trajno last ga dobi odsek, ki si najprvo pribori dvakratno zmago na teh tekmah.)
Rezultat tekem je objavil duhovni vodja g. p. Šavora. Prvo mesto je zasedel F. O. Ljub-Ijnno-niesto, ki je od 100 dosegljivih točk dosegel 89,75. Drugi je bil F. O. Brezovica z 75 točkami, tretji Vič 7. 72 točkami, četrti Dobrova 62 točk, peti pa Polhovgrnclec 51,73. F. O. Ljubljanu-mesto je dobil predhodno darilo in veliko diplomo, Vič in Brezovica malo diplomo, ostala dva pn pohvalno pismo. S kratkim nagovorom jc bil tn del končan, nato pa je sledila slovesna zaobljuba mladcev vseh odsekov. Opravil jo je duhovni vod ja ob navzočnosti vseh okrožnih odbornikov.
Končno ie sledila šc tekma v odbojki odseki Ljubi jana-mesto in Vič, ki je končala v dobro VičsL
Tri žrtve med atleti v zadnji svetovni vojni
Ko sedaj od časa do časa čitamo kako je na tem ali na onem bojiiču padel ta in oni Športnik, se nehote spominjamo na one žrtve svetovne vojne katere je vojni Moloh pokosil v letih 1914-1918.
Smrt Gunnara Hftckerta, ki je padel v borbi za svobodo domovine nam daje povod, da lahko nadaljujemo s serijo onih najboljših, katere je vojna odtegnila športu.
Hans Braun je bil svetovno znan, zelo uspešen in zaradi tega najbolj poznan atlet Nemčije pred svetovno vojno. Jean Bouin pa je bil enak prvemu v Franciji. Oba sta bila prvaka svojih zemlja in sta priborila svojima državama premnoge lavorike. Oba sta že mnogo pred stockholmsko olimpijado leta 1912 uživala svetovni sloves in sta upala tamkaj, da se bosta ovenčala z olimpijskimi lavorikami. Oba pa sta bila premagana in oba sta se morala odreči olimpijskim zlatim medaljam. Prav ista usoda je kasneje doletela dr. Peltzera, Haubena in Francoza Ladoumcgua.
Oba sta padla na bojnih poljanah, kajti kmalu po olimpijadi je izbruhnila vojna. Jean Bouin je padel že v septembru 1914., a Hans Braun kcnnj en mesec pred koncem vojne; na zapadnem bojišču ju je doletela smrt.
Hans Braun — trikratni prvak Anglije na pol milje
Ako pregledujemo imena na spomeniku, ki ie postavljen žrtvam svetovne vojne v Miinchenu, bomo našli v kamen vklesano tudi ime Hansa Brauna.
Kaj pa je pomenil v atletskem športu Nemčije in v mednarodni areni?
Hans Braua je bil vsestranski športnik, tudi v teku preko zaprek, čeprav je bila njegova disciplina tek na 400 in 800 metrov. Na tej slednji progi, ki je klasična proga za 6rednjeprogaše, je bil Braun najmočnejše orožje v rokah Nemčije pri tekmovanjih z mednarodno udeležbo. Trikrat je prišel v Stamford Bridge in 6e tamkaj pomeril z ondotnimi srednjeprogaši. Trikrat se je vrnil domov kot zmagovalec »pol miljskega« teka. Bilo je to v letih 1909, 1911 in 1912. Kot nedomačin in biti trikrat prvak na »pol milje«, v Angliji, to je vredno, da se mu da mesta v svetovni športni zgodovini.
Hans Braun je kot prvak Anglije bil nada Evrope za tekmovanje proti Amerikamccm na olimpijskih igral v Stockholmu. 75 tekačev je nastopalo v predtekmovanjih, a le osem se jih je kvalificiralo v finale, In to: 6 Amerikancev, 1 Kanadčan in 1 Evropejec: Hans Braunl Finalni tek je bil njegova tragedija. Ta tek je bil najlepša borba na 800 metrov odkar se vrše olimpijske igre. Amerikanci, ki 6o si bili v svesti svoje številčne premoči — so tudi preračunali kakšno taktiko bodo diktirali na tem tekmovanju Oni so ob začetku teka »zaprli« Brauna in 60 menjaje prevzemali vodstvo, da bi Nemcem preprečili tako vsako iniciativo.
Pri zadnjem zavoju je izvedel Braun pravcati podvig, s katerim je dohitel vodeče Amerikance — ali nič yeč: Trije Amerikanci so istočasno tekli skozi cilj: Meredith je postavil sijajen čas 1:51,9. pred Sheppardoncm in Davenportom katera sta imela enak čas 1:52,01
Malo kasneje pa je tolkel svoje ameriške zmagovalce v Berlinu.. S tem je ostal Braun kot vzor človeka športnika. In tega se irnogi spominjajo.
Leta 1914 je prišel kot navaden pešak na bojišče, 1916 je bil premeščen k aviaciji in kmalu je bil, a predvsem leta 1918, poznan kot najboljši pi-lot-lovec. Kot letalec je bil leta 1918 smrtno zadet. Mesec dni kasneje pa je bil sklenjen mir... V počaščenje tega. talenta se vrše zadnja leta v Miinchenu spominska tekmovanja.
Jeane Bouin — predhodnik Nurmija v teku na eno uro
Dve znani športni igrišči v Franciji nosita ime Jeana Bouina. To sta »Stade Jeane Bouin« v Parizu in »Stade Jeane Bouin« v Marseillu. Poslednji stadion služi vsakovrstnim športnim prireditvam. Jean je bil namreč rojen v Marseillu in zato nosi tamkajšnji 6tadion tudi njegovo ime. (Rodil se je Jean Bouin dne 25. decembra 1880).
Na tekališču pariškega »Stade Bouin« je postavil jjoslednji veliki francoski dolgoprogaš La-doumegue nekoliko svetovnih rekordov.
Kakor je Ladoumegue presedlal iz teka čez drn in strn na dolgoprogaštvo, isto je storil tudi Bouin. Prvikrat je zmagal v teku čez drn in 6trn že leta 1904 v Marseillu ko je bil šele 16 let star. Že leta 1906 je presenetil s svojim dobrim časom na francoskem državnem prvenstvu, kjer je zasedel častno četrto mesto. Leta 1907 je bil ogorčeno borbo z znamenitimi francoskimi dolgoprogaši: Kay6er-jem in Raguencasom. Bil je na tretjem mestu ln je tako prišel med predstavnike Francoske, ki bodo nastopili v »teku čez drn in strn petih narodov«,
V	tem teku je zasedel 13. mesto, od Francozov pa je bil drugi. Leta 1909 pa je že osvojil prvo inesto v teku čez drn in je to mesto držal brez prestanka cela štiri leta. Leta 1909 je bil v teku »petih narodov« samo dva metra za zmagovalcem.
V	letih 1911, 1912 in 1913 pa je bil zaporedno prvak tega znamenitega tekmovanja »petih narodov«.
Še bolj znan pa je postal Bouin na teku 5000 metrov na olimpijskih igrah leta 1912 v Stockholmu. Od 77 prijavljenih tekmovalcev sta bila Bouin in Finec Kolehmainen glavna fovorita. Bouin je vodil na V6ej progi, a Kolelimainen mu je sledil V zadnjem krogu 6ta si že bila v isti črti. Kolehmainen je centimeter za centimemtrom prehajal v ospredje, pustil Bouina in zmagal z novim svetovnim rokor-dem 14:36, 6. Kolehmainen je dobil zlato kolajno za tek na 10.000 m in sicer tokrat za cel krog prednosti pred drugimi.
Znameniti, stockholmski tek je prinesel Jcanu Bouinu svetovni sloves, čeprav mu je olimpijska zmaga ušla.
Sedaj mu je bil za cilj rekord v teku ene ure. Po dolgem pripravljanju in treningu je najprej v Franciji, nato pa v Stockholmu potolkel 6. julija 1912 ta rekord, ki je bil postavljen že leta 1899. Njegov novi rekord v enotirnem teku z 19021 m je veljal 15 let Scle 7. oktobra 1928. ga je Nurmi v Berlinu popravil na 19210 m. Ta rekord je bil Boui-nov zadnji bleščeči uspeh.
Ko je izbruhnila svetovna vojna je bil vpoklican tudi on in je že 29. septembra 1914 padel na zahodnem bojišču.
Njegovi francoski rekordi na dolgih progah od 5000 m dalte 5e danes niso porušeni. Vsako leto prirejajo v Parizu jesenski tek na 5000 m pod njegovim imenom. Vsi svetovni tekači na dolge proge se s ponosom udeležujejo tega teka in hočejo zmagati ter izboljšati doseženi čas.
Gunnar Hockert — stockholmski tek
Z istim namenom kot njegovi olimpijski predsedniki Bouin in Braun js prišsl na olimpijske igre
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda I din: tetiltoiranjskl •irlasl | din Dphelo tiskane naslovne besede se računajo
tvojno. Najmanjitl mesek sa mati oglat IS dtu. • Mali •glasi sa platujelo takoj pri naročilu. • Prt i reklamnega enačaja se rakuna enokolnnska. S mm visoka
Oetltna vrstica po I din • Za pismene odgovor« gleiia malih oglasov treba prllntlU maniko.
Zaslužek
Sejmarji! Trgovci 1
V komlBlJo oddam razno
tekstilno ln pleteno blago. Pismeno ponudbe v upravo »SI.« pod »Jamstvo« št. 9443.
Za 10 din
vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, ki bi jih izdelovali doma. Stalon zaslužek tudi v teh kritičnih časih t — Ltndlč, Ljubljana, Predal 245/c.	(z
Zanesljive, veljavne
osebe, vnete za dobrodelnost, zmožne prevzeti poverjeništvo za domači kraj, sprejmemo. Primeren postranski zaslužek. Ponudbe (znamko za odgovor!) »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.	(z
Službe iščejo
Soboslikarski pomočnik
Išče zaposlitev. Naslov v upravi »SI.« pod St. 9102.
Popoldansko zaposlenje
lSče gospodična. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9540.
Hlapec
zmožen vsoh kmečkih del, pošten, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 0616.	(b
Trgovska pomočnica
manufakturne stroke, stara 19 let, želi promenlti službo. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 9602. (a
Za gospodinjo grem
k eni osebi ali k dvočlanski (najraje kmečki) družini. I^aslov v upra,vi »Slov.« pod št. 9484.
Trgovski pomočnik
vodilna moč, z večletno prakso — želi premeniti mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9512.
Natakarica
mlada, simpatična - tiče mesto v boljšo gostilno v LJubljani ali na Gorenjskem. Nastop takoj aH po dogovoru. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Natakarica« št. 9146.
Službo išče
priden, pošten, oženjen, najraje v kako skladišče ali za hišnika ali hlapca (stalna služba a stanovanjem.) Naslov v upravo »Slov.« pod št. 9601.
\mim\
Brivskega vajenca
pridnega fanta, eprojmem. Polanc, Kopitarjeva. (v
Vajenca
za čevljarsko obrt, sprej-mo — Pavlin, Tyrševa 53.
Čevljarskega vajenca
sprejmem. Vovk Andrej, Mestni trg 25.
Krojaškega vajenca
sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9496.
Gostilniško učenko
ter dekle za kuhinjska dela, sprejmem. Ivanka Dermastja, gostilna, Maribor, Aleksandrova c. 18
Brihtno učenko
ki ima veselje do fotografije, sprejmem v fototr-govlno. Naslov v upravi Slovenca pod št. 9638 (v
Vrtnarskega vajenca
sprejmom takoj. Stanovanje ln hrana v hiši. — A. Zelenko, vrtnarstvo, Celje.	(v
Za dimnikarsko obrt
Iščem močnega in pridnega fanta.-.vajenca. Nastop takoj. Sstefe Martin, dimnlkar-mojster, Kranj sjta gora.	.
500 din dobi
kdor ml preskrbi stalno delo v tovarni ali kjerkoli. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pošteno dekle« št. 9465.
Mlado dekle
čedne zunanjosti, z malo maturo in znanjem stro-jepisa, želi primerne službe kot začetnica. Ponudbo poslati na upravo »Slov.« pod »Poštena 9592«, (a
Vzgojiteljica-Slovenka
z znanjem nemškega in srbohrvaškega jezika, lepega ročnega dela, zanesljiva ln poštena, per-fektna v vzgoji otrok, sedaj v službi v Bački, želi premeniti službo v ali blizu Slovenije. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vzgojiteljica« 9539.
17 letna deklica
poštenih kmečkih staršev, se želi izučiti v trgovini mešanega blaga., Romšak Marica, Gozd p. Stahovica.	(v
Vajcnec
za čevljarsko obrt so sprejme. Hrana in stanovanje pri mojstru, drugo po dogovoru, šuštaršlč Ivan. čevljarstvo, Bezen-škova 29, Ljubljana Moste.
Učenko
za trgovino z mešanim blagom, z dežele, pridno In pošteno, z zahtevajočo šolsko izobrazbo, takoj sprejmem. Ilrana in stanovanje v hiši. Primožič Franc, trgovina z meš. blagom, Slap - Tržič. (v
Učenko
pridno, pošteno, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme trgovina mešanega blaga na Gorenjskem. Ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »Poštena 9578«.	(v
sta xe& dcutljb trint...
mimI specialen II JbOrPUDER
ot dofiofnjenje defjovanja
Orizol-kreme
ie gotovo vedno zadovoljita l
fzi Vas
V VSEH SPECIALNIH TRGOVINAH,!
Mesarskega vajenca
močnega, sprejme Jakob Ložak, mesar, Oplotnica.
Vajenca
za vrtnarsko obrt, takoj sprejme M. Keše, Lin-1 hartova 5, Ljubljana.
Sodarskega vajenca
»prejme takoj sodarstvo Sulz&r, Maribor, Vojaš-
nlška 7.
Učenec
pošten — so sprejme v
špecerijsko trgovino. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pošten« št. 9647. (v
Vajenca
z dovršeno meščansko ali 3 gimn. razredi, sprejmo žoleznina. Naslov v Upr. Slovenca pod St. 9668. (v
Vajenca
za krojaško obrt, poštenega, sprojmem takoj. —• Zvezda Ivan, Cankerjcva o. 6, Josenice.	(v
Vajenca
z najmanj dvema razr. meščanske šole, zdravega In močnega, sprejme po dogovoru Polanc Josip, trgovec, Petrovča pri Celju.
Za svojo hčerko
katera jo dovršila štirl-
razredno meščansko šolo s prav dobrim uspehom, iščem učno mesto v trgovini kakršne koli stroke. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 0483. ■	_n . i_
82511531
Visokošolec
uspeSno pripravlja za popravne Izpito iz vseh re-
alnogimnazijskih predmetov. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1618.	(u
Za popravljalne izpite
iz matematike za I. do IV. razr. srednjih šol — poučujem. — Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Siguren uspeh« št. 9450.
Privatna šola Josephinum
Zagt-eb, Iiica 35-11. Dva razreda letno, temeljita Izobrazba v vsem, zlasti pošteno ln vestno delo. Brez razočaranja I Internat. Pišite!
Oblastv. koncesionirana
šoferska šola
za poklicne šoferje in amaterje
I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske izpito Kolodvorska ulica št. 43 Telefon 28-28
LETOUIŠČB
Letoviške sobe
popolnoma novo opremljene, v lepem kraju na Gorenjskem, oddam čez poletje. Avtobusna zveza. Vprašanja na: Helena Jenko, Cerkljo pri Kranju.
Obrt
SODE
Impregnirane, za riblsel vino, vseh vrst, nodarako delo - Izvršuje točno ln poceni sodarstvo Sulzor, VoJnšnlSka ulica St. 7. Maribor,
2 mizarska pomočnika
sprejme takoj Fr. Kregar (Bor), fct. Vld-Vlžmarjc.
Strojnika
Službodobe
Dva mizarska pomočnika
sprejme Vengust, Smlednik, strojno mizarstvo.
Vodovodnega instalaterja
in kleparskega pomočnika sprejme Gustav Puc, Tržaška 9.
Čevljarskega pomočnika
ki zna prlkrojevatt, sprejmem takoj. Frano Plev-čak, Celje, Gosposka 9.
Žagarja
sprejmem na venecljanko. Ivan Mesec, Kleče, Dol pri Ljubljani.	(b
Služkinjo
veščo kuhe, vajeno otrok, sprejmem takoj. - Kuret, Zarnlkova 16, LJubljana.
Dve delavki
izurjeni šivilji, za krpanje vreč, sprejmem. Polzve se pri Grebene, Vel čolnarska ulica 15.
Prodajalko
pridno, pošteno ln zanesljivo, vajeno tudi gostilne, sprejmem takoj. Na slov v upravi »Slovenca, pod št. 9503.
Natakarico
pridno In pošteno, za gostilno na deželi, ki bi opravljala tudi druga lažja hišna dela, sprejmem. Prednost imajo začetnice. Nastop takoj, Cenj. ponudbe v upravo »81ov.« pod »Mlsllnja« št. 9445.
Oskrbnika
starejšega, sposobnega in poštenega, po možnosti vojaščine prostega, iščemo za veleposestvo s takojšnjim nastopom. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja nasloviti v upravo »Slovenca« pod »Vesten« št. 9522.
leta 1936 Gunnar Hockert, najmlajša vojna žrtev l atletika. Bil je tako bel na tekališču kot list pa- | pirja. Prvikrat je nastopal.
Morda mu je prav zaradi tega, ker ni poznal strahu kakor njegovi znani favoriti, uspelo, kar ni uspelo niti Bouinu niti Braunu: Dobil ie zlato olimpijsko kolajno.
Zveza Fantovskih odsekov
Razpis
telovadnih tekem Zvezo fantovskih odsekov za člane in mlndco, ki so vršo dne 17. in 18. avgusta 1940 nn Stadionu v Ljubljani. Tekmovanje obsegu v smislu tekmovalnega reda zn leti 1940-41 sledeče:
Člani: 1. Tekme v nižjem oddelku: 2. tekme v srednje inoddelku; 3. tekmo v višjem oddelku; 4. tekme posameznikov v ilvunajsteroboju; 5, tekme posameznikov v doseterohoju; 6. tekmo starejših članov (nad 38 let) posameznikov v dcseteroliojti; 7. tekme oilsokov za prehodni pnpor veze.
Mlade>: 1. Tekme vrst; 2. tekme posameznikov v doseterohoju.
Pravico nastopa Imnjo vsi člnni, ki so bili vsn.l tri mesece pred tekmami člnni onega društva, za katerega tekmujejo in dn so se udeležili splošnih okrožnih tekam. Vsi ostali pogoji so razvidni iz tekmovnl-nogn reda za leti 1940-41 str. S—44. Natančnejši razpored teti tekem ho objavljen konec meseen junljn 1040. Prijave zn tekmo je poslati Zvozi fantovskih odsekov do 1. avgusta 1040
Razpis
za atletske tekme Zveze fantovskih odsekov, ki se vrše dne 24. in 25 nvguata 1940 nn Stn lionu v Ljubljani. .Spored nhsegn vso discipline glnvncgn tekmovalnega reda zn loti 1940-41, upoštevajoč pri tem vaa določila, ki se nanašajo nn InhkoHtletsko tekmovanje. (Olej omenjeni tekmovalni red str. 44- 46.) Pravico nastopa imnjo vsi člani In mladci, ki so nn podzveznlh tekmah dosegi1 v posameznih disciplinah zahtevani minimum. (Podzvezne tekme so oziromn bodo razpisane v mesecu julijo 1940 ) Prijave .ie poslati nrekn pod-zveze ua naš naslov nujknsnejc do 15. avgustu 1940.
Vrstni red disciplin jc slodeč:
I.	del 24. avgusta 1J4« s prlčetkom ob 15:
Tek 10C m člani — prcdtekl. tek 100 m mladci — predteki, met krogle 7.25 kg člani, mot krogle 5 kg mladci, skok v višino člani, skok v višino inlndol, tek 100 m člani — finale, tek 1UII in mladci — rinulo, tek 1000 m mladci, tek 1500 m člani, met kladiva 7.25 kg člani, met kladiva 5 kg mladci, tek 200 m člani — predtoki, tek 200 m mludel — prodteki, tek 10.001) m člnni.
II.	del 25. avgusta UM s prlčetkom oh t dop.:
Tek 4(10 m zapreke člani — flnnle, tek 110 m zn-proke člnni — predteki oziroma finnle. tek 60 m mladci — predteki. tek 201) m člnni — finale, tek 2W1 m mladci — fnnle, tek 60 m mladci —finnle, skok v daljavo člani, skok v daljavo mladci, skok s palico člnni, skok h palico mladci, tok 30011 m člani, met dskn 2 kg člani, met diska 1.50 kg mladci, tek M>0 m člnni, tek 40(1 lil člani — predteki oziroma finale, mot žogo z zanko člani met žoge z zanko mladci, tek 110 m zn-proko — finnle. olimpijska štafeta 800, 400, 200, 100.
III.	del 25. avgusta 1941 s prlčetkom ob I5i
Štafeta podr.vez oziroma okrožij 4X10fl, tek 400 m
člani — finalo. mot kopja N00 gr člnni, met kopja 6011 gr mladci, troskok ('111111, troskok mlndci, tek nn 5000 m člnni, švedska štaTetn (400, 300. 200, 100) pod-zvoz oziroma okrožij.
•
I.nhknntletske tekme ZKO zn tržlSko, kranjsko in
krokovo (škofjeloško) okrožje bodo v nedeljo 14. juliju 1010 v Kranju na »Planini«. Pričetek točno oh 9 dopoldne. Spored obsega sledeče discipline: Tek: 10(1 m mlndci. 100 člnni. MM) m člnni, 10(10 m mladci, 1500 m člani. — Meti: krogla (5 kg) mlndci, krogln (7.25 kg) člani, dsk (2 kg) člnni, disk (1.50 kg) mladci, kopje (SOli gr) člnni. — Skoki: dnljnvn člnni in mlndci. višina člani In mlndci, troskok člnni. — fttafetn H00x 400 / 200* 100, ki jo postavi odsek oziroma okrožje. — Opozarjajo se vsi člani in mlndci — lahkontletl odsekov omenjenih okrožij, dn se udeleže teh lahkont-letskih tekem in skušnjo doseči potrebni minimum, ki je določen za posnmezne discipline lahke atletike, sicer ne hodo mogli nastopiti na podzveznlh oziromn zveznih Inhkonlletskih tekmah. Nn teh okrožnih tek-mnli Inliko nastopijo tudi člnni onih okrožij, ki monin znrndi tehničnih ovir ne hodo izvedla lnlikontletskh ioke!n oziroma gotovih disciplin lahke atletike. — »Ivi!
za I.anz lokomobllo 80 HI1 - sprejmo Hojlna, Slomškova 16.
Deklo in hlapca
sprejmo na kmetijo Molja Marn, Tomačevo 15 pri Ljubljani,
Postrežnico
za dopoldan sprejmem. Avsec, trgovina, Bežigrad št. 13.	(b
Pečarskega pomočnika
prvovrstnega delavca za postavljanje, sprejmo takoj Sirec, Tyršcva št. 4, Maribor.
Več slikar, pomočnikov
sprejmem za takoj ln za daljši Cas. Pahernlk Anton, Maribor, Frankopa nova 15.
Absolventko
letošnjo, trgovsko šole, sprejmem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Praktt kantlnja« št. 9620. tb
Dcklico
sprejmem k otrokom ln v pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9595.	(b
Kmečkega tanta
16—18 let starega, Iščem za razna hišna In vrtna dela. Naslov v upr. »Slo venca« pod St. 9620. (b
Službo dobi
takoj priden kmečki fant, vajen konja ter vseh drugih hišnih opravil. — Pekarna Vldlc, Jesenice, (b
Boljšo postrežnico
z znanjem kuhe, sprejmem. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9573.
Čevljarskega pomočnika
dobrega, da zna vsakovrstna dela, sprejmem. -Hrana in stanovanje v hI SI. Kalan Janez, Kamna Gorica pri Podnartu.
Železninar
z večletno prakso, prvovrstna moč, po sprejme. Ponudbo z prepisi spričeval. Poslati na upravo »Slov.« pod »Bodočnost«.
Hišnik
neoženjen, izurjen vrtnar, se sprejme v Ljubljani, Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalna služba«.	(b
Trgovsko pomočnico
z nekaj kavcije, ki bi sama vodila malo trgovino, se sprejme. Oglasiti se v trgovini Kenda, Zagorje ob Savi.	(b
Hlapca
k govedi In za kmečka dela, močnega, od 18-^-20 let starega — sprejmem. Plača 300 din mesečno. Ljubljana, Zaloška c. 183.
Dobro kuharico
ki zna tudi likati ln bi pomagala pri drugih hišnih dolih, sprejmem takoj. Perica v hiši. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Snažna« št. 9548.
Dekle
pošteno, mlado, ki razu-mo vso gospodinjsko delo In Ima veselje do trgovine — sprejmo takoj Marija Jakša, Gorenja Sava, Kranj.
Korespondenta
ali korespondentlnjo, per-fektnoga v nemščini — sprejmem v stalno službo 1. avgustom. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Ko-respondent« št. 9433.
Frizersko pomočnico
dobro ln t-amontojno v delu, sprejmem takoj ali pozneje. Frizerski salon n Kozinc, Tyrlcva cesta 175, Ljubljana-Stožice.
Logarja
sprejme večje gozdno posestvo
Obširne ponudbe a navedbo dosedanjih službovanj Je poslati v upravo »Slov.« pod »Graščina« št. 9456.
Mlajše dekle
vzgojiteljico, sprejmom zn. takoj k 2 letnemu fantku tn 5 letni punčki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9572.
Kmečko dekle
pridno In pošteno, vajeno nekaj kuhe, dnbl službo gospodinje. Ponudbo na podružnico »Slovenca« na Jesenicah pod »Kovna« 9657.	<t>
Gozdarskega adjunkta
dobro moč, z znanjem slovenskega In nemškega jezika, sprejmemo. Prednost znanjo strojepisja ln stenografijo. Lastnoročno pisane ponudbo v upravo »Slov.« pod št. 9515.
Trgovski pomočnik
železnlnske stroke, mlajša moč, dober znaneo blaga In prodajalec - no takoj sprejmo za Maribor. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »2cleznlnar< št. 9513.
Pekovski pomočnik
mlajši, ki bi vozil tudi kruh k Btnlnlm stinnkamj se sprejme v Ljubljani: Ponudbo z opisom dosedanjega službovanja v upravo »Slov.« pod »Pek« št. 9529.
Nekaj mizar, pomočnikov
dobrih, enega vajenca top enega mlajšega fanta za pomoč v delavnici, sprejmem ; Ima prednost za nndaljno učenje mizarstva. Hrana ln stanovanje v hiši. - Jožo Sitar,; strojno mizarstvo, Križo pri Tržiču.
Mesto trgovskega sluge
dobi mlad fant z dežele, kateri jo dovršil šolo a dobrim uspehom ln ima veselje do dela v trgovini. Pogoj: zdrav, pošten, abstinent. Ponudbo s sliko in spričevalom v upravo »Slov.« pod »Stalno« št. 9423.
Mehanika
stroj, ključavničarja, samostojnega, ki jo vajen raznih strojev ter jih zna samostojno popravljati sprejmemo. Prednost ima oni, ki se razumo tudi na električne naprave ln jo kot stroj, ključavničar aH mehanik že delal v kakšnem večjem obratu. Starost do 30 let. Pismeno ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve v upravo »Slov.« pod »Samosto^ jen mehanik« št. 9486.
Pisarniško moč
starejšo, z večletno prakso, zmožno nemške tn slovenske korfespondenco ter knjigovodstva, sprejmem na dožclo. Navesti vse dosedanje službe. V poštev pridejo tudi absolventko dveletne trgovske šolo z odličnim uspehom. Nastop takoj, plača po dogovoru. Ponudbe na Aloma Company d. s o. z. LJubljana, Čopova ul. I4 prvi vhod.
Vinicarsko družino
z najmanj 4 delovnimi močmi, sprejmemo za 81.' gorice. Prejemki znašajo gl. vlnlčarske pogodbo: 200 din mesečno v gotovini za vlnlčarska dola,-prosto stanovanje, mea. 1 zl. m. drv, 30 I uadjev-ca ter drputatno zemlji« šče v Izmeri 1 In pol ha In odpadajoča dnina. — Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih slut-bovanj Je poslati v upr. »Slov.« pod »Gra3čln«i« St. 9455.
livrrrarrf
»REALITETA«
posredovalnica nepremičnin (za liiSe, vile, parcele, posestva, gozdove itd.) je samo v Prešernovi ul. št. 54-1., nasproti glavne pošte. — Telefon 44-20. Posluje hitro ln solidno. Vse Informacije so brezplačne. Prepričajte se!
Vež stavbnih parcel
prodam ob Celovški cesti. Mlškec, Jernejova 22. (p
Enostanovanjsko hišo
| z velikim vrtoin, naprodaj, Cesta na Brdo, Vič 189.	(p
Novo hišo
ob tramvajski progi, prodam. Trata 21, St. Vid nad Ljubljano.
Moderno vilo
(sveta 1000 m") v Mednem, ceno proda Hablcht, Ljubljana, Tabor 5. Vse-litov takoj mogoča. (p
Dvostanovanjska hiša
z vrtom, naprodaj. Ljubljana - Stožlce, Funtkova ulica 27.
Hiša z vrtom
novo, se proda. Informacije Podliinbarskega ulica št. 39.	(p
Stavbna parcela
na Vodovodni cesti, po zelo ugodni ceni naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »O. K.« 9495
Hišo
s približno 1 johom zemlje, kupim v bližini Ma rlbora, Celja ali v Savinjski dolini. Tonudbe v upravo »SI.« pod» Zemlja« št. 9491.
Parcele
v št. Vidu in Vlžmarjlh, po nizki ceni prodam. Lega zelo ugodna za obrt, trgovino, vekend, vile ln male hišice. Vižmarje 78 — nasproti »Mizarske zadruge«.	(p
Hiša
v škofji Loki, trlstano-vanjska, naprodaj. V hiši je elektrika, vodovod In prltikllne. Poizve se Db nedeljah ves dan ln ob delavnikih samo od 16. ure. šlnk, Virmaše št. 39, p. škofja Loka.
Naprodaj
v neposredni bližini Osl-Jeka 215 oralov prvovrstne obdelane ln posejane zemlje v enem kosu z gospodarskimi poslopji vred. Cena 9500 din po oralu. Vse Informacije daje Josip Uaiovac. aauasno jt Zdravilišču Slatina Radenci.
Prodamo
gozdno parcelo, zaraščeno z mlado bukovino, v Izmeri 272.234 m', in travnik v izmeri 7S34 m*, ležeče v kat. obč. Govejl-dol pri št. Janžu na Dolenjskem. - Natančnejša pojasnila daje Vzajemna posojilnica v LJubljani, Miklošičeva cesta 7.
Posestvo
lepo v neposredni bližini velikega Industrijskega kraja, arondirano v enem kosu 44 ha. Od tega 8 ha njiv, 9 ha travnikov 2 6 ha gozda večinoma na pol nem, deloma zasajen, okrog 500 prvovrstnih sadnih dreves, 3 stanovanjske hiše, 6 gospodarskih poslopij, vodovod — se lz proste roke skupno, aH deloma proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sava« 9591.	(p
Malo hišjco
ali polovico — kupim v ljubljanski okolici. Kocjan, krojaštvo, Dolenjska cesta 23a. (p
Ugodna prilika!
Proda se štlrlstanovanj-ska hiša. Poizve se v gostilni Margon, Brdo 77, Ljubljana.	(p
Posestvo
arondirano, krasna lega, vinograd, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9173.	(p
Dvostanovanjsko hišo
s 7000 m' vrta prodam v Brezovici pri Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9685.	(p
Hiša z delavnico
In stavbna parcela v centru naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Resen kupec« 9liS7. (p
Hišo v Celju
tudi polovico (za 49.000 din) ugodno prodam. Naslov v pisarni LKB, Celje, Dečkov trg 6.	(p
Manjše posestvo
lepo, oddaljeno do 15 km od Celja, kupim. Ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Sadonosnlk« 9693.	(p
Zemljišče 8G00 kv. m
za zgradbe prodam v bližini Stadiona. Edinstvena naložba kapitala. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Din 32« 9G90. (p
Vnajem
IŠČEJO:
2-3 poslovne prostore
z enosobnlm stanovanjem Iščemo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9524.
ODDAJO:
Skladišče
Tri suha skladišča, vsako posebej ali skupno, takoj oddam na Poljanah. Poizve se: Povšetova št. 38, Ljubljana.
Lokal
primeren za mesarijo mlekarno ali podobno, takoj oddamo. Nahaja se na zelo prometnem kraju na Jesenicah nasproti tovarni. Ponudbe na Delavski dom, Jesenice.
Tri lokale
daje v najem uprava ko pališča v Krap. Toplicah : enega za trgovino, drugega za kavarno, bufet ln slaščičarno, tretji je poletna restavracija »Bel levue« z vsemi prltlkll nami. Najemnina nizka. Ponudbe ln vprašanja v upravo zdravilišča Krap, Toplice.
Jtanolanja
IŠČEJO:
Enosobno stanovanje
Išče tričlanska družina izven mesta. Naslov v upravi »Slov.« pod 9466
Stanovanje
iščem za 2 mirni osebi. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pritlično, kopalnica, vrt« 9174.	(c
Stanovanje
enosobno ali dvosobno, iščem v sredini mesta za avgust. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dve osebi« št. 9661.	(c)
Enostanovanjsko hišo
z malim zemljiščem med drž. cesto ln železnico na Rodlci 42 pri Domžalah, j»»»i'oda.j. .Pojasnila v hiši. (p
Dvostanovanjska hiša
z lokalom, 2 minute od tramvaja v bližini bolnišnice naprodaj. - Naslov : gostilna Brezovšek, Ko-menskega ulica.	(p
Lepe stavbne parcele
7200 m' ln 3000 m* v lepem trgu Sevnica, tik kolodvora, bližina industrije, naprodaj. Vprašati Občinski urad Sevnica, p
Novo hišo
enodružinsko, 2 sobi, kuhinjo, klet, 10 minut od postaje, Polje, prodam za 54.000 dinarjev. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 9630.	(p
Dvosobno stanovanje
v centru, išče štiričlanska družina s 1. avgustom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Samo odrasli« št. 9532.
3-4 sobno stanovanje
komportno, v neposredni bližini glavnega kolodvora Iščem za takoj ali do 1. avgusta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Udobno« 9688.	(č
Parcelo
za enodružinsko vilo v Ljubljani ali v neposredni bližini, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. »77«.	(p
Višji uradnik
sigurni plačnik, Išče trisobno ali večje dvosobno stanovanje s pritiklinami v Ljubljani s 1. avgustom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »L. S.« št. 9414.
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
v I. nadstropje ugodno oddam za takoj. Dobra-vec, Janševa 1, Šiška, (č
Trisobno stanovanje
sončno, s pritiklinami ln komfortom, na Poljanah, takoj oddam. Vseli se lahko takoj. - Vprašati: Povšetova 38, Ljubljana.
M
z^tf&vencu
^fta&JL.
Enosobno stanovanje
5 minut od tramvaja, oddam. Dolenjska cesta 89.
Stanovanje
podstrešno, soba, kuhinja oddam takoj. Kavcija 600 din. Kolodvorska 11.
Dvosobno stanovanje
s kuhinjo, čisto, zračno, oddam dvema osebama. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9498.
Enosobno stanovanje
manjše, lepo, se takoj odda v Domžalah. Pojasnila v nedeljo popoldne. Domžale, Nova ul. 8. (č
Dvosobno stanovanje
suho, parketlrano, z pritiklinami, se takoj odda po din 550.—. Podmllšča-kova ul. 49.	(č
Dvosobno stanovanje
parketlrano, s pritiklinami, oddam s 1. avgustom BIzoviška 4, Moste.
S 1. VII. ali 1. VIII.
oddam trisobno stanovanje s pritiklinami na Go-sposvetskl cesti 10. Informacije pri hišnici.
IŠČEJO:
Lepo in čisto sobico
opremljeno, ali kabinet, išče solidna gospodična. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Sigurna plačnica«.
Enosobno stanovanje
s pritiklinami, takoj oddam odraslim osebam za ISO din. Dravije-Sojerjeva ulica 17.	(č
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje ln pritiklin, se odda za mesec avgust. Poizvo se pri hišnici v Vošnja-kovl ul. 4.	(č
Dvosobno stanovanje
mansardno — oddam s 1. avgustom za 350 din v Rožni dolini, Cesta II. št. 14.
Dvosobno stanovanje
se takoj odda v Zgornji šlškl poleg meščanske šole. Poizve s v soboto ln nedeljo od 3—4. ure Isto tam. Lakotence št. 4.
Stanovanje
V najem se odda s 1. avgustom cela enonadstrop-na vila v sredini mesta, 5 minut od »Zvezde«, z vsem modernim komfortom, vsa podkletena, štiri sobe, kabinet, dve veliki veži, veranda, balkon ln vrt. Kopalnica In stranišče oploščenl. Vse parketlrano, elektrika, plin. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9556.
Opremljeno sobico
Išče gospodična z julijem. Ponudbe do 8. julija v upravo »Slov.« pod »Počitnice« št. 9362.
ODDAJO:
Opremljeno sobo
oddam. Linhartova 22.
Prazna soba
velika, se odda. Kenla Jurčičev trg 3-Ill	(s
Opremljeno sobo
se odda gospodu. Hradec-kega cesta 5.	(s
Sobo
lepo, sončno, oddam. Kar-lovška 18-11. levo. (s
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom od dam. Za Gradom 4. (c
Eno ali dve prazni sobi
primerni za pisarno, oddam. Naslov v upr. Slovenca pod št. 9627. (s
Sobo
lepo opremljeno, popolnoma separlrano, oddam s 1. julijem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 9686.
I
Automofor
Motorno kolo
I
Kupimo
Kupim tricikelj
Trgovina štular, Tyrševa cesta 37 b.	(k
Srebrn jedilni pribor
ln preproge kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Srebro« 9679. (k
malo rabljeno, po nizki ceni prodam. Dolenjska c. 6.	(f
DKW avto
limuzina, 32.000 km, radi odhoda k vojakom ugodno naprodaj. Zor, Brezovica 16 pri Ljubljani.
Srebro, drage kamne
Id vBakovrstno
zlato kupuje
po najvišji!) cenah
Job. Eberle, LJubljana Tyrševa 2
(jNiiaAa hotela jSlon")
Avto gume
Mlchelin 230/18 (9.00/18) skoraj nove, proda Mo-tormetan, Celovška cesta št. 38, telef. 2905. (1
Cene motornim kolesom
dvokolesom ln njih na domestnlm delom se višajo vsak dan. - Tvrdki J. Praprotnik v Domžalah se je posrečilo, da si je še pravočasno nabavila Ardie in Horex motorje, kakor tudi razne znane znamke dvokoles, katere oddaja še vedno po prejšnjih cenah. Oglejte si njeno zalogo ln se prepričajte osebno o so-lldnosti cen.
/en itbe
Mlad fant
strokovno naobražen, v državni službi, želi spoznati gdč. lepe preteklosti, trgovsko naobraženo. Dopise poslati s sliko v upravo »Slov.« pod šifro 19—23« št. 9010.
Ping-Pong mizo
z podstavki, dobro ohra njeno, kupltn. Ponudbe z navedbo cene na poštni predal 58, Ljubljana, (k
Vsakovrstna
zlato
kupuje
po najvigjib cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica SL 3
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor. Dravska 15.
staro zlato, zlato zobovje In srebrne hrone
kupujem po najvišjih eenab
A. KAJFEŽ
irgovlna z urami in zlatnino
precizna delavnioa za popravila vsakovrstnih ur
Ljubljana. Miklošičeva 14
II
Pohištvo
i
Spalnica
orehova korenina, poceni naprodaj. Žagar Vinko, Ljubljana, Dravlje, Vodnikova cesta 269.
Tovarišico
od 30 do 40 let, gospodično ali dvovo, z nekaj gotovine, iščem. Možna tudi prlženltev na posestvo, razpolagam s 60.000 din gotovine. Ponudbe v podružnico »Slov.« v Celju pod »Prijaznost« 9557.
Opremljeno sobico
oddam. Resljeva cesta 3, pritličja.
Opremljeno sobo
z dvema posteljama, poseben vhod, oddam. Fri-škovec 6.
Opremljeno sobo
lepo, sončno, s souporabo kopalnice, oddam takoj. Dvoržakova 6, pritličje.
Opremljeno sobo
separlrano, tekoča voda, oddam julija. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9681.	(s
Prodam
novi petrolejnl ln Diesel Deutz motor 5—6 ks z mlatilnlco s stresalcl, in težko bor-mašino. Skrbin-šek š., p. Sp. Hajdlna pri Ptuju.
Stroj za cementno opeko
rabljen, z 300 kosov jeklenih modelov, ugodno prodam. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Cement« št. 9587.	(
Mizarske stroje
poravnalne, debelinske, reskalne ln druge, v zelo dobrem stanju prodam po ugodni ceni takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stroji 300« 9673.
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja še vedno po starih eenab v moderni tn solidni Izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 60. Sprejemajo se naročila.
Modroce
patentne postelne mreže, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Otomane od Din 320-—
Naznanilo
Cenjeno občinstvo vljudno obveščam, da otvorlm 1. julija 1940 na Krakovskem nasipu v Ljubljani v nanovo, okusno preurejenih lokalih
gostilno
pod vodstvom posl. gosp; Ivana Bučarja. Strokovna usposobljenost g. BuJ čarja v gostilniški stroki,) posebno v kuhinjski stroki, daje Jamstvo za dobro postrežbo, prvovrstni kuhinji in dobrih vin. — Sprejemajo se abonentl t So priporoča Kramar Janko, gostilničar.
Glasba
drezpfačen pouk r tgrcqluf\
l*herold»;£
M ARI BOR H102
Harmonije
razne vrste, Izdeluje po nizkih cenah Tramtej Medvode.
Harmonij ali klavir
star a dobro ohranjen — kupim. Kolar Jože, Pil-štanj 75.	(k
Gramofonske plošče
po 3 din, gramofon in kitaro ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9674.	(g
Specijalna izdelova'niea HARMONIK
Mreže za postelje
izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlo, Gregorčičeva ulica št. S (pri Gradišču).
OTOMANE
poceni naprodaj,
Puc Danilo
Slomškova 9. Telefon št. 35-71.
JOS. FLEISS
(prej F. Lubas in sin)! LJUBLJANA. Tyrševa 35
Zahtevajte ceniki
Gostilničarji
Dobro ohranjen gramofon »HIs Masters Voiee« s ploščami in stojalom — ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 9645.	(m
Klavirsko harmoniko
ln vijollno, prodam. Harmonika z 34 tipkami ter 48 basi in kovčegom. Oba instrumenta v dobrem stanju — nudi se ugoden nakup. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Harmonika« št. 9588.	(g
Naročajte in širite »Slovenca« !
E. Claess	23
Pokojni župnik Kampens
»Saj veste kako! Takim raztrgancem naše vino dajati! .Mislite, da sem znorela?«
Gospodu župniku se vendar dobro zdi, da se Rozulka tako krepko zavzema zanj. Nesrečnega in bednega obraza si naloži na krožnik iz okoli stoječih skledic.
»Rozfflka, si ti že zda j našla kaj posebnega v moji pridigi o ženitnini v Kani?«
»O ženitnini v Kani, gospod župnik? Ne... Je mur kaj čudnega v njej?«
»Kur Žef Leirsa vprašaj! To socialist je izračunal, tla so morali biti takrat vsi pijani... in to bolje ve kot gospod župnik.«
»Kaaj! No, saj se mi je zdelo!.,. Ste že zopet stali pri tem prismojencu? še prejš.iji teden sem vam pravila, da ta mrlia prinaša samo sramoto in nečast. Ti prostuški, umazani strguč! Naj ga Bog...«
»Rožnika, tiho bodi! Tudi svojemu najhujšemu sovražniku ne smeš nič slabega želeti.«
»Bomo že videli! Kur pridite v kuhinjo po-siušat, kaj mu vse želim!« Zaloputnila jc vrata in res jo je slišul peti v kuhinji litanije ua čast, žef Leirsu.
Župnik Kumpens večerja in črno gleda na poln kozarec, ki stoji pred njim in nu temno skrivnostno steklenico jioleg kozarcu. Pu je vendarle dobro, da jih je Rozalka pustila na mizi, se vsaj s j)ogledom nanje nekoliko naslaja. Gospod župnik je z veliko težavo. Nn njegovem obrazu je nekaj rdeče barve večernega soncu. Ko je spraznil krožnik, ni Tarcdil še nobenega požirka iz kozarca, jedi je čisto suhe potiskal po grlu navzdol in se Javil z njimi. Morda je pa le nekoliko prezgodaj govoril, ko je Rozalki rekel, da ne bo več
pil vina. Sicer je pa že na pol pričakoval* da 1k) Rozalka omajala njegov trdni sklep in mu izrekla sočustvovanje, če bi se res moral odpovedati vinu.
Tri litre na osebo... pri Njegovem čudežu.,, Kako le more kak človek iz njegovega najlepšega govora izvajati take zaključke!... Dunes zjutraj jc bil radi tega res precej po-trt... Zato pa bo sedaj vino opustil, tako je rekel in tako mora biti...
In župnik Kampens drži kozarec kvišku proti nežni rdečini večernega sonca, ki lij'? skozi cvetoče drevje na vrtu v solx>. Podstav-ček kozarca vrti med prsti iu ogleduje škrlatno poigravanje sončnih žarkov, ki se mešajo v kozarcu. Kakšna burvica, kakšna barvita! Drugo nebeške sonce samo! Se ne zdi, da pijača živi, ima dušo, zna govoriti? Če bi setluj iz tega kozarcu!... Z vzdihom postavi župnik Kumjiens kozarec nazaj na mizo, v ustih se mu cede sline, roka mu nekoliko drhti. Zopet gleda na vrt, na zadnje poigravanje pojemajočih sončnih žurkov med zelenimi vejami.
In kakšen vonj ti ima! Tako ne diši nobena stvar več na svetu, Župnik Kampens zopet vzame v roko kozarec in si ga podržava pod nosom. Zaprtih oči vdihava veličastno aromo, ki mu jirodre v zadnji kotiček duše. Da bi kuj takega nikdar več ne smel piti, nikdar in nikoli več... Ali, gosjjod Van Reeth, ,če bi bili sedaj vi tukaj pri svojem prijatelju in mu vlili novega poguma! Na levem licu župniku Kampensa se svetlika debela solza Sunkoma zdrkava ob nosu navzdol in pade nn jjodstavek kozarca... Okrog srca ga zebe in tako žalosten ni bil že dolga leta sem.
Toda hipoma mu pogled togo obstane. Nekaj mu šine v glavo in — pluf! Kozarec je v trenutku prazen.
Kaj! Radi prismojenega strgača, radi tega socialista, radi tega slabega kristjana ne bi
smel nobenega kozarčka vina več spiti, ko pa je naš Gospod sam toliko dobrega o njem povedal? Kaj vendar misli! še radi tisoč takilile strgačev ne, še radi tisoč socialistov ne, še za... Gospod župnik odločno iznova napolni kozarec.
Ko je Rozalka čez eno uro prinesla v sobo luč, je našla gospoda župnika v sladkem spanju v naslonjaču; na obrazu mu je igral zadovoljen smehljaj, v kozarcu pa ni bilo nobene kapljice več in v steklenici tudi ne,
XIV. »Gospod dekan«.
Rozalka, dekla župnika Kampensa, je imela dosti lastnih vzrokov za svojo nasajenost proti Žef Leirsu, Vendar ni bilo v vsej vasi razsod-nejše in častitijivejše ženske od Rozalke. Vsak, razen »strgača«, je to priznal. Vedno je nosila črno obleko, kot se pač spodobi za ljudi, ki imajo opravka z duhovščino; jio cesti ie hodila s povešenimi očmi. da ne bi videla kaj nesjx>dobnega, kakor moške in podobno: vsako jutro je bila pri prvi maši, najsi je bilo lepo ali grdo vreme; sedela je spredaj v prvi vrsti in nobena stvar na svetu bi je ne mogla pripraviti do tega. da bi okrenila glavo, pa naj bi tudi kak svetnik poskočil s svojega podstavka zadaj ob stebru. Bila je članica kongregaciie in vseh drugih ženskih nabožnih društev, osebno je skrbela za oltar Naše Ljube Gospe in sv. Antona; sploh, bila je sveta duša, čez katero bi ne veilel nihče ničesar reči.
Morda je res včasih nekoliko prerada klepetala o dogodkih in ljudeh iz vasi s cerkovni-kovo Anzelino — med cerkovnikovim in /upnikovim vrtom je bil samo nizrk plot — ali s Zofko Bosmanovo Teda j je znala Rozalka |irav tako dobro povedati svoje mnenje o stvareh, kot kak drug človek; tedaj se je primerilo tudi, da je pozabila na uro in pripravila gospodu župniku kosilo ali večerjo kakih pet-
najst minut prejiozno. Vendar se je kaj takega redkokdaj primerilo. Sicer pa je ob takih prilikah zvenela za najnovejše vaške dogodke in potem mogla gospodu župniku pripovedovati stvari, ki jih drugače nikdar ne bi zvedel.
Edina Rozalkina slaba stran, če hočete, je bila v tem, da je tudi samo sebe smatrala za nekakega župnika ter tako vse prerada zavzemala stališče, ki je mnoge zbadalo. O zadevah župnije, cerkve in župnišča je govorila tako, kot bi bilo vse le od nje odvisno. Če je prišel kdo radi ene ali druge stvari k župniku, je Rozalka najprej vse zvedela iu svoje lastno mnenje povedala, potem šele je šla klicat gospoda župnika. Zgodilo se ie čelo, da ga sploh ni šla klicat, ampak je zadevico znala kar sama poravnati. Če je prišel kak tak, ki mu ni bila posebno naklonjena, ga je najprej nahru-lila:
»Parklje si obriši, da veš!« Potem je toliko časa stala in gledala, dokler je obiskovalčeva čistoča ni pomirila. Če je prišel v coklah, jih je moral pustiti pred vruti in vstopiti v nogavicah.
Nikdar ni rekla »jaz« ali »gospod župnik« ampak vedno »mi«, kar je prav za prav pomenilo toliko kot »jaz«. Vse je lahko prenesla, nič ji ni bilo preveč, samo da bi ljudje hoteli priznati, da je župnišče — z Rozalko — gospodar župnije in du ne bi prihajali v župnišče z umazanimi nogami. Nič čudnega torej, če je bilo toliko ljudi proti Rozalki.
Komaj je bila dva tedna v naši vasi, že je bil njen največji sovražnik Žef Leirs. Sovraštvo se v teku let ni nič omililo nasprot-i:o, prišlo je celo tako daleč', da je zlo, greli, hudič in Žef Leirs bilo za Rozalko vse približno enake vrednosti. Vse njene govorice je vedno pobijal, ob vsaki priliki jo je smešil — celo njeno čast bi ji kmalu vze'
MLINARJU Nabavite si moderni stroj
prehodni mlin med malim navadnim in velikim valjfinim mlinom. Novovritni valjčni mlin, ki Vam s svojimi tehnično izpopolnjenimi napravami melje vsakovrstno žito v poljubno fino moko, ker ima vdelano čistilo za žito in stroj za izdelovanje zdroba. Na željo se vključi tudi stroj za izdelovanje ješprenja in kaše.
Pozor! Posestniki — Obrtniki!
Za pogon vseh gospodarskih strojev si nabavite najmodernejše in najboljše CONZ elektromotorje, ki so zaščiteni proti prahu in prskanju vode in imajo že vdelano stikalo. SCHLtlTER diesel motor naj si nabavi vsak, kdor nima električnega pogona, kajti nafta je najboljše in najcenejie gorivo.
Šivalni stroji KOYAL in CODOR. — LACTA mlekarski »troji itd. Nadomestni deli v zalogi. Vse to dobite po zmernih cenah pri tvrdki:
Jelene Adolf & Tomažln
Ljubljana, Celovška cesta 49
Nagradna križanka
Reševalcem sobotne nagradne križanke v opozorilo!
V včerajšnji številki »Slovenca« je bila pomotoma objavljena napačna slika, zato priobčujemo danes celotno križanko še enkrat.
■	■	B	■ H	91	m	B	B	B
1	2	s	4 I 5	6	7	8	9	10
11			1	12				
13		l©l		14 |		1		
S	lb		1« |	17	©	IS		
19		2(1	1	21 | 22 | 23 | 24				©
25		■	!©	©	26	1 1*		
28		1	1	1			30	
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. Prodajalna dvokolcs in motorjev v Domžalah. 11. Žensko ime. 12. Največja rastlina. 13. Struja, gibanje. 14. Prva posteljica. 15. Slov. reka. 18. Sedež čutila. 19. Hitro prevozno sredstvo. 21. Sleherni. 25. Začetek, prvi del. 26. Ptica. 28. Pevska nota. 29. Vrsta tkanine. 30. Povratni osebni zaimek.
Navpično: 1. Namizno pregrinjalo. 3. Bufet v Ljubljani. 3. Žensko ime. 4. Veznik. 5. Tekoča voda, primorsko mesto. 6. Odmev, uspeh. 7. Številka. 8. Svod, ozračje. 9. Oblika moškega krstnega imena. 10. Ceneno in potrebno vozilo. 15. Nočna ptica. 16. Najbolj razširjena tekočina. 19. Del ženskega oblačila. 20. Orožje. 22. Začimba. 23. Napla-čilo. 24. Moralen maček. 27. Medmet, beseda, s katero prigovarjamo.
• -.t
NAJPOPOLNEJŠE HARMONIKE .SVETA
SCHHEIDEB
"ZAGPEB, NIKOLIČEVAIO
ivmmtimmmrtm
! od vate in puha
dajte obnovili čez polaljt. V poletnem času napravim takoj In po znlžčfolh cenah. — Sever, Marijin trg 2
RABLJENA MOTORNA KOLESA
izredno ugoden nakupi
N=!U 500 ccm.......din fi-ODO'—
PUr.H 350 ccm........ 8.500'—
PUCH 200 cem...... „ 5.000 —
9 SACHS na pedale ... a „ 2.( 00 — BS A 250 ccm......... 1 500 —
IGN. VOK • Delavnica, Resljeva 6
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici lugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodniia.
Prostovoljna gasilska četa Griže
javlja žalostno vest, da je po daljšem trpljenju umrl gospod
Anton Malus
trgovec v ZabukovcL
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 29. junija 1940, ob 14 iz hiše žalosti v Zabukovci na pokopališče k Sv. Kancijanu v Žalec.
Griže, dne 27. junija 1940.
Uprava prostovoljne gasilske čete Griže pri Celju.
Prodamo
Najugodnejši nakup
mosktb oblek nudi PreaUer, Sv. Petra & 14, Ljubljana.
Fižol
od 3.BO dln dalje — pri Sever & Komp., LJubljana.
Zimo
novo, poceni prodam. —-Ponudbe v upravo »SI.« pod »Zima« št. 9362.
Izložba
prenovljena — velikost 3X1.6X0.6 m, ugodno naprodaj. Kolodvorska ulica 11, hišnica.	(1
Mlatilnico
za motorni pogon, lSOOkg v prav dobrem stanju —
prodam. Kmečka gospodarska zadruga, Zgornja Šiška.
i!
Prodam dvodelno Bito (Planslchter), v dobrem stanju. Zaje, Jarše št. 1, p. Mengeš.
Prodam
dobro ohranjeno salonsko garnituro, lovore, oleandre, Pleteršnlkov slovar, več letnikov »Mladike«. Hrastje 17, Kranj.
-
Mlatilnico
veliko, z bencinskim motorjem, ki opravi ves postopek mlačve oz. čiščenje žita, proda Kmetijska strojna zadruga v Trebnjem.
MODERNI VOZltAl
po vseh cenah
BOGOMIR DIVJAK
Ul ca kneza Koclja 4
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, šutna, nasproti tarne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
Trgovci z dežele!
Špecerijsko opravo, kompletno, zaradi opustitve trgovine poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9646.	(1
20 hI cvička
pristnega, belega ali rdečega, prodam. Kvaliteta odlična, pristnost zajamčena, cena solidna. Poslati na upr. »Slovenca« pol »Dolenje« 9589. (m
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON STEV. 25-73
Dražba bukovih drv
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. okt. št. 24/1.. bo prodala na javni dražbi 24. Julija ti. ca. 3600 prm bukovih drv v petih partijah, franko železniška postaja Rogatec In Sv. Rok-Luplnjak. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi ln pri Rovlrnem vodstvu v Losu, pošta Rogatec
Otroški vozički
novih oblik, vsa otroška oprava in oprema
Igrače
S. REBOLJ na vogalu
Miklošičeve in Tavčarjeve
Seno in otavo
v košnji prodam. Pot na Rožnik 2.	(1
Prvovrstna kolesa
po najnižjih cenah, dobite pri »Tehnika Banjal. Ljubljana, Miklošičeva 20
Srajce
spodnje hlače, kravate, nogavice še vedno najceneje pri I. TomSlč, Sv. Petra cesta 38.	(1
Šivalni stroji Jax
so najboljši. — Rabljeni stroji od 600 din naprej. Ivan Jax in sin, Tyrševa cesta 36.	(1
Kolesa
vsakovrstna, - najnavojže izdelave, v krasnih barvah, po nizkih cenah pri »Triglav«, Resljeva 16. (I
Najboljša češka kolesa
Es-ka in znamke Diamant dobite pri znani tvrdki Ivan Jax in sin, Tyrševa cesta 36.	(1
Stavbni les
za zaklonišča, trame ln deske, Imam naprodaj po najnižjih cenah. I. Ora žem. Moste.
»Anker« šivalni stroji
za gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entlanje, z 2 iglama. Malo rabljene krojaške, čevljarske ln z dolgim čolničkom od 300 din naprej. Triglav, Resljeva 16.	(1
Od 100—300 din si lahko prihranite!
Prvovrstna kolesa nudi po reklamnih cenah. —
Podobnik Franc, Rudnik,
Ljubljana (poleg gasil, doma). Rabljena kolesa jemljem v račun. Odprto tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne.
Nova konjska mesarija
Sv. Petra nasip — pod Zmajskim mostom — se otvorl 3. julija 1940. Sc priporoča Pušnik Rudolf.
lomni
Male papige
naprodaj. Ižanska e. 67.
Omladno kozo
prodam. Marlnšek, Vič-Ollnce, Cesta VI.' št. 7.
Zajce za rejo
ugodno prodam. Maribor, Ciril Metodova št. 14-11., desno.
Psička
dakeljna (črnega), kupim. Naslov v upr. »Si.« pod št. 9533.
Dobermane - psice
čistokrvne, trimesečne — krasne eksemplare proda Mara Perklič, Stožlce 180 Vrl Ljubljani.'	(1
Družabnika
lf tpyarnl za razširitev obrata,' iščem, čisti donos 150—200'/i. Potrebni kapital od 70—1OO.O0O din. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9650.	(b
Družabnika
strokovnjaka, za slaščičarsko obrt, Iščem, možno tudi oddam dovoljenje. Naslov v upravi »Slov.« pod 9009.
Hranilne knjižice
vrednoaln« papir}*
kupujemo
stalno po najvišjih cenah ln proti takolšnjemu plačilu.
Rudolf Zore
LJubljana, Gledališka 13
Kdor posodi 35.G00 din
proti prvi vknjižbi na večjo posestvo — dobi brezplačno stanovanje na starost, poleg povračila in obresti. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9148.
Kot kompanjon
k solidnemu starejšemu podjetniku ali pa simpatični dami bi se pridružil gospodarski strokovnjak, 37 letel*;isamac, s vlsoko-j šolaKo izobrazbo, delaven' in pošten, z odlično prakso kot orgortlzatoFTln . z 200.000 din kapitala. Resne neanonimne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Obojestransko zaupanje« 9684.
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne za deve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbe nikov, dobifkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtnlškc zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka ul.7
Javna dražba
najdenih predmetov bo 3. julija ob 9. uri na železniški postaji Ljubljana.
Poziv ženam in dekletom v Sp. Šiški!
Prostov. gas. četa Ljubljana - Sp. ftiška ustanovi ženski samartjanski oddelek. V to svrho vas vabi na sestanek v sredo, dne 3. julija, ob 19. v gasilni dom v Sp. Šiški, (o
Mali pisalni stroj z prednostmi velikega
Nov tip pisalnega stroja! Kljub ročni obliki ima Mercedes Selecta vsestransko opremo velikega pisarniškega stroja. Dvojne funkcije posameznih vzvodov in tast služijo jednostavnemu in hitremu pisanju. Tem najmodernejšim uredbam odgovarja tudi njena lepa oblika.
Prosimo pošljite nam dolnji odrezek.

J. Glad-Merccdes
Zagreb, Nikoličeval4 / Pošt. predal
Želim spoznati brez stroskov in ne da bi bil primoran za nakup, Mercedes mali stroj — Mercedes pisarniški stroj. — Pošljite mi ponudbo — Predvedite mi enkrat stroj — Pošljite mi prospekt.
(Neieljeno črtali!)
Ime:
Na,lov;,.
I ] Ib

mineralno-blatno hopamte.
(Jugoslovanski Franzensbad)
Radioaktivni termalni vrelci 38°—52° C. Zdravijo izredno uspešno KhVMATIZEM, 1SH1AS in ŽENSKE BOLEZNI. Glavna ser.onn od 15. junija dj konca avgusta. Izven glavne sezone znatni popusti.
Vsa pojasnila uslužno daje Uprava kopallSta Daruvar.
Cenjeno občinstvo!
Nudimo Vam najboljši golaS in druga raznovrstna, dobro pripravljena jedila iz konjskega mesa; tudi v brezmesnih dneh dobite vse. Najboljši cviček in haloška vina, vsaki dan sveže pivo, prijeten vrtiček in prostor za balincanje. — V mesnici se prodaja
najboljše kakovosti mc60 in salame vsatc ča6. — Kupujem konje za klanje po dnevni ceni. — Se priporočamo)
Marinšek Ivan in Marija, gostilna in mesarija, Prečna ulica 6.

v najbolj razširjenem dnevniku imajo
največji uspeh!
Zato oglašujte v »SLOVENCU"!
ZAHVALA
Ob priliki nenadne prebridke izgube našega predragega
FRANA GOLOBA
ravnatelja Tobačne tovarne
sočustvovali so z nami, delili našo bol, njegovi in naši prijatelji in znanci ter se jim za to tem potom najiskreneje zahvaljujemo. — /lasti se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam v prvih urah ix> nesreči blagohotno stali ob strani: gosp. ravn. Aleksandru Friedricliu, gosp. okr. sunit, reter. dr. Polcu, gosp. službujoči uradnici na pošti in orožniški postaji v Kamniku, preč. gosp. župniku v Stranjah,
gg. reševalcem in oskrbniku v Kamniški Bistrici i. dr. Zahvaljujemo se tudi predsedniku krajevnega odbora Jadranske straže gener. tajniku T-P. D gosp. Pogačniku za pretresljivo slovo ob grobu, dalje onim, ki so počastili dragega pokojnika /. mnogimi prekrasnimi venci in šopki ter vsem onim, ki so ga spremili na njegovi poti k večnemu počitku.
Ljubljana, Zagreb, Luzern, dne 29. julija 1940. Žalujoča soproga in rodbine G o 1 o b o v o
Žegnanje
Obveščam cenjcne goste in odjcmalce, da bo v nedeljo 7. ln v ponedeljek 8. julija v Dragomlju žegnanje. Vljudno vabljeni. — Grad Jernej, gostilna ln vin. trgovina.
LETDUIŠČR
Omiš pri Splitu
najlepši kraj ob Jadranu, plaža znana radi zdrav-vljenja revme ln ledvičnih bolezni, pesek se razprostira daleč v morje. »Hotel Bollovue«, vodilna stavba, zdrava ln zračna, z modernim udobjem, čisto pri morju. — Lastna plaža. Iz sobo direktno v morje, s sončnimi ln senčnatimi terasami. Vsak večer elitna zabava. Velik avtomatski hladilnik za hrano ln pijačo. V sobah zdrava ln pitna voda Iz gorskega vodovoda. — Kompletna oskrba 65—65 din.
IEE031
Gumbnice. gumbe, plise,
monograme, entel, ažur fino in bitro izvrši
Natek & Mike*
Ljubljana. Fimnikansk« ulica
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Otroiki kotiček
ZAČARANI GOZD
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih leliSfi. - Cn dovit uspeh pri ranah, opeklinah, oiuljenjlh — volku — turih in vnetlih itd. ra nego doienčkovpri kotnem vnetju, Izpuščajih in hrastah nate menn, za rnzpobane prsne bradavice. Dobi se v lekarnah ln drogerijah.
I
Vnajem
ODDAJO: Komfortno viio
enostanovanjsko, 8 lepih sob, kuhinja, kopalnica, soba za služkinjo, stanovanje za hišnika in druge prltikllne, plin, centralna kurjava, velik vrt. 16 ml nut od glavne poŠte — oddam takoj. Natančnejše Informacije se dobe: Goslar, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IX. st. 29.
(211) »Da, punčka,« je rekla čarovnica. »Ce to pošast zbudiš, jo nemalo razjeziš. Lahko si svoje sreče vesela, da sem jaz še o pravem času prispela. Ha, ha, ha! To bi si lahko pošteno zagodla!
(212) »Prav zelo lepo se vam zahvalim, gospodična,« je rekla Ančka trepetaje. »Je že prav, otroči-čekl Raje mi povej, kako si zašla tako daleč v gozdiček. Kar z menoj sedaj domov potuj, med potjo pa mi vse pripoveduj!«
Delouodia
tekstilne stroke, prvovrstna razumna moč, dobi službo v Beogradu, Ponudbe pod »Tekstil« na upravo Slovenca 9633.
ZAHVALA. Prijateljem, ki so nas krepili v tako težkih dneh, ko 6e je od na6 za zmeraj poslovila naša predrag?
RAJKA
se od srca zahvaljujemo. Posebna hvala g. dr. Grumu, ki je s toliko skrbnostjo lajšal njeno trpljenje, g. župniku in g. kaplanu, ki sta s svojimi obiski dvigala njen pogum, ge. Rozmanovi, gdč. Fančki Ranzingerjevi, gdč. Danici Schweitzerjevi, družini Leb-novi, družini Strojanovi in vsem obiskovalcem, ki so med boleznijo in ob smrti z nami plemenito nosili toliko žalost v našem strtem domu. Hvala malim pevkam in pevovodji g. Rozmanu za lepe žalostinke, součenki Dorici za mehke besede nad grobom in še vsem ' ljubim otrokom, ki 60 posuli z bogatim cvetjem Rajkino poslednjo pot.
Zagorje, dne 26. junija 1940.
Vipotnikovi.
ZAHVALA. V dneh bolezni, smrti in pogreba našega nepozabnega sina, brata in strica
Jožeta Presterla
se najiskreneje zahvaljujemo č. g. dekanu Faturju Jakobu za njegovo dušnopastirsko tolažbo v bolezni in vodstvo pogreba ter g. dr. Sarcu Janezu za zdravniško pomoč. Iz srca smo hvaležni vsem izredno številnim kropilcem, darovalcem krasnega cvetja in vencev, posebno pa zastopnikom Obrtnega društva v Radovljici, trnovskega Prosvetnega društva, članom, članicam in mladcem Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov iz Radovljice, Krope, Kamne gorice in Ribnega, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem ostalim, ki ste ga v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Ganile so nas posebno poslovilne besede č. g. dekana Faturja, Prosena in Pečnika ob odprtem grobu in žalostinke združenega pevskega zbora Prosvetnega društva iz Radovljice in Trnovega. Vsem tem in vsakomur, ki so nam ustno in pismeno izrekli sožalje, bodi Bog bogat plačniki
V R a d o v 1 j i c i, dne 25. junija 1940.
Presterlovi.
Zobna ordinacija
dentist Bevc Joško
Ljubljana, Gosposvetska 4
(kjer je lekarna Kuralt) ♦
Ordinira e« zobozdr. in zobolehniko od 9. do 12V> ure in od 2 do 5V> ure, ob sobotah le do 3. ure pop. * Po dogovoru izven teh ur Telefon 32-96
Tekstilne stroje
(statve), rabljene a v neoporečnem stanju, kupim. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Vrednost« 9631.
Dospela je zadnja pošiljka francoskih koles znamke
„&i9lon'
Ker je le malo število istih na razpolago, vabim interesente, da si to priznano izvrstno znamko čimprej ogledajo, ako želijo imeti res lahko in vendar močno, trpežno kolo
Viktor VoTjinec
LJUBLJANA - TYRŠEVA C. 12
(dvorišče)
i • l j. i
-- ,,. n i l-i-
Dracnlili ClflA cal Vsem našim cenj. odiemalcem in inte-ricjcllll smo JC • resentom sporočamo, da smo se preselili na TYKŠEVO CESTO 35 (Dunajska c., bivše Strojne tovarne in livarne)
»IffITI ADIf JI« BOŽIČ IVAN, kotlarstvo in kleparstvo "lUlILHIflUr KUK IVAN. kljutavnifarstvo LJUBLJANA - TyrSeva cesta Stev. 35 — telefon Stev. 37-92
»KUBO« brzoparilnikl z bakrenim ali jeklenim v ogniu pocinkanim kotlom. Kotli za žranjekuho vseh sistemov in velikosti. Pralni kotli. Asbest tiltri za vino. Tovarniške naprave. Kotli za sirarne in mlekarne. Vsa popravila izvršujemo hitro in najceneje. Priporoča se
VATI ( DirA, BOŽIČ IVAN. kotlarstvo in kleparstvo »AUILttlfllft« KUK IVAN. kljulavnilarstvo LJUBLJANA, TyrSeva 35 (Dunajska c. bivše Strojne tovarne)
Telefon štev. 37-92
»SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta si. 5
Predilnica
ki bi rada z novim, strokovno izobraženim družabnikom, ki ima kapital, prenesla svoj obrat v Beograd ali Srbijo naj pošlje svoj naslov s pogoji na: Subotica, p. pred. 131.
Znani SALVAT CAJ proti iol«-nim kamenčkom ln bolečinam iolčnega mehurja se dobiva pri glavnem »nstopnlkn: Apoteka St. Ivana. Zagreb, Kaptol 17. -rrospekte o zdravljenju pošiljamo zastonj.
O. r. a br. 27870-193& Bn. 3487.
Vse vrste nillmklh stroje«
umetne mlinske kamne in domače mline
dobite pri Pivo jugoslov. mlinostavno podjetje
S. Forstnerii, Maribor, Melje
mm	p y Tf ^ w —'
javna zahvala
Podpisani se zahvaljujem cenjeni upravi Krapinskih Toplic za uspešno zdravljenje. — Bil sem bolan na kroničnem revmatizmu in čez 2 leti v postelji. Vsako zdravljenje je bilo brezuspešno. Po dveh Krapinskih kurah v termalni vodi in blatu pa dan^s hvala Bogu lahko hodim, kar poprej nisem mogel.
Zato pa me dolžnost veže, da se še posebej zahvalim gosp. ravnatelju kopališča Kraševcu, gospodu zdravniku dr. Ciglarju, uradništvu in vsemu osebju za vso prijaznost in postrežbo.
Vsakemu toplo priporočam Krapitiske Toplice, ne le iz razloga ker so najnižje pavšalne cene, temveč, kar je glavno, ker človek ozdravi
Z j_nr"raji"—j"m
^id n. Ljubljano.
r ^ ^
Kristovič Jakob,
O
Električne $16(1111111(0,(191118'
hladilne naprave, motorje in vse ostale električne naprave dobavlja
s skladišča
Jugosl. elektr. d. d. BR0WN BOVERI
LJUBLJANA, Tyrševa cesta 12	Telefon 24-42
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zad. z neom. jam. Ljubljana. HikloSileva testa 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove in stare vloge ki so
v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%
„ALPEK0"- PLOŠČE
.JERRAZZO"

KERAMIT'

,MOZAIK1 .MAIOLIKA'
izdelane pod visokim pritiskom v raznih barvah, skrajno higi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in klinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje:
..ALPESCO" r;aMjr Uubliana. Tyrševa (.48
'	1	■	=====	=a==a=Bsa3
PAZITE NA NASO TVORNISKO ZNAMKO: A. P.
ZAHVALA. Za izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti ljubljenega očeta, deda in pradeda, gospoda
Blatnik Jožeta
se najtopleje zahvaljujemo. Zlasti pa čč. duhovščini, čč. sestram
zavoda Male 6v. Terezike, posebno sestri Kocjani za požrtvovalno
nego v njegovi bolezni, gasilski četi, darovalcem cvetja in vsem,
ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. — Maša
zadušnica bo darovana v župni cerkvi v Dobrepoljah v sredo,
dne 3. julija 1940 ob pol 6 zjutraj,	......
Žalujoči.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob nenadni izgubi
našega dragega sina in brata
Ivana Tomana
delavca pri KID
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Izrekamo globoko zahvalo gg. zdravnikom bolnišnice Bratovske skladnice na Javorniku z g. dr, J. Hafnerjem na čelu, kakor tudi vsemu osebju bolnišnice za vso požrtvovalno skrb in nego; tovarišu Francu T. za toliko požrtvovalnost in pomoč, častitim gospodom duhovnikom, zastopstvu KID, g. asistentu Kuhariču in obratovodji Božiču ter zastopniku štaba utvrdživanja g. podporočniku Aračiču, Prostov. gas, četi, Fantovskemu odseku in Prosv. društvu Kamna gorica, njegovim tovarišem sodelavcem, sploh vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč kropit dragega pokojnika in ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala za globoke poslovilne besede tovarišu soimenjaku Ivanu Tomanu. Iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, najprisrčnejša zahvala še posebno njim, ki so poskrbeli tudi za njegov dušni blagor in darovali za sv, maše. Obenem izrekamo tudi prisrčno zahvalo vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje Bog bodi vsem bogat plačniki
Kamna gorica, Kranjska gora, dne 27. VI. 1940.
Užaloščena družina T o m a n.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jo2o Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodi?
Urednik: VVIgr CenČi?

Vidov dan v Ljubljani
Vsako leto praznuje Ljubljana Vidovo, žalni dan srbskega naroda in po zedinjenju tudi spominski dan vseh Jugoslovanov. Že na predvečer je za-žarel ljubljanski grad v siju reflektorjev, v ranem jutru pa so vihrale zastave že z vseh hiS. Žalne službe božje pa so bile v stolnici, v pravoslavni in protestantski cerkvi.
Najbolj slovesna je bila pontifikalna sveta masa zadušnica v stolnici. V cerkvi je bil postavljen mogočen katafalk. Ko je pristopil k oltarju knezo-j	GreSorij Rožman ob asistenci kanonikov
dr. Klinarja, Volca, dr. Zupana in dr. Žerjava, je bila vsa razsežna stolnica nabito polna. Zbrali so se naiodličneiši predstavniki oblasti in uradov ter l|ubljanskega javnega življenja. Navzoči so bili g. ban. dr. Marko Natlačen, divizijski poveljnik general Dragoslav Steianovič z generalom Jovom Ku-kavicicem, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič s podžupanom dr. Ravuiharjem, rektor univerze dr. Matija Slavič, predsednik anelacije dr. Golia, upravnik policije dr. Hacin, poveljnik orožništva polkovnik Barle, direktorji in načelniki raznih državnih uradov in ustanov, načelniki banske uprave, občinski svetniki ter tukajšnji predstavniki tujih držav. V častnem številu je bil zastopan častniški zbor, dobrovoljci, Legija koroških borcev, Zveza bojevnikov, rezervni častniki in podčastniki, Gasilska zajednica ter zastopniki raznih kulturnih društev in korporacij ter številno občinstvo.
V pravoslavni cerkvi pa se je ob 11 pričelo Žalno bogoslužje, pri katerem so bili navzoči divizijski poveljnik Dragoslav Stefanovič, podban dr. Majcen, podžupan dr. Ravnihar, številni častniki in člani pravoslavne cerkvene občine. Po vseh ljubljanskih šolah pa so bile dopoldne spominske slovesnosti, ki se jih je udeležila vsa mladina s svojimi vzgojitelji. Tako je Ljubljana počastila spomin junakov, padlih za krščanstvo vero in svobodo zlato.
Sardelna pasta »NEPTUN«
je na višku kvalitete
Proizvod največjih domačih tovarn sardin:
»NEPTUN« d. d. — Split
1 Celonočno češčenje presv. Zakramenta bo
v stolnici v noči na prvi petek julija (od 4. na 5. julij). Vsako uro od 9. zvečer do 4. zjutraj se bodo iz knjige »Večna molitev« opravljale molitve 14., 15. in Iti. ure: Vera, upanje in ljubezen. Mo-litvenik je v cerkvi na razpolago. Vhod v stolnico v nočnih urah skozi stransko zakristijo. Vabimo vse ljubljanske može in mladeniče, da se udeleže te lepe spravne pobožnosti vsaj eno nočno uro. Predvsem se želi udeležba pri popolnočnih urah.
1 Izpričevala so bila razdeljena — sodba je izrečena. Včeraj so bile ob 8 in 9 za V6e šolske zavode v Ljubljani šolske maše, s katerih je pohitela mladina v učilnice k pravemu koncu šole Le še razdelitev izpričeval je ločila mladež od počitnic in zato ni težko razumeti nestrpnega pričakovanja, da bo končan še ta kratki epilog minulega šolskega leta. Kratki so ti trenutki ob razdelitvi spričeval, toda ne za vse. Marsikdo pre živi v teh minutah vse šolsko leto, slaba vest mu nabrenka vse grehe končanega šolskega leta. Grehe, ki mu bodo najbrž popackali izpričevalo pa tudi počitnice. Marsikdo je bil tudi hudo razočaran, ni se izmazal kakor je računal, drugega so zopet pritisnili, tretjemu pa napravili krivico, joj, tako gromozansko krivico, čeprav je nihče od njegovih tovarišev, ki ga poznajo, ne prizna. So pa krivice dobro zdravilo. Z njimi se namreč da obla-žiti jezna očetova roka, ki navadno ob prihodu domov krepko uveljavlja izrek, da šiba novo mašo poje. Slovesen je trenotek selitve izpričeval za vse, tudi za razrednika in učitelje. Za vse seveda ni vesel in zato je razumljivo, da je v vseh razredih med veselje kanilo precej grenkih solz. Pravijo, da so bile letos v vseh razredih solze na dnevnem redu, bilo je torej veliko razočaranja, bilo je torej veliko razočaranih src in mnogo stoka za počitnicami, ki so zgubile svoj blesk. Nekateri vzgojitelji, ki so se hoteli izogniti tej zadnji in brezuspešni žalosti mladine, so razdelili izpričevala z izvestji tako, da je vsak učenec, ko je dobil izvestje, moral takoj zapustiti razred, ne da bi pogledal izpričevalo. Šele na hodniku se je lahko prepričal, kaj mu je naklonila usoda. Marsikoga so pred vežo tudi že pričakovali starši, tako, da je bil poslednji obračun še bližji. Kakor čujerno posebnih rekordov ni bilo, menda je bilo največ »dvojk« v tistem spričevalu,, kjer jih je bilo »samo« devet.
Ob priliki najine zlate poroke sva prejela toliko iskrenih iastitk in izrazov prisrčnosti, da nama je nemogoče se vsakemu posebej zahvali'i. Zato se tem potom najto-pleje zahvaljujeva vsem in vsakemu posebej z željo, da dobri Bog v polni meri uresniči vse kar so nama za najin družinski praznik lepega in bogatega izražala Vaša čustva.
Bog plačaj vsem/ Vekoslav in Minka Trtnik.
I Nov rekord se obeta ljubljanski bolnišnici. Včeraj pojioldne ob 5 je zadnji Mnik, ki ga je letos sprejela ljubljanska splošna bolnišnica, dobil že številko 17.951. Čc ti|H>števamo, da nas do konca prve polovice lela ločita še dva dneva, jiotem ni dvoma, da Im> bolnišnica v prvem polletju sprejela več kakor 18.000 bolnikov. To dn na leto nad 36.000 bolnikov, kar pomeni, da bo ljubljanska splošna bolnišnica letos zopet posekala svoj lastni rekord. Posebno zadnje čase je naval bolnikov^ na bolnišnico velikanski in bolnišnica sprejema i>a dun povprečno po 120 bolnikov. če bo to povprečno število ostalo še naprej, zna bolnišnica doseči letos celo 40.000 sprejetih bolnikov.
Zobozdravnik dr. Puher
ne ordinira do 18. avgusta
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne 'rianz-josei< grenčice.
1 Namesto venca na krsto blagopokojnega gospoda Karla Pollaka je darovala Vincencijevi konferenci sv. Jakoba v Ljubljani gospa Frančiška Pečan, Ljubljana, Zvonarska ul. 2, zuesek 100 din. Bog obilo povrni!
1 Lep jubilej. Danes, na Petrovo, praznuje 85 letnico svojega rojstva skrbna mamica gospa Marija \Veidhauserjeva tam v prijetni in mirni hišici delavske kolonije na Galjevici. Bila je vedno poštena, krepka in zdrava žena ter dobra mati, ki je dala svojim otrokom pošteno in krščansko vzgojo. Rojena je bila v Smledniku kot hčerka gozdarja, ki je bil zaj»oslen v graščini grofov Lanthierijev. 17 lelno dekle se je poročila z nad-gozdarjem Matijem Weidhauserjem. Živela sta prav srečno in zadovoljno. Gospa je prinesla božii blagoslov. Bilo je 7 otrok v zakonu, od teh štirje še žive. Gospa še vedno čila vse naše časopise, posebno »Slovenca« in se zanima kljub svoji sta-
dobra žena je in skrbi za svojo mater in ima
poleg 6ebe še svojo dobro sestrico Ivanka Skromno IkhIo praznovali jubilej svoje dobre mamice Marije, ki je še vedno vedrega duha in ki zna ljudem pripovedovati mnoge zanimivosti iz starih časov. K 85 letnici ji želimo še mnogo zdravja, sreče in zadovoljnosti.
I Kopalne obleke, kopalne plašče, kopalne brisače itd. nudi najceneje Goričar, sv. Petra e.
1 Zahvala. Uprava »Dečjega doma kraljice Marije« v Ljubljani so zahvaljuje goienkam III. in IV. letnika dri učiteljišča v Ljubljani za podarjeno perilo.
1 Podpornemu društva za gluhonemo mladino
sta darovala v počastitev spomina blagopokoine gospe Fani dr. Papeževe soprog g. dr. Milan Pa-|iež, okrajni san. referent v pok., znesek 300 din, g. Zdenko Paj>ež, kapelan fregate pa znesek 200 dinarjev. Blagima dobrotnikoma naših gluhonemih sirot iskrena hvala!
1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
MESEC JUIIJ - MESEC PRODAJE OSTANKOV
V najkrajšem času ielimo prodati večjo količino lepih in uporabnih ostankov svile in pralnega blaga in smo zato znižali cene, kar je bilo najniže mogoče!
Naša znana bogata izbira krasnih svilenih in pralnih tkanin za poletne obleke Vam je neobvezno na ogled. — Pestrim, res lepim vzorcem blaga smo cene ponovno zniiali.
MANUFAKTURA NIZKIH CEN IN DOBREGA BLAGA
BRATA VLAJ - V/olfova ulica 5
rosti za vse svetovne dogodke ter jih po svoje tolmači in razmotriva. Z globoko dušo visi na domačiji in skrbi, da bi bili še vsi živi sinovi in hčere srečni. Mnogo ie doživela in tudi pretrpela. Njen sin Matija, velik prijatelj lova, je posestnik v Zeleni jami, drugi sin Karel je vpokojen orožnik v Zgornji Šiški, hčerki Julka in pa Ivanka prebivata na Galjevici. Ga. Julka, omožena Topo-lavšek, uživa skromno pokojnino po svojem možu.
f 1 Popravni izpit. Učni tečaji za dijake in di-! Jakinje srednjih in meščanskih šol, ki imajo popravne izpite, se prično 2. julija. V tečaju pouču-j jejo profesorji z dolgoletno prakso. Pouk bo trikrat : na teden po dve polni uri za vsak predmet. Pri učencih, ki bodo obiskovali tečaj takoj v začetku, je uspeh zagotovljen. Vpisovanje bo 1. julija od 9. do 12. in od 14. do 17. pri gosp. Bombaču, služilelju na II. drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti.
o modernem vojnem letalstvu
Francoski lovski trisedežnik »Potez 63«, ki spada prav za prav v razred aeroplanov za več svrh, ker služi tudi kot lahki bombnik in kot daljni izvidnik.
Lovska aviaiika. Kot že v prvem delu uvodoma omenjeno, je lovska aviaiika čisti defenzivni instrument, čeprav obstaja njegova naloga prvenstveno v napadu na nasprotnikove bombne formacije. Moderno lovsko letalstvo tvorijo trije tipi lovskega letala: lovski enosed, lovski dvosed in lovski trosed (večsed). Vsa lovska letala — brez ozira na formulo tipa — morajo imeti zelo veliko horizontalno brzino, da v vsakem primeru obdrže brzinsko prednost pred katerim koli drugim tipom vojnega letala. Prav tako je važna brzina vzpenjanja, kajti v kolikor razpolaga kdo z večjo brzino vzpenjanja, v toliko ima večjo prednost pred nasprotnikom. Lovska letala morajo biti predvsem izredno gibčna in okretna, da morejo v zračni borbi manevrirati tako, kot to zahtevajo posamezni trenulki in okolnosti. Nesporno je solidna in močna oborožitev prvi predpogoj.
Lovski enosed. Večinoma so danes lovska letala še vedno enosedi. Oborožitev modernega lovca obstoja iz 2 do 4 (G) strojnic in celo 8 strojnic, kot je to primer pri znanih dveh angleških enosedih llavvkerju »Hurricane« iu Vickers-Supermarineu »Spitfirec. Vse strojnice so postavljene paralelno s smerjo letenja in so vdelane v trup, v krilo ali pa pod krila. Pilot meri (cilja) na nasprolnika vedno s celini letalom, ker je orožje fiksno (trdno) vzdelano. Strojnice, ki delujejo skozi propelerjevo rotacijo, so sinhronizirane, to se pravi, da je strel dovoljen samo takrat, kadar je pro|ielerjev krak odklonjen za 5 do 10 stopinj od strojničnega ustja.
Močna oborožitev bombnikov, ki je — kakor že omenjeno v poglavju o bombni aviatiki — postavljena tako, da ni v nobeni smeri mrtvih oglov, je lovskemu enosedu napad izredno otežkočila, kajti lovski enosed, oborožen samo z lahkimi strojnicami s probojno municijo, se bombniku ne more in ne sme približati na lako majhno oddaljenost, da bi bil zadetek točen in učinkovit. Zaradi tega so se pojavile tako imenovane »težke« strojnice (12 mm do 13 mm), ki so močnejše in učinkovitejše. Silni in nagli razvoj bombnega letala pa je nujno zahteval še" močnejše orožje na lovcu-enosedu, da bi se povečala njegova borbena udarnost. Pojavil se je letalski lop, ki ga v nekoliko primerih poznamo že v svetovni vojni. Moderni letalski topovi so kalibra od 20 mm do 23 mm in Je pripadajoče strelivo ne več probojni naboj, temveč eksplozivna granata z izredno občutljivim detonalorjein. Stroj-nični zadetek ima za posledico nasprotnikov pad ali pa vsaj njegovo onesposobljenje za nadaljno borbo samo takrat, kadar je zadet kateri koli vitalni del letala, n. pr. pilol, molor, rezervoar itd. Strojnični zadetki v trup, krila ali repne površine so na splošno brezpomembni. Nasprotno pa more biti topovski zadelek tudi v te dele usoden. Ti letalski topovi so prav tako kot strojnice, fiksno vdelani vzporedno s smerjo letenja, in sicer so postavljeni v krilo ali pa v motor. V tem zadnjem primeru teče top med obema cilindrskima blokoma in ima svoje ustje v votlem propelerjevem stožcu. Take lovce imenujemo *lovec-top*. Oboroženi so z 1 topom in 2 do 4 strojnicami ali pa z 2 topoma in 2 strojnicama.
Brzine modernih lovskih enosedov se gibljejo nekako med 480 km do okoli G50 km na uro, praktični vrhunec od 10.000 do 11.000 m in več, ter čas vzpona na 5000 m od 10 do 6 (4) minut.
Lovski dvosed in lovski trosed (večsed). Velika prednost lovca-enoseda je v tem, da sta pilot in strelec ena sama oseba. Nasprotno pa je velik nedostatek dejstvo, da je enosed brez vsake obrambne možnosti pred napadi od zadaj. Ta nedostatek je poskušala tehnika odpraviti že med svetovno vojno z ustvarjenjem lovskega dvoseda.
Pod lovskim dvosedom razumemo lovsko letalo, pri katerem je zadržano načelo pilotske oborožitve, to je fiksna oborožitev (1 do 2 strojnici) kot pri enosedu, samo da je pomnožena še s premakljivo strojnico, s katero upravlja strelec v vrteči se kupoli in ki ima nalogo kriti hrbet. Kot lovski dvosedi so bila še do pred nekoliko leti uporabljana enomotorna letala, ki so po splošni izdelavi zelo podobna enosedom. S privzemom drugega člana posadke in nove oborožitve pa se je povečala teža letala, kar je imelo za posledico odgovarjajoče povečanje letala in zaradi tega — naravno — zmanjšanje performans, tako da lovski dvosed v tej obliki ni popolnoma uspel, dokler mu niso bile dane posebne naloge: nočni lov, zaporno letenje itd. Današnji lovski dvosedi odgovarjajo vsem zahtevam, ki jih nanje stavljata strategija in taktika moderne zračne vojne.
V poslednjem času se je pojavil nov tip lovskega letala: lovski trosed (večsed), imenovan tudi rušilec (der Zerstorer, the air destroyer). Pri teni tipu lovskega letala — ki ga označujejo tudi z letalom za več svrh, ker more brez nadaljnjega služiti kot daljni izvidnik in lahki bombnik — gre za dosledno dvomotorno letalo z veliko brzino, z velikim vrhuncem vzpona in z 2 ali 3 člani posadke. Oborožilev tega tipa obstoja večinoma iz 2 topov, 2 fiksnih strojnic in 1 vrtljive strojnice. Velika razmerja so sicer zmanjšala njegovo gibčnost, toda ta nedostatek je izravnan s povečano nosilnostjo, ki dovoljuje precejšno množino streliva. Pri posadki treh mož obstoja delo tretjega v polnjenju strojnic ali pa vrši službo radiotelegrafista.
Brzine modernih lovskih večsedov se gibljejo približno med 470 km do preko 500 km nn uro in potemtakem samo malo zaostajajo za enosedi. (Prav v zadnjih mesecih sta vodili angleša in nemška strokovna literatura zanimivo polemiko, ki se je nanašala na dva znana tipa, in sicer na angleškega ali pa da iste napadajo, kadar jih pošlje nasprotnik.
Angleški lovski enosedežnik Vickers-Sunermarine »Spitfire«, ki je oborožen z osmimi strojnicami.
Ne samo Kot zdravilna voda
——————————— za mesanie
z vinom in sadnimi sokovi je Kogaška Tem pel mineralna voda odlična. Tudi lako pomešana pospešuje ugodno delovanje prebavnih organov.
1 V Ljubljanco je padel. Komaj so se začele počitnice, pu si jih je pokvaril 8-letni učenec prvega razreda ljudske šole Bolta Marjan. Včeraj dojKildne je stal na Krakovskem nasipu ob strugi Ljubljanice in nictal čez strugo papirnate aeroplančke. Ko jc zopet zamahnil in vrgel papirnate letalo, se je pri tem spod-taknil, padci ter se kotalil jio strmem bregu navzdol do obrežnega zidu, čez katerega je od-letcl v betonirano korito Ljubljanice. Pri padcu v vodo se je potolkel, vode pu je bilo toliko, du ga je nesla kar naprej proti mostu Sv. Jakoba. Fantka je zu|)iizil Žagar Aš:č LoofKild, ki je hitro stekel do zasilne !est\e ob obrežnem zidu. Splezal je v strugo in potegnil fanta iz vode.
— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Hadensko, ki deluje proti holeznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
1 Ponesrečenci iz dežele. 5 letno hčerko delavca iz Doba pri Domžalah je na Viru povozila kolesarka. Pri tem si je mala Beden Terezija zlomila desno nogo. Mizarski vajenec, 15 letni Gorjup Ivan iz Vel. Lašč se je z dletom močno usekal v levo roko. Oba se zdravita v ljubljanski bolniš-
Zobni atelje Franjo Radovan
Dentist-tehnik se nahaja sedaj v Frančiškanski ulici št. 2/1
Ti lovci so opremljeni s kolesi in se z ozirom na oborožitev in konstrukcijo razlikujejo od kopne-nih lovcev samo po posebni pripravi, ki jim omogoča gladek in siguren pristanek na tako oiue-lovskega enoseda Vickers-Supermarino »Spitfirea« in nemškega lovskega dvoseda Messerschmitta »Me-110«. Nemci pobijajo sposobnosti »najmočnejšega lovca na svetu«, kot imenujejo Angleži svojega »Spitfirea«, z dejstvom (?), da je kot lovski enosed samo za 2 milji (2) hitrejši od Messerschmitta »Me-110«, ki je kot lovski dvosed relativno težji in večji. Ta brzinski presežek 2 milj — pravijo Nemci — je pri primerjanju lahkega in relativno težkega letala tako minimalen, da praktično niti ne prihaja v poštev. (Podčrtavam, da gre pri tem izključno samo za horizontalno brzino.) — Velika prednost lovskega Iroseda (večseda) pred enosedom je njegov velik akcijski radij odnosno čas trajanja letenja, kar ga usposablja za to, da lahko vrši v ogroženem prostoru večurno zaporno letenje ali jia spremlja kot zaščita lastne bombne formacije. Vsi moderni lovski večsedi so opremljeni z radio-telefonskimi aparati, ki jim omogočajo zvezo med letali samimi in z zemljo.
Tudi v pomorskem letalstvu poznamo lovska letala, ki so večinoma enosedi, redkeje dvosedi. Oboroženo letečo silo na nosilcih letal (matičnih ladjah), tvorijo poleg bombnikov odnosno torped-nih letal, izvidnih letal in strmoglavrev vedno tudi lovci, ki imajo nalogo ščititi lastne bombnike odnosno torpedna letala pred napadi sovražnih letal
Francoski pomorski lovski enosedežnik »Loire 21«, ki je katapultni hidroplan.
jenem prostoru kot je ploščad na matičnih ladjah. V mnogih primerih — danes že skoraj povsod — nosijo vojne ladje katapultne lovske hidroplane s plovci, ki prejirečujejo nasprotniku napade in iz-vidne polete. Poznamo tudi pomorske lovske eno-sede, ki so po svoji konstrukcijski formuli leteči čolni (das Flugboot, the flying boat). Zaradi posebne konstrukcije pomorski lovci za kopnenimi zaostajajo, vendar pa v večini primerov zadošča njihova borbena sila, saj prihajajo v poštev večinoma tudi samo hidroplani s plovci odnosno leteči čolni.
To je kratek pregled lovske aviatike in njenih sestavnih delov, prihodnjič pa bomo zaključili s poglavjem o kooperativnem letalstvu.	T—y.
Litija
Divjanje strele. Pretekli četrtek so se nad našo dolino zgrnili črni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Š skrbjo smo se spraševali, kaj nam bodo prinesli Parkrat se je zabliskalo in zagrmclo, vlila se je ploha in že je zgledalo, da je dobro šele zvečer smo zvedeli, da je bilo takrat v štangarskih 1'oljunali pri Litiji zelo hudo. Strela je udarila v trgovino, katere lastnik je g. Mahkovec iz Litije, in jo precej poškodovala. Zu jialce debele luknje je zvrfala v stenah, razbila nekuj šip, se vračala iz ene sobe v drugo, čudovito razsvetila kuhinjo in od tam je švignila na prosto. Ljudje, ki so bili takrat v hiši, so preživeli precej strahu, a ostali so zdravi, človek se mora čuditi silni moči in igri strele.
Litijska gasilska četa je priredila uspeli samariianski tečaj. Javilo se je precej gos|ia in deklet, ki z zanimanjem slede predavanjem domačih gg. zdravnikov, škoda le. da so morali tečaj začasno prekiniti, ker se ie vršil v prostorih ljudske šole, kjer je sedaj nameščena začasna bolnišnica Ko preneha epidemija meningitisa^ bodo nadaljevali s predavanji.
Draginja raste iz dneva v dan tudi pri nas in zgodi se celo, da šc dobiti ni vsega, kar se rabi za vsakdanje življenje. Litija jc tako blizu Ljubljane, da so naši trgovci, mesarji in okoliški posestniki vedno dobro informirani o cenah na ljubljanskem trgu. Nočejo verjeti, da se v Litiji manj zaduži kakor v Ljubljani. Naša tovarna slnl>o dela. ker je pomanjkanje bombaža in zato delavstvo opravičeno s skrbjo gleda v bodočnost. Tudi drž. uslužbenci, ki žive pri nas, imajo te/ko stališče, saj je Ljubljana v prvem, a Litiju !e v drugem draginj-skem razredu. Oblasti bodo morale tudi tu napraviti red.
Najnovejša poročila
Italijanski tisk o dogodkih v Romuniji
Rim, 28. junija, m. V zvozi s sovjetsko noto Romuniji, v kateri se zahteva izročitev severne liukovine in Besarabije, se v Kimu že čujejo pol-uradni komentarji. I radni Rim je bi! tekom včerajšnjega dne *elo rezerviran o tem, predvsem pa glede italijanskega stališču. Italijansko časopisje se ni izpovedalo svojega stališča ler je objavilo samo poročila o tem problemu brez komentarjev.
List »Tevere. je v svojem komentarju povedal, da se je sedaj jasno pokazalo, kako malo vredno je bilo francosko jamstvo. Barthou je leta 19:14 izjavil, da so meje svete in da revizionizem ne bo nikdar uničil sedanjih mej. Pokazalo j>a se je, da je ravno revizionizem sedaj prvi uničil slalus (|U0 v Evropi in da Romunija ni mogla dobili nobene pomoči od Francije. Mnogo se razjitavlja ludi o tem, če je bila Italija obveščena o sovjetskem koraku in na kak način. Na uradnem mestu se enostavno zatrjuje, da je bila Italija diplomatskim potom obveščena o sovjetskem koraku. Iz tega se sklepa, da je Moskva po svojih diplomatskih zastopnikih obvestilu Rim in Berlin istočasno, ko je poslala svojo noto romunski vladi ali pu malo pozneje. S tem sta bili formalno zadovoljni obe sili, ki sta isto tako zainteresirani v tem delu Evrope.
Glede italijanskega stališča napram tej noli in napram sovjetski akciji glede zahteve izročitve Besarabije in severne liukovine se do sedaj še ni nič določnega zvedelo. Edino, kar se je moglo zvedeti, je lo, da je Italija pri tem zainteresirana | in da bo proučevala novo ustvarjeni položaj v Romuniji. V zvezi s tem je verjetno, da italijansko stališče nekaj časa še ne bo jasno, toda nn merodajnih mestih se poudarja, da to prouče-
vanje položaja s strani osišča v nobenem pri-meni ni smatrati kot opozirionalno stališče napram Sovjetski Rusiji. Politični krogi isto tako smatrajo, da iniciativa Sovjetske Rusije ne posega v interese Italije.
ItalijanSko-romunski odnošaji so bili v zadnjem času zelo dobri. Taki so žo od lanskega obiska romunskega .propagandnega ministra Sidorovicija. Toda kljub tom odnošajem med Italijo in Romunijo italijansko časopisje ponovno jioudarja, da njeni interesi v Podouavju segajo samo do Karpatov in ne daljo od njih. Politični krogi smatrajo, da se bo Iu linija in taka obrazložitev držala Je tudi na-prej. Glede Balkana in podonavskega področja izgleda, da bo Italija ostala pri svoji stari izjavi, s katero je odredila svoje stališče napram jugovzhodni Evropi v času, ko je smatrala za možno, da bosta tudi Francija in Anglija poudarjali svoje interese v tem delu Evrope. Italijanski merodajni krogi pravijo, da bo še -nadalje ostala osnovna politika Italije, da se ohrani mir na Balkanu in v Podouavju.
11 Mesageroc komentira v svojem dopisu iz Bukarešte položaj v Romuniji in pravi, da se različno tolmači izjava, po kateri Romunija želi ohranili še nadalje dobre sosedne odnošaje s Sovjetsko« Rusijo. Italijanski politični krogi z veliko pozornostjo zasledujejo stališče Bolgarijo. Italijansko časopisje predvsem poudarja moment, da se je Bolgarija obrnila nu Rim in Berlin. Politični krogi /. zanimanjem pričakujejo, kakšno stališče bo zavzela v sedanjem položaju Sofija. V Rimu ne verujejo, dn bi ta korak Rusije imel kake posledice za ostali del Balkana.
Besarabifa postane sovjetska repubi&ka
Moskva, 28. junija, m. V Moskvi vlada v vladnih krogih velika rezerviranost glede dogodkov v Romuniji. Časopisje samo poroča o odnosih z Romunijo. Političui krogi poudarjajo, da sta Moskva in Bukarešta že dva dni v stalni telefonski zvezi. Romunska vlada se je pogajala neposredno po svojem poslaniku Davidescu ter je zahtevala. da se problem Besarabije odloži in da se lo vprašanje reši sporazumno. Sovjetska Rusija je to zahtevo odbila, nakar je romunska vlada sprejela sovjetski predlog, po katerem se je Romunija obvezala, da v Besarabiji ne bo organizirala nobenega odpora in da ludi ne bo uprizorila nikakih demonstracij, temveč bo sovjetskim četam omogočila, da čim laže in hitreje zavzamejo zahtevana ozemlja. Ker so ceste v Besarabiji zelo slabe, je sovjetska vlada sklenila, da bo zasedbo izvršila v štirih etapah. Isto tako je sklenila, da se bo Besarabija proglasila za samostojno sovjetsko republiko v okviru zveze sovjetskih republik. V Moskvi gledajo na problem Besarabije kot nadaljevanje sovjetske akcije na Finskem in v baltiških državah. \ Litvi spremljajo dogodke v Romuniji z veliko pozornostjo in smatrajo, da je proglasitev baltiških držav kot samostojna republika v okviru SS republik samo vprašanje časa. V istih krogih poudarja, da sovjetska vlada tu stvari ni pospeševala, ker se razvijajo spontano.
Romunska politika fe bila preveč omahljiva
Berlin, 28. junija, m. »Transkontinental Press« poroča, da se v berlinskih političnih krogih poudarja, da je omahljivo politika Romunije največ doprinesla, da so se odnošaji s Sovjetsko Rusijo zaostrili. Rusija je morala zahtevati, da se v najkrajšem času rešijo vsa teritorialna vprašanja, katera je komisar za zunanjo politiko Molotov že marca meseca tega leta postavil na dnevni red. Vprašanje Besarabije je posledica angleške politike oziroma jamstva, ki ga je angleška vlada dala lansko leto Romuniji. Romunska javnost je to jamstvo pozdravila, toda Romunija je morala že tedaj biti na jasnem po tem, da je angleško jamstvo naperjeno proti Nemčiji, čeprav Romunija v nobenem primeru ni bila od Nemčije ogrožena .
Turčifa fe h'!a obveščena o zasedbi Besarabije
Carigrad, 28. jun. Dobro obveščeni turški krogi izjavljajo, da je sovjetska vlada že več dni pred tem, preden je sklenila zasesti Besarabijo, obvestila turško vlado. Sovjetska vlada je že nekaj dni
poprej poslala turški vladi prepis note, ki je bila nato poslana romunski vladi. Istočasno je sovjetska vlada opozorila turško vlado na točko II ankar-skega protokola, ki je dodan pogodbi, ki veže Sovjetijo in Turčijo. Sovjetska vlada je obenem obvestila sovjetsko vlado, da bo spoštovala vse svoje obveze, ki izvirajo zanjo iz protokola in ]>o» godbe. Zato je predsednik turške vlade Seidam tudi odložil svoj govor, ki bi ga moral imeti pred turškim parlamentom.
Sovjetske čete zasedle Černovtce in Kišinev
Bukarešta, 28. junija. AA. Štefani: Poročilo predsedništva ministrskega sveta potrjuje, da so danes sovjetske čete zasedle mesta Černovice, Kr-šinev in Cetatea Alba (Akkerman). Predsednik vlade Tatarescu je sporočil, da bo vlada podala v parlamentu obširno izjavo o položaju in o tem kar se je zgodilo pred sovjetskim ultimatom. Predsednik vlade je tudi sporočil, da bodo izdani zakonodajni in upravni ukrepi za podpiranje romunskega prebivalstva o priliki preseljevanja iz zasedenih področij.
Lavrentifev še ni izročil svojih poveriinic
Bukarešta, 28. junija, m. Novi sovjetski poslanik v Bukarešti Lavrentijev bi moral danes izročiti svoje poverilnice kralju Karolu. Zaradi dogodkov na meji pa je bila slovesnost izročitve poverilnih listin odložena za nedoločen čas.
Nemčifa se ne pogaja za mir z Anglijo
Berlin, 28. jun. m. Zastopniku agencije »Transcontinental Press« so danes izjavili v nemškem zunanjem ministrstvu, da so popolnoma neresnične govorice o tem, da bi se vodila kakršna koli mirovna pogajanja med Anglijo ter Nemčijo in Italijo. Nemška vlada se sjdoh ne ozira na take novice in to tembolj, ker jih je tudi angleška vlada zanikala.
Urad ni zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je v zvezi s tem izjavil, da so se podobne govorice širile ludi malo pred tem, preden je Francija položila orožje. V poteku vojne pa je nastopil preobrat, je izjavil zastopnik nemškega zunanjega ministrstva in svojo izjavo zaključil z besedami:" »Topovi bodo govorili!«	'V
Sslne eksplozife ob Rokavskem prelivu
London, 28. junija, t. Reuter: Iz južnovzhodnih angleških mest poročajo nocoj po 10. uri, da se slišijo strašne eksplozije iz smeri proti Calaisu. Eksplozije so tako strašne, da v angleških mestih in naseljih silen pritisk odpira vrala in okna. Tred eksplozijami so 0|iazili, kako so angleška letala letela onstran Rokavskega preliva.

m Občni zbor Napredka. V četrtek zvečer je bil v dvorani hotela Novi svet četrti redni občni zbor podružnice hrvatskega kulturnega društva Xapredak. Predsednik industrijalec Drago Paljaga ie pozdravil navzoče, nakar je podal tajniško poročilo Mario Ivančič. Iz poročila je posebno odmevalo prizadevanje za zbližanje med Hrvati in Slovenci, ki se je začelo na kulturnem polju. Društvo je izrazilo željo, da bi se to hvalevredno delo nadaljevalo. Ravno podružnice Napredka v Sloveniji so poklicane, da gojijo tesne zveze med Slovenci in Hrvati na vseh področjih. Sledilo je poročilo blagajnika podpolkovnika Bcrkiča. Dohodkov je imela mariborska podružnica 8545 din, izdatkov pa 8510 din. in sicer večinoma za razne nodpore. Sledile so volitve. Predsednik je zop.M industrijalec Drago Paljaga, podpredsednik podpolkovnik v p. Ivan Krpan, tajnik zas. uradnik Mario Ivančič, blagajnik dr. Marjan Ciganič.
Trgovina ,,ZVEZDA" Maribor, Ulica IO. oktobra S
se priporoča
m Avtobus iz Betnave v Maribor. Danes zvečer po slavnoslih vozi iz Belnave v Maribor avtobus, na kar se udeleženci opozarjajo.
m Prosvetna zveza v Mariboru sporoča, dn bo s 1. julijem uvedla v svoii pisarni poletno nedelj-no uradovanje od 7 do 12.
m Drevi ob 8 vprizori fantovski odsek v Studencih v samostanski dvorani dramo »V temotk.
m Na zavodu šolskih sester v Mariboru je vpisovanje na vadnici dne 1. juli ja od 8 do 12 in popoldne od pol 15 do 17. Učenke naj predlože zadnje šolsko izpričevalo, novinci za vpis v I. razred pa rojstni in krstni list, izkaz o cepljenju in do-movnico.
flBPisatBsnBBRanaBaaBBBffaBBaaaaaBB
LOTERIJA L K B V CELJU
21. julija bo dan prijetnih presenečenj. IIIIIIDHHSUMinnmBIIINNI
m Prvenstvo slovenske plavalne zveze v Maribor«. Mariborskemu plavalnemu klubu je poverjena izvedba plavalnih tekem za prvenstvo Slovenske plavalne zveze, ki se bo vršilo dne 10. in 11. avgusta na Mariborskem otoku. Vsi plavalni klubi se že marljivo pripravljajo na to pomembno prireditev, ki naj pokaže, kaj pomeni in premore Slovenija v plavalnem športu. Mariborski plavalni klub bo prireditev gotovo dostojno izvedel.
20 glavnih in nad 200 drugih dragocenih dobitkov: avto »Opel«, motor, šivalni stroj, spalnica, kuhinjska oprema, vet koles itd. itd.
Celjske novice
c Nacionalni amaterski Šahovski turnir, na katerem se bodo zbrali amaterji iz vse Jugoslavije, bo v Celju, 11. avgusta. Trajal bo okrog 20 dni. Vodstvo in organizacijo bo prevzel Celjski šahovski klub.
c Kmetijska iola v Št. Jurju pri Celju bo letos začela novo šolsko leto dne 16 septembra. Prošnje za sprejem v šolo je najkasneje vložiti do 15. julija. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo banovinske šole v Št. Jurju pri Celju.
Dr. Bregant Marjan
specijalist kirurg ordinira Gosposka ulica 7/1, Celje
c Dijaški konvikt sv. Cirila in Metoda v Celju
sprejema pod ugodnimi pogoji na stanovanje in hrano učence prvega in drugega razreda državne gimnazije ter celjske meščanske šole. Konvikt s svojim krasnim vrtom in igriščem ob smrekovem gozdu ima prekrasno lego, ki s svojim bujno zelenim ozadjem v-budi in ohrani vsakomur, ki se je tu mudil le nekaj časa, vtis in občutek letovišča, vabljivega zatišja in nepozabnega čara. Zavod ima zračne, svetle in sončne učilnice in spalnice; odmaknjen je od prahu ter daleč proč od tovarn in industrije. Prostora je v njem za okrog 50 dijakov. Hrana je izdatna in dobra Diiaki so v konviktu pod nadzorstvom, imajo svoj dnevni red in dobivajo skupne brezplačne instrukcije. Konvikt je oddaljen od gimnazije četrt ure, pet minut od Glasbene Matice, kjer se lahko gojenci na željo staršev vpišejo ter strokovno izobrazijo v glasbi. Starši, ki nameravate dati svoje sinove v celjske državne šole in v ta zavod, se oglasite glede pojasnil m sprejema čim prej v kapucinskem dijaškem konviktu ali pa v kapucinskem samostanu v Celju!
c Vojaška godba 39. p. p. bo priredila na praznik sv. Petra in Pavla od 11 do 11 dopoldne koncert na balkonu mestnega poglavarstva.
c Mestna knjižnica bo zaprta od 1. do 23. julija. Prvo poslovanje bo v torek, 23. julija,
c Tekme obveznikov telesne vzgoje v Celju. Kot smo v začetku aprila poročali, se je začel izvajati v Celju zakon o obvezni telesni vzgoji. V četrtek ob pol 7 zvečer sd bile na Glaziji ob zaključku tečaja tekme, pri katerih so fantje poka-
IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIlBHmilll
Srečka LKB samo 5 din. — Dobite jih v vseh celjskih trafikah, v podružn. »Slovenca« in »Jutra«, v društveni pisarni LKB, Dečkov trg 6.
»■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBBBBaaaBBHB
zali, kaj so v tem kratkem času pridobili. S svojo prisotnostjo so počastili tekme župan g. dr. Voršič Alojzij, zastopnik vojaške oblasti podpolkovnik g Stefanovič in šef OTV g. prof. Bitenc Mirko. Na igrišču je pričakovala obveznike voja=ka godba 39. p. p. pod vodstvom g podporoč Fabjanoviča. Obvezniki so strumno prikorakali na igriče in takoj nato se je pričelo tekmovanje. Prva tekmovalna disciplina je bila štafetni tek z medicinko. Obvezniki so pokazali dovolj spretnosti in gibčnosti. Druga točka tekmovanja je bilo metanje ročnih granat. Fantje so pokazali odlično znanje v primeri s časom, ki so ga imeli za vajo. Pohvaliti je treba najboljšega obveznika Grbavca, ki je vrgel granato 43 m daleč. Tretja in zadnja točka tekmovanja je bil patrolni tek na 1200 m. Vsi obvezniki so pokazali veliko sposobnost, odločnost I in borbenost. Na koncu so bili zmagovalci nagrajeni.
c Predstojništvo mestne policije v Celju opozarja občinstvo na razglas — seznam najdenih predmetov, ki je nabit na uradni deski v hodniku na mestnem poglavarstvu.
Tombolo priredijo gasilci Trbovlje-trg to nedeljo popoldne ob dveh na svojem gasilskem vrtu. Lepi dobitki so razvideni iz letakov.
Ptuj
Dijaški dom v Ptuju sprejema tudi za prihodnje šolsko leto 1940-41 v oskrbo dijake, ki bodo obiskovali ptujsko realno gimnazijo ali meščansko šolo. Starši, ki ne veste, komu bi poverili z novim šolskim letom svoje sinove, ki jih pošiljate v mestne šole, zahtevajte brezplačno prospekt Dijaškega doma v Ptuju, ki ga vodijo oo. minoriti. Tu se sprejemajo za zmerno ceno v popolno oskrbo dijaki, brez ozira na poklic, kateremu se žele gojenci posvetiti. Vzgoja sloni na versko-moralni podlagi. Vsa potrebna navodila dobite pri Vodstvu ali poslanem prospektu. Prošnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 10. avgusta na Vodstvo Dijaškega doma v Ptuju.
Nova pošta, telegraf in telefon Polenšak. Dne 1. julija 1940 se olvori nova državna razredna pošta, telegraf in telefon Polenšak. Okoliš nove pošte tvorijo kraji: Osluševci, Kogel in Zasadi, Bre-zovci, Lasigovci, Polenci, Prerad. Slomi z zaselkom Strmec, ki se izločijo iz okoliša pošte Moškanjci in Hlaponci, ki se izločijo iz okoliša pošte Juršinci. Nova pošta bo vsak dan v zvezi s pošlo Moškanjci.
Krajevni dostavni okoliš tvorijo hišne številke 34 —49 in 53 kraja Polenšak ter hišne številke 35 do 39 in 41 do 43 kraja Polenci. V širšem dostavnem okolišu bo dostavljal selski pismonoša po krajih: Hlaponci, Kainenšak, Gotušak, Zasadi, Bratislave! (1. okraj) ob ponedeljkih, sredah in petkih, Polenci, Lasigovci, Prerad, Brezovci, Strmec, Slomi (II. okraj) pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Z otvoritvijo nove pošte so se izpolnile dolgoletne želje tukajšnjega prebivalstva, ki ima istočasno tako na razpolago tudi brzojavno in telefonsko zvezo.
Jesenice
Vincencijeva konferenca prireja danes cvetlični dan v korist domačim revežem. Naša dolžnost je, da podpiramo človekoljubno akcijo, ki ima namen lajšati bedo in pomanjkanje najbolj potrebnih v naši sredi. Naj nihče ne odkleni cvctja — pač pa daruje iz ljubezni do bližnjega.
Danes se predvaja barvani velefilm oh 3 in ob pol 9 »Za vas Madame«, jutri ob 3 »Moja mala ženica«, ob pol 9 zvečer »Za vas Madame«. Odlični dodatek.
Hrušica pri Ljubljani
Fantovski odsek in dekliški krožek v Hrušici
imata dne 7. julija na društvenem vrtu v Hrušici celodnevno prireditev in blagoslovitev prapora po sledečem sporedu: Od pol 9 do 9 dopoldne zbiranje na društvenem vrtu, ob 9 sprejem kuma in kumice pred gostilno Korbar, nato odhod na društven vrtksv. maši, med sv. mašo ljudsko petje, po yf1Ii'<i*r?Hagoslovitev prapora. Nalo pozdravi in Jf^tek' nil^oJtor. Ob 3 popoldne istotam telo-vijratu' nj«top, povtelovadbi prosta zabava.
Iz Julijske Krajine
Tri nove maše
Nova maša je pri nas na Pivki redkost. Letos smo pa doživeli izredno srečo, da smo v začetku junija praznovali kar dve novi sv. maši. Umevno, da smo se obeh slavnostnih nedelj močno veselili in smo si tudi prizadeli, da smo ju kar moč slovesno obhajali.
V	nedeljo, 2. junija, v št. Petru na Pivki
Prvo novo sv. mašo je daroval g. Rudolf Žafran iz Hrastja v nedeljo, 2. junija, v farni cerkvi v Št. Petru na Krasu. Vsa obširna duhovnija je bila v radostnem razpoloženju, z vseh strani Pivke pa so privrele še trume vernikov, da so dvignile Domen in slovesnost večnega dneva. Novomašnikov kmečki dom v Hrastju so požrtvovalne roke okusno okrasile, v cvetje in zelenje se je odela tudi župna cerkev in njena bližnja okolica. Svojo prvo sveto da ritev je pel g. novomašnik, obdan od številnih sobratov in bogoslovcev, na čelu jim domači župnik g. Kramarič. Pridigal je g. Janez Kalan, župnik v Knežaku, Govoril je, kakor zna pač on: močno, živahno, iskreno, iz srca k srcu in ganil nabito polno cerkev. Prepeval je domači pevski zbor, ki se je z vnemo izvežbal in dosegel popoln uspeh.
Ko se je novomašnik po sv. opravilu vračal na svoj dom, kamor je bil povabil svoje duhovne sobrate in številne svate, so ga pred njegovo domačijo pričakovali fantje in dekleta, ki so ga/ prisrčno pozdravili in mu izročili lep dar, za katerega se je toplo zahvalil. Čestitkam in voščilom mladine se pridružujemo tudi mi, ko zaključujemo to kratko poročilo, in prosimo: Vsemogočni, lij milostno svoj božji blagoslov na vsa pota svojega novega ma-ziljenca!
V	nedeljo, 9. junija, v Trnju pri Št. Petru na
na Pivki.
V	nedeljo, dne 9. junija, smo preživeli v Trnju lep in spodbuden dan. Vsi, ki smo ga bili deležni — in bilo nas je na stotine in stotine izpod Nanosa do Knežaka —, ga bomo ohranili v nepozabnem spominu.
Dan svoje prve sv. maše, svoj najlepši dan v življenju, je praznoval domačin g. Avguštin 2ele. Ce pomislimo, da je bila to prva nova maša v Trnju, potem si lahko predstavljamo ponos, ki je navdajal Trnovljane, in se ne bomo čudili, če še niso plašili ne dela ne žrtev, da je vsa vas kar tonila v okrasju. Nadvse lepo je bila ovenčana nova cerkev, dva visoka, vitka mlaja in pet mogočnih slavolokov so pa glasno pričali, kako ljubečo vdanost gojijo vaščani do svojega dragega rojaka. Slovesno razpoloženje velikega praznika je še povečalo prekrasno vreme. Ce si izpred cerkve užival pogled na Pivko, se ti je srce v veselju ra-dovalo. Aled vsem tem sijajem in med prelivanjem sončnih barv se je od rojstnega doma skozi vas proti cerkvi pomikal pester sprevod številnih svatov in duhovnikov z novomašnikom. Sredi vasi pred sv. znamenjem je novomašnika v imenu fantov in deklet pozdravila s preprostimi pa iskrenimi besedami gdč. Tončka Avcin. Vojaki, ki so na vajah taborili ob cerkvi, so sami od sebe napravili sprevodu špalir, za kar se je novomašnik jiovelj-niku toplo zahvalil. Med prepevanjem znane in veličastne pesmi »Novomašnik«, bod' pozdravljen!« je skozi do zadnjega količka napolnjeno cerkev sprevod dospel do oltarja. Nalo ;e je pričelo sveto opravilo, ki ga je novomašnik pel s krepko done-čim glasom. Pridigal je g. župnik Požar iz Štivana pri Postojni. Toplo in prepričevalno je očrtal trpljenje in žrtve, ki čakajo maziljenca Gospodovega. Pevski zbor se je skrbno potrudil in lepo, ubrano rešil svojo težko nalogo.
Svalovska gostija v novomašnikovem rojstnem domu je potekla v vedrem veselju. Izrečena je bila marsikaka spodbudna beseda, za živahnost in dobro voljo pa so poskrbeli gg. bogoslovci.
Nedelja, 9. junija, v Trnju je bila pravi pivški praznik. Združila je številne množice iz vseh predelov Pivke. To se je zlasti videlo pri darovanju, ki ga ni bilo mogoče zaključiti. Ko so se ljudje vsi srečni in zadovoljni vračali na svoje domove, si slišal samo kratke besede: »Kako je bilo v Trnju lepo!«
V	nedeljo, 23. junija v Vrtojbi
V	cerkvi Srca Jezusovega v Vrtojbi je daroval prvo sv. mašo g. Kazimir Humar, tukajšnji domačin, sin trdne krščanske hiše. To je bila v zadnjem desetletju tretja nova maša v Vrtojbi. Slovesnost je bila kljub hudemu nalivu nadvse lepa in ganljiva. Cerkveni govor je imel vrtojbenski rojak g. Izidor Zavadlav, župnik v Gorenjem polju ob Soči. — Čestitamo vrlim, gostoljubnim staršem in g. novomašniku. ki se jeseni povrne na vseučilišče v Rim, ter želimo vsem trem še veliko zadoščenja na življenjski poti.
♦
Duhovniška vest iz tržaške škofije. Novomašnik g. Rudolf Žafran iz Št. Petra na Pivki je imenovan za župnega upravitelja duhovnije Sveti Ivanac pri Zminju, Kara leži na skrajni južnovzhodni meji tržaškokoperske škofije globoko v Istri v bližini labinjskili rudnikov.
Zenn sledi možu. V Ložah na Vipavskem je za binkošlne praznike ležal na mrtvaškem odru lii-mošnji spoštovani posestnik, 68 letni J. Rener, bivši župan. Cez mesec dni je prva za njim v duhovniji umrla njegova zvesta žena Terezija. Pokojna sla bila ugledna in priljubljena vaščana. Svojo številno družino — 6 sinov in 4 hčere — sla lepo vzgojila. Na zadnji poti ju je spremljala velika množica in domači pevci so jima zapeli več pretresljivih na-
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBiSBBE!!3!IBB
Zavedni Slovenci! Pokažite svojo narodno zavest in kupujte ter razpečavajte srečke ter tako podprite
organizacijo, ki to v polni meri zasluži!
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIBIliBBB
grobnic v slovo. Naj jima sveli večna luč, globoko žalujočo družino naj pa tolaži dobri Bog!
Polovična voznina po železnici v Gorico. Od 1. do 31. avgusta bodo imeli vsi, ki obiščejo Gorico, polovično znižano voznino po železnici. V avgustu praznuje Gorica obletnico priključitve k Italiji. — Prometno ministrstvo je zalo dovolilo polovično vozniuo vsem, ki v tem mesecu obiščejo Gorico.
Škofja Loka
Vidov, dan je naše meslo lepo proslavilo Službe božje v župni cerkv: se je udeležilo izredno mnogo občinstva, pa tudi vsa šolska mladina Navzoč je bil tudi komandant mesta g polkovnik Ko-stič z večjim številom častniko« in vojakov. Pa tudi vse druge oblasti in društva so se po zastopnikih udeležila cerkvenih obredov ki jih je opravil mestni župnik g. svetnik Podbevšek ob asistenci.
Člani in članice tukajšnje ZZD prirede danes popoldne izlet v Crngrob,
Kino Društveni dom bo predvajal drevi in jutri zvečer obakrat ob po! 9 najmonumenlaliejši film ameriške produkcije »Antonio Adverso« (Car-iev pustolovec).