Odprli prenovljene prostore Zdravstveni dom Vrhnika V prvi polovici septembra so tudi uradno predali svojemu namenu nove prostore Zdravstvene­ga doma Vrhnika. Spomnimo, da so prizidek k domu gradili leta 2017, dokoncan naj bi bil leto pozneje, a se je nato projekt zaradi stecaja grad-binca zavlekel. Projekt je dvignil kar nekaj prahu tudi v svetniških vrstah, saj je bil podan zahete­vek za njegovo revizijo. Kakorkoli, objekt zaradi epidemije ni doživel reza slavnostnega traku, zato pa je bil toliko vecji razlog letošnjo jesen, ko Horjul Položili temeljni kamen Prizidek vrtca Prostorska stiska vrtca v Horjulu bo rešena prej kot v enem letu. Po županovih besedah še pred pole-tjem 2022. Predvidena vrednost prizidka vrtcu je 1,9 milijona evrov, rok izvedbe je uradno do konca avgusta prihodnje leto, toda župan verjame, da bo zgrajen že pozno spomladi. Po casovnem nacrtu naj bi oktobra izvajalci že zaceli postavljati zgornji del prizidka, ki bo zgrajen po najsodobnej­ših energetskih in okoljevarstvenih standardih. --> 33 Dobrova - Polhov Gradec Kmalu brezplacen dostop WIFI Na sedmih javnih mestih Evropska unija želi državljanom po vsej Evropi omogociti brezžicni dostop do in-terneta na javnih mestih. Projekt bo v krat­kem zaživel tudi v Obcini Dobrova - Polhov Gradec. Na katerih lokacijah bo na voljo, si lahko preberete na dobro­vsko-polhograjskih straneh. --> Borovnica Janša v Borovnici Dogodek v Podstrmecu eden najpomembnejših za osamosvojitev V vojašnici v Podstrmecu so se v zacetku septembra spomnili 30. obletnice dogodka osamosvojitvene vojne, ki je bil po mnenju mnogih eden najpomembnejših vojnih manevrov v zgodovini Slovenije. Poimenovali so ga tudi »logisticna akcija stoletja«. --> je bila v zdravstvenem domu koncana še prenova otroškega oddelka. Na fotografiji sta župan Dani­el Cukjati in direktor ZDV Roman Strgar. --> Log - Dragomer Priklopi na cistilno napravo Prvi že v letu 2022 Obcinska uprava Obcine Log - Dragomer se že pripravlja na priklapljanje objektov na centralno cistilno napravo. Še pred priklopom bo treba zgraditi hišni prikljucek in placati komunalni prispevek. Že veste, koliko bo to stalo? Informa­tiven izracun komunalnega prispev­ka najdete na obcinski spletni strani. --> Dobro seme Za nami je še ena številka, do usodne petstote nas locijo samo še štirje izidi. Januarja bomo namrec izdali že 500. številko Našega casopisa, ki je luc sveta ugledal pred 48 leti. Kdo bi si tedaj mislil, da bo to glasilo, tedaj še glasilo SZDL Obcine Vrhnika, po petih desetletjih še vedno izhajalo. Ocitno je bilo posejano seme dobro, mladika zdrava, sedaj pa se drevo lepo razrašca in rodi obilne sadove. Le-teh ne bi bilo brez dopisnic in dopisnikov ter vseh obcanov petih obcin, ki skrbijo za kronologijo domacega kraja, pa tudi tistih »nevidnih« sodelavcev, ki v ozadju skrbijo za tehnološki proces nastajanja casopisa. S skupnimi mocmi tako vsak mesec nastane sveženj novic, vcasih bolj, drugic manj obsežnih, po katerih željno seže vecina obcanov. Namrec, ce dostava casopisa na terenu zamuja za kakšen dan, se hitro oglasijo telefoni ... To je posredno velika potrditev skupnemu delu in vloženemu naporu v pripravo vsakokratne številke. Pred nami so jesenski meseci, za katere upam, da bodo v vrtincu te zahrbtne bolezni minili cim bolj mirno in zdravo. Naslednjic bomo izšli že 25. oktobra, zato bomo z zbiranjem gradiva zakljucili že v ponedeljek, 11.oktobra. Prijetno branje in ostanite zdravi. Gašper Tominc, urednik Našega casopisa Cankarjeva misel Resnicna in mocna ljubezen nikoli ni mladostna: ne prosi, ne vzdihuje in ne joka. Ivan Cankar, Volja in moc - Melita Podjetniki pozor – brezplacna podjetniška izobraževanja »zaledje podjetnikom« so se že zacela V septembru se je zacel edinstven podjetniški program, ki je namenjen predvsem malim podjetnikom in podjetnicam ter nosilcem dejavnosti, ki tako lahko izkoristite priložnost za pridobitev aktualnega podjetniškega znanja in dvignete svoj posel stopnicko višje. Program je za podjetnike brezplacen, saj naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prek LAS Barje z zaledjem. V prvem podjetniškem zajtrku smo prisluhnili uspešnim podjetnicam: direktorici pražarne Escobar ge. Katji Turk, iz Dežele zelišc zelišcarici ge. Margiti Vehar in podjetnici mentorici ge. Urški Jež iz podjetja Transformation Lighthouse. Udeležence je v uvodu nagovoril župan Obcine Dobrova - Polhov Gradec g. Franc Setnikar. Oktobrski podjetniški zajtrki bodo potekali na spletni platformi ZOOM od 9.00 do 11.00:  torek, 5. oktober 2021 – Priložnosti trajnostnega podjetništva in nove tehnologije • cetrtek, 14. oktober 2021 – Kako delati dober marketing? • cetrtek, 21. oktober 2021 – Kako prodajati spremenjenemu kupcu? Obvezna prijava na dogodke: https://tinyurl.com/PrijavnicaZajtrki Projekt je prvenstveno namenjen prebivalcem obcin: Brezovica, Borovnica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Vrhnika, vabljeni pa prav vsi, ki si želite ustvariti podjetniško konkurencno prednost oziroma se želite podati na podjetniško pot. Vec o projektu in prijava na brezplacni podjetniški zajtrk: https://www.cene-stupar.si/sl/projekti/zaledje-podjetnikom ali na sanda.jerman@cene-stupar.si. Zbiralna akcija papirja Kje? Dvorišce za gasilskim domom Ligojna. Kdaj? Od petka, 8. 10., do ponedeljka, 11. 10. 2021. Organizator: PGD Ligojna. Hvala vsem, ki boste star papir pripeljali in tako podprli delovanje gasilskega društva. Z gasilskim pozdravom: NA POMOC! Javno zbiranje ponudb za oddajo tržnega stanovanja v najem Obcina Borovnica bo v mesecu oktobru 2021 objavila javni zbiranje ponudb za oddajo tržnega stanovanja na Mejacevi ulici 11, Borovnica. Javni razpis bo objavljen na spletni strani Obcine Borovnica. Prve novice Kolesarska povezava med Vrhniko in Vrzdencem V Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so poleti odobrili evropska sredstva za skoraj 230 kilometrov novozgrajenih kolesarskih povezav širom Slovenije. Na seznamu 29 izbranih projektov je tudi vrhniška obcina. Nove kolesarske povezave bodo omogocale dnevno mobilnost do lokalnih središc ter povezanost s sosednjimi obcinami. Župan Daniel Cukjati je izrazil zadovoljstvo nad izbranim projektom, saj je bilo vanj doslej vloženega veliko truda in denarja. Projekt predvideva gradnjo kolesarske povezave z Vrhnike do Horjula oziroma do Vrzdenca. --> Po »everestingu« osvojil še Mont Blanc Rok Leben iz Horjula se v gorah pocuti zelo domace. Medtem ko vecina od nas zimo doživlja kot cas, ko je prijetneje doma na kavcu pod toplo odejo, boste Roka našli nekje v hribih v snegu in ledu, skratka v zelo ekstremnih razmerah. Po lanskem Everestingu na Triglav, ko je prehodil toliko višinske razlike v 24 urah, kot je visoka najvišja gora na svetu, se je lotil novega izziva. Ne ni (še) šel na Everest, ampak na najvišjo goro v Alpah. --> Nova trim steza v Lukovici Obcina Log - Dragomer bo s pomocjo državnih sredstev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na Lukovici uredila urbani prostor, ki bo obcanom ponujal nove možnosti rekreacije in druženja na prostem. Projekt naj bi bil koncan najpozneje do novembra. V okviru projekta, ki je ocenjen na dobrih 49 tisoc evrov, od tega jih bo 23 tisoc namenil sofinancer, bodo pri visoki coni na Lukovici zgradili popolnoma novo trim stezo. --> Žaba se seli Na Debelem hribu v Obcini Log - Dragomer ni vec znamenite skulpture žabe. Na željo lastnika zemljišca jo je društvo Rega moralo preseliti. Njena nova lokacija je približno 550 m metrov oddaljen hrib od dosedanje žabe, in sicer v smeri proti Ferjanki. Vsi tisti, ki prihajate iz tiste smeri, ste verjetno že opazili, da so tam klopi, nabiralnik z vpisno knjigo in žigom ter žabina pesem.  Prostor še ni dokoncno urejen, uredili ga bodo v najkrajšem mogocem casu. Kaj pa žaba? Revico so leta in prijateljevanje z otroki kar zelo zdelala in je potrebna resne obnove. --> Skoraj 800 metrov novega asfalta Avgusta so bila v Crnem Vrhu nad Polhovim Gradcem v celoti dokoncana dela na cestnem odseku Crni Vrh–Plestenjak. V sklopu projekta je bilo asfaltiranih 780 metrov ceste in krajši pripadajoci cestni odcep, na vecjem delu novo urejene ceste pa je bila postavljena odbojna ograja, ki bo skrbela za dodatno varnost. Izvajalec projekta, za katerega si je prizadevala tudi Krajevna skupnost Crni Vrh, je bilo podjetje Gradnje Žveplan, d. o. o. --> Širitev najožjega grla na Zalarjevi cesti V sklopu postopne prenove Zalarjeve ceste se je Obcina Borovnica letos lotila njenega najožjega dela. Pri stanovanjski stavbi na Zalarjevi cesti 31 je bilo cestišce tako ozko, da je bil promet socasno mogoc le v eno smer. Sredi letošnjega septembra so stavbo koncno porušili, kar bo omogocilo ustrezno širitev ceste, tako da bo sedaj lahko vsaj promet z osebnimi vozili potekal socasno v obe smeri. --> 70 let upokojenskega društva V veliki dvorani Cankarjevega doma je Društvo upokojencev Vrhnika, ki je najvecje vrhniško društvo, obeležilo visoki jubilej svojega obstoja – sedemdesetletnico. Ob jubileju jim je cestital predsednik Zveze društev upokojencev Vrhnika Janez Sušnik, nagovoril pa jih je tudi župan Daniel Cukjati. --> Prostorska stiska je klicala po prenovi Obcinski prostorski Prerezali slavnostni trak nacrti so osnova razvoja kraja prenovljenega zdravstvenega doma Na zadnji seji Obcinskega Vrhnika, 9. september – sveta Obcine Vrhnika, ki Župan Daniel Cukjati in je bila 23. 9., smo sprejeli direktor zdravstvenga nekaj pomembnih doma Roman Strgar sta obcinskih podrobnih prerezala slavnostni prostorskih nacrtov. trak in tako tudi Podrobni prostorski uradno predala v nacrti oziroma nacrti uporabo nove prostore ureditve nekega obmocja zdravstvenega doma, so osnova razvoja naše ki so stali približno obcine in tudi nuja za 3,7 milijona evrov. pridobitev potrebnih gradbenih dovoljenj. Novi prizidek k zdravstvene-mu domu je dokoncan že vec Po dveh letih intenzivnega teh nacrtov. Hitrost izved­mesecev, nekateri bralci ste ga dela je sodelavcem na oddel-be projektov je odvisna tudi tudi že obiskali. ku za prostor uspelo do konca od pridobivanja državnih in Zadnja pridobitev pa je pre­ pripeljati nekatere zahtevne evropskih sredstev. Ce se bo novljen otroški oddelek v pri­ prostorske akte. Po 15-ih letih politika vlade nadaljevala v tlicju, kjer so iz dveh ambulant mrtvega teka bo tako Vrhnika zacrtani smeri, ko prisluhne naredili tri ter preuredili cakal­ koncno pridobila nekaj hek-obcinam in financno poma-nice. tarjev zemljišc, ki bodo služila ga z razpisanimi sredstvi ali Zaradi epidemioloških raz­ razvoju gospodarstva. Vseka-pa z neposrednimi državni-mer je uradno odprtje prizidka kor to ne bo zadostovalo vsem mi investicijami v naši obcini, pocakalo na dokoncanje del potrebam in povpraševanjem, bo veliko projektov uresni­prenove otroških ambulant. vendar je korak naprej. Drugi cenih. Samo v zadnjem letu v vrsti sprejema prostorskega in pol smo uspeli na razpisih nacrta je bil nacrt za obmocje pridobiti slabih 300.000,00€ Gradnja je bila neizbežna Svete Trojice. Gre za nekoliko za OŠ Ivana Cankarja, slabih Kot je povedal direktor Zdra­poseben nacrt, ki ne vsebuje 90.000,00 € za kolopark. Dr-vstvenega doma Vrhnika Ro­stavbnih zemljišc, temvec do-žava (DRSI in DARS) z Ob-man Strgar, je bila odlocitev loca celostno ureditev zelene-cino Vrhnika ravnokar gradi za prenovo oziroma adaptaci­ga obmocja Vrhnike. Trojica vecmilijonsko investicijo, tako jo zdravstvenga doma nujna. bo tako ostala zelena, urejena imenovano južno obvoznico. Osnova stavbe je bila namrec oaza nad Vrhniko. Sprejem Vecino sredstev bosta pri-zgrajena v 60. letih minulega tretjega prostorskega akta spevala DRSI in DARS. Pred stoletja. »Leta 2010 je bilo tu bo Vrhniki omogocal razvoj nedavnim smo prejeli sklep 40 ljudi, danes jih je 94. To je športnega, lahko recemo tudi Službe vlade za razvoj in približno 2,3-krat vec, ti pa so mestnega parka Vrhnika. Gre evropsko kohezijsko politiko ustvarili 3,5-krat vec prihod­za obmocje v samem centru za sofinanciranje kolesarskih kov kot leta 2010. Za temi evri ter temu primerno tudi preure­mesta, ki že sedaj živi in so poti v višini 1.600.000,00 €. V se skriva kolicina opravljenih dili cakalnice, ki jih odlikujejo ga obcani sprejeli za svoje poletnih mesecih smo z Ob-zdravstvenih storitev, kar je za poslikave pravljicnih junakov. dvorišce. Nacrt bo omogocal cino Horjul in Ministrstvom zaposlene in naše obcane naj- Kot je dejal Strgar, je vse skupaj gradnjo objektov (od garde-za infrastrukturo podpisali bolj pomembno.« stalo 3,7 milijona evrov; dobre rob, dvorane, bazena do loka-»sofinancerski« sporazum Prostorska stiska je torej kar tri milijone je prispevala obci-la in zelenih površin), ki bodo za rekonstrukcijo državne klicala po dodatnih prostorih. na, preostalo (za opremo in za služila nam obcanom vseh ceste Vrhnika–Horjul. Dr-Zato so se konec leta 2015 aktiv­ preureditev otroških ambu­starostnih skupin, da bomo žava oziroma DRSI bi za ta no lotili iskanja novih prostorov. lant) pa zdravstveni dom. »Pri­lahko kakovostno preživljali projekt v naslednjih letih pri-Projekt je predvideval prizidek zidek je prinesel 1144 m2 novih svoj prosti cas. Kot zadnjega maknila slabih 7.000.000,00€. in delno prenovo obstojecih površin, okoli 500 m2 pa smo pa smo sprejeli sklep o potr-Na koncu, ko so vsi akti pri-prostorov. »Kar se tice preuredi­ prenovili še obstojecih prosto­ditvi lokacijske preveritve za pravljeni in sredstva na vidiku, tve obstojecih prostorov, to niso rov,« je pojasnil Strgar, ki se je del enote urejanja prostora. morajo o vsem odlocati obcin-bilo samo lepotni popravki, am-na koncu zahvalil zaposlenim v Gre za obmocje v nekdanji ski svetniki. Ceprav je sestava pak je šlo za korenite spremem­zdravstvenemu domu in pa pa-vojašnici na Stari Vrhniki. Na svetniških skupin izredno be. Preudili smo štiri ambulan­cientom, da so z razumevanjem tamkajšnjem obmocju Dom pestra (trenutni svet sestavlja te, tako rekoc nove prostore je spremljali gradnjo. upokojencev Vrhnika že gra-najvec razlicnih skupin doslej), dobila NMP, preuredili smo di dnevni center, v nacrtu so, z nekaj izjemami, izredno pulmologijo in dva hodnika v Župan: »Hvala vsem« pa je tudi gradnja oddelka složni. Vecini je, ne glede na pritlicju. O gradnji prizidka k zdra­za bivanje oseb z demenco. politicno usmeritev, »mar« za Zelo pomembna pridobitev vstvenemu domu so kar nekaj-Prvi zahtevni koraki so na-Vrhniko in njene obcane. je bila vpeljava tehnicnega pre­krat govorili na obcinskih sejah, rejeni. Naslednji korak je, s Župan Daniel Cukjati zracevanja prostorov, kar se je dokler tema ni dosegla vrelišca, covidom ali brez, uresnicitev izkazalo za zelo dobrodošlo v ko je izbrani gradbinec šel v casu epidemije.« Novi prostori stecaj. prizidka so v drugem nadstro- Za namacek so bile tedaj še pju prinesli veliko sejno sobo obcinske volitve. »Ceprav je in dve pisarni. »V prvem nad­ bila investicija težka, nekaterim stropju prizidka pa smo dobili nepoznana, so posamezniki splošno ambulanto, ambulanto pogumno pristopili in zagnali referencne sestre, ultrazvok, gi-mašinerijo izgradnje doma, ki nekologijo in prostore Centra je tedaj zastala,« je pojasnil žu­za krepitev zdravja.« pan Daniel Cukjati, za katerega je bil omenjeni zdravstveni dom Projekt stal 3,7 milijona evrov eden prvih projektov, s katerimi Ko so bila koncana dela na se je soocil po nastopu župan­prizidku, se je zdravstveni ske funkcije. »Zato bi se zahva­dom lotil še prenove otroških lil nadzorniku Andreju Jerebu, ambulant v pritlicju doma. Iz Mateju Cerneticu z Oddelka za dveh ambulant so naredili tri družbene dejavnosti in Marja- nu Leonu Možini, ki so projekt moceh. Pridobitev za obcane in zbudili iz mirovanja. Hvala tudi zaposlene je velika,« je dejal žu­tedanjemu podžupanu Gregor-pan in izrazil prepricanje, da je ju Kukcu, ki je vodil investicijo, vrhniški zdravstveni dom eden ter celotni ekipi zdravstvenega najlepših v Sloveniji. doma, ki je pomagala po svojih Gašper Tominc Odkritje spomenika v pocastitev 30. obletnice samostojne Slovenije Slovesnost bo potekala na dan suverenosti, ko je odšel zadnji vojak iz vrhniške vojašnice. Dogodek s kulturnim programom bo potekal Kaj se gradi pred ZIC-em? Dobra novica Odobrili denar za gradnjo kolesarske povezave V Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so poleti odobrili evropska sredstva za skoraj 230 kilometrov novozgrajenih kolesarskih povezav širom Slovenije. Na seznamu 29 izbranih projektov je tudi vrh­niška obcina. Nove kolesarske povezave bodo omogocale dnevno mobilnost do lokalnih središc ter po­vezanost s sosednjimi obcinami. Župan Daniel Cukjati je izrazil zadovoljstvo nad izbranim pro-jektom, saj je bilo doslej vanj vloženega veliko tru­da in denarja. »Projekt predvideva gradnjo kole­sarske povezave od P+R v Sinji Gorici do Horjula oziroma do Vrzdenca. Ocenjen je na približno 10 milijonov evrov. Prva etapa, od Vrhnike do Ligojne, bi morala biti koncana v letu 2023.« Župan pravi, da bo za ta del pridobljeno iz evropskih sredstev 1,6 mio evrov, približno milijon pa dala obcina, pri cemer je že vložila okoli pol milijona za projektno doku­mentacijo in nakup zemljišc. » Do Ligojne bo ko­lesarka potekala po desni strani regionalne ceste, gledano iz smeri Vrhnika proti Ligojni. Od cestišca bo locena z zelenim pasom in bo dvosmerna.« V nadaljevanju je predvidena obnova cestišca skozi Ligojno, kjer ne bo posebne kolesarske tra­se, je pa znova predvidena onkraj Ligojne proti Razpotju. Kot je dejal župan, je predvideno, da bodo z gradbenimi deli razširili tamkajšnje ovinke, vzporedno s cesto pa bodo zgradili kolesarsko stezo. Med cesto in kolesarsko stezo ne bo zele­nega pasu. S pomocjo sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj bo tako širom Slovenije vzpo­stavljenih dobrih 228 kilometrov novozgrajenih kolesarskih povezav. Gašper Tominc V ponedeljek, 13. septembra, so v parku pred Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika (ZIC) zabrneli delovni stroji podjetja MKeršmanc. V tamkajšnjem parku so odstranili cvetlicno gredo, ki je bila nekoc pred desetletji pravza­prav fontana. Pozorni opazovalci so lahko tudi opazili modro pobarvan beton nekdanjega »ba­zencka«, kot so mu rekli nekateri Vrhnicani. Pozanimali smo se na obcini, kjer so nam po­jasnili, da gre za prvi sklop od celostne preuredi­tve treh vrhniških parkov: Parka samostojnosti pred ZIC-cem, parka pri Kavarni Park in parka pred OŠ Ivana Cankarja. Parke bodo s pomo-cjo Arboretuma Volcji Potok (nacrt krajinske arhitekture) osvežili in jim nadeli nov videz, pri cemer bo v vseh treh približno enaka rdeca nic ureditve. V Parku samostojnosti so tako delovni stroji odstranili nekdanjo cvetlicno gredico, na njeno mesto bo postavljena skulptura Alenke Vidrgar, akademske kiparke. Kot so pojasnili na obcini, bo skulptura posvecena 30. obletnici sa­ mostojnosti Slovenije. K sodelovanju so bili povabljeni štirje kiparji, na koncu so se odlocili za delo Vidrgarjeve. Skulptura naj bi svecano odkrili 26. oktobra, na dan, ko je Slovenijo zapustil še zadnji vojak JLA. (gt) Obnova in asfaltiranje ceste na Mokricah Na prošnjo krajanov jašem za odlicno sodelovanje jevne skupnosti Vrhnika Breg in pomoc pri ureditvi vseh po-pozivam, ce imate kakršnekoli Mokric, ki so trebnih soglasij ter podpisu po-pobude in predloge za izboljša­ desetletja cakali na godb. Še posebno bi se zahvalil nje našega sobivanja, da z nami rekonstrukcijo ceste gospodu g. Rajku Malavašicu, vzpostavite stik: in asfaltiranje, smo se ki je organiziral vse sestanke, predsednik sveta KS, e-na-clani Sveta krajevne priskocil na pomoc pri stikih slov: jazon12meister@gmail. skupnosti sestali, krajanov in pogovorih, da smo com, tel. št. 041 501 723, zadevo uspešno realizirali in naš e-naslov spletne strani: zadevo proucili in jo dokoncali v tako hitrem casu. http://www.ksvrhnika-breg.si/. uvrstili v naš nacrt Hkrati bi se zahvalil ga. Alenki Mi ne obljubljamo, ampak investicij za leto 2021. Džafic pri ureditvi vse papirolo-naredimo! gije s financnega vidika, zapo-Krajevna skupnost Vrhnika Investicija je bila uspešno rea­slenim na investicijah Obcine Breg, Anže Grampovcan, lizirana, realizacijo do zakljucka Vrhnika, projektantu g. Marku predsednik Sveta del sem vodil osebno. Kar smo Susmanu in vsem sodelujocim obljubili krajanom, smo nare­ iz Komunalnega podjetja Vrh­ dili. nika, ki so strokovno nadzirali Zato bi se ob tej priložnosti in izvajali dela. Hvala vam! zahvalil vsem krajanom, me- Vse krajane z obmocja Kra- Zbiralna akcija papirja Obvestilo! Kje? Dvorišce za gasilskim domom Ligojna. Starše otrok, rojenih v letu 2019, stanujocih v KS Podlipa - Smrecje, Kdaj? Od petka, 8. 10., do vabimo, da nam do 20. 10. 2021 sporocijo podatke (ime, priimek otroka ponedeljka, 11. 10. 2021. in naslov) za letošnje Miklavževo obdarovanje. Sporocite nam podatke tudi za otroke, rojene v letih 2015 do 2018, ki morebiti še niso uvršceni Organizator: PGD Ligojna. na seznam za obdarovanje. Letos malo prej zaradi situacije, kakršna je. Hvala vsem, ki boste star papir pripeljali in tako podprli delovanje Z lepimi pozdravi SVET KS PODLIPA - SMRECJE gasilskega društva. Podatke sporocite na: GSM: 041 959 366 ali Z gasilskim pozdravom: NA POMOC! e-naslov: ursa.trcek@gmail.com Poletni vklop Športne pocitnice tudi letos zelo dobro obiskane Poletni Vklop, že 14. po vrsti v organizaciji Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, smo tudi letos uspešno izpeljali. V povprecju je bilo letos v varstvu približno 20 otrok na dan vec kot lani. Lanska izkušnja, ko smo bili zaradi takratnih ukrepov pri­siljeni uvesti spletne prijave in razdeliti prijavljene otroke na vec lokacij, se je izkazala za pozitivno. Vklop je potekal na dveh razlicnih lokacijah, otroci pa so bili nanje razdeljeni glede na starost. S tako delitvijo do-bimo bolj homogene skupine, ki omogocajo lažjo izvedbo programa oz. njegovo prila­goditev bolj specificni starosti otrok. Kljub vsakoletni menjavi generacij med animatorji so le-ti ponovno poskrbeli, da so otroci imeli brezskrbne in ne­pozabne pocitnice. Da je delo animatorjev potekalo nemote-no in da je bil program uspe­šno izpeljan, velja velika zahva-la vodjema obeh lokacij. Poletni Vklop je potekal osem tednov, od 5. julija do 26. avgusta 2021. Program je bil tako kot vedno pester in raznolik. Izvedli smo šestko­palnih izletov, pohod na Pla­nino, nekajkrat otroke peljali s kanuji po Ljubljanici in na spu­ste »zipline« preko Ljubljanice. Kot vsako leto smo sodelovali z lokalnimi športnimi društvi, ki so predstavila športe in svo­je delovanje. Izvedli smo po tedenska dva tecaja tenisa in dva tecaja rolanja. Tedensko smo obiskovali novi kolopark, enkrat pa smo otroke peljali tudi na jahanje ponijev. Se-znanili smo se z locevanjem in predelavo odpadkov na Komu­nalnem podjetju Vrhnika in spoznali delo gasilcev v PGD Vrhnika. Gostili smo policiste iz Policijske postaje Vrhnika in zdravstvene delavce iz ZD Vrhnika. Za konec nas je obi-skal še župan, g. Daniel Cukjati, ki je vse otroke pogostil z bon­boni. Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k še eni uspešni iz­vedbi Poletnega Vklopa, se na tem mestu zahvaljujemo! Animatorji želimo vsem otrokom uspešno šolsko leto, ponovno pa se vidimo med krompirjevimi pocitnicami na Jesenskem vklopu. Vodja projekta Gašper Stržinar Festival kave na Vrhniki Dan za skodelico kave Vrhnika, 11. september – Kljub »zloglasnemu« datumu je bilo dogajanje na zelenici pred Cankarjevim domom zelo živahno. Razlog velja pripisati sedaj že uveljavljenemu Festivalu kave, ki ga je Zavod Ivana Cankarja uvedel pred petimi leti, sedaj pa je prerasel v razpoznaven družabno-kulinaricni dogodek, na katerega pridejo obiskovalci širše vrhniške okolice. »Vrhunsko, vrhunsko,« je do-gajanje komentirala Eva, ki je skupaj s prijateljico Nejo prišla iz Logatca. »Nazadnje sem bila tako pozitivno presenecena nad 'vajbom' festivala, da sva se letos morali vrniti,« je na naše vpra­ šanje, zaradi katerega vzgiba sta prišli na Vrhniko, odgovorila mlada Logatcanka. »Vajb«, kot ga je imenovala sogovornica, ali vzdušje po slovensko, je bilo res cudovito, saj je bila kulinaricna ponudba vrhunska, sonce pa ravno dovolj toplo, da je prijalo lenobno posedanje na plošcadi s srebanjem kave, grizljanjem okusnih piškotov ali pa nemara celo uživanje barvitih koktejlov. »Ljubitelji kave lahko uživajo v svežih in izbranih okusih kave, ki jo pripravljajo roke najbolj izkušenih pražarjev kave v Sloveniji,« je o vsebini festiva-la pripovedovala Lina Celarc iz Zavoda Ivana Cankarja, ki je v sodelovanju z lokalno pra­žarno vrhunskih kav Escobar, Klubom vrhniških študentov in Komunalnim podjetjem Vrhnika poskrbel za organi­ zacijo Festivala kave. »Kava je seveda rdeca nit festivala, a tu je še ponudba doma izdelane­ga piva, koktajli, sladice, slado-led, burgerji … Gre za okusen in prefinjen preplet okusov, ki jih obožujemo. Obiskovalci si lahko izdelajo personalizirano skodelico ali kupijo unikatno keramiko ter nakit. Za mlajše, ki še ne smejo poseci po kofeinu, je naša ekipa animatork pripra-vile zanimive otroške delavnice. Najeli smo tudi fotostojnico, da si obiskovalci lahko natisnejo fotografijo in domov odnese­jo spomin na Festival kave, v roke lahko primejo celo katero od knjižnih del o Ivanu Can-karju – saj veste, zraven kave se prileže tudi kakšna knjiga.« Na zelo dober odziv je naletel tudi sklepni del festivala, ki mu je dal vsebino koncert sloven-ske blues rock glasbene skupi­ne Prismojeni profesorji bluesa. »Kaj nam še manjka? Sedim z okusnim koktejlom, prijetno klepetam s prijatelji, v ozadju preigrava bend, med-tem pa me božajo nežni žarki že skoraj jesenskega soncnega zahoda,« se je zvecer retoricno spraševal Marko iz Notranjih Goric. Res, verjetno nic. Gašper Tominc, foto: GT in organizator festivala Nova turisticna aplikacija Visit Vrhnika Guide Na pobudo Liste za razvoj Vrhnike in podeželja (LRVP) smo na Zavodu Ivana Cankarja v sodelovanju s podjetjem AdvanceIT, s. p., razvili mobilno aplikacijo Visit Vrhnika Guide. Nova aplikacija, ki si jo lahko naložite na vaše telefone brez­placno, je na voljo v Google Play in App Store. Namen aplikacije je, da si lahko turist, gost oz. obiskovalec Vrhnike s pomocjo aplikacije samostoj-no ogleda vse naravne in kul­turne znamenitosti, dobi ideje za aktivnosti ter se pozanima, kje jesti in spati. V aplikaciji je tudi zemljevid, ki vodi do vseh Android tock. Na voljo je kar v treh jezi-Vabimo vas, da si novo kih – slovenšcini, anglešcini in turisticno aplikacijo nalo­hrvašcini. V prihodnje bomo žite na svoj pametni telefon aplikacijo še nadgrajevali. in/ali tablico! iOS Podelili priznanje blagajana Stari maln je bil v nedeljo, 5.septembra, zopet prizorišce podeljevanja že vrsto let tradicionalnih priznanj blagajana. Letos se je komisija za lepše okolje pri TD Blagajana Vrhni­ka odlocila, da blagajane podeli za: ohranjanje tehniške dedi-šcine, ohranjanje kulturne in naravne dedišcine, najlepše te­matske poti, urejena javna igri-šca, najlepše cvetlicne balkone, najlepše urejene hiše in najlepše urejene koticke v okolici hiš. Clani komisije so opravili res veliko dela, veliko prehodi­li, prekolesarili in tako našli kar nekaj zanimivih predlogov. Se-veda pa so morali upoštevati vsa navodila glede izrednih razmer covida-19. Na podelitvi v Sta-rem malnu se je zbralo kar ne­kaj dobitnikov priznanj, clanov TD Vrhnika in drugih gostov. Ob prihodu je zbrane najprej pozdravil Big band Vrhnika s svojim repertoarjem zanimivih skladb. Sam orkester je svojo pot zacel že leta 1995 v okviru Glasbene šole Vrhnika. Že od zacetka orkester sode­luje z znanimi slovenskimi glas­beniki in izvajalci, kot so: Ditka Haberl, Alenka Godec, Eva Hren, Elda Viler, Katarina Habe, Mia Žnidaršic, Anika Horvat in mnogi drugi. Orkester sledi tudi sedanjim trendom in se loteva raznovrstnih projektov, ki ža­njejo odobravanje ožje in širše okolice.. O turisticnem društvu in delu komisije je spregovorila neutrudna predsednica Mirjam Suhadolnik. Po nagovoru je sle­dilo podeljevanje blagajan. Za ohranjanje tehniške dedišcine v letu 2021 je blagajane prejela direktorica Tehniškega muzeja Slovenije Bistra Barbara Juršic, za ohranjanje kulturne in na­ravne dedišcine pa Doživljajsko razstavišce Ljubljanica. Blagajano za najlepše urejeno spominsko obeležje je prejelo Obmocno združenje vetera­nov vojne za Slovenijo Vrhnika – Borovnica. Priznanje je pre­vzel predsednik združenja Jože Molk. Obeležja lahko vidite pri znanj blagajana. Nekaj skladb je zaigral še Big band. Vsi prisotni so lahko dobili še telecjo obaro in ricet, za kar je poskrbela in pripravila ekipa Starega malna. Zagotovo pa se aktivnosti za blagajano 2022 že porajajo v mislih tudi neutrudnemor­ne komisije za lepše okolje. Saj smo turizem tudi mi sami lju­dje, v tem primeru Vrhnicani, ki skrbimo za lepše okolje in cisto naravo. Simon Seljak Italijanska novinarja na obisku Konec avgusta sta se v Sloveniji mudila zaceli pred Turisticnoinforma- Pot smo nadaljevali na Kurenu italijanska novinarja Francesca Barbarancia in Andrea Scotto, ki pišeta za portal paesionline.it, del mreže Valica.it, ki si z vec kot desetimi milijoni uporabnikov prizadeva biti najpomembnejša kulinaricna in potovalna mreža v Italiji. cijskim centrom Vrhnika, kjer sta se obiskovalca navdušila nad vrhniškimi spominki in zgodbo o Skodelici kave. Potem smo se z novimi elek­tricnimi kolesi zavoda odpeljali mimo glavnih turisticnih tock, in se po odlicnem kosilu spre­hodili do Planine nad Vrhniko na sladico – vrhniške štruklje s suhimi slivami. Dan smo kon-cali v pivovarni Human Fish z degustacijo piva in kave pražar­ne Escobar. kjer sta izvedela vse o Vrhniki. Italijana sta Vrhniko pohva- Turizem Ljubljana ju je po­peljal po glavnem mestu, Za­ bila navdušena in jo omenila v dveh clankih na italijanskih Kolesarsko pot smo zakljucili v Slašcicarni Berzo in pokusili lila, da ima carobno vzdušje in veliko turisticne ponudbe, za­ vod Ivana Cankarja pa jima je turisticnih spletnih straneh, Cankarjev sladoled. snovane na trajnostnem kon­ organiziral enodnevni izlet ter pokazal, kaj vse je mogoce do-živeti pri nas. Nad Vrhniko sta poleg tega se je naš kraj pojavil v objavah na njunih družbenih omrežjih. Študijsko turo smo Nato smo si ogledali Cankar­jevo spominsko hišo in spili di­šeco skodelico Cankarjeve kave. ceptu. Damjan Debevec in Lina Celarc Prenovljena spletna stran Visit Vrhnika Uradno turisticno spletno mesto Vrhnike, s katerim upravlja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, je zaživelo v novi, tehnicno, vizualno in vsebinsko nadgrajeni razlicici. Zavod Ivana Cankarja in kreativna agencija Yootree, d. o. o., sta konec julija objavila osveženo spletno stran. Spletno mesto www.visi­tvrhnika.si je zasnovano kot vir navdiha za obisk Vrhnike z okolico ter kot bogat vir in-formacij o turisticni ponudbi in dogajanju ter povezav do podrocij dela ZIC-a. Glavni cilj prenove je bil, da uporabnik hitreje dostopa do informacij, polega tega pa smo poskrbeli za nov videz, ki je v skladu s celostno graficno po­dobo Visit Vrhnika. Na spletni strani lahko opazite tudi nove fotografije našega kraja, ki bodo na Vrh­niko pritegnile marsikaterega turista. (LC) Festival pri ponijih s Klanca Vrhnika, 11. september – Soncna sobota je postregla z odlicnimi razmerami za prijeten družinski festival na Sveti Trojici. Pozornejši obcani ste tam verjetno že opazili staje za ko­nje in pašnike za drobnico. Gre za tako imenovani Inkluzivni Montessori park, ki so ga uredili v sodelovanju z vrhniško mon­tessori hišo otrok Preprosto Montessori. V okviru festivala so odprli prostor javnosti, pri­kazali svoje dejavnosti, v goste pa povabili še nekaj vrhniških društev in posameznikov. Se-veda so bili za jahanje na voljo tudi poniji. Festival je pravzaprav po­tekal pri ponijih s Klanca, ki delujejo znotraj Inkluzivnega Montessori parka, in uprav­ljajo z omenjenim prosto­rom na Sveti Trojici. Gre za travnike, pašnike, nekaj gozda ter celo nekaj preprostejših objektov, vkljucno s kozolcem toplarjem, ki so za uporab­nike parka najvecja ucilnica v naravi. »Inkluzivni Montessori park je odprt, naraven prostor, kjer otroci lahko gradijo svojo kmetijo, skrbijo za svoje živali in pridelujejo svoje vrtnine, pri tem pa spoznavajo kako deluje svet. Poleg tega je to tudi pros-tor, kjer lahko uresnicujejo svo­je inovativne in kreativne ideje, izdelujejo hišice na drevesih, kurijo ogenj, raziskujejo naravo okoli njih, spoznavajo poveza­nost ljudi in narave ter se ucijo uporabljati tehnologijo, ki pod-pira trajnostni nacin življenja. To je tudi prostor, kjer kravžljajo možgancke, porabljajo svoje presežke atomov energije in ob druženju z vrstniki spoznavajo sebe, ljudi in naravo,« je povedal Ožbe Šteblaj, ustanovitelj parka in vodja »ponijev s Klanca.« Bogat program Ce bi pogledali program deja-vnosti, ki so se tisti dan dogajale na Sveti Trojici, bi bili v zadregi, kaj obiskati. Vsi po vrsti so bili zanimivi in privlacni za mlade družine. Na sreco jih je vecina potekala socasno. Predstavili so montessori vzgojo od 0 do 24 let, se razgibali z jogo, pri­pravili vrsto didakticnih igrac in pripomockov za kratkocasje namlajših, cesali in predli vol-no, kvackali, fotografirali, izde­lovali labele, mazila in zelišcne soli, se odpravili na gozdno pustolovšcino, se knajpali, spoznavali cebele … Veliko po­zornosti so pritegnili poniji, na katere so se lahko posedli otroci in z njimi pod vodstvom mla­dih animatorjev naredili nekaj krogov v maneži. Oci jahacev so kar žarele od navdušenja in hkrati strahospoštovanja do te živali. Konja pac ne moreš jahati vsak dan. Z županom zasadili sadna drevesa Mnogi so se pomudili pri kozolcu toplarju, ki je ponujal prijetno senco, okoli poldneva pa tudi okusno kosilo izpod Francijevih rok, ki so mu asisti­rali najstniki iz Inkluzivnega Montessori parka. Udomaceni prašicek, ki se je lenobno spre­hajal med obiskovalci, je bil deležen prenekaterega grižljaja, ki je ostal od kosila. A še pre-den so se prisotni odpravili za mize, je na vrhu hriba potekala zasaditev treh sadnih dreves: jablane, cešplje in cešnje. Zasa­dili so jih župan Daniel Cukjati, Eda Šteblaj z možem Gregorjem – brez katerih na Vrhniki ne bi bilo hiše montessori – ter Ožbe Šteblaj kot predstavnik mlajše generacije in ustanovitelj parka. »Veseli me, da bogatite Vrhniko s tovrstnimi dejavnostmi. Gre za pomemben doprinos v mo-zaiku vzgoje otrok, na katerega ste lahko ponosni. Tudi takšne dejavnosti kot je danes, so zelo pomembne za bogatitev širše skupnosti, za kar sem vam is-kreno hvaležen. Naj se razraste vaša dejavnost v mogocno dre­vo, kot naj bi bilo nekoc to, ki ga danes sadimo,« je dejal župan Cukjati. Dogajanje na Sveti Trojici se je koncalo pozno popoldne z debatno okroglo mizo, na kate­ri so najstniki predstavili svoje delo in vizijo, kjer se je izkazalo, da rek »na mladih svet stoji« ni ravno iz trte izvit. Festival pri ponijih s Klanca se je tako za letos poslovil, ne pa tudi poniji. Še vedno so tam in ce vas zami­ka ježa, potem obišcite spletno stran preprostomontessori.si ali FB in IG profil Poniji s Klanca, kjer boste našli vse potrebne podatke, kako jih znova zajahati. Gašper Tominc, foto: GT Visok jubilej Upokojensko društvo Vrhnika praznovalo sedemdesetletnico Vrhnika, 3. september – V veliki dvorani Cankarjevega doma je Društvo upokojencev Vrhnika obeležilo visoki jubilej svojega obstoja – sedemdesetletnico. Jubileja so se udeležili viso­ki predstavniki stanovskega druženja na nacionalni ravni in predstavniki družbenih or-ganizacij na lokalni ter seveda vrhniški župan. Jubilej so obe­ležili z izdajo zbornika, pa tudi s podelitvijo priznanj najzaslu­žnejšim clanicam in clanom. Društvo je iz skupine 50 clanov leta 1951 v sedmih de­setletjih preraslo v najvecje društvo v obcini, ki zdaj šteje vec kot tisoc sto clanov, v svojih najboljših casih pa tudi vec kot 1500. Da društvo dosega take zavidljive številke, je posledica dobrih vodstev, ki so delali v dobro clanstva, bogatili pro-grame dejavnosti in izboljševali možnosti za delovanje v lastnih prostorih. »Dolga leta je kot edina orga­nizirana oblika rekreacije pred­njacilo balinanje, kasneje se je pridružil pikado, pohodništvo, plesne vaje, plavanje, splošna telovadba. Poleg enodnevnih izletov po Sloveniji in tujini smo ponudili tudi tridnevne v tujino, kar je bilo dobro sprejeto. Vrata je odprlo vec delavnic od uce­nja tujih jezikov, zdravstvenih predavanj, rocnih del, kleklja­nja in izdelovanja raznovrstnih vošcilnic,« je na slovesnosti po­jasnjevala Elica Brelih, pred­sednica društva. »Z vkljucitvijo v projekt Starejši za starejše smo zaceli delovati tudi na terenu, kjer odkrivamo raznovrstne probleme in težave starejših, ki se velikokrat pocutijo osamlje­ne, zaznavamo potrebe po hu­manitarni pomoci, zato poma­gamo s prehranskimi paketi , da bi ostali cim dalj casa v doma-cem okolju, pa postorimo tudi marsikatero manjše opravilo.« Gostitelja, Društvo upokojen­cev, je na slovesnosti nagovoril tudi župan Daniel Cukjati, ki je pohvalil dejavnost in odloci­tev zacetnikov društvene dejav­nosti. »Društvo je bilo ustano­vljeno po drugi svetovni vojni, ko je gospodarstvo zelo pocasi okrevalo, zato so bila tovrstna društva zelo dobrodošla orga­nizacija družabnosti in aktivno­sti. V sedmih desetletjih je dru­štvo preraslo v eno najvecjih in, upam si trditi, tudi eno najbolj aktivnih v obcini. Vaša dejav­nost kaže na to, da jesen življe­nja ni nujno treba, da je turobna, pac pa je lahko vesela in prija­zna. Na nas mladih je, da vam prisluhnemo in poskušamo po­magati, kajti tudi sami se bomo nekoc znašli v vaši vlogi.« Dejal je še, da je Vrhnika danes lepa, ampak ne po zaslugi zadnjih dveh ali deset let. »Ne, Vrhnika je lepa zaradi vas starejših, ki ste jo gradili. Vi ste postavili teme­lje, mi pa gradimo naprej.« Tako visokega jubileja niso spregledali na zvezni ravni upo­kojenskega združenja, zato se je prireditve udeležil tudi predse­dnik Zveze društev upokojen­cev Slovenije Janez Sušnik, ki je pohvalil dejavnosti društva, mu zaželel še veliko uspešnih let in v sklepnem delu povabil k cepljenju. Na uro dolgi proslavi so naj-zaslužnejšim clanom podelili nik. Po koncu uradnega dela je priznanja, poskrbljeno je bilo sledilo druženje v preddverju tudi za kulturni program v iz-dvorane, kjer je bilo dovolj pri­vedbi Okteta Raskovec ter Ele ložnosti za obujanje spominov in Pie Govekar. Program je na prehojeno društveno pot. povezovala Mirjam Suhadol-Gašper Tominc, foto: GT Priznanja Srebrna društvena priznanja so prejeli Željko Jadanic, Nada Kostanjevec, Frenk Petric, Erika Slatner, Andrej Štular in Andrej Verbic. Zlata priznanja društva so prejeli: Marina Jereb, Francka in Janko Plestenjak, Jelka Šantelj, Andrej in Milena Velkavrh. Pisna priznanja Osrednjeslovenske pokrajine, Me-stne zveze Ljubljana sta prejeli Meta Miklavcic in Sonja Repnik, priznanje odlicnosti pa Ivica Cesnik, Metka Grom, Metka Krašovec in Marinka Petkovšek. Priznanje odlicnosti s plaketo je prejelo Društvo upoko­jencev Vrhnika in Elica Brelih. Pisna priznanja ZDUS za zasluge na podrocjih admi­nistrativno financnega dela, kulture, izletništva in pohodništva so prejele Marjana Kolenko, Marta Rijavec, Ivanka Sluga, Nežka Vihtelic in Sonja Zalar Bizjak. Priznanje za dolgoletno prostovoljstvo v projektu »Sta-rejši za starejše« je prejela Vesna Stare. Upokojensko društvo Vrhnika –kratka zgodovina (povzeto po zborniku društva) Leta 1950 je vzplamtela želja po organizirani obliki upoko­jenskega združevanja, ki se je realiziralo leto dni kasneje, 10. junija 1951. Na ustanovnem obcnem zboru je bilo prisotnih 50 upokojenk in upokojencev. Prvi predsednik je bil Janko Bogatec, ki je društvo vodil nadaljnjih 13 let. V casu njegovega mandata je clanstvo društva naraslo na 600 clanov. Društvo je imelo do leta 1958 svoje prostore v Crnem orlu, leta 1963 pa so kupili staro stavbo na tedanji Tržaški 10, danes Tržaška 12. Od takrat do danes so potekala razlicna obnovitvena in adaptacijska dela na omenjeni stavbi, kajti število clanov se je nenehno samo povecevalo. Velik mejnik je prineslo leto 2005, ko so z novimi prostori dobili tudi vecnamenski prostor, kjer se lahko odvijajo kulturne prireditve, razstave, pevske vaje, predavanja, telovadba… Poseben mejnik v delovanju društva je bilo leto 2020, ko so zaradi kovida morali prenehati izvajati skoraj vse dejavnosti. Nadaljevali so le z najnujnejšimi: huma­nitarno pomocjo in projektom »Starejši za starejše«. Obcni zbor je bil prvic v zgodovini izveden preko elektronske pošte. Društvo je na vrhuncu štelo 1505 clanov, danes jih šteje okoli 1100. Kljub pestrosti programov, ki že zdavnaj ne obsegajo samo pohodništva, izletov in balinanja, številcnost clanstva pocasi upada. »Casi se spreminjajo, a mobitel in racunalnik ne bosta in ne moreta nadomestiti pristnih medcloveških stikov, nasmeškov, objemov in toplih stiskov rok,« je zapisala v zborniku predsednica Elica Brelih, zato vabljeni v njihove društvene vrste. Jaka Petek, agencija Svet Real »Najvecja varovalka za stranko je izbira dobrega nepremicninskega posrednika« Seveda da ne. Vrhnika ima idealno po-posojil, ki jih nudijo komercialne ban-ka. Izkušen in dober nepremicninski vezavo s celotno ljubljansko kotlino in ke. posrednik stranko vodi skozi celoten s sosednjimi obcinami, kot sta Loga-proces nakupa oziroma prodaje ne­tec in Borovnica. V tem krogu je tudi Ce se nekdo odloca za nakup ne-premicnine. Posrednik bo preveril vse najvec naših zadovoljnih strank, saj premicnine, kaj bi mu svetovali? okolišcine, povezane z nepremicnino smo v prejšnjih letih pomagali pri is-Kako naj se loti tega projekta?(morebitna bremena, pravice tretjih kanju novega doma veliko ljubljanskim Vsakemu bi svetoval, da se bodisi pri oseb) in o svojih ugotovitvah vseskozi družinam, ki so se preselile na obmo-nakupu bodisi pri prodaji odloci za obvešcal stranko. Na tak nacin stranka cje Vrhnike, Logatca ali Borovnice in izpeljavo posla preko nepremicninske dobi varnost in transparetnost pri ne­obratno. agencije. Pri izbiri nepremicninske premicninskem poslu. agenciji mora biti stranka še poseb- Ali se poleg posredovanja ukvar-no previdna, priporocam da izberejo Kje vidite Agencijo Svet cez deset Pogovarjali smo se Zacelo se je davnega leta 1996 na Vrh-jate še s katero drugo dejavno-agencijo, ki ima izkušene nepremic-let? z Jako Petkom, vodjo niki, z enim zaposlenim. Že v prvem stjo?ninske agente in dolgoletno prisotnost Predvsem si želim, da bomo skozi vsa letu poslovanja so nam zadovoljne Seveda! Poleg nepremicninskega po-na slovenskem trgu. V povprecju se leta konstantno napredovali in obenem nepremicninske agencije stranke in uspešno opravljeni projekti sredovanje ponujamo še soinvestitor-vsak Slovenec v življenju preseli dva-zagotavljali visok nivo strokovnosti, Svet Real, ki je zacela pred pritrdili, da smo na pravi poti in vlili stvo pri projektih in gotovinski odkup krat, zato mora nepremicninska tran-varnosti za stranke in kakovosti naših 25 leti na Vrhniki, do danes zaupanje v nadaljnje uspešno poslova-nepremicnin naših strank, v primeru, sakcija potekati zanesljivo in brez kakr-storitev. Osebni cilj je, da smo vseskozi pa so pomagali vec kot tisoc nje. Iz leta v leto se je naša ekipa nepre-ko se odlocijo za to. šnihkoli težav. To pa stranka doseže na v vrhu nepremicninskih agencij v Slo­strankam, tako fizicnim kot micninskih agentov krepila, nepremic-nacin, da izbere tako nepremicninsko veniji, hkrati pa razširiti prisotnost na pravnim osebam. ninska agencija Svet pa je z odprtjem Menite, da je dandanes vecje agencijo, kot sem jo omenil v zacetku hrvaškem trgu. Letos smo podpisali novih enot po Sloveniji širila svoj ob-povpraševanje po nepremic-odgovora. pogodbo o partnerskem sodelovanju Povedal je, da je v zadnjih letih po-seg poslovanja. Tako smo v cetrt sto-ninah kot pred leti? Cemu bi s hrvaško nepremicninsko agencijo novno opaziti povecano povpraševa-letja nepremicninskega posredništva pripisali to?Pri nakupih vecjih zneskov je Premium nekretnine v Puli. Glavni nje po nepremicninah predvsem zara-pri prodaji nepremicnin pomagali vec Povpraševanje skozi vsa leta ostaja na vedno bojazen, da bi bil kupec razlog je bil, da potencialnim kupcem di zgodovinsko ugodnih stanovanjskih tisoc individualnim strankam, tako fi-približno enaki ravni, zmanjšalo se je le opeharjen. Ali se to lahko zgodi iz Slovenije ponudimo zanesljivost in posojil, ki jih nudijo komercialne ban-zicnim kot pravnim osebam. med letoma 2009 in 2014, ko se je v Slo-oziroma imate kakšne varovalke v varnost pri nakupu nepremicnine na ke. veniji cutil vpliv svetovne gospodarske procesu nakupa nepremicnine, s Hrvaškem. Glavno podrocje delovanja Ceprav ste vrhniško podjetje, krize. V zadnjih letih je povpraševanje katerimi se kupec lahko zavaruje?bo še vedno ostala Ljubljana z okolico Agencija Svet je na trgu že tri verjetno ne ponujate samo »vrh-zopet na visoki ravni, predvsem zaradi Najvecja varovalka za stranko je izbira in seveda Vrhnika z okoliškimi mesti. desetletja. Kako se je zacelo? niških« nepremicnin? zgodovinsko ugodnih stanovanjskih dobrega nepremicninskega posredni-(gt, foto: arhiv Svet Real) Elektricno tovorno kolo Ambasadorji Zero Waste na komunali za pobiranje smeti Vrhnika, 1. september – Medtem ko Pozdravil jih je direktor obcinske uprave Bo-so mlajši po dveh mesecih ponovno štjan Koprivec, v nadaljavenju pa so jim primere prestopili šolski prag, pa se je na dobre prakse predstavili zaposleni vrhniškega vrhniškem komunalnem podjetju vrtca in iz JKP Vrhnika. mudila mednarodna delegacija, Gostje so z zanimanjem prisluhnili udejanje­ki se usposablja za »Zero Waste« njim korakom, ki tlakujejo pot trajnostnemu ra­ambasadorje. zvoju lokalne skupnosti. (gt) Skladno s svojimi praksami, ki sledijo tovornega prostora in elektri­trajnostnemu razvoju in v luci evropskega cen pogon, tovorni prostor je tedna mobilnosti (med 16. in 22. septembrom), pregrajen z tremi prekati, ve­ likost prostorov se lahko spre- so se v Komunalnem podjetju Vrhnika odlocili minja glede na vrsto odpadkov za nakup elektricnega tovornega kolesa za in naše delovne potrebe,« so enoto vzdrževanje javnih površin in javne zapisali v sporocilu za javnost razsvetljave. ter dodali, bo bodo tudi na tak »Nova pridobitev je izde-ki ga sodelavec uporablja pri nacin v bodoce pobrali vec od­lana po naših potrebah in bo praznjenju košev z odpadki po padkov in bistveno hitreje kot zamenjala dotrajan vozicek, Vrhniki. Kolo ima 400 litrov do sedaj. (gt) Klub vrhniških študentov V prvem tednu septembra je potekal tradicionalni festival Cankarjada Tudi letos je v organizaciji Klu­ba vrhniških študentov (Zakon) na dvorišcu Poštne ulice 11 po­tekal kulturno-gledališki festi­val Cankarjada. Tokrat je potekal štiri dni, od srede do sobote, v sklopu festi­vala pa so se zvrstile številne predstave in koncerti, ki so bili za obiskovalce festivala brez­placni. Že pred zacetkom Cankarja­de je bilo v Cankarjevem domu na Vrhniki odprtje razstave mlade umetnice Mete Mramor V iskanju. Prvi dan je postregel z odprtjem festivala, ki sta ga mojstrsko izvedla Matevž Sluga in Matic Žust Šprah, nadlajeva­li smo s predstavo UPS! In pa koncertom skupine Bad Notion. Drugi dan festivala je bila na sporedu Tehnoburleska Tatovi podob ter koncert Dua Aritmi­ja. V petek je sledila predstava za naše najmlajše Cuk na pali­ci, ki jo je polepšala slašcicarna Berzo, ki je podarila sladke jež­ke. Sledil je koncert skupine Va-sko & the Uncles form the Dark. Veliki zakljucek festivala je bil v soboto, ko je na odru Cankar-jade že šestindvajsetic nastopil Dejmo stisnt teater. Sledil je nastop Dua Ju-jo, ki ga mnogi poznajo po skladbi Vrhniška panda. Oder so za njima razgre­le Jar of Flies, v velikem slogu pa so festival zakljucili Koala Voice. Ekipa KVŠ se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so po­magali izvesti festival; to so bili: Zavod Ivana Cankar­ja, Siliko, Uniplast, d. o. o., Avtošola 3D, Berzo, Manto­va, Barjans in Human Fish Brewery. Prav tako se zahvalju­jemo vsem zvestim obiskoval­cem festivala. Vabljeni ponovno naslednje leto! Foto: Maja Krvina Nova pešpot na Planino s Stare Vrhnike Zadnjo soboto v avgustu, 28. 8. 2021, smo na Stari Vrh-je ob posameznih jamah –Co-hrastove klopi, ki bodo služile (vmes druga klop), nadaljujemo vec lepih trenutkov, miru in niki koncno odprli novo pešpot na Planino. tova, Lakancevo brezno in Buža pohodnikom, da se odpocijejo v smeri Korit in skrenemo po prelepih razgledov s poti, ki se – nagovoril tudi domacin jamar in prelistajo tematiko klopi. Pot dobrih 70 m desno proti prvi pocasi vije proti vrhu naše pla- Sama ideja, da bi ob naših že samezni gostje, ki so na kratko Franci Gabrovšek, ki je nazorno je oznacena z lesenimi povžki, jami (Cotova), nadaljujemo v nine. Pot je namenjena vsem, še obeleženih vhodih v jame ure-povzeli tematiko posameznih prikazal svet pod nami. Ob tem ki kažejo smer poti proti vrhu. breg do tretje klopi, kjer se po-posebno pa družinam, saj vemo, dili pot na Planino, se je uresni-klopi (zgodovina vasi, gozd, lo-ne smemo pozabiti na Marjana Sama pot se imenuje Povžko-nuja cudovit pogled proti stolpu, kakšni so otroci: hitro poide že-cila s pohodom ob zakljucku vstvo, jame in zgodovino Plani-Mesca (Krili, d. o. o), ki je izde-va pešpot na Planino mimo po 300 m smo pri Lakancevem lja po hoji, ce jih ne zamotite. Poletja na vasi 2021. Samo vre-ne). Tu bi še enkrat veljala vsa lal in podaril smerokaze (lesene Jam (PPPJ) z zacetkom pred breznu, malo naprej pa je še Zato pogumno pot pod noge in me je kazalo bolj kislo sliko, a pohvala domaci zgodovinarki 'povžke') domom KS Stara Vrhnika. Buža, od tam naprej pa se pot na Planino po novi poti … smo vztrajali in vseeno krenili Emi Gorican, gozdarju Janu Teden prej smo »vaški fan-Pot se vije iz vasi Stara Vrhnika vzpne do koce na Planini. Do proti Planini. Maklinu, Lovski družini Vrh-tje« ( J. Rode, M. Garafolj, M. proti Grintovcu (prva klop/raz-same koce je še lokacija s cetr-Predsednik Splacalo se je, ob zakljucku je nika in planincu Romanu No-Osredkar, P. Kenk, T. Podgor-gled na vas), nadaljujemo na 180 tjo klopjo, kjer se odpre prelep KS Stara Vrhnika pri domu KS posijalo celo son-vaku, ki je tudi vžgal polžke in nik, S. Ogrin, U. Krvina in J. ovinek pod Kurenom, preidemo pogled na Ljubljansko kotlino. Jani Krvina, foto: B. Fefer, ce. Na poti so nas pricakali po-številke na klopeh. Pohodnike Krvina) ob poti postavili štiri na gozdno pot do obracališca Vsem pohodnikom želim cim M. Kenk, J. Krvina 30 let samostojne Slovenije je predhodno sporocilo temo v spalnico. Andrej je ob odhodu v TO. Dandanes je veteran voj­razgovora. Ves cas je »bil pame-iz stanovanja nehote odprl vrata ne za Slovenijo in ima slovensko ten« in nas rotil, v kaj se spušca-spalnice, pa je žena skocila: »Ne pokojnino. mo. Srecanje je bilo neuspešno.« tukaj, tu je izhod.« Podpolkovnik Vrhnican je (AL, Skrita vojna, str.130) Ko je bil 17. maja 1991 matu-prestopil drugi dan vojne v Vrhnika, junaško Drugi podoben primer sem rantski ples 21. generacije mo- TO, podal izjavo na TV, pozval imel s podpolkovnikom iz Ma-jih kadetov na Gospodarskem slovenske kolege pilote naj pre­ribora, ocetom mojega kade-razstavišcu, ki se ga je udeležil stopijo, kar se je tudi zgodilo, ta v cetrtem letniku, ki je bil tudi oce kadeta, podpolkovnik, se zaposlil v TO in imel status odgovoren za severno mejo z je Lovšin prav z namenom, da mesto (6.) veterana. Žal je že pokojni. Avstrijo. Sin mu je nesel karte, bi ga pridobili, prišel na pri-Veckrat sem poslušal Dimi­svincnike, štabna ravnila, da bi reditev, vendar je sodelovanje trija Rupla, ministra za zunanje Kot sem že v zacetku sodelovanje s podpolkovnikom. dobro placo, imam vec kot 400 oznacil karavle na meji, pa je z njim odklonil. Ko je Lovšin zadeve, ki je bil kriticen do pre- S Francijem, šefom protiob-avionov. Ce bi me vprašali, ce sin ves žalosten povedal, da je jezen odšel, je izustil, da ta ne napisal, sem že 5. vec vojaškega pristopa Janeza vešcevalne nove slovenske var-se zaposlim v TO, bi se še pogo-rekel, da je to navadna izdaja. Z bo imel slovenske »penzije«. avgusta 1990 od Lovšina Janše. Pred nedavnim je to po­ nostne službe, sva dobila na-varjal, tako pa hocejo, da izda-Lovšinom in Francijem smo ga Pa vendar, prireditev je traja­dobil nalogo pridobiti logo, da ponovno organizirava jam.« V svoji knjigi Skrita vojna obiskali v aprilu doma v Mari-la v noc. V nekem trenutku se novil. »Premalo diplomacije,« je cim vec castnikov sestanek z njim, vendar na višji Lovšin opiše sestanek takole: boru. Na avdiju, ki si ga je Lo-mi je podpolkovnik na plesišcu dejal, »z dobro diplomacijo bi slovenske narodnosti na ravni z namestnikom ministra »Sestanku sva prisostvovala z všin sposodil od Policije, smo približal in mi prišepnil: »Brez bilo marsikaj drugace.« pomembnih položajih za obrambo, Jelkom Kacinom. namestnikom Jelkom Kacinom. dvakrat med potjo menjali ta-skrbi Vid, v pravem casu bom v JLA. Prek podpolkovnikove ma-In to je bilo moje drugo popol-blice. Franci je stražil, z Andre-na pravem mestu.« Tako se je Vid Drašcek, predlagatelj tere sem se dogovoril, da bom noma neuspešno srecanje s slo-jem pa sva odšla v stanovanje v tudi zgodilo, že prvi dan agresi-zlatega castnega znaka Tako sem vzpostavil stik z prišel ponj 7. 5. 1991 ob 16. uri venskim oficirjem, kateremu se bloku. Podpolkovnik se je skril je JLA nad Slovenijo je prestopil svobode Vrhniki domov. Sestanek je bil napove­materjo podpolkovnika, sicer dan ob 17. uri v nekdanji Karde­Vrhnicana, pilota migov, ki je ljevi vili v Tacnu, kjer je bil tedaj bil pred nedavnim premešcen nastanjen republiški štab za TO. Pet let branja Cankarja iz Bihaca v polk protizracne Nacelnik TO Slapar je za to od­obrambe na Vrhniko, kjer je stopil svojo pisarno. opravljal delo nacelnika nad-Ob 16. uri podpolkovnika ni zora letenja. Neposreden stik z bilo doma, krepko je zamudil, njim je uspel šele februarja 1991. ceš da je imel mojstre pri hiši, Organiziral sem sestanek med ki jo gradi. Na hitro se je pre­njim in Lovšinom v slašcicarni oblekel, se usedel v mojo katrco, Maximarketa v Ljubljani. Se-nakar je hitro vstal in dejal, da stanek sem varoval, bil je kratek, naj greva z njegovim. Imel je spila sta kavico, pod pepelnik skoraj novega peugeota. Mogo­je Lovšin porinil listek, na ka-ce se je res pocutil utesnjenega terem je pisalo »nacrt protiz-v moji katrci ali pa je imel drug racne obrambe Slovenije, rok vzrok. Jasno mi je bilo, da naju 14 dni«. Seveda tega nacrta ni nadzorujeta in spremljata obe bilo niti po mesecu niti po dveh varnostni službi, slovenska in mesecih. Ko sem zopet skušal KOS. No, moja katrca ni bila vzpostaviti stik z njim, sem do­ozvocena. Stražar pred vilo nas bil resno opozorilo od mojega je spustil brez komentarja. Ko dobrega znanca oziroma poli­ sva šla peš po dvorišcu vile, je cijskega sošolca, naj podpolkov­ na vogalu stavbe stal še en stra­nika raje pustimo pri miru. žar TO, videti je bil že vpokli-Takrat mi je bilo jasno, da can rezervist. Ne bom rekel, da podpolkovnika zelo nadzoruje na cevljih ni imel vezalk, ni pa KOS. A kljub temu sem zopet imel zavezanih. Podpolkovnik preko njegove matere navezal je to videl in dejal: »In to je vaša stik in se dogovoril za sestanek vojska?« Nerodno mi je bilo. z njim v nedeljo, 7. aprila, dopol-Moji kadeti zraven v kadetnici »V zdavnih casih, tako zdav-»V zdavnih casih, kot piše Mirjam Suhadolnik, predse-kratnim dogodkom v Mocilni­dan na parkirnem prostoru Go- so bili namrec urejeni in disci-naj, da je že komaj res, je živel Cankar, tako zdavnaj, da je dnica TD Blagajana, cigar bral-ku. Akciji se je pridružila tudi stišca Mocilnik. Brez vprašanja plinirani. v Mocilniku pod Vrhniko starec, cisto zares, smo v Mocilniku ci so se v sredo 15. septembra Cankarjeva knjižnica Vrhnika mi je odgovoril, da tega nacrta Na sestanku nisem sodeloval. Brlinckov Miha po imenu. Ta-zaceli brati dela najvecjega. Iz srecali v Mocilniku na peti in tako sta sedaj dva organiza­ ne more napraviti, da je to na-Z njim sta opravila razgovor za protesta, iz nemoci pomagati obletnici branja. V petih letih krat še Vrhnicani sami skoraj torja. vadna izdaja. »Poleg tega pa je zaprtimi vrati namestnik mi-Mocilniku, da bi zaživel v svo-so imeli 264 srecanj, vecinoma niso vedeli za Mocilnik; ce-Ob 5. obletnici se je zbralo Lovšin za mene prenizek, da nistra za obrambo Jelko Kacin jem sijaju. 'Zamolklo-zelena v Mocilniku, nekaj pa tudi na prav leži s svojo tišino in s svojo kar precej bralcev. Brez slav- bi se z njim pogovarjal.« »Koga in Andrej Lovšin, šef varnostne voda Mocilnikova' je bila in je mestih, kjer je imel in še ima precudežno, samotno lepoto nostne torte in nazdravljanja s želiš?« »Janeza Janšo,« mi je od-službe. S Francijem sva stala prica tegobam in prizadeva-Ivan Cankar svoje tocke. zamaknjen le par korakov od šampanjcem ni šlo. govoril. »V redu,« sem rekel, »te pred vrati in vlekla na ušesa. njem za pravo, lepo podobo Prvi so se branja udeležili klanca pod novo cesarsko cesto, Branje se bo nadaljevalo še obvestim.« Franci je pomenljivo dejal: »Ja, Mocilnika. Zdaj sije lucka na clani TD Blagajana Vrhnika. V ni bil živemu svetu in cerkvi sve-naprej, vsaj tako so vsi zbrani Lovšin se je zasmejal, ko sem tako je to, midva vse urediva, koncu tunela, a pot še ni kon-Mocilniku so se tedaj namrec tega Lenarta nic bližji kot Trst tudi obljubili. mu porocal še isti vecer. »Pa kaj pa sva pred vrati.« Podpolkov-cana. Cetudi bi bila, bomo dogajali le komercialni dogod­misli, da je.« »Jaz bi šel v to,« nik ni privolil v sodelovanje. Ko ali nemški Gradec. V mrak in bralci še vedno brali. Ker so ki, ki s turizmom niso imeli Razmere v Mocilniku oziro­sem mu odgovoril. Situacijo je sva se peljala domov, sem ga hlad zavit je hranil svoje stole-njegova dela vecna, aktual-nic skupnega. Bralcem so se ma z Mocilnikom pa se izbolj­rešil Jelko Kacin, takratni na-vprašal, v cem je težava. »To je tne skrivnosti na dnu globocin; na za vsak cas, ker je njegova nato pridruževali še drugi nav-šujejo, vsaj tako govorijo najno­mestnik ministra za obrambo izdaja,« je dejal, »imam 18 me-nihce ni vprašal zanje, pa tudi proza poezija, ker so njegove dušenci in tako s Cankarjevo vejše informacije. Janeza Janše, ki je vzpodbujal secev benificirane dobe, imam sam jih ni ponujal nikomur…« pesmi sporocilo,« je povedala besedo protestirali proti ta-Simon Seljak PREJELI SMO Kaj bo Obcina Vrhnika naredila z Mocilni­kom? Ali kdo ve? Dve leti sta že minili, odkar se je obcina odlocila odkupiti gostišce v Mocilniku in okoliške parcele. Pozdravljam nakup gostišca, ceprav je bila cena visoka. Velike težave pa imam s tem, da na obcini ocitno ni vizije, kaj z Mocilnikom narediti. V dveh letih se ni premaknilo nic. Kar je še huje, nihce ne ve, kakšne vsebine naj bi se v prihodnosti odvijale v Mocilniku. Ko so se na obcini odlocali o nakupu gostišca, je na vprašanje, kakšne vsebine se bodo tam odvijale po nakupu, eden od obcinskih svetnikov vladajoce koalicije odgovoril: “Ne vemo še, vemo pa, cesa v Mocilniku ne bo vec.” Ce bi bili v gostilni, bi takšno izjavo razumel kot duhovito. Ker pa obcina ni gostilna in se je nakup zgodil z javnim denarjem, sem takrat pricakoval in tudi danes pricakujem resnejši odgovor. Okoli pol milijona evrov vredna investicija, brez jasnega nacrta razvoja Mocilni­ka, je resen problem. Problem je tudi, da obcina za vse to ne sprejme odgovornosti, ampak se raje zateka k izgovorom. Tako kot že v številnih drugih primerih bodo za manko vizije in nacrta razvoja Mocilnika krivi vsi drugi, le sedanja obcinska oblast ne. Grešnega kozla je mogoce vedno najti in tiste, ki temu verjamejo, tudi. Problem je, ker vse to nic ne pomaga, da bi se v Mocilniku vendarle zgodilo kaj takega, kar bi zadovoljilo vecino obcank in ob­canov Vrhnike. V dveh letih sem veckrat postavil vprašanje, kaj obcina namerava z Mocilnikom, ko bo njen, saj vendar ne kupujemo nekaj brez namena.Že pred nakupom bi potrebovali jasno vizijo in cilje. Po navadi je do tega najlažje priti z javno razpravo in idejnim natecajem, kar pa mora potekati javno in transparentno. Delovanje obcinskih organov je po zakonu javno, zato je prav, da obcanke in ob­cani Vrhnike od izvoljenih predstavnikov ljudstva pricakujemo odgovore, zato ponovno, tokrat javno, postavljam vprašanje. Marko Mocnik, Levica Odgovor obcine g. Mocniku Mocilnik je zaradi slabega gospodarjenja propadal vec kot 20 let. V tem casu se je razvijal samo »well­ness program za moške«. Zaradi realne grožnje, da bi ta dejavnost za vedno ostala v Mocilniku, se je obcina, tudi z glasom obcinskega svetnika Levice, odlocila za nakup stavbe (cena objekta s pripada­jocim zemljišcem je bila približno 1.000,00 €/m2). Objekt je obcina prejela v posest s 1. 1. 2021. Od nakupa naprej smo opravili vec pogovorov in poga­janj s preostalimi lastniki Mocilnika, ki odlucujoce vplivajo na samo dejavnost okoli izvira v Velikem Mocilniku. Trenutni dogovori potekajo v pravo smer in verjamem, da jih bomo uspeli realizirati. Cilj in vizija sta, da se Mocilniku povrne nekdanji namen, ki je kot lepa naravna danost, z dopolnilno dejav­nostjo gostišca, služil Vrhnicanom in preostalim obiskovalcem. Vse to bo v polnosti tudi mogoce, ko bodo urejena preostala lastniška razmerja in tako koncani dolgoletni spori med trenutnimi sosedi. Obcina Vrhnika Tabor rimske vojaške posadke nad Vrhniko in prazgodovinsko brezno seljene. Nauportus je imel dve središci: vojaško na mestu se­danje župne cerkve sv. Pavla in trgovsko središce ob Ljubljanici. Po Stari cesti na Vrhniki je tudi nekdaj peljala rimska pot. Ob njej so že v rimski dobi, prislo­njene ob Sv. Trojici, stale razlic­ne stavbe. Omeniti je treba še upor treh rimskih legij, in sicer VIII. Auguste, IX. Hispane in XV. Apollinaris (soncna), ki je imela tabor v bližini Nauporta. Vzrok upora je bilo nezadovolj­stvo in druge homatije zoper na novo ustolicenega cesarja Tiberija, ki po smrti Avgusta, ob prevzemu oblasti, ni obdaril legij, kot je bilo takrat v navadi. Vrhnika, precuden kraj, je pi-sal Cankar in to obmocje res še dandanes ni v celoti raziskano. Kot je znano, je še vedno v Ver­du skrii rimski novcni zaklad iz III. st n. št., ki je bil zakopan v casu vpada barbarskih plemen Alemanov. Contra factum non datur ar­gumentum (proti dejstvu ni dokazovanja) Dimitrij Kebe Viri: pecinske višine (40 metrov) in potrdila se je domneva o bob- 1.Naš casopis, Vrhnika 28.01. str. 42, nenazadnje so spodaj v takih nih. 2019. breznih v starih casih upora-2.Arheološka Najdišca Slovenije, bljali posebne velike bobne, Vrhnika je bila vedno zanimiva DZS, Ljubljana, str. 206–209, 1975. imenovane »timpani«, ki so 3.Tridesetletni jubilej državne naro­ za Rimljane dne šole na Vrhniki 1904–1934. Vrh- z zvokom prenašali sporocila Nesporno je, da je bil Nau­ nika, str. 8–12, 1934. okoliškim prebivalcem, kot to portus (Vrhnika) v starih casih 4.Zgodovina cest na Slovenskem, Lju­dandanes pocnejo razlicni me-zelo veliko naselje. V njegovi bljana, str. 49, 50, 57, 1972. diji. K raziskavi brezna sem po-okolici je vsaj deset gradišc. V 5.Vojnozgodovinski zbornik, št. 46, vabil jamarja in prijatelja Petra rimskem obdobju je bil gosto Logatec, str. 3–6, 2011. in Jožeta iz Cerknice in stalne-naseljen gric Hruševca, v praz-6.Vojnozgodovinski zbornik št. 47, Lo-gatec, str. 16, 2012. ga tovariša pri mojih raziskavah godovini pa je bilo naselje pod 7.Vojnozgodovinski zbornik št. 48, Lo- Simona iz Vodic. V brezno sem njim. Gosto je bila poseljena gatec, str. 9, 17, 2012. se v navezi z jamarjem Petrom ledina Dolenje njive, in sicer v 8.Ad Pirum (Hrušica) in Claustra spustil do dna, kjer sem preiz-prazgodovini in pod Rimljani. Alpium Iuliarum, Peter Kos, Ljublja­ kusil funkcionalnost odmeva in Tudi Verd in Mirke so bile po-na, str. 16 – 20, 2015. Pred petimi leti, ko sem se preselil na Vrhniko, sem zacel raziskovati njeno okolico. Letos avgusta sem pri raz­iskavi manjšega gradišca nad Meletovo dolinico po nakljucju odkril nad Paukarjevo dolino (Konc hrib) dobro ohranjen rimski vojaški tabor. Tabor je pravokotne oblike, njegov spodnji obrambni del zidu je skoraj v celoti ohranjen. Tik ob taboru poteka zaporni rimski zid Claustra Alpium Iu­liarum. Obseg taborskega zida je približno 55 x 45 metrov. V strokovnih publikacijah ni­sem nikjer zasledil, da bi kdor­koli opisoval ta rimski tabor oziroma, da bi tukaj potekala arheološka izkopavanja. Sem pa opazil starejše manjše vkope. Ugotavljam tudi, da je tabor starejši kot zaporni zid. Edi-no povezavo v povezavi s tem taborom sem našel v vojno­zgodovinskem zborniku, kjer je omenjeno, da so bile v bli­žini zapornih zidov namešce­ne vojaške posadke, in sicer: v Castrum Forum Iulii (Cedad), Castrum Nauportus (Vrhnika), Castrum ad Pirum (Hrušica) in poznorimska postojanka Ca-stra (Ajdovšcina). Sput v brezno Še bolj sem bil zacuden, ko sem nekaj deset metrov stran od tabora zagledal prepadno brezno v obliki in velikosti manjšega nogometnega igrišca. Prizor je bil velicasten. Za to naravno prepadno brezno, ime­novano Kašalevc, lahko samo domnevam, za kakšne namene so ga uporabljali stari prebivalci Japodi, Tavriski in pozneje Ri­mljani. Mogoce za jeco, lahko tudi za usmrtitve zaradi strme Verjetno bi težko našli boljšo motivacijo, kot je skupina ljudi z enakim ciljem, ki se poti skupaj z vami in vas spodbuja, da daste vse od sebe. Skupine vadecih izžarevajo pozitivnost, ki privablja ljudi razlicnih starosti in sposobnosti ter predznanja. Dober obcutek je, ko si del neke skupine, ki te motivira in kjer tudi sam s svojim delom motiviraš druge. Dober trener na vadbi poskrbi, da je vadba ra­znolika, poskrbi za dvig telesne temperature in vas pripravi za glavni del treninga. Po glavnem delu, ko ste že opravili vse težje naloge, pa po­skrbi za postopno in primerno ohlajanje. Eden od glavnih razlogov, zakaj imajo ljudje radi skupinske vadbe, je strokovno vodenje pod nadzorom certificiranega trenerja, ki poskrbi za prijetno gibalno izkušnjo, ki vodi udeležen­ce k boljšemu pocutju in skrbi za svoje zdravje. Njegova naloga je, da prikaže pravilno tehniko Prednosti skupinske vadbe Pilates posamezne vaje in med treningom popravlja in opozarja vadece na napake. To je težje izvedljivo v velikih skupinah – zato so vadbe v manjših skupinah boljša izbira. Preprosto! Skupinska vadba je lahko zabavna! Primerna glasba, dober trening in skupina ljudi, ki se med seboj motivirajo in podpirajo. Popol­na kombinacija! Za skupinske vadbe in predvsem vadbe v majhnih skupinah se z razlogom odloca vse vec ljudi. Le-te ponujajo odlicno priložnost izkusi-ti gibanje v pozitivni, namenski, nepozabni in smiselni smeri, ki navdihuje k spremembi, in sicer tako fizicni kot spremembi razmišljanja. V manjših skupinah se pogosto pletejo prijateljske vezi. Pilates je vadba za duha in telo. Skupaj krepi-mo imunski sistem. Društvo Motivakcija Za vec informacij poklicite inštruktorici vadbe pilates: Ana Podlipnik, gsm: 040 126 826, in Breda Štupica, gsm: 040 559 991. Dnevnik iz ruskega ujetništva (2) Nadaljujemo z objavljanjem dnevnika Antona Mehleta, vojaka riti, kako grdo z nami ravnajo da nas dan in noc ženo a krmijo nas silno sla­ avstro-ogrske vojske, ki ga je pisal 38 mesecev v casu ruskega bo in da nas imajo kakor prave sužnje. ujetništva. Besedilo zaradi pristnosti ni lektorirano. Policiji smo se smilili ker so videli da smo v resnici majhno živi, šli so do Druga knjiga, nadaljevanje iz deveti uri dopoldne se je spomnu in kmetov ktere so ostro posvarili, rekli prve knjigenam pripeljav zajutrek neke krom= so jim da nas nimajo pravico siliti de- Moje življenje v ujetništvu lat vec kakor od solncnega vshoda do Str. 1 Str. 5 zahoda da nam morajo dati tudi med Nas so pripeljali na kmete ravno pirjeve juške z nekim oljem zabe­ delom oddih in da nas morajo krmiti v takozvani kosovici v tem casu Ru-ljene na njivo so nam pripeljali tudi ski kmet dela kakor živina in to smo obed in poluden (malca) a vecerjali tako britko obcutili tudi mi. Pri temu go-pa smo doma vselej že pozno v noci. Str. 10 spodarju ki je nas pripeljav po ime-Hrano smo imeli zelo slabo in še te da bo nam mogoce delati. nu Laso ostali smo jast Cukov in neki malo prinesli so na mizo malo a nas Drugi dan so bili kmetje malo po­ mlad fant od Gorice po imenu Josip je bilo dosti ker je imu najetih tudi parjeni ali kmalo so vse to pozabili slab za delo ali dober za jezik.svojih delavcov da smo se kar stepli Ko pojemo skromni obed zapre-zaceli so se spet jeziti da zjutraj prepo­ za skledo babe so narveckrat kar z žemo konje v mašino in gremo kosit rokami grabiti po skledi mi trije smo znovstajamo itd. Neki dan jeprišla ne­pšenico. Pridemo do velikanske njive, to malo po strani gledali pa ni bilo vihta strela je vdarila sosedu v slamo ki je bila polna lepe pšenice. Gospo-kdaj mnogo premišljati ce smo hoteli zgoreli so trije velikanski stogi slame dar vodi konje a meni veli vsesti se z kaj dobiti. Ko smo enkrat vecerjali in potem kadar so gospodarji priganja­vilami na mašino on požene mašino sem se malo nazaj naslonu ker sem li smo jim rekli ce ne bodete bolši bo zacne kositi in se komaj pokoncu držal že se je ogla-še rumpumpum v slamo a vse ni nic silagospodinja debela a zlo= pomagalo sklenili so moji tovariši oditi Str. 2 proc od kmetov. Prva stran dnevnika ruskega ujetništva valiti na mene pšenico morav sem Str. 6 Peto nedeljo našega bivanja pri kme­ jo hitro odkopavati in valiti na ze-bna žena: iz leže pri nas svinje tih se vzdigne mojih 10 tovarišev edno ljav, tedaj je kmetom zaprlo sapo zaceli bo nam bolši kakor nam je bilo pri teh prav po mljo takoj sem spoznal da je to na-jedo in pravi: mi vas dobro krmimo so letat sem in tja prositi uradnika da kmetih da ima grof še vec kot 200 dese­ravnost pretežko delo za naše vsled a vaši v Avstriji naših mucijo. Kadar bi nas še pustu prosili so nas naj mu tin žita za omlatiti ker svojih delavcev vojnih nadlog oslabljene roke, komaj je prišel kakšen glas da spet Avstrij-Str. 11 mi recemo da bi še ostali a mi prositi ni mogu dobiti. prideva enkrat okoli njive že sem bil ska in Nemška vojska podi Ruse so Krainsko za hojo in odidejo v bližni nismo hotli moj gospodar popret tako Pripovedovav je nam da je bila tu ze­ves premocen potožil sem gospodar-nas vselej silno grdo gledali in nas trg Pokrovsko z besedami pojmo naj surov se je zdaj skoraj jokav oddal malo mlja po kteri se vozimo nekdaj Turška ju da je težko on se je posmejal in nazivali vi prokljati Avstrijci in Ger-nas denejo kamor hocjo samo nazaj placo okolo 10 rublev za 7 tednov dav in so jo odvojevali zapodil konje znova v veliko pšeni-manci. Bili so vsi cela družina jedna-ne vec. Ostalo je nas samo še 5 kolkor nam je kruha in kavnov za popotnico co tako obideva še parkrat, potem ko hudobni umevno je da so se nam je blo nas bol trdih kmetov ki smo bili in se od nas skoraj v joku posloviv vse-Str. 14 recem Cuku ki je dozdaj z drugimi zelo zamerili mnogokrat sem zdihnu vajeni nositi žuljave roke. demo se na voz uradnik rece kmetom njih ocetje in razkazovav še mnogo snope vezav na ( ko ) ….. še ti posku-proti svojim tovarišem Bog mi daj še Od zdaj naprej so bili kmetje nam ker ste z nimi grdo ravnali vam on zdaj drugih reci dokler niso zaceli moji to- sit vsede se še on ko enkrat obide ga enkrat v roke puško in spusti me do malo bolši. naprej ne damo vec vojeno plennih po-variši dremati a on je vtihnu. Jast sem vprašam kako gre on praviteh ljudi kakor zdivjana zver tako bi Drugo nedeljo po odhodu naših to-tem požene konje in oddrdramo ga malo poslušav zamislu sem se v svo-e fant ce bomo to delali bomo delal z njimi rajši bi storil najgrozo-varišev bilo je zvecer že v mraku, mi jo preteklost spomnu sem se na svojo kmalu pocrkali, a Josip ko je vidu vitejšo smrt kakor bi prišu tem lju-smo cistili pšenico kar priropota po Str. 13 ženo in otroke in na vse domace Bog ve kako je nama teško ki sva kmetske dem živ v roke. vasi voz na njem je sedel policijski ura-cez Ruske stepe v mesecno noc. ali kaj vedejo kje sem jast ali me morda krvi vajena trdega dela ga nisva mo-Preteklo je nam že nekaj dni v dnik in govoril; Vsi gospodarji kteri Vas Blagodatni nam kmalo zgine iz-že za mrtvega štejejo pisav sem jim že gla pripravit da bi poskusil tako sva imate še Avstrijce shodite se skupaj s pred ocij pot nas pelje po širnem polju veckrat ce kaj dobijo ali ne Bog ve ali se kidala sama s Cukom do poznega Str. 7 seboj privedite tudi Avstrijce nekam proti jugu voznik nam pripo-vidimo še kedaj oh ko bi vi vedeli otro­ tej vasi košnja je minila zjutraj je bilo veduje da gremo delat k nekemu grofu cici kje se muci vaš oce. Bl(a)gor vam Str. 3 še tema že so mašine po vasi zatulile in in da pride tudi onih 10 tovarišev ki so ker ste še mladi in vsega ne razumete. vecera. Že pozno v noci smo se sešli so tulile cel dan pozno v noc vmes je Str. 12 nas pred 14 dnevi zapustili da bomo Zamišljen u svojo usodo zacel sem tudi spali smo vsi Astrijci v neki obcinski bilo slišati vpitje gospodarjev ki so pri-in izplacajte jim ker jih bodem odpe-spet vsi skupaj da bodemo mlatili da jast dremati. hišici ki je stala na sredi vasi in z ganjali in vpili na svoje delavce. Zvecer nami je spal tudi stražnik. Ko smo se ko le ni bilo konca smo se najveckrat zvecer shajali je bilo nas smešno gle-kar eden za drugim pozgubili in se sešli dati vse se je jezilo in eden je bil bol v svojo obcinsko bajto. truden in polomjen ko drugi dolgo se Ko je prišla nedelja odpeljav se je Kneippove igre so se vrnile nismo mogli zgovarjati ker smo hitro gospodar in gospodinja do cirkve a v vsi pospali.cirkev ne ampak mimo cirkve dalje na Komaj dobro zaspimo že zaslišimo trg po kupcijah a nam je vse naracunav V pomembnem jubilejnem imenom vrnila domov, je poudarila le clani društev, ampak predvsem neko vpitje in vidim da vaški gospo-kaj imamo doma za narditi a ko smo predsednica mednarodne zveze Kne-politika in zdravstvene zavarovalnice. letu so se Kneippove igre darji hodijo po hiši in zunaj po dvo-prosili naj nam dado kaj jesti so se nam ipp Worldwide gospa Ingeborg Pon-V Kneippovem nauku je namrec ne­ vrnile v Bad Woerishofen, kjer rišcu z bici s cepci in z raznim orod-smejali in rekli da v nedeljo gratz. Pozdravila je delegate iz Avstri-skoncen potencial skrbi za clovekovo so že desetic. jem prišli so po nas upijejo hlopci, je, Švice, Italije in Madžarske, ki jim je zdravje, ki je tako enostavno naraven ribjata vstavajte podnimajse skoro Str. 8 kljub težavam zaradi covida-19 uspelo kot tudi brezcasen. bode svit, vidi se mi še zelo zgodaj do poldne je greh jesti v nedeljo ob Letos ni le 200 let, odkar se je ro-priti v Bad Woerishofen. Zaradi se-Še korak naprej od takega razmišlja­ali miru mi ne dado moram vstati, ene treh popoldne smo že napregli vo-dil Sebastian Kneipp, ampak tudi 20 danje globalne krize sta v ospredju nja je šel v svojem prispevku profesor let, odkar je bilo organizirano prvo vzdignem se ali zove dal nam je kruha in smrdljivega preventiva in skrb za zdravo življenje. dr. Jost Langhorst iz Bamberga, ki je mednarodno srecanje Kneippovih špeha komaj pa smo zaceli jesti že je on Prav Kneippov nauk poudarja, da je to predstavil pomen naravnega zdravil-Str. 4 vpiv kaj tako dolgo sedite a konji zapre-društev. To je vsako drugo leto zdru-pomembnejše od premagovanja bole-stva v 21. stoletju. Kneippov nauk ni nehote zakricim vsi udje me sil-ženi cakajo. Zvecer smo se sešli in eden žilo clane pod imenom Kneippiade zni. Zato je organizacija Kneipp wor-le nematerialna dedišcina, kot je za- no bolijo od vcerajšnjega dela. Tako drugemu pripovedovali kako se komu ali vmes IKAT (internationale Kne-ldwide potrebna bolj kot kadarkoli. šciten, ampak osnova za raziskovanje tudi drugi moji tovariši vsi jecijo godi bilo je vsim slabo le Pluskarjav ni ipp Aktionstage) v Nemciji in drugih Knajpovci se zavedajo, da je Kneippo-in ozavešcanje vedno širšega kroga stokajo in vzdihujejo ali kmetje se imu ravno slabega gospodarja. Prito-državah, kjer živi Kneippova misel. va dedišcina veliko vreden koncept, uporabnikov. Pritrdil mu je tudi poli­smejejo in nas priganjajo hitro hitro ževali smo se stražniku kako delajo z Skupaj prestopiti meje je bil moto ki se dotika prav te tocke, dolgorocno tik Stephan Stracke, ki v prihodnosti se napravte hleb nada skoro obirat nami a ni nic pomagalo ker je biv bol pred 20 leti, ko je bilo prvo srecanje šciti imunski sistem in jo je mogoce vidi vecje vkljucevanje Kneippovih ljudi uže rabotajo in res po vasi že s kmeti kakor z nami, a mi nismo obu-v Bad Woerishofnu. To je bila zamisel uporabiti kjerkoli po svetu. Zavedanje metod v izobraževanje in uporabo v vse navskriž drve z vozmi kakor ob pali sklenili smo na vsak nacin spraviti – med mnogimi drugimi – Anette o skrbi za zdravje bo ostalo tudi po zdravilišcih in bolnišnicah. požaru ceprav se je šele zacev dan na dan kako se nam godi. Kersting, generalne sekretarke nem-pandemiji, zato se bo zveza trudila, da V casu knajpijade je bilo mesto Bad delati. Neko nedeljo pride iz bližne= ške Kneipp zveze. Dolga leta je vodila bi Kneippove metode vkljucili v dr-Woerishofen prizorišce številnih de- Tako smo šli vsak s svojim gospo-upravo in želela dati knajpovcem iz žavni zdravstveni sistem. S Kneippom javnosti, ki so udeležencem približa­darjem mislili smo da bo nam dal Str. 9 vsega sveta možnost, da bi spoznali v prihodnost torej ni le vizija, ampak le prijazno in prakticno spoznavanje kaj za prigriznit predno poženemo ga trga Pokrovska policija pogledat vseh pet stebrov Kneippovega nauka zelo konkretna obveznost. Kneippovih metod. na njivo kakor pri nas na Krainskem ce smo še vsi in kako se imamo to pri-pri izviru, se spoznali in izmenjali iz-Tudi predsednik nemške zveze go-ali motili smo se morali smo hitro ložnost smo mi porabili povedali smo kušnje. spod Joachim K. Rudolph je priporo-Po Lokales aus Bad Woerishofen zapreci in iti kositi pšenico šele ob jim kolikor smo mogli po Rusko govo-Zdaj se je knajpijada s prvotnim cil, da se s Kneippom ne bi seznanjali pripravila Francka Cuk Novemu šolskemu letu naproti cini primerov moteci prometni kako poskrbite za svoje nado-element, ki ga je treba ignorirati. budneže. Letošnje varovanje smo izva-Sodelovanje s Policijsko po­jali osem delovnih dni. V prvem stajo Vrhnika, Medobcinskim tednu smo intenzivno varovali inšpektoratom in redarstvom in skrbeli za vkljucevanje v šole, Vrhnika ter prostovoljci, ki so kjer smo otrokom, predvsem priskocili na pomoc v projek­najmlajšim, na njihov razumljiv tu Varovanje ob prvih šolskih nacin predstavili, kako naj ob dnevih, je bilo dobro. Na tem spremstvu staršev zakorakajo mestu se jim zahvaljujem in pri-v prometni labirint. Tudi star­cakujem njihovo pomoc tudi v šem otrok OŠ Antona Martina prihodnje. Zahvala tudi Obcini Slomška Vrhnika smo prvi šol-Vrhnika, SPVC Vrhnika, Osnov-ski dan podali nekatere koristne ni šoli Ivana Cankarja, Osnovni informacije in otroke na pose-šoli Antona Martina Slomška in ben svojstven nacin popeljali v Gostilni Pri Kranjcu za podpo­šolo. Naj vedo, da smo na Vrh­ro ob izvedbi naloge. niki imeli vcasih tudi cisto pravi Kot ste opazili, imamo tudi vlak. Hlapon mar ne? novo pridobitev, prikolico za V drugem delu varovanja prevoz prometne opreme. »S ucencev smo clani namenili skupnimi mocmi se pro- pozornost opazovanju prome­ta, vozil in gibanju preostalih metna preventiva gradi!« je geslo, pod katerim smo z udeležencev v prometu. Upo-V samo zgodbo varovanja ob raba telefonov, vožnja v rdeco donatorsko pomocjo izpeljali prvih šolskih dneh se kot no-luc, nestrpnost in podobno je projekt nabave prikolice za delo te skupine bodo morale sesti za mo na zaplete! Urejeno križišce upoštevate prometna pravila. silci akcije vkljucujemo clani naš zakljucek porocila jutra-prostovoljcev na terenu v šolah eno mizo in zaceti uresnicevati s klancino pri trgovini Mavrica Zavedajmo se, da smo odrasli ZŠAM Vrhnika v sodelovanju njega opazovanja voznikov. V in vrtcih. Uspešno je bila zaklju­ žepostavljene prometne cilje. postaja mini dirkališce. Predlog, zgled. Hvala vsem za opažanja, s SPV Vrhnika, PP Vrhnika, ob-nevarnosti ste tudi vsi kolesarji, cena tudi akcija v sodelovanju z Avtobusna linija, ki pripelje da se omeji hitrost na CONA 30 predloge, svoje predloge lahko cinskim redarstvom in prosto-ki brez celade vozite po napacni LIONS klubom Vrhnika, kjer otroke z Drenovega Grica, delu-km/h je na mestu, prav tako bi pošiljate tudi preko obcinskega voljci. Vsi skupaj smo poskrbeli, strani ceste. Naj opozorimo, da so se prek SMS na št. 1919 PO- je odlicno, prav tako prevozniki bilo treba uporabiti eno od oblik Sveta za preventivo in vzgojo v da so otroci varno zakorakali v je do 18. leta obvezna upora-MAGAMO10 zbirala sredstva opravljajo svoje delo korektno umirjanja kolesarjev ter preo-cestnem prometu. šole in vrtce. Ne pozabimo, da ba celade. Kršenje prometnih za nov prenosni poligon. Vsem, in varno. Vozila zagotavljajo va-stalih dvokoles. Urejene kole-Mladost je norost, ki se toliko letošnje leto še vedno kroji na-predpisov pa tudi ni vec poceni. ki ste pomagali tako ali drugace, ren prevoz, prav tako je dobro sarske povezave v smeri Vrtna-bolj kaže pri starejših osnovno­ dloga COVID-19, ki je dodobra Letos smo, v sodelovanju s materialno in financno, z veliko poskrbljeno za prevoz otrok iz rije so vedno hitrejše in sožitje šolcih, pri katerih je svet oci­ premešala in meša karte v vseh PP Vrhnika, Medobcinskim dobre volje, se iskreno zahva­ vasi. Nad varnostjo naših po-med kolesarji, skiro vozniki in tno raven. S tega stališca živijo segmentih družbe, predvsem inšpektoratom in redarstvom ljujem v imenu clanstva ZŠAM tomcev bomo vsi skupaj, seveda pešci ni vec najbolj pristno. Naj v prepricanju, da se jim nic ne organizacijsko, še najbolj v šo-Vrhnika, delovali na 17. kljucnih Vrhnika. v prvi vrsti s starši, bedeli skozi opomnimo, da lahko izkoristite more zgoditi. Žal ne razumem lah in vrtcih. Želja vseh nas je, tockah z 19. clanicami, clani in Svoj trud in cas smo v naši leto. tudi novo urejene makadamske vec sistema pravil in zakonov. da se cim hitreje, pod pogojem prostovoljcem. Delujemo pre­akciji s sloganom ZZŠAM Slo-Na Vrhniki se kar nekaj fi-obcinske poti, ki so namenjene Ocitno deluje le še avtomatika, našega polnega sodelovanja, ventivno in tako bomo delovali venije Aktivni za varnost v nancnih sredstev nameni za za rekreacijo proti Podlipi. Tre-kot je semafor, ki kaže, kdaj je stvari uredijo in da preidemo v tudi v prihodnje. Vsaka naša prometu v prvih septembrskih ureditev cestne in druge infra-nutno še niso preobremenjene.treba preckati cesto, in radar ter normalen življenjski tok. odlocitev ali beseda je name- strukture, vse z namenom za-Žal, spoštovani bralci, opa-policija za kaznovanje prehitrih dnevih vložili: Marija Zemljic, Skozi leta opazujemo in po-njena varnosti, ne glede na pri­gotavljanja vecje varnosti vseh žam, da se odgovornost staršev voznikov. Ignac Zemljic, Karol Jurjevcic, udarjamo, da Vrhnika poka pombe, ki smo jih bili nekateri. udeležencev v prometu, hkrati vse preveckrat prelaga kar na Glede semaforja pri podjetju Slavko Jereb, Nace Jerina, Jože po šivih glede prometne infra-Prometna vzgoja se zacne na strukture. Kolone so nekaj vsak-je poskrbljeno za športne ak-otroke! Otroci brezglavo švigajo Siliko ni nic novega. Potrebno domacem dvorišcu, ob pomoci Mesec, Franc Modrijan, Dušan danjega in prava anarhija vlada tivnosti, razgibanost na kolesih s skiroji in drugimi novodobni-bo usposabljanje za pešce, saj in zgledu staršev in skrbnikov Rodošek, Tone Tomšic, Franc in skirojih je z novim kolopar-mi prevoznimi sredstvi kar brez deluje z rocnim vklopom, hkra-otrok. Vsi drugi lahko le oza-Turk, Janez Šušteršic, Irenka ob nesrecah na avtocesti. O te­žavah združenje opozarja tudi kom in fitnes napravami dobro celad po plocniku, ob cesti, se-ti opažamo tudi, da je še vedno vešcamo in vam pri prometni Štefancic, Leon Novak, Marko prek radijskih, televizijskih me-poskrbljeno. Tako je dodobra veda ne upoštevajo CPP. Ce je prekratek interval za pešce. Ob-vzgoji ponudimo roko. Mršic, Stanko Kokalj, Anja in dijev, seveda tudi prek casopi-zaživelo športno življenje na cesta primeren poligon za otro-cutek, ko preckaš prehod v rde-V prihodnjih dneh in mesecih Jaka Cretnik, Franci Sotlar in sov, revij in ozavešcamo javnost Vrtnariji, vendar naj opozo-ke in s tem ugotavljanje otroko-co luc, je zelo neprijeten, toliko bomo clani ZŠAM Vrhnika, ob Franjo Cretnik. Iskrena hvala prek socialnih omrežij. Žal vsa rimo, da nastajajo težave pri ve samostojnosti, naj bo to izziv bolj za otroke, saj jih vzgajamo, sodelovanju s PP Vrhnika, izva-za vaš trud. prizadevanja na obnovitvenih prometni varnosti preostalih za starše. Tudi na novem poli-da preckamo cesto ob zeleni jali preventivne akcije nadzora Vsem voznikom želimo str­delih in novogradnjah v prome-udeležencev, ki uporabljajo ko-gonu na Vrtnariji ni nic drugace. luci. Stikala za vklop so tudi po-privezanosti otrok v vozilih in pno vožnjo in ne pozabite na tu ne prinesejo želenih ucinkov. lesarsk, od blokov do nekdanje Seveda opazimo tudi starše, nesreceno namešcena na steber uporabi avtosedežev za otroke. pravocasen odhod na pot. Apel velja tako za državo kot trgovine Mavrica. O težavah so ki ste dober zgled in poskr-semaforja. V Janezovi vasi v Obiskali bomo okolice vrtcev Franjo Cretnik, predsednik tudi za lokalno politiko. Tudi odgovorni obvešceni! Ne cakaj-bite za varnost vaših otrok in Verdu pa je vaški semafor v ve-v Obcini Vrhnika in preverili, ZŠAM Vrhnika Kmetje na pikniku Pr' Habet Vrhniški kmetje že vec let redno obiskujejo Mednarodni kmetijsko­živilski sejem AGRA, ki je v avgustu v Gornji Radgoni. Lani je bil zaradi koronaviru­sa odpovedan. Letos pa je bil že 59. sejem AGRA od 21. do 26. avgusta, vendar pod strogimi epidemiološkimi ukrepi. Tako se naši kmetje tudi letos niso vsi mogli udeležiti sejma. Imajo pa v navadi, da so se po sejmu družili in zbrali na vese­lem pikniku Pr' Habet. Zbrali so se 27. avgusta na prelepem pro-storu pod kozolcem in obujali spomine na vse prejšnje sejme AGRA. Brez pecenega odojka ni šlo, prijala pa je tudi dobra pijaca. Na prizorišce so nekateri prišli z novimi in starimi že zgo­dovinskimi traktorji. Sledilo je skupno fotografira­nje, nato pa so druženje nada­ljevali v dobri družbi in z lepimi spomini. Upajo, da se bodo naslednje leto resnicno fizicno pojavili na že 60. sejmu AGRA v Prek­murju. Simon Seljak Poletna južna na Stari cesti Leto 2020 ZIC-u kot Društvu ljubiteljev narave in obicajev Notranjske in veteranom vojne za Slovenijo 1991 ni bilo pisano na kožo, saj zaradi dolgotrajnih zdravstvenih razmer – korone – ZIC-u ni uspelo v vsem letu organizirati družabnih dejavnosti. dicionalno vsakoletno Poletno kazalo pretirane vrocine, letos Tudi leto 2021 je bilo vpra-južno na Stari cesti. Sklenili obiskovalcem ponudimo ricet. šljivo. Koncno pa je leto 2021 le smo, da bomo skupaj sodelo-Menili smo, da v takih dneh prineslo bolj pozitivne in opti-vali pri tej prireditvi. ljudje radi pojejo nekaj na žlico. misticne dneve, tako da so 27. Clani smo se odlocili, da gle-Pozneje se je izkazalo, da smo 8. 2021 le uspeli izpeljati že tra-de na vremensko stanje, ki ni se pravilno odlocili, saj so bili obiskovalci zadovoljni. Naba­vili smo vse potrebne sestavine, tako da je bila potrebna samo še akcija kuhanja. Za kuhanje riceta smo svoje delo prispeva­li trije clani, saj je bila kolicina, za nas amaterje, kar 25 litrov. Obiskovalcem smo ponudili tudi pijaco, poskrbeli pa smo še za najmlajše, katere smo crkljali z njim najljubšo hrano: piškoti in bonboni. Nekaterim otrokom smo podarili tudi ba-lone, starši pa so jih napihnili. Clani obeh ekip smo bili z obiskom zelo zadovoljni, saj smo domov odnesli prazen lonec. Sonja Bevk Sole libero in orodjarski dnevi pod svobodnim soncem Poletje v župnijskem vrtcu Zavod Sole Libero ponuja kot šolski stoli. Otroci so se na alternativno obliko izobraže-tak nacin izkustveno in pobliže vanja za šolske otroke, ki imajo spoznali z razlicnimi vrstami sicer status šolanja na domu in orodij. Govorili smo tudi o var- obiskujejo naš program, kjer nosti pri delu, da bi otroci res prek raznolikih izkustev in z ozavestili primerno uporabo gibanjem predelujejo javni ucni orodja. Nekaj utrinkov iz naših nacrt v gozdni raziskovalnici, orodjarskih dnevov. na izletih itn. Za vsa dodatna vprašanja po- Otroci med šolskim letom klicite na št. 031 751 499, lahko tudi aktivno sodelujejo pri pa obišcite našo FB in spletno orodjarskih dejavnostih. V so-stran: www.solelibero.si. delovanju s pedagogom Petrom Gantarjem so si otroci zadali Konec junija smo zapeli slovo in jim zaželeli uspešno in tudi v vrtcu je zadišalo po ga vdiha. Otroci se veselijo projekt grajenja še ene lesene cez šolski prag, z upanjem, da septembru, igralnice so spr-vsakega dne in ne mislijo na hiše v naši gozdni ucilnici, v slovensko himno, se s seboj nesejo lepe spomine na eminjale svoj izgled, otroci in to kaj vse nam ta zahteven katere spravljamo šolske pri­ veselili ob rojstnem naš vrtec. vzgojiteljice so se vracali nazaj cas preizkušenj jemlje ali pre-pomocke, orodja ipd. Hišo smo dnevu naše drage Poletje je bilo živahno, ra-s pocitnic. poveduje, veselijo se življenja, sestavili iz odpadnega lesa, na­domovine in se podali ziskovali smo koticke Vrhnike, 1. september je zopet pri-naj nam bodo v teh casih zgled, tancneje iz desk rabljenih palet. se kopali in igrali z vodo. Pre-nesel nov list, ki caka, da ga da bomo lahko z nasmehom Prav tako otroci redno skrbijo na pocitnice. pevali pesmi, risali s kredami, porišemo z nasmehi, pesmijo, premagali vse izzive, ki nam za polno skladovnico polen, ki SimonKr, d. o. o., in Prava vad­gradili gradove na mivki, ust-igro, zgodbami, mislimi naših jih življenje prinaša. jih v naši gozdni ucilnici vec kot ba. sta naša soncna sponzor- Nekateri prej, drugi kasne-varjali ter se podajali na pot najmlajših predvsem pa je cas, Uspešno novo šolsko leto-potrebujemo za pripravo ognja. ja. Ce bi želeli biti med našimi je. Sonckom, Iskram in nekaj domišljije skozi pravljice. Ra-da skupaj odkrivamo lepote vam klice Župnijski vrtec Vrh-Prenavljali in osvežili smo tudi sponzorji tudi vi, nam pišite na Plamenom smo pomahali v zigrano poletje hitro mine življenja in se veselimo vsake-nika. štore, ki nam v gozdu služijo info@sole-libero.si. UPOKOJENSKI KOTICEK Spoštovane upokojenke in spoštovani upokojenci Pod »streho« smo spravili kar dva zanimiva dogodka, in sicer srecanje starejših od 75 let in zakljucno prireditev ob 70-letnici društva. Glede na zdravstvene razmere smo lahko zelo zadovoljni, da je bilo zanimanje za izlet v Avstrijo v alpsko dolino Maltatal tako veliko. Tudi sre-canja se je udeležilo lepo število starejših, ki so se dobro pocutili, ko so lahko poklepetali s so-vrstniki in starimi znanci. Druženje je popestril trio, ki je del Ansambla Presenecenje. Poskrbeli smo tudi za dve presenecenji, in sicer smo gospe Rozaliji Rizman in gospodu Albinu Nagodetu izrocili šopek. Prejšnja leta sta potem nagrajenca zaplesala solo pocasni valcek, letos pa ob upošte­vanju razdalje 1,5 m niso plesali. Kljub temu smo se zadržali slabe tri ure ob klepetu, dobrem bog­racu in še boljših štrukljih, za kar se je trudila Go-stilna Pri Kranjcu. Presenetili pa smo tudi Fran-cija, lastnika gostilne, ko smo mu izrocili pisno zahvalo in priznanje za vsa dobra dela, donacije in pozornosti do clanic in clanov društva. Tudi zakljucna prireditev v veliki dvorani Can-karjevega doma na Vrhniki je bila zelo dobro obiskana kljub upoštevanju potrdil PCT, kar je znak, da se je veliko starejših že cepilo. Tudi na tem mestu se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste prireditev obiskali in tako izkazali pripadnost društvu, vsem nastopajocim v kulturnem pro-gramu, Mirjam Suhadolnik za vodenje, gospodu županu in obcini za financno pomoc in ZIC-u za brezplacne usluge. Slika: Castitljivo obletnico društva bomo zakljucili še z enim projektom: z aktivacijo naše spletne stra­ni, kjer boste lahko našli vse o nas. Najvec sta se trudila Marjan Rijavec in Milan Jerman, ki je s svojimi vecletnimi izkušnjami pomagal mlade­nicu (medgeneracijsko sodelovanje), da je nastala spletna stran, enostavna za uporabo in prakticna glede vseh informacij. Na levi strani zgoraj, kjer je znakec lupe, vpišete www.upokojenci-vrhnika.si in že se boste znašli na naši spletni strani. Popro-site pa mlajše, naj vam to nastavijo med priljublje­ne, pa bo še enostavneje. Upamo in želimo si, da bi stran obiskovali in brali, saj vsebuje tudi arhiv od leta 2008, kar je zelo zanimivo branje. Obema se prav lepo zahva­ljujem za dolge ure prizadevanj, da bi bila stran enostavna, a vsebinsko bogata in licna. Zagota­vljam vam, da jima je uspelo. Preberite si tudi predstavitveni clanek o nasta­janju spletne strani, ki ga je napisal Milan Jerman. Zaceli smo z nekaterimi dejavnostmi, kot je splošna telovadba na dvorišcu, pikado ob upo­števanju PCT in pohodi. Vandrovke se ob upoštevanju vseh predpisov in navodil vsak torek zbirajo ob 8.00 in se poda­jajo na sprehode od 2 do 3 ure po bližnji okolici Vrhnike, dokler bo še mogoce. Tudi preostale po­hodne skupine (Soncki odhajajo na pohode vsak prvi in tretji torek, Zimzeleni in Barjani vsak dru­gi torek, Barjani še cetrti cetrtek, Zimzeleni pa cetrti torek in Svizci tretji cetrtek) zaenkrat na-crtujejo pohode po programih, a je nastala velika težava vodenje, saj so ostali le trije vodniki. Verje­tno bo treba število pohodov zmanjšati na enkrat na mesec, da nam ne bi pregoreli še preostali trije. Rešili smo tudi težavo s pevovodjo, a pevskih vaj še ni zaradi ukrepov. Vse tiste, ki se zaradi korone niste mogli oglasiti v pisarni in poravnati clanarine, prosimo, ce to storijo zdaj, saj ob upošteva­nju PCT ostaja pisarna ob sredah in petkih ODPRTA. Za Upravni odbor: Elica Brelih Spletna stran DU Vrhnika: www.upokojenci-vrhnika.si Spoštovane obcanke in obcani, cenjene upo­kojenke in upokojenci, veste, zakaj imamo clani najstarejše generacije sive lase? Ne, niso nam jih povzrocili turbulentni casi, ki so za nami, ampak zato, ker imamo naše glave polne sivih celic. In ravno te sive celice v nekaterih glavah niso imele miru in ob pomoci mlajših možganov je nastala spletna stran Društva upokojencev Vrh­nika kot posledica negotovosti, kaj bo z zapisi in slikami dogodkov od leta 2008 naprej. Do danes smo »gostovali« najprej na spletni strani Zdru­ženja društev upokojencev Slovenije. Nato pa je sledil hladen tuš, ko so nas avtorji spletne strani obvestili: »Z dnem 4. aprila 2018 je spletna stran seniorji.info prešla na novega lastnika, družbo Casnik Vecer d.o.o.« in znašli smo se v drobovju kapitalnim namenom usmerjenih lastnikov in stiki z njimi so nam dali slutiti, da se ta zgodba ne bo dobro koncala. Hladnemu tušu je sledil še hladnejši šok s spo-rocilom lastnikov z dne 15. januarja 2021: »Spo­štovani, v imenu uredništva vam sporocam, da smo z današnjim dnem prenehali ustvarjati sple­tno stran Seniorji.info. Stran je zaenkrat še aktiv­na in bo v prihodnjih dneh dokoncno ukinjena.« Ne znamo vreci puške v koruzo, sive celice so se združile in odlocili smo se, da vam bomo iz­delali in ponudili svojo – novo – spletno stran, ki jo odslejnajdete na spletnem naslovu: www.upokojenci-vrhnika.si/. Uspešno delo je za nami, saj smo rešili »zgodo­vinske« podatke o delu društva. To delo najlepše opiše stavek avtorja spletne strani Marjana Rijav-ca: »Clankov arhiva je bilo cirka 900 :) Cestitke za takšno obsežno število pohodov in dogodkov.« Veseli bomo vaših mnenj, opažanj, predlogov, tudi graj, ne bomo pa se branili kakšne pohvale. Milan Jerman Marjana Opeka, Verd (1926) Branko Fabjan, Žužemberk (1927) Ljudmila Seliger, Dom upokojencev Vrhnika (1928) Franc Levec, Verd (1928) Matevž Burjak, Delavsko naselje (1928) Majda Dovc, Jelovškova (1929) Nada Pajsar, Dom upokojencev Vrhnika (1929) Jože Leskovec, Cesta gradenj (1941) Angela Gregorka, Sinja Gorica (1941) Vsem jubilantom iskreno cestitamo za visoki jubilej. Cestitke pa tudi vsem, ki so septembra praznovali rojstni dan. Malta, dolina slapov Že v letu 2020 nacrtovani izlet nam je letos le uspelo izpeljati. Povezali smo se s turisticno agencijo Alpetur in kar hitro napolnili avtobus. Na sreco ni bilo nobene gnece pred karavanškim predorom in smo kar hitro prispeli mimo Spit-talla v alpsko dolino ob reki Malti. Skozi meste­ce Gmund in Malto smo se po nekaj kilometrih vzpona dvignili na 1900 m. Cudovita gorska pa­norama s številnimi slapovi (najvišji je 200 m vi-sok slap Fellbach) nas je pripeljala do umetnega akumulacijskega jezera Kolnbrain, ki je zajezeno z 200 m visoko betonsko pregrado in zadržuje milijon in pol kubicnih metrov vode. Sprehodili smo se po pregradi in opazovali gradbene do-sežke, vse v prid uporabe vodne energije. Dopa-dljiv gradbeni objekt poleg jezu je za turisticno ponudbo. Za ogled so razstavljeni minerali ter fotografije, ki prikazujejo vse, kar je povezano z gradnjo omenjenega ogromnega zadrževalnika. Ob vrnitvi smo se sprehodili po srednjeveškem mestecu Gmund s staro trdnjavo nad mestom. Že v 12. stoletju je kraj dobil trške pravice in še vedno vstopamo v jedro mesta skozi ista mestna vrata. Kljub obnovljenemu mestu v prejšnjem stoletju ohranjajo res veliko srednjeveške zgodovine. Sledila je vožnja do Millstatta, kjer smo se ustavili še za ogled parka bonsajev. Drevesa so predvsem iz naravnih rastišc, zato uspevajo na prostem, s posebno tehniko obrezovanja in za­drževanja razvoja korenin pa ostajajo nizke rasti. Povsod je opaziti urejenost krajev, veliko cvetja in pridih alpske pokrajine. To je avstrijska Koro­ška. Prijeten izlet nam bo ostal v lepem spominu. Želimo, da bi nam razmere dopušcale še kakšno druženje letos. Zapis in fotografije Ivanka Sluga Na podlagi 9. clena Zakona o uresnicevanju javnega interesa za kulturo LETNI PROGRAM ŠPORTA OBCINE VRHNIKA ZA LETO nožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem tekmovalnem financira se prireditve, namenjene tekmovalnemu športu, (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno precišceno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 2022 sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V programih športno rekreativne prireditve in promocijske prireditve. 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg) in 5. clena Pravilnika o sofinancira-vadbe se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu do 440 Vsakemu izvajalcu se sofinancira najvec dve športni priredi­nju ljubiteljske kulture v obcini Vrhnika (Uradne objave obcine Vrhnika, Naš ur programa v vsaki od starostnih kategorij. Dodatno se vre-tvi, ki nista sofinancirani iz drugih obcinskih javnih sredstev. 1.clen casopis št. 340/07 – UPB1) je Obcinski svet Obcine Vrhnika na 17. redni seji, dnoti kategorizirane športnike z nazivom športnik mladin- Letni program športa Obcine Vrhnika za leto 2022 opre­ dne 23. 9. 2021 sprejel skega razreda (MLR) ali perspektivnega razreda (PR). Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo deljuje programe športa, ki se sofinancirajo s sredstvi obcin­1,50 % celotnega zneska proracunske postavke 4003 18059001 skega proracuna, njihovo vsebino ter predvideno višino in Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vse-18019. namen sredstev v obcinskem proracunu. bin športa, znašajo 19,65 % celotnega zneska prora- LETNI PROGRAM KULTURE cunske postavke 4003 18059001 18019. 4. clen OBCINE VRHNIKA ZA LETO 2022 2. clen Obcina Vrhnika mora najpozneje v roku 45 dni po spre-V proracunu Obcine Vrhnika za leto 2022 bodo sredstva 4. Kakovostni šport jetju letnega programa športa za leto 2022 oziroma v prvi za Razpis - šport na proracunski postavki 4003 18059001 1.clen Program kakovostnega športa v razlicnih športnih pano-številki Našega casopisa po sprejetju letnega programa špor­ 18019 v višini 250.000 €, namenjena za sofinanciranje: Letni program kulture Obcine Vrhnika za leto 2022 opre-gah vkljucuje programe v kategoriji: ta objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinancira­deljuje dejavnosti, ki se sofinancirajo s sredstvi obcinskega . clani, clanice nje vsebin in programov, naštetih v tretjem clenu Letnega proracuna ter predvideno višino in namen sredstev v obcin-. Športni programi (85,00 % - 3. clen, tocka A) programa športa. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in Ostale dejavnosti v športu (15,00 % - 3. clen, tocke B do D) skem proracunu. . V okviru navedenega programa se vrednoti programe turizem Vrhnika opravlja strokovna in administrativna dela vadbe izvajalcev, v katere so vkljuceni registrirani športniki za potrebe razpisa. Delo zavoda in komisije mora biti zaklju­ 3. clen 2. clen v Nacionalni panožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem ceno najmanj 5 dni pred 90 dnevnim rokom, z ustreznimi S sredstvi za Razpis – šport se bodo sofinancirali naslednji V letu 2022 se iz proracuna Obcine Vrhnika predvideva tekmovalnem sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V odlocbami. programi športa ter ostale dejavnosti v športu v obcini Vrh­ sofinanciranje naslednjih podrocij: nepremicne kulturne program so vkljuceni tudi kategorizirani športniki z nazivom nika glede na vsebino: dedišcine, knjižnicarstva in založništva, umetniških progra-športnik državnega razreda. V programih vadbe se vrednoti Številka: 671-1/2021 (3-01) mov, ljubiteljske kulture, medijev in avdiovizualne kulture, objekt v obsegu do 320 ur programa. Dodatno se vrednoti Datum: 23. 9. 2021 drugih programov v kulturi. A. Športni programikategorizirane športnike. Župan 1. Prostocasna športna vzgoja otrok in mladine Obcine Vrhnika 3. clen Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vse-Daniel Cukjati 1.1 Prostocasna športna vzgoja predšolskih otrok: V proracunu Obcine Vrhnika za leto 2022 so na podrocju bin športa, znašajo 10,05 % celotnega zneska prora­ljubiteljske kulture predvidena naslednja sredstva: . Programi celoletne vadbe cunske postavke 4003 18059001 18019. . »Ciciban planinec« Na podlagi druge alineje 127. clena ter 129. in 131. clena Zakona o urejanju Postavka 18012 Ljubiteljska kultura v predvideni višini 5. Vrhunski šport prostora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) ter 22. clena Statuta Obcine Vrhnika V okviru teh programov se v programih izvajalcev vredno­ 91.560,00 EUR: Program vrhunskega športa v razlicnih športnih panogah (Naš casopis, št. 430/15) je Obcinski svet Obcine Vrhnika na 17. redni seji, ti strokovni kader in objekt za izvedbo 60-urnih programov sredstva se namenijo predvidoma za:vkljucuje programe, v katere so vkljuceni aktivni športniki s dne 23. 9. 2021, sprejel celoletne vadbe, v programu »Ciciban planinec« pa strokov- . 41200010 Delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in statusom športnika svetovnega razreda, športnika mednaro­ ni kader in propagandno gradivo. skupin (60.000,00 EUR), dnega razreda in športnika olimpijskega razreda. . 41200011 Sofinanciranje programov obmocne izpostave S K L E P Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vse- JSKD (9.360,00 EUR),V programih vadbe se vrednoti strokovni kader in objekt o potrditvi lokacijske preveritve za del enote ureja-bin športa, znašajo 1,40 % celotnega zneska proracun- . 41200012 Tekoci transferi - Pihalni orkester Vrhnika v obsegu do 800 ur programa. Dodatno pa se vrednoti kate­ nja prostora VR_3713 ske postavke 4003 18059001 18019. (9.300,00 EUR), gorizirane športnike glede na naziv. . 41200015 Tekoci transferi - Društvo Orkester Simfonika 1.clen 1.2 Prostocasna športna vzgoja šoloobveznih otrok: Vrhnika (6.900,00 EUR), Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin S tem sklepom se potrdi Elaborat lokacijske preveritve za . 41200016 Tekoci transferi - Društvo Big Band (6.000,00 . Programi celoletne vadbe športa, znašajo 2,75 % celotnega zneska proracunske postav-del enote urejanja prostora VR_3713, ki ga je izdelal LUZ . »Ciciban planinec« in »Mladi planinec« EUR). ke 4003 18059001 18019. d.o.o., v avgustu 2021. . Pohodi in planinski izleti . Šolska športna tekmovanja 4. clen 6. Šport invalidov 2. clen S sredstvi za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in (1) V okviru obravnavanega individualnega odstopanja se V okviru navedenih programov se v programih izvajal­ skupin se bo sofinancirala naslednja redna dejavnost in pro-Športna rekreacija invalidov se vrednoti kot športna re-na zemljišcih s parc. št. 2114/3, 2093/7, 2093/8, 2454/8, cev vrednoti strokovni kader in objekt v programih celole­ jekti: kreacija in šport starejših, le da se velikost vadbene skupine v 2454/9, 2047/1, 2047/2 in 2045/10, k.o. Stara Vrhnika, tne vadbe (najmanj 60 ur in najvec 80 ur); strokovni kader vsakem programu zmanjša za 50%. dopusti odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, in propagandno gradivo v programu »Ciciban planinec«; v 1. Redna dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kultur­ ki dolocajo da na teh zemljišcih bivanje ni dovoljeno. S programu »Mladi planinec« strokovni kader, objekt in pro- nih društev in skupinSredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vse­ posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji se dopusti pagandno gradivo; v programu »Pohodi in planinski izle- Sredstva, namenjena sofinanciranju redne dejavnosti (de-bin športa, znašajo 0,40 % celotnega zneska proracun­bivanje kot sestavni del izvajanja družbene dejavnosti ti« strokovni kader in objekt; v programu šolskih športnih lovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo ske postavke 4003 18059001 18019. doma starejših obcanom v stavbi splošnega družbenega tekmovanj pa udeležbo na regijskih tekmovanjih v športnih 40 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in pomena, ki sovpada s programom klasifikacije stavb za panogah, v katerih se v šoli v okviru razširjenega programa skupin. izvaja interesna dejavnost. 7. Športna rekreacijakombinirane storitve nastanitve, nege in zdravstvene Program športne rekreacije v razlicnih športnih panogah oskrbe. 2. Projekti ljubiteljskih kulturnih društev in skupinvkljucuje programe izvajalcev, v katerih so vkljucene osebe (2) Sprememb graficnega dela Obcinskega prostorskega na- Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vse- Sredstva, namenjena sofinanciranju projektov ljubiteljskih v starosti nad 19 let, ki niso vkljucene v uradne tekmovalne crta Obcine Vrhnika ni. bin športa, znašajo 13,65 % celotnega zneska prora­ kulturnih društev in skupin, znašajo 60 % zneska za delova-sisteme Nacionalnih panožnih športnih zvez. cunske postavke 4003 18059001 18019. nje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sofinanciranje . Programi celoletne vadbe 3. clen projektov poteka na naslednjih podrocjih ljubiteljske kulture:. Planinski izleti, pohodništvo Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostor­1.3 Prostocasna športna vzgoja mladine: . Glasbena dejavnost skih aktov je ID 2550. . Programi celoletne vadbe . Gledališka dejavnost V programih izvajalcev celoletne vadbe se v programih, ki . Pohodi in planinski izleti . Plesna dejavnost imajo visok zdravstveni ucinek, in se izvajajo v obsegu naj­ 4. clen . Arheološka, muzejska dejavnost manj 60 ur in najvec 80 ur, vrednoti strokovni kader in objekt. Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Našem ca-V okviru navedenih programov se v programih izvajalcev . Ostalo V programu planinski izleti in pohodništvo se vrednoti stro­sopisu. Sklep se objavi tudi na spletni strani Obcine Vrhnika vrednoti strokovni kader in objekt v programih celoletne kovni kader in objekt. in v Prostorskem informacijskem sistemu. vadbe (najmanj 60 ur in najvec 80 ur); v programu pohodi in Sofinanciranje projektov bo potekalo z naslednjimi raz­planinski izleti strokovni kader in objekt. merji med podrocji ljubiteljske kulture: Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, Številka: 3505-1/2021 (5-08) znašajo 3,25 % celotnega zneska proracunske postav- Vrhnika, dne 23. 9. 2021 Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin Sredstva, namenjena sofinanciranju glasbene dejavno-ke 4003 18059001 18019. športa, znašajo 1,25 % celotnega zneska proracunske postav­sti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 32 % ke 4003 18059001 18019. zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 8. Šport starejšihŽupan Obcine VrhnikaSredstva, namenjena sofinanciranju gledališke dejav-V programe športa starejših so vkljucene osebe, starejše od Daniel Cukjati 1.4 Športna vzgoja otrok v pripravljalnih programih: nosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8 % 65 let in razširjene družine. Programi športne vzgoje otrok v pripravljalnih programih zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. . Programi celoletne vadbe v razlicnih športnih panogah so razvršceni v dve starostni Sredstva, namenjena sofinanciranju plesne dejavnosti. Planinski izleti, pohodništvo kategoriji: ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 5 % zneska Na podlagi 61. clena Zakona o prostorskem nacrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, . cicibani in cicibanke za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. V programih izvajalcev celoletne vadbe se v programih, ki 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – . pripravljalni decki in deklice Sredstva, namenjena sofinanciranju arheološke, mu-se izvajajo v obsegu najmanj 60 ur in najvec 80 ur, vrednoti ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in zejske dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, strokovni kader in objekt. V programu planinski izleti in po-22. clena Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/15) je Obcinski svet V okviru navedenih programov se vrednoti programe, v znašajo 10 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih dru-hodništvo se vrednoti strokovni kader in objekt. Obcine Vrhnika na 17. redni seji, dne 23. 9. 2021, sprejel katere so vkljuceni športniki, stari najvec 12. let, registriraništev in skupin. v Nacionalni panožni športni zvezi (NPŠZ) in tekmujejo v Sredstva, namenjena sofinanciranju ostale dejavnostiSredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, neuradnih tekmovanjih v okviru NPŠZ. V programih vadbe ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 5 % zneska znašajo 0,35 % celotnega zneska proracunske postav-O D L O K cicibani in cicibanke se vrednoti strokovni kader in objekt v za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. ke 4003 18059001 18019. obsegu do 180 ur programa, v programih pripravljalni decki O Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za del in deklice pa se vrednoti strokovni kader in objekt v obsegu obmocja I. faze 5. clen B. Razvojne dejavnosti v športu do 240 ur programa. Industrijske cone v Sinji Gorici Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhni­ka mora najpozneje v 40 dneh po sprejemu Letnega progra-1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vse- ma kulture objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za so-športu bin športa, znašajo 18,70 % celotnega zneska prora-I. UVODNE DOLOCBE financiranje redne dejavnosti in projektov, naštetih v prvi in Usposabljanje za pridobitev 1. ali 2. stopnje usposobljeno- cunske postavke 4003 18059001 18019. drugi tocki tretjega clena Letnega programa kulture Obcine sti, ki se izvaja v skladu z veljavnim programom usposablja­1.clen Vrhnika za leto 2022. Zavod izracuna vrednost tocke glede na nja, sprejetim v skladu z Zakonom o športu, se sofinancira 3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovo-(predmet odloka) višino sredstev v proracunu v skladu s 15. clenom Pravilnika izvajalcu športnih programov za najvec dva strokovna de­ stni in vrhunski šport (1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Obcinskem o sofinanciranju ljubiteljske kulture v obcini Vrhnika v roku lavca, ki pri izvajalcu v športnih programih opravljata vzgoj­prostorskem nacrtu Obcine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, dveh mesecev in pol od izteka razpisnega roka. no-izobraževalno delo in izpolnjujeta pogoj za vkljucitev v 3.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vr-50/14 – teh. popr., 71/14 – teh. popr., 92/14 – teh. popr., Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje redne de-program usposabljanja. Strokovni delavec, katerega uspo­ hunski šport 53/15, 75/15 – teh. popr., 9/17 - teh. popr., 9/17, 79/17 - javnosti in projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin sabljanje se sofinancira iz sredstev proracuna se s pogodbo Programi športne vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni teh. popr., 60/19, 81/19 - teh. popr., 83/21 – obv. razl.; v med kandidate, ki se bodo prijavili na Javni razpis, se bo opra-obveže, da bo pri izvajalcu letnega programa športa v obcini in vrhunski šport v razlicnih športnih panogah so razvršceni nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Obcinski podrobni vila v skladu z Merili za vrednotenje kulturnih programov opravljal vzgojno-izobraževalno delo še najmanj eno leto po v dve starostni kategoriji: prostorski nacrt za del obmocja I. faze industrijske cone in projektov za Obcino Vrhnika, ki so priloga Pravilnika o pridobljenem nazivu. v Sinji Gorici (v nadaljevanju OPPN). sofinanciranju ljubiteljske kulture v obcini Vrhnika. . mlajši decki in deklice(2) OPPN za del obmocja I. faze industrijske cone v Sinji Go-V primeru, da se za izvajanje dolocene vsebine, ki so na-. starejši decki in deklice Izpopolnjevanje strokovnih delavcev – licenciranje, ki rici je izdelal Sonet d.o.o., Robova cesta 6, 1360 Vrhnika, štete v drugi tocki tretjega clena Letnega programa kulture se ga izvaja v skladu s pravili mednarodne športne zveze, V okviru navedenih programov se vrednoti programe, v št. projekta 903-30/02, april 2021. Obcine Vrhnika za leto 2022 na Javni razpis ne prijavi noben nacionalne panožne športne zveze oz. izdajatelja licence katere so vkljuceni športniki, registrirani v Nacionalni pa- kandidat, se sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, se sofinancira vsem strokovnim delavcem, ki pri izvajalcu nožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem tekmovalnem 2. clen razdelijo v enakovrednih deležih na druge vsebine, naštete v opravljajo strokovno delo. sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V programih (vsebina odloka) drugi tocki tretjega clena. vadbe mlajši decki in deklice se vrednoti strokovni kader in Odlok doloca prostorsko ureditev obmocja OPPN, razde­ Številka: 610-1/2021 (3-01) Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, objekt v obsegu do 240 ur programa, v programih starejši ljeno v tri etape, pogoje za ureditev površin za prometno, ko- Datum: 23. 9. 2021 znašajo 3,00 % celotnega zneska proracunske postav­ decki in deklice pa se vrednoti strokovni kader in objekt v munalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ke 4003 18059001 18019. obsegu do 330 ur programa. ter ureditev utrjenih in zelenih površin in vsebuje: Župan- obmocje OPPN, Daniel CUKJATI, prof. šp. vzg. C. Organiziranost v športu Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vse-- pogoje za krajinsko, urbanisticno in arhitekturno obliko-bin športa, znašajo 13,55 % celotnega zneska prora-vanje, Delovanje športnih organizacij cunske postavke 4003 18059001 18019. - parcelacijo, - etapnost, Športnim društvom, ki izvajajo najmanj en športni pro­ 3.2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in - rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dedišci- Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in gram in športnim zvezam se krijejo osnovni materialni stro­ vrhunski šport ne, 82/20), Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v obcini Vrhnika ški in placilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo. Programi športne vzgoje mladine, usmerjene v kakovostni - rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter (Naš casopis, št. 463/18), v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu in vrhunski šport v razlicnih športnih panogah so razvršceni ohranjanja narave, športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/14) Sredstva, namenjena sofinanciranju teh progra- v dve starostni kategoriji:- rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in Izvedbenim nacrtom Resolucije o Nacionalnem programu športa v mov, znašajo 10,50 % celotnega zneska proracunske . kadeti in kadetinje in drugimi nesrecami, vkljucno z varstvom pred požarom, Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Sklep vlade št. 00727-13/2014/7 postavke 4003 18059001 18019. . mladinci in mladinke - pogoje glede prikljucevanja objektov na gospodarsko jav- z dne 26. 08. 2014) je Obcinski svet Obcine Vrhnika na 17. redni seji, dne 23. no infrastrukturo in grajeno javno dobro, 9. 2021 sprejel D. Športne prireditve in promocija športa V okviru navedenih programov se vrednoti programe, v - vplive in povezave, Sofinancira se materialne stroške športnih prireditev, ki katere so vkljuceni registrirani športniki v Nacionalni pa-- odstopanja, niso sofinancirane iz drugih obcinskih javnih sredstev. So­ - druge pogoje in zahteve, - koncne dolocbe. 3. clen (sestavni deli OPPN) Sestavni deli OPPN so: I. Besedilo odloka II. Graficni del, ki obsega naslednje prikaze: B.1 Izsek iz graficnega nacrta kartografskega dela obcinskega plana s prikazom lege prostorske ureditve na 1:5000 B.2 Obmocje podrobnega nacrta z obstojecim parcelnim 1:1000 B.3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi obmocji 1:1000 B.4 Ureditvena situacija 1:1000 B.5 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in prikljucevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno 1:1000 B.6 Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter ureditev za ohranjanje 1:1000 B.7 Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, vkljucno z varstvom 1:1000 B.8 Nacrt parcelacije in elementov za zakolicbo 1:1000 B.9 Prikaz etapnosti izvedbe 1:2000 B.10 Prikaz obmocja nadomestnih habitatov 1:5000 4. clen (priloge OPPN) Priloge OPPN so: C.1 Povzetek za javnost C.2 Obrazložitev in utemeljitev OPPN C.3 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora C.4 Izjava odgovornega prostorskega nacrtovalca C.5 Strokovne podlage (na vpogled pri pripravljavcu): -Nacrt elektricnih inštalacij in elektricne opreme SN in NN omrežje s pripadajocimi transformatorskimi postajami (št. 903-30/02, Profi d.o.o., Brnciceva 13, 1231 Ljubljana, marec 2011), -Nacrt javne razsvetljave, idejna zasnova (št. 903-30/02, Profi d.o.o., Brnciceva 13, 1231 Ljubljana, marec 2011), -Nacrt telekomunikacij, idejna zasnova (št. 903-30/02, Profi d.o.o., Brnciceva 13, 1231 Ljubljana, marec 2011), -Nacrt strojnih inštalacij in strojne opreme- plin, (št. PL-903­30/02, Depo-si, Dejan Podlogar s.p., Cesta 20. julija 2/c, 1410 Zagorje, marec 2011), -Vodovod, idejni projekt (št. V-IC-2/11, Miran Komac s.p., Rovte 82/D, 1373 Rovte, marec 2011), -Sanitarna kanalizacija, idejni projekt, (št. K-IC-2/11, Miran Komac s.p., Rovte 82/D, 1373 Rovte, marec 2011), C.6 Dokumentacija za vzpostavitev nadomestnih habitatov (št. NH­903-30/02, Sonet d.o.o. Robova cesta 6, junij 2020) II. OBMOCJE OPPN 5. clen (ureditveno obmocje) (1) Obmocje OPPN obsega del obmocja predvidene Indu­strijske cone Sinja Gorica (v nadaljevanju: IC Sinja Gori-ca). Obmocje IC Sinja Gorica leži SZ od regionalne ceste Ljubljana - Vrhnika ter južno od naselij Velika in Mala Ligojna, na prehodu Podlipske doline v Ljubljansko Bar-je. Obmocje OPPN omejujejo opušcena trasa železnice Ljubljana - Vrhnika na JV strani, Podlipšcica ob SV meji in predvideni cesti C in D v IC Sinja Gorica ob SZ in JZ strani. (2) Skupna površina OPPN je 102.309 m˛. (3) Ureditveno obmocje izven obmocja trajne rabe OPPN predstavljajo: -zemljišca, na katerih so predvideni posegi za prikljuceva­nje na javno gospodarsko infrastrukturo ter drugi more-bitni posegi za izvedbo OPPN, -zemljišca v prostorskih enotah BB_2073, BB_2074, BB_2076 (podr. nam. raba: K1) in BB_2075, BB_3435, BB_3436 (podr. nam. raba: K2), predstavljena v doku­mentaciji za ureditev nadomestnih habitatov, ki je priloga OPPN, s prikazom zemljišc in s pogoji za umestitev, na-crtovanje in vzpostavitev nadomestnih habitatov, ki so pogoj za uveljavitev tega odloka za II. in III. etapo. (4) Meja obmocja trajne rabe OPPN in obmocja izven traj­ne rabe OPPN so doloceni in prikazani v graficnem delu, prikaz B.2: Obmocje podrobnega nacrta z obstojecim parcelnim stanjem. III. POGOJI ZA KRAJINSKO, URBANISTICNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE 6. clen (opis prostorske ureditve) Obmocje OPPN v OPN predstavlja del EUP VR_1452, z opredeljeno namensko rabo IP - površine za industrijo. Z OPPN se nacrtuje izgradnja objektov, gospodarske javne in-frastrukture ter ureditev zunanjih funkcionalnih in zelenih površin. Obmocje je namenjeno proizvodnim, skladišcnim in spremljajocim dejavnostim (obrt, trgovske in storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovne dejavnosti). Realizacija pro-storske ureditve se zaradi predvidenega nadomešcanja habi­tatov izvede v treh etapah. 7.clen (vplivi in povezave s sosednjimi obmocji) (1) Obmocje OPPN se prikljucuje na predvideno in obstojeco prometno, energetsko in gospodarsko infrastrukturo. (2) Vplivi in povezave so prikazani v graficnem delu, prikaz B.3: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi obmocji. 8. clen (dovoljeni posegi) Na obmocju OPPN so ob upoštevanju tega odloka in dru­gih veljavnih predpisov dovoljeni sledeci posegi: -priprava zemljišc za gradnjo: izkopi, predobremenitve, utrjevanje in nasipanje zemljišc, -odstranitev ali prestavitev obstojecih objektov in naprav, -rekonstrukcija, prestavitev in gradnja prometne, komu­nalne, energetske in druge gospodarske javne in zasebne infrastrukture, -gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov, -gradnja in ureditev zunanjih utrjenih in zelenih površin, -rekonstrukcije, prizidave, nadzidave, -spremembe namembnosti stavb v okviru dovoljenih de­javnosti, -redna investicijska in vzdrževalna dela, -postavitev pomožnih objektov. 9.clen (dopustni objekti in dejavnosti) (1) Na obmocju OPPN so dopustne sledece dejavnosti: -proizvodne dejavnosti, -skladišcenje, -pod posebnimi pogoji tudi spremljajoce dejavnosti: obrt, trgovske in storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovne de­javnosti. (2) Na obmocju OPPN so dopustni sledeci objekti in naprave: - industrijski objekti, -rezervoarji, silosi, skladišca, -cistilne naprave, -energetski objekti, -zbirni center za odpadke, -bencinski servisi, -objekti za promet, -pod posebnimi pogoji objekti za spremljajoce dejavnosti. (3) Na obmocju OPPN so pod sledecimi pogoji dopustne spremljajoce dejavnosti in objekti: - da služijo izvajanju osnovne dejavnosti, - dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki za­gotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vkljucno z zadostnimi parkirnimi površinami. (4) Na obmocju OPPN niso dovoljene sledece dejavnosti: - kompostiranje, - asfaltne baze, - zbiranje, predelava in odlaganje nevarnih odpadkov, - dejavnosti, ki povzrocajo prekomeren hrup in druge škodlji­ve vplive na ljudi in okolje. (5) Na obmocju OPPN so prepovedane dejavnosti in gradnja objektov, za katere je potrebna izdelava presoje vplivov na okolje (PVO), v skladu z veljavno podrocno zakonodajo. 10.clen (urbanisticni pogoji) (1) Regulacijska linija (RL) locuje javne površine in površine v zasebni lasti. Regulacijska linija znotraj obmocja OPPN poteka po parcelni meji predvidenih internih dovoznih cest. (2) Gradbena linija (GL) je crta, katere se morajo stavbe, ki se gradijo na parcelah ob njej, dotikati z eno fasado. Dopu­stno je odstopanje od gradbene linije v notranjost parcele, vendar najvec v 1/3 dolžine fasade stavbe. Gradbena linija (GL) poteka: -12,00 m V od parcelne meje predvidene ceste C, -11,00 m SV od parcelnih mej internih cest C1 in C2, -13,00 m JZ od parcelnih mej internih cest C1 in C2. (3) Gradbena meja (GM) je linija, ki je nacrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali od nje odmi­kajo v notranjost parcele. (4) V obmocju izven gradbene linije (GL) ali gradbene meje (GM) so dovoljeni naslednji posegi: -gradnja infrastrukturnih vodov in opreme, -zunanja ureditev (tlakovanje, ozelenitev, ureditev dovozov in parkirišc), -postavitev transparentnih varovalnih ograj do višine 3,00 m, protihrupnih ograj do višine 2,20 m, -postavitev nadstreškov nad vhodi kot sekundarnih delov objekta, odprtih s 3 strani, z zgornjo tocko na višini najvec 6,00 m nad koto terena ter najvec 3,00 m od objekta, razen ob cesti C, -postavitev nadstrešnic kot pomožnih objektov, -postavitev tehnološke opreme do višine najvec 3,50 m nad koto terena, razen ob cesti C, -postavitev reklamnih in obvestilnih tabel skladno z veljav-no zakonodajo (razvršcanje objektov). (5) Varovalni pasovi (VP) so obmocja, kjer graditev stavb ni dovoljena. Varovalni pasovi so v širini: -5,00 m od parcelne meje predvidenega jarka ob trasi opu- šcene železniške proge na JV, -10,00 m od parcelne meje vodotoka Podlipšcica na S, -koridorjev javne infrastrukture, razen s soglasjem upra­ vljavcev. (6) Odmik zahtevnih in manj zahtevnih objektov od parcel-nih meja in gradbenih meja je minimalno 4,0 m. Manjši odmik je dovoljen s soglasjem lastnika sosednjih zemljišc. Ce je odmik od sosednjega zemljišca manjši kot 1,0 m, si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja zago­toviti služnostno pravico za dostop in vzdrževanje tistih delov objekta, do katerih dostop po lastni parceli ni mo-žen. (7) Odmik pomožnih objektov od parcelnih mejah je min. 1,5 m. Manjši odmik je dovoljen s soglasjem lastnika so-sednjih zemljišc. Ce je odmik od sosednjega zemljišca manjši kot 1,0 m, si mora investitor pred izdajo gradbe­nega dovoljenja zagotoviti služnostno pravico za dostop in vzdrževanje tistih delov objekta, do katerih dostop po lastni parceli ni možen. (8) Zunanje tlakovane površine se lahko izvedejo do parcel-ne meje. (9) Stopnja izkorišcenosti parcele namenjene gradnji: faktor zazidanosti (FZ) najvec 80 %, faktor odprtih bivalnih po­vršin (FOBP) najmanj 15 %. Pomen izrazov FZ in FOBP je opredeljen v OPN. (10) Zelene površine in oblikovanje okolice objektov: na par-celi namenjeni gradnji, mora biti zasajenih najmanj 25 dreves / ha, uporabi se avtohtone vrste. (11) Regulacijski elementi so prikazani v graficnem delu, pri­kaz B.4: Ureditvena situacija. 11.clen (zahtevni in manj zahtevni objekti) (1) Dovoljeni so sledeci tipi objektov: -tip C: svojevrstni objekti (objekt s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo, npr. poslovni objekti, objekti za spre­mljajoce dejavnosti in objekti, ki jih ne moremo umestiti med druge objekte), -tip D: objekti velikega merila (pritlicni ali nadstropni objekti velikih razponov, namenjeni proizvodnim dejav­nostim, skladišcem in podobno), -tip E: tehnološki objekti in naprave (proizvodni objekti, rezervoarji / cisterne, silosi, skladišca, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem: energetski objekti, cistilna naprava, transformatorska postaja, vodna crpalka, bencinski servis, objekti za promet ipd.). (2) Pogoji oblikovanja proizvodnih in skladišcnih objektov so: -horizontalni in vertikalni gabarit morata biti prilagojena tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi pro-stora v povezavi s funkcijo posameznih objektov in pro-storskimi karakteristikami lokacije. Dolocitev vertikalne­ga gabarita objektov pomeni tudi smiselno izbiro višine, ki omogoca doloceno vizualno zakljucenost obmocja; -fasade objektov, ki mejijo na stanovanjsko obmocje, naj zaradi svobodnega izbora konstrukcijskega sistema gra­dnje ne bodo heterogene. Konstruktivni elementi naj se ne uporabljajo kot poudarjeni likovni elementi pri obli­kovanju fasad. Barve naj bodo svetlih tonov s ciljem po nevsiljivem vklapljanju v stanovanjsko okolje. (3) Višina objektov se meri do najvišje tocke objekta. Višina stavb je lahko najvec +13,00 m nad koto urejenega terena. (4) Strehe so lahko ravne ali poševne strehe naklona do 12 %, obdane z atiko, ki mora segati nad najvišjo tocko strehe. Napušci niso dovoljeni. (5) Kritina na poševnih strehah mora biti matirane obdelave v temnem odtenku sive, rjave ali zelene barve. (6) Ravne strehe so lahko ozelenjene, nasute s prodom ali krite z neblešceco kritino. (7) Kote pritlicij so podane v graficnem delu, prikaz B.4: Ure­ditvena situacija. 12.clen (pomožni objekti) (1) V obmocju dovoljene gradnje stavb, to je znotraj gradbe­ne linije oziroma gradbene meje, so dopustni pomožni objekti glede na podrobnejšo namensko rabo prostora (IP), skladno z dolocili OPN (Priloga 1) ter nadstrešnice. (2) Ograje se lahko postavi do meje sosednjega zemljišca. Medposestne ograje se lahko gradi na parcelni meji s soglasjem lastnikov predmetnih zemljišc. Dovoljene so žicne in kovinske transparentne varovalne ograje do vi-šine 3,0 m, protihrupne ograje do višine 2,20 m. (3) Nadstrešnica kot pomožni objekt je streha prislonjena k objektu ali samostojeca, namenjena zašciti osebnih mo-tornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke ali kot streha nad zunanjimi uporabnimi površinami, ipd., z bruto površino najvec 50 m2 in višino najvišje tocke naj­vec 4 m, merjeno od najnižje tocke objekta. Streha nad­strešnice je ravna ali v majhnem naklonu, skrita za atiko. (4) Ograje so transparentne varovalne ograje do višine 3,00 m in protihrupne ograje do višine 2,2 m. 13.clen (glavni in pripadajoci objekti) (1) Na obmocju OPPN je dovoljena gradnja glavnih in pripa­dajocih objektov. (2) Glavni in pripadajoci objekti so zahtevni, manj zahtevni in nezahtevni objekti, klasificirani po nacelih razvršcanja objektov. (3) Glavni objekti so objekti, namenjeni osnovnim dejavno­stim, ki so dovoljene na obmocju OPPN. (4) Pripadajoci objekti so objekti, ki nimajo samostojnega namena in se uporabljajo za potrebe glavnih objektov, spremljajocih dejavnosti ali zagotavljanju bistvenih zah­tev predpisov (požarna varnost, higienska in zdravstvena zašcita, zašcita okolja, zašcita pred hrupom, ipd.). 14.clen (prometne površine) (1) Dostop na obmocje bo z državne ceste Ljubljana - Vrhnika RII-409 zagotovljen po predvidenem cestnem omrežju IC Sinja Gorica, po cestah D in C. Do izgradnje predvidenih cest je dostop zagotovljen po obstojeci javni cesti Cesta v ind. cono (966651), ki poteka ob J meji obmocja. (2) Nacrtovani sta dve novi interni dovozni cesti C1 in C2. Dovozni cesti se prikljucujeta na cesto C v IC Sinja Gori-ca: -C1, ki se izvede v II. etapi, dolžine 149 m in bo po izgra­dnji namenjena napajanju dela I. in II. etape. Do izgradnje ceste C1, se I. etapa napaja z javne poti Cesta v ind. cono (966651), ki poteka ob J meji obmocja OPPN; -C2, ki se izvede v III. etapi, dolžine 149 m in bo po izgra­dnji namenjena napajanju III. etape. (3) Dovozni cesti se izvedeta v širini 12,00 m, precni prerez sestavljajo: - zelenica 2,00 m, - plocnik 1,50 m, - vozišce 2 x 3,5 m 7,00 m, - plocnik 1,50 m. (4) Meteorne vode s cest se z vzdolžnim in precnim strešnim sklonom odvajajo v vezno meteorno kanalizacijo obmo-cja OPPN. (5) Izvedba prometnih površin v obmocju OPPN in dovozne ceste C, ki poteka ob SZ meji OPPN, se prilagaja etapnosti realizacije OPPN. (6) Do realizacije II. in III. etape OPPN se obmocje I. etape napaja samo z južne strani, prek obmocja Mizarstva Vid-mar, z obstojece javne poti Cesta v ind. cono (966651), ki poteka ob južni strani obmocja OPPN. (7) Obseg izgradnje prometnih površin znotraj posamezne etape OPPN je možno prilagoditi postopnosti gradnje po pogojih in s soglasjem upravljavca javnih cest. (8) Na obmocju OPPN se mora v projektni dokumentaciji zagotoviti ustrezen dostop do vsakega objekta. 15.clen (mirujoci promet) (1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi na­membnosti objekta ali dela objekta je potrebno na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti zadostne parkirne površine. (2) Parkirna mesta morajo zadostiti zahtevam protipožarne zašcite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv nacin. (3) Pri urejanju parkirnih površin je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta rezervirana za funkcionalno ovirane osebe. Pri dolocanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti min. 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za funkcionalno ovirane osebe. (4) Parkirnih površin ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje motor-nih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev obstojecih objektov. (5) Glede na dejavnosti je potrebno pri izracunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest: dejavnost število parkirnih mest POSLOVNO TRGOVSKE DEJAVNOSTI 10 druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) 1 PM/30 m2 BEP, min 2 PM 11 trgovski lokal (pod 100 m2) 1 PM/30 m2 BEP, min. 2 PM na objekt 12 trgovske stavbe (med 100 in 500 m2) 1 PM/50 m2 BEP, min. 4 PM 13 trgovina z neprehrambenimi izdelki 1 PM/80 m2 BEP, min. 2 PM 18 bencinski servisi 1 PM/30 m2 prodajnih površin, min. 3 PM 19 obrtno servisne dejavnosti 1 PM/30 m2 BEP min. 2 PM 20 avtopralnice 2 PM/pralno mesto POSEBNE DEJAVNOSTI 32 gostilne, restavracije, tocilnice, bari 1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoci meter PROIZVODNE DEJAVNOSTI 1 PM/30 m2 BEP ali 1 PM/2 42 industrijske stavbe (do 200 m2) zaposlena v proizvodnji ter min. 2 PM 43 industrijske stavbe (vec kot 200 m2) 1 PM/50 m2 BEP ali 1 PM/2 zaposlena v proizvodnji 44 rezervoarji, silosi, skladišca (brez strank) min. 3 PM 45 rezervoarji, silosi, skladišca (razstavni in prodajni prostori) 1 PM/80 m2 BEP 46 delavnice za servis motornih vozil 4 PM/popravljalno mesto DRUGO 30 stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane 1 PM/50 m2 stavbe 31 neproizvodni objekti za katere niso podani pogoji 1 PM/30 m2 BEP, min. 2 PM (6) Na vseh parcelah, namenjenih gradnji, je potrebno za­gotoviti najmanj 20 % parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot dve parkirni mesti). (7) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za oseb­ni avto znaša 2,5 m x 5,0 m in za parkirišca namenjena za funkcionalno ovirane osebe 3,0 m x 5,00 m. (8) Kadar na parceli, namenjeni gradnji objekta, ni tehnicnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števi-la s tem odlokom dolocenih parkirnih mest, mora inve­stitor manjkajoca parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti v neposredni bližini (manj kot 200 m od nameravane gradnje v EUP VR_1452), in sicer: -na stavbnem zemljišcu, ki je v njegovi lasti in posesti ali -na najetem stavbnem zemljišcu, za nedolocen cas, na pod-lagi notarsko overjene najemne pogodbe. (9) Parkirna mesta morajo biti zagotovljena za cas obstoja objekta, h kateremu pripadajo. (10)Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in pla­tojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje me-teornih vod preko peskolovov in lovilcev olj. 16.clen (zelene površine) (1)Obvezne zelene površine obsegajo: -10 m pas ob Podlipšcici, kjer poseganje in gradnja ni dovo­ljena, razen za javno infrastrukturo, ob soglasju upravljav-ca vodotoka, ohranja se obrežna vegetacija in njene linijske strukture, dovoljena je dodatna ozelenitev z avtohtono ve­getacijo, -obmocje zadrževalnega jarka ob JV meji obmocja OPPN, vkljucno s 5,0 m varovalnim pasom, ozelenitev z avtohto-no vegetacijo, ozelenitev se izvede istocasno z ureditvijo jarka, -drevesna zasaditev vzdolž SZ meje – ozelenitev parkirišc, skladno s pogoji OPPN, -drevesna zasaditev ob J strani obeh dovoznih cest C1 in C2. (2) Zasaditev ob J strani obeh dovoznih cest v obmocju OPPN ter ob SZ in SV meji obmocja se izvede z avtohto-no vegetacijo. (3) Ob realizaciji I. etape se ohranja obstojeca avtohtona vegetacija na obmocju predvidene ceste C, na parc. št. 3064/2, 3112/27, 3026/3, 3112/25, 3027/11 in 3027/8, vse k.o. Blatna Brezovica, ter izvede gosta zasaditev z avtoh­tono vegetacijo na parc. št. 3017/4, k.o. Blatna Brezovica. Ob realizaciji II. in III. etape in izvedbi ceste C se SZ bre­žina predvidene ceste C zasadi z gosto avtohtono dreve­sno in grmovno vegetacijo, ki se izvede kot strukturirana linijska mejica vzdolž celotne dolžine predvidene ceste C. Gosta avtohtona vegetacija se ohranja najmanj do reali­zacije preostalih faz IC Sinja Gorica, ko se gosta zasaditev izvede na skrajnem robu celotne IC Sinja Gorica, v smeri proti odprtemu prostoru Podlipske doline. IV.PARCELACIJA 17.clen (nacrt parcelacije) (1) Na obmocju OPPN je dovoljeno združevanje parcel, deli-tev parcel oz. parcelacija, ureditve mej in ostali postopki povezani z urejanjem parcel. (2) Nove meje gradbenih parcel se lahko vzpostavijo samo po mreži v rastru 6 x 6 m. Vzpostavitev novih mej izven do­locene mreže ni dovoljena, razen za potrebe gospodarske javne infrastrukture in za zagotavljanje ukrepov za var-stvo okolja, ohranjanje narave in varstvo pred nesrecami. (3) Zakolicbeni elementi so prikazani v graficnem delu, pri­kaz B.8: Nacrt parcelacije in elementov za zakolicbo. V. ETAPNOST 18.clen (etapnost izvedbe OPPN) (1) Realizacija OPPN se zaradi predvidenega nadomešcanja habitatov (NHT) izvede v treh etapah. (2) Etape so razdeljene na sledeci nacin: -I. etapa obsega zemljišca na JZ delu obmocja, in sicer parcele št. 3015/5, 3016/1, 3017/6, 3026/4, 3027/3, 3027/4, 3027/5, 3027/6, 3027/12, 3027/13, 3027/14, 3030/8, 3030/12 (del), 3030/15, 3030/16, 3061/4, 3061/7, 3063/7, 3063/8, 3064/4, 3065/5, 3065/6, 3065/14, 3112/10, 3112/26, 3112/28 in 3112/29, k.o. Blatna Brezovica, -II. etapa obsega zemljišca v osrednjem delu obmocja OPPN, vkljucno z interno cesto C1, in sicer parcele št. 3011/9 (del), 3011/11 (del), 3013/18, 3014/7, 3014/10, 3014/11, 3014/12, 3014/13, 3014/14, 3014/15, 3014/16, 3014/17, 3014/18, 3014/19, 3015/2, 3015/3, 3015/4, 3015/6, 3015/7, 3016/2, 3016/3, 3016/4, 3016/6, 3017/7, 3017/8, 3018/9, 3018/10, 3030/11, 3030/12 (del), 3112/21, in 3112/22, k.o. Blatna Brezovica, -III. etapa obsega zemljišca na S delu obmocja OPPN, vkljucno z interno cesto C2, in sicer parcele št. 3011/9 (del), 3011/10, 3011/11 (del), 3013/22, 3013/23, 3013/24 (del) in 3014/9, k.o. Blatna Brezovica. (3) Etapnost graditve gospodarske infrastrukture se prilaga­ja predvideni etapnosti. (4) Etapnost je prikazana v graficnem delu, prikaz B.10: Pri­kaz etapnosti izvedbe. VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRA­NJANJE KULTURNE DEDIŠCINE 19.clen (varstvo arheoloških ostalin) (1) Za obmocje OPPN je bilo izvedeno arheološko vredno­tenje in izdelano Porocilo o arheološkem vrednotenju terena z izkopom strojnih testnih sond na obmocju predvidenega obcinskega lokacijskega nacrta za del ob-mocja industrijske cone Sinja Gorica faza 1 (ZVKDS, št. 377/2002-BN_MD-2007-32, september 2007), na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da raziskano obmocje nima arheološkega potenciala. (2) Na celotnem obmocju OPPN je pred nasipanjem zemljišc ali ob posegih v zemeljske plasti potrebno zagotoviti strokovni konservatorski (arheološki) nadzor. Zaradi priprave le-tega je investitor (oz. izvajalec) o tocnem da­tumu zemeljskih del dolžan pisno ali po elektronski pošti (tajnistvo.lj@zvkds.si) obvestiti pristojno obmocno enoto ZVKDS, sedem dni pred samim pricetkom del. Stroški strokovnega arheološkega nadzora ne bremenijo investi­torja. (3) V primeru najdbe arheoloških ostalin, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoško­dovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa mora najpozneje naslednji delovni dan obvestiti pristojni organ. 20. clen (varstvo kulturne dedišcine) (1) Obmocje OPPN na JV strani meji na varovano enoto stavbne dedišcine: Vrhnika - opušcena železniška proga Brezovica - Vrhnika (EŠD 12533), v obmocje katere po­seganje ni dovoljeno. (2) Ob Podlipšcici je prepovedano posegati v 10 m varovalni pas vodotoka in obrežno vegetacijo Podlipšcice. (3) Mejne površine ter notranje zelene pasove je potrebno zasaditi z avtohtono vegetacijo (npr. jelša, topol, vrba). VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 21.clen (gradnja) (1) V casu pripravljalnih del, izgradnje infrastrukture, gra­dnje objektov in drugih posegov ter uporabe morajo izvajalci del upoštevati vse okoljevarstvene ukrepe za preprecevanje škodljivih vplivov oziroma za cim manjše obremenitve okolja ter ukrepe za ohranjanje narave. (2) Organizacija gradbišca, izvajanje del in druge aktivnosti morajo biti skladne z veljavno podrocno zakonodajo. (3) Med izvedbo nacrtovanih posegov ne sme priti do poslab­šanja razmer v okoliških obmocjih. (4) Upoštevati se morajo sledeci ukrepi: -prepreciti onesnaženje tal v casu gradnje, vse zacasne ure­ditve in objekte je po koncanih posegih potrebno odstra­niti, prizadete površine pa krajinsko urediti; -gradbeni stroji in druga vozila morajo biti tehnicno brez­hibni, da ne bi prišlo do izlitja goriva ali olja; -v primeru razlitja nevarnih snovi iz gradbene mehaniza­cije je potrebno lokacijo takoj sanirati; -nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblašceni or-ganizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano; -lokacije zacasnega odlaganja materiala naj se umestijo izven varovanih obmocij in naravnih vrednot oz. naj se umestijo na že utrjene površine. Morebitnih viškov mate-riala, ki bi nastali v casu izvajanja l. etape OPPN naj se ne odlaga na obmocje II. in III. etape OPPN; -odkrite površine je treba takoj po zakljucku del ponovno zasaditi z avtohtono vegetacijo, pri odrivih zemlje je po­trebno zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, loceno od ostalega materiala ter se takoj po koncani gradnji uporabi za prekritje; -omejitev hitrosti vozil na gradbišcu. 22. clen (varstvo zraka) (1) Med gradnjo so izvajalci del dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. Upoštevati je potrebno predpise glede emisij gradbene mehanizacije in transportnih sredstev. Preprecevati je potrebno prašenje okolice in gradbišca ter raznos materiala z gradbišca. (2) Med uporabo morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo. Emisije ne smejo presegati zakonsko dolocenih mejnih vrednosti. (3) V primeru izvajanja dejavnosti, ki bi zaradi proizvodnega procesa, skladišcenja ali ravnanja z materiali povzrocale emisije v zrak, morajo biti zagotovljeni vsi tehnicni in drugi ukrepi za omejevanje emisij v okviru predpisanih vrednosti, po potrebi pa tudi monitoring. (4) Upoštevati se morajo sledeci omilitveni ukrepi: -vlaženje sipkih materialov in transportnih poti v casu iz­vajanja gradbenih del, -cišcenje odpadnih plinov iz dejavnosti (kjer je to potreb- no), -ureditev ustreznih kurilnih naprav. 23.clen (varstvo voda) (1) Vsi posegi morajo biti nacrtovani tako, da ne pride do po­slabšanja stanja voda in da se ne onemogoci varstva pred škodljivim delovanjem voda. (2) Prepovedane so vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavah škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišca, ali povecujejo poplavno ogroženost obmocja. (3) Kanalizacija se izvede v locenem sistemu. Komunalne vode se prikljucijo na javno kanalizacijo, meteorne vode se ocišcene odvajajo v obstojec odvodno zadrževalni ja­rek na JV ter dalje v Podlipšcico. Odvajanje meteornih vod mora biti kontrolirano: zunanje površine morajo biti utrjene, izvedene z vodotesnimi stiki, opremljene s peskolovi in z ustrezno dimenzioniranimi izlocevalniki lahkih tekocin. (4) Objekti morajo biti urejeni na nacin, ki bo prepreceval raztros ali razlitje morebitnih nevarnih snovi v okolico (princip lovilne sklede brez iztoka v kanalizacijo). (5) Vsi objekti s pripadajoco komunalno, prometno in zuna­njo ureditvijo, vkljucno z ograjami morajo biti od zgor­njega roba brežine Podlipšcice odmaknjeni najmanj 10,0 m, od zgornjega roba predvidenega odvodnega jarka ob JZ strani pa najmanj 5,0 m. (6) Pri posegih na parcelah vodnega javnega dobra v lasti RS je potrebno pred pridobitvijo vodnega soglasja skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti, ki služi kot dokazilo o pravici graditi. (7) Upoštevati se morajo sledeci ukrepi: -ne posegati v strugo in brežine vodotokov, pretocnost vo­dotokov se ne sme spreminjati; -prepreciti onesnaženje vode v casu gradnje, vse zacasne ureditve in objekte je po koncanih posegih potrebno od­straniti, prizadete površine pa krajinsko urediti; -vgradnja usedalnikov in lovilnikov olj v kanalizacijo me-teornih vod s parkirišc; -predcišcenje tehnoloških odpadnih vod, kjer je to potreb-no. 24.clen (varstvo tal) Objekti morajo biti urejeni na nacin, ki bo prepreceval raz­tros ali razlitje morebitnih nevarnih snovi v okolico (princip lovilne sklede brez iztoka v kanalizacijo). 25.clen (ravnanje z odpadki) Pri ravnanju z izkopi, gradbenimi materiali in embalažo je potrebno upoštevati veljavno podrocno zakonodajo o rav­nanju z odpadki. 26. clen (varstvo pred hrupom) (1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in na­prav je potrebno upoštevati dolocila podrocne zakono­daje. (2) Bližnje naselje Sinja Gorica sodi v obmocje III. stopnje varstva pred hrupom, kmetijske površine v okolici pa v obmocje IV. stopnje varstva pred hrupom. Raven hrupa med gradnjo in uporabo obmocja OPPN v okolici ne sme presegati dolocenih mejnih vrednosti kazalcev hrupa. (3) Za predvideno prostorsko ureditev sta bili izdelani Ocena obremenjenosti okolja s hrupom v fazi gradnje (LOM-20200222-KR, ZVD d.o.o., 10.4.2020) in Oce­na obremenjenosti okolja s hrupom v fazi obratovanja (LOM-20200222-KR/A, ZVD d.o.o., 10.4.2020). Glavni vir hrupa v okolju predstavlja obstojec promet po regio­nalni cesti in avtocesti. Iz ocen izhaja, da mejne vrednosti hrupa zaradi gradnje in obratovanja obmocja OPPN, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, ne bodo presežene. (4) Pred pricetkom izvajanja hrupnih del mora investitor ali izvajalec o tem obvestiti okoliško prebivalstvo. Izvajalec gradbenih del mora zagotoviti, da obremenitev s hru-pom zaradi gradnje ne bo presegala zakonsko predpisa­nih mejnih vrednosti oziroma mora zagotoviti ustrezne omilitvene ukrepe. Pri tem naj se v casu izvajanja najbolj hrupnih del izvedejo meritve hrupa v okolju in opravi nadzor nad skladnostjo uporabljene mehanizacije in strojev skladno s Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur. l. RS, št. 106/02, 50/05, 49/06 in 17/11- ZTZPUS-1). Na podlagi meritev naj se po potrebi prilagodi izvajanje gradnje. (5) Ukrepi za zmanjševanje obremenitve okolja s hrupom za cas gradnje (na gradbišcu in v vplivnem obmocju) naj se opredelijo v nacrtu organizacije gradbišca. Izvajalec del naj ukrepe izvaja po potrebi. (6) Po pricetku obratovanja novih naprav (v casu poskusnega obratovanja in ne pozneje kot 15 mesecev po zagonu) je potrebno skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 43/18 in 59/19) in Pravilnika o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/08) izvesti prvo ocenjevanje hrupa v okolju zaradi obratovanja. (7) Zavezanci za njegovo zagotovitev so upravljavci virov hrupa. (8) Upoštevati se morajo sledeci splošni ukrepi: -v casu glavne gnezditvene sezone, od marca do julija, se aktivnosti na gradbišcu omejijo na manj hrupna dela; -izvajanje del le v dnevnem casu; -uporaba ustrezne gradbene mehanizacije v pogledu emi­ sije hrupa. 27.clen (svetlobno onesnaženje) (1) Pri projektiranju in izvedbi zunanjega osvetljevanja na obmocju OPPN je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) oziroma veljavno podrocno zakonodajo. (2) Upoštevati se morajo sledeci ukrepi: -vgradnja ustreznih svetilk, ki ne sevajo navzgor in s cim manjšo emisijo UV svetlobe, -ureditev ustreznega režima osvetljevanja v nocnem casu (v casu gradnje in v casu obratovanja), -za osvetljevanje obmocja naj se uporabijo popolnoma zasencena svetila z ravnim zašcitnim in nepredušnim steklom in s cim manjšo emisijo UV svetlobe z barvno temperaturo 2700 K. Namestitev svetilk naj se omeji na minimum. Po polnoci naj se moc osvetljevanja zmanjša. Reklamna in okrasna osvetlitev je v nocnem casu prepo­vedana. Posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji. Gradbišca se ponoci naj ne osvetljuje, kvecjemu je dovoljena postavitev izkljucno posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s senzorjem. 28. clen (ohranjanje narave) (1) Obmocje OPPN se nahaja na ekološko pomembnem obmocju "Ljubljansko barje" ID 31400 oziroma na ob-mocju naravne vrednote "Podlipska dolina" ID 8027. Del obmocja OPPN se nahaja na posebnem obmocju varstva Ljubljansko barje ID SI5000014. (2) Pri nacrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usme­ritve, izhodišca in pogoji za varstvo naravne vrednote in ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v stro­ kovnem gradivu Naravovarstvene smernice za obcinski lokacijski nacrt za del obmocja I. faze Industrijske cone Vrhnika (ZVRSN, OE Ljubljana, januar 2007), ki so prilo­ga temu odloku in se hranijo na sedežu obcine Vrhnika. (3) Pri nacrtovanju posegov in dejavnosti na obravnavanem obmocju je potrebno upoštevati sledece pogoje: -v vplivnem obmocju OPPN, ki z vidika varovanja narave znaša 20 m neposrednega vpliva in 250 m daljinskega vpli­va, je prepovedano posegati v mokrotne travnike, linijske strukture vegetacije se ohranjajo. Izjemoma je dovoljena gradnja gospodarske javne infrastrukture, pod pogoji in s soglasjem ZRSVN; -rušo s travnikov II. in III. etape OPPN, ki vsebuje zavaro-vane vrste rastlin, naj se pred pricetkom del prenese na obmocje nadomestnih habitatov; -v strugo in brežine vodotoka Podlipšcica naj se ne posega; -ob Podlipšcici se ohrani pas naravne drevesne, grmovne in travniške vegetacije v širini najmanj 10 m od struge; -pri izvedbi posega naj se brežin in struge vodotoka Podlip-šcica ne nasipava z odkopnim in gradbenim materialom; -vodotoka naj se ne onesnažuje; -v casu gnezditvene sezone ptic, med marcem in julijem, naj se izvajajo manj hrupna dela; -ohranja naj se obstojece linijske strukture vegetacije (žive meje, vetrobranski pasovi, posamezna drevesa ali skupine dreves, grmov); -za deponiranje odvecnega gradbenega in odkopnega ma-teriala naj se izberejo ustrezna, za to dolocena mesta. 29. clen (nadomestni habitati) (1) Zemljišca I. etape niso predmet nadomešcanja. (2) Najmanjše sklenjeno obmocje nadomešcanja mora obse­gati najmanj 11 ha. Za 6,2 ha zemljišc iz predvidene II. in III. etape v obmocju OPPN je ob upoštevanju faktorja nadomešcanja 1,4 potrebno zagotoviti 8,7 ha zemljišc za vzpostavitev nadomestnih habitatov. V obmocje na­domešcanja s površino 11 ha ali vec je poleg zahtevanih 8,7 ha nadomestnih površin za predmetni OPPN, možno vkljuciti nadomestne površine tudi za druga obmocja, kjer so zahteve za nadomešcanje enake. (3) Za uveljavitev tega odloka za II. in III. etapo OPPN je pred pricetkom graditve potrebno izdelati projekt vzpostavi­tve, izvedbe in upravljanja nadomestnih habitatov, ki bo opredelil: -obmocje nadomestnih habitatov na parcelo natancno, -natancno navedbo casovnih terminov in tehnicno izved­bo nadomestnih habitatov, -zagotovitev soglasij ter drugih pravnih pogojev in pravic za izvedbo nadomestnih habitatov na predvidenih zemlji-šcih, -zagotovitev ustrezne rabe, nacina vzdrževanja, upravljanja in monitoringa. (4) Nadomešcanje habitatnih tipov je možno le na parcelah: -ki so v slabšem naravovarstvenem stanju oziroma ki ležijo na degradiranih površinah (kategorije vrednotenja 0-2, CKFF 2011; Trcak, B, D. Erjavec. Kartiranje in naravovar­stveno vrednotenje habitatnih tipov v Krajinskem parku Ljubljansko barje med Mateno in Igom), -ki ne ležijo na naravovarstveno pomembnih habitatnih tipih (kategorije vrednotenja 3-5), -ki so v slabem stanju (npr. zarašcene z invazivnimi tujero­dnimi rastlinskimi vrstami, npr. zlata ali kanadska rozga), -ki ležijo na degradiranih površinah (kategorije vrednote­nja O-2), -v obmocje nadomešcanja habitatnih tipov ne morejo biti zajeti habitatni tipi, ki so v ugodnem stanju in ki so nara­vovarstveno pomembni. (5) Graditev na obmocju II. in III. etape bo možna, ko bodo nadomestni habitati za posamezno etapo uspešno vzpo­stavljeni in ko bo monitoring pokazal, da uspešno deluje­jo. Vzpostavitev nadomestnih habitatov za II. In III. etapo se lahko izvaja loceno ali skupaj. (6) Obmocje predvidenih nadomestnih habitatov je dolo-ceno na podlagi dopolnjenega Elaborata vzpostavitve nadomestnih habitatov za OPN Vrhnika in OPPN IOC Sinja Gorica - I. faza (Oikos, Rozman in sod., št. 020/2011, september 2010, dopolnjeno november 2011), in se na­haja med naseljema Verd in Bistra ter reko Ljubljanico. Obmocje nadomestnih habitatov obsega EUP BB_2073, BB_2074, BB_2076 (podr. nam. raba: K1) in BB_2075, BB_3435, BB_3436 (podr. nam. raba: K2) oziroma par-cele ali dele parcel, ki so na obmocju prednostnih površin in tiste, ki sodijo v zakljucen kompleks prednostnega ob-mocja za nadomešcanje. Predvidena površina obsega 53 ha in obsega sledece parcele (povzeto po GURS, kataster parcel, datum podatkov 6.9.2010): -seznam predvidenih zemljišc za obmocje nadomestnih habitatov (NHT), južno od Ljubljanice: 1254, 1255, 1256, 1257, 1258, 1259/1, 1259/2, 1260, 1261, 1262, 1264, 1265, 1266, 1267, 1268, 1269, 1270, 1271, 1272, 1273, 1274, 1275, 1276, 1277, 1278, 1279/1, 1279/2, 1280, 1281, 1282, 1283/1, 1283/2, 1285, 1286/1, 1286/2, 1286/3, 1287, 1288, 1289, 1290/1, 1290/2, 1292, 1293, 1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1299, 1300, 1301, 1302, 1303, 1305, 1306, 1308, 1309, 1310, 1311, 1312, 1313, 1314, 1316, 1317, 1318, 1319, vse k.o Verd (šifra k.o. 2003); -seznam predvidenih zemljišc za obmocje nadomestnih habitatov (NHT), S od Ljubljanice: 386/1, 386/2, 387, 388, 389, 390, 408, 409, 410, 411, 412, 424, 425/1, 426/1, 427/1, 428/1, 429/1, 429/2, 429/3, 430/1, 431, 594/1, 594/2, 596, 597, 598/1, 598/2, 598/3, 598/4, 599, 601, 602, 603, 604, 605, 846, 847, 848, 849, 850, 851, 852/1, 852/2, 3107/2, 3117, vse k.o. Blatna Brezovica (šifra k.o. 1997); -na podlagi projekta vzpostavitve NH, ki bo opredelil na­tancen postopek nacina vzpostavitve nadomestnih habi­tatov, je ob soglasju Zavoda RS za varstvo narave, nadome­stne habitate mogoce zagotoviti tudi na drugih zemljišcih kot so dolocena v dopolnjenem Elaboratu vzpostavitve nadomestnih habitatov za OPN Vrhnika in OPPN IOC Sinja Gorica - I. faza (Oikos, Rozman in sod., št. 020/2011, september 2010, dopolnjeno november 2011). VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VAR­STVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRECA­MI, VKLJUCNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 30. clen (obramba) Za obmocje urejanja ni predvidenih posebnih ukrepov za obrambo. 31.clen (varstvo pred potresom) (1) Objekti morajo biti grajeni potresno varno v skladu s po­drocnimi predpisi. (2) Investitor mora v fazi projektiranja zagotoviti geološko geomehanske raziskave terena, katerih rezultati morajo biti upoštevani pri projektiranju in izvedbi objektov. (3) Pri objektih, kjer obstaja nevarnosti razlitja ali raztrosa nevarnih snovi je potrebno predvideti primerne tehnicne rešitve. 32.clen (varstvo pred poplavami) (1) Južni del obmocja OPPN ni poplavno ogrožen, S del ob-mocja OPPN se nahaja na obmocju preostale poplavne ogroženosti - minimalne poplave - Q500 (Poplavna štu­dija za obmocje obcine Vrhnika, št. IV-18/2010, Puh d.o.o., april 2011, Risba 6.1.2 - Karta razredov poplavne nevar­nosti pri Q100 z dosegi vode Q10, Q100 in Q500 - Ob-mocje A (Podlipšcica) 2/2 - sedanje stanje). Na celotnem obmocju OPPN ni poplavne ali erozijske ogroženosti (pri pretoku Q(100) ali gladini G(100) je globina vode manj­ša od 0,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode manjši od 0,5 m2/s), za kar bi bile po Uredbi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na obmocjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/08, 77/11 – odl. US, 49/20, priloga 1 in 2) predpisane omejitve pose-gov ali dejavnosti. Dovoljena je gradnja vseh objektov po klasifikaciji CC-SI. Posegi na obmocju, kjer ni velike, sre­dnje ali majhne poplavne oziroma erozijske nevarnosti z vidika poplavne ogroženosti niso omejeni. (2) Za zagotavljanje poplavne varnosti širšega obmocja sta bili izdelani študija Potrebni ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti na obmocju industrijske cone Sinja Gorica, št. 135 / ŠNS (Inženiring za vode, marec 2004) ter študija Prestavitev obstojecih jarkov na obmocju IC Sinja Gorica, št. 302-ŠNS / 05 (Inženiring za vode, ok­tober 2005). Z od obmocja je na podlagi študij izveden preusmeritveni jarek, ki odpravlja nevarnost poplav na obmocju OPPN. (3) Meteorne vode z obmocja bodo prek meteorne kanali­zacije odvajane v obstojec zadrževalni jarek ob JV meji obmocja OPPN. Ob opušceni trasi železnice je urejen odvodni jarek za meteorne vode obmocja OPPN, ki služi tudi kot zadrževalnik ob intenzivnejših padavinah. Naj­vecji skupni odtok meteornih vod z obmocja je ocenjen na Qmax=1390 l/s, iztok v Podlipšcico zaradi uporabe cevi DN 500 v naklonu 1 % znaša Qmax=437 l/s, zadr­ževalna sposobnost jarka torej znaša 953 l/s (brez upo­števanja odtoka). (4) Pri projektiranju objektov je potrebno zagotoviti naj­manj 50 cm varnostne višine nad stoletnimi poplavnimi vodami (Q100). Minimalni nivo platojev je na podlagi študije Potrebni ukrepi za zagotavljanje poplavne varno­sti na obmocju industrijske cone Sinja Gorica (št. 135 / ŠNS, Inženiring za vode, marec 2004) ocenjen na 291,90 m.nm.v. ob trasi opušcene železnice na JV strani ter na 292,10 m.nm.v. ob predvideni cesti C na SZ strani obmo-cja. Najnižje kote objektov so prikazane v graficnem delu, prikaz B.4: Ureditvena situacija in so predvidene cca. 1,00 m nad stoletnimi poplavnimi vodami (Q100). (5) Iz izracunov ter elaborata Potrebni ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti na obmocju IC Sinja Gorica (št. 135 / ŠNS, Inženiring za vode, marec 2004) je razvidno, da odtok vod iz industrijske cone minimalno vpliva na dvig gladine le na obmocju samem. Prepust pod železnico je premajhen, razmere dolvodno se ne poslabšajo. (6) Pri pripravi projektne dokumentacije morajo biti upošte­vani vsi pogoji navedeni v smernicah, ki so priloga OPPN. 33.clen (varstvo pred erozijo in plazovi) Glede na sestavo temeljnih tal in konfiguracijo terena ter predviden dvig nivoja z nasipanjem obravnavana lokacija ni erozijsko in plazovito ogrožena. 34. clen (varstvo pred vetrom) Za zašcito pred mocnim vetrom morajo biti objekti pro-jektirani in grajeni po veljavnih predpisih in standardih o graditvi objektov. 35. clen (varstvo pred požarom) (1) Zaradi gradnje in uporabe objektov in površin se požarna varnost bližnjih objektov in površin ne sme poslabšati. (2) Pri izdelavi projektne dokumentacije morajo biti izpolnje­ne zahteve za varnost pred požarom, dolocene z veljavno podrocno zakonodajo. Zagotoviti je potrebno predvsem: -pogoje za pravocasno odkrivanje, obvešcanje, omejitev širjenja in ucinkovito gašenje požara, -pogoje za preprecevanje in zmanjševanje škodljivih posle­dic požara za ljudi, premoženje in okolje, -pogoje za pravocasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta, -dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce, -vire za oskrbo z vodo za gašenje požara. (3) Za zagotavljanje požarne varnosti se izvede javno vodo­vodno omrežje z nadzemnimi hidranti za zagotavljanje vode za gašenje požara. Pritisk in pretok vode na obmo-cju bo predvidoma zadošcal predpisanim potrebam po kolicini vode za gašenje požara (Vodovod, idejni projekt št. V-IC-2/11). Glede na velikost in požarno ogroženost stavb se po potrebi postavi dodatne hidrante na posame­zni gradbeni parceli. IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUCEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 36. clen (splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomuni­kacijsko infrastrukturo) (1) Za obmocje celotne industrijske cone je predvidena izgra­dnja javne komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, za katero je bil sprejet Obcinski lokacijski nacrt za javno prometno, energetsko, vodovodno, komu­nalno in drugo gospodarsko infrastrukturo v industrij-ski coni Sinja Gorica na Vrhniki (Ur. l. RS, št. 75/05, Naš casopis, št. 338/07 – teh. popr.). Predvidena javna infra-struktura je izhodišce za zasnovo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na obmocju OPPN. (2) Do izgradnje predvidene prometne in druge infrastruk­ture v okolici je možno prikljucevanje dela I. etape na ob­stojeco infrastrukturo preko obmocja Mizarstva Vidmar, prikazano v graficnem delu, list B.5: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in prikljucevanja objektov na gospodar­sko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro. (3) Pri izdelavi projektne dokumentacije, je pred pricetkom del potrebno evidentirati in upoštevati stanje komunalne infrastrukture ter prilagoditi projektne rešitve v okviru pogojev OPPN. (4) Izvedba javne komunalne, energetske in telekomunikacij­ske infrastrukture ter prikljuckov nanjo sledi etapnosti izvedbe, graditev GJI in prikljuckov nanjo v II. in III. Etapi bo možna po vzpostavitvi nadomestnih habitatov. 37.clen (SN elektroenergetsko omrežje in pripadajoce TP) (1) Srednje napetostno (SN) omrežje se izvede podzemno, v SN kabelski kanalizaciji. (2) Obstojeca TP mizarstvo Vidmar bo vkljucno s pripada­jocim SN vodom zamenjana z novo TP na isti lokaciji. Z nove TP bo poleg oskrbe Mizarstva Vidmar možna pri­kljucitev novih objektov v J delu I. etape obmocja OPPN. (3) Pri zasnovi elektricne infrastrukture je predvidena nor-mirana poraba 40 W/m˛ površine objektov. (4) V primeru odjemalca, katerega potrebe bi presegle 250 kVA, si bo le ta moral postaviti svojo TP. V ta namen je ob glavnih NN trasah predvidena dodatna kabelska ka­nalizacija za SN kable. (5) Za oskrbo I. etape obmocja OPPN bo ob križišcu cest C in D zgrajena nova TP IC 2/1, vkljucno s pripadajocim SN vodom in kabelsko kanalizacijo. (6) Za oskrbo II. etape obmocja OPPN bo po potrebi ob križ­išcu ceste C in notranje ceste obmocja C1, zgrajena nova TP IC 2/2, vkljucno s pripadajocim SN vodom in kabelsko kanalizacijo. (7) Za oskrbo III. etape obmocja OPPN bo po potrebi ob kri­žišcu ceste C in notranje ceste obmocja C2, zgrajena nova TP IC 3/2, vkljucno s pripadajocim SN vodom in kabelsko kanalizacijo. (8) Obseg izgradnje posameznih TP in pripadajoce kabelske kanalizacije je možno prilagoditi postopnosti gradnje znotraj posameznih etap OPPN, po pogojih in s soglas­jem upravljavca el. infrastrukture. 38.clen (NN elektroenergetsko omrežje) (1) Nizkonapetostno (NN) omrežje se izvede podzemno v NN kabelski kanalizaciji. (2) Za obmocje OPPN je predvidena postopna gradnja NN kabelske kanalizacije, vzporedno s SN kabelsko kanali­zacijo, gradnja se prilagaja etapnosti realizacije OPPN. (3) Prikljucitev posameznih porabnikov na TP se izvede zno­traj posamezne etape OPPN, po pogojih in s soglasjem upravljavca el. infrastrukture. 39.clen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Telekomunikacijsko (TK) omrežje se izvede podzemno, v TK kabelski kanalizaciji. (2) Predvideni objekti bodo na obstojece TK omrežje priklju-ceni prek telefonske centrale LC Sinja Gorica, južno od obmocja OPPN, ob predvideni cesti D. (3) Za potrebe razvoda bo izvedena glavna TK kabelska ka­nalizacija pod cestama D in C, etapnost izgradnje TK omrežja sledi etapnosti realizacije OPPN. (4) Razvod TK kabelske kanalizacije bo izveden znotraj ob-mocja posameznih etap skladno s postopnostjo gradnje in potrebami uporabnikov. (5) Prikljucevanje TK omrežja je možno prilagoditi razlic­nim ponudnikom TK storitev. 40. clen (javna razsvetljava) (1) Omrežje javne razsvetljave (JR) se izvede podzemno, v JR kabelski kanalizaciji. (2) Omrežje JR se izvede v obmocju cest D in C ter notranjih cest C1 in C2, skladno s predvideno etapnostjo. (3) Pri realizaciji II. etape bo izvedeno prižigališce JR s pri­klopom na TP IC 2/1. Vse nadaljnje etape izgradnje JR bodo prikljucene preko kabelske JR kanalizacije ter pred­videnega prižigališca. (4) V obmocju OPPN morajo biti drogovi JR enotni, višine 8 m, z enako barvo svetlobe, skladno z veljavnimi predpisi. 41.clen (sanitarna kanalizacija) (1) Za odvajanje sanitarnih vod se predvidi sanitarni kana­lizacijski sistem, ki se prikljuci na javno kanalizacijsko omrežje prek obstojecega revizijskega jaška, južno od obmocja, na parc št. 3065/15, k.o. Blatna Brezovica. (2) Sanitarna kanalizacija se izvede vodotesno, v locenem sistemu. (3) Predvidena sanitarna kanalizacija je sestavljena iz odse­kov: -K1, gravitacijski, PVC 250, skupne dolžine 491 m, za po­trebe vseh etap, ki bo potekal v predvideni cesti C, Z od obmocja OPPN, -K2, gravitacijski, PVC 250, dolžine 215 m, III. etapa izgra­dnje, ki bo potekal po interni cesti C2, -K3, gravitacijski, PVC 250, dolžine 209 m, II. etapa izgra­dnje, ki bo potekal po S robu II. etape realizacije OPPN, med cestama C1 in C2, -K4, gravitacijski, PVC 250, dolžine 224 m, II. etapa izgra­dnje, ki bo potekal po interni cesti C1, -K5, gravitacijski, PVC 250, dolžine 163 m, I. etapa izgra­dnje, ki bo potekal S od obstojecega Mizarstva Vidmar, -tlacni vod, PE 110, dolžine 303 m, I. etapa izgradnje, vkljuc­no s crpališcem DN 1600, ki bo potekal predvideni cesti C, Z od obmocja OPPN. (4) Sanitarna kanalizacija se zaradi slabe nosilnosti tal izvede s pilotiranjem jaškov in kanala ter polaganjem na armira-no betonsko posteljico. (5) Jaški sanitarne kanalizacije se izvedejo v "težki izvedbi", s pokrovi nosilnosti 400 kN/m˛. (6) Izvedba sanitarne kanalizacije se prilagaja etapnosti re-alizacije OPPN. (7) V primeru odpadnih tehnoloških vod iz predvidenih objektov, jih je potrebno na mestu nastanka ocistiti do predpisane stopnje. Ocišcene vode morajo ustrezati do­locilom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12), oz. posebnim predpisom za dejavnost, ce ti ob-stajajo. Predvidi se ustrezno merilno mesto za izvajanje monitoringa. 42. clen (meteorna kanalizacija) (1) Na obmocju OPPN se izvede vezna meteorna kanaliza­cija. Kanalizacija je sestavljena iz dveh delov, prilagojena etapnosti gradnje. (2) Meteorna kanalizacija se izvede vodotesno, v locenem sistemu. (3) Glavna voda meteorne kanalizacije DN 400, v naklonu 0,5 % potekata južno od dovozne ceste C1 in v cesti C2, nanju se prikljucujejo precni odvodni kanali DN 400 ali DN 300, odvisno od prispevnih površin. Glavna zbirna voda se odvajata v obstojec odvodno zadrževalni jarek na JV ter dalje v Podlipšcico. (4) Meteorne vode s streh objektov se v kanalizacijo odvajajo prek peskolovov. (5) Meteorne vode s povoznih površin se v meteorno kanali­zacijo odvajajo prek lovilnikov olj ali izlocevalnikov lah­kih tekocin (koalescencni separator), odvisno od velikosti površin in predvidene onesnaženosti. (6) Vzdolž železniške proge je za potrebe odvajanja meteor-ne vode zgrajen odvodni zadrževalni jarek v dolžini 330 m. Jarek ob normalnem padavinskem režimu deluje kot odvodni jarek, v konicah maksimalnih dotokov pa kot za­drževalnik meteorne vode, ki zniža odtok voda industrij­ske cone v Podlipšcico (hidravlicni izracun v strokovnih podlagah). Vrhnji rob jarka je predviden na koti 292,40, kar je cca 1,00 m nad Q100 Podlipšcice ob nastopu stole-tne vode Ljubljanice. (7) Izliv odvodno zadrževalnega jarka je izveden s cevjo PVC DN 500, v naklonu 1 %, pod kotom 45ş na tok Podlipšcice. 43. clen (vodovod) (1) Za oskrbo obmocja OPPN z vodo je predvidena izvedba novega vodovodnega omrežja PE 160 in PE 110, ki bo pri­kljuceno na obstojec primarni vodovod DN 250 na parc. št. 3065/1, k.o. Blatna Brezovica, V od opušcene železni­ške proge. Na mestu prikljucitve se izvede nov AB jašek. (2) Predvideno vodovodno omrežje je sestavljeno iz odsekov: -V1, PE 160, skupne dolžine 1111 m, zunanja zanka za vse etape, predvidena je postopna izvedba po etapah: za I. eta-po v dolžini 415 m in 60 m, za II. etapo v dolžini 98 m in za III. etapo v dolžini 430 m, -V2, PE 110, dolžine 218 m, izveden v II. etapi, za napajanje II. in III. etape obmocja, -V3, PE 110, dolžine 228 m, izveden v I. etapi, za napajanje I. in II. etape obmocja. (3) Izvedba vodovodnega omrežja se prilagaja etapnosti re-alizacije OPPN. (4) Za napajanje predvidenih objektov s pitno in požarno vodo se izvedejo vodovodni prikljucki po navodilih upra­vljalca vodovoda. Prikljucki se izvedejo z zunanjimi vo­domernimi jaški, na pripadajoci gradbeni parceli objekta. Prikljucki se dimenzionirajo glede na potrebe. (5) Na vodovodnem omrežju se namestijo nadzemni hidranti DN 80. Pozicije so prikazane v graficnem delu, list B.7: Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, vkljucno z varstvom pred požarom. Ob dograditvi vodovodnega omrežja ali izvedbi prikljuckov morajo investitorji po potrebi izvesti dodatne hidrante, na podlagi veljavne podrocne zakono­daje. 44. clen (plinovodno omrežje) (1) Na obmocju OPPN velja obveznost prikljucitve in upora-be na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. (2) Za oskrbo obmocja celotne cone IC Sinja Gorica s plinom je predvidena izvedba plinovoda v cestah D in C (Ob­cinski lokacijski nacrt za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno in drugo gospodarsko infra-strukturo v industrijski coni Sinja Gorica na Vrhniki, Ur. l. RS, št. 75/05, Naš casopis, št. 338/07 – teh. popr.). (3) Za oskrbo obmocja OPPN se izvedeta dva kraka plino­voda, ki bosta potekala v interni dovozni cesti C1 in C2, etapnost izgradnje sledi etapnosti realizacije OPPN. (4) Za oskrbo I. in II. etape OPPN se v cesti C1 izvede plino­vod, v dolžini cca. 170 m, z izpihovanjem na koncu. (5) Za oskrbo III. etape OPPN se v cesti C2 izvede plinovod v dolžini cca. 170 m, z izpihovanjem na koncu. (6) Plinski prikljucki se lahko izvedejo skladno z veljavno po­drocno zakonodajo. (7) Obveznost prikljucitve ne velja v primeru uporabe ob-novljivih virov energije, ki ne onesnažujejo okolja v vecji meri kot zemeljski plin. V tem primeru izgradnja plino­voda v cesti C1 ali C2 ni potrebna. 45. clen (ogrevanje objektov) (1) Ogrevanje objektov se izvede individualno ali skupinsko. (2) Obstojeci objekti se ogrevajo z lastno kotlovnico na bi-omaso. Za ogrevanje predvidenih objektov na obmocju OPPN je možno povecanje kapacitet ali izgradnja novega sistema ogrevanja na biomaso ter pripadajocega toplo­vodnega omrežja. (3) Dovoljena je uporaba drugih alternativnih oblik ogreva­nja, ki pripomorejo k racionalni rabi energije. (4) Dovoljeno je izkorišcanje presežkov toplote iz delovnih procesov, skladno z veljavno podrocno zakonodajo. (5) Izvedba ogrevalnih sistemov mora biti skladna z veljavno podrocno zakonodajo, emisije ne smejo presegati mejnih emisijskih vrednosti. 46. clen (javna higiena) (1) Zbiranje odpadkov iz dejavnosti se bo izvajalo po sistemu locenega zbiranja, za locevanje odpadkov so odgovorni uporabniki objektov. (2) Mešani komunalni odpadki se bodo zbirali v individual-nih zabojnikih na funkcionalnih zemljišcih posameznih objektov. (3) Z industrijskimi in morebitnimi nevarnimi odpadki iz de­javnosti je potrebno ravnati v skladu z veljavno podrocno zakonodajo. 47.clen (javno dobro) Javno dobro na obmocju OPPN predstavljajo: -dovozna cesta C1, ki jo sestavljajo parc. št. 3015/4, 3016/2, 3017/7 in 3018/10, k.o. Blatna Brezovica, v izmeri cca. 2748 m˛, -dovozna cesta C2, ki jo sestavljajo parc. št. 3011/10 in 3013/23, k.o. Blatna Brezovica, v izmeri cca. 2725 m˛. 48. clen (druga infrastruktura) V obmocju OPPN je možno graditi tudi drugo infrastruk­turo, ki ni posebej nacrtovana, za kar je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora. X. VPLIVI IN POVEZAVE 49.clen (vplivno obmocje) (1) Vplivno obmocje z vidika gradbenih posegov obsega ureditveno obmocje OPPN in zemljišca izven njega, na katerih so predvideni posegi za izvedbo GJI. (2) Vplivno obmocje z vidika varovanja narave obsega 20 m pas neposrednega vpliva in 250 m daljinskega vpliva. (3) Vplivno obmocje je prikazano v graficnem delu, prikaz B.3: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi obmocji. XI.ODSTOPANJA 50.clen (dopustna odstopanja objektov in naprav) (1) Pri kotah pritlicij stavb je dopustno odstopanje ± 0,30 m. (2) Na delu tlorisa stavbe, v skupni površini do 10 % tlorisne strešne površine, se dovoljuje postavitev posamicne teh­nološke opreme oziroma tehnoloških naprav, najvec do višine +15,0 m nad koto urejenega terena, izjemo v pro-jektni dokumentaciji utemelji odgovorni vodja projekta z zahtevami tehnološkega procesa. (3) Za obmocje OPPN je dolocena tlorisna zasnova umesti­tve stavb v prostor neobvezna. Spremembe predpisanih tlorisnih zasnov objektov so možne v skladu z ostalimi dolocili tega odloka in s projektnimi pogoji upravljavcev komunalne, energetske in prometne infrastrukture. 51.clen (dopustna odstopanja infrastrukture) (1) S tem odlokom se dovoljuje postopna izgradnja predvi­dene javne komunalne, energetske in telekomunikacij­ske infrastrukture za celotno cono, za katero je bil sprejet Obcinski lokacijski nacrt za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno in drugo gospodarsko infra-strukturo v industrijski coni Sinja Gorica na Vrhniki (Ur. l. RS, št. 75/05, Naš casopis, št. 338/07 – teh. popr.). (2) S tem odlokom se dovoljuje prilagoditev zmogljivosti predvidene javne komunalne, energetske in telekomuni­kacijske infrastrukture za celotno cono, glede na dejan­ske potrebe. (3) Ureditve prikljucevanja in izgradnje gospodarske javne infrastrukture izven obmocja OPPN je možno nacrto­vati tudi preko drugih zemljišc skladno s pogoji nosilcev urejanja prostora, ce je ureditev ekonomsko, tehnicno ali izvedbeno bolj upravicena. (4) Za zagotavljanje dostopov k objektom je možna izvedba dodatnih uvozov s cest D, C ter C1 in C2, skladno s pogoji upravljavca. (5) Za obmocje OPPN je dolocena umestitev prometnih, ko­munalnih in energetskih vodov neobvezna. Spremembe so možne v skladu: -z izdelano novo predlagano ureditveno situacijo, ki bo zagotavljala možnost opremljanja celotnega obmocja z infrastrukturo, -z ostalimi dolocili tega odloka in s projektnimi pogoji upravljavcev komunalne, energetske in prometne infra-strukture. XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE 52.clen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Poleg ostalih dolocil je potrebno upoštevati: -pred zacetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoliciti in zašciti ob­stojece infrastrukturne vode, -zagotoviti zavarovanje gradbišca tako, da bosta zagotovlje­ni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišc, -promet v casu gradnje organizirati tako, da ne bo priha­jajo do zastojev na obstojecem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala, -sprotno kultivirati obmocje velikih posegov (nasipi, vkopi), -v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem mo-žnem casu prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, -zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh ob­stojecih infrastrukturnih vodov in naprav, -v casu gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in za preprecitev prekomernega, onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladišcenju in uporabi škodljivih snovi, -v primeru nesrece zagotoviti takojšnje ukrepanje usposo­bljenih služb, -ohranjati avtohtono vegetacijo ob vodotokih, -zagotoviti sanacijo morebitnih zaradi gradnje poškodova­nih objektov, naprav in obmocij, -sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v casu gradnje prekinjene ali poško­dovane. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smerni­cami za nacrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prosto­ra, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XIII. KONCNE DOLOCBE 53.clen (vpogled OPPN) OPPN je na vpogled v Obcinski upravi Obcine Vrhnika, na Oddelku za prostor in na Upravni enoti Vrhnika. 54. clen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 55.clen (prenehanje veljavnosti obstojecih aktov) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati: -Odlok o spremenjenem in dopolnjenem zazidalnem nacr­tu Mizarstvo Vidmar v Sinji Gorici (Ur. l. RS, št. 1/96, Naš casopis, št. 304/04), -del Odloka o zazidalnem nacrtu za obmocje podjetja CMC v industrijski coni Sinja Gorica (Ur. l. RS, št. 35/99), in sicer v delu, ki se nanaša na obmocje parc. št. 3061/7, k.o. Blatna Brezovica. 56. clen (pricetek veljavnosti OPPN) (1) Odlok se objavi v obcinskem glasilu Naš casopis ter na spletni strani Obcine Vrhnika. (2) Odlok za I. etapo zacne veljati petnajsti dan po objavi v obcinskem glasilu Naš casopis. (3) Odlok za II. in III. etapo zacne veljati po potrditvi polne funkcionalnosti nadomestnih habitatov, skladno s pro-jektom vzpostavitve, izvedbe in upravljanja NH. Polno funkcionalnost potrdi nosilec urejanja prostora s podro-cja varstva narave. Št.: 350-05-10/2004 (5-08) Vrhnika, dne 23. 9. 2021 Župan Obcine Vrhnika Daniel Cukjati Na podlagi 273. clena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17), 61. clena Zakona o prostorskem nacrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO­-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 22. clena Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/15) je Obcinski svet Obcine Vrhnika na 17. redni seji, dne 23. 9. 2021, sprejel O D L O K o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu Špor­tni park Vrhnika za zahodni del I. UVODNE DOLOCBE 1.clen (vsebina obcinskega podrobnega prostorskega nacrta) (1) S tem odlokom se sprejme Obcinski podrobni prostorski nacrt Športni park Vrhnika za zahodni del (v nadaljnjem besedilu: OPPN). (2) Ta odlok doloca: -obmocje OPPN, -vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, -arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, -nacrt parcelacije, -etapnost izvedbe prostorske ureditve, -rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, -rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dedišci­ne, -rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, vkljucno z varstvom pred požarom, -pogoje glede prikljucevanja objektov na gospodarsko jav- no infrastrukturo in grajeno javno dobro, -dopustna odstopanja od nacrtovanih rešitev, -druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN. 2. clen (prostorske ureditve, ki se nacrtujejo z OPPN) (1) S tem odlokom se ureja in omogoca nadaljnji razvoj zahodnega dela Športnega parka Vrhnika. (2) Ta odlok doloca prostorsko ureditev obmocja, pogo-je za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture. 3. clen (sestavni deli OPPN) (1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in gra­ficni del. (2) Graficni del OPPN obsega naslednje graficne nacrte: 1. Nacrt namenske rabe prostora 1.1 Izsek iz Obcinskega prostorskega nacrta Obcine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: OPN) M 1:2000 2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora 2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora M 1:2000 3. Nacrt obmocja z nacrtom parcelacije 3.1 Katastrski nacrt z obmocjem OPPN M 1:1000 3.2 Geodetski nacrt z obmocjem OPPN M 1:1000 4. Nacrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih prostorskih ureditev 4.1 Odstranitve objektov M 1:1000 4.2 Ureditvena situacija M 1:1000 4.3 Prometna situacija, varstvo pred nesrecami, kulturna dedišcina M 1:1000 4.4 Zbirni nacrt komunalne infrastrukture M 1:1000 4. clen (priloge OPPN) Priloge OPPN so: 1. prikaz stanja v prostoru, 2. izvlecek iz OPN, 3. strokovne podlage, 4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, 5. obrazložitev in utemeljitev OPPN, 6. povzetek za javnost. 5. clen (izdelovalec OPPN) OPPN je izdelalo podjetje Delavnica, d. o .o., Tržaška cesta 3a, Vrhnika, številka projekta 018/2019, avgust 2021. II. OBMOCJE OPPN 6. clen (obmocje OPPN) (1) Obmocje OPPN obsega zahodni del enote urejanja pro-stora VR_1269 ter delno posega še v VR_469 in VR_1773. (2) Obmocje OPPN obsega zemljišca s parc. št.: 2818/4, 2818/5, 2819/1,2819/2 – del, 2819/8, 2819/16 – del, 2819/18 – del, 2819/19 in 2785/20 – del, vse v k. o. (2002) Vrhnika. (3) Površina OPPN znaša 1,9 ha. (4) Obmocje OPPN je razdeljeno na štiri prostorske enote, in sicer: -PE1 – površine, namenjene urejanju odprtih športnih po­vršin s pripadajocimi ureditvami, -PE2 – površine, namenjene odprtim zelenim površinam ter paviljonu, -PE3 – površine, namenjene gradnji novih športnih objek­ tov, -PE4 – površine, namenjene rekonstrukciji in prizidavi športnega objekta Partizan. (5) Obmocje OPPN in prostorske enote so dolocene v grafic­nih nacrtih št. 3.1 »Katastrski nacrt z obmocjem OPPN«, št. 3.2 »Geodetski nacrt z obmocjem OPPN«. III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 7.clen (vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) (1) Športni park Vrhnika je umešcen neposredno v sredi-šcu mesta Vrhnika, med glavno cesto skozi mesto (Tržaška cesta) in reko Ljubljanico. (2) Obmocje je prometno dostopno iz Tržaške ceste preko prikljucka za vrtec Vrhnika, enota Želvica. Na tem prikljucku ter neposredno ob vrtcu je vecje javno parkirišce za oseb­na vozila. Javna parkirišca so tudi vzdolž Tržaške ceste ter manjše parkirišce južno od športne dvorane Partizan. Vsa ta parkirna mesta so le nekaj deset metrov oddaljena od Špor­tnega parka. V samo obmocje Športnega parka (in obmocje OPPN) ni rednega dostopa za motorna vozila. Omogocen je le servisni dostop za vzdrževanje na S in skrajno JV strani obmocja OPPN. (3) Peš dostop do Športnega parka je iz Tržaške ceste, pre­ko cestnega prikljucka vrtca Vrhnika, enota Želvica ali pre­ko brvi pri vrtcu prek Ljubljanice iz smeri Janezove vasi. Iz Tržaške ceste je peš dostop tudi preko parka Samostojnosti, neposredno ob poslovnem objektu Zavoda Ivana Cankarja na eni strani ter mimo športne dvorane Partizana na drugi strani. Dostop je tudi preko ulicnega omrežja za Osnovno šolo Ivan Cankar. Preko obmocja poteka osrednja peš pove­zava med oddelkom prve triade in preostalim delom osnov­ne šola Ivan Cankar. (4) Kolesarski promet znotraj obmocja Športnega parka ni dovoljen. Na vstopnih tockah so predvidene kolesarnice. (5) Najbližje postajališce javnega prometa je na Tržaški cesti pri hotelu Mantova. Oddaljeno je dobrih sto metrov. (6) Severno od Športnega parka je Vrtec Vrhnika, enota Želvica in prva triada Osnovne šole Ivana Cankarja. Osrednji objekt OŠ Ivan Cankar s pripadajoco telovadnico je južno od Športnega parka. Pomemben del športnega vzgojno iz­obraževalnega programa šole se odvija na športnih igrišcih Športnega parka. (7) Med Tržaško cesto in Zahodnim robom Športnega parka je pas objektov s trgovsko gostinskim programom v pritlicju ter stanovanjskim v zgornjih etažah. Južno od ob-mocja je stanovanjsko obmocje, pretežno enostanovanjskih hiš. (8) Vplivov zaradi potencialnega zmanjšanja osoncenosti na stanovanjske programe ne bo, saj so odmiki zadosti veliki. Zlasti med gradnjo bo okoliški prostor dodatno obremenjen z gradbišcnim hrupom ter tresljaji. V casu delovanja špor­tnega parka se bo povecalo število obiskovalcev Športnega parka. (9) Vzhodno od Športnega parka tece reka Ljubljanica. Med njo in predmetnim zahodnim delom Športnega parka je vzhodni del športnega parka z atletsko-nogometnim sta­dionom ter trenažnim nogometnim igrišcem. V ozkem pasu med trenažnim nogometnim igrišcem in reko Ljubljanico poteka pešpot. (10) V neposredni okolici poteka obstojeca javna infra-struktura, na katero se prikljucijo nacrtovane stavbe. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi in dograditi nekatere komunalne vode zunaj obmocja OPPN. (11) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja pro-stora so prikazani v graficnem nacrtu št. 2.1 »Vplivi in pove­zave s sosednjimi enotami urejanja prostora«. IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 8. clen (dopustne dejavnosti in objekti) (1) Na celotnem obmocju so dopustne: -rekreacijske in športne dejavnosti, kot spremljajoce dejavnosti: -trgovina in storitve, gostinstvo, poslovne dejavnosti, ... (2) V PE1 se urejajo odprte rekreacijske in športne površine. Na zahodnem robu PE1 je dopusten klubski objekt D z garderobami, skladišcem, tribunami, gostinskim delom ter drugimi klubskimi prostori. Na vzhodni strani se ohranjajo odprte zelene površine. Vanje se lahko ume-šcajo odprta igrišca, kot je skate park, kolopark, odbojka na mivki, teniško igrišce in podobno. Obstojece tribune orientirane na atletski oz. nogometni stadion je dopu­stno povecati ali nadomestiti z novimi, pod katerimi je dopustno urediti zaprte skladišcne prostore za potrebe uporabnikov stadiona. (3) V PE2 so odprte zelene površine ter druge parkovne oz. ureditve za rekreacijo in šport na prostem (igralni ele­menti, kolopark, skate park, fitnes na prostem, …) ter po­stavitev paviljona za prireditve. Na robu obmocja je lahko en gostinski vrt s površino do 75 m2. (4) V PE3 je dopusten objekt A kot telovadnica, športna vecnamenska dvorana, bazen, balinišce, kegljišce, fitnes center, center dobrega pocutja itd. Do 20 % njegove bruto etažne površine so dopustne tudi spremljajoce dejavno­sti (trgovina in storitve, gostinstvo, poslovne dejavnosti, ...), ki ne smejo motece vplivati na osnovno dejavnost na obmocju. Dopustna je tudi ureditev zunanjega bazena ter športnih igrišc na prostem. (5) V PE3 je dopusten klubski objekt B z garderobami, skla­dišcem, tribunami, gostinskim delom ter drugimi klub­skimi prostori. (6) V PE4 je dopusten objekt C kot telovadnica, športna vecnamenska dvorana, bazen, balinišce, kegljišce, fitnes center, center dobrega pocutja itd. ter rekonstrukcija ob­stojecega objekta. Do 20 % njegove bruto etažne površi­ne so dopustne tudi spremljajoce dejavnosti (trgovina in storitve, gostinstvo, poslovne dejavnosti, ...), ki ne smejo motece vplivati na osnovno dejavnost na obmocju. Do-pustna je tudi ureditev zunanjega bazena ter športnih igrišc na prostem. (7) Na celotnem obmocju OPPN, ne glede na opredelitve gradbenih parcel, so dopustni tudi: -objekti, vodi in naprave komunalne, energetske in komu­nikacijske infrastrukture, -parkovne površine, drevoredi, posamezna drevesa, povr­ šine za pešce, trgi in biotopi, -nadkrite ali zaprte kolesarnice, -otroška igrišca, -ureditve za omejevanje širjenja hrupa (absorpcijski zid, protihrupna ograja, …), -naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), opazovalnice. 9.clen (zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) (1) Športni park se ureja kot integralni del središca Vrhnike s športnim oz. rekreativnim programom. Na jugo-zaho­dnem delu, bližje mestu, se locirajo športni programi, ki potrebujejo grajeno infrastrukturo (objekte), medtem ko so na vzhodni strani, bliže reki Ljubljanici, odprte špor­tne površine. (2) Na mestu bazena, ki se odstrani, se uredijo zelene ter druge parkovne površine, na južni rob športnega parka se umešca nov vecji vecnamenski športni objekt, ki bo omogocal odvijanje športnih aktivnosti skozi vse leto. Dopušcena je tudi prizidava objekta Partizana oz. njego­va rekonstrukcija v skrajno jugo zahodnem delu obmocja. Ob osrednji atletski oz. nogometni stadion in ob teniških igrišcih se umešcata servisna objekta. (3) Preko sredine v smeri sever jug poteka osrednja pešpot, ki povezuje dva objekta osnovne šole Ivana Cankarja ter hkrati kljucno vpenja Športni park v tkivo mesta Vrhni­ke. Pravokotne povezave na osrednjo pešpot omogocajo dostop v Športni park z mesta in na drugi strani prehod do atletsko - nogometnega stadiona in naprej do reke Ljubljanice. (4) Vzhodno od glavne pešpoti, med novo nacrtovanimi objekti (na mestu odstranjenega bazena) se kreira vecja osrednja zelena oz. odprta površina, ki zagotavlja zlasti odprtost, zracnost prostora in posledicno prostorsko kvaliteto celotnem športnemu parku, saj ima potencial, da se razvije v osrednji javni prostor tega obmocja oz. mestnega središca Vrhnike. (5) Vecnamenska asfaltirana plošcad, dve teniški in eno na­mensko košarkarsko igrišce se ohranjajo, saj predstavljajo tvorce široko dostopnih športnih (in tudi izobraževalnih) programov v parku. (6) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta pri­kazani v graficnem nacrtu št. 4.2 »Ureditvena situacija«. 10.clen (regulacijski elementi) (1) Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen: -zazidana površina (z) predstavlja tlorisno projekcijo naj­bolj izpostavljenih delov stavb nad terenom, brez upošte­vanja površine balkonov in napušcev; -višina stavbe (h) se meri od kote terena ob vhodu v pritlicje do najvišje tocke slemena stavbe s poševno streho ali na vencu stavbe z ravno streho, nad njo je dopustno postaviti tehnicne naprave za obratovanje stavbe, inštalacijske jaške, jaške dvigal, dostope na streho, transparentno zašcitno ograjo z višino najvec 1,1 m, svetlobnike in podobno - ti elementi, razen jaškov dvigal in inštalacijskih jaškov, mo-rajo biti od roba fasade zadnje etaže odmaknjeni najmanj 1,0 m v notranjost stavbe; -gradbena linija (GL) je crta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemlji-šcih ob tej crti. Odstopanja od gradbene linije so dopustna za najvec 1,2 m v notranjost, vendar najvec v 1/3 dolžine fasade objekta. Gradbeno linijo lahko presegajo balkoni, napušci in nadstreški nad vhodi. (2) Regulacijski elementi so doloceni v graficnem nacrtu št. 4.1 »Ureditvena situacija«. 11.clen (pozicije objektov) (1) Objekta A je lahko lociran kjerkoli znotraj meja PE3. Meje PE se lahko dotika ali je od nje odmaknjen v notranjost. Med objektom A in B mora biti vsaj 5 metrov razmika. (2) Objekt B se mora dotikati gradbene linije (GL) in ležati znotraj meja PE3. Meje PE se lahko dotika ali je od nje odmaknjen v notranjost. Med objektom A in B mora biti vsaj 5 metrov razmika. (3) Objekt C je lahko lociran kjerkoli znotraj meja PE4. Meje PE se lahko dotika ali je od nje odmaknjen v notranjost, vendar mora omogocati prehodnost obmocja po sever-nem robu PE. Lahko se dotika oz. je povezan z obstojecim objektom Partizan. (4) Objekt D je lahko lociran znotraj meja PE1, ob njenem zahodnem robu. Meje PE se lahko dotika ali je od nje od­maknjen v notranjost. (5) Znotraj meja PE2 je lahko postavljen prireditveni pavi­ljon. Meje PE se lahko dotika ali je od nje odmaknjen v notranjost. (6) Tribune, ki nadomestijo obstojece tribune, v PE1, morajo biti locirane na vzhodnem robu PE1. (7) Meje PE in gradbena linija so dolocene v graficnih nacrtih št. 3.1 »Katastrski nacrt z obmocjem OPPN«, št. 3.2 »Ge-odetski nacrt z obmocjem OPPN« in št. 4.2 »Ureditvena situacija«. 12.clen (velikost objektov) (1) Velikost stavbe A je: -zazidana površina (z): najvec 2.660 m2, -višina (h): najvec 12,0 m. (2) Velikost stavbe B je: -zazidana površina (z): najvec 750 m2, -višina (h): najvec 7,5 m. (3) Velikost stavbe C je: -zazidana površina (z): ni omejena, -višina (h): najvec 10,0 m. (4) Velikost stavbe D je: -zazidana površina (z): najvec 120 m2, -višina (h): najvec 6,0 m. (5) Velikost paviljona v PE2 je: -zazidana površina (z): najvec 50 m2, -višina (h): najvec 6,0 m. (6) Velikost tribun v PE1 je: -zazidana površina (z): najvec 300 m2. (7) Ena kletna etaža pod objekti je dopustna, vendar mora zaradi morebitnega dviga talne vode v primeru poplav in bližine Ljubljanice, biti izvedena v 100 % vodotesni izvedbi. (8) Višinske kote pritlicja za stavbe so: -stavba A: +292,8 m. n. v., -stavba B: +291,9 m. n. v., -stavba C: +293,0 m. n. v., -stavba D: +292,6 m. n. v. (9) Višinske kote zunanje ureditve se morajo prilagajati ko-tam rašcenega terena in kotam zunanje ureditve na so-sednjih zemljišcih. 13.clen (pogoji za oblikovanje objektov) (1) Fasade stavbe morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov ter usklajene v barvah in materialih. (2) Streha stavbe mora biti ravna (v tehnicnem naklonu) ali v naklonu do 25 stopinj. Pri objektih zazidane površine manj kot 200 m2 je streha lahko tudi v naklonu 45 sto­pinj. Objekta B in D imata streho lahko izvedeno tudi kot tribuno za gledalce in prilagojeno tehnologiji le-te. Objekt B je lahko delno vkopan oz. oblikovno navezan z osre­dnjo zeleno površino PE2 (teren se dvigne preko fasade oz. strehe objekta). (3) Paviljonski objekt v PE2 ima lahko talno plošcad, ki je lahko najvec 1,5 metra dvignjena nad koto okoliškega te­rena. Streha mora biti ravna (dopusten tehnicni naklon), na stebrih. Streha oz. strešna konstrukcija je lahko obli­kovana tudi enovito s podpornim stebrnim sistemom, kot inštalacija oz. umetniška plastika – v tem primeru omejitev glede oblike strehe ne velja. Paviljon mora biti transparenten, ne sme imeti nobenih sten. Dopustna je postavitev stalne ali snemljive ograje do višine 1,1 metra, ki mora biti vsaj delno transparentna. Za casa prireditev je dopustno postaviti zacasno steno (hrbet odra) na naj­vec tri strani paviljona. (4) Ravne strehe vecje od 1000 m2 morajo biti ozelenjene, ra-zen v obmocju svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi. Lahko so tudi steklene (nad bazenom). (5) Objekte za oznacevanje oz. oglaševanje za subjekte, ki de­lujejo v stavbah, je dopustno umestiti le na fasado do spo­dnje višine oken prvega nadstropja, pri pritlicnih objek­tih, pa do višine venca oz. kapi strehe. Površina ne sme presegati 4,0 m2 za posamezen subjekt. Izjema je glavni napis, ki oznacuje celotno obmocje (npr. Športni park Vrhnika), ki je lahko vecji in lociran tudi više na objektu. (6) Stalno oglaševanje na fasadah objektov, ograjah in podob­nih elementih ni dopustno. Izjema je zacasno oglaševanje vezano na posamezne dogodke, ki ga je potrebno po za­kljucku dogodka odstraniti. (7) Obmocje športnega parka je dopustno ograditi po obodu in znotraj posameznih funkcionalnih sklopov z ograjo. Ta ne sme biti višja kot je to nujno potrebno zaradi teh­nologije športnega programa. Ograja mora biti vsaj delno transparentna. Kjer je tehnološko možno je ograjo treba cleniti ali za zeleniti. 14.clen (pogoji za oblikovanje zunanjih površin) (1) Na obmocju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin: -zunanje površine morajo omogocati prehodnost obmocja v smeri sever jug (vzporedno s Tržaško cesto) ter precno prehodnost med Tržaško cesto in reko Ljubljanico; -pešpoti in druge zunanje površine morajo biti tlakovane, opremljene z urbano opremo in primerno osvetljene; -vse ureditve morajo omogocati dostop funkcionalno ovi­ranim osebam v skladu s predpisi; -intervencijske poti izven vozišca morajo biti urejene tako, da je po njih mogoca vožnja gasilskih vozil z osno obreme­nitvijo do 10 ton; -izbor rastlin mora upoštevati rastišcne razmere in varno­stno-zdravstvene zahteve; -elementi urbane opreme znotraj obmocja OPPN morajo biti oblikovani enotno. (2) V obmocju PE2 je potrebno izvesti kvalitetno osrednjo parkovno ureditev s pretežno zelenim karakterjem in povezovalnimi pešpotmi. V ureditev parka so lahko vkljuceni vodni element (parafraza bazena, fontana, …), športni poligoni (kolopark, kotalkališce, rolkerske rampe, odbojka na mivki …) in podobno. (3) V obmocju PE2 mora biti vsaj 70 % površin na rašcenem terenu oz. imeti sposobnost ponikanja meteorne vode. 15.clen (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Na celotnem obmocju OPPN so dopustni pomožni eno­stavni in nezahtevni objekti, s površino do 25 m2. Pavi­ljon in nadstrešnice za kolesa imajo lahko površino do 50 m2. (2) Na celotnem obmocju je dopustno tudi trajno preobli­kovanje reliefa ter gradbeni posegi za opremo odprtih površin z izjemo objektov za oglaševanje. (3) Na celotnem obmocju OPPN je dopustna gradnja objek­tov gospodarske javne infrastrukture, vodnih zbiralnikov in pomožnih infrastrukturnih objektov ter izvedba pri­kljuckov nanj. 16.clen (zacasni objekti) (1) V PE1 in PE2 je dopustno za prireditve oz. dogodke po­staviti zacasne objekte, kot so prireditveni šotor, drsališce, zacasno športno igrišce, sanitarije in podobno. (2) Za postavljanje zacasnih objektov se v PE1 in PE2 lahko predhodno izvedejo univerzalni temelji in prikljucki na komunalno infrastrukturo, ki pa morajo biti pod nivojem terena in v casu neuporabe nemoteci. (3) Zacasni objekt so lahko postavljeni samo za trajanje pri­reditve, potem jih je potrebno odstraniti. 17.clen (objekti, predvideni za odstranitev) (1) Pred zacetkom gradnje stavb v prostorski enoti PE3 in urejanja odprtih površin v PE2 morajo biti odstranjeni naslednji obstojeci objekti: -bazen na zemljišcu s parc. št. 2818/5, k. o. (2002) Vrhnika, s pripadajocimi ureditvami (mali bazen, …) na zemljišcu s parc. št. 2818/4, k. o. (2002) Vrhnika, -servisni objekt na zemljišcu s parc. št. 2818/4, k. o. (2002) Vrhnika. (2) Kadarkoli se lahko odstranijo obstojeci objekti in uredi­tve: -klubski objekt na zemljišcu s parc. št. 2785/20, k. o. (2002) Vrhnika, -pomožni objekti, -ureditve zunanje opreme ter športna igrišca. (3) Objekti, ki so predvideni za odstranitev, so doloceni v gra-ficnem nacrtu št. 4.1 »Odstranitev objektov«. VII.NACRT PARCELACIJE 18.clen (nacrt parcelacije) Parcelacija na obmocju je prosta, razen za parcele oz. grad-bene parcele, ki se oblikujejo za potrebe novo nacrtovanih objektov, te morajo biti dovolj velike, da omogocajo normal-no redno delovanje objektov na njih. 19.clen (javne površine) V obmocju ni površin, namenjenih javnemu dobru. VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 20. clen (etapnost gradnje) (1) Etapnost gradenj in urejanja na obmocju je prosta, s slede-cimi obveznimi zaporedji: -pred novimi gradnjami, ki so nacrtovane na mestu obsto­jecih objektov, je predhodno le-te potrebno odstraniti, -predhodno ali socasno z gradnjo novega objekta A je po­trebno urediti parkovno obmocje v PE2. (2) V Športnem parku morajo biti vsaj tri teniška igrišca (ra-zen med gradnjo novih objektov in ureditev). V primeru odstranitve teniškega igrišca zaradi gradnje objekta C, ki bi povzrocilo zmanjšanje števila teniških igrišc na obmo-cju Športnega parka pod tri, se lahko nadomestno igrišce umesti kjer koli na obmocju OPPN. (3) Ob vzpostavitvi vec kot treh teniških igrišc na obmocju Športnega parka, je potrebno nadomestno teniško igrišce iz prejšnjega clena odstraniti. (4) Pred zacetkom uporabe novih stavb mora biti izvedena infrastruktura, ki je potrebna za prikljucitev na komu­nalno in energetsko omrežje. IX. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠCINE 21.clen (ohranjanje kulturne dedišcine) (1) Znotraj obmocja OPPN se nahaja enota kulturne dedi-šcine: Vrhnika - Bazen, EŠD 30483. Zaradi dotrajanosti in nevarnosti uporabe je bilo zanj izdano kulturnovar­stveno soglasje za raziskavo in odstranitev dedišcine. Ob izpolnitvi pogojev iz le-tega se bazen lahko odstrani. (2) Zahodni rob obmocja sega v enoto kulturne dedišcine: Vrhnika - Park ob Tržaški cesti, EŠD: 23305. Ta v obmo-cju OPPN vkljucuje košarkaško športno igrišce, kjer spre­membe z OPPN niso nacrtovane ter zahodni rob športne dvorane Partizan, kjer je dopušcena rekonstrukcija. V samo parkovno zasnovo parka ob Tržaški cesti ureditve nacrtovane z OPPN ne posegajo. (3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoc splo­šni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika ze­mljišca/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepo­škodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti ljubljansko enoto Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z dolocili ar­heološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali unicenja, lahko pristojni organ to zemljišce z izdajo odlocbe doloci za arheološko najdišce, dokler se ne opravijo raziskave ar­heoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišca, ki ogroža obstoj arheološke osta-line. X. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 22. clen (splošno) V casu gradnje in uporabe objektov je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za cim manjšo obremenitev okolja. 23.clen (varstvo voda) (1) Obravnavano obmocje se glede na potrjene in veljavne poplavne karte deloma nahaja v poplavno ogroženem obmocju, v razredu preostale poplavne nevarnosti. (2) Za potrebe OPPN je bila izdelana Hidrološko hidravlic­na presoja za OPPN za obmocje Športni park Vrhnika – zahodni del v Obcini Vrhnika, izdelovalca Urbikom, številka projekta H9-9-2020, oktober 2020. Na osnovi natancnejših vhodnih podatkov ugotavlja, da glede na karto razredov poplavne nevarnosti predvidenega stanja, spada celotno obmocje OPPN izven vseh razredov po­plavne nevarnosti. (3) Nacrtovani posegi glede na poplavno obmocje in glavne tokove poplavnih voda ne bodo ovirali toka ali povzrocali zajezitve poplavne vode in ne bodo imeli bistvenega vpli­va na vodni režim in stanje poplavnih voda. S predvideni-mi posegi se ne bo zmanjšala kolicina poplavnih površin. (4) Pokrivnost tal se bo deloma spremenila, vendar ne bo imela bistvenega vpliva na poplave, saj gre za hipni odtok s kratkim casom koncentracije za majhne površine (glede na porecje Ljubljanice) in ne vpliva na konico hidrograma poplavnih voda. (5) Odvajanje padavinskih voda je potrebno urediti na tak na-cin, da bo v cim vecji možni meri zmanjšan odtok pada­vinskih voda z utrjenih površin in površin s spremembo rabe, kar pomeni, da je potrebno prioritetno predvideti ponikanje, pri cemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Ce po­nikanje ni možno, kar je treba racunsko dokazati, je mo-žno padavinske vode speljati v vodotok, število izpustov naj bo cim manjše. (6) Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo in obrato­vanjem pretakale, skladišcile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vkljucno z ustrezno uredi­tvijo zacasnega skladišcenja nevarnih odpadkov (npr.: motorna goriva, olja in maziva, pesticidi) morajo biti ure­jeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebitno razlito ali razsuto kolicino snovi. (7) Zagotoviti je treba zajem odpadnih požarnih voda, kadar obstaja kakršna koli verjetnost onesnaženja površinskih in podzemnih voda ter tal z onesnaženimi odpadnimi požarnimi vodami, zlasti z nevarnimi snovmi. (8) Vsi posegi v prostor morajo biti nacrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoci varstva pred škodljivim delovanjem voda. (9) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali zacasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje. 24.clen (ohranjanje narave) Preprecevati je potrebno vnos tujerodnih invazivnih ra­stlinskih vrst, ki bi se lahko širile v prostor. 25.clen (varstvo zraka) (1) Odvod dimnih plinov in umazanega zraka iz nadzemnih delov stavbe (npr. iz sanitarnih prostorov) je treba speljati nad strehe stavb. (2) Prezracevanje eventualnih podzemnih garaž mora biti izvedeno z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren. Odpadni zrak je treba odvajati na mestih, kjer v neposredni bližini ni športnih ali otroških -pogoje za varen umik ljudi in premoženja, 37. clen nikacijske infrastrukture, ce so pri nadaljnjem podrob­igrišc. -odmike med objekti in od meje parcel oziroma ustrezno (kanalizacijsko omrežje za odpadne vode) nejšem proucevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše (3) Vsi na novo zgrajeni objekti, morajo imeti ogrevalne sis-požarno locitev objektov, (1) Stavbe se za potrebe odvajanja odpadne vode prikljucijo s tehnicnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogocajo teme, ki ne povecujejo onesnaženosti zraka (ogrevanje na -prometne in delovne površine za intervencijska vozila, na sistem javnega kanalizacijskega omrežja, ki je na ob-boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega plin, toplotne crpalke, ...). -vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. mocju že izvedeno. obmocja nacrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in (4) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezracevanje) morajo (2) Intervencijske poti potekajo po pešpoteh znotraj obmocja. (2) Kjer novi objekti posegajo v koridor obstojecega kanaliza-okoljskih razmer - ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi Poti, zelenice in druge površine morajo biti v obmocju, cijskega omrežja, je tega potrebno zašcititi ali prestaviti. z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in zahtevami. kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene (3) Na obmocju, kjer se posega v obmocje javnega kanali-organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upra- (5) V casu gradnje je treba upoštevati predpise o prepreceva-na osni pritisk 10 ton. V obmocju intervencijskih poti ne zacijskega omrežja in se spreminja niveleta je potrebno vljavci posameznega voda. nju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišc. sme biti grajenih ali drugih nepremicnih ovir. Širine in prilagoditi pokrove javnega kanalizacijskega omrežja radiji morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. In-novi niveleti. V primeru vecjih gradbenih posegov (vecja XIV. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE 26. clen tervencijske poti so dolocene v graficnem nacrtu št. 4.3 zemeljska dela, asfaltiranje, tlakovanje) je potrebno pre-OPPN (varstvo pred hrupom) »Prometna situacija in prikaz ureditev, potrebnih za var-veriti stanje obstojecih kanalizacijskih vodov in jih po (1) Obmocje OPPN sodi v obmocje III. stopnje varstva pred stvo pred nesrecami«. potrebi obnoviti. 46. clen hrupom. (3) Požarna zašcita je predvidena z zunanjim hidrantnim (4) Pri nacrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati odmike (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (2) V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izde-omrežjem. Požarna voda se zaradi neposredne bližine in križanja z ostalimi komunalnimi vodi skladno s Pra-Investitorji in izvajalci imajo med gradnjo in po njej na­lati elaborat zašcite pred hrupom v stavbah in zagotoviti lahko zagotavlja tudi iz Ljubljanice. vilnikom o tehnicni izvedbi in uporabi javnega kanali-slednje obveznosti: ustrezno zvocno izolativnost fasadnih elementov skla-(4) Z ustreznimi odmiki oz. izbranimi materiali je treba zacijskega sistema v obcinah Vrhnika, Borovnica in Log -v casu gradnje mora biti omogoceno nemoteno delovanje dno z veljavnimi predpisi. omejiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja Dragomer. sosednjih objektov in zagotovljena nemotena komunalna (3) V sklopu izdelave projektne dokumentacije za objekte in zemljišca ali objekte. oskrba prek vseh obstojecih infrastrukturnih vodov in ureditve v PE2 in PE3 je potrebno pripraviti študijo, ki 38. clen naprav. Infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, ce so celovito obravnava hrup na obmocju ter opredeliti vplive 33. clen (kanalizacijsko omrežje za meteorne vode) ob gradnji poškodovani. Socasno z gradnjo objektov mora na varovane prostore sosednjih stanovanjskih objektov (druge naravne nesrece) (1) Meteorne vode je potrebno prioritetno ponikati. biti zagotovljena prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, ter zagotoviti potrebne in ustrezne ukrepe za zmanjšanje (1) Po razpoložljivih podatkih obmocje ni erozivno oz. pla-(2) Ce ponikanje ni možno, kar je treba racunsko dokazati, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje ob-le-tega. zovito. je možno padavinske vode speljati v vodotok oz. priklju-stojecih objektov v casu gradnje in po njej; (4) Na obmocju OPPN niso predvidene dejavnosti, ki bi med (2) Za potrebe zašcite in reševanja se, za evakuacijo prebival-citi na obstojece meteorno omrežje, ki je na obmocju že -obmocje gradbišca ne sme posegati na zemljišca zunaj obratovanjem povzrocale povecano obremenitev okolja stva in njegovo nastanitev ter za vzpostavitev zacasnega izvedeno. Predhodno pa izvesti ukrepe za zadrževanje obmocja OPPN, razen ce je v lasti investitorja; s hrupom. Glavni viri hrupa stavb bodo klimatske in heliporta, lahko uporabijo objekti v obmocju OPPN Špor-padavinskih voda. -promet mora biti v casu gradnje organiziran tako, da se prezracevalne naprave oz. tehnika objekta. V izvedbeni tnega parka ter odprte površine v PE1 in PE2. (3) Dopustna je izvedba rezervoarja oz. zadrževalnega baze-prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša in da ne pri­projektni dokumentaciji je treba z umestitvijo objektov, na za meteorne vode, ki se lahko koristijo za vzdrževanje haja do zastojev na obstojecem cestnem omrežju; kurilnih in prezracevalnih naprav oz. ostalih virov hrupa XII. POGOJI GLEDE PRIKLJUCEVANJA OBJEKTOV zelenih površin. -gradnja se mora izvajati tako, da se izogiba vplivom na z obratovalnim režimom virov hrupa in z drugimi omi-NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO (4) Pri nacrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati odmike mehansko odpornost in stabilnost okolice oziroma da so litvenimi ukrepi zagotoviti, da obremenitev s hrupom na IN GRAJENO JAVNO DOBRO in križanja z ostalimi komunalnimi vodi skladno z Pra-vplivi cim manjši ter v dopustnih mejah; obmocju OPPN in pri najbližjih stavbah z varovanimi vilnikom o tehnicni izvedbi in uporabi javnega kanali--zagotoviti je potrebno sanacijo objektov, pripadajocih ure­prostori v okolici ne bo presegala mejnih vrednosti kazal-34. clen zacijskega sistema v obcinah Vrhnika, Borovnica in Log ditev in naprav, poškodovanih zaradi gradnje. cev hrupa. Fasade predvidenih objektov, ki bodo orienti-(pogoji za prometno urejanje)Dragomer. rane proti bližnjim obstojecim stanovanjskim objektom (1) Športni park je sestavni del mestnega središca Vrhni-47. clen in bi lahko delovale kot odbojne površine za hrup, morajo ke. Prometno se navezuje na vsebinske rešitve iz Obcinskega 39. clen (posegi, dopustni po izvedbi nacrtovanih ureditev) biti izvedene v zvocno absorpcijski izvedbi. podrobnega prostorskega nacrta za prenovo mestnega jedra (plinovodno omrežje) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so dopustni na- (5) V casu gradnje je potrebno zagotoviti obvešcanje bližnjih Vrhnike (del Tržaška cesta - Cankarjev trg).(1) Stavbe se za potrebe ogrevanja, pripravo sanitarne to-slednji posegi: sosedov, šole in vrtca, glede predvidene povecane emisije (2) Znotraj Športnega parka se odvija samo peš promet. ple vode in tehnologijo s prikljucki lahko prikljucijo na -odstranitev objektov in naprav, hrupa. Motorni promet je dopusten zgolj za intervencije, dostavo ter omrežje zemeljskega plina, ki je že izvedeno na obmocju. -vzdrževalna dela in rekonstrukcije s katerimi niso spreme­ za potrebe gradnje oz. vzdrževanja objektov. (2) Preko osrednjega dela obmocja poteka distribucijsko pli-njeni zunanji gabarit, 27.clen (3) Kapacitete za mirujoci promet se zadovoljujejo na jav-novodno omrežje PEHD fi225 in PEHD fi63. -prizidava že zgrajenih objektov v okviru gabaritov in ome-(odstranjevanje odpadkov) nih parkirišcih v neposredni okolici športnega parka (parki-(3) Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati odmi-jitev, ki so doloceni s tem odlokom, (1) Zbirno in prevzemno mesto za odpadke mora biti ure-rišca ob vrtcu oz. osnovni šoli, ob Tržaški cesti ter parkirišce ke od obstojecega distribucijskega omrežja zemeljskega -nadomestne gradnje v okviru gabaritov in dopustnih de­jeno v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih pred športno dvorano Partizan). Stalnih površin za mirujoci plina. Pred izvajanjem kakšnih koli del v bližini plinovo-javnosti, ki so doloceni s tem odlokom, odpadkov. promet na obmocju Športnega parka ne sme biti. dnega omrežja je potrebno narociti zakolicbo le-tega. -postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so do­ (2) Zbirna mesta morajo biti urejena tako, da je zagotovlje-(4) Ob vecjih dogodkih na Vrhniki se lahko vecnamensko pustni v obmocju OPPN, na higiena in da ni negativnih vplivov na javno površi-asfaltirano igrišce v PE1 zacasno uporabi tudi kot parkirišce.40. clen -spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopu-no ali sosednje stavbe. Lahko so pokrita z nadstrešnico. (5) Glavni dostopi na obmocje Športnega parka so s par-(elektroenergetsko omrežje) stne za novogradnje na obmocju OPPN. Zagotoviti je treba loceno zbiranje odpadkov na mestu kirišca pred vrtcem na severni strani, preko Parka samostoj-(1) Napajanje nacrtovanih stavb se bo vršilo iz obstojece nastanka. nosti s Tržaške ceste in pri telovadnici osnovne šole na južni transformatorske postaje TPVrhnika-šola. XV. KONCNE DOLOCBE strani. Dostop za motorna vozila (intervencija, dostava) je s (2) Po zahodnem in delno južnem robu obmocja poteka SN 48. clen 28. clen severne in južni strani vezan na glavno pešpot skozi obmocje podzemni elektroenergetski vod, ki ga je potrebno šcititi (vpogled v OPPN) (svetlobno onesnaženje) ter na servisno povezavo po vzhodnem robu obmocja (ser-oz. na mestih tangiranih z novimi posegi prestaviti na (1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in visni dostop). stroške investitorja. OPPN je stalno na vpogled pri: zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih (6) Skozi obmocje v smerni sever jug poteka glavna pešpot, (3) Po obmocju so razpeljani NN vodi, ki jih je potrebno šci--Obcini Vrhnika, Oddelek za prostor, vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. ki mora biti široka vsaj 4 metre. Nanjo se pravokotno pripenja titi oz. na mestih tangiranih z novimi posegi prestaviti na -Upravni enoti Vrhnika. (2) Osvetlitev poti v obmocju mora biti usmerjena in izvede-vstop iz Parka samostojnosti ter povezava proti atletskemu stroške investitorja. na z uporabo svetil, ki ne oddajajo visokega deleža sve-oz. nogometnemu stadionu ter naprej proti Ljubljanici. (4) Prikljucno-merilne omarice se namestijo na stalno do-49. clen tlobe v modrem in ultravijolicnem delu spektra. Nova (7) Vsaj pri vstopu v športni park pri vrtcu mora biti loci-stopna mesta, kjer bodo distributerju elektricne energije (prenehanje veljavnosti prostorskega izvedbenega akta) svetila, ki osvetljujejo poti na obmocju, morajo oddajati rana kolesarnica, ki mora šcititi kolesa pred padavinami in stalno dostopne. svetlobo s 3000 K ali toplejšo. omogocati zaklepanje koles. Kapaciteta ne sme biti manjša (5) Po pridobitvi gradbenega dovoljenja mora investitor pri-Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati, na obmo- (3) Omejitve prejšnjega clena ne veljajo za sisteme osvetlitve od 20 koles. Kolesarnice je lahko locirana tudi neposredno dobiti soglasje za prikljucitev, v katerem bodo natancno cju veljavnosti tega OPPN, naslednji prostorski izvedbeni akt: športnih površin. na mejo OPPN ali pa je postavljena izven obmocje OPPN, doloceni tehnicni pogoji in parametri priklopa posame--Odlok o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu (4) Obstojece svetilke je potrebno uskladiti s predpisi o mej-vendar ne dalj od 15 metrov. znega objekta. za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta – nih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (8) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo za-Cankarjev trg) (Naš casopis, št. 449/17, 452/17 -teh. popr., (5) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli gotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površi-41. clen 457/18 -teh. popr., 477/19). vrste ali oblike, mirujocih ali premikajocih, ce so usmer-ne morajo biti grajene v skladu z zakonodajo, ki ureja zagota-(komunikacijsko omrežje) jeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti vljanje dostopnosti za funkcionalno ovirane osebe. (1) Objekti imajo možnost prikljucitve na komunikacijska 50. clen nebu. (9) Vse intervencijske površine morajo biti utrjene za vo-omrežja pod pogoji upravljavcev omrežij. (uveljavitev) (6) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih žnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska. (2) Obstojece TK omrežje je potrebno šcititi oz. na mestih Ta odlok zacne veljati osmi dan po objavi v Našem caso­površin v obmocju mora biti zadostna, enakomerna in tangiranih z novimi posegi prestaviti na stroške investi-pisu. Odlok se objavi tudi na spletni strani Obcine Vrhnika.ne blešceca. 35. clen torja. Št. 3505-4/2019 (5-01) (splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in komu-Vrhnika, dne 23. 9. 2021 29. clen nikacijske infrastrukture) 42. clen Župan (varstvo pred radonom) (1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske (javna razsvetljava) Obcine Vrhnika Obmocje obcine Vrhnika je prepoznano kot obmocje z in telekomunikacijske infrastrukture v obmocju so: (1) Na obmocju je delno že vzpostavljena javna razsvetljava. Daniel Cukjati možnostjo vecje izpostavljenosti radonu v zaprtih prostorih, -nacrtovane stavbe morajo biti prikljucene na vodovodno, Dogradi se sklop javne razsvetljave ob poti skozi obmocje zato je treba pri gradnji novih objektov upoštevati smernice kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje, poleg tega so v smerni sever – jug. Izvede se v isti izvedbi, kot je obsto­za gradnjo radonsko varnih novih stavb. lahko prikljucene še na plinovodno in telekomunikacijska jeca. omrežja, (2) Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo inter­ 30. clen -prikljucitev je treba izvesti po pogojih posameznih upra-nega znacaja in ne bo povezana s sistemom javne razsve-(ukrepi med gradnjo) vljavcev posamezne infrastrukture, tljave. Na podlagi 115. in 119. clena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Ur. l. RS, (1) Deponije viškov zemeljskega materiala v casu gradnje -kadar potek v javnih površinah ni mogoc oz. smiseln, št. 61/17) in 22. clena Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/15) je ni dovoljeno odlagati na vodno ali priobalno zemljišce mora lastnik prizadetega zemljišca omogociti izvedbo in 43. clen Obcinski svet Obcine Vrhnika na 17. redni seji, dne 23. 9. 2021, sprejel Ljubljanice. Gradnja mora biti organizirana tako, da se vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišcu, upravlja-(ucinkovita raba energije v stavbah) ne pojavlja erozija, da ne prihaja do oviranega pretoka v vec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti (1) Vse novo zgrajene stavbe morajo biti projektirane in zgra­vodotokih ali zadrževanja zalednih voda v casu gradnje. služnost, jene energetsko varcno v skladu s predpisi, ki dolocajo O D L O K (2) Po koncani gradnji je potrebno odstraniti zacasno posta--trase komunalnih vodov, lokacije objektov in naprav mo-ucinkovito rabo energije v stavbah. o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za vljene objekte in vse ostanke zacasnih deponij. rajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih (2) Na strehah stavb je dopustna namestitev soncnega zbi­ obmocje Sv. Trojice na Vrhniki (3) Na poškodovanih travnatih površinah je potrebno po medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali ralnika ali soncnih celic (fotovoltaika). zakljucku zemeljskih del v cim krajšem casu vzpostaviti grajenih struktur, dobro razrašceno travno rušo, da bodo te površine od--gradnja komunalne infrastrukture mora potekati usklaje-44. clen I. UVODNE DOLOCBE porne na morebitno površinsko erozijo. no, (zbiranje komunalnih odpadkov) (4) Vsa zacasna skladišca in pretakališca goriv, olj in maziv -dopustne so delne in zacasne ureditve, ki morajo biti skla-(1) Objekti morajo imeti ustrezno urejeno zbirno mesto, kjer 1.clen ter drugih nevarnih snovi morajo biti zašcitena pred mo-dne z upravljavci infrastrukture in morajo biti izvedene uporabniki v casu do prevzema odpadkov zbirajo odpad-(vsebina obcinskega podrobnega prostorskega nacrta) žnostjo izliva v okolje. Delavci na gradbišcu morajo biti tako, da jih bo mogoce vkljuciti v koncno etapo ureditve, ke v za to namenskih zabojnikih. (1) S tem odlokom se sprejme Obcinski podrobni prostorski usposobljeni za takojšnje ukrepanje v primeru nezgod, -obstojeco komunalno infrastrukturo je dopustno zašciti-(2) Objekti morajo imeti ustrezno urejeno prevzemne mesto. nacrt za obmocje Sv. Trojice na Vrhniki (v nadaljnjem be-ki bi nastale zaradi transporta, skladišcenja in uporabe ti, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povecevati To je prostor, na katerega uporabniki postavijo opremo sedilu: OPPN). Obmocje in usmeritve za OPPN doloca tekocih goriv in drugih nevarnih snovi. zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi mo-za zbiranje odpadkov za namen praznjenja. Prevzemno Odlok o Obcinskem prostorskem nacrtu obcine Vrhnika (5) V casu gradnje je potrebno gradbene stroje umakniti iz žnostmi, ob pogoju, da ne onemogocajo ureditev po tem mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v (Ur. l. RS, št. (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 – teh. popr., 71/14 poplavnega obmocja v kolikor je za porecje Ljubljanice OPPN, ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogo-vseh letnih casih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti – teh. popr., 92/14 – teh. popr., 53/15, 75/15 – teh. popr., s strani ARSO razglašeno rdece hidrološko opozorilo, ki jem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci, s transportne poti vidna. 9/17, 9/17 – teh. popr., 79/17 – teh. popr., 12/18 – teh. pomeni obsežne, silovite poplave. -pred gradbenimi posegi je treba nacrtovati in zagotoviti popr., 60/19, 81/19 – teh. popr.) (v nadaljevanju: OPN). ustrezno varovanje obstojecih komunalnih vodov, XIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD (2) Ta odlok doloca: 31.clen (2) Na celotnem obmocju je dovoljenja gradnje nove go-NACRTOVANIH REŠITEV -opis prostorske ureditve, (potresna varnost) spodarske javne infrastrukture, za katero trase še niso nacr­ -vplive in povezave s sosednjimi obmocji, (1) Ocenjeni pospešek tal pri povratni dobi 475 let je 0,225 (g), tovane oziroma so v fazi nacrtovanja. 45. clen -rešitve nacrtovanih objektov in površin, vendar tega ni dopustno neposredno uporabiti pri projek-(dopustna odstopanja od nacrtovanih rešitev) -pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo, tiranju, pac pa je potrebno pred zacetkom projektiranja 36. clen Dopustna odstopanja od nacrtovanih rešitev so: -nacrt parcelacije, izvesti identifikacijo tipa tal in na tej osnovi dolociti para-(vodovodno omrežje) 1. meje med prostorskimi enotami imajo toleranco -zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede prikljucevanja metre za projektiranje nosilne konstrukcije. (1) Stavbe se za potrebe oskrbe s pitno in tehnološko vodo +/- 2,0 metra, objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno (2) Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z prikljucijo na sistem javnega vodovodnega omrežja. 2. posegi oziroma ukrepi za zašcito gradbene jame lahko javno dobro, veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, (2) Ohranjati oz. upoštevati je potrebno že zgrajeno vodovo-segajo preko meje PE ter tudi preko obmocja obmocje -rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dedišci­ geološko sestavo in namembnost objekta. Nekonstruk-dno omrežje in hišne prikljucke. OPPN, ce s tem soglašajo lastniki prizadetih zemljišc, cijski fasadni elementi ob morebitnem potresu ne smejo (3) Nacrtovani objekti se prikljucujejo na obstojece sekun-3. višinska kota pritlicja lahko odstopa do +/- 0,5 m, ne, -rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohra­ odpadati s stavbe in s tem ogrožati varnost ljudi. darno omrežje na robu obmocja, ki se ga po potrebi re-4. kadar je naklon strehe dolocen enoznacno, ta lahko od­njanje narave, (3) Pri nacrtovanju novogradnje je treba predvideti ojacitev konstruira. stopa do +/- 5 stopinj, -rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi prve plošce nad eventualno kletjo tako, da zdrži rušenje (4) Nad vodovodom niso dovoljeni nobeni gradbeni posegi, 5. pri parcelnih mejah je dopustno odstopanje do +/- 2,0 in drugimi nesrecami, vkljucno z varstvom pred požarom, objektov nanjo ali gradnjo zaklonišca osnovne zašcite, ce dodaten nasip ali odvoz materiala nad cevovodom, gra-m, pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru -etapnost prostorske ureditve, to zahtevajo veljavni predpisi. dnja ograj, podpornih zidov in ostalih komunalnih vodov. dopustnih odstopanj poteka mej ter zaradi natancnejših -dopustna odstopanja funkcionalnih, oblikovalskih in teh- V primeru gradnje na mestu vodovoda se mora prestaviti geodetskih meritev, nicnih rešitev, 32.clen na stroške investitorja, oziroma se ga mora za casa gra-6. pri nacrtovanju in izvedbi so dopustna odstopanja od -usmeritve za dolocitev meril in pogojev po prenehanju (ukrepi za varstvo pred požarom) dnje ustrezno zašcititi. poteka tras, površin, objektov, naprav in prikljuckov po­veljavnosti OPPN. (1) Za zašcito pred požarom je treba zagotoviti: samezne prometne, komunalne, energetske in telekomu­ 2. clen (sestavni deli OPPN) (1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka), graficni del in priloge. (2) Graficni del odloka obsega naslednje graficne nacrte: (3) Priloge OPPN so: 1. Nacrt namenske rabe prostora 1.1 Izsek iz OPN M 1:2500 2. Vplivi in povezave s sosednjimi obmocji 2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi obmocji M 1:5000 3. Nacrt obmocja z nacrtom parcelacije 3.1 Geodetski posnetek z obmocjem OPPN M 1:1000 3.2 Nacrt parcelacije zemljišc M 1:1000 3.3. Površine, namenjene javnemu dobru M 1:1000 4. Nacrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih prostorskih ureditev 4.1 Vegetacijski pokrov, vedute M 1:1000 4.2 Ureditvena situacija M 1:1000 4.3 Prometna ureditev M 1:1000 4.4 Zbirni nacrt komunalne infrastrukture M 1:1000 4.5 Varovana obmocja M 1:1000 1. Izvlecek iz OPN 2. Prikaz stanja prostora 3. Strokovne podlage 4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora 5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN 6. Povzetek za javnost. 3. clen (izdelovalec OPPN) OPPN je izdelalo podjetje Delavnica, d.o.o., Tržaška cesta 3a, Vrhnika, številka projekta 016/2019, avgust 2021. II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 4. clen (prostorska ureditev) (1) S tem odlokom se nacrtuje ureditev obmocja Sv. Trojica na Vrhniki, kot javne odprte zelene površine. Predvidene ureditve so namenjene rekreaciji in preživljanju prostega casa v naravi. (2) Znacilne prvine obmocja so vrtace, visoko drevje, koše­ne oz. vzdrževane površine in objekti kulturne dedišcine (cerkev, kapelice). Tem osnovnim prvinam, ki so obstoje-ce prostorske kvalitete, je treba umešcanje novih struktur in rab podrediti. (3) Na obmocju prevladuje zelen karakter in rekreativna raba prostora zlasti s strani okoliških prebivalcev ter ek­stenzivna gozdarska in kmetijska raba s strani lastnikov posesti. (4) Poleg cerkve, kapelic in vodohrana na obmocju ni drugih grajenih struktur, razen nekaj manjših pomožnih objek­tov, ki se nahajajo na robu obmocja OPPN. (5) Poleg kulturne dedišcine koncentrirane okoli cerkve same, predstavlja kvaliteto kulturna krajina, ki se je iz­oblikovala skozi stoletja kmetijske rabe tega prostora in jo sestavljajo izkrcene vrtace ter polja/travniki zamejeni z mejicami. Ta kulturna krajina tvori identiteto celotne Vrhnike. (6) Obstojeca komunalna in prometna infrastruktura je mi-nimalna, vendar zadošca za program obmocja. (7) Obmocje OPPN je razdeljeno na sedem prostorskih enot (PE), ki imajo vsaka svoj namen in zasnovo zunanje ure­ditve: -PE1 – Cankarjev gaj, -PE2 – osrednje obmocje s prehodnim obmocjem, -PE3 – zaledno obmocje s prehodnim obmocjem, -PE4 – cerkev, -PE5 – vrtaca, osrednje obmocje, -PE6 – vrtaca, amfiteater, -PE7 – vrtaca, zaledno obmocje. (8) Zasnova zunanje ureditve je dolocena v graficnem nacrtu št. 4.2 Ureditvena situacija. 5. clen (obmocje OPPN) (1) Obmocje OPPN obsega enote urejanja prostora VR_1353 (CD), VR_1767 (ZS), VR_3427 (G), VR_3428 (G) in VR_2153 (G) ter dele enot VR_475 (SSeb), VR_474 (CU), VR_2749 (K2) in VR_2800 (G). (2) Obmocje OPPN obsega zemljišca oz. dele zemljišc s parcelnimi številkami: *53/1, *506, 2253/1, 2253/5, 2255, 2261/1, 2265/1, 2265/5, 2268/1, 2268/2, 2272, 2274, 2275, 2276/2, 2276/3, 2276/4, 2279/1, 2279/2, 2279/3, 2281, 2283, 2284, 2285/1, 2285/3, 2285/5, 2285/8, 2258/14, 2288/3, 2289, 2290, 2291/1, 2291/3, 2297/7, 2299, 2302, 2303, 2304, 2305, 2306/1, 2306/2, 2307, 2309, 2310, 2311, 2313, 2314/1, 2315/1, 2317/1, 2317/2, 2318, 2319, 2320/1, 2322/1, 2322/11, 2324/4, 2324/5, 2324/6, 2324/7, 2330, 2331/1, 2331/2, 2331/3, 2331/4, 2332, 2352/1 (2352/3, 2352/4), 2352/2, 2353/2, 2433, 2434, 2435, 2436, 2437, 2438, 2474/4, 2474/2, 2474/3, 2481/1, 2481/2, 2485/2, 2485/3, 2485/4, 2862/1, 2862/2, 2862/4, 2862/5, 2862/7, 2862/8, 2862/9, 2862/31, vse v k.o. Vrhnika. (3) Površina OPPN znaša 15,5 ha. (4) Obmocje OPPN in prostorske enote so dolocene v gra­ficnih nacrtih št. 3.1 Geodetski posnetek z obmocjem OPPN, št. 3.2 Nacrt parcelacije zemljišc in št. 3.3 Površine, namenjene javnemu dobru. III. UMESTITEV NACRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 3.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sose­dnjimi obmocji 6. clen (vplivi in povezave s sosednjimi obmocji) (1) Vpliv obmocja OPPN na sosednja obmocja: -z zelenimi površinami ter povezovalnimi potmi (zlasti peš) predstavlja obmocje OPPN osrednjo vecjo zeleno površino v središcu mesta Vrhnika in kvaliteten pove­zovalni prostor med severnim in južnim delom Vrhnike ter logicno nadaljevanje zgodovinskega jedra mesta po »Klancu« do cerkve na vrhu vzpetine; -obmocje OPPN je del zelenega sistema mesta in obsežne rekreacijske površine, ki sega do Planine; -z neintenzivnim programom obmocje nima negativnih vplivov na sosednja pretežno stanovanjska obmocja. Ne- kajkrat letno so vecji dogodki organizirani v cerkvi ali v njeni okolici na vrhu hriba; -zaradi vizualne izpostavljenosti hriba in cerkve sv. Tro­jice na njenem vrhu, predstavlja celotno obmocje po­membno vizualno dominanto in orientacijsko tocko za celotno Vrhniko. (2) Vpliv sosednjih obmocij na obmocje OPPN: -obmocje je na vzhodnem in južnem delu zamejeno s po­zidavo mesta Vrhnika, ki se delno že vzpenja na pobocje Sv. Trojice. (3) Povezave: -glavni južni dostop poteka preko ulice Na klancu, skozi Cankarjev gaj do cerkve; -glavni severni dostop poteka preko ulice Pot na Košace do cerkve; -dostop iz južne smeri predstavlja tudi pot preko Petkov­škove ceste, poti v obcinski lasti, pešpoti Ticnica – Sv. Trojica do cerkve, -dostop iz vzhodne strani predstavlja tudi peš pot iz Robo­ve ceste preko zemljišca s parc. št. 2262/1, k.o. Vrhnika, -precne povezave povezujejo južni severni del Vrhnike preko hriba Sv. Trojice, -iz hriba Sv. Trojica vodijo pešpoti proti Cankarjevem lazu in Ticnici ter dalje proti Stari Vrhniki in Planini. (4) Vse obstojece povezave je potrebno ohranjati, saj se s tem omogoca dostopnost in povezave med elementi zelenega sistema Vrhnike (npr. Sv. Trojica – Ljubljanica) ter nave-zavo obmocja OPPN z drugimi naselji in širšim rekreacij-skim obmocjem. (5) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prosto­ra so prikazani v graficnem nacrtu št. 2.1 Vplivi in pove­zave s sosednjimi obmocji. 3.2 Rešitve nacrtovanih objektov in površin 7.clen (vrste dopustnih posegov) (1) V obmocju OPPN so, skladno s pogoji tega odloka, dopustne naslednje vrste posegov: -novogradnja, -rekonstrukcija, -vzdrževanje, -vzdrževalna dela v javno korist, -odstranitev, (2) Kadar zgrajeni objekt predstavlja nevarno gradnjo, so, ne glede na dolocbe tega odloka, dopustna nujna dela za za-šcito objekta, ki preprecijo negativne posledice nevarne gradnje na okolico. (3) Gradnja objektov in umešcanje drugih elementov oz. ureditev, ki niso doloceni v tem OPPN, ni dopustno. Ob­stojece elemente, ki niso skladni z dolocili tega OPPN, se odstrani (elementi urbane opreme, oznacbe na drevesih ipd.). (4) V obmocju OPPN ni dopustna nobena oblika bivanja oz. prenocevanja (npr. v pomožnih objektih, kampiranje, šo­torjenje idr.). 8. clen (PE1 – Cankarjev gaj) (1) Cankarjev gaj je obmocje z glavno povezavo med mestom in prostorsko dominanto – cerkvijo sv. Trojice. Funkcija obmocja je mestni park in obmocje sakralne dedišcine, cemur je znacaj prostora in ambient podrejen. (2) Obmocje se zato ureja kot formalna parkovna površina, s sprehajalno potjo in vzdrževanimi površinami tratnih ploskev ter drevnino oziroma parkovnim gozdom. Javna pot »JP 966492 Pešpot na Trojico« služi kot rekreacijska pešpot, ki se navezuje na obstojeco mrežo drugih poti na obmocju. (3) V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji posegi oz. objekti in dejavnosti: 1. Prestavitev poti: Glavna pot skozi gaj se ob vstopu v gaj prestavi nekoliko proti severu, tako da se vstopa med drevesi, ki tvorijo »vhod«. Potek poti se korigira tudi ne­posredno pred cerkvenim obzidjem. Pot se prestavi neko­liko proti jugu oz. poravna, da je zagotovljen dostop v osi cerkve. Obe korekciji sta prikazani na graficnem nacrtu št. 4.2 Ureditvena situacija. 2. Kapelice: Se ohranjajo. Izvajajo se lahko vzdrževalna dela, ki ne spreminjajo zunanje podobe, skladno s kulturno­varstvenimi pogoji in soglasji. Prestavitev kapelice ob vstopni tocki 1 je pogojno sprejemljiva, ce se s prestavitvi­jo poti in preureditvijo prostora ter upoštevanjem kultur­novarstvenih pogojev ob prestavitvi zagotovi ohranitev kapelice. Nova lokacija kapelice je dolocena na graficnem nacrtu št. 4.2 Ureditvena situacija. 3. Vstopna tocka 1: Je ureditev (obmocje), ki koncentrirano združuje razlicne elemente urbane opreme in se pešceno tlakuje. Obvezni elementi urbane opreme so: element z možnostjo sedenja, informacijski in usmerjevalni ele­ment, koš za odpadke. Na lokaciji oznaceni v graficnem delu se lahko uredi do 200 m2 veliko obmocje vstopne tocke. Dopustno je izvesti javno razsvetljavo. 4. Ureditev mora omogocati dostop z vozili do objekta na parceli št. 2253/7, k.o. Vrhnika, in dostop do zemljišca s parc. št. 2253/5, k.o. Vrhnika, za namen vzdrževanja in obdelave kmetijskih površin Postavitev plošcadi: Plošcad je pretežno leseni element v prostoru namenjen poseda­nju in druženju obiskovalcev. Plošcad je lahko enovita ali sestavljena iz vec delov. Zgornji (sedalni) deli plošcadi so leseni (v naravni leseni barvi), višina nad terenom je lah­ko najvec 90 cm. Plošcadi se prilagajajo znacilnostim po­samezne lokacije (teren, rastje, odpiranje pogledov itd.). Neposredno ob oziroma pod plošcadjo se lahko talno površino uredi s peskom, drobljencem, lesnimi sekanci ali lubjem. Na obmocju se postavi najvec 4 plošcadi: -plošcad A in B: površina najvec 40 m2, -plošcad C: površina najvec 60 m2, -plošcad D: predstavlja obstojec lesen element »Cankarjevi brki«, ki se lahko rekonstruira ali nadomesti z novo, ven­dar se njena površina ne sme bistveno povecati. 5. Drevesa: Odstranita se drevo, ki je prikazano v graficnem nacrtu št. 4.2 Ureditvena situacija. 6. Posamezna dominantnejša (vecja) drevesa v enoti PE1 se odstranjujejo skladno s strokovnim mnenjem o njihovem stanju. 7. Za posege (npr. prestavitev poti, prestavitev kapelice) v bližini obstojecih dominantnih (vecjih) dreves je potreb-no pridobiti strokovno mnenje o ustreznosti takšnega posega oz. ukrepih za omilitev posledic posega na dreve­sa. 8. Vnašanje novih elementov (npr. skulpture, spominska obeležja) ni dopustno. 9. Dopustno je postaviti drog za izobešanje državne zastave skladno s pogoji in soglasjem Zavoda RS za varstvo kul­turne dedišcine. 9.clen (PE2 – osrednje obmocje) (1) Osrednje obmocje predstavlja vecji del obmocja OPPN, ki s severne in južne strani obdaja Cankarjev gaj in cerkev sv. Trojice ter z mrežo poti služi kot rekreacijska cona in dostop do kmetijskih površin. (2) V prostorski enoti PE2 so dopustni naslednji posegi oz. objekti in dejavnosti: 1. Lahko se predvidi parkovna vsebina ali pa obmocje služi le kot odprta zelena površina. 2. Lahko se izvaja ekstenzivno kmetijstvo (npr. travnik, pa-šnik, sadovnjak, vrticki). Dopustna je ograditev vrtickov in pašnikov. Gradnja drugih pomožnih objektov je do-pustna samo v prehodnem obmocju, skladno s pogoji 18. clena. 3. Vstopni tocki 2 in 3: Sta ureditvi (obmocje), ki koncentri­rano združujeta razlicne elemente urbane opreme in se pešceno tlakujeta. Obvezni elementi urbane opreme so: element z možnostjo sedenja, informacijski in usmerje­valni element, koš za odpadke. Na lokacijah oznacenih v graficnem delu se lahko uredi do 100 m2 veliko obmocje vstopne tocke. Javna razsvetljava ni dopustna. 4. Kapelica sv. Antona Padovanskega: Lahko se izvajajo in-vesticijsko vzdrževalna dela, ki ne spreminjajo zunanje podobe. 5. Dopustno je umešcanje skulptur po pogojih 21. clena. 10.clen (PE3 – zaledno obmocje) V prostorski enoti PE3 so dopustni naslednji posegi oz. objekti in dejavnosti: 1. Obmocje se ureja kot parkovno obmocje neformalne narave, primerno za umešcanje raznih urbanih, par-kovnih in rekreativnih vsebin. 2. Na obmocju se lahko izvaja ekstenzivno kmetijstvo (npr. travnik, pašnik, sadovnjak, vrticki). Dopustna je ogradi­tev vrtickov in pašnikov ter postavitev cebelnjakov, skla­dno s pogoji 18. clena. Gradnja drugih pomožnih objek­tov je dopustna samo v prehodnem obmocju, skladno s pogoji 18. clena. 3. Igrišce gozdne pedagogike: to je ureditev v prostoru, ki je sestavljena iz enega ali vec igral. Vsa igrala morajo biti pretežno lesena, naravne barve in oblikovno primerna za gozdni prostor. Imitacija lesa ni dopustna. Neposre­dno ob oziroma pod elementi se lahko površino uredi z drobljencem, varnostno podlago iz prodnikov, lesnimi sekanci, lubjem ali tlakom iz lesenih okroglic. Igrišce ne sme biti ograjeno. V sklopu igrišca se lahko postavi tudi lesena tabla z opozorili in navodili za igro. Igrišce se uredi ob poteh v pasu širine 8 m (na obeh straneh). Obmocje posameznega igrišca lahko obsega najvec 150 m2, pri cemer je lahko s podlago, ki ni naravna gozdna tla, urejenih najvec 40 m2. Medsebojna razdalja igrišc gozdne pedagogike je najmanj 100 m, ne glede na PE. 4. Trim elementi: So namenjeni telovadbi in rekreaciji na prostem, pretežno lesen, naravne barve in oblikovno primeren za gozdni prostor. Imitacija lesa ni dopustna. Neposredno ob oz. pod elementi se lahko površino uredi z drobljencem, varnostno podlago prodnikov, lesnimi sekanci, lubjem ali tlakom iz lesenih okroglic. V sklopu trim elementa se lahko postavi tudi lesena tabla z navodili za vadbo oz. uporabo elementa. Ureditve trim elementov, ki vkljucujejo enega ali vec trim elementov, je dovoljeno postavljati ob poteh v pasu širine 8 m (na obeh straneh). Posamezna ureditev lahko obsega najvec 50 m2, pri cemer je lahko s podlago, ki ni naravna gozdna tla, urejenih naj­vec 20 m2. Medsebojna razdalja ureditev s trim elementi je najmanj 100 m, ne glede na PE. 5. Maneža: Na mestu oznacenem na graficnem nacrtu 4.2 Ureditvena situacija je dopustno postaviti manežo. Maneža (jahališce) je ograjen prostor, v katerem poteka ježa konj. Maksimalne dimenzije maneže so 20 x 40 m. Podlaga je lahko trava, mivka, lesni sekanci, lubje oz. dru­ge primerne naravne podlage. Maneža je ograjena z ogra-do iz lesenih brun, ki morajo biti namešcena v razmaku tako, da je ograda vsaj 50% transparentna. Višina ograde je najvec 1,6 m. Maneža ne sme biti nadkrita. Obsadi se jo z višjimi grmovnicami. Ob maneži je dopustna ureditev manjšega makadamskega parkirišca (3 parkirna mesta). Gradnja dodatnih objektov ni dopustna. 6. Dopustno je umešcanje skulptur po pogojih 21. clena. 11.clen (PE2, PE3 - prehodno obmocje) V prehodnem obmocju je dopustna gradnja pomožnih objektov, skladno s pogoji 18. clena. 12.clen (PE4 – cerkev) V prostorski enoti PE4 so dopustni naslednji posegi oz. objekti in dejavnosti: 1. Cerkev sv. Trojice: lahko se izvajajo investicijsko vzdrževalna dela, ki ne spreminjajo zunanje podobe. Na cerkvi se lahko izvajajo dela, ki omogocajo vecjo dosto­pnost (ureditev predprostora - plošcadi neposredno pred vhodom v cerkev brez arhitekturnih ovir) in odprtost objekta za obiskovalce (npr. vhodna sekundarna vrata, ki omogocajo pogled v cerkev, tudi ko je ta zaklenjena). 2. Dopušcajo se mikro ureditve za namen opremljanja (predvsem zunanjega) prostora za kulturne in promoci­jske dogodke (razstavni sistem, osvetlitev ipd.). 3. V casu prireditev je dovoljeno postaviti tipske stojnice, z leseno konstrukcijo in platneno streho, ki je zložljiva in prenosna. Maksimalna površina strehe je 7 m2. 4. Obzidje s kapelicami: lahko se izvajajo investicijsko vzdr­ževalna dela, ki ne spreminjajo zunanje podobe. 5. Dopustna je razsvetljava cerkve. 6. Potrebna je redna izvedba arboristicnega pregleda dreves in njihovo redno vzdrževanje. 13.clen (PE5 – vrtaca, osrednje obmocje) V prostorski enoti PE5 so dopustni naslednji posegi oz. objekti in dejavnosti: 1. Na dnu in na brežinah vrtac ter v pasu dostopa do vrtace oz. v pasu vizualne povezave z obstojecimi potmi ali os­talimi odprtimi površinami je potrebno izvesti secnjo dreves in odstranjevanje podrasti ter redno preprecevati zarašcanje z gozdom. Obmocje je prikazano v graficnem nacrtu št. 4.1 Vegetacijski pokrov, vedute kot »odprte po­vršine«. 2. Lahko se izvaja ekstenzivno kmetijstvo (npr. travnik, pa-šnik, sadovnjak, vrticek). Dopustna je ograditev vrtickov in pašnikov ter na dnu vrtace ob vrticku postaviti vrtno lopo za orodje, skladno s pogoji 18. clena. 14.clen (PE6 - vrtaca, amfiteater) V prostorski enoti PE6 so dopustni naslednji posegi oz. objekti in dejavnosti: 1. Lahko se uredi amfiteater, ki je sestavljen iz pretežno lesenih elementov namenjenih posedanju, ki se prilaga­jajo terenu. Na dnu vrtace se v sklopu ureditve lahko po­stavi lesena plošcad (oder). Obmocje amfiteatra se lahko uredi z drobljencem, lesnimi sekanci ali lubjem. 2. Do ureditve amfiteatra veljajo isti pogoji kot za enoto PE5. 15.clen (PE7 – vrtaca, zaledno obmocje) Velja enako kot za PE5, dodatno pa še: 1. Igrišce gozdne pedagogike: v vrtacah je dovoljeno urediti igrišce gozdne pedagogike pod pogoji 10. clena (PE3). 2. Trim elementi: v vrtacah je dovoljeno postaviti ureditve, ki vkljucujejo enega ali vec trim elementov, pod pogoji 10. clena (PE3). 3. Bunker na parceli št. *506, k.o. Vrhnika, se ohranja. 16.clen (zasaditve) (1) Dodatno zarašcanje odprtih površin z gozdom ni dopust-no. (2) Nove zasaditve gozdne vegetacije so dopustne v primeru nadomestne zasaditve. Pri novih zasaditvah morajo biti uporabljene avtohtone drevesne in grmovne vrste listav­cev. (3) Na javnih površinah in obmocjih otroških igrišc ni dopu­stna uporaba strupenih, poudarjeno alergenih rastlin ter krhkih in lomljivih drevesnih vrst. (4) Za zasaditev živih mej se uporabljajo avtohtone vrste (npr. gaber, javor, bukev, kalina). (5) Ohranjajo in vzdržujejo se mejice. Mejice so ozek pas gr-movnic, dreves in zeli razlicnih avtohtonih vrst, ki pravi­loma poteka po mejah posameznih parcel. (6) Pri izboru drevesnih vrst je kot pomemben kriterij po­trebno upoštevati cim boljšo medovitost. (7) Ohranjajo se kvalitetnejša parkovna drevesa ali gruce dreves izven obmocja vedut na severni strani cerkve. (8) Ohranja in vzdržuje se drevesne pasove (pas grmovnic in dreves razlicnih avtohtonih vrst) na obronkih vrtac, oznacenih na graficnem nacrtu št. 4.1 Vegetacijski po­krov, vedute. (9) Obstojece invazivne rastline je treba v skladu s priporoci­li in navodili pristojnih inštitucij odstraniti ter prepreciti njihov ponovni vnos. (10)Na obmocjih, oznacenih na graficnem nacrtu št. 4.1 Ve­getacijski pokrov, vedute z »obvezno ohranjanje gozda« se gozd ohranja in vzdržuje zaradi hidrološke, biotopske, estetske, klimatske in higiensko-zdravstvene vrednosti ter zaradi ohranitve tipicnih krajinskih vzorcev. 17.clen (vedute) (1) Na obmocjih, oznacenih na graficnem nacrtu št. 4.1 Veg-etacijski pokrov, vedute z »vedute na cerkev sv. Trojice« ter »vedute s programskih plošcadi« se izvede vedutna secnja. (2) Na obmocjih, oznacenih na graficnem nacrtu št. 4.1 Vegetacijski pokrov, vedute z »obmocje odstranjevanja dreves nad 20 m« se izvede vedutna secnja oz. redcenje dreves, ki presegajo višino 20 m. (3) Ne glede na dolocila prejšnjih odstavkov se posamezna, dobro ohranjena drevesa (soliteri) ali gruce dreves lahko ohranijo. 3.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 18.clen (pomožni objekti) (1) Dopustna je gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, pomožnih kmetijskih objektov in ograj pod naslednjimi pogoji. (2) Pomožni objekti za lastne potrebe so: -lopa: objekt, namenjen spravilu vrtnega orodja, najvecjih tlorisnih dimenzij 2 x 2 m, višine najvec do 2,5 m. Streha mora biti ravna (tehnicni naklon), lahko je zelena. Fasa­da mora biti iz lesenih vertikalnih letev v naravni leseni barvi; -podzemni zbiralnik: za zbiranje vode, je montažen ali zi­dan prostor za shranjevanje vode, prostornine do 15 m3. Zbiralnik mora biti popolnoma vkopan. (3) Pomožni kmetijski objekti so: -kozolec: lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, s tlorisno velikostjo najvec 150 m2 in višino do dve etaži, ce gre za dvojni kozolec (toplar); -kašca: enoetažen, pritlicen lesen objekt, namenjen shran­jevanju kmetijskih pridelkov, z bruto površino najvec 50 m2 in višino najvišje tocke 6 m merjeno od najnižje tocke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom. -cebelnjak: enoetažen in pritlicen objekt, katerega streha je hkrati strop nad prostorom, namenjen gojenju cebel. Precni prerez je razdeljen na tri dele: prvi, odprti, a nad­kriti del je prostor za dostop cebel, sredinski del so panji in zadnji del je prostor za cebelarja. Najvecje tlorisne dimen­zije so 4 x 5 m, višina do 4,8 m. Naklon strehe 45°; streha je razdeljena na eno in na dve tretjini, z zaokroženim pre­visom za vzbujanje vzgona, ki pomaga cebelam pri preletu. Konstrukcija je lesena, prav tako fasada, panjske koncnice so lahko prevlecene z vodno lazuro, obarvane ali poslika­ne. Od javnih površin in poti mora biti oddaljen najmanj 8 m. Za postavitev cebelnjaka je potrebno pridobiti soglasje Cebelarske zveze Slovenije. -rastlinjak: pokrit prostor za gojenje rastlin, maksimalnih dimenzij 3 x 6 m, višine do 3 m. Rastlinjak je montažne konstrukcije, lahko steklen ali krit s prozorno folijo oz. drugim transparentnim materialom. Po prenehanju go-jenja kmetijskih rastlin se mora rastlinjak odstraniti, tako da na zemljišcu ni sledov takega objekta; -staja za domace živali: delno zaprt in delno odprt pros-tor za manjše število manjših domacih živali (npr. kokoši, zajci). Maksimalne tlorisne dimenzije so 3 x 8 m, višina kapi najvec do 2,3 m, višina slemena najvec do 3,8 m. Kon­strukcija in fasada sta leseni. (4) Ograje so: -ograja za zašcito vrtov pred živalmi: sestavljena iz lesenih stebrickov premera do 10 cm naravne barve, na katere je napeta transparenta žicnata mreža kovinske ali temno sive barve. Najvišja višina je 150 cm; -ograja za pašo živine je sestavljena iz lesenih stebrickov premera do 10 cm naravne barve, na katere je napeta transparentna žicnata mreža kovinske ali temno sive barve, elektromreža ali elektrovrvice elektricnega pa-stirja. Najvišja višina ograje je 150 cm. (5) Za oblikovanje ograje, ograje za pašo živine, stajo za do­mace živali in vrtno lopo ter urbano opremo je potrebno izdelati zasnovo tipskih objektov. (6) Tabela dopustnosti pomožnih objektov glede na prostor­ske enote: Objekt PE1 PE2 PE3 PE4 PE5 PE6 PE7 Prehodno obmocje Pomožni objekti za lastne potrebe vrtna lopa + +1 + + zbiralnik za kapnico + Pomožni kmetijski objekti kozolec + kašca + cebelnjak + rastlinjak + staja + Ograje ograja za zašcito vrtov + + + +1 + + ograja za pašo živine + + + +1 + + +dopustno +1 ob pogoju, da tam še ni urejen amfiteater in drevje med dnom vrtace in cerkvijo ni posekano 19.clen (urbana oprema) (1) Urbana oprema je razlicno grajena ali fiksno montirana oprema oz. predmeti v prostoru, s pomocjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin. Vsi elementi na obmocju OPPN morajo biti enotno oblikovani, kot družina urbane opreme, tako v oblikovnem kot tudi v materialnem smislu. (2) Elemente urbane opreme se smiselno združuje na vsto­pnih tockah 1, 2 in 3 ter postavlja na lokacije, ki so prika­zane v graficni karti 4.2 Ureditvena situacija. (3) Parkovna klop je element urbane opreme namenjen sede­nju, dolžine 200 do 300 cm z naslonom za hrbet. Sedalni del klopi in naslon za hrbet morajo biti leseni. Klop mora biti ergonomsko oblikovana. Ob postavljanju novih klopi se obstojece klopi, ki niso oznacene v graficnem nacrtu odstrani. (4) Sedalni element – stol je lesen element valjaste oblike (iz­sek drevesnega debla), premera do 60 cm in višine do 50 cm, brez naslonov. Podnožje je lahko kovinsko. Leseni del je preproste oblike (beljave ocišceno drevesno deblo, le­pljen les), primeren za naravno okolje. Lahko se postavlja­jo posamezno, v grucah ali nizih. V primeru postavljanja v grucah ali nizih so najvišji elementi lahko visoki do 70 cm in skupina lahko služi tudi kot igralo ali trim element. (5) Koš za odpadke je prostostojec valj premera do 60 cm in višine do 90 cm, obdan z leseno oblogo, namenjen za odlaganje smeti. Lahko je integriran v opremo vstopne tocke. (6) Pitnik je prostostojec element za tocenje pitne vode, viši­ne do 130 cm. Obstojec pitnik ob vodohranu se vzdržuje in po potrebi zamenja. Postavitev dodatnih pitnikov ni dopustna. (7) Usmerjevalni element je vertikalni element, ki obiskoval-ca usmerja na pravo pot. Sestavljen je iz lesenega droga najvec 20 x 20 cm, ki ima v zgornjem delu usmerjevalno grafiko. Na obmocju, ki je na graficnem nacrtu št. 4.2 Ureditvena situacija prikazano za postavitev usmerjeval­nega elementa, je le-ta lahko postavljen. Zasnuje se enovit subtilen sistem usmerjanja po obstojecih poteh. (8) Informacijski element je prostorski element, ki je nosilec informacij povezanih z obmocjem Sv. Trojice. Vkljucuje lahko tudi elemente za usmerjanje. Najvecja ploskovna dimenzija za informacije je 4 m2. Postavljajo se na vsto­pnih tockah 1, 2 in 3. Vsebine so lahko interaktivne ali integralni del elementa. V primeru vizualne izpostavlje­nosti, mora biti izveden v naklonu. (9) Postavljanje drugih elementov, ki niso doloceni v tem OPPN, ni dopustno. Obstojece elemente, ki niso skladni z dolocili tega OPPN, se odstrani (koš za smeti ob kapelici, oznacbe na drevesih ipd.). (10) Tabela dopustnosti elementov urbane opreme glede na prostorske enote: 20. clen (spominska obeležja) (1) Spomenik Ivanu Grudnu se ohranja in šciti. V primeru obnove je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. (2) Spomenik padlim v 1. svetovni vojni je dopustno prestav­iti na primernejše mesto na obmocju javnih parkov oz. ostalih javnih površin na Vrhniki. (3) Postavitev novih spominskih obeležij ni dopustna. 21.clen (plastike, prostorske instalacije) (1) Plastika ali druga prostorska instalacija je umetniško iz­delana plastika iz materialov, ki so obstojni v zunanjem okolju. Tlorisna površina plastike ali druge prostorske in-stalacije je do 10 m2, višina nad terenom do 4 m. Plastike morajo biti temeljene tako, da jih je možno odstraniti in zamenjati (forma viva). (2) Na obmocju, ki je na graficnem nacrtu št. 4.2 Ureditvena situacija doloceno kot »obmocje, kjer so lahko plastike ali druge prostorske instalacije« in v PE3 zaledno obmocje, je dopustno postaviti plastike ali druge prostorske insta­lacije, vendar skupno ne vec kot 8 kosov. (3) Za postavitev plastike je potrebno pridobiti kulturnovar­stveno soglasje. 22. clen (podporni zid, suhozid) (1) Podporni zid je tehnicna konstrukcija za premošcanje višinskih razlik. Lahko je betonska ali kamnita oz. kom­binacija obojega. Najvecja višina, merjeno od kote okoli­škega terena na višji strani, je 100 cm. (2) Podporni zid je dovoljeno postaviti, kjer je potrebno pre­mošcati višinske razlike in jih ni možno premostiti s pre­ Element urbane opreme PE1 PE2 PE3 PE4 PE5 PE6 PE7 Prehodno obmocje Vstopna tocka parkovna klop + + sedalni element - stol + + + + + + + koš za odpadke + + pitnik + usmerjevalni element + + + informacijski element + Knjižnica na prostem (knjigobežnica) + + + + + + + + oblikovanjem naravne brežine. Postavljati jih je dopustno samo za namen urejanja javnih površin. (3) Suhozid je tip zidu, ki razmejuje lastniške ali funkcional­ne sklope. Je tradicionalna tehnika gradnje iz kamnov brez uporabe veziva. Najvišja višina, merjeno od kote okoliškega terena na višji strani, je 120 cm. Dovoljeno ga je postaviti ob vseh poteh in na parcelnih mejah. 23.clen (objekti za spremljanje stanja okolja) Za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov) je dopustna postavitev opazovalnic oz. naprav. 24.clen (lega objektov in ureditev) (1) Odmik najbolj izpostavljenega dela pomožnega objekta od meje sosednjih parcel je najmanj 1,5 m. Odmik je lah­ko tudi manjši, ce s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel. (2) Ograja je lahko postavljena najvec do meje zemljiške par-cele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišce. (3) Odmik zunanjih ureditev (amfiteater, igrišca, vstopne tocke, plošcadi, poti, podpornih zidov ipd.) je najmanj 0,5 m od meje sosednjih parcel. Odmik je lahko tudi manjši, ce s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel. 25.clen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) Investitorji in izvajalci imajo med gradnji in po njej nasle­ dnje obveznosti: -v casu gradnje mora biti omogoceno nemoteno delovanje sosednjih objektov in zagotovljena nemotena komunalna oskrba prek vseh obstojecih infrastrukturnih vodov in na­prav. Infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, ce so ob gradnji poškodovani; -morebitne poškodbe okoliških objektov naprav in zuna­njih ureditev, nastale v casu gradnje, morajo biti sanirane na stroške povzrocitelja. IV.NACRT PARCELACIJE 26. clen (nacrt parcelacije) (1) V obmocju je parcelacija prosta (razen izjem v nad­aljevanju). (2) V obmocju OPPN se oblikujejo naslednje nove parcele: -p01: parcela, ki predstavlja pot in meri 731 m2 ter obsega dele zemljišc s parc. št. 2283, 2281 in 2285/3, k.o. Vrhnika, -p02: parcela, ki predstavlja vodohran in meri 114 m2 ter obsega del zemljišca s parc. št. 2285/3, k.o. Vrhnika, -p03: parcela, ki predstavlja pot in meri 277 m2 ter obsega dele zemljišc s parc. št. 2283 in 2285/3, k.o. Vrhnika, -p04: parcela, ki predstavlja pot in meri 134 m2 ter obsega del zemljišca s parc. št. 2284, v k.o. Vrhnika, -p05: parcela, ki predstavlja pot in meri 150 m2 ter obsega del zemljišca s parc. št. 2262/1, k.o. Vrhnika. (3) Parcelacija je dolocena v graficnem nacrtu št. 3.2 Nacrt parcelacije zemljišc. 27.clen (površine, namenjene javnemu dobru) (1) Obstojece zemljiške parcele, s statusom javnega dobra, ki se ohranja, so: -2862/8, k.o. Vrhnika, -2862/7, k.o. Vrhnika, -2862/2, k.o. Vrhnika, -2862/9, k.o. Vrhnika. (2) Površine, namenjene javnemu dobru, so obstojece par-cele: -2862/31, k.o. Vrhnika, ki meri znotraj obmocja OPPN 1.068 m2, -2862/5, k.o. Vrhnika, ki meri znotraj obmocja OPPN 250 m2, -2862/6, k.o. Vrhnika, ki meri znotraj obmocja OPPN 1.316 m2, -2862/4, k.o. Vrhnika, ki meri znotraj obmocja OPPN 385 m2, -2862/1, k.o. Vrhnika, ki meri znotraj obmocja OPPN 738 m2, -2485/2, k.o. Vrhnika, ki meri znotraj obmocja OPPN 169 m2, -2485/4, k.o. Vrhnika, ki meri 8 m2, -2907/7, k.o. Vrhnika, ki meri znotraj obmocja OPPN 291 m2. (3) Površine, namenjene javnemu dobru, so tudi nacrtovane parcele p01, p03, p04 in p05, navedene v 26. clenu. (4) Površine, namenjene javnemu dobru, so dolocene v graficnem nacrtu št. 3.3 Površine, namenjene javnemu dobru. V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUCEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 28. clen (prometna ureditev) (1) Na obmocju OPPN je obstojeca mreža poti, ki jo sestavl­jajo: -dostopna pot JP 966501 Pot na Košace, ki predstavlja do-stop do cerkve in maneže, -javne pešpoti (JP 966442 pešpot Ticnica – Trojica, JP 966446 pešpot Trojica I, JP 966447 pešpot Trojica II, JP 966492 pešpot na Trojico) in -gozdne steze. (2) Poti se sanira in redno vzdržuje v širinah: -dostopna pot (JP 966501 Pot na Košace) najvec 5 m, -pešpoti najvec 3 m, -steze najvec 1 m. (3) Poti in steze se urejajo kot pešcene poti, kolovozi ali drugi naravni nacini utrjevanja poti, ki ne škodujejo naravne-mu okolju. Asfaltna prevleka, tlakovanje poti ali drugac­no utrjevanje poti ni dopustno. Po potrebi se uredi odvo­dnjavanje za preprecevanje izpiranja peska. (4) Ob vseh poteh se vzdržuje, obnavlja in lahko na novo postavlja kamniti podporni oz. zašcitni suhozid. Kadar izvedba v tehniki suhozida ni smiselna, se kamni med se­boj lahko povežejo z betonom, vendar tako, da ta ni viden. (5) Na obmocju OPPN ni dopusten motorni promet, razen dostop do cerkve za namen uporabe in vzdrževanja objekta, dostop do maneže, dostop lastnikov zemljišc zaradi vzdrževanja površin (kmetijska, gozdarska meha­nizacija) ter intervenca. (6) Dopustna je ureditev nove pešpoti neposredno ob cer­kvenem obzidju, kot povezava med JP 966492 pešpot na Trojico in JP 966501 Pot na Košace. Potek je razviden na graficnem nacrtu št. 4.2 Ureditvena situacija. (7) Dopustna je ureditev nove pešpoti kot povezava med JP 966442 pešpot Ticnica – Trojica in JP 966501 Pot na Ko­šace, po obstojeci zemljiški parceli. (8) Dopustna je rekonstrukcija javne ceste JP Pot na Košace (LK 466801), ki deloma sega v obmocje OPPN (na parc. št. 2485/2, 2485/4 in vzhodnem robu parcele 2485/3), v skupni širini najmanj 6,5 m (vozišce najmanj 5 m, hodnik za pešce najmanj 1,5 m). Cesta se uredi v asfaltni prevleki. (9) Oblikovanje novih poti, ki niso izrecno dolocene v tem OPPN, ni dopustno. (10)Prekategorizacija pešpoti v poti ali ceste ni dopustna. (11)Ureditve, ki bi omogocale avtomobilski promet med Potjo na Košace in obmocjem Ticnice oz. Vasi niso do-pustne. 29. clen (mirujoci promet) Ureditve za mirujoci promet ter parkiranje niso dopustni, razen ureditve manjšega makadamskega parkirišca (3 par-kirna mesta) ob maneži. 30. clen (splošni pogoji za urejanje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture) (1) Dopustno je vzdrževanje, rekonstrukcija, prestavitev, dograjevanje in povecevanje zmogljivosti obstojece GJI ter novogradnja objektov, vodov in naprav GJI v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi, ob pogoju, da ne onemogocajo ureditev po tem OPPN, ob upoštevanju ve­ljavnih predpisov, skladno s kulturnovarstvenim soglas­jem in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci. (2) Vsi primarni in sekundarni vodi potekajo v javnih površi­nah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogoce-no njihovo vzdrževanje. Kadar potek v javnih površinah ni mogoc oz. smiseln, mora lastnik prizadetega zemljišca omogociti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svo­jem zemljišcu, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost. (3) Trase komunalnih vodov, lokacije objektov in naprav mo-rajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur. (4) Dopustne so delne ali zacasne ureditve, ki morajo biti skladne z upravljavci infrastrukture in morajo biti iz­vedene tako, da jih je mogoce vkljuciti v koncno etapo ureditve. (5) Pred gradbenimi posegi je treba nacrtovati in zagotoviti ustrezno varovanje obstojecih komunalnih vodov. (6) Ureditev komunalne infrastrukture je prikazana v grafic­nem nacrtu št. 4.4 Zbirni nacrt komunalne infrastruktu-re. 31.clen (vodovodno omrežje) (1) Na predvideni parceli p02 se nahaja obstojeci vodohran. Tega je dopustno rekonstruirati, posodabljati, povecevati in vzdrževati skladno s tehnološkimi potrebami zagota­vljanja pitne vode. Za vse posege je potrebna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasji. (2) Od vodohrana proti jugu poteka javni primarni vodovod. Nad njim niso dovoljeni gradbeni posegi, nasip ali odvoz materiala, gradnja ograj, podpornih zidov in ostalih ko­munalnih vodov, razen s soglasjem upravljavca. 32.clen (energetsko omrežje) (1) Preko obmocja OPPN poteka nadzemni SN vod DV 20kV Vrhnika – Vodovod in NN vod iz transformatorske post-aje (TP) Vrhnika – Delavsko naselje. (2) Posegi v varovalni pas obstojecih elektroenergetskih vo­dov oziroma objektov so možni pod pogoji, da se zagotovi ustrezna elektricna in mehanska zašcita oziroma po po­trebi umik EE vodov skladno s tehnicnimi normativi in standardi. (3) V primeru posega v varovalni pas elektroenergetskih vodov je pred pricetkom potrebno v pristojnem nadzor­ništvu Vrhnika narediti zakolicbo, urnike in ustrezno mehansko zašcito vodov in naprav. 33.clen (javna razsvetljava) (1) Sistem javne razsvetljave se na obmocju OPPN ne širi, saj se daje prednost naravnemu okolju. (2) Cerkev sv. Trojice je osvetljena z obstojeco javno razsve­tljavo. Do nje je v zemljini položen kabel PP00 4 x 16 mm2 s postavljenimi svetilkami. Sistem se ohranja, lahko se posodablja. (3) Dopušca se, da se z javno razsvetljavo opremi Vstopna tocka 1; s tem se podaljša obstojeci sistem javne razsve­tljave ulice Na klancu, ki ima zadnji kandelaber javne razsvetljave nekaj metrov pred Vstopno tocko 1. (4) Javna razsvetljava mora biti nemoteca, ne sme izstopati in mora biti namenjena orientaciji v prostoru, preprecevanju vandalizma in osvetlitvi cerkve sv. Trojice. (5) Svetila morajo biti v skladu s predpisom, ki doloca mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠCINE 34. clen (ohranjanje kulturne dedišcine) (1) Na obmocju OPPN se nahajajo enote kulturne dedišcine: -EŠD 844 Vrhnika - Arheološko najdišce Nauportus, arheološko najdišce, -EŠD 843 Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dedišcina, -EŠD 845 Vrhnika - Cerkev svete Trojice, stavba dedišcina, -EŠD 233363 Vrhnika - Vodohran na sv. Trojici, stavba de­ dišcina, -EŠD 23361 Vrhnika - Spomenik Ivanu Grudnu na sv. Tro­jici, memorialna dedišcina. (2) Pri vseh posegih v zemeljske plasti se skladno s 27. tocko 3. clena ZVKD-1 izvedejo predhodne arheološke raziskave, katere na osnovi predlaganih posegov natancno definira pristojni konservator - arheolog na ZVKDS, OE Ljublja­na. (3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoc splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišca/investitorja/odgovornega vodjo del ob od­kritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj ob-vesti ZVKDS, OE Ljubljana, ki situacijo dokumentira v skladu z dolocili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali unicenja, lahko pristojni organ to zemljišce z izdajo odlocbe doloci za arheološko najdišce, dokler se ne opra­vijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska ali druga raba zemljišca, ki ogroža obstoj ar­heološke ostaline. VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 35. clen (splošno) (1) V casu gradnje in uporabe objektov je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za cim manjšo obremenitev okol­ja. (2) Izvajalec del oziroma investitor mora prevzeti odgovor­nost in izvajati ukrepe za preprecevanje širjenja tujero­dnih invazivnih vrst na sosednja zemljišca. Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki bi se lahko pojavile na degra­diranih površinah zaradi gradnje, je treba redno odstra­njevati tako v casu gradnje kot po izvedbi posega. (3) Cas izvedbenih gradbenih del naj se prilagodi tako, da se ne bo motilo ptic pri gnezdenji, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladicev – zlasti v obdobju od 1. marca do 30. junija. Vsa hrupna dela na se opravijo od julija do decembra. 36. clen (varstvo gozdnih površin) (1) Posegi na gozdnih površinah morajo biti izvedeni tako, da ne bo povzrocena škoda na gozdnih zemljišcih (na gozdnem robu, gozdnih tleh in gozdnih prometnicah). Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo oziroma pri izvajanju vseh posegov zavarovati vegetacijo gozda pred poškodbami. (2) Investitor nacrtovanih prostorskih ureditev mora zagoto­viti, da se pogoji za gospodarjenje in dostop do sosednjih gozdnih zemljišc, z obicajno kmetijsko in gozdarsko me-hanizacijo, po izvedenih posegih ne bodo poslabšali. Vse obstojece dostope in dovoze do gozda je potrebno ohra­niti oziroma jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi. Morebitna ukinitev obstojecih dostopnih prometnic je možna šele po izgradnji ustreznih nadomestnih pro-metnic, prek katerih bo omogoceno neovirano in varno spravilo in prevoz gozdnih lesnih sortimentov. (3) Poseg gozdnega drevja se lahko izvede šele po pridobitvi soglasij lastnikov parcel. (4) Cas secnje in spravila je treba prilagoditi biološkemu utripu gozda. Ce je le mogoce, naj se secnja opravi zunaj vegetacijske dobe oziroma v casu, ko se najmanj vzne­mirjajo prosto živece živali, tako, da ptic ne bo motilo pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladicev (torej ne v casu od 1. marca do 30. junija). (5) Odlaganje morebitnih viškov odkopane zemljine, grad-benih odpadkov in gradbenega materiala v gozdu ni do-voljeno. (6) Za vse posege v obmocju gozdne namenske rabe je po­trebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, za posege v obmocje varovalnega gozda pa ministrstva pristojnega za gozdarstvo. 37.clen (varstvo voda) (1) Vsi posegi v prostor morajo biti nacrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoca varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov. (2) Prepovedano je odvajati neocišceno odpadno vodo nepo­sredno v površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode. (3) Postavitev sanitarij na gradbišcu ni dopustna, razen ce se uporabljajo kemicna stranišca ali ce je urejeno odvajanje iz stranišc v javno kanalizacijo. (4) Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izlo-cajo snovi škodljive za vodo, ni dopustna. 38.clen (varstvo zraka) V casu gradnje oz. izvajanja posegov v prostor je treba pre­preciti nekontrolirano prašenje. 39.clen (varstvo pred hrupom) Obmocje OPPN sodi v obmocje III. (obmocje namenske rabe CD in ZS) oz. IV. stopnje varstva pred hrupom (obmo-cje namenske rabe G). 40. clen (svetlobno onesnaževanje) (1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujocih ali premikajocih, ce so usmer­jeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRECAMI, VKLJUCNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 41.clen (potresna varnost) Objekti morajo biti grajeni potresno varno v skladu z ve­ljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geolo­ško sestavo in namembnost objekta. 42. clen (varstvo pred požarom) (1) Za zašcito pred požarom je treba zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja: -z odmiki in požarnimi locitvami med objekti oziroma s predpisanimi požarnovarstvenimi odmiki od parcelnih mej sosednjih zemljišc, -z intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, -z viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, -s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. (2) Intervencijska vozila dostopajo do površin in stavb v ob-mocju OPPN po javnih poteh. IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 43. clen (etapnost izvedbe) Etapnost na obmocju OPPN je prosta. X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH,OBLIKOVALSKIH IN TEHNICNIH REŠITEV 44. clen (dopustna odstopanja) (1) Dopustna odstopanja lokacij za postavitev posameznih elementov so do ± 5 m. (2) Dopustna so odstopanja do ± 1 m pri vzpostavitvi novih parcel, vendar le v primeru, ko je predvideno mejo par-cele smiselno uskladiti z uživalno mejo (obstojece ograje, dostopi ipd.). (3) Dopustno je prilagoditi novo nacrtovano parcelo p02, glede na dejanske dimenzije vodohrana. (4) Toleranca prikaza »vedute na cerkev sv. Trojice« in »ve­dute s programskih plošcadi« v graficnem nacrtu št. 4.1 Vegetacijski pokrov, vedute je ± 5 m. (5) Toleranca prikaza »odprte površine« v graficnem nacrtu št. 4.1 Vegetacijski pokrov, vedute za PE5, PE6 in PE7 je ± 5 m. (6) Do vzpostavitve ustreznega prostorsko informacijskega sistema ni potrebno, da so gradbene in zemljiške parcele medsebojno usklajene. XI. USMERITVE ZA DOLOCITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 45. clen (usmeritve) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so dopustni na­slednji posegi: -odstranitev objektov in naprav, -vzdrževalna dela in rekonstrukcije, -nadomestne gradnje v okviru gabaritov in dopustnih de­ javnosti, ki so doloceni s tem odlokom. XII. KONCNE DOLOCBE 46. clen (prenehanje veljavnosti obstojecih aktov) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Stara cesta - Vas) (Naš caso-pis, št. 448/17), in sicer v delu, kjer se obmocji obeh OPPN prekrivata; to je na zemljišcih s parc. št. 2253/1 in 2907/7-del, k.o.Vrhnika. 47.clen (vpogled v OPPN) OPPN je stalno na vpogled na Obcini Vrhnika, Oddelku za prostor ter na Upravni enoti Vrhnika. 47.clen (veljavnost) Ta odlok zacne veljati petnajsti dan po objavi v Našem casopisu. Odlok se objavi tudi na spletni strani Obcine Vrh­nika in državnem prostorskem informacijskem sistemu - PIS (evidencna št. 1167). Št. 3505-3/2019 (5-08) Vrhnika, dne 23. 9. 2021 Župan Obcine Vrhnika Daniel Cukjati Na podlagi 119. in 110. clena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) ter 35. clena Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/15) sprejme župan Obcine Vrhnika S K L E P o razveljavitvi Sklepa o zacetku priprave obcinskega podrobnega prostorskega nacrta za zadrževalnik naBeli 1.clen S tem sklepom se razveljavlja Sklep o zacetku priprave ob­cinskega podrobnega prostorskega nacrta za zadrževalnik na Beli (Naš casopis, št. 446/17). 2. clen Ta sklep se objavi v Našem casopisu in zacne veljati nasle­dnji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Obcine Vrhnika. Številka: 3505-4/2017 (5-08) Vrhnika, dne 23. 9. 2021 Župan Obcine Vrhnika Daniel Cukjati Na podlagi 34. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 22. clena Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/15) in Pravilnika o placah in placilih za opravljanje funkcije obcinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih clanov delovnih teles obcinskega sveta in clanov drugih obcinskih organov ter o povracilih stroškov (Naš casopis, št. 435/16) je Obcinski svet Obcine Vrhnika na svoji 17. redni seji dne 23. 9. 2021 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNI­KA O PLACAH IN PLACILIH ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE OBCINSKEGA FUNKCIONARJA TER O SEJNINAH ZUNANJIH CLANOV DELOVNIH TELES OBCINSKEGA SVETA IN CLANOV DRU­GIH OBCINSKIH ORGANOV TER O POVRACILIH STROŠKOV 1.clen Za 11. clenom pravilnika se doda nov 11.a clen, ki se glasi: »Nadzorni odbor je za opravljanje dela po izvedbi posame­ znega nadzora upravicen do dodatnega nadomestila, in sicer glede na kompleksnost nadzora: -ZELO ZAHTEVEN NADZOR je nadzor poslovanja ne­posrednega ali posrednega proracunskega uporabnika v posameznem obdobju ali letu, ki vsebuje tudi celovit nad­zor smotrnosti in gospodarnosti poslovanja uporabnika. -ZAHTEVEN NADZOR je nadzor zaokroženega dela poslovanja neposrednega ali posrednega proracunskega uporabnika, npr. investicijskih odhodkov, postopkov od­daje javnih narocil, prevzemanja obveznosti, plac javnih uslužbencev in funkcionarjev, tekocih transferov in po­dobno. -MANJ ZAHTEVEN NADZOR je nadzor, ki je osredo-tocen na posamezno proracunsko postavko, npr. obcin­skih odlokov, tekoce transfere na posameznem podrocju uporabe, prihodke od prodaje posameznega premicnega in nepremicnega premoženja, izvrševanja posameznih pogodb in podobno. Nadzorni odbor oceni zahtevnost posameznega nadzora v svojem letnem programu dela v skladu s prvim odstavkom tega clena Nadzorni odbor lahko oceno zahtevnosti nadzora po sprejemu koncnega porocila spremeni, ce ugotovi, da je bila zahtevnost opravljenega nadzora vecja ali manjša od ocenje­ne in s tem posledicno tudi spremenjena zahtevnost in obseg preverjanja priporocil in ukrepov. Za opravljeno delo pri izvedbi posameznega nadzora, v skladu s programom dela, prejme Nadzorni odbor po spreje-mu koncnega porocila za izvedbo: -manj zahtevnega nadzora 1/4 mesecne bruto place župa­ na, -zahtevnega nadzora 1/3 mesecne bruto place župana in -zelo zahtevnega nadzora 1/2 mesecne bruto place župana. Kriterije za razdelitev zneska za opravljeni nadzor iz ce-trtega odstavka med posamezne clane Nadzornega odbora doloci Nadzorni odbor v svojem poslovniku glede na vlogo posameznega clana v nadzoru (porocevalec, pooblašcenec, clan).« 2. clen Ta pravilnik o spremembah in dopolnitvah zacne veljati 15 dni po objavi v obcinskem glasilu Naš casopis. Številka:103-1/2003(2-01) Datum: 23. 9. 2021 Župan Daniel Cukjati Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (URL RS, št. 94/2007­UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 84/2010, 40/2012-ZUJF), 29. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2012­ZDIU12) in Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 433/2015), je Obcinski svet Obcine Vrhnika na svoji 17. redni seji dne 23.9.2021 sprejel R E B A L A N S P R O R A C U N A Obcine Vrhnika za leto 2021 1. Splošna dolocba 1. clen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proracuna Obcine Vrhnika za leto 2021 so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v racunu financnih terjatev in naložb ter v ra-cunu financiranja. 2. Rebalans proracuna Obcine Vrhnika za leto 2021 se doloca v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2021 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 18.437.797,35 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 15.929.520,32 70 DAVCNI PRIHODKI (700+703+704+706) 12.643.283,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBICEK 10.438.613,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.975.170,00 704 DOMACI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 224.500,00 706 DRUGI DAVKI 5.000,00 71 NEDAVCNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 3.286.237,32 710 UDELEŽBA NA DOBICKU IN DOHODKI OD PREMO­ŽENJA 2.270.437,32 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 20.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 311.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 8.000,00 714 DRUGI NEDAVCNI PRIHODKI 626.800,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 393.490,18 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 130.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠC IN NEOPREDMETE­NIH DOLGOROCNIH SREDSTEV 263.490,18 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.600,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMACIH VIROV 1.600,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 2.113.186,85 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANCNIH INSTITUCIJ 1.287.297,00 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORACUNA IZ SREDSTEV PRORACUNA EVROPSKE UNIJE 825.889,85 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 20.033.999,17 40 TEKOCI ODHODKI (400+401+402+403+409) 5.662.319,20 400 PLACE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.354.500,71 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 196.857,20 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 4.006.370,79 403 PLACILA DOMACIH OBRESTI 19.000,00 409 REZERVE 85.590,50 41 TEKOCI TRANSFERI (410+411+412+413) 7.392.468,49 410 SUBVENCIJE 48.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 4.157.314,15 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 958.123,00 413 DRUGI TEKOCI DOMACI TRANSFERI 2.228.531,34 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 6.817.997,52 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 6.817.997,52 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 161.213,96 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORACUNSKIM UPO­RABNIKOM 161.213,96 III PRORACUNSKI PRESEŽEK (PRORACUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -1.596.201,82 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB v EUR Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2021 IV PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANCNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RACUN FINANCIRANJA v EUR Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2021 VII ZADOLŽEVANJE (50) 865.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 865.000,00 500 DOMACE ZADOLŽEVANJE 865.000,00 VIII ODPLACILA DOLGA (55) 430.000,00 55 ODPLACILA DOLGA 430.000,00 550 ODPLACILA DOMACEGA DOLGA 430.000,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU (I+I­V+VII-II-V-VIII) -1.161.201,82 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 435.000,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 1.596.201,82 XII STANJE SREDSTEV NA RACUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 1.161.201,82 2. Koncna dolocba 2. clen Rebalans proracuna Obcine Vrhnika za leto 2021 zacne veljati naslednji dan po objavi v obcinskem glasilu Naš caso-pis in se uporablja za leto 2021. Posebni del rebalansa proracuna in nacrt razvojnih pro-gramov se objavita na spletnih straneh Obcine Vrhnika, www.vrhnika.si. Številka: 410-85/2020 (4-01) Vrhnika, dne 23. 9. 2021 OBCINA VRHNIKA ŽUPAN Daniel CUKJATI, l.r Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (URL RS, št. 94/2007­UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 84/2010, 40/2012-ZUJF), 29. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2012­ZDIU12) in Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 433/2015), je Obcinski svet Obcine Vrhnika na svoji 17. redni seji dne 23.9.2021 sprejel S P R E M E M B O P R O R A C U N A Obcine Vrhnika za leto 2022 1. Splošna dolocba 1.clen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki prora-cuna Obcine Vrhnika za leto 2022 so izkazani v bilanci pri­hodkov in odhodkov, v racunu financnih terjatev in naložb ter v racunu financiranja. Sprememba proracuna Obcine Vrhnika za leto 2022 se dolo-ca v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov Sprememba 2022 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 21.495.557,70 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 15.815.548,94 70 DAVCNI PRIHODKI (700+703+704+706) 12.686.883,94 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBICEK 10.438.613,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 2.019.170,94 704 DOMACI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 224.100,00 706 DRUGI DAVKI 5.000,00 71 NEDAVCNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 3.128.665,00 710 UDELEŽBA NA DOBICKU IN DOHODKI OD PREMO­ŽENJA 1.944.465,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 16.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 311.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 8.000,00 714 DRUGI NEDAVCNI PRIHODKI 849.200,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 1.317.000,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 250.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠC IN NEOPREDME­TENIH DOLGOROCNIH SREDSTEV 250.000,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.600,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMACIH VIROV 1.600,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 4.361.408,76 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANCNIH INSTITUCIJ 2.428.079,11 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORACUNA IZ SREDSTEV PRORACUNA EVROPSKE UNIJE 1.933.329,65 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 26.360.547,70 40 TEKOCI ODHODKI (400+401+402+403+409) 5.180.289,71 400 PLACE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.331.392,79 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 197.563,20 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 3.556.433,72 403 PLACILA DOMACIH OBRESTI 19.000,00 409 REZERVE 75.900,00 41 TEKOCI TRANSFERI (410+411+412+413) 7.806.395,81 410 SUBVENCIJE 48.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 4.334.461,15 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 1.009.523,00 413 DRUGI TEKOCI DOMACI TRANSFERI 2.413.911,66 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 13.122.862,18 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 12.122.862,18 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 251.000,00 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZICNIM OSEBAM, KI NISO PRORACUNSKI UPORABNIKI 111.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORACUNSKIM UPORABNIKOM 140.000,00 III PRORACUNSKI PRESEŽEK (PRORACUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -4.864.990,00 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB v EUR C. RACUN FINANCIRANJA v EUR Skupina/Podskupina kontov Sprememba 2022 IV PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANCNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 Skupina/Podskupina kontov Sprememba 2022 VII ZADOLŽEVANJE (50) 4.650.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 4.650.000,00 500 DOMACE ZADOLŽEVANJE 4.650.000,00 VIII ODPLACILA DOLGA (55) 430.000,00 55 ODPLACILA DOLGA 430.000,00 550 ODPLACILA DOMACEGA DOLGA 430.000,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU (I+I­V+VII-II-V-VIII) -614.990,00 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 4.220.000,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 4.864.990,00 XII STANJE SREDSTEV NA RACUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 644.990,00 2. Koncna dolocba 2. clen Sprememba proracuna Obcine Vrhnika za leto 2022 zac­ne veljati naslednji dan po objavi v obcinskem glasilu Naš casopis in se uporablja od 1. 1. 2022 dalje. Posebni del spremembe proracuna in nacrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Obcine Vrhnika, www.vrhnika.si. Številka: 410-86/2020 (4-01) Vrhnika, dne 23. 9. 2021 OBCINA VRHNIKA ŽUPAN Daniel CUKJATI, l.r Na podlagi 24. clena Zakona o stvarnem premoženju države in samouprav­nih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 IN 79/18), Uredbe o stvar­nem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18) in Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/2015 in 491/2021) je Obcinski svet Obcine Vrhnika na svoji 17. seji dne 23.9.2021sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NACRTA RAVNANJA Z NEPREMICNIM PREMOŽENJEM OBCINE VRHNIKA ZA LETO 2022 V veljavnem nacrtu ravnanja z nepremicnim premoženjem Obcine Vrhnika za leto 2022 se za tabelo 2a doda nova tabela 2b z naslednjo vsebino: 2b: Nacrt razpolaganja s stavbami in deli stavb Proracun 2022 LASTNIK: OBCINA VRHNIKA ZAP.ŠT UPRAVLJAVEC SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST NASLOV ID OZNAKA DELA STAVBE POVRŠINA DELA STAVBE V M2 OCENJENA, PO­SPLOŠENA ALI ORIENTACIJSKA VREDNOST NEPRE­MICNINE 1 Obcina Vrhnika Obcina Vrhnika Cankarjev trg 11 1 42,4 2 Obcina Vrhnika Obcina Vrhnika Cankarjev trg 11 2 22,1 3 Obcina Vrhnika Obcina Vrhnika Cankarjev trg 11 3 0,4 4 Obcina Vrhnika Obcina Vrhnika Cankarjev trg 11 3 57,3 5 Obcina Vrhnika Obcina Vrhnika Cankarjev trg 11 4 69,3 6 Obcina Vrhnika Obcina Vrhnika Cankarjev trg 11 5 120,8 7 Obcina Vrhnika Obcina Vrhnika Cankarjev trg 11 6 66 8 Obcina Vrhnika Obcina Vrhnika Cankarjev trg 11 6 1,5 9 Obcina Vrhnika Obcina Vrhnika Cankarjev trg 11 7 44,4 10 Obcina Vrhnika Obcina Vrhnika Cankarjev trg 11 7 1,5 11 Obcina Vrhnika Obcina Vrhnika Cankarjev trg 11 8 76,7 12 Obcina Vrhnika Obcina Vrhnika Cankarjev trg 11 8 1,6 13 Obcina Vrhnika Obcina Vrhnika Cankarjev trg 11 9 92,2 SKUPAJ od 1 do 13 800.000,00 V veljavnem nacrtu ravnanja z nepremicnim premože­njem Obcine Vrhnika za leto 2022 se na koncu tabele 1: Nacrt pridobivanja nepremicnega premoženja doda nova vrstica z naslednjo vsebino: 1: Nacrt pridobivanja nepremicnega premoženja Proracun 2022 BODOCI LASTNIK: OBCINA VRHNIKA ZAP.ŠT UPRAVLJAVEC VRSTA NEPREMICNINE SAMOUPRAVNA LOKAL­NA SKUPNOST OKVIRNA POVRŠINA NEPREMICNINE PREDVIDENA SREDSTVA 1 Obcina Vrhnika Zemljišce s stavbo Obcina Vrhnika Površina zemljišc 2951/2 in 2779/2 znaša 2450 m2. 830.000,00 SKUPAJ 830.000,00 Dopolnjen Nacrt ravnanja z nepremicnim premoženjem Obcine Vrhnika za leto 2022 je sestavni del Spremembe pro-racuna Obcine Vrhnika za leto 2022 in zacne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu obcine. Številka: 478-137/2020 (6-09) Vrhnika, dne 23.9.2021 OBCINA VRHNIKA ŽUPAN Daniel CUKJATI, l.r tni režim, ki prepoveduje usta-drugega tedna novega šolskega vljanje na Paplerjevi in na njej leta bili na vseh kriticnih preho­omejuje hitrost na 30 km/h, do-dih cez najbolj prometne ceste voz otrok v šolo z avtomobili pa do šole prisotni tako prome- S podporo evropskih usmerja preko obrtno-poslovne tni policisti in redarji kot tudi cone Struge (LIKO) do novega obcinski reditelji. Po njihovih kraka šolske poti ob Športnem opažanjih vecjih težav z novim sredstev do odprtega parku Borovnica. prometnim režimom ni, ceprav Precej uciteljev se je zbalo, da se še najdejo posamezniki, ki se z avtom ne bo dalo do parki-svojega otroka želijo pripeljati rišca za zaposlene pred šolo, saj cim bližje šoli, kar ustvarja ob­ brezžicnega omrežja je bila cesta za to usposobljena casno gneco na parkirišcu na­šele zadnji vecer pred zacetkom sproti gostilne Godec. Opazili pouka. Tako je ostalo kar nekaj pa so, da vecje število starejših v naši obcini parkirnih mest na tem parkiri-otrok, ki v šolo prihajajo s ko-šcu praznih, medtem ko je bilo lesi, ne uporablja kolesarskih novo parkirišce v obrtno-podje-celad, vozi po napacni strani tniški coni Struge prezasedeno. cestišca in brez držanja krmila K sreci se je izkazalo, da je to ter se požvižga na opozorila re-pravzaprav edine in ne nere-diteljev. Prav tako so opazili, da šljiva težava, saj je bilo mogoce zelo malo mladih kolesarjev zna najti dovolj parkirnih mest zu-pravilno prevoziti križišce med naj urejenega parkirišca. S po-Mejacevo in Mikuževo ulico mocjo rediteljev, ki so usmerjali in Molkovim trgom. Svet za promet na parkirišcu, se je situ-preventivo in vzgojo v cestnem acija v naslednjih dneh uredila prometu Obcine Borovnica in tudi starši, ki so želeli spremi-bo v kratkem obravnaval vsa ti svoje otroke v šolo, niso imeli opažanja v zvezi z novim pro-težav s parkiranjem na novem metnim režimom ter neustre­parkirišcu. znimi prometnimi navadami in Zahvaljujemo se vsem za ravnanji ter oblikoval mnenja in Obcina Borovnica je na Konec lanskega leta je bilo upoštevanje novega prometne-priporocila za izboljšanje stanja. kot najbolj ugoden ponudnik razpisu EU v podporo ga režima in potrpežljivost. Ve-Na prvi šolski dan pa je živa-za izvajalca izbrano podjetje širitve informacijsko­ seli nas, da je kolesarnica pred hen živ žav pred šolo pokazal, A1 Slovenija d. d. . komunikacijskim šolo tako polna, da moramo kako željno je vecina otrok pri-V letošnjem septembru je skupaj z vodstvom šole razmi-cakala zacetek šole oz. pouka, za tehnologijam v podjetje namestilo oddajnike šljati o njeni širitvi. Veseli smo katerega si, kot sta to v svojem lokalnih skupnostih v in vzpostavilo mrežo brez­tudi pohval številnih staršev, da nagovoru ob sprejemu prvo-lanskem letu v okviru žicnega signala za dostop do je sedaj za varen prihod otrok v šolckov poudarila tako ravnatelj svetovnega spleta, ki pokriva programa WiFi4EU šolo bolje poskrbljeno kot pred Daniel Horvat kot župan Bojan obmocje med Rimsko in Lju­ pridobila vavcer v tem. Cebela, vsi želimo, da bi potekal bljansko cesto v Borovnici ter vrednosti 15.000 EUR Novi prometni režim se je hi-cim bolj normalno in se mora-lokacije v bližini gasilskih do-tro prijel in velika vecina staršev mo tudi ravnati tako, da vsak od za postavitev 10 Wi-Fi mov na Bregu in na Brezovici se je prepricala, da lahko mirno nas prispeva, da bo tako. Župan oddajnikov v obcini. pri Borovnici. (OB) Javno zbiranje ponudb za oddajo tržnega stanovanja v najem Obcina Borovnica bo v mesecu oktobru 2021 objavila javni zbiranje ponudb za oddajo tržnega stanovanja na Mejacevi ulici 11, Borovnica. Javni razpis bo objavljen na spletni strani Obcine Borovnica. Predstavitev naše železniške tehniške dedišcine na spletnem portalu »moj mojster« Na spletnem portalu Moj kamnito-opecni železniški mojster je bil nedavno obja-viadukt v Sloveniji, prav tako vljen tudi prispevek Najvecji pa tudi Paški most kot edini obocni železniški viadukt v viadukt na celotni trasi Južne Sloveniji, ki predstavlja tako železnice, ki omogoca promet nekdanjo slavo Borovniškega pešcem in kolesarjem. Vse in-viadukta kot tudi Jelenov via-formacije za clanek je posre­dukt kot sedaj najvecji obocni dovala obcinska uprava. (OB) Spremenjen prometni režim v širši okolici šole se je dobro prijel Prvo jutro meteorološke in brez skrbi pustijo tudi manjše je staršem tudi predstavil nov otroke, da po tistem, ko jih pri-prometni režim prihoda in pre­ jeseni je bilo jesensko peljejo do zacetka novega kraka voza otrok v šolo, razloge zanj megleno in nic vec šolske poti ob Športnem parku in nacrte za dokoncno ureditev poletno toplo, a je sonce Borovnica, samostojno nadalju-novih prometnih površin ter kmalu pregnalo meglo jejo pot v šolo. K uspešni vzgoji med gledališko predstavo, na-in pokazalo, da še vedno seveda spada tudi premišlje-menjeno najmlajšim šolarjem, lepo greje. no in dovolj zgodnje navajanje tem tudi podaril varnostne ru­otrok na samostojnost in nov tice, ki ostale udeležence v pro- Proti šoli so se po pocitnicah prometni režim zaradi izbolj-metu opozarjajo, da so na oz. ob spet zaceli zgrinjati ucenci, ven-šane prometne varnosti otrok cesti prvošolcki. Ravnatelj pa je dar je Paplerjeva ulica izgledala omogoca, da prve samostojne staršem prvošolckov predstavil kot iz casov, ko je bil avtomobil korake na poti v šolo naredijo pedagoške delavke, ki bodo po­še redka dobrina. Vsi ucitelji in prej. skrbele za njihovo šolanje. (OB) starši so resno vzeli nov prome-Kot obicajno so do konca Janša v Borovnici: Dogodek v Podstrmecu eden najpomembnejših za osamosvojitev Slovenija že od lanske znanih. Ob tem je spomnil, da je predsednik države pripa­ pomladi, z viškom pa dnikom Teritorialne obrambe, v celotnem letošnjem ki so izvedli to akcijo, podelil letu, obeležuje številne državno priznanje in ob tem pomembne dogodke izrazil prepricanje, da bo ta na poti v slovensko dogodek iz leta v leto bolj znan, osamosvojitev. med drugim tudi zato, ker je šlo dejansko za dogodek, ki je spre- Nedavno so se v vojašnici v minjal zgodovino. Podstrmecu spomnili tudi 30. V nadaljevanju slavnostnega obletnice dogodka, ki se je zgo-govora je poudaril, da sta bila tovni vojni. “To ni bila samo se je razmerje moci na ozemlju ke in tehnike, temvec je šlo za klon pogumu vseh tistih, ki so dil v srciki osamosvojitvene voj-v casu vojne za Slovenijo dva logisticna, to je bila bojno-logi-Slovenije bistveno spremenilo, zmago srca. Zato iskrena hvala takrat prijeli za orožje in nare­ ne in je bil po mnenju mnogih glavna dogodka, ki sta bistveno sticna akcija, ki je bila izvedena je dejal premier Janša. “Nismo za to zmago. Slovenija je zaradi dili nekaj, brez cesar ne bi bilo eden najpomembnejših vojnih vplivala na takratno dogajanje. brez žrtev.” Da takšno akcijo iz-imeli tehnike, imeli pa smo vo-vas in drugih enako pogumnih samostojne Slovenije. “Lahko bi manevrov v zgodovini Sloveni-V psihološkem smislu je bila vedeš brez žrtev, ne potrebuješ ljo, pogum, vedeli smo, za kaj se v casu vojne za Slovenijo Jugo-sprejeli še tisoc resolucij, lahko je. Poimenovali so ga tudi »logi-to sestrelitev helikopterjev nad samo vojaškega znanja, ampak borimo. Borili smo se doma in slovansko armado odpravila v bi imeli še 12 plebiscitov in na sticna akcija stoletja«. Ljubljano. “Do takrat je veljalo, potrebuješ tudi možgane, po-imeli smo pravo strategijo. Teh rekordnem casu z minimalnimi njih glasovali za samostojno Slovesnost ob tej obletnici da smo nemocni pred napadi iz sta pripravila Združenje za vre-zraka in da lahko z nami delajo, trebuješ nekaj, kar obicajno od-akcij niso izvajali profesionalci, žrtvami, kljub temu da so neka-Slovenijo. Ce tega ne bi bili spo­kar hocejo, ker imajo prevlado loca o tem, ali bo nekdo zmagal ampak vpoklicani v enote Teri-tere bile.” sobni obraniti, danes tukaj ne bi dnote slovenske osamosvojitve in društvo Moris Kocevska v zraku.” Ko se je izkazalo, da ali bo poražen v vojni, je dejal torialne obrambe. Tukaj ni šlo Predsednik vlade je ob tem govorili slovensko.” Reka, za domoljubno vzdušje temu ni tako, se je po mnenju premier. “Ko je bilo jasno, da je za zmago orožja, vojaške takti-dejal, da je bila slovesnost po-Rok Mihevc, gov.si pa sta na prireditvi poskrbela predsednika vlade situacija skladišce zavzeto, da JLA niti ne Obrtniški mešani pevski zbor spremenila. “Ko so bili ti heli-ve, da je zavzeto in da se ga da Notranjska in pesnik Igor Per-kopterji sestreljeni, je postalo izprazniti, zavarovati sredstva, kovic. Dogodka so se udeležili jasno, da Slovenija razpolaga ki so bila zaplenjena, takrat smo Uspela pobuda župana številni pripadniki izvidniške-tudi z orožjem za protizracno, vedeli, da ni sile, ki bi nas zlomi­ga voda brigade Moris, ki so protiletalsko obrambo.” Ob tem la. Tudi prej smo verjeli v zmago, 28. junija 1991 zavzeli skladišce je poudaril, da tega ni bilo veli-vendar smo poznali realno raz- Bojana Cebele orožja JLA v Podstrmecu, po-ko, psihološko pa je to dejanje merje sil.« slanke in poslanci, predsednik pomenilo velik preboj. Tretja dodana vrednost pa je društva MORiS Kocevska Reka Druga pomembna akcija, ki je bila to, da je zavzetje najvecje-BgGen Tone Krkovic in tedanji materialno in ne samo psiholo-ga skladišca vojaške opreme za izboljšanje dostopa do Ljubljane obrambni minister ter sedanji ško spremenila razmerje sil, pa brez žrtev dalo poguma tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je bila zavzetje skladišca JLA v ostalim pokrajinskim povelj­je bil tudi slavnostni govornik. Podstrmecu pri Borovnici, kjer stvom Teritorialne obrambe Zaradi popolne zapore lokalnimi in regionalnimi vla-Pobude so vecinoma hitro Janša je dejal, da je dogodek v je bilo zaplenjenega vec orožja, in podskupinam. V naslednjih ceste skozi Crno vas se ki ni mogoce pravocasno priti padle na plodna tla. Obcina Ig Podstrmecu eden najpomemb-kot ga je zaplenila partizanska dneh so padala skladišca eno v Ljubljano, mednarodni in IC je do odprtja prenovljene ce­ je velik del prebivalcev vlaki, ki vozijo neposredno v ste skozi Ig, ki bo predvidoma nejših, žal pa je tudi eden manj vojska v Sloveniji v drugi sve-za drugim in v sedmih dneh naše obcine, ki je Ljubljano, pa odpeljejo prezgo-konec tega meseca, ponovno uporabljal cesto med daj, poleg tega pa je za prevoz z omogocila tranzitni prevoz za Podpecjo in Ižansko njimi treba placati še dodatek.osebna vozila skozi Mateno, cesto, preusmeril Župan Bojan Cebela se je 7. SŽ Potniški promet pa so za IC 9. 2021 z dopisoma obrnil na in mednarodne vlake ukinile proti Tomišlju in pot župana Iga Janeza Cimperma-doplacilo in obljubile, da bodo Obnova Obrtniške ulice nadaljeval skozi Mateno. na in MOL Zorana Jankovica ob novih spremembah voz-s predlogoma, da se zacasno nega reda upoštevale, da je za Zaradi velikega povecanja ukine prepoved tranzitnega potrebe dijakov in študentov prometa skozi naselje, ki nima prometa za osebna vozila skozi potrebno zagotoviti vlak, ki iz urejenih plocnikov, je Obcina Mateno, na obmocju Crne vasi Borovnice odpelje med 6.45 in Ig sprejela odlok, ki do nadalj-pa se uvede enosmerni promet 7.00. njega prepoveduje tranzitni po obvoznih poteh ter poostri Kljub temu pa bo dostop do prevoz skozi Mateno. Ker bo nadzor s strani mestnih redar-Ljubljane in nazaj, dokler ne bo do konca meseca zaradi rekon­jev. Predlagal je tudi, da se s mogoc vstop na avtocesto in z strukcije še vedno zaprta tudi tem v zvezi cim prej sestanejo nje na Vrhniki in dokler ne bo cesta skozi Ig, je z avtom iz Bo-župani Borovnice, Brezovice, koncana prenova crnovaške rovnice do Ljubljane ali v obra-Iga in Ljubljane, saj lahko samo ceste, mocno otežen, potoval­tni smeri mogoce priti le skozi koordinirana akcija in solidar-ni casi pa daljši. Da bi zmanjša-Brezovico ali pa preko Vrhnike, nost pripomorejo k vsaj delne-li prometne obremenitve proti kjer pa bodo kmalu zaprli tudi mu izboljšanju dostopnosti do Ljubljani, župan Bojan Cebela izvoz na avtocesto, tako da bo Ljubljane za prebivalce JZ dela poziva vse obcane naše obcine, od tam dalje do Ljubljane mo-Ljubljanskega barja. Župan da se organizirajo in se na pot goce le po magistralni cesti. se je obrnil tudi na vodstvo v službo v Ljubljano ne vozijo Obcani so župana Boja- Elektro Ljubljana d. d. je v vljena ob železniški progi v bližini mostu ob Poti SŽ Potniški promet d. o. o. in sami, temvec ponudijo prevoz na Cebelo opozorili tudi na zacetku septembra po Obrtniški v Jele. Po izgradnji kablovoda bodo obstojeci dalj-predlagal ustrezne spremem-tudi ostalim oz. prisedejo v to, da je zaradi prestopov na novod od Verda do Borovnice v celoti odstranili. be voznega reda za pravocasen vozila drugih, ki imajo podob­ ulici in kolovozu ob Borovnišcici nadomestni avtobusni pre- Vzporedno z izkopom zaradi polaganja kablo-prihod dijakov in študentov v no pot. Za to je zelo prirocno med mostovoma na Ljubljanski voz na postaji Brezovica, ki voda, ki jo je izvedlo podjetje Elektro Ljubljana Ljubljano ter ukinitev doplaci-orodje spletni portal Prevozi cesti in Mejacevi ulici položila so posledica prenove odseka d. o. o., je obcina investirala v predpripravo za la za IC in mednarodne vlake v (www.prevozi.org). Tako v jav­srednjenapetostni 20 kV kablovod za postavitev javne razsvetljave na Obrtniški ulici. železniške proge med Dolgim casu, ko se zaradi rekonstruk-nem prevozu kot pri skupnih mostom in Brezovico in po­ napajanje z elektricno energijo. Skupaj z Elektrom Ljubljana d.d. smo obnovili in cije proge na posameznih prevozih pa seveda upoštevajte daljšajo potovanja do in iz Lju­ podaljšali asfaltno prevleko Obrtniške ulice. Na odsekih med Borovnico in tudi ukrepe za preprecevanje bljane za dvajset minut in vec, Kablovod bo prvenstveno služil novi elektro-novo je urejena tudi pot ob Borovnišici med ome-Ljubljano izvaja nadomestni širjenja COVID-19 (nošenje dijakom in študentom zjutraj z -napajalni postaji (ENP) SŽ d. o. o., ki bo posta-njenima mostovoma. (OB) prevoz z avtobusi. mask, razkuževanje rok). Zacetek urejanja Širitev tematskega parka najožjega grla borovniškega viadukta na Zalarjevi cesti V sklopu postopne prenove Zalarjeve ceste se je Obcina Borovnica letos lotila njenega naj­ ožjega dela. Pri stanovanjski stavbi na Za­ larjevi cesti 31 je bila cestišce tako ozko, da je bil promet soca­ sno možen le v eno smer. Ker je stavba sodila v sklop spomeni­ ško zašcitene naselbinske dedi- šcine vaškega jedra Borovnice, je bila pot do dovoljenja za nje- no porušenje precej dolga. Pri oblikovanju Konzervatorskega nacrta za vaško jedro Borovnice je leta 2018 obcina dosegla, da je mogoce hišo porušiti in cesto ustrezno razširiti. Sledil je dol­ gotrajen postopek pridobitve nepremicnine. Sredi letošnjega septembra je bila stavba konc­ no porušena, kar bo omogocilo ustrezno širitev ceste, tako da bo sedaj lahko vsaj promet z osebnimi vozili potekal socasno v obe smeri. Še pred njeno ruši­ tvijo pa so gasilci PGD Borovni- ca stavbo izkoristili za gasilsko vajo. (OB) Porušena »Cukalova štala« caka na prenovo V zacetku septembra posekana drevesa za gradbeni zašcitene podrtije, do konca leta Obcina Borovnica je 20. 8. 2021 s strani Ministr­stva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobila v podpis pogodbo za sofinanciranje projekta Tematski park in spominska pot Borovniške­ga viadukta iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in proracuna RS v skupni višini 58.327 evrov. Projekt je obcina 30. 1. 2020 tikulturni ureditvi parka pri prijavila na 4. poziv LAS Barje Borovniškem viaduktu, ki naj z zaledjem za podporo manj-bi bila koncana v prvih dneh šim projektom na podrocju oktobra, ko bodo postavljeni regionalnega razvoja.tudi informacijski panoji, klo-SŽ Infrastruktura d. o. o. so pi in drugo ulicno pohištvo. za izdelavo okvirjev informa-Ureditev t. i. dijaške poti, raz­cijskih panojev in ureditev poti gledne plošcadi pri V peti vi-pri stebru viadukta obcini po­adukta, miniaturnega parka darile rabljene in na 10 m kose pri stari železniški postaji ter razrezane železniške tirnice. obnova ograje na zgornjem Te so na primerne dolžine kot delu Miklaviceve ceste pa bo svoj prispevek k projektu raz­predvidoma koncana do sredi­rezali v podjetju Metallmar d. ne novembra. o. o. , ki ima sedež v obrtno-V kolikor bodo to dopušcali -poslovni coni Struge (Liko). ukrepi za preprecevanje širje-Prevoz tirnic od železniške nja za obolelost za COVID-19, postaja Borovnica do ome­bo jeseni na OŠ dr. Ivana Ko­ železniškega prevoza danes. Na OŠ dr. Ivana Korošca Bo-rovnica bodo pripravili multi-medijsko razstavo na omenje­ne teme. V sodelovanju z društvom Lokvanj in Turisticnim dru­štvom Borovnica pa bo, ko bodo to dovoljevale razmere glede COVID-19, zgodovinska sekcija HUD Karel Barjanski izvedla tudi usposabljanje za­interesiranih za interpretativ-no vodenje po tehniški in kul­turni dedišcini Južne železnice v naši obcini. Slovesna otvoritev tematske­ga parka in spominske poti, ki bosta bolj podrobno predsta­vljena tudi na posebni spletni strani, je predvidena konec aprila 2022. Celotna vrednost projekta je ocenjena na 92.500 evrov, pri cemer bo Evropski sklad za regionalni razvoj pri­speval 58.000 evrov. (OB) les za gradnjo Borovniškega vi-zgradil hostel. Pri tem bo mo-je v Borovnici prišlo do adukta, je bila ena najvecjih in rala biti novogradnja skladna popolne odstranitve najstarejših hiš v obcini. z gabariti porušene stavbe ter ruševin podrtega dela Polovica mogocne stavbe je barvno in stilsko usklajena s so­mogocne stavbe na bila skladno z zahtevami spo­sednjim že obnovljenim delom. Zalarjevi cesti 21 v meniškega varstva prenovljena Žal je bil objekt tako dotra-Borovnici. že pred dvema desetletjema in jan, da se Zavod za spomeniško spremenjena v vecstanovanj­varstvo dal soglasje k njegovi »Cukalova štala«, sezidana sko stavbo. Zasebni investitor z rušitvi ne glede na to, da so bili okoli 1850 za konje in vole, ki Vrhnike bo na mestu odstranje­še ohranjeni cudoviti velbi, ki so so spravljali iz bližnjih gozdov ne, sicer kot stavbna dedišcina nosili strop v pritlicju. (OB) njenega podjetja in od tam do rošca Borovnica zacel tudi parka pri stebru viadukta je Zgodovinski krožek, ki bo na brezplacno opravilo podjetje razlicne nacine obravnaval Kržic transport, Stojan Kržic s. zgodovino in pomen Borov- p. Vsem se za prispevek najlep­niškega viadukta za razvoj Bo- še zahvaljujemo. rovnice ter Južne železnice za Sredi septembra so se zacela razvoj slovenskih dežel, prav dela na novi parkovni in hor­tako pa tudi vlogo in pomen Veseloigra »Mesarica« oživila Mavcevo dolino Po desetletjih je po zaslugi številnih ponovno oživela Mavceva dolina. Iz spanja jo je v organizaciji Kulturnega društva Bo-rovnica v soboto, 11. 9. 2021 zvecer, dobro zbudila gle­dališka skupina Matita s komicno, v ljudski musical pre­obraženo priredbo Martina Krpana. Bilo je nepozabno špasno, burkaško in veselo. Ter z bucnim smehom in gromkim aplavzom nagrajeno s strani gledalcev. Hvala vsem, ki ste tako ali drugace prispevali k ponov­ni ureditvi in oživitvi Mavceve doline! In upajmo, da se bo od zdaj naprej v njej pogosto doga­jalo vse, kar nam daje pozitivno energijo. (ob) Novo vrtcevsko leto – Vrtec Borovnica Vroce poletje ci so pogumno zakorakali v Strokovne delavke bomo novo vrtcevsko leto, se zaigrali poskrbele, da bodo otroci spo­ polno vtisov in ob novih igracah in spozna-znavali raznolike vsebine, ki doživetij se je vali nove igralnice. Iz igralnic pripomorejo k celostnemu ra­poslovilo, ampak se sliši otroška igra in petje, v zvoju in velik poudarek bomo topli dnevi garderobah lahko opazujemo posvetile tudi dobremu pocu­vztrajajo in nam likovne izdelke. tju otrok. Naši najmlajši bodo še ne-Poleg vsega tega pa moramo lepšajo dneve v kaj casa zvedavo raziskovali biti še posebno previdni in od­ vrtcu. in se uvajali na novo okolje. V govorni ter upoštevati smer­uvajalnem obdobju pa je zelo nice za preprecevanje širjenja Omogocajo nam, da uži-pomembno medsebojno sode-bolezni covid-19. vamo na svežem zraku, da lovanje med starši in strokov-Zdaj pa polni nove energije hodimo na sprehode, opazu-nimi delavci, saj le na tak nacin zakorakajmo v novo vrtcevsko jemo naravo, kako se odeva v otrokom pomagamo ustvarjati leto! jesenske barve. Starejši otro-lepe trenutke. Natalija Strmšek Cepljenje proti obolelosti za covid-19 V skladu z dogovorom med Obcino Borovnica in ZD Vrhnika je bilo poleti in v zacetku koledarske jeseni v Borovnici s strani osebja ZD Vrhnika v prostorih Vrtca na Mejacevi ulici 3 izvedeno vec cepljenj proti Covid-19, in sicer: · 21. 7. 2021 za narocene ter Obcani so lahko izbirali med · 3. 8. 2021, 24. 8. 2021 in 8. 9. cepivi Pfaizer, Janssen (proi­2021 za nenarocene. zvajalca Johnson&Johnson). Skupaj se je nenaroceno na do-sedanjih cepljenjih v Borovnici cepilo 258 obcanov, od tega jih je najvec izbralo cepivo Pfeizer. Pri cepljenju so bili osebju ZD Vrhnika v pomoc borov­niški gasilci in clani civilne zašcite. Vsem se lepo zahvaljujemo. (ob) Zaprtje »borovniškega gradu« precej otrok v tej »igri« izbijanja desk z oboda gra­du z brcami našlo zabaven »šport«. Kar nas zlasti skrbi, pa je to, da jih starši ne opozorijo, da se to ne dela, temvec gledajo stran ali pa celo brezbri­žno opazujejo, kako se njihov mladež zabava. Ce bo šlo tako naprej, bo kmalu prišel dan, ko bo treba igralo zaradi prevelikih stroškov popra­vil enostavno za daljši cas zapreti. (ob) Dan odprtih vrat PGD Borovnica 2. 10. 2021, od 10. do 15. ure v gasilskem domu v Borovnici. - predstavitev vozil in opreme - servis in prodaja gasilnih aparatov -delavnica za najmlajše Vabljeni! V primeru slabega vremena ali poslabšanja epidemioloških razmer bo samo servis in prodaja gasilnikov. Položili temeljni kamen za prizidek k vrtcu Horjul Prostorska stiska in potrebe po povecanih kapacitetah za otroke, ki obiskujejo vrtec v Horjulu bo rešena prej kot v enem letu. Po besedah župana še pred poletjem 2022. ‘Predvidena vrednost prizidka vrtcu je sko-raj milijon evrov, rok izvedbe je uradno podan do konca avgusta prihodnje leto, ampak jaz verja­mem, da bomo že pozno spo­mladi prizidek zgradili, tako da bodo otroci lahko cim prej prišli v nove in boljše prostore.’ S temi besedami je župan Janko Prebil po uvodnem pozdravu nagovo­ril obcinske svetnike, predstav­nike izvajalcev, ravnatelja OŠ Horjul in ostale goste. Ceprav so z deli zaceli že v avgustu, so v sredo, 15. sep­tembra, s svecanim polaganjem temeljnega kamna tudi uradno pred vsemi gosti poudarili velik pomen gradnje prizidka. Po zacetnih delih, kjer je bil najprej na vrsti izkop in depo­nija materiala, je že sledila gra­dnja spodnjega, betonskega dela prizidka. V naslednji fazi, pred­vidoma oktobra, pa bodo izva­jalci že zaceli postavljati zgornji del prizidka, ki bo zgrajen po najsodobnejših energetskih in okoljevarstvenih standardih. Delno financiranje so na obci­ni zagotovili iz Eko sklada, tako da gradnja ne bo v polni meri obremenila obcinskega prora-cuna. Prizidek vrtcu bo tudi sofinanciran iz razpisa za sofi­nanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v republiki Sloveniji v proracunskem obdo­bju 2021–2024, ki ga je razpisa-lo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Župan je na kratko opisal, kako zahtevno je bilo pripraviti vso potrebno do-kumentacijo za ta projekt, saj so morali med drugim urediti tudi poplavno varnost vodotoka Lju­bgojšcica. Z veliko trdega dela, truda in tudi nekaj srece, so se po njegovih besedah zadeve ven­ Županova beseda Spoštovane obcanke in obcani Sredi septembra smo položili temeljni kamen pri gradnji prizidka vrtca v Horjulu in s tem storili zelo velik korak naprej v skrbi za naše najmlajše. V zadnjem obdobju so se povecale potrebe po kapacite­tah za varstvo otrok in lahko recem, da jim bomo že priho­dnje leto omogocili najboljše možne pogoje. Poudariti mo-ram, da zelo dobro sodeluje-mo z vrtcem in šolo in s sku­pnimi mocmi vedno najdemo rešitev tako, da ne zavrnemo nobenega otroka, ko ga starši želijo vpisati v vrtec. Skupaj s sodelavci smo si morali dolgo casa prizadevati, da nam je uspelo pripraviti vso doku­mentacijo in protipoplavne ukrepe, kar nam je omogo-cilo samo gradnjo in prijavo na razpis za sofinanciranje s strani države oziroma mi-nistrstva. Tudi sama gradnja poteka nemoteno in hitro, vse skupaj pa omogoca, da vrtec tudi v casu gradnje prizidka normalno deluje. Ostali odpr-ti projekti v obcini lepo napre­dujejo, gradnja ceste na Koreni se zakljucuje, prav tako pa se bodo do konca septembra za­kljucila vsa gradbena dela na Ljubgojšcici v osrednjem delu Horjula in Ljubgojni. S tem se bo koncal tudi projekt za ure­janje protipoplavne varnosti v Horjulu, kar bo prineslo vec zazidljivih parcel v novem ob­cinskem prostorskem nacrtu. Zahvaljujem se tudi vsem upo­rabnikom ceste v Podolnici za potrpežljivost, kjer potekajo gradbena dela, žal ne gre dru­gace, kot da je vcasih treba po-cakati na semaforju, ki sprošca promet v obe smeri. Za konec želim še izpostaviti pomemb-no dejstvo, ki vpliva na vse nas. Iz Studia R so nas obvestili, da imajo pri njihovih pacientih v ambulanti v Horjulu zelo visoko stopnjo precepljenosti, ki je celo vec kot 60 odstotkov, kar pomeni, da lahko upamo, da se bo življenje slej ko prej vrnilo v ustaljene tire in bo s tem pandemija zacela izgu­bljati svojo moc. Moramo pa razumet tudi tiste, ki se zaradi objektivnih razlogov ne mo-rejo cepiti, v vsakem primeru pa glede vprašanj ali pomisle­kov glede cepljenja zaupajte medicini oziroma stroki in se o vsem, kar je povezano z zdravjem, posvetujte s svojim zdravnikom. Želim vam prijetne prve je­senske dni. Župan Janko Prebil darle zacele odvijati v pravi smer. Omenil je tudi, da bodo sedaj lahko za otroke zagotovili ustrezne zunanje površine vse do vodotoka. S tem bodo tudi zadostili pogojem, ki jih predpi­sujejo standardi. Predvideva, da bodo v zimskem casu zakljucili z gradbenimi deli in se bodo iz­vajalci lahko posvetili urejanju strojnih inštalacij v prizidku in opremljanju prostorov. Žu-panove besede je potrdil tudi Matija Cepon, direktor podjetja, ki izvaja gradnjo, pohvalil pa je tudi pomen zelo dobrega sode­lovanja z nadzorno službo. Za veliko dobro volje so po­skrbeli tudi otroci vrtca Horjul, ki so zbranim gostom zapeli nekaj cudovitih pesmi. Ob tem smo tudi slišali, kako zelo se ve­selijo nove pridobitve, ki jim bo bivanje v vrtcu še polepšalo. Župan Janko Prebil in ravna­telj OŠ Horjul Aleksander Gube sta nato skupaj položila temeljni kamen na gradbišce, ki ga je bla­goslovil župnih Janez Smrekar. Ravnatelj je dejal, da bodo po koncani gradnji lahko koncno sprostili prostor v telovadnici, kjer rešujejo trenutno stisko, saj je prav v zimskem casu po­treba po telovadnici vecja kot v toplejših mesecih. Zahvalil se je tudi županu in obcinskim sode­lavcem ter svetnikom, da so se tako zavzeto lotili projekta in ga tudi podprli, saj so potrebe resnicno velike. Ko bo prizidek koncan, bo to pomembna pri­dobitev za obcino Horjul. Besedilo in foto: Peter Kavcic Kratki intervju: Intervju: Matko Zdešar Aleksander Gube, ravnatelj OŠ Horjul Ucencem želim mirno Kultura pride iz srca in uspešno šolsko leto Sredi septembra smo se pogovarjali z ravnateljem osnovne šole Horjul. Aleksander Gube nam je zaupal nekaj besed o tem, kako so zakorakali v novo šolsko leto, kako so se pripravili na morebitno šolanje na daljavo in kako se upoštevajo navodila, ki jih za šole narekuje država. Kako ste z novimi ukrepi, ki veljajo za šoloobvezne otroke uskladili vse potrebno, ali ste morali delati velike prilagoditve? Ucencem in zaposlenim so bili poteki izvajanja v vecini znani iz preteklega šolskega leta, saj smo zaceli z modelom, kot smo preteklo šolsko leto koncali. Novost je le preverjanje pogoja PCT, ki velja za obiskovalce (z izjemami, ki so zapisane v Odloku Vlade RS) in zaposlene. Ucenci 7., 8. in 9. razredov imajo možnost prostovoljnega samo­testiranja, medtem ko za necepljene in neprebolele zaposlene testiranje orga­nizira delodajalec. Ali se kakšen otrok šola na daljavo, ce da, kaj to predstavlja za vas, dodatno delo, obremenitev, kako to rešujete? Do tega trenutka (15. 9. 2021) v šolskem letu 2021/22 še nismo imeli primera, da bi se morali ucenci šolati na dalja­vo in želimo si, da tako tudi ostane. Za primer šolanja na daljavo pa imamo izdelana tudi navodila, tako da smo pripravljeni tudi na tak scenarij. Kaj lahko poveste ucencem in staršem za spodbudo v novem šolskem letu, kako upoštevajo navodila, ki jih predpisuje država? V šoli se prizadevamo ucencem kljub težki situaciji ponuditi cim bolj spod­ budno ucno okolje, kamor bodo radi prihajali, se v njem dobro pocutili in razvijali svoje potenciale. Vse ucence, starše, zaposlene in druge obiskoval­ ce naprošamo, da spoštujejo navodila, ki so vidno izobešena v šoli in vrtcu, saj bomo le s skupnim sodelovanjem uspeli. Besedilo in foto: Peter Kavcic Kultura mu pomeni ogromno, lahko celo recemo, da je ob njej nekako odrašcal in jo kasneje v poklicni poti živel, kakor tudi še danes, ko si skorajda ne moremo zamisliti kulturne prireditve brez njegove prisotnosti. S poznavanjem literarnih del avtor­jev s celega sveta navduši, oci pa se mu prav posebej zaiskrijo, ko tema pogo-vora nanese na našega najvecjega pi-satelja Ivana Cankarja ali sokrajanko Kristino Brenk. Z Matkom Zdešarjem, nekdanjim ekonomistom, ki je prepotoval velik del sveta, ko to še ni bilo tako eno­stavno kot dandanes in ki je deloval v Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, smo se pogovar­jali tik pred odhodom na ekskurzijo po Ljubljani in njenih skritih kotickih ter botanicnem vrtu. Tako kot je vodil sprehod po obcin­skih znamenitostih v avgustu, je tudi tu udeležence navduševal in jim razlagal zanimivosti, ki so jih sreca­li na poti. Naj še omenimo, da bo v oktobru v domacem kraju vodil tudi skupine zainteresiranih obcanov po poteh Kristine Brenkove in s tem obeležil 110. obletnico njenega rojstva. Ocitno vam ne manjka energije in volje, saj vedno znova najdete nacin kako navduševati in povezovati, pa naj si gre za kulturni dogodek ali pa sprehod po nekem kraju. Od kje vam pravzaprav to znanje, ta talent? Izgleda, da je to nekako v meni, ta ob­ cutek za ljudi. Torej, karkoli pocnem, vedno se nekako prelevim v to osebo, katere delo recitiram. Že v osnovni šoli, tu v Horjulu, sem izredno rad re-citiral, prepeval, plesal folkloro in se udeleževal dramskih iger. No, seveda je na to vplivala tudi družina, saj je bil moj oce ljubiteljski igralec in režiser, oba z mamo pa sta bila zelo dobra pevca, tako da smo doma veliko pre­pevali. Ko vas poslušamo, se nekako ne moremo nacuditi vaši razgledanosti, ko nanese na raznoliko literaturo, seveda pa je posebno navdušujoce, ko postane tema pogo- vora ali dogodka Kristina Brenk. Se pri pripravah veliko poslužujete preucevanju neka teme? Razlicno. Konkretno pri Kristini Brenk je tako, da sem jo tudi osebno poznal in se z njo velikokrat pogovar­jal. Sva celo v daljnem sorodu. Moram pa priznati, da mi je tako blizu, ker je bila podobno cuteca oseba z veliko ljubezni do socloveka, do otrok, star-šev, sester, do narave. Ne smemo pa pozabiti ljubezeni do domacega kraja in domovine. Tudi vam to veliko pomeni, kajne? Vsekakor, to mi veliko pomeni in rad vidim, da tudi tu v Horjulu ohranja-mo to zavest, to ljubezen do domo-vine, pa ceprav smo žal v casih, ko je kultura nekako pozabljena ali porinje­na na stranski tir. Trenutno ni na tako pomembnem mestu na prioritetni le­stvici, ker se ukvarjamo z vsem dru­gim, s kulturo pa bolj malo. Vcasih sta Obvestilo bili kultura in ljubezen do domovine bolj privzgojena. Vsi smo radi peli, vsi smo bili prijatelji in sodelovali v ra­znih skupinah, od folklore do pevskih zborov. Seveda z leti, ko je Slovenija krenila na samostojno pot, je prinesla tako dobre, kot žal tudi nekatere slabe stvari za kulturo. Kje vidite najvecji neizkorišcen potencial, da bo nekoc bolje? Zagotovo so to otroci, naši najmlajši, saj je pred njimi vsa prihodnost. Mi odrasli pa moramo poskrbeti, da med nami ne bo takšne razdvojenosti. Ucinek dela, vlaganja v to, da bomo kaj spremenili, se bo poznal šele cez desetletja, a vseeno moramo vztrajati. Dandanes opažam, da imajo otroci še vedno radi kulturne dejavnosti, a žal je vse postalo nekako placljivo. Kultu­ra in kulturne dejavnosti morajo biti po mojem mnenju dostopne vsem. Sam v vsem tem casu, ko sem predse­dnik kulturnega društva tu v Horjulu, nisem zahteval nicesar. Tega manjka, prevec pa je egoizma in individua­lizma, saj se vse meri v denarju. Žal mi je, ker kot narod nismo bolj eno­tni. Ne pozabimo, da ima vsak clovek pravico do izražanja, do govora, do domišljije. Osnova je dialog! Za to pa nas vzgajajo vse družabne dejavnosti, da se lahko spoznamo in sprošceno pogovarjamo v medsebojnem dialo­gu in spoštovanju, pa ceprav imamo drugacna mnenja. Morda za konec še nasvet mladim gener­acijam, kako lahko postanejo bolj aktivni v kulturi v domacem kraju? Ko nekaj delaš s srcem, boš pri tem tudi užival in se izobraževal, izboljše-val in gradil svoje znanje. Zato pravim, da je treba poslušati srce in naj nas vodi pri našem delu. Ce se kulture lo-tiš preracunljivo, ni uspeha in napred­ka. Pravim pa tudi, da se mladi lahko naucijo najvec od staršev in starejših. Poglejte, že cisto preprost primer, ko doma starši vzgajajo svoje otroke, da lepo pozdravijo, kako se to prenaša naprej in pomaga graditi odnose med ljudmi. In enako je pri odnosu do kul­ture in do domovine. Besedilo in foto: Peter Kavcic Predstavniki olimpijskega komiteja in veleposlaništva Japonske v Horjulu 16. 9. smo v vrtcu Horjul, v skupini Murni, gostili delegacijo v sestavi olimpijskega komiteja in veleposlaništva Japonske, ki nam je uradno izrocila nagrado za nagrajeni plakat »Olimpijske igre Tokio 2020«. Poleg Aleša Šolarja, predstavnika OK, in Tomaža Žontarja iz Europla­kata, nas je obiskal tudi atlet Mitja Petkovšek. Iz veleposlaništva Japon­ske sta prišli gospe, ena je doma prav na Japonskem. Obiskujeta vrtce in razveseljujeta otroke z zanimivimi delavnicami. Med tem, ko so si otroci oblacili pisana kimona, so drugi otro­ci spoznavali znamenitosti Japonske, kot so zastava, cesar, oblacila, jedi, gora Fuji… Ogledali smo si japonske crke in na pobarvankah zapisane gla­sove živali. Naucili smo se tudi nekaj japonskih besed. Preživeli smo res lepo dopoldne, katerega se bomo radi spominjali. Za konec pa japonski pozdrav sayo­nara – nasvidenje! Vanja Šubic Jesenske akcije zbiranja nevarnih gospodinjskih odpadkov odpade Ce bodo okolišcine dopušcale, bo zbiranje tovrstnih odpadkov izvedeno novembra. Tocne lokacije in datume zbiranja bomo pravocasno objavili na naših spletnih straneh in Facebook profilu družbe. VO-KA Snaga Vzpon na Mont Blanc, najvišjo goro v Alpah Rok Leben je naš sokrajan, ki se v gorah pocuti zelo domace. Medtem ko vecina od nas zimo doživlja kot cas, ko je bolj prijetno doma na kavcu pod toplo odejo, boste Roka našli nekje v hribih v snegu in ledu, skratka v zelo ekstremnih raz­merah. Po lanskoletnem Evere­stingu na Triglav, ko je prehodil toliko višinske razlike v 24 urah, kot je visoka najvišja gora na svetu, se je lotil novega izziva. Ne ni (še) šel na Everest, ampak na najvišjo goro v Alpah. Kaj ga je vleklo 4810 metrov visoko, kolikor v višino meri ta bela gora, ujeta v vecni sneg in led, je pojasnil z besedami: 'Po lanskoletnem Everestingu na Triglav, so mi kot vedno misli uhajale nekam višje. Iskal sem višji cilj, izziv, nekaj, kar ni cisto moraš imeti rezervacijo v pla-sko opremo in oblacila. Kazalo enostavno. Letošnja zima je po-ninski koci, saj je bivakiranje v je, da bo soncno in mrzlo. Zju­tekala tako kot poletje, torej ve-šotoru zaradi grozljivih nesrec traj so se z vzpenjaco dvignili na liko je bilo prehojenih korakov v preteklosti prepovedano. Ko 2200 metrov, od tam naprej pa in višinskih metrov, ceprav je smo dobili potrditev rezervacije, je šlo zares. pandemija vse skupaj oteževala. smo tudi uradno dobili zeleno Rok opisuje, kako je potekal Res je, da sem letos kolesarjenje luc in se 21. avgusta odpravili vzpon: 'Štartali smo v megli in malo opustil, ampak nic zato, na 800 kilometrov oddaljeno zmerno, saj so nahrbtniki teh­saj je v hribih res lepo. Pozimi pot do Chamonixa.' tali malo vec kot 15 kg, tako da sem opravil kar nekaj zimski Rok je priznal, da je bilo nav-je bilo treba varcevati z mocmi. Menda je na 4000 metrih najlepši soncni zahod. Strmina, v katero so 'grizli' clani odprave. vzponov, tako na Triglav kot na dušenje, ko so prišli skozi tunel, Pot je bila na zacetku nekje sre­druge vrhove v Sloveniji in ko veliko in uprli so pogled na le-dnje strma, tako da smo pridno plezalne pasove in vso ostalo slabega pocutja raje pocakala vrh vsega pa se je Roku, njegove-so se zaceli sprošcati ukrepi, je denik, ki je segal 4810 m visoko. nabirali višino in kmalu prispeli obvezno varnostno opremo. V nižje. Med vzpenjanjem se jima mu dekletu in Poljaku pridružil bil pa že cas za skok cez mejo. Ceprav takole na prvi pogled iz do koce Tete Rousse. Po pocitku hudem mrazu (-20.C) so nave-je navezal še poljski alpinist, saj še prijatelj, s katerim so skupaj Kondicije sem imel na pretek, tega alpskega mesta ne izgleda se je pokazalo tudi sonce, ki nas zani v ledeniški navezi vztrajno je njegov prijatelj omagal. To je štartali na goro. Sledil je sestop volje pa tudi, tako da mi idej ni tako visoko, pa potem, ko prideš je s svojimi žarki pospremilo do in odlocno plezali naprej. zgovoren podatek o skrajnih na-in srecevanje vseh, ki niso zmo­manjkalo, ampak na sreco se bližje, hitro spremeniš mnenje. vzpona po zahtevnem grebenu 'Tresel sem se od mraza, pr-porih. Slovensko-poljska naveza gli premagati gore. 'Najbolj se mi je uresnicila tista, ki sem si Prvi dan so opravili aklimatiza-vse do koce Refuge du Gouter. stov na roki nisem vec cutil, bili se je nato borila s strmino. Rok mi je zasmilil Japonec, ki ga je jo želel že kar nekaj casa. cijo – malo peš, malo z gondolo Tu je padla odlocitev, da kljub so temno modri, poleg tega pa je priznal, da je blizu vrha po-premagala gora, obrnil se je, se Ko sva pozimi z dekletom na do Aiguille du Midi na 3842 temu, da imamo še veliko casa, se me je polotila cudna utruje-mislil, da ne bo zmogel, a je iz usedel, nato jokal od bolecin in vrhu Triglava srecala prijatelja metrih višine. S tem vzponom raje nadaljujemo vzpon v zgo­nost. Noge bi tekle, telo je imelo sebe iztisnil vse, kar je imel: 'V poraza, se nato vrnil varno v Sandija, s katerim smo se potem so se mocno približali vrhu, am-dnjih jutranjih urah.' moc, ampak nekako sem rabil nekem trenutku mi je bilo tako dolino. To je tisto, kar pove, da med sestopom ustavili na Kre-pak je bil še zelo dalec. Ta dan je Po cudovitem soncnem za­pocitek. Celo za nekaj minut slabo, da nisem zmogel vec! Pa-ni enostavno, da je nad 4000 darici na kavi, je tema nanesla bilo tudi zelo slabo vreme, tako hodu je sledilo spanje v spal­sem zadremal, pokrit v hribo-del sem na tla, se usedel in na metrov enostavno drug svet in tudi na Mont Blanc. Morda se da so upali, da bo naslednji dan ni vreci v gorski koci, nakar je vsko deko v bivaku, kjer je bilo glas rekel obema soplezalcema, življenje. Za take vzpone ni po­sliši preprosto, a vseeno ni tako boljše. Vsi štirje hribolazci so v šlo zares. Nadeli so si obvezno kar nekaj ljudi. Pocakali smo, da da ne morem vec! Solzne oci trebna kondicija, ampak sreca lahko priti na vrh te gore, saj svoje nahrbtnike nabasali zim-opremo, kot so dereze, celado, posveti sonce, da se bomo lahko so mi dale vedeti, da mi ocitno in to, da se osvajanja tako viso-med vzponom tudi ogreli.' Ko je danes ne bo uspelo. A mi je nek kih vrhov lotevaš pocasi in pre­posijalo sonce, so krenili naprej glas v meni dejal, da to zmorem. govor, ki pravi 'pocasi se dalec proti vrhu, kje je vse osupnila Koraki so bili pocasni, ampak v pride', tu še kako drži. Višina in strmina, v katero so morali za-solzah osvojeni zadnji metri so manjša gostota kisika v zraku ti gristi. bili neverjetni! Objem visoko ne dovolita, da bi hitel.' Rok je priznal, da se ga je po-nad oblaki je pomenil, da smo Sestop so vsi skupaj opravili lotila utrujenost, kot je še ni po-osvojili to mogocno goro, kar varno in brez težav. Sledila je še znal, kar je posledica višine in nas je navdalo z obcutki, ki se ena noc v kampu in nato vraca­pomanjkanja kisika. Težke raz-jih ne da opisati.' nje domov ter snovanje novih mere so privedle do dolocitve, Sledil je stisk rok, slikanje in podvigov. da na vrh poskusita samo z de-pavza na vrhu, kjer je bilo toplo Peter Kavcic, Foto: osebni kletom, saj sta prijatelja zaradi in z božanskimi razgledi. Za po-arhiv Roka Lebna Vabljeni na pilates Pilates je vadba, kjer krepimo in ga imenujemo kar nosilna stena), ki zajema miši­ce spodnjega dela trupa, medenicno dno, trebu- “zbujamo” mišice, ki držijo telo mocno, šne in hrbtne mišice. predvsem v predelu trupa. Osnovna nacela vadbe boste zlahka prenesli tudi na ostale športne zvrsti. Vaje izvajamo pocasi, kontrolirano in tekoce s Rezultati koncentracijo, ki nam omogoca vecje zavedanje Izboljša telesno držo in cutenje telesa. Vecino vaj izvajamo z lastno Izboljša psihicno pocutje in ravnotežje težo brez pripomockov, vcasih bomo posegali pa Zmanjšuje bolecine v hrbtenici tudi po malih in velikih žogah, elasticnih trako-Pomaga krepiti mišice celotnega trupa vih in utežkah. Pri pilatesu krepimo in raztezamo Zdrav duh v zdravem telesu mišice celega telesa, prav tako delamo na moci, Vadba je primerna za vsa starostna obdobja še po­koordinaciji, vzdržljivosti, ravnotežju, oblikova-sebej za tiste, ki opravljajo sedece delo in imajo nju telesa in vecanju gibljivosti. Zelo je pomem-obcasne težave s hrbtenico. ben t.i. pas moci ( jedro, center, hiša moci ali kot Treba je samo zaceti. Vzpon na Koreno s kolesom in peš Zadnjo nedeljo v avgustu so clani kolesarskega kluba Zapravljivcek organizirali tradicionalni vzpon na Koreno. S strmim vzponom so se sodelujoci spopadli na kolesih, nekateri pa so zbrali dovolj po­guma in moci, da so na Koreno tekli v kategoriji gorskega teka, prav posebno priznanje pa gre vsem, ki so se na vrh podali tako s kolesom kot v tekaških copa­tih. Letošnji vzpon s kolesi je bil jubilejen, saj je potekal že dvaj­setic! Na 5,8 km dolgo traso z 340 višinskimi metri se je od štarta na obcinskem trgu v Horjulu podalo 36 kolesark in kolesarjev, ki so se pomerili v razlicnih starostnih kategorijah. V ženski kategoriji je dobrimi tremi minutami prednosti zma-gala predstavnica KK Zapra­vljivcek Regina Laznik, na sto­pnickah pa sta ji družbo delali klubski kolegici Alenka Trcek na drugem mestu in Barbara Cernigoj na tretjem. V moški konkurenci na cilj kot prvi pridirkal Boštjan Ha-biš iz ŠD Metek. S progo, ki je imela nekoliko znižan cilj v pri­merjavi s prejšnjimi izvedbami, je opravil v vsega 13 minutah in 53 sekundah. Le dve sekundi za njim je do križišca pri omarici s štampiljko in vpisno knjigo za vzpone pripeljal Kristjan Bo-žnar (Izvir Vipava). Tretje mesto je pripadlo Žanu Na 11. gorskem teku je nasto-sta na vrh najhitreje pritekla Peternelju iz KK Soca Koba-pilo 9 tekacev in 2 tekacici. Vsi Alenka Trcek med ženskami in rid. Cast domacega kluba je skupaj pa so se spopadli s 3,4 ki-Darko Šalamun v moški konku-z osmim mestom ubranil kar lometra dolgo progo in 34 metri renci. predsednik Primož Jereb, ki je višinske razlike. Peter Kavcic za zmagovalcem zaostal za mi-Zmaga v moški in ženski ka-Foto: KK Zapravljivcek nuto in 18 sekund. tegoriji je šla v domace roke, saj Jesensko utrujenost preženite z masažo Nastopila je jesen, cas jesenske utrujenosti in prehladov, ki nas vztrajno zasledujejo. Za krepitev imunskega sis-tema, ki vliva energijo, si lah­ko pomagate z masažo. To je naravna metoda, ki pospešu­je prekrvavitev in oskrbo mi-šic s kisikom. Sprošca in raz­teza napete mišice, jim vraca gibljivost ter preganja mišic­no bolecino. Pospešuje tudi delovanje limfnega sistema, ki skrbi za odstranitev stru­pov in odvajanje tekocine iz telesa. Blagodejno vpliva na pocutje in razpoloženje. Ma-saža sprošca hormone srece, ki preganjajo stres in depre­sijo. Rezultati pa so najhitreje vidni na koži, ki je naš najve-cji organ in zahteva posebno nego v hladnejših dneh. Iz kože odstrani odmrle celice, odpira pore in pospešuje iz­locanje strupov iz telesa. Obisk masaže zmanjšuje raven stresa in utrujenosti ter premaguje nespecnost. Vliva energijo in tako izboljša splošno pocutje, posledicno pa tudi odpornost vašega telesa Tradicionalno srecanje cebelarjev V cetrtek, 2. septembra, so se na tradicionalnem srecanju ob koncu sezone zbrali cebelarji, ki delujejo pod okriljem Cebelarskega društva Dolomiti – Polhov Gradec. Srecanja se je udeležilo okoli 60 cebelarjev, ki so ob tej priložnosti tudi potegnili crto pod letošnjo cebelarsko sezono, ki je bila dalec od idealne. Zbrane cebelarje je nagovoril predsednik dru­štva Janko Prebil, ki je predstavil pregled aktiv­nosti v letošnjem letu in izpostavil posebnosti zelo zahtevne sezone, ki jo je v veliki meri krojilo za cebelarjenje zelo neugodno vreme. Ce je bila lansko leto težava v obilnem deževju ravno v casu, ko bi morale cebele najbolj ucin­kovito pridelovati med, pa je letos svoje naredi-la pozeba na medovitih rastlinah, ravno ko so bile v polnem razcvetu. Poudaril je tudi, kako pomembno je znanje posameznega cebelarja, ki mora imeti dvakrat, morda trikrat v sezoni svoje cebele pripravljene na obdobje, ko poteka glavno medenje. S tem je povezan tudi problem rojenja, ki je posledica, ce ni dovolj paše za cebelje druži­ne. Cebelarji so se v letošnjem letu uspešno borili proti varoji, najnevarnejšemu cebeljemu zajedav-cu in proti ‘hudi gnilobi.’ Naše obmocje je pred to boleznijo varno, kar pomeni, da bodo cebelarji spomladi lahko odpeljali cebele na pašo tudi v toplejše kraje. Cebelar Janko Trcek z Vrzdenca je svojo sezo-no oznacil kot zelo podpovprecno. Financno jo je oznacil kot polom, saj je bilo treba zaradi po­manjkanja paše cebeljim družinam ves cas doda­jati sladkor, da so sploh preživele. Po drugi strani pa je bil zelo uspešen pri ohranjanju in razvoju cebeljih družin. Za nami je sedaj že sedem slabih cebelarskih sezon. Kljub temu pa ostaja upanje na boljše case. Poln optimizma in nacrtov je tudi mladi 20-letni ce­belar iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu. Tilen Velkavrh se s cebelarjenjem ukvarja že od petnaj­stega leta, svojo vizijo pa razvija v smer apiterapije. Gre za zdravljenje, ki poteka v bližini panja, kjer bolnik vdihuje zrak poln aerosolov, ki ga ustvar­jajo cebele s svojimi krili in pozitivno vpliva na dihala. Aleš Bizovicar s cebelarske zveze Slovenije je podal pregled minule sezone in razvoja cebel ter podal nekaj koristnih nasvetov zbranim cebelar­jem za prihodnjo sezono. Letos je bil donos medu zelo slab, saj je povprecje znašalo manj kot kilo-gramom in pol. Seveda so bili donosi na razlicnih lokacijah po Sloveniji razlicni, saj vremenske raz-mere niso povsod povzrocale enakih nevšecnosti. Za predstavo: obicajno sezono oznacijo za dobro, ko je povprecni donos medu med 20 in 30 kilo-gramov. Tradicionalno srecanje so cebelarji izkoristili tudi za dobrodelnost, saj so zbrali med za otroke, ki ga bodo v šolah in vrtcih vkljucili v tradicional­ni slovenski zajtrk. Besedilo in foto: Peter Kavcic Kaj redna telesna vadba po­meni za zdravje cloveka, pa je pojasnil tudi Primož Rus dr. med. spec., glavni zdravnik Stu­dio R in svetuje: ‘Gibanje prina- Vabljeni na jutranjo telovadbo, vsak dan, povsem brezplacno ša celo paleto psihicnih in fizic­nih koristi za zdravje. Odrasli naj se gibajo približno 30 minut Zdrav duh v zdravem in to že skoraj dve leti. Vodena dela po svojih zmožnostih brez dnevno oziroma najmanj 150 telovadba namrec poteka vsak pretiravanja. Ker so vaje zunaj telesu pravi pregovor, minut tedensko. Priporocljive delavnik zunaj ob 8. uri na ob-se tako dobro predihamo s ci­ ki jasno pove, kako so aerobne vaje in vsaj dva dni cinskem trgu. Seveda v vsakem stim horjulskim zrakom. pomembno je redno tedensko tudi vaje za moc. Sta-gibanje za nas. zberemo pod nadstreškom, ko štva Šola zdravja, se pri vodenju vremenu. Ce dežuje ali sneži se Tri voditeljice, clanice dru­ rejši ne smejo pozabiti tudi na pa so jutra tako cudovita kot ob vaje, ki se sicer imenuje 1000 vaje za ravnotežje. Zdrave na-Gibanje in vsakršna telesna koncu poletja ali zgodaj jeseni, gibov, izmenjujejo in poudar­ vade (zdrava prehrana, gibanje, aktivnost je za cloveka nekaj pa je seveda še toliko lepše raz-jajo, kako dobre pogoje imamo urejena telesna teža, opustitev naravnega in pravzaprav nujno, gibati svoje telo v dobri družbi za vadbo prav tu v Horjulu, saj kajenja in zmernost pri alkoho-ce želimo, da ohranimo zdravje in v vsakem vremenu pod mi-je Obcina ponudila idealne po­ lu) so kljuc do dolgega življenja. in dobro pocutje. Ampak kaj, lim nebom. goje. Na obcinskem trgu imamo Mednarodne raziskave kažejo, ko vedno najdemo neskoncno Kako vse skupaj poteka? V veliko prostora, v primeru pada­ da ljudje zaradi teh petih navad veliko izgovorov ali razlogov, ki dobre pol ure opravite s 50 vin pa tudi nadstrešek, kjer se živijo precej dlje: 14 let ženske in nas odvrnejo od telesne vadbe. vajami, s katerimi si razgibate, umaknemo na suho. Zato smo 12 let moški. Ljudje brez teh na-Pa ceprav vemo, da je to narobe!raztegnete, pretegnete in spro-v primeru protikoronskih ukre-trtkih vadbi pridružili tudi za-ucinke takšnega razgibavanja, vad pogosteje zgodaj umrejo za- Dostop do vodene vadbe, ki stite vse sklepe, mišice in kite pov lahko dovolj narazen in se posleni na obcini, kar je podprl pa dobro ve, da se s tem poveca radi raka ali srcno žilnih težav.’ je pravzaprav najbolj ucinkovi-v svojem telesu. Poudarek je na nas dotaknejo šele v zadnji fazi, tudi župan. To pomeni, da si tudi ucinkovitost pri delu. Še to, Torej, kaj še cakate, vabljeni ta glede na vložen cas in trud, pravilni izvedbi vaj in na pravil-ko je prepovedano tudi druže-enkrat na teden vzamejo dobre cetrtek je tudi dan, ko telovadi-na skupinsko telovadbo, kjer se je danes dostopna vsem in pov-nem dihanju. Vsak udeleženec nje zunaj, kljub maskam. pol ure casa za zdravje. Vsak, jo tudi moški, ki so seveda lepo boste razgibali in zabavali. sod. Tudi v Horjulu jo imamo jutranje telovadbe pa seveda Veseli jih tudi, da so se ob ce-ki se malo spozna na pozitivne vabljeni! Besedilo Peter Kavcic, Na generalki prepricljiva zmaga horjulskih hokejistov Treningi, priprave in zopet vsem pa dobro zabavali, kar je finalu je nastopila domaca ekipa Trener mladih hokejistov je pušcale. Opažam, da so otroci se vedno najdejo v klubu kašni treningi ter veliko trdega dela seveda zelo pomembno v tej dinamitov, ki je na koncu tudi takole strnil svoj pogled na skle-v casu prepovedi treniranja po-primerni rolerji in šcitniki, ki so in na koncu tekme, kjer se vse starostni skupini, saj se tako slavila na domacem turnirju. pni del pripravljalnega obdobja: grešali druženja na treningih seveda nujni za prvi stik s tem to sestavi v dobro predstavo na razvijajo v zrele igralce.’ Turnir so v klubu vzeli kot ge-‘Pripravljalno obdobje pri mlaj-in tekmah in da se neizmerno športom. Vec o samih treningih igrišcu. V popoldanskih urah pa je neralko oziroma kot nekakšne ših selekcijah sicer še poteka, saj veselijo prihajajoce sezone’ še in urnikih najdete na njihovi Tako nekako gre to v športu. bil na vrsti tradicionalni Hor-priprave na prihajajoce clansko se pripravljajo na zacetek Itali-dodaja Tim Fink. spletni strani www.dinamiti.si Da so dobro trenirali v fazi pri-jul hockey cup, ki se ga je letos državno prvenstvo, kjer Dina-janskega prvenstva, hkrati pa se Horjulski inline hokejisti ali na facebook strani HK Di- pravljalnega obdobja, so v nede-udeležilo pet slovenskih ekip in miti ciljajo na najvišje mesto. pripravljamo na turnir v Špani-medse vabijo tudi najmlajše, ki ljo, 12. septembra, dokazali tudi ena ekipa iz Hrvaške (HK Kar-Na turnirju so v clanski ekipi ji, ki bo letos potekal decembra, bi se radi zabavali in poizkusili v namiti Horjul. horjulski inline hokejisti.lovac). Turnir je potekal za zapr-nastopili tudi nekateri mladinci, seveda, ce bodo zdravstvene tem atraktivnem športu. Lastna Besedilo in foto V športnem parku Horjul je timi vrati in pod strogimi higi-ki so dokazali, da se lahko kosa-razmere doma in v tujini to do-oprema na zacetku ni pogoj, saj Peter Kavcic bilo namrec zelo živahno. V ju-enskimi pogoji, kot jih narekuje jo z najboljšimi in da so svetla tranjih urah se je odvijal turnir država. Sistem turnirja Hockey prihodnost horjulskega kluba. za najmlajše hokejiste. Trener cup je potekal po sistemu dveh Prav integracija mladincev v Tim Fink je takole komentiral skupin. V vsaki skupini so bile clanski pogon je za klub dokaz, potek turnirja: ‘Naši hokejisti odigrane 3 tekme, potem so sle-da se v mlajših selekcijah dobro so se zelo dobro odrezali, pred-dile tekme za dolocena mesta. V dela. Nagrajene ilustracije na ogled v obcinski avli Dr. Kristino Brenkovo ver­jetno obcanom Horjula ni po­trebno posebej predstavljati, a vseeno je prav, da se na hitro spomnimo, na katerih podro-cjih je pustila svoj neizbrisljiv pecat: Bila je mladinska pisate­ljica, pesnica, prevajalka, dok­torica znanosti, urednica knjig pri Založbi Mladinska knjiga in avtorica številnih pravljic, sli­kanic, crtic, fantasticnih pripo­vedi, spominov, igric za otroke Prvic v šolo Prvi september je za šolarje svecan dan, posebej za tiste, ki prvikrat prestopijo šolski prag! V horjulsko osnovno šolo je letos vko­rakalo za dva oddelka prvošolcev. Na prvi šolski dan so v spremstvu staršev pricaka­ter mladino. Svojo mladost je preživela v Horjulu in iz tega zgodnjega obdobja življenja je tudi crpala pri svojem ustvarja­nju. Po tem, ko se je preselila iz rodnega Horjula, pa je velik del svojega življenja živela v ulici poleg Knjižnice Bežigrad in bila dolga leta tudi njihova zvesta clanica. V cast naši sokrajanki so v prostorih knjižnice pred leti zasnovali spominsko zbir­ko dr. Kristine Brenkove, kjer skozi leto pripravljajo razlicne dogodke. Vsako pomlad pred­stavijo nominirane slikanice za Nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico ter razstavimo ilustracije najboljše med njimi. V letošnjem pra­znicnem letu, ko praznujemo 110 let rojstva Kristine Brenko­ve, so pripravili razstavo ilustra­cij Igorja Šinkovca iz nagrajene knjige Timbuktu, Timbuktu pisatelja Petra Svetine. Nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico podeljuje Zbornica knjižnih za­ložnikov in knjigotržcev pri Go-spodarski zbornici Slovenije, in sicer vsako leto 22. oktobra, na rojstni dan Kristine Brenkove. Na obcini so dejali, da so se z veseljem odzvali in ilustracije razstavili v avli obcinske stavbe, saj lahko tudi na ta nacin raz­širimo glas o Kristini Brenkovi. Duhovite ilustracije Igorja Šin­kovca si lahko obcani in drugi obiskovalci ogledate od 13. sep­tembra do 31. oktobra v prosto­rih obcine Horjul. Vabljeni na sprehod po poteh Kristine Brenkove V casu razstave pa pripravlja­jo tudi sprehod v deželo Kri­stine Brenkove pod vodstvom Planinskega društva Horjul. Vec o izletu si lahko preberete na spletni strani (https://www. mklj.si/ ). Vabljeni, da se pri­družite sprehodu v soboto, 9. oktobra. Povzpeli se boste na bližnji vrh, prebirali odlomke iz njenih del, se igrali igre iz njene mladosti ter peli ljudske pesmi. Pomalicali pogaco, ki jo je ime-la Kristina v otroštvu najraje in jo je pekla njena mama. Na poti boste izbirali lažje poti, primer-ne tudi za otroke, kljub temu je za hojo priporocljiva ustrezna obutev. Zbirno mesto je v Hor­julu, na parkirišcu Metrela. Za lažje nacrtovanje so zaželene prijave v Knjižnici Bežigrad, po telefonu 01 308 5301 in na bezi­grad@mklj.si . Besedilo in foto: Peter Kavcic Prvi šolski dan »Deca v šolo roma«, je nagajal stari ata našim otrokom, ko so se zjutraj odpravljali v šolo, on pa je s košem koracil cez dvorišce. Vsako jesen se je cetica od­pravljala v horjulsko šolo in vsakih nekaj let se jim je pri­družil fantek ali puncka, ki je prerasel male vrtickarske stolcke in mizice pa domac peskovnik, gric nad hišo in gmajno ob njem. Vsako jesen naša šola odpre vrata novim prvošolcem. Tudi letos jih je. Sredi dopoldneva so se radovedni in polni pri-cakovanj v spremstvu svojih mam in atijev zbrali na dvori-šcu pred vrati prvega razreda. Pisana drušcina veselih barv je postajala vse številcnejša in radovedno so pogledovali pro-ti svojima uciteljicama. Najbrž so preslišali dobršen del poz­drava našega župana in tudi gospoda ravnatelja. Po skoraj dveh tednih smo se v razredu pogovarjali, kaj se je vtisnilo v spomin fantkov in punck, ki so letos prvic presto-pili šolski prag in to cisto zares, saj so šolo tudi na obisku vide­li le od zunaj. Tole so povedali. Eva: Zunaj smo se vsi otroci obrnili proti uciteljicama Ire-ni in Mojci, ko sta zaceli klicati naša imena. Patrik: Pomahali smo atijem in mamam in odšli v razred. Izak: Mojca nam je dala rut-ke in v razredu smo se posedli v krog. Dobili smo lutke živali za domov: konje, ovcke, krave, kužke, mucke. Jaz sem dobil konja. Klara: V razredu smo se posedli na stolcke s svojimi imeni. Erik: Mojca je prižgala svec­ko in nam prebrala pravljico. Tina: Po pravljici smo vsi skupaj ugasnili svecko, Mojca pa nam je pokazala, kje bomo hranili svoje stvari. Jaka: Poiskali smo policko s svojo slikico in imenom. Ajda: V razredu smo se igra­li igrice. Luka: Mojca nam je pokaza-la stranišca. Valentina: Tudi puncam je Mojca pokazala stranišca, iz jedilnice pa so nam prinesli sok in sladico. Zapisali sta uciteljici 1. b in 1. a Irena in Mojca. Julija: Spomnim se, da me je mami slikala. Sliko mi je po­kazala. Tudi druge mame so slikale svoje otroke. li svoje prvo šolsko doživetje na dvorišcu pred ucilnico. Pogumno so stopali do svojih novih uciteljic, prejemali rumene rutice in v vrstnem redu prvic vstopili v svojo ucilnico. Ure prvega srecanja so preko spoznavnih iger hitro minile in s starši skupaj so zado­voljno odkorakali v soncen dan. V teh dneh To smo mi v ucilnici prvošolci poznajo vec šolskih prostorov, ne le maticne ucilnice. Zvezke že bogatijo prve slike in zapisi. Šolski hodnik spremljajo igri­ve otroške risbe in veckrat dnevno se mimo njih sprehodijo nasmejani otroci. Zapisali uciteljici prvih razredov: Mojca Potrebuješ in Irena Cadež. Obcina Dobrova-Polhov Gradec Županov koledar Delo župana je razgibano in zanimivo, predvsem pa zahteva popolno predanost kraju, obcanom in njihovim potrebam. Ob­canom zato želim ponuditi vpogled v moje delo župana obcine Dobrova - Polhov Gradec, ki ga letos z veseljem opravljam že 11. leto. Vsak mesec si boste lahko ogledali izsek iz mojega ro­kovnika, ki ga redno polnijo sestanki, srecanja z obcani in druge obveznosti. Franc Setnikar, župan 6. 8. 2021: Udeležil sem se srecanja starejših gasilcev in veteranov Gasilske zveze Dolomiti, ki je potekalo v gasilskem domu v Crnem Vrhu. 12. in 14. 8. 2021: 12. 8. 2021 sem obiskal moški balinarski turnir, ki ga je organiziralo Društvo upokojencev Polhov Gradec, v soboto 14. 8. 2021 pa še turnir Balinarskega kluba Blagajana. Bali-narskemu klubu Blagajana sem ob 30-letnici njihovega delovanja predal priznanje. 21.8. 2021: Udeležil sem se slavnostne seje PGD Butajnova-Planina ob pocastitvi 50-letnice gasilskega društva in društvu predal priznanje. 26. 8. 2021: S predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo smo se sestali glede del na regionalni cesti R3-641/1369 Ljubljanica–Ljubljana. Na terenu smo si ogledali gradbišce v Mali vodi in ne­katere druge kriticne tocke, kjer je rekonstrukcija ceste nujno potrebna, ter preverili, kako dalec so projekti vezani na regionalno cesto. V Gabrju smo si ogledali nepregledni ovinek pri gostilni Kramarjev hram in se dogovorili, da bo razpis za izvedbo ureditve ovinka cimprej pripravljen. Zemljišce s hišo pa je že odkupljeno. Ostale ureditve na cesti Ljubljana–Gabrje pa so zajete v sklop gradnje kolesarske povezave, za katero se že pripravlja razpis za izbiro izvajalca. Za rekonstrukci­jo cestnega odseka Gabrje–Žerovnik bo Direkcija pripravila projektno nalogo in idejni projekt, v sklopu katerega bo urejena tudi avtobusna postaja na Hruševem, kjer potniki trenutno nimajo prostora za sestop z avtobusa. 1. in 2. faza rekonstrukcije regionalne ceste od Loga pri Polhovem Gradcu do Belice sta že zaklju-ceni, dela za 3. in 4. fazo (od Belice do Dvora in od Hrastenic do Gabrja – Žerovnikovega grabna) pa se bodo kmalu pricela; javno narocilo za izbiro izvajalca je namrec že izvedeno, pred zacetkom del pa se mora zgoditi le še podpis pogodbe in uvedba v delo. Pregledali smo tudi cestne odseke od Dvora do Polhovega Gradca, ki jih je še potrebno urediti, in lesene mostove na tem predelu, ki jih je potrebno sanirati. Na tem delovnem sestanku na terenu smo si ogledali tudi središce Polhovega Gradca. Za ureditev prometnega vozlišca z avtobusno postajo bo Obcina v kratkem pripravila javni razpis – Obcina je letos že pridobila gradbeno dovoljenje za novo avtobusno postajo v Polhovem Gradcu, projektna dokumentacija za ureditev celotnega prometnega vozlišca pa je trenutno še v recenziji pri Direkciji. 26. 8. 2021: S predstavniki Direkcije RS za vode in prebivalci Spodnjih Razorov smo se sestali na terenu glede ureditve in protipoplavne zašcite tega dela naselja socasno z ureditvami v Kozarjah. 26. 8. 2021: Udeležil sem se javne predstavitve projekta za izgradnjo parkirišca P + R Dobrova, na kateri smo lastnikom zemljišc, na katerih se nacrtuje gradnja, predstavili vsebino projekta, pred­videne posege v zemljišca in odgovorili na zastavljena vprašanja glede posegov in poteka projekta. 30. 8. 2021: Na terenu smo se sestali z nekaterimi lastniki zemljišc ob cesti Brezje–Podolnica in si ogledali izboljšave, ki jih predvideva projekt za rekonstrukcijo ceste. Že od leta 2010 ima župan Franc Setnikar v želji po aktivnem in ažurnem reševanju težav in izzivov vsako sredo, med 12. in 17. uro, vrata svoje pisarne odprta. Tako vsako leto sprejme okrog sto obcank in obcanov, s katerim poskušajo poiskati rešitev za nastalo težavo. Zaradi lažje organizacije se je za termin sestanka potrebno predhodno narociti na telefonski šte­vilki 01/3601-800. Testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi Vse obcane obvešcamo, da bo v obcini Dobrova - Polhov upoštevajte varnostno razdaljo in nosite zašcitno ma-Gradec od 28. septembra 2021 naprej pote-sko. Hitri antigenski testi so namenjeni posameznikom, kalo testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi ki ne kažejo znakov okužbe in se pocutijo zdrave, a so antigenskimi testi. vseeno lahko asimptomatski nosilci virusa. Testiranje ni namenjeno potrjevanju bolezni pri posameznikih, ki Testiranje bo potekalo vsak torek, med imajo znake, ki nakazujejo okužbo z virusom. Obcani, ki 18:30in 19:30, v ambulanti na Dobrovi. obcutijo simptome, znacilne za koronavirus, naj poklicejo svojega osebnega zdravnika, ki jih bo napotil na PCR test. Cena testiranja s hitrim antigenskim te-Testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi bo stom je 10 evrov. Testiranje je brezplacno za posa-namenjeno obcanom obcine Dobrova - Polhov Gradec. meznike, ki so do tega upraviceni. Za aktualne informacije v zvezi s testiranjem na SARS­ -CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi spremljajte novice in Vnaprejšnje narocanje na testiranje ni potrebno. S seboj obvestila na obcinski spletni strani https://www.dobro­morate imeti osebni dokument in kartico zdravstvene-va-polhovgradec.si. ga zavarovanja. Med cakanjem na testiranje obvezno Obcina Dobrova - Polhov Gradec Obvestilo o popolni zapori cestnega odseka Šujica–Stranska vas na LC Šujica–Podutik zaradi pricetka del Obvešcamo vas, da bo od srede 22. 9. 2021 dalje na cestnem odseku Šujica– Stranska vas (od križišca za Gabrje do novourejenega križišca v Stranski vasi) vzpostavljena popolna zapora ceste zaradi pricetka del. Izvajalec del je PZG, podjetje za gradbeništvo d.o.o.Rekonstrukcija celotnega cestnega odseka v dolžini 890 metrov bo vkljucevala ureditev po­vršin za pešce in kolesarje, javne razsvetljave in odvodnjavanja. Gradnja se bo pricela s posekom dreves in deli na odseku od križišca za Gabrje do novourejenega križišca v Stranski vasi. Prosimo za razumevanje in upoštevanje zapo-re ceste, saj bo projekt samo tako lahko potekal nemoteno in varno. O morebitnih spremembah glede zapore ceste boste obcani in ostali uporabniki lokalne ceste pravocasno obvešceni. Vabljeni, da spremljate obcinsko spletno stran https://www.dobrova- -polhovgradec.si/ za najaktualnejše novice. Obcina Dobrova - Polhov Gradec Cepljenje proti COVID-19 v obcini Dobrova - Polhov Gradec Zdravstveni dom Ljubljana organizira na obmo-cju obcine Dobrova - Polhov Gradec cepljenje proti COVID-19 za vse zainteresirane. Na izbiro bosta cepivi Pfizer/ BioNTech in Janssen. Na ce­pljenje se ni treba predhodno narociti. Obcanke in obcani, ki se želijo cepiti, morajo imeti s seboj kartico zdravstvenega za­varovanja in osebni dokument. Cepljenje je namenjeno vsem prebivalcem, starejšim od 12 let. Cepljenje mladostnikov sta­rih 12 let in vec proti COVID-19 se bo izvajalo s cepivom Pfizer/ BioNTech. Pri otrocih mlajših od 15 let je za cepljenje potreb­na privolitev staršev, zato je pri cepljenju potrebno spremstvo staršev/skrbnikov. Pri otrocih starih 15 let in vec privolitev staršev ni potrebna. Obcani se lahko cepijo s 1., 2. ali 3. odmerkom. Cepljenje s po­živitvenim odmerkom se izvaja, ce je od osnovnega cepljenja preteklo vsaj 6 mesecev. Urnik in lokacije cepljenja: - sreda, 29. 9. 2021, od 8:00 do 10:00: Športna dvorana na Dobrovi, Cesta 7. maja 20, Dobrova - sreda, 29. 9. 2021, od 8:00 do 10:00: Kulturno prosvetni dom Ivana Can-karja, Šentjošt nad Horjulom 13, Horjul -petek, 1. 10. 2021, od 8:00 do 10:00: Kulturni dom Jakoba Trobca, Pol-hov Gradec 13, Polhov Gradec -petek, 1. 10. 2021, od 8:00 do 10:00: Dom krajanov Crni Vrh, Crni Vrh 37a, Polhov Gradec Pacienti ambulante Polhov Gradec, ki bi se želeli cepiti proti COVID-19, se lahko v skladu z dogovorom z ambulanto Horjul (Studio R) cepijo tudi pri njih. V primeru, da osebe niso vec po­kretne, se je možno dogovoriti tudi za cepljenje na domu. Na cepljenje se lahko naroci­te na telefonski številki 051 400 080 (pon-cet: 7:00-19:00; pet: 7:00-13:00) ali po e-pošti hor­jul@skupinskapraksa.si. Na cepljenje se je možno pri­javiti tudi preko portal zVem oz. se lahko cepite v drugih cepil­nih centrih objavljenih na: www.cepimose.si Priporocila za cepljenje proti COVID-19 in dodatne informa­cije o cepljenju s poživitvenim odmerkom se nahajajo na sple­tni strani NIJZ: https://www. nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ uploaded/priporocila_za_ce­pljenje_proti_covid_uskl_psc_ apr_2021.pdf Hvala, ker skrbite za svoje zdravje in zdravje drugih. Obcina Dobrova - Polhov Gradec Obcina Dobrova-Polhov Gradec Dela za izgradnjo nove cistilne Nova prometna signalizacija naprave Dobrova so se pricela bo prispevala k vecji prometni V zacetku septembra so d.o.o., izbrano podjetje GODI-in zmogljivejša, bo sprejemala NA d.o.o. odpadne vode naselij Dobrova, se pricela prva dela za Vecina gradbenih del bo Hruševo (Selo), Gabrje, Šujica, izgradnjo nove cistilne opravljenih v letu 2022, dokon-Stranska vas, Draževnik, Spo­ naprave na Dobrovi. canje investicije in poskusni dnji Razori in Komanija. Po zagon cistilne naprave pa sta izgradnji nove cistilne naprave Obcina Dobrova - Polhov nacrtovana za leto 2023. Nova na Dobrovi se bodo lahko pri-Gradec je v letošnjem letu pri-cistilna naprava bo nadomesti-cele tudi aktivnosti za združe­dobila gradbeno dovoljenje za la obstojeco, ki je mocno preo-vanje kanalizacijskih sistemov izvedbo projekta, vrednega do-bremenjena, saj je bila zgrajena v obcini in ukinjanje dolocenih brih 3,5 milijona evrov z DDV. že leta 1975, prenovljena pa v cistilnih naprav, kamor spada-Za izvajalca gradnje je bilo letu 1994, in ne zadošca vec ta tudi cistilna naprava Šujica poleti na javnem razpisu, ki potrebam prebivalstva. Nova in cistilna naprava Selo. ga je vodilo JP VOKA SNAGA cistilna naprava, ki bo vecja lo Boljši GSM signal v Butajnovi in Kurji vasi V lanskem letu sta postaje na Samotorici, ki bo obcini razdelili tudi stroške z GSM signalom pokrila na-projekta. obcini Dobrova selje Butajnova, Kurjo vas in Najprej je bilo treba izvesti - Polhov Gradec del obcine Horjul, kjer je tele-postopek lokacijske preveritve. in Horjul skupaj fonski signal trenutno še zelo Obcina Horjul je junija na seji pristopili k projektu za slab. Naloga oddajnika je na-obcinskega sveta s potrditvijo izboljšanje pokritosti mrec zagotavljanje povezave elaborata lokacijske preveritve z GSM signalom med mobilnim telefonom in omogocila nadaljnje postopke v polhograjski in omrežjem. za postavitev oddajnika.horjulski dolini. Oddajnik bo imel tri antene, Obcini pa trenutno cakata dve bosta usmerjeni na polho-na gradbeno dovoljenje. Odlocili sta se za postavi-grajsko stran, ena pa na horjul­tev oddajnika oziroma bazne sko, skladno s tem pa si bosta lo Kmalu brezplacen WIFI dostop na sedmih javnih mestih V preteklih mesecih je nikom na voljo brezplacni brez­žicni dostop do interneta na že bila predstavljena naslednjih lokacijah: pobuda WiFi4EU, ki jo sofinancira -Polhograjska grašcina, Polhov Evropska unija, saj Gradec 61 želi državljanom po - KS Crni Vrh, Crni Vrh 37a vsej Evropi omogociti - KS Šentjošt, Šentjošt 13 brezžicni dostop do - ŠRC Gabrje za namestitev opreme za brez-- KD Jakoba Trobca, interneta na javnih žicni internet na sedmih izbra- Polhov Gradec 13 mestih (v parkih, na nih lokacijah. O uspešnosti pro­ - ŠD Brezje, Brezje 41d trgih, v javnih zgradbah, - PGD Dobrova, Ulica Vladi-jekta se bo lahko sodilo potem, knjižnicah, zdravstvenih mirja Dolnicarja 11 ko bo jasno, koliko uporabnikov domovih, muzejih …). se bo redno prikljucevalo na Obcina Dobrova - Polhov WiFi, zagotovo pa je dodatna Projekt bo v kratkem zaživel Gradec je nedavno podpisala pokritost z WiFi omrežjem v tudi v obcini Dobrova - Polhov pogodbo s podjetjem Telekom naši obcini zelo dobrodošla. Gradec, kjer bo vsem uporab-Slovenije d. d., ki bo poskrbelo lo varnosti v Brezju uporabljajo za izdelavo prome­tnih statistik. Obcina Dobrova - Polhov Gradec se je Obcina Dobrova - Polhov v želji po izboljšanju Gradec si je na javnem razpisu prometne varnosti zagotovila sofinanciranje na- v obcini uspešno mestitve sistema COPS@zebra prijavila na razpis s strani Zavarovalnice Triglav v »Skupaj za vecjo višini dobrih 6 tisoc evrov. Za vecjo varnost na prehodu za pešce od zacetka septembra prometno varnost –sofinanciranje skrbi pri vrtcu Brezje, kjer se opozorilnih sistemov v neposredni bližini nahajata COPS@zebra za vecjo še dve avtobusni postaji, ki ju varnost na prehodih za redno uporabljajo tudi ucenci pešce«. OŠ Dobrova. Izbor prehoda za pešce je bil narejen na podlagi Tako si je zagotovila novo pro- velike prometne obremenjeno­metno signalizacijo, ki je name-sti cestnega odseka, neposre- šcena ob prehodu za pešce pred dne bližine vrtca in slabše za­ vrtcem v Brezju. znavnosti prehoda za pešce na Podjetje COPS systems je v tej lokaciji. sodelovanju z Zavarovalnico Na obeh straneh prehoda za Triglav ponovno pripravilo jav­pešce sta bili v zacetku septem­ni razpis, v sklopu katerega so bra namešceni opozorilni tabli z opozorilnimi sistemi od leta in prikazovalnika hitrosti. Prvi 2014 opremili že 49 cestnih od­sion Preventing Safety Sistem vplivi na umiranje prometa v sekov (križišc, mostov, železni-oz. varnostni sistem za pre-bližini vrtca so že vidni, dopri­ških prehodov …), na katerih so precevanje trkov) je inovativni nos nove signalizacije k vecji predhodno beležili povecano opozorilni sistem, ki prispeva k prometni varnosti pa bo znan število prometnih nesrec. Po umirjanju prometa. Sestavljen ob spremljanju podatkov, ki jih namestitvi sistemov na ome­ je iz štirih prometnih znakov, ki novi sistem beleži. njenih odsekih beležijo kar 80 voznike opozarjajo na približe-Namestitev je sovpadla s pre- % izboljšanje prometne varnosti, vanje prehodu za pešce, pešce ventivno akcijo za varovanje kar prica o njihovi ucinkovitosti. pa opozarja na prihod vozila. otrok v prometu v okolici šol, ki V skrbi za varnost najbolj ran-Sistem pa promet umirja tudi vsako leto poteka ob pricetku ljivih udeležencev v prometu se dolgorocno, ker odgovornega šolskega leta, in težji po umirja­ je tokratni razpis osredotocil na povecanje varnosti na prehodih voznika spodbuja k prilagoditvi nju prometa na kriticnih obmo­za pešce. hitrosti in upoštevanju cestno-cjih v obcini Dobrova - Polhov V sklopu razpisa je bilo iz--prometnih predpisov, saj pešci Gradec. V teku je tudi postavi­branih 11 prehodov za pešce, in drugi mimoidoci udeleženci v tev prometne signalizacije na ki bodo opremljeni s sistemom prometu vidijo trenutno hitrost cesti proti Korunu in preveritev COPS@zebra, med njimi tudi voznika. Dodatni prispevek sis-možnosti vzpostavitve doda­prehod za pešce v Brezju pri tema COPS@zebra k prometni tnega varnega prehoda za pešce Dobrovi. varnosti je tudi beleženje razlic-v središcu naselja Brezje. Sistem COPS@zebra (Colli-nih podatkov o prometu, ki se lo V stalni rubriki Ali veste? bodo obcanom predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v obcini Dobrova - Polhov Gradec in odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih obcani med letom naslovijo na Obcino. Ali veste, da je pred postavitvijo, odstranitvijo ali spremembo nagrobnega spomenika treba prido­biti soglasje Režijskega obrata Obcine Dobrova -Polhov Gradec? Najemniki grobov v obcini Dobrova - Polhov Gradec mora­ jo pred postavitvijo, popravilom, odstranitvijo ali spremembo nagrobnega spomenika in drugih nagrobnih obeležij pridobiti soglasje Režijskega obrata Obcine Dobrova - Polhov Gradec, ki upravlja s pokopališci Dobrova, Polhov Gradec, Dvor, Crni Vrh in Šentjošt. Najemniki za soglasje zaprosijo z vlogo, ki je na voljo na obcinski spletni strani in v prostorih Ob­cine Dobrova - Polhov Gradec. Vlogi je treba priložiti tudi okvirni nacrt nove ureditve. Ob oddaji vloge je treba poravnati upravno takso, ki je dolocena z Zakonom o upravnih taksah. Za druga dela na pokopališcu, kot so klesanje in barvanje crk, cišcenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve, mora izvajalec priglasiti le termin izvedbe del. Objekti, ki so kulturna dedi-šcina ali kulturni spomenik, pa se urejajo v skladu s predpisi s podrocja varstva kulturne dedišcine. Režijski obrat tako ohranja in vzdržuje podobo in ureditev pokopališc ter velikosti grobnih polj, ki so poleg pravic in obveznosti najemnikov grobov in izvajalca javne službe podrobno doloceni v pokopališkem redu in drugih clenih Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališc v Obcini Dobrova - Polhov Gradec, ki je bil sprejet leta 2016. Obcina Dobrova - Polhov Gradec Obcina Dobrova-Polhov Gradec Vkljucitev v sistem odvoza komunalnih odpadkov je za obcane obvezna se mora organizator javne prireditve na prostem Izvajalec javne službe trenutno pripravlja (veselice, športnega turnirja, koncerta) obrniti na seznam obcanov, ki niso vkljuceni v odvoz od-JP VOKA SNAGA, d.o.o., da zagotovi ustrezno padkov, zato vas pozivamo, da se v izogib prijavi ravnanje z nastalimi odpadki, in sicer na vokasna-Medobcinskemu inšpektoratu in redarstvu cim­ ga@vokasnaga.si, s pripisom »Odvoz odpadkov s prej vkljucite v sistem zbiranja in odvoza komu­nalnih odpadkov. V nasprotnem primeru globa prireditve«. znaša 400 evrov. Vsi obcani, ki še niso vkljuceni v sistem odvoza komunalnih odpadkov, si morajo Obvezna vkljucitev v sistem odvoza komunalnih odvoz odpadkov urediti pri izvajalcu javne službe odpadkov JP VOKA-SNAGA, Vodovodna cesta 90, Ljublja- Odlok doloca tudi, da se morajo uporabniki, ki na. Tako se bodo izognili nepotrebnim kaznim še niso zavedni v evidenci izvajalca javne službe in poskrbeli za urejeno okolico ter pravilno rav­za odvoz odpadkov, cimprej oz. v roku treh me-nanje z odpadki. secev od uveljavitve omenjenega odloka vkljuciti Obcina v sistem zbiranja komunalnih odpadkov. Dobrova - Polhov Gradec Obvestilo Zbiranje nevarnih odpadkov na terenu bo potekalo predvidoma novembra JP VOKA SNAGA veckrat letno organizira premicno zbiralnico za zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov in manjše odpadne elektricne in elektronske opreme, kamor lahko obcani prinesete nastale odpadke in poskrbite za njihovo pravilno obravnavo. JP VOKA SNAGA obvešca, da predvidene jesenske akcije zbiranja nevarnih gospodinjskih odpadkov na terenu oktobra ne bo. Ce bodo okolišcine dopušcale, pa bo zbiranje tovrstnih odpadkov izvedeno novembra. Tocne lokacije in datumi zbiranja nevarnih odpadkov bodo pravocasno objavljeni. Vec: www.vokasnaga.si/aktualno/zbiranje-nevarnih-odpadkov-na-terenu-predvidoma-novembra Obcina Dobrova - Polhov Gradec Jesenski odvoz kosovnih odpadkov Obvešcamo vas, da bo jesenski odvoz kosovnih odpadkov na obmocju obcine Dobrova - Polhov Gradec potekal od 1. 10. 2021 do 30. 11. 2021. Odvoz kosovnih odpadkov je enkrat na leto brezplacen do kolicine 2m3. Obcani ga lah­ko narocite, ce ga potrebujete. To storite tako, da izpolnite e-narocilnico na www. mojiodpadki.si, izberete datum znotraj raz-kolnice, otroški vozicki, vrtna oprema iz plastike pisanega termina ter pocakate na klic JP VOKA in lesa (mize, stoli, sencniki ipd.), vzmetnice in SNAGA d.o.o., da se dogovorite o podrobnostih preproge, svetila in sencila, veliki gospodinjski odvoza kosovnih odpadkov. aparati (gospodinjska bela tehnika – hladilniki, pralni in pomivalni stroj, štedilniki ipd.). Kako pripraviti kosovne odpadke? Na dan dogovorjen za odvoz kosovnih odpad-Kaj NE spada med kosovne odpadke? kov, odpadke pripravite na prevzemna mesta za Med kosovne odpadke se ne sme odlagati pre­komunalne odpadke. Ko Snaga prevzame ko­ ostanka (gospodinjskih) odpadkov, stavbnega sovne odpadke, mora biti njihov lastnik obve­ pohištva (okna, vrata itd.), gradbenih odpadkov, zno dosegljiv po telefonu, ce želi, pa je lahko tudi zemlje, listja in vej, nevarnih odpadkov, avto­fizicno navzoc. mobilskih gum, ipd. Odpadkov, ki niso kosovni Kosovne odpadke zložite poleg zabojnikov odpadki, JP VOKA-SNAGA d.o.o. ne bo odpe-in jih razvrstite glede na vrsto (kovine, les, itd.). ljala in bo o njih obvestila pristojne inšpekcijske Kosovne odpadke pripravite po 20. uri pred službe. dnevom odvoza oziroma do 6. ure na dan od-Na razpolago vam je tudi Center za podpo­voza. Ce je dolocena natancnejša ura, pa do do-ro in pomoc uporabnikom, dosegljiv na tel.: govorjene ure. 01/477-96-00 ali na snagalj@vokasnaga.si.Njihov delovni cas je vsak delovnik od 8:00 Kaj spada med kosovne odpadke? do 14:30, ter ob torkih od 8:00 do 16:00. Med kosovne odpadke spadajo kopalniška Vec informacij: https://www.vokasnaga.si/lo­oprema, leseno pohištvo, oblazinjeno pohištvo, cevanje-odpadkov/kosovni-odpadki športni rekviziti (smuci, jadralne deske, kolesa ipd.), orodje, druga oprema, igrace, sodi, samo-Obcina Dobrova - Polhov Gradec V Obcini Dobrova - Polhov Gradec že dolgo opažamo nepravilnosti v zvezi z odlaganjem gospodinjskih odpadkov na ekootokih in drugje, kar onesnažuje in kazi našo okolico. Obcinski svet je zato v lanskem letu na 12. redni seji sprejel Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov v Obcini Dobrova - Polhov Gradec in tako pristopil k nadaljnjemu reševanju te proble­matike. Novi odlok je nadomestil prej veljavni odlok o zbiranju komunalnih odpadkov iz leta 2012. Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov v Obcini Dobrova - Polhov Gradec, ki je pricel veljati s 1. januarjem 2021, natancneje zakon­sko doloca zbiranje komunalnih odpadkov na obmocju naše obcine ter med drugim vpeljuje uporabo tipiziranih vreck za stalno uporabo in obvezno vkljucitev v sistem odvoza komunalnih odpadkov. V odloku so opredeljeni frekvenca odvoza komunalnih odpadkov, zbirno in prevze­mno mesto za zabojnik, dostop do prevzemnega mesta, mesto praznjenja zabojnika, prevzem in prevoz komunalnih odpadkov z javnih prireditev in druge pravice oz. obveznosti uporabnikov in izvajalca javne službe. Tipizirane vrecke za stalno uporabo Odlok v 2. odstavku 14. clena na novo opre­deljuje uporabo tipiziranih vreck tudi za stalno uporabo, in sicer v primerih, ko izvajalec javne službe do prevzemnega mesta ne more dostopati s smetarskim vozilom. Tipizirane vrecke za ob­casen presežek odpadkov pa bodo še naprej na voljo kot do sedaj. Stalno uporabo tipiziranih vreck, njihovo števi-lo in njihov volumen doloci izvajalec javne službe. Uporabnik pa je dolžan najmanj enkrat letno pre­vzeti tipizirane vrecke pri izvajalcu javne službe ali na drugem dogovorjenem mestu. Po uporabi se zaprte tipizirane vrecke smejo postaviti na pre­vzemno mesto le v casu prevzema komunalnih odpadkov, uporabnik pa jih lahko dostavi tudi v Skoraj 800 metrov novega asfalta v Crnem Vrhu Avgusta so bila v Crnem Vrhu v celoti dokoncana dela na cestnem odseku JP567721 Crni Vrh–Plestenjak. V sklopu projekta je bilo asfaltiranih 780 me-trov ceste in krajši pripadajoci cestni odcep, na zbirni center. Prevzemno mesto in dostop do prevzemnega mesta Uporabnik mora zagotoviti zemljišce za pre­vzemno mesto. Uporabnik in izvajalec javne služ-be sporazumno doložita prevzemno mesto tako, da je izvajalcu javne službe omogocen prevzem in odvoz komunalnih odpadkov. Praviloma se mora nahajati na najbližji javni površini, a ne sme ovira-ti ali ogrožati rabe teh površin. Prevzem in prevoz komunalnih odpadkov iz javnih prireditev Z odlokom se na novo ureja ravnanje s komu­nalnimi odpadki na javnih prireditvah. Orga­nizator javne prireditve na prostem in izvajalec javne službe morata za cas prireditve skleniti pogodbo, v kateri dolocita potrebno število za­bojnikov in ostalo opremo za ravnanje z odpadki. Ta pogodba mora biti sklenjena najmanj štirinajst dni pred datumom prireditve. Namen tega cle­na odloka je spodbuditi organizatorje prireditev k iskanju trajnostnih rešitev in zmanjšanju koli-cine nastalih odpadkov. V praksi to pomeni, da vecjem delu novo urejene ceste pa je bila posta­vljena tudi odbojna ograja, ki bo skrbela za do­ Obcina Dobrova-Polhov Gradec Polhov doživljajski park med finalisti za prejem prestižnega priznanja MDLG 2021 V mesecu oktobru bomo odprti vse dni od kamp, glamping in mladinsko 10.00–16.00. prenocišce. Letos je ocenjevanje v sklopu natecaja potekalo od Iz letne rezidence, hišice v parku, se prestavljamo julija do septembra. Polhov do- v naše prostore v glavnem objektu grašcinskega življajski park se je uvrstil med kompleksa. S tem se zakljucuje uspešna sezona tri nominirance za prestižno Knjižnice pod krošnjami. Polhov doživljajski park priznanje Moja dežela – lepa ostaja odprt za radovedne obiskovalce. V grašcini in gostoljubna 2021, v kategoriji so na voljo dobrote Blagajeve dežele, rocni izdelki »naj tematska pot«, kar že samo domacinov ter knjige, ki so povezane z lokalnim po sebi prica o izjemni atraktiv­ okoljem. Elektricna kolesa, ki jih najdete tudi v nosti tematske poti v Polhovem Šentjoštu (Možinetova hiša) in na Crnem Vrhu (Pr’ Gradcu. Popr) cakajo na avanturna potepanja. V grašcini Socasno z ocenjevanjem stro­ lahko pri zgovornih informatorjih izveste tudi vec kovne komisije je od 1. avgusta o zanimivih lokalnih doživetjih, ki jih ponuja naš Polhov doživljajski ljubna so slovenska mesta, kraji nost.« Turisticna zveza Slove-2021 do 12. septembra 2021 po-okoliš – delavnici izdelave fresk, delavnici peke in turisticni ponudniki, s pou-nije opaža stalno izboljšanje tekalo tudi spletno glasovanje kruha, rezbarski delavnici in še vec! park se je v kategoriji darkom na zelenem turizmu in urejenosti okolja in turisticne za zmagovalca v vsaki kategoriji, Pri vseh dogodkih veljajo aktualni predpisi vlade in »naj tematska trajnostnem razvoju. ponudbe v Sloveniji, ki ju spod-ki je prejel posebno priznanje za NIJZ-a. Hvala za vaše razumevanje. pot« uvrstil med Urejeno in gostoljubno okolje buja tudi omenjeni projekt. »Za-zmagovalca po izboru ljudstva. porocna dvorana ali paviljon v nominirance za je po besedah Turisticne zve-gotoviti si želimo takšno kako-To je bilo v kategoriji tematskih Dvorska cerkev grajskem parku. Porocno slav­prejem prestižnega ze Slovenije pogoj za uspešen vost tekmovanja, ki bo bistveno poti podeljeno Poti po Logarski Pridružite se nam na ogledu je lahko nadaljujete v parku, razvoj turizma. »To je temeljni vplivala in spodbujala trajnostni dolini. najlepšega primera pozne go- priznanja Moja dežela najveckrat kar pod stoletno smisel in dolgorocno sporocilo razvoj turizma in pozicionirala Zmagovalci natecaja po mne-tike na Slovenskem – dvorske – lepa in gostoljubna grajsko lipo. Uradne ure za projekta Moja dežela – lepa in Slovenijo kot zeleno, aktivno in nju strokovne komisije bodo cerkve sv. Petra v Dvoru pri 2021. gostoljubna. zdravo.« znani na zakljucni prireditvi, ko Polhovem Gradcu. V nedeljo, poroke so ob sredah med 12. in 17. uro, vendar le ob pred- Osnova projekta je tekmo-Natecaj išce zmagovalce v bodo med 13. in 14. oktobrom v 3. oktobra, od 16. do 18. ure. hodni najavi. Strokovna komisija Turistic-vanje slovenskih mest in krajev naslednjih kategorijah: vecje Postojni potekali Dnevi sloven-Vodenje je brezplacno. Z vami Glede na epidemiološke ukre­ne zveze Slovenije na vsako-na podrocju urejanja prostora, mesto, srednje mesto, manjše skega turizma. Držimo pesti za bo Marjan Malovrh. pe in negotovih okolišcin letnem natecaju Moja dežela okolja in gostoljubnosti. Projekt mesto, zdraviliški kraj, turistic-novo priznanje Polhovega doži­obiskovalce prosimo, da upo- – lepa in gostoljubna (MDLG) prerašca v vseslovensko gibanje ni kraj, izletniški kraj, mestno/ vljajskega parka! Polhov doživljajski park števajo navodila in ukrepe. ocenjuje, kako urejena in gosto-za urejeno okolje in gostoljub-trško/vaško jedro, tematska pot, lo Polhov doživljajski park je za-Prav tako si organizatorji na­ snovan tako, da skozi preplet vedenih dogodkov pridržujejo pravljicnega in resnicnega pravico, da bodo dogodki od­sveta ustvarja doživetja, ki Ob vpisu Plecnikovih del v svetovno dedišcino cloveštva povedani oziroma prilagojeni otroke spodbujajo h gibanju v veljavnim odlokom. naravi in jih na nevsiljiv nacin ucijo o naravi in kulturi Pol- Grajska knjižnica Polhov hovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in Gradec razvijanju odnosa do narave V Knjižnici Polhov Gradec ter budijo njihovo domišljijo vas vabimo, da se na jesenske Tudi v naši obcini imamo dela Jožeta Plecnika in ustvarjalnost. Vrhunsko pocitnice pripravite tudi z iz­ doživetje za družine z otroki! posojo knjižnega gradiva vseh žanrov in bralne okuse, DVD Polhov doživljajski park je Letošnje poletje je zbirka ravno tako ponuja za­odprt vse dni v tednu, 10:00­ slovensko kulturno nimiv izbor filmov in nadalje­16:00, vstopnice lahko kupite vank. javnost razveselila vest v grašcini. o vpisu del arhitekta Prav poseben obisk Polhove- Vljudno opozarjamo, da smo ga doživljajskega parka lahko Jožeta Plecnika (1872– v skladu z navodili dolžni doživite vsako tretjo nedeljo 1957) v seznam svetovne preverjati PCT pogoje in ce- v mesecu ob 10:00, naslednjic naravne in kulturne njene obiskovalce prosimo za torej 17. 10. ob 10:00, ko vas dedišcine cloveštva. razumevanje. ob predložitvi vstopnice na vodenje brez doplacila popelje Jožeta Plecnika so strokov­interpretativni vodnik. njaki že vec desetletij omenjali Delovni cas: cetrtek 17:00– kot svetovno znanega arhitek­ 19:00, sobota 10:00–12:00 Mozartovi družinski dnevi ta. Letos pa je tako priznanje Festival ljubiteljev klasicne doživel z najvišjega svetovnega Pišite, poklicite, spremljajte, za vas glasbe bo ponovno tu za vas. V kulturne ustanove – z Unesca smo na voljo: nedeljo, 24. oktobra, ob 17:00, (Organizacije Združenih naro- T: 031 776 259 vabljeni na 223. Mozartove dov za izobraževanje, znanost E:info@grad-polhovgradec.si družinske dneve. in kulturo). Strokovnjaki so kot www.grad-polhovgradec.si www. zapustil tudi na dobrovskem in preko svojega ucenca. Nacrt za enkratne vrednote cloveštva visitpolhovgradec.si polhograjskem obmocju. Plec-tamkajšnjo kapelico je tik pred ocenili njegove stvaritve na ob- Poroka v Polhograjski Spremljajte nas tudi na FB strani nikovo delo je lestenec v veži drugo svetovno vojno naredil mocju Slovenije, zlasti Ljubljane, grašcini Blagajeva dežela, igrivo zaledje samostana Marijinih sester na Plecnikov ucenec arhitekt To-ki uokvirjajo bistvene sestavine V romanticni Polhograjski Ljubljane in na Instagram profilu Dobrovi iz leta 1935, prav tako maž Štrukelj (Štrukljeva dela grašcini lahko sklenete po-Polhograjska grašcina cloveškega življenja: vodo, ki jo tudi štirje lestenci v cerkvi na opisuje Jožica Kavcic, V zname- rocno zaobljubo. Kljub manj-Dobrovi. Po Plecnikovih nacrtih nja ujeti cas na Polhograjskem, je Plecnik ponazoril v mostovih (nabrežja Ljubljanice), pogled šemu dovoljenemu številu Pripravili: Bor Bevc, Nina Slana jih je izdelal domacin z Dobrove stran 160), necak polhograj- cez meje bivanja (ljubljanske svatov sta vam na razpolago in Roman Vucajnk (za knjižnico) Ivan Dolinar leta 1954. Njegovo skega župnika Ivana Štruklja. Žale), na clovekovo duhovno delo je spomenik pred Kultur-Podrobnejši opis vseh Plecniko­ pripravo nanj (cerkev svetega nim domom Jakoba Trobca v vih del v naši obcini (nekaj jih Mihaela na Barju in sv. Franci­ška Asiškega v Šiški), na peha-Polhovem Gradcu, pri katerem je tudi v horjulski) pa je v prvi gospodarske, likovno-umetno­nje za vsakdanji kruh, ki ga po-je sodeloval arhitekt Anton številki obcinskega zbornika stne, kulturnozgodovinske in nazarja zelenje in pridobivanje Bitenc. Vsak se lahko prepri-Domaci kraji (M. Bokal, 2013, besedne plati, je bilo odposlano znanja (Kongresni trg s parkom ca, da so deli na osrednjem stran 67–73). Vsekakor smo na letos spomladi. Mlini pri orga-Zvezda, Vegova ulica z univerzi-stebru izstopajoci tako, kot jih vse stvaritve velikega arhitekta nizaciji UNESCO sicer meljejo tetno knjižnico – NUK), pri ce-ima stavba NUK-a v Ljubljani. lahko ponosni. pocasi in letos dokoncnega izida mer ne smemo pozabiti, da naša Kot piše v strokovni literaturi, K letošnjemu priznanju doda-še ne gre pricakovati. Upajmo kultura sloni tudi na preteklosti so vrhnji detajl v obliki vaze v jamo, da na tako obravnavo pri pa, da bo tudi naše cebelarjenje (Rimski zid). Polhovem Gradcu zamenjali z UNESCU caka tudi slovensko doživelo tako potrditev v sve­ Plecnik je nekaj svojih del in zvezdo. Plecnik se je na Brišah cebelarstvo. Gradivo, ki celovi-tovnem merilu. eno delo preko svojega ucenca pri Polhovem Gradcu zapisal to predstavi naše cebelarstvo z Milka Bokal Obcina Dobrova-Polhov Gradec Zacetek novega šolskega leta: 85 prvošolcev prvic prestopilo šolski prag S septembrom smo se poslovili od poletja in dopustniških dni ter se vrnili nazaj v delovno ali izobraževalno okolje. Sreda, 1. september 2021, pa je bil prav poseben dan za vse šolarje, še posebej pa tiste, ki so letos postali prvošolci. Koliko šolarjev pa so letos sprejele naše šole? V šolskem letu 2021/22 se bo v obcini Do-brova - Polhov Gradec šolalo skupno 851 otrok: 442 iz OŠ Dobrova in 409 iz OŠ Polhov Gradec, POŠ Šentjošt in POŠ Crni Vrh. Kar 85 izmed njih pa bo letos prvic prestopilo osnov­nošolski prag. OŠ Dobrova je sprejela 41 ucenk in ucencev prvega razreda, OŠ Polhov Gra­dec s pripadajocima podružni­cama pa kar 44. Letos je v primerjavi s prete­klim šolskim letom v vse osnov­ne šole v naši obcini vkljucenih 15 otrok vec, kljub temu da je skupno število prvošolcev nižje. Lani si je rumeno rutko prvic nadelo 96 otrok, letos pa kot omenjeno 11 manj. Župan Franc Setnikar je na prvi šolski dan obiskal vse od­delke prvošolcev in jim izre­kel dobrodošlico ob vstopu v osnovno šolo, ponosnim star-šem pa zaželel veliko potrpe­žljivosti in razumevanja ob privajanju na novo obdobje ter veliko zadovoljstva ob spremlja­nju uspehov svojih otrok. lo 1. a OŠ Polhov Gradec Rekordnih 27 otrok na Noci z gasilci Za nami je 8. izvedba Noci z gasilci, ki se je odvijala od petka, 20., do nedelje, 22. avgusta. Tokrat se je zbralo rekordnih 27 mladih gasilcev, ki so torej tri dni preživeli v gasilskem domu v Dvoru. Aktivnosti so se pricela v petek ob 18:00, ko smo se naj­prej razdelili v šest skupin, ki so veljale vse dni. Po uvodni pred­stavitvi hišnega reda, sta sledili dve zanimivi gasilski igre, kjer se je že pokazal ekipni duh, saj so bile boljše ekipe nagrajene z vecjim številom tock. Prva igra je preverjala predvsem gasil­ sko spretnost, saj je bilo treba z vrvjo zadeti stožec. Druga igra pa je bila še bolj zanimiva, saj je bilo treba cev cim višje izvleci. Mladi gasilci so zabe­ležili nekaj izjemnih poskusov, a lanskoletnega rekorda tokrat niso presegli. Kaj hitro je bila na vrsti ve- >> Obcina Dobrova-Polhov Gradec >> Skupinska fotografija udeležencev cerja, ki so si jo otroci pripravili sami. Pekli smo palacinke, na odprtem ognju pa hrenovke. Za tem pa je sledilo težko pri-cakovano prenocevanje v gasil­skem domu. Dvorana gasilske­ga doma je bila tokrat povsem polna podlog za spanje, spalnih vrec in otrok. Nekateri so za­spali hitro, drugi so bili pokonci nekoliko dlje. Sobotno dopoldne smo pre­živeli v gasilskem duhu. Najprej smo se razdelili v dve polovici. Prva je odhitela v Tlake, kjer je bilo pred njimi gašenje prave­ga požara. Otrokom so bile na voljo številne vedrovke, mla­dincem pa tudi C-cevi. Mla­di gasilci so spoznali, da je za uspešno gašenje potrebno eki­pno sodelovanje ter pravilna iz­bira gasilnega sredstva. Ob tem je nastalo tudi nekaj prekrasnih fotografij. Druga polovica pa je ostala pri gasilskem domu, kjer se je pomerila v gasilskem poligonu. Najprej so morali med seboj speti sesalne cevi, jih priklopiti na motorno brizgalno, nato pa izvesti dva napada. V drugem delu je sledil prenos ponesre-cenca ter “gašenje” gozdnega požara, za zakljucek pa je bilo treba vso uporabljeno orodje in opremo še pospraviti na prvo­tno mesto. Po slastnih cevapcicih, ki sta jih spekla mladinca, smo se pre­selili na travnik v Dolenjo vas, kjer smo pripravili vodne igre. Zaradi vrocine so seveda vsem prijale. Ob vodnih igrah so se vsi nadvse zabavali, saj niso bili najboljši tisti, ki so najmocnejši, temvec je bilo treba uporabiti tudi nekaj iznajdljivosti. Sledila je postavitev tako ime­novanega “spolzkega Janeza”, improviziranega tobogana po travi. Na travno površino je po­ložen polivinil, za boljšo drsnost pa se uporablja voda, tako kot na pravem toboganu. Otroci so ob spustih po “spolzkem Jane-zu” nadvse uživali. Ker pa je bila v bližini tudi Gradašcica, so se nekateri v njej tudi namocili. V vecernem delu pa smo iz­vedli tombolo. Otroci so prejeli listice in vneto crtali izžrebane številke. Tisti z najvec srece so prejeli tudi simbolicne nagrade. Nedeljski program se je za ne­katere pricel že ob štirih zjutraj. Na lastno pobudo so mladinci tretje leto zapored nadaljevali tradicijo in odšli na Grmado. Tako so vstali ob 4:00 ter se v temi odpravili na vrh Grmade. V dopoldanskem delu smo se znova razdelili v dve skupini ter se odpravili na dva razlicna kraja. V Dolenji vasi smo s po­mocjo mladinske motorne cr­ palke crpali vodo iz Gradašcice in tako spoznavali delovanje razlicnih rocnikov. Druga sku­pina pa je spoznavala delovanje radijske postaje in preiskovanje zadimljenih prostorov. V gasil­skem domu so bile namrec skri­te žogice s številkami, ki so jih morali otroci najti ter jih preko radijske postaje sporociti ekipi, ki jih je cakala zunaj. Prvi del popoldneva smo iz­koristili za skriti zaklad. Men­tor Klemen je pripravil številne vmesne namige, mladina pa je poskušala kar se da hitro priti do koncne rešitve. Tokrat se je skriti zaklad skrival v tanku av-tomobila. Zadnjo urico srecanja smo izkoristili za podelitev prav po­sebne nagrade. Za najbolj ve­stno obiskovanje vaj od lansko­letne Noci z gasilci do letošnje je posebno priznanje (lesen Krt­ko) prejel pionir Jakob Oven. V enem letu je bil prisoten kar na 60 vajah, za dve vaji se je upra­vicil, enkrat pa je bil odsoten. Po dogovoru to pomeni 98,41% udeležbo. Ob odhodu domov pa so starši otrok s prav posebno gesto nagradili in se zahvalili mentorju Klemenu in celotni ekipi, ki je izvedla letošnjo Noc z gasilci. Hvala jim! PGD Dvor, Klemen Zibelnik 10 let godbe Dobrova - Polhov Gradec ter Koncert Noc godbe 2021 Spomladi tega razburkanega njenih zacetkih povedal takole: Vec-delovanja vložil svoj lastni kapital in krat sem gledal fotografije mojega tako smo aprila 2011 priceli s skupino leta 2021 je minilo 10 let od pradeda, kapelnika dobrovske godbe. trobil. To je bil zacetek Godbe Dobro- ustanovitve naše Godbe Obcudoval sem fotografije takratne va – Polhov Gradec. V spominu mi Dobrova-Polhov Gradec. godbe in se skušal vživeti v tiste case. bo ostal naš prvi nastop na Dobrovi v Spraševal sem se, kako je možno, da dvorani z enostavno skladbo, ki smo Za njimi je že vrsta nastopov, od­ je godba takrat lahko delovala, ko so jo izvedli ob obcinskem prazniku dva mevnih letnih koncertov, nekaj nepo­ bili casi pomanjkanja. Danes, ko se meseca po zacetku delovanja. Nastop zabnih potovanj in nenadomestljiva cedita med in mleko, pa se ne dogaja ni bil ne vem kaj, smo pa zaceli. In ob-izguba njihovega tolkalista Mohorja. nic. Tako sem zacel razmišljati, kako bi cutek je bil dober. Skupaj so v dobrem in slabem. Tudi v to spremenil. V tistem casu sem spo-Danes so obcutki povsem drugacni, bolezni oziroma v epidemiji. In tudi v znal Mateja, kapelnika godbe v Kra-izkušnje bogate, cilji visoki, rezultati tem casu ne pocivajo tako kot mnoge nju. Nekoc sem ga vprašal za mnenje lepi, prijateljstva cudovita! Danes je v druge skupine. Prav zavzeto se namrec in rekel mi je, da ce bom našel ljudi, godbi trideset navdušenih clanov. Mla­pripravljajo na slavnostni koncert ob mi bo pomagal. Na srce mi je položil, dina si v casu odrašcanja išce svoje me-okrogli obletnici delovanja, ki bo 23. in da moram sam vzgojiti glasbenike in sto in vsi zato ne ostajajo aktivni clani, 24. oktobra v Športni dvorani na Do-jih ne pripeljati od drugod. Ti bodo v ostajajo pa njihovi prijatelji. Vsakdo, brovi. bodocnosti srce in steber godbe, ki bo ki se na novo prikljuci godbi, pa na Deset let je obdobje, ko se že ozira-nastala. Tako smo skupaj z Matejem letnem godbenem taboru svecano in mo nazaj, da je potem lažje graditi na-in mojim starejšim bratom Matjažem tudi malo hudomušno priseže takole Obljubljam, da bom godbenikom Obljubljam, da godbenikom ne prej. V ta namen godbeniki pripravljajo ustanovili društvo in ceprav kakšne kot na primer nova flavtistka: na nizkih trobilih vedno postregla s bom nikoli odrekla plesa. razstavo o godbeništvu na Dobrovi in širše podpore nisem imel, se je pricelo pijaco, ko bodo imeli suha usta.Redno bom vesela prihajala na na slovenskem od samih zacetkov na-dogajati tisto, v kar sem verjel, da je na Svecano prisegam, da bom vedno Obljubljam, da bom s kolegicami vaje in na godbene tabore. prej, ki bo luc sveta ugledala v Župnij-Dobrovi vendarle spet možno. Nabral prihajala tocno na vaje in potrpežlji-flavtistkami vedno delila note, ce jih Luštno je v družbi godbe! Prijetno in ski dvorani na Dobrovi v casu njiho-sem otroke staršev, ki mi jih je uspelo vo cakala na prihod dirigenta.slucajno pozabijo.letos še posebej slovesno pa bo v okto­vega oktobrskega jubilejnega koncerta. navdušiti nad idejo. Matej mi je po-Obljubljam, da bom vedno po-Obljubljam, da bom vedno dvigni-bru na koncertu in na razstavi. Tega res Borut Dolinar, pobudnik, ustanovitelj magal s posojo inštrumentov, pricel je spravila note in stojala fantom, ki la roko, kadar bo dirigent godbenike ne gre zamuditi! in neustavljivo gonilo naše godbe je o uciti posameznike, jaz sem v zacetek jim to ne uspe vedno. vprašal, kdo ni zadel tona. Magdalena Tehovnik Obcina Dobrova-Polhov Gradec Tradicionalna rocna košnja pr’ Cpin v mali vodi V Mali vodi se je 6. julija odvijalo prijetno in koristno druženje clanov TD Briše, sosedov in prijateljev. Pozno popoldne se je zbralo 18 koscev. Pogu­mno so se lotili zahtevnega dela, da jih ne bi pre­hitela noc. Vecina koscev že zelo dobro pozna naš breg, zato je neprijetnih zdrsov vsako leto manj. Veselju ob koncanem delu je sledilo druženje ob hrani in pijaci. Hvala vsem za pomoc pri organi­ ziranju in izpeljavi dogodka ter koscem za opra­vljeno naporno delo. Cpinovi iz Setnika Spoštovani Marko! Še skoraj otrok si v svojih rosnih najstniških letih pri­šel v naše podjetje na šolskoprakso. Tih in zadržan siplašno vstopil v proizvo­dne prostore. Takoj ko pasi dobil prvo zadolžitev, se je izkazalo, da znaš prijeti za delo. Potem si se cez do-bro leto vrnil na pocitniškodelo. Komaj smo te prepo­znali. Mocan, postavenmladenic, nic vec plašenin pripravljen za številna, tudi zahtevna dela. Še ne­kaj casa si nato preko štu­dentskega servisa delal vnaši proizvodnji. Potem pa si nekega dneprišel z vprašanjem, alibi se bilo možno zaposliti. Takoj smo se dogovorili,saj je bilo splošno mnenjenaših sodelavcev o tvojem pristopu do dela izjemnopozitivno. Ko si tako prihajal nadelo, si v zgodnih jutrih gle- Marku v slovo dal naše monterje, kako odhajajo na teren. Kmalu si tudi sam izrazil željo, da bi postalmonter. Vesten in dosleden, kot si bil v pro-izvodnji, smo vedeli, da boš dobro sprejet v vsaki ekipi na terenu. Tako se je tudi zgodilo.Kljub tvoji mladosti so te fantje radi vzeli s seboj. Pogumen in pripravljen na izzive si z veseljem sprejel tudi dela v tujini. Na takih zahtevnih projektih, lahko bi se reklo odpravah, pa se vzpostavi pravi team,kjer se tocno ve, kaj je naloga posameznika in za kaj je kdo odgovoren. Za naloge, kate-re si prevzel ti, se je tocno vedelo, da bodo pravocasno in brezhibno opravljene. S svojim nacinom dela in odnosom do so-delavcev si postal nepogrešljiv clan ekip za tujino. Vedno si prisluhnil in priskocil napomoc povsod, kjer si ocenil, da je treba. Obvecerih, ko pa smo utrujeni sedli za mizo, ših pogovorih na dolgih poteh. Da ne boš stal z nami na gradbišcu, kosi bomo v zgodnjih jutrih, dalec od domarazdelili delo. Ne bo te z nami ob koncu montaže, ko si rad fotografiral postavljen objekt in rekel»saj ne morem verjet, kaj smo postavili«. Marko radi smo bili v tvoji družbi in hva­ležni smo, da nam je bilo dano preživeti to-liko lepih trenutkov s teboj. V imenu vseh monterjev in celotnega ko­lektiva bi se ti rad zahvalil za vse, kar si dobrega storil za vse nas in naše podjetje. Še enkrat hvala ti, Marko. Pa z Bogom in nasvidenje! Sodelavci in sodelavke iz podjetja Schwarzmann si postal zanimiv in veder sogovornik. Ker se nisi nikoli hvalil, le redki vedo, kako dobro si obvladal racunalnike in vso podobno tehnologijo.Vedno, ko smo imeli teža­ve z našimi napravami in nam je zmanjkalo znanja, si zadrego rešil ti. Zadnjic si nam v Švici odklenil še tako kodiran televizijskiprogram in skupaj smo silahko ogledali nogometnotekmo. Postali smo res pravi pri­jatelji. Pogovarjali smo se o prihodnosti, kako bomoobnavljali stanovanja, gra­dili hiše in kaj bomo poceli cez leta, ko bomo vec doma. Potem pa se je zgodil ta nesrecni torek. Še danes ne moremo verjeti, da si odšelza vedno. Da ne boš vec prisedel v naš kombi, ko bomo kreniliza Švico. Da ne boš sodeloval v na- Pride cas, ko se moramo usedla globoko v srce. Izo­za vedno posloviti od ne- V slovo: la je pocasi postajala tvoj koga, ki smo ga imeli neiz-drugi dom, vendar njenihmerno radi. Odeti v crnino, lepot nisi prav veliko užil.smo še zadnjic skupaj naMarjanMarjan, poznali smo tetvoji zemeljski poti. Tvojakot veselega, vedrega in na­življenjska pot se je zaklju-smejanega. Na tvojih licih cila. Bila je mnogo mnogo Skopec je bil vedno prijazen na­prekratka, pa ceprav si do-smeh in to ohrani tudi pri živel in preživel marsikate-Bogu. Nikoli nisi prepeval, ro preizkušnjo.(1963–2021) nisi bil godec, pa cepravKot otrok si rad zganjalsi imel glasbo neizmernovragolije, bil navihan fan-rad. Na dan pogreba, ko tic, poln energije in norih bi praznoval rojstni dan,idej. Najbolj so te veselile so te še zadnjic pospremile elektricne žice in napeljave, v nebeški raj pesem »Cujzato si se izucil v dobrega deklica«, ki si jo najrajeelektricarja. Prenekatera poslušal, glas harmoni­hiša je zasvetila v temi, ke pa je odzvanjal pesemmnogo elektricnih vtic- Tonija Verderberja »Kruh nic je bilo treba pritrditi ponoci spi«. To sta pesmi, in nic koliko elektricnih ki sta zaznamovali tebe in in kuhinjskih aparatov si nas bosta še naprej spomi­znal popraviti. Vedno ko njali nate.je kaj ugasnilo, se pokva- Bil si skrben in vztrajen rilo, si priskocil na pomoc. v življenju in junaški v za-Zazvonil je telefon, odložil dnjem trpljenju. Bil si trdensi svoje delo, se usedel v svoj kakor skala, bil pokoncenavto in reševal »temo dneva«. kakor hrast in prišel je dan usode, ko je zrušil Tvoja poštenost, pridnost in delavnost pa skalo, ki je zlomil hrast.so te ponesle tudi v tujino. Službene dolžno-Nekje v tebi je bila bolecina, a zamahnil sti si vec let opravljal na daljnem vzhodusi z roko, ceš – zmagal bom, mocnejši sem, – v Iraku. Nekaj casa si bil tudi v Nemciji, a vendar ni bilo tako. Življenje je kot knji­vendar te je nazadnje pot prinesla nazaj v ga. List za listom, za dnevom dan, nihce ne Slovenijo. Tu si spoznal sopotnico svojegave, kdaj bo ta roman napisal zadnjo stran. življenja Štefko, se z njo porocil. Že prej si Odšel si mnogo prerano, s knjigo življenjazgradil vaš dom, skupaj pa sta ustvarilanedokoncano. Ni te vec na vrtu, ne v hiši, nic družino. Anja in Luka – vajina soncka tevec glas se tvoj ne sliši. Ce lucko na tvojem bosta neizmerno pogrešala.grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne V zadnjem casu si nas rad spomnil nabo nikdar. to, da je pred tabo le še kancek casa, ko boš Sedaj si tu pred nami, a odhajaš v vecnost,odšel v zasluženi pokoj, ki si si ga mocnok vecnemu pocitku. Naj se ti še enkrat za­želel. Vsi smo te poznali kot dobrega delav-hvalimo za vse, kar si storil za nas, za svojo ca, prijatelja v težkih trenutkih, dobregadružino, sorodnike, znance in prijatelje.soseda in mnogo stvari bi še lahko našteli. Slovo – na ta poletni dan, tukaj vladaVendar usoda je hotela drugace, doletelažalost in tišina. Tebe ne bo vec tu, pa vendarte je težka bolezen. Ko smo izvedeli, da jeboš za vedno z nami. stvar zelo resna, nam je zastal dih. Mnogi Naj ti bo lepo tam gori nekje za mavrico. smo zate molili in prosili za tvoje zdravje terNaj te ljubi Bog sprejme v svoj objem, nas paopravljali devetdnevnice. Ena izmed njih je tolaži vera, upanje in ljubezen, da se nekoc bila devetdnevnica tvojega brata in svakinje,spet srecamo. Neizmerno te bomo pogrešali,ko sta širom Slovenije obiskovala romarske ostala bo praznina, molk in tišina. Hvaležnicerkve in zate molila. Zadnjo – deveto, sta smo ti, da si bil del našega življenja. Naj ti obiskala še tik pred tvojim slovesom. To je Bog poplaca ves trud in delo tvojih rok.bila Primorska, ki se ti je v zadnjih letih Zbogom. Obcina Log-Dragomer Županova beseda Spoštovane obcanke, spoštovani obcani Pred nekaj tedni sem pisal o tem, kako naj poskrbimo, da bodo naši mladi junaki varno prihajali v šolo in iz nje, danes se pa že spogledujemo s tem, kje bomo preživeli skupne proste dni v casu krompirjevih pocitnic. Cas resnicno hitro beži in zato je še bolj treba, da ga pri­merno izkoristimo. Casa ima-mo nacelno vsi enako, razlika je le v tem, kako ga izkoristimo in ali smo ob tem zadovoljni. Upam, da vsak od vas svoj cas koristno izkorišca. Zadnje case z veseljem opažam, da se v našem okolju krepi obcu­tek identitete in da vas vedno vec želi prispevati svoj delež k temu, da bi se v naši buticni obcini vsi še bolje pocutili, se med seboj poznali in temu pri­merno ustvarili tudi nekakšno medgeneracijsko sinergijo. Mislim, da smo na dobri poti k temu, da presežemo lastnosti klasicnega spalnega naselja in skupaj ustvarimo bogate po­goje za sobivanje in bomo tudi po tej plati sodobna obcina, ki bo marsikomu za vzgled. Ob tej priložnosti se moram vam vsem ponovno zahvaliti za to, da z vso svojo strpnostjo sodelujete pri gradnji osnov­ne infrastrukture, saj vam gradbena dela nemalokrat posegajo v intimno obmocje vašega doma in motijo vaš mir in rutino. Lepo je cutiti vašo pripadnost, saj vidim, da spo­štujete delo mojih sodelavk in sodelavcev, ki so dnevno na gradbišcih. Naj vam povem, da dela potekajo skladno z vsemi visoko postavljenimi standardi, kar se tice izvedbe­nih rokov in kvalitete. Tudi cr­panje nepovratnih kohezijskih sredstev zaradi dobro vodene­ga projekta poteka celo bolje od pricakovanega, pri cemer ne smemo pozabiti na koope­rativnost prav vseh pristojnih državnih služb in organov. Ne smemo pozabiti, da iz­vajamo investicijske projekte predvsem komunalnega zna-caja, kar je osnova za izgra­dnjo sodobne obcine. Potem ko se bodo gradbeni stroji zacasno umaknili, naša okoli-ca še ne bo tako cudovita na pogled, kot si vsi želimo in si zaslužimo, vendar že danes pripravljamo nacrt izgradnje plocnikov, javne razsvetljave in protipoplavnih ukrepov v vseh naseljih naše obcine. Na žalost nas vedno omejujejo razpoložljiva financna sred­stva in se moramo podrejati prednostnemu seznamu ak­tivnosti, istocasno pa veliko pozornosti posvecamo iska­nju projektov, ki so nam po­trebni in so v vecji meri sofi­nancirani. Ob tej priložnosti se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem, ki v trudu za bolj­ši jutri naše lokalne skupnosti najdejo tudi lastno zadovolj­stvo in cutijo svojo pripadnost in odgovornost v poslanstvu, ki ga izvajajo kljub temu, da jih vecina ni naših obcanov. Vsi smo še v izjemni kondi­ciji in se ne ustavljamo ob pro-slavljanju etapnih ciljev. Še naprej se priporocam za vašo vsestransko kooperativ­nost in sporocam, da so vrata moje pisarne za vse vas še ve­dno odprta. Želim vse dobro. Miran Stanovnik, vaš župan Obcina Log - Dragomer Dragomer, Na Grivi 5 UPRAVNI CENTER, Loška c. 12, Log p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici obcina@log-dragomer.si 01 75 07 700 Poslovni cas Uradne ure: Ponedeljek, torek in cetrtek Ponedeljek 8.00 - 12.00 9.00 - 12.00 13.00 - 15.00 13.00 - 15.00 Sreda 8.00 - 12.00 Sreda 13.00 - 17.00 9.00 - 12.00 Petek 8.00 - 12.00 14.00 - 17.00 12.30 - 13.0 Petek 9.00 - 12.00 Gradbeni stroji polagajo cevi ob regionalki Log - Dragomer, 12. september 2021 – Obmocje ob regionalni cesti Brezovica – Vrhnika je v teh dneh pravo gradbišce. Vozniki, ki se vozijo skozi Log in prebivalci obcine, lahko spremljajo, kako hitro napreduje gradnja infrastrukture. Dela so v polnem razmahu tudi na cistilni napravi in drugih delih obcine. Junija so se ob regionalni cesti zacela obsežna dela. V obmocje kolesarske ste­ze bodo položili kanalizacijske cevi, širili bodo plinovodno omrežje, T2 bo gradil svoje telekomunikacijsko omrežje, obcina pa bo posodobila tudi vodovodno omrežje. Kot so nam pojasnili na obcini dela pote­kajo kot po maslu. »V septembru se izvaja vakuumske kanalizacije ob socasnem po­laganju vodovoda, plina in telekomunika­cijsko omrežja T2 na trasi regionalne ceste v obmocju kolesarske steze od naselja Jor­danov kot proti naselju Kacja vas,« so nam povedali na Obcini in dodali, da je izvedene okoli 250 metrov trase. Dela ob regionalni cesti potekajo tudi nasproti osnovne šole, kjer so delavci v obmocje kolesarske steze zaceli polagati vakuumsko kanalizacijo ob socasni izvedbi plina, telekomunikacijskega omrežja T2 in vodovoda. Izvedenih je okoli 300 metrov trase. Gradbeni stroji ropotajo tudi na Cesti Dolomitskega odreda, kjer ob gradnji va­kuumske kanalizacije socasno polagajo te­lekomunikacijsko omrežje T2 od hišne šte­vilke 51 do 24, dela na tem obmocju naj bi bila zakljucena do sredine septembra. »Tre­nutno izvajalec izvaja vakuumsko kanali­zacijo na lokaciji dostopnih cest za objekta Loška cesta 34 in Loška cesta 34A. Izvajalec bo nadaljeval z deli na vakuumski kanali­zaciji na Cesti ob potoku od HŠ 1 do HŠ 5 v zacetku oktobra 2021. Z deli na lokaciji Cesti na Breg bo izvajalec zacel z izvedbo vakuumske kanalizacije predvidoma konec oktobra 2021,« še dodajajo na Obcinski upravi. Izvedeli smo še, da je Trgograd na Cesti 8. maja in Cesti na Mele položil fini in grobi asfalt, Hidrotehnik pa je na trasi Vr-hovceve ceste in Cesti Osvobodilne fronte zakljucil z gradnjo vakuumske kanalizacije ob socasnem polaganju omrežja T2. Gradbeni stroji oktobra na Rožni, Vrtni in Precni poti Novo asfaltno podobo je dobila tudi Pot za Stan med hišnimi številkami 22 in 50, kjer je izvajalec asfalterskih del Trgograd na lokaciji izvedene kanalizacije položil grobe in fine asfalte. »Delavci Komunalnih gradenj so izvedli dela na vakuumski ka­nalizaciji na lokaciji trase Pod Lovrencem od hišne številke 18 do Stare ceste do hišne številke 6 in Na vasi od hišne številke 19 do 1 ob socasnem polaganju telekomunikacij­skega omrežja T2. Vzporedno so delavci Komunalnih gradenj izvajali dela na trasi gravitacijske kanalizacije na obmocju ulice Pot na Poljane, delu Kotne in Mirne poti ob socasnem polaganju telekomunikacijskega omrežja T2,« še pravijo naši sogovorniki. Pestro je bilo tudi na Poti na mah in Poti ob Snežaku, kjer je potekala gradnja kana­lizacije. Oktobra naj bi delavci Komunalnih gra­denj komunalno infrastrukturo zaceli gra­diti na delu Rožne, Vrtne, Precne poti in dostopne ceste do objekta Ljubljanska cesta 18 ob socasnem polaganju telekomunikacij­skega omrežja T2. Konec tega ali v zacetku prihodnjega meseca naj bi asfaltno preoble­ko dobile ulice Pod Lovrencem od HŠ 18 do Stara cesta HŠ 6 in Na vasi od HŠ 19 do HŠ 1. Sredi septembra pa naj bi Energetika Ljubljana na Poti na Polane zacela s polaga­njem plinovodnega omrežja. Gradnja cistilne naprave napreduje po predvidenem planu Izvajalec del Trgograd je na lokaciji va­kuumski postaje zacel z izvedbo ravne strehe na betonski plošci nad pritlicjem. V notranjosti objekta vakuumske postaje so izdelali estrihe in vgradili dele strojne opreme. »Izvedena je vgradnja armature, opaževanje in vgradnja betona v zuna­nje stene z vmesno steno cistilne naprave. Vzporedno z izvedbo betonskih del je na lokaciji bazenov potekala vgradnji armatu­re, opaževanje in vgradnja betona v talno plošco za izvedbo poslovnega dela objekta CN. Po izvedbi AB temeljne plošce poslov­nega dela CN se v oktobru nacrtuje izvedba zidanja opecnih sten.« Na lokaciji bazena pa naj bi do konca meseca septembra koncali vse betonske predelne stene. Vzporedno z izvedbo gradbenih del, na lokaciji cistilne naprave, poteka še narocilo strojne opreme CN, ki jo bodo vgradili po zakljucku posa­meznih faz gradbenih del. V. L., foto: Obcinska uprava Obcina Log-Dragomer Poskrbeli za varen zacetek šolskega leta Log - Dragomer, september 2020 – »Skupaj predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Na Policiji poskrbimo, da bodo poti šolarjev vedno varne in voznike opozarjajo, naj bodo dajmo jim dober zgled,« ob zacetku šolskega leta kot udeleženci v prometu po­ voznikom sporoca župan Obcine Log - Dragomer, sebej pozorni na otroke in nji- Na vnovicno prisotnost šo­larjev na Obcini opozarjajo tudi s preventivno akcijo varovanja prehodov cez cesto, za dodatno opozarjanje voznikov na najne­varnejša mesta pa s postavitvijo Miran Stanovnik. hovo nepredvidljivost. V bližini šolskih poti naj zmanjšajo hi-opozorilnih tabel »šolska pot«. trost vožnje in vozijo še posebej Otroci so razigrani, so ne­ previdno, pocasi in na zadostni predvidljivi, prometne predpise varnostni razdalji. »Še posebej pogosto spregledajo ali pa si jih bodite pozorni v bližini vrtcev razlagajo po svoje, zato mora- in šol ter krajev, kjer se morda jo za njihovo varnost skrbeti igrajo otroci. Pešcem odsto- Nova pocivalna tocka na Barju Obcina Log - Dragomer je na Barju med Jordanovim kotom in nekdanjo cestninsko postajo postavila klop. Kot so nam pojasnili na Ob­cini, so prejeli pobudo za po­stavitev pocivalne klopi, saj to traso uporablja veliko starejših sprehajalcev. Ti med premago­vanjem razdalj radi tudi pose-dijo, si naberejo novih moci ter nato nadaljujejo svojo pot. Nove klopi se bodo razveselili tudi v Dragomerju. Obcina je na Poti ob gozdu staro dotrajano klop nadomestila z novo. (VL) Po varni poti iz Športnega parka Log do Šolske ulice Log, september 2021 – Projekt urejanja varnih poti se nadaljuje. Kmalu bodo zaceli z urejanjem preostanka poti, ki bo Šolsko ulico povezal s Cesto Dolomitskega odreda. Odsek nove varne šolske poti bo urejal M Keršmanc d. o. o.. Od konca oktobra se bodo lahko šolarji in ostali sprehajalci iz loškega športnega parka do osnovne šole sprehodili po varni bližnjici. M Keršmanc bo kmalu zacel graditi preostalih 180 metrov varne poti. Kot so nam pojasnili na Ob­cini dela obsegajo izkop, položitev filca, utrditev podlage, položitev robnikov in izgradnjo javne razsvetljave. Pot bo široka tri metre, vrednost del pa je slabih 28 tisocakov. Na Obcini še do-dajajo, da je povezava lepa pridobitev. Prepricani so tudi, da bo lepo sprejeta in da jo bodo upo­rabljali tako starejši kot tudi mlajši. Poudarjajo, da z ureditvijo novega odseka skrajšujejo pove­zavo med osnovno šolo in športnim parkom ter sledijo cilju, da bi oba konca obcine povezali z varno potjo. Besedilo in foto: V. L. pite prednost, da bodo varno preckali cesto. Parkirati morate pravilno, saj z nepravilno usta­vitvijo ali parkiranjem lahko ne samo ovirate, temvec otroke in druge pešce tudi ogrožate. Iz­ogibajte se uporabi mobilnega telefona med vožnjo, ki nevarno preusmerja pozornost s ceste in dogajanja v prometu,« vozni­kom še sporocajo policisti. V prvih septembrskih dneh na cestah veliko otrok Na zacetek šolskega leta v prvih septembrskih dneh opo­zarjajo tudi v obcini Log - Dra­gomer. Tako kot v preteklih letih so se preventivni akciji varovanja šolskih prehodov ob zacetku šolskega leta pridružili prostovoljni gasilci PGD Log in PGD Dragomer – Lukovica. Ti so na šestih najbolj prometno izpostavljenih tockah otrokom pomagali pri preckanju regio­nalne ceste in s svojo prisotno­stjo opozarjali, da so se na ceste ponovno vrnili šolarji. Gasilka prostovoljka Joži Remškar, ki je pri varovanju prehodov sodelo­vala že ob zacetku lanskega šol­skega leta, nam je povedala, da je letošnje leto na šolskih poteh bistveno vec šolarjev kot lani, dodala je, da so otroci v prome­tu zelo previdni in odgovorni. »Otroci so res veseli, da gredo ponovno v šolo. Vsi po vrsti me lepo pozdravi­jo. Pri prehodu za pešce se lepo ustavijo in pocakajo na signali­zacijo. Letos gre res zelo veliko otrok v šolo peš, nekateri se peljejo tudi s kolesi in so opre­mljeni s celado, nekaj jih je s skiroji,« še dodaja naša sogovor­nijo in spoštujejo starejše, ki jim pomagajo varno priti v in iz šole. Ucinek in sinergija je odlicna in vsi vpleteni dosegamo dodano vrednost v smislu medsebojne­ga spoštovanja in povezovanja. S to prakso bomo nadaljevali tudi v prihodnje in aktivnosti še nadgradili,« pa pravi župan Miran Stanovnik Za dodatno opozarjanje vo­znikov na najnevarnejša mesta, kjer ucenci v vecjem številu ho-dilo v šolo oziroma tudi v bližini vrtca, kjer se giblje veliko najra­nljivejših udeležencev prometa, so postavili opozorilne table »šolska pot«. V okolici šole pa so policisti v prvih šolskih dneh izvajali poostren nadzor prometa s kontrolami hitrosti ter umirjanjem prometa, zlasti med prihodom ucencev v šolo in odhodom domov V. L., foto: OU nica. Opozorila nas je, da bi na prisotnost otrok morali biti bolj pozorni vozniki, ki se jim pre­vec mudi in so mestoma tudi precej nestrpni. »Na cestah so znova otroci, vozniki bi morali biti bolj pazljivi, prevec se jim mudi. Raje naj gredo od doma kakšno minuto prej in se mimo šolskih poti peljejo umirjeno in pocasneje,« voznikom sporoca Remškarjeva. »Ocenjujem, da je vsakokra­tna prisotnost gasilk in gasilcev na kriticnih tockah pomembna z vec vidikov in je treba zadevo pogledati tudi širše. V zadnjem obdobju veliko skupnih na­porov in znanja investiramo v medgeneracijsko povezovanje, ki je tudi eden od potrebnih pogojev za prijazno staranje, zato je treba na vsakem koraku poiskati možnost za to in jo iz­koristiti. Vidimo, da šolarji ce- Kaj pa komunalni prispevek? Prvi priklopi na cistilno napravo že v letu 2022 Log - Dragomer, 20. september 2021 – Obcinska uprava Obcine Log - Dragomer se že pripravlja na priklapljanje objektov na centralno cistilno napravo. Še pred priklopom bo treba zgraditi hišni prikljucek in placati komunalni prispevek. Že veste, koliko bo to stalo? Informativen izracun komunalnega prispevka najdete na obcinski spletni strani. Predvidoma v prvi polovici leta 2022 naj bi na kanalizacijsko omrežje in centralno cistil-no napravo priklopili del Dragomerja. Vsi, ki komunalnega prispevka še niso placali, bodo dobili nove odlocbe. Še pred njihovo izdajo pa lahko obcani na Geodetski upravi preve­rijo podatke o tlorisni površini objekta, velikosti gradbene parcele in podatke o dejanski rabi stavb ter jih po potrebi uredijo. Podatke, ki jih bodo na Obcini upoštevali pri izracunu komunalnega prispevka bodo namrec povzeli iz uradnih evidenc, ki jih vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Koliko boste placali za priklop na kanalizacijsko omrežje? Višina komunalnega prispevka je odvisna od bruto tlorisne površine objekta (površina dela stavbe), od površine zemljišca pod stav­bo (površina gradbene parcele) in od dejan­ske rabe stavb (stanovanjski objekt, gostinski objekt, industrijski objekt, …). Koliko bo treba placati, lahko preverite s pomocjo informativ­nega obrazca, ki je dostopen na https://test. kaliopa.si/mapguide/gis/ReportV/ReportKo­munalniPrispevek_V3.aspx?a=logdragomer. V obrazec vnesete podatke o parceli, dolocite površino gradbene parcele stavbe in bruto tlorisno površino objekta v m2,. Pri informativnem izracunu morate izbrati na katero infrastrukturo se priklapljate (ka­nalizacija).Na podlagi vnesenih podatkov bo platforma izracunala predvidoma koliko ko­munalnega prispevka boste morali placati ob priklopu na novo kanalizacijsko omrežje. In-formativne izracune za placilo komunalnega prispevka boste dobili tudi na dom, in sicer glede na faze priklapljanja. Ste komunalni prispevek že placali? V tem primeru na Obcini priporocajo, da poišcete pogodbe, odlocbe, ki to dokazujejo. Pogodbe nato ob prejemu informativnega izracuna po­šljite na Obcino, kjer vam bodo placilo upo­števali pri koncni odmeri prispevka. Pred priklopom na javno kanalizacijsko omrežje boste morali urediti še hišni priklju-cek. Strošek izgradnje hišnega prikljucka bo placal lastnik objekta. Lastniki bodo hišni pri­kljucek lahko zgradili v lastni režiji ali pa bodo najeli izvajalca, ki bo to naredil namesto njih. V. L. Obcina Log-Dragomer Lukovica bo dobila trim stezo za vse generacije Log - Dragomer, september 2021 – Obcina Log - Dragomer bo s pomocjo državnih sredstev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na Lukovici uredila urbani prostor, ki bo obcanom ponujal nove možnosti rekreacije in druženja na prostem. Projekt naj bi bil zakljucen najkasneje do novembra. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je konec aprila objavilo javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje investicij v rekonstrukcije špor­tnih bazenov ter posodobitve ali vzpostavitve novih zunanjih športnih površin v letu 2021. Obcina Log - Dragomer je na razpis prijavila projekt ureditve trim steze pri visoki coni na Lu-kovici. Kot smo izvedeli, je mi-nistrstvo za obnovo športnih bazenov v lasti obcin predvide-lo tri milijone evrov sofinancer­skih sredstev, za posodobitve ali vzpostavitve novih zuna­njih športnih površin pa je bilo predvidenih 1,1 milijona evrov. Kot so poudarili na ministr­stvu, je bil cilj javnega razpisa zagotoviti kakovostne javne športne površine za vse katego­rije uporabnikov ter ucinkovito korišcenje in ravnanje z javnimi športnimi objekti. Pri visoki coni igralo za otroke V okviru projekta, ki je oce­njen na dobrih 49 tisoc evrov, od tega jih bo 23 tisoc sofinan­cerskih, bodo pri visoki coni na Lukovici zgradili popolnoma novo trim stezo. Gre za prvo športno obcinsko površino na Lukovici, ki jo bodo zagotovo veseli obcani vseh ge­neracij. Kot so pojasnili na Ob­cini, bodo s postavitvijo trim steze ustvarili pogoje za vadbo v zunanjem okolju, pridobivanje vešcin za osnovno fizicno aktiv­nost in poskrbeli za kvalitetno preživljanje prostega casa vseh starostnih skupin. Na svoj ra-cun bodo prišli vsi obcani, ki se želijo rekreirati, saj je trim ste­za zasnovana tako, da jo bodo lahko uporabljali tako starejši kot mlajši. Del nove pridobitve pa bo namenjen otrokom, ki se bodo na ravnotežnostnem igralu s plezalno steno in tobo­ganom odlicno zabavali. Na razlicnih nivojih bo posta­vljenih pet otokov, opremljenih s tablami, na katerih bodo upo­rabniki našli informacije, kako Kmalu zacetek druge faze prenove pokopališca Dragomer, 13. september 2021 – Jeseni naj bi na dragomerškem pokopališcu nadaljevali s prenovo, ki se je zacela v lanskem letu. V nacrtu je gradnja še enega opornega zidu, s katerim bi za­varovali brežino in zagotovili dodaten prostor za nove grobo­ve. Trenutno se zakljucuje po­stopek izbire izvajalca del. Na pobocju hriba nad Dra­gomerjem, kjer leži pokopališce, bodo kmalu zaceli brneti grad-beni stroji. Na Obcini so izva­ jalca že izbrali, v kratkem naj bi ga že uvedli v posel. V okviru druge etape prenove pokopali-šca bodo dela potekala en nivo nižje kot lani. Tudi tokrat bodo gradili oporni zid ter na ta nacin zavarovali brežino in pridobili lepo število novih grobnih mest. Zgradili bodo tudi nove stopni­ce, ki bodo povezovale zgornjo in spodnjo teraso ter uredili do-stopno pot za invalide. Prenova pokopališca sicer poteka fazno. Lani so delavci Hidrotehnika, ki je kot najugodnejši dobil posel, zgradili dva oporna zidova v dolžini okoli 50 metrov, zavaro­vali brežino obstojecih zemelj­skih teras ter zagotovili prostor za okoli dvajset novih žarnih grobov. Na nov oporni zid pa so zmontirali še kovano ograjo. V okviru projekta prenove pokopališca, ki poteka fazno, je nacrtovana tudi gradnja poslovilnega objekta Gre za objekt pravokotne oblike z ve­žico, sobo za svojce, shrambo pogrebne opreme in sanitarija-mi. Pred vhodov v vežico pa je nacrtovano pokrito preddverje. Vhod ter odprt in pokrit poslov­ni prostor vežice sta orientirana proti jugu v smeri pokopališca. Dobili naj bi dodatnih 31 enoj­nih grobov, 178 grobov ter 120 žarnih niš, uredili pa naj bi še prostor za raztros pepela. V. L., foto: V. L. uporabljati vadbene naprave, za boljšo predstavo pa bodo v pomoc tudi grafike. V pestri ponudbi zunanjega vadbenega parka bo postavljenih enajst vadbenih postaj in ravnotežno igralo za otroke. Med drugim bodo na trim stezo umešceni ravnotežnostni kompleti, namenski letvenik, plezalo, dvovišinska bradlja, naprave za prestopanje in pre­skakovanje ter tudi rimska in poševna klop. Z izvedbo projekta bo treba pohiteti, saj mora biti ta zaklju-cen najkasneje do 2. novembra. Obcina Log – Dragomer je si­cer sprva nacrtovala postavitev dveh zunanjih fitnesov, enega v Športnem parku v Dragomer­ju, drugega v Športnem parku na Logu. Projekt je prijavila na Fundacijo za šport, kjer sred­stev niso uspeli pridobiti. Pro-jekta zato niso uresnicili. Ob drugem poskusu pridobivanja sredstev, ki ga je podeljevalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je Obcina na javni razpis prijavila postavitev nove zunanje športne površi­ne na Lukovici in za postavitev trim steze dobila skoraj 23 tisoc evrov sredstev. V.L. Teden vseživljenjskega ucenja (TVU) v obcini Log - Dragomer Datum/ura Izvajalec prireditve Prireditev/prostor 30. 9. ob 18.00 DVIG Beremo poezijo Dragice Krašovec in Jožeta Zvera, Toscana. September Vrtec Branje pravljic, berejo vzgojiteljice za skupine otrok v vrtcu. September Vrtec bralni nahrbtnik 7. 10. ob 17:30 DVIG Medgenaricijski bralni dogodek: Babice, dedki in vnuki berejo 9. 10.ob 12.00 DUDL kostanjev piknik, razstava gozdnih sadežev in zelišc, predstavitev domacih izdelkov v GD Dragomer 8. 10. ob 18.00 MAH teater pogovor s predsednikom Miranom Setnikarjem v prostoru DU Dogovori z drugimi društvi še potekajo. Letos smo v DUDL-u sprejeli pobudo DVIG-a, da koordiniramo pripravo koledarja TVU prireditev v naši obcini. Tako bomo vsem radove­dnim in novega znanja željnim krajanom omogocili ogled vseh prireditev, izobraževal­nih, družabnih, kulturnih, in-formativnih, na enem mestu. Podobno kot imajo že vsa leta to organizirano športniki ob Športfejstu. K sodelovanju smo povabili DU Log, Mah teater in, žal, nekoliko pozno Društvo prijateljev mladine, KUD Kosec in vrtec. Pred vami je koledar TVU prire­ditev (v casu izida casopisa je nekaj dogodkov že minilo), ki ga bomo še dopolnjevali in vas dnevno obvešcali o priredi­tvah, preko spletnih strani in s plakati. In še nekaj besed o Tednu vseživljenjskega ucenja (TVU). To je vseslovenska prireditev in hkrati najvidnejša promocijska kampanja na podrocju izobra­ževanja in ucenja v Sloveniji, ki letos praznuje 26. let. Nacrto­vanje in izpeljava Tednov vse­življenjskega ucenja potekata pod nadzorom Nacionalnega odbora za TVU, ki ga je leta 1997 imenovala Vlada Repu­ blike Slovenije in deluje pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Gre za temeljni nacionalni projekt, katerega cilj je promocija vse­življenjskega ucenja in kulture ucenja. Tudi v naši obcini bomo s prireditvami TVU razvijali pozitiven odnos do vseh oblik, razlicnih vsebin in poti ucenja ter prispevali k uresnicevanju nacela vseživljenjskosti ucenja za vse. Inka Zdravkovic, predsednica Društva upokojencev DragomerLukovica Svetniki oktobra o rebalansu proracuna Obcinski svet Obcine Log - Dragomer se bo 13. oktobra sestal na svoji štirinajsti redni seji, na kateri naj bi obravnaval štirinajst tock dnevnega reda. Velik del seje bo posvecen obcinskim financam. Tako naj bi se svetniki seznanili z izvrševanjem proracuna v prvi polovici letošnjega leta, raz­pravljali o predlogu rebalansa ter opravili splošno razpravo o proracunu za leto 2022. Obcinski svet obcine Log - Dragomer se bo sredi priho­dnjega meseca sestal na svoji redni seji. Ta bo ob zaostre­nih epidemioloških razmerah potekala ob doslednem upo­števanju navodil in priporocil NIJZ. Svetniki se bodo na seji seznanili z letnim porocilom vrhniške Cankarjeve knjižnice, na mizah bosta tudi dva sklepa obrezplacnem prenosu zemlji-šca na Obcino Log - Dragomer. Poleg tega na svetniške mize prihajajo še strokovna stali-šca do pripomb in predlogov na Predlog izhodišc za OPPN Stanovanjska soseska Log 1. Gre za osem hektarov veliko obmocje ob robu gozda nad Rimsko cesto. Svet se je s po­budo za gradnjo stanovanjske soseske na tem obmocju se­znanil konec leta 2019, ko so prostorski nacrtovalci, odbori in svetniki dali usmeritve za nadaljnje nacrtovanje. Kar tri tocke seje bodo po­vezane s financiranjem obcine. Med svetniškim gradivom bo predlog porocila o izvrševanju proracuna obcine za obdobje od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021, svetniki bodo razglabljali o drugi spremembi letošnjega proracuna ter na mize dobili tudi izhodišca proracuna za prihodnje leto. V nacrtu je splošna razprava na kateri naj bi se svetniki seznanili s pre­dlogom proracuna ter ga dali v javno razpravo. Svet naj bi se na seji seznanil še s sklepi, ki jih je na 7. redni seji sprejela Skupšcina vrhniške komunale, obravnavali naj bi predlog za postavitev »ležecih policajev« na Vrhovcevo cesto ter se se­znanili s potekom evropsko so-financiranega projekta gradnje kanalizacije in cistilne naprave. V. L. Obcina Log-Dragomer Vrata odprla pisarna za starejše Log - Dragomer, 6. september 2021 – Starost ni nekaj žalostnega in nezaželenega, ce ustvariš dobre razmere, je lahko staranje nekaj cudovitega. S to popotnico nevrologa profesorja Zvezdana Pirtoška, predstojnika kate­dre za nevrologijo na ljubljanski medi­cinski fakulteti in sodelavca klinicnega oddelka za bolezni živcevja v UKC Lju­bljana, je svoja vrata odprla pisarna za starejše. Ta bo delovala vsak ponede­ljek med 10. in 12. uro ter sredo med 15. in 17. uro v prvem nadstropju Uprav­nega centra. V pisarni bodo vzpostavili informacijsko tocko za starejše, tu bo sticišce za vse, ki bi potrebovali po­moc, ter vse, ki bi se želeli družiti ob kavi, pogovoru o najrazlicnejših temah ali sprošcujocem klepetu. Obcina Log - Dragomer z velikimi koraki stopa po poti, ki vodi do bolj kakovostnega staranja, medsebojne­ga sožitja generacij in solidarnosti. V okviru projekta Podaj roko, s katerim je obcina uspešno kandidirala na jav­nem pozivu LAS Barje z zaledjem in ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, bodo vzpostavljene številne aktivnosti, s pomocjo katerih naj bi obcina postala prijazna staranju. Ena izmed njih je zagotovo pisarna za starejše, ki je svoja vrata odprla v zacet­ku meseca septembra. Odprtje pisarne je zaradi epidemioloških razmer pote­kalo v obliki dneva odprtih vrat. Obi-skovalci so si lahko ogledali prostore pisarne, poklepetali s prostovoljkami, jim ponudili svojo pomoc ali pa jim posredovali svoje potrebe in pricako­vanja. »Odzivi ljudi so res pozitivni. Veseli nas, da ljudje prepoznavajo, da je pot, ki smo jo ubrali, tista prava in to je najboljša motivacija za delo,« so se ob odprtju pisarne veselile prosto­voljke, ki so poudarile, da so ljudje naklonjeni prostovoljstvu in da imajo voljo, da bi postali del prostovoljske mreže. »Danes smo spoznali kar ne­kaj gospa, ki so nam ponudile pomoc, vprašale kaj lahko naredijo, kako lah­ko pomagajo.« K prostovoljstvu bodo poskušali pritegniti tudi osnovnošolce, veseli pa bodo prostovoljcev vseh ge­neracij. »Zelo pomembno nam je, da smo pridobili osnovno šolo, kjer bodo preko izbirnih predmetov poskušali spodbuditi k prostovoljstvu. Da bomo generacijsko strpna družba, da bomo en drugemu pomagali, da nikomur ne bo nerodno prositi za pomoc, ko jo bo potreboval.« Zagnanost prostovoljk, ki bodo delovale v pisarni, njihova volja, neumorna želja po pomoci, posluh za težave drugih, prijazni nasmehi in spodbudne besede bodo tudi v priho­dnosti krojile pisarno, kjer bodo starej­ši na enem mestu našli informacije o razlicnih vsebinah za starejše, kjer se bodo lahko pogovarjali, se srecevali, klepetali ter prišli po pomoc. »Pisarna bo namenjena podpori sta­rejšim pri reševanju razlicnih stisk in problemov. Predstavlja delovni prostor, kjer je mogoce na enem mestu prido­biti vse osnovne in podrobne informa­cije o razlicnih vsebinah za starejše, kot na primer o aktualnih dogodkih, o prostovoljskih skupinah in njihovih uslugah, o izobraževanjih in sveto­vanjih na razlicnih podrocjih,« je ob uradnem odprtju pisarne za starejše povedala direktorica Obcinske upra­ve Obcine Log - Dragomer, Marjeta Strnad Kuharic. Ta je prikimala župa-nu Miranu Stanovniku, ki je v svojem govoru izpostavil vec sto prostovoljnih ur, ki so jih namenile prostovoljke za to, da se je ideja, ki je zorela tri leta, razvila v projekt Podaj roko in v vzpostavitev pisarne za starejše. »Odprtje pisarne za starejše iz samega naslova ne kaže tega, kako širokega pomena je za vse nas ta dogodek. Poudariti moram, da vsi vkljuceni v projekt, ki nosi delovno ime Podaj roko, izvajamo aktivnosti, kate­rih rezultate bomo uživali mi in to kar vse generacije. Že kar malo evforicno navdušen lahko ugotovim, da rezultate že lahko vidimo in cutimo, saj se obrisi organiziranega prostovoljstva že dobro zaznavajo. Zelo me veseli dejstvo, da je med partnerji v projektu tudi Osnovna šola Log - Dragomer, ki s prijaznim in otrokom primernim pristopom uvaja v prostovoljstvo tudi odrašcajoce otroke in mladino. Da tudi na Obcini mislimo resno, temu prica dejstvo, da smo za ta projekt pridobili tudi skoraj 200 tisoc evrov nepovratnih sredstev iz razpisa, ki ga je pripravila lokalna akcijska sku­pina LAS barje z zaledjem. Verjamem, da smo na pravi poti in da tudi z dejanji dokažemo, da smo resnicno staranju prijazna lokalna skupnost.« Pisarna bo odprta dvakrat na teden Pisarna bo delovala v prvem nad­stropju Upravnega centra, njene pro-store boste našli poleg zdravstvene ambulante. Odprta bo dvakrat na teden, in sicer v ponedeljek dopoldan med 10. in 12. uro ter v sredo popol­dan med 15. in 17. uro. Delovala bo na prostovoljni ravni v okviru projekta Podaj roko. Kot so nam povedale pro-stovoljke, si bodo v pisarni za starejše prizadevali, da bi starejši lahko cim dlje ostali v domacem okolju. Torej v oko­lju, ki jim je poznano in v katerem se dobro pocutijo. »Na eni strani s projek-tom nagovarjamo starejše. Z nudenjem pomoci, informiranjem in pogovori bomo starejšim zagotovili bolj kvali­tetno preživljanje starosti v domacem okolju, obenem pa bomo pomagali tudi svojcem, ki jim bo lažje, ko bomo prostovoljci starejšim priskocili na po­moc. Tu bomo za starejše in tudi mla­de, ki so v stiski. Tukaj bomo prisluh­nili in znali poslušati. Ko bodo ljudje izpostavili problem, ga bomo morda znali rešiti, v nasprotnem primeru pa bomo poiskali rešitev. Poskušali bomo delovati na razlicnih podrocjih s ciljem, da bi naredili obcino prijazno staranju in medsebojnemu sožitju.« Pisarna za starejše bo namenjena pogovoru, pomoci in posredovanju informacij z razlicnih podrocij. Tako se boste na prostovoljske obrnili, ce boste potrebovali informacije o so-cialno – zdravstvenih vprašanjih, na primer skrbi za svojca, o domovih za starejše, o boleznih v starosti, padcih in prilagoditvah stanovanja, medicin­skih pripomockih, duševnem zdravju, dobili boste informacije o dogodkih za starejše v obcini, prostovoljni pomoci, na voljo bodo tudi brezplacne zložen­ke o razlicnih storitvah. »Starejši bodo tako lahko na primer izvedeli kakšne pravice imajo, kam se obrniti, ko imajo doloceno težavo,« so nam še povedale prostovoljke. Te so se pred odprtjem pisarne izobraževale, pri razlicnih institucijah ter ustanovah pridobiva­le novo znanje in odgovore na najra­zlicnejša vprašanja. Med drugim so obiskale Center za socialno delo, bile so na Zavodu za zdravstveno zavaro­vanje, pri patronažnih sestrah, v Domu starejših obcanov, na Rdecem križu in Karitas. V pisarno za starejše bodo lahko pri­šli tudi vsi, ki potrebujejo kakršnokoli pomoc. »Nudili bomo tudi konkretno pomoc. Na nas se bodo lahko na pri­mer obrnili starejši, ki bodo potreboval prevoz do zdravnika. Povezali se bomo z ostalimi prostovoljci in ga odpeljali v ambulanto. Morda bo nekdo prišel v situacijo, ko bo rabil nekoga, ki bi mu prinesel nekaj iz trgovine ali pa bi rabil nekoga, ki bi mu pospravil hišo. Seve­da prostovoljci ne bomo pospravlja­li, bomo pa vzpostavili linijo do ljudi, ki se s tem ukvarjajo.« Pomagali vam bodo tudi pri izpolnjevanju obrazcev, vas naucili uporabljati pametne tele­fone, tablice in racunalnike, izobraže­vanje pa bo potekalo na individualni ravni in bo brezplacno. V pisarni za starejše se boste družili ob kavi, se pogovarjali o pomembnih temah, življenjskih izkušnjah, zdravem staranju, skrbi za svoje zdravje ali pa sprošceno poklepetali. Projekt podaja roko kakovostnemu staranju Podaj roko je projekt Obcine Log - Dragomer, ki poteka v sodelova­nju z Inštitutom Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Društvom upokojencev Log, Društvom upokojencev Dragomer – Lukovica in Osnovno šolo Log - Dra­gomer. Ideja je vzklila pred tremi leti na predavanju dr. Zvezdana Pirtoška o demenci. »To je bila tista prelomna tocka, ko sva z Erno Kos Grabnar do-bili idejo, da bi v obcini naredili nekaj vec za starejše. S to ideje smo skupaj z Marijo prišle na Obcinsko upravo, kjer so nam prisluhnili in še sami zaceli nadgrajevati idejo,« nam je povedala Branka Brecelj, ena izmed treh pro-stovoljk, ki bodo v zacetni fazi vodile pisarno za starejše. Kako velika je bila vloga prostovoljk, je potrdila tudi di­rektorica Obcinske uprave. »Pricetek projekta sega že v zacetek leta 2019. Vsak na svojem koncu je snoval in raz­mišljal. Potem se je zgodilo srecanje na obcini z Branko, Erno in Marijo in poti nazaj ni vec bilo. Vsak teden smo snovali projekt in ko je nastajala prva verzija, smo ugotovile, da potrebujemo izkušenega partnerja, ki bo poleg želje in pripravljenosti dodal tudi strokovne izkušnje in nas vodil skozi dolocene aktivnosti. Pridružil se nam je Inštitut Antona Trstenjaka in nato še Osnov­ne šola.« S projektom so kandidirali za evropska sredstva in jih tudi dobi­ li.Predmet projekta je v prvenstveno zagotoviti prostor z opremo in okolje za izvajanje aktivnosti za izboljšanje kakovosti starejših na svojem domu ter jim tako omogociti, da cim dlje ostanejo v domacem okolju. Zlasti z omogocanjem starejšim in njihovim svojcem dostop do informacij, ki so potrebne za urejanje življenja v starosti. V okviru projekta bo delovala pisarna za starejše, pripravljali bodo zanimiva predavanja o zdravem in varnem sta­ranju, demenci, uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije, prirejali družabne dogodke, usposabljali pro-stovoljce ter vzpostavili prostovoljsko mrežo. V. L., foto: V. L. Obcina Log-Dragomer Starosti prijazna obcina Log – Dragomer s hudo sladkorno boleznijo in da lepo pokonci sedi. Pocasi ga sem maminih neverjetnih zgodb srcna bolnica ter njuna hci, ki je spustim v vozicek. Uspelo mi je, in utrujena se odpeljem domov. zaradi dolgoletne skrbi za star-sedi lepo naravnost in pokonci. Treba je poskrbeti za domace, še psihicno zbolela. Pricaka me S težavo ga odpeljem v kuhinjo, skuhati kosilo, oprati perilo in 6.oktober – tudi njen pes, ki ji pomeni vse na saj so vrata ozka in ostane mi le imeti cas tudi za crkljanje vnu­svetu. Hci je pripravila zajtrk, ki nekaj centimetrov, da zapeljem kov. Jutri bo spet nov dan. ga oce in mama pojesta v poste-vozicek cez prag. Spet ugotovim, Ce ste pozorni in prisluhnete lji. Midve skupaj spijeva kavico. da sem vsa premocena. Malo ljudem okoli sebe, boste verje- Evropski dan neformalnih Poberem in pospravim copate, se osvežim in zacnem s pripra-tno slišali še kakšno zgodbo o nogavice in podobno, kar je kuža vo hrane. Naribam in narežem skrbi in pomoci. Neformalni raznesel po celi hiši. sadje. Mama in hci jesta sami, oskrbovalci so namrec med oskrbovalcev Kot vsak dan najprej uredim oceta pa je treba hraniti z žlicko. nami – so naši sorodniki, prija­mamo. Treba je zamenjati ple-Sadje z veseljem pojedo, jaz pa telji, sosedje, znanci. Iz njihovih nico, jo umiti, jo obleci in obu-že hitim s pripravo kosila. Naj-zgodb veje teža opravkov, pa Vsak dan vec kot 44 vemo, da evropski sitem dolgo-tako pa vabimo vse, ki potrebu-ti. Noge so že zjutraj zelo otekle. raje imajo nekaj na žlico. Ko se tudi zadovoljstvo in osebnostna trajne oskrbe brez neformalnih jete nasvet glede oskrbovanja milijonov družinskih Med delom poslušam mamo, kuha, je treba pripraviti postelje. moc. Prav je, da tiste, ki oskr­ oskrbovalcev ni vzdržen. Pre-bližnjih ali bi se želeli udeležiti clanov, prijateljev in kdo vse jo je vceraj obiskal, kako Najveckrat je treba rjuhe zame-bujejo – ki to zmorejo in želijo, prosto nimamo niti dovolj de-brezplacnega izobraževanja, da so ji pokradli deke in podobno - njati. Perila je ogromno. Pralni podpremo z ureditvijo njihove­ znancev po vsej Evropi narja niti cloveških virov, da bi nas poklicete na telefonsko šte­ kar pa seveda ni res. Demenca stroj in sušilec delata dva krat ga položaja z Zakonom o dol­skrbi za svoje onemogle, vso oskrbo zagotovili formalno. vilko: 064 299 599, vsak delov­ dela svoje. Povem ji, da bom vsak dan. gotrajni oskrbi in s priznanjem. bolne ali invalidne Zato je potrebno sodelovanje. nik med 9. in 15. uro. obiskala te ljudi in prinesla deke Kosilo je kuhano in poskrbim, Mogoce lahko izkoristimo ta svojce, prijatelje in In zato je sedaj skrajni cas, da nazaj. Pomirjena pocasi vstane da so vsi siti. Po kosilu hci poma-mesec za to, da jim povemo, da znance. prepoznamo velikanski prispe-Izkušnja ga. Katarine, in gre s »hodalico« v kuhinjo. ga pri zlaganju perila in pospra-smo opazili njihovo delo, da jim, vek neformalnih oskrbovalcev neformalne oskrbovalke Obrnem se na drugo stran, vljanju kuhinje. Oce, mama in ce zmoremo, ponudimo pomoc. v družbi in jim pomagamo. Ne-Zbudim se brez budilke vsak kjer leži oce. Toliko casa že ho-jaz pa ponovimo jutranji obred Navadno ni treba veliko: morda S svojim delom zagotavljajo formalne oskrbovalce je treba dan ob istem casu. Ura je pol dim k njim, da tocno vem, ka-z razliko, da se zdaj vracata v skocimo zanje ali njihove odda­ kar 80 % oskrbe. Strokovno te priznati kot bistvene partnerje šestih in zunaj je še trda tema. kšne volje je. Vcasih gleda grdo postelje. Razmišljam, ali sta do-ljene starše v trgovino, morda ljudi imenujemo družinske ali pri oskrbi in izboljšati vsako-Najraje bi še malo zaspala, am-in mu ni všec, da ga bom spet bila vsa zdravila in ali sem kaj za uro popazimo na njihovo neformalne oskrbovalce. V Slo­ dnevno življenje tako oseb, ki pak si tega ne morem privošciti. obracala po postelji. Vcasih pa pozabila narediti. dementno mamo, morda jim veniji je to vsak deseti posame­ potrebujejo oskrbo, kot njiho-Moji domaci bodo šli na delo in mi podari nasmeh in mi nagaja Ura je že cez poldne. Poslovim povabimo na sprehod ali jim znik. Ocenjujemo pa, da se je v vih oskrbovalcev. Upamo, da potrebujejo zajtrk. Pocasi eden z desno roko, ki je delno gibljiva. se in kot vedno me spomnijo, da prisluhnemo… Skrb za naše casu epidemije covida-19 njiho­ bo prvi korak na tej poti zakon za drugim pridejo v jedilnico, Pripravim si svežo vodo, krpi-ne bi naslednji dan pozabila pri-onemogle je namrec najvecja vo število še povecalo. Prav tako o dolgotrajni oskrbi, ki je trenu-skupaj nekaj pojemo, spijemo ce, kopel, mleko za telo, brisaco, ti. Nasmehnem se jim, jih pobo-šola cloveške solidarnosti in v so se zaostrile njihove težave. tno v pripravi. caj in kavico, si izmenjamo nekaj svežo pižamo… Pobožam ga žam in grem. Hci me pospremi njej smo vsi ucenci. Nedavno porocilo združenja Lansko leto je Evropsko besed in potem gre vsak svojo pot. po glavi in nasmehne se mi. S in rece, kaj bi jaz brez tebe! Ana Ramovš, dr. med., Eurocarers ter raziskovalne krovno združenje za neformal-V zgornjem nadstropju še težavo slecem zgornji del piža-Vesela sem njenih besed, ve-Inštitut Antona Trstenjaka skupine IRCCS-INRCA o vpli­ ne oskrbovalce Eurocarers s sladko spita visoko noseca snaha me, saj je popolnoma negiben sela, ko me oce med kuhanjem za gerontologijo in vu pandemije covida-19 jasno svojimi clanicami, med kateri-in 3 letna vnukinja. V kurilnici in ima vec kot 100 kg. Umijem vlece za majico ali pa si meceva medgeneracijsko sožitje, In kaže, da se je položaj oskrboval-mi je tudi naš inštitut, razglasil zakurim centralno ogrevanje, in uredim ga zgoraj. Na vrsti je toaletne robcke in se zraven na-Katarina Šircelj, družinska cev vidno poslabšal. Velikokrat 6. oktober za Evropski dan da jima bo toplo. Razmišljam, spodnji del. Zamenjam plenico, gajivo smeji. Ne zaveda se, da s oskrbovalka prepušceni sami sebi, so nefor-neformalnih oskrbovalcev. kaj bi skuhala za kosilo in iz uredim kateter in ga oblecem in tem tudi razgibava roko. Vesela malni oskrbovalci postali bolj Letos akcijo nadaljujemo z ge-skrinje vzamem meso. Ura ne-obujem. Spet ga obrnem ne levi osamljeni, ranljivi in nevidni slom: Prepoznaj, prisluhni in usmiljeno hiti. Preoblecem se in bok in pod njega pogrnem mre­kot kdaj koli prej. Vec kot 60 % podpri! se odpeljem v bližnji kraj, kjer žo za dvigalo. Pripeljem dvigalo vprašanih oskrbovalcev je tako Akciji ozavešcanja in dogod-me caka družina - trije pomoci in ga pocasi dvignem. Tega ne porocalo, da se zaradi pandemi-kom, ki bodo potekali v sodelo-potrebni. Od doma jim peljem mara in vsak dan govori ne, ne! je pocuti preobremenjenih in vanju s Slovenskim združenjem košarico sadja. Vem, da ga jermeni mreže tišcijo, le 17,5 % oskrbovalcev je imelo neformalnih oskrbovalcev, lah-Potrkam in vstopim z glasnim a ne gre drugace. Pripravim vo­obcutek, da je bilo njihovo delo ko sledite preko Facebook stra-»dobro jutro«. V hiši me caka zicek, ki je narejen posebej zanj. med epidemijo cenjeno. Hkrati ni Družinski oskrbovalci. Prav oce, ki je paraplegik in mama Vse mora biti natancno narejeno, Asociativni svet Milana Erica vel. Še posebej je meni in moji družini všec, da so to hišo ob- Log - Dragomer, 1. september 2021 – novili na tak lep nacin. Da ima Stopnišce Upravnega ta hiša vsebino, ki je pravzaprav centra, ki postaja galerija pomembna za celo obcino, da v malem, gosti novo ima to spomeniško veljavo, in da so lepo uredili tudi okolico,« je ob otvoritvi razstave povedal razstavo pod okriljem KUD Kosca. slikar. Milan Eric je diplomski in Tokrat se z umetniškimi deli, podiplomski študij opravil na ki gledalca popeljejo v umetni-ALUO v Ljubljani, kjer je od leta kov nepredvidljivi asociativni 2001 tudi redni profesor. Prven­svet, predstavlja akademski stveno se ukvarja z animiranim slikar in profesor Milan Eric. filmom. V soavtorstvu z Zvon- Razstava bo na ogled do konca kom Cohom je ustvaril risani oktobra. film Poskušaj migati dvakrat Razstava likovnih del aka-in prvi slovenski celovecerni demskega slikarja Milana Erica, risani film Socializacija bika?, ki bodo stopnišce Upravnega za katerega je leta 1999 prejel centra Obcine Log - Drago-rim je dodelal like. Pri ustvarja-sredstvi, kot so spreji, nastaja nagrado Prešernovega sklada. mer krasila do konca oktobra nju je iskal svetlobo, se poigral nek nov svet, neke nove forme. Pri risanem filmu in ilustraci­vas bodo popeljala v neskonc-s kontrasti med osvetljenimi in Te slike jaz povezujem z mi- jah izhaja iz karikature. Svoja ni kozmicni prostor. Eric se na osencenimi deli, med pozitiv-krosvetom, » nam je povedal slikarska dela in risbe predsta­razstavi predstavlja s tehnicno nim in negativnim prostorom, Milan Eric. Zaupal nam je, da vlja na samostojnih razstavah inovativnim likovnim pristo-med toplo in hladno barvo ter je tehniko odslikav s spreji zacel od leta 1980 (Ljubljana, Mari-pom pri katerem je za ure-teksturami. Gledalcu se odpre uporabljati lansko leto. »Slike bor, Koper, Zagreb, Dubrovnik, snicitev idej uporabil akrilna pogled v neskoncni kozmicni so nastajale v obdobju, ko ni-še nisem videl drugje. Pritegni-za izvedbo razstave in županu Beograd, Tübingen in drugod). barvna razpršila. Avtor je na prostor in svet asociacij. sem imel veliko casa, zato sem lo me je nepredvidljivo obliko-obcine Miranu Stanovniku za Sodeloval je tudi na številnih pobarvano temno platno kom-»Te slike so iz ciklusa, ki se je izbral tehniko, ki prinaša hitre skupinskih razstavah v Sloveniji vanje form, ki naenkrat zasijejo otvoritvene besede. pozicijsko premišljeno položil zacel s kratico NGC, kar pome-rezultate. Ta tehnika se mi je in tujini. Za svoje delo je prejel v nekem zanimivem, recimo Akademski slikar in profesor razlicne predmete in nato s ni »new galaxy catalogue«. To zdela zanimiva, ker je nepred-že številne pomembne nagrade, vesoljskem svetu oziroma mi-Milan Eric se je z razstavo vr­ pomocjo sprejev ustvaril odtis. je stara oznaka iz 50-ih let, ko vidljiva. Prej sem risal drugacne med drugim nagrado Prešerno­krokozmusu. Lahko pa gledalca nil v stavbo v kateri je prebival Enostavne forme je nadgradil z so zaceli odkrivati galaksije in stvari in s to nepredvidljivostjo vega sklada, Jakopicevo nagrado veckratnimi poskusi dodajanja jih katalogizirati. To je pravza-se mi je odprl nek nov prostor, asociativno povlecejo tudi v nek kar tri desetletja. »Poseben ob-in nagrado Hinka Smrekarja. akrilnih odslikav ter z manjšimi prav ironicen namig na neke kjer sem imel priložnost preiz-drug svet,« še dodaja akademik, cutek je, ko imaš možnost, da V. L., foto: Obcinska uprava, intervencijami s copicem s kate-nove svetove, ko z enostavnimi kusiti te nove možnosti, ki jih ki se je zahvalil KUD Koscu razstavljaš v stavbi, kjer si ži-Iztok Urbanc, KUD Kosec DVIG v septembru in oktobru Dvig bo s svojimi izobraževalnimi aktivnostmi obogatil Teden vseživljenjskega ucenja in Naci­onalni mesec skupnega branja, tako kot vsa leta doslej. DVIG-ove prireditve v Tednu vseživljenj­skega ucenja si lahko preberete v Koledarju pri­reditev TVU v obcini Log - Dragomer, ki ga je pripravilo Društvo upokojencev Dragomer Lu-kovica. DVIG-ove TVU prireditve so namenjene razvijanju kulture ucenja in bralne kulture, kar predstavlja rdeco nit in stalnico v naših progra­mih. Vabimo vas 30. 9. ob 18. uri na literarno srecanje Beremo poezijo z Dragico Krašovec in Jožetom Zverom. Toscana, Dragomer. 7. 10. ob 17:30 na medgeneracijski bralni dogodek Babice, dedki in vnuki berejo. Dom krajanov, Dragomer. V mesecu oktobru zacenjamo s študijskim letom anglešcine, rušcine in španšcine, ce bo dovolj pri­jav pa tudi nemšcine in francošcine. Vabimo vas k ucenju teh tujih jezikov. Vec informacij na iold. si/izobraževanje ali po telefonu 031 254 125 (Joži). Na vseh prireditvah in srecanjih bomo dosledno spoštovali navodila NIJZ. Hvala za razumevanje. Olga Drofenik Ocenjevanje ucenja anglešcine v letu 2020/2021 Študentje anglešcine pri prof. Olgi smo tudi za leto 2020/2021 ocenili svoj napredek v znanju in ucenje. V ucni skupini nas je šest, štirje smo sku­paj že 9 študijskih let, trije so se nam pridružili po letu 2015: nadomestili so tiste, ki so prenehali z ucenjem. Eno študentko smo izgubili v casu co-vida 2020. V teh študijskih letih smo postali tesno povezana skupina, zato ocenjevanje ni potekalo z odgovar­janjem na vprašanja v elevacijskem vprašalniku, ampak v strukturiranem skupinskem intervjuju. Pogovor je bil odkrit, kriticen in tudi zabaven. Tako kot vedno doslej smo vsi študentje, morda z eno izjemo, zelo kriticni do svojega znanja. Naša profesorica pravi, da se ne zavedamo, kolikšen je naš napredek. Velik! Že površen pogled na ucna gradiva in teste znanja to potrjuje. V drugem delu pogovora smo razpravljali o tem, ali namenjamo pri ucnih urah dovolj casa po­ navljanju in utrjevanju snovi, branju angleških besedil, govornemu sporazumevanju, posluša­ nju besedil in razlaganju slovnice, in v tretjem vprašanju o zadovoljstvu s tecajem in njegovem trajanju. Tukaj so mnenja zelo razlicna, deloma odvisna tudi od predznanja in osebnih ucnih ci­ljev: eni bi želeli vec ponavljanja, drugi vec poslu­šanja, spet eni vec slovnice in pisanja ter vec ko­munikacije. Se pa vsi zavedajo, da imamo za eno srecanje na voljo 2 polni uri in v tem casu pac ni mogoce izpolniti vseh raznolikih želja študentov: za karkoli bi podaljšali cas, bi to šlo ali na racun druge ucne aktivnosti, ali pa bi morali povecati število ur v študijskem letu, že sedaj jih opravimo skoraj 80. So pa študentje posebej opozorili na pomen do-macih nalog in preverjanju njihove pravilnosti. Soglašali so, da se pri popravljanju napak v do-macih nalogah veliko naucijo. Zato so predlagali, da vsako uro najprej skupaj pregledamo domace naloge. Velikokrat se je namrec zgodilo, da je bil pregled prestavljen na konec ucnega srecanja. Ker nam je zmanjkalo casa, smo naloge pregledali na enem od prihodnjih srecanj. In do takrat se je tudi zgodilo, da smo pozabili, kaj in zakaj smo tako napisali kot smo. Študentje so navedli še druge razloge, zakaj vca­sih zmanjka casa: so dnevi, ko smo »ucenci pri­klopljeni na pocasen tempo«. Vcasih je potrebno veckrat poslušati besedilo, zato, da ga razumemo vsi, vcasih se zatakne pri enostavnih slovnicnih pravilih, pri govornem sporazumevanju (dialogi) pa smo še vedno premalo pogumni. Kar pogosto zacenjamo z »ne, tega pa ne znam«, kljub neneh­nim spodbudam uciteljice. Praviloma se izkaže, da znamo, le malo vec casa vcasih potrebujemo. Pogovor o tem, s cim smo pri urah anglešcine naj­bolj zadovoljni, je pokazal uravnoteženo zadovolj­stvo z vsem (konverzacijo, poslušanjem, branjem, razlaganjem) z eno izjemo – z ucenjem pesmi, tega smo imeli premalo po mnenju študentk, ne pa tudi po mnenju edinega študenta. Veliko smo se tudi pogovarjali o ucnih gradivih, ki jih uporabljamo. Poleg ucbenikov obcasno be-remo clanke s spleta. To želijo študentje ohraniti tudi v bodoce, a želijo, da bi bili clanki kratki in manj zahtevni. Poleg tega so predlagali, da bi ob­casno prebirali in prevajali popularne popevke. Pogovarjali smo se tudi o težavnosti ucne snovi. Študentje smo mnenja, da bi morala biti ucna snov manj zahtevna. Pri tem vprašanju ostaja razkorak med našim mnenjem in mnenjem pro-fesorice, ki pogosto pove: ce vsi opravite test z 90% pravilnimi rešitvami, potem je test prelahek. Seveda pa se vsi študentje zavedamo, da ucenje anglešcin terja tudi neke vrste trdo delo, zato da napredujemo. Izmenjali smo tudi mnenja o poteku ucenja na daljavo: v casu korone od oktobra 2020 do maja 2021 je ucenje potekalo preko Zoom-a. Prav vsi so veseli in ponosni, da so se naucili nekaj novega – komuniciranje po Zoom-u. Tudi to, da ni bilo treba od doma, je dobra stran ucenja na daljavo. So pa vedno bolj pogrešali osebni stik. Ocenili so, da je bilo ucenje na daljavo morda manj ucin­kovito, njegova prednost pa je prav v tem, da so znanje ohranili in vsaj deloma povecali. In tudi komuniciranje preko Zoom-a je omogocalo stike, da nismo bili osamljeni. Študentje in mentorica DVIG-a v Dragomerju Ko Cmokaci ponovno ožive V okviru Aktivnega pocitniškega tedna, ki je ko­nec avgusta letos potekal na Osnovni šoli Log - Dragomer, so sodelovali tudi clani gledališke skupine Mah teater. Predsednik skupine gospod Miran je poskrbel za organizacijo prireditve, clani skupine pa so poskrbeli za realizacijo in se po branju pravlji­ce pomešali med otroke. Gospa Nevenka je po ilustracijah Gorazda Vahna doma izdelala risbe Cmokacev, ki so jih otroci po branju pravljice spremenili v papirnate lutke, ki oživijo. Gledališcnike je predstavil njihov predsednik. Povedal je, da skupino sestavljajo ljudje razlicne starosti in poklicev, ki pa jih druži veselje do dela v gledališcu, ljubezen do igranja in lepega sloven-skega jezika, pa vztrajnost in dobra volja, ki zago­tavljata uspešno delo. Otroci, kakih dvajset jih je sodelovalo na prire­ditvi pa dobro vedo, da je potrebno v gledališcu prisluhniti igralcem, izklopiti mobitele, zagotoviti mir in tišino in nastopajoce na koncu nagraditi z aplavzom. Predsednik je dal sodelujocim potrebna navodila za ravnanje po predstavitvi pravljice in Damja­na, Inka, Liza in Sašo so otrokom najprej prebrali pravljico o Cmokacih z barja, ki jo je po pripove­dovanju svojega dedka že pred mnogimi leti zapi­sala ucenka osnovne šole, sicer pa Dragomercan­ka Irma Lavrencic. Pravljico je v letošnjem letu v knjižni obliki izdalo društvo DVIG. Otroci so napeto poslušali, potem pa izrezali cmokace iz papirja, nanje so prilepili držalce iz kartona in tako ustvarili sencne lutke. Da bi lutke oživele na platnu, so si v skupinah po šest sodelu­ jocih izmislili še zgodbico, ki so jo malce kasneje predstavili vsem poslušalcem. Kar zahtevna naloga, ki pa so ji bili mladi nade­ budneži pod budnim nadzorstvom mentoric in clanov Mah teatra, ki so se aktivno vkljucili v iz­ vedbo, v celoti kos. Okrepcilna malica s piškotki in sokom je gotovo pripomogla k razvoju domišljije, ki pri otrocih za- res nima meja. Pripovedovali so pred platnom, na katerem so se sprehajale sencne lutke cmokacev, ki so jih izdelali otroci sami. Medtem, ko so nekateri brodili po mocvirju in se izgubili v gozdu, so se drugi z letalom odpravili na Maldive, a kaj, ko so se vkrcali na napacno letalo in pristali v Sahari. Spet tretje so na ladjah napa­ dli galebi, ko so potovali v Indijo. Za pridno delo in izvrstna pripovedna doživetja so si vsi prislužili pismeno priznanje, ki bo po­sameznikom v spremstvu staršev omogocilo brezplacen ogled lutkovne predstave Samoza­ vestni zajcek, ki jo gledališcniki pripravljajo še v letošnjem letu. Po koncu predstavitve in podelitvi priznanj so izjavili: Val ( 8,5 leta) »Bilo mi je zelo všec. Povedali smo zanimivo zgodbo in naredil sem svojo sencno lutko.« Maša ( 9 let) »Všec mi je bilo, ker sem naredila svojo sencno lutko in ker sem lahko pripovedo­ vala zgodbico o cmokacih.« Lan (8,5 leta) »Zelo mi je bilo všec, ker sem bil kralj in mi je bilo smešno, ker so me požrli.« Jaka (8,5 leta) »Všec mi je bilo delati s prijatelji in se družiti z njimi, saj je bilo zelo zabavno.« Lara (6 let) »Izrezala sem cmokaca in bilo mi je zelo všec, tudi zaradi druženja s prijatelji.« Všec je bilo tudi meni. Ker so se otroci vživeli v zgodbico, sledili junakom tudi v svoji domišljiji in gledališcnikom na koncu namenili topel aplavz, kot se za pravo gledališce spodobi. Verjamem, da to ni bilo prvo in ne zadnje srecanje, pac pa se bodo z veseljem družili tudi v prihodnje. Dragica Krašovec drugacna. Vsak torek od 15:15 v OŠ Log - Dragomer. Pevska skupina »Mladi po srcu« Stopamo v 5. sezono prepevanja in druženja. Repertoar obsega ljudske pe­smi, popevke, narodno-zabavne viže in še kaj, kar se nam zazdi primerno. Di-rigentsko palico vihti Iztok Urbanc. Zbor želimo osvežiti in okrepiti, zato potrebujemo nove moške in ženske glasove. Pridružite se nam, družbi pri­jetnih in veselih ljudi. Vsak torek od 18:00 do 20:00 v Domu krajanov v Dragomerju. Pravljice za otroke V sodelovanju z Cankarjevo knjižnico na Vrhniki vabimo cicibane in otro­ ke na uro pravljic, kjer boste razvijali svojo ustvarjalnost tako pri likovnem kot pri govornem izražanju. Naucili se boste poslušati, pripovedovati in ob- navljati literarna besedila. Vsak prvi cetrtek v mesecu ob 17:00 v Domu krajanov v Dragomerju. Kamišibaj – papirno gledališce Vsak drugi cetrtek ob 17:00 v Domu krajanov v Dragomerju, mentorica Tomislava Zaletelj. Pripovedovali in igrali se bomo pra­vljice, basni, legende, kratke zgodbe. Vabljeni otroci od 4. leta naprej, osmo­šolci, dijaki in študentje, starši z otroki. Danes, ko postajamo siti ekranov, di­gitalizacije, masovnih zabavnih pri­reditev in brezosebnih odnosov, je kamišibaj dragulj, ki s svojo toplino na pristen nacin – kot nekoc – pove­že ljudi ob pripovedovanju zgodb. Gre za japonsko umetniško obliko pripo­vedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru. Pedagogi so našli v ka­mišibaj odlicno didakticno sredstvo, umetniki pa izjemne umetniške izzive. Najvec od tega ima obcinstvo, ki uživa v upodobitvah in pripovedovanju naj­razlicnejših zgodb Rocne spretnosti Vsak ponedeljek od 18:00 do 19:30 v Domu Krajanov v Dragomerju, mentorica Marjeta Tešanovic.Rocne spretnosti so znova cenjene in odlicna protiutež hitremu tempu so-dobnega življenja, saj dokazano zmanj­šujejo stres. Ustvarjanje na cloveški or-ganizem deluje pomirjujoce, pomirja misli in zaposli možgane, da pozabijo na skrbi. Med kvackanjem možgani tudi izlocajo serotonin, hormon no-tranjega zadovoljstva, miru in obcutka srece, zato ni nic cudnega, da so raz­iskave pokazale, kako se je ljudem, ki so kvackali, izboljšalo pocutje. S seboj prinesite kvacko, iglo za pletenje ali ši­vanje … ostalo dobite na delavnici. Klekljanje Delavnice bodo potekale vsak torek od 15:00 do 17:00 v Domu kraja­nov Dragomer, mentorica Ivica Ce-snik. Vse, ki vas zanima klekljanje ali druže­nje z raznoliko skupino clanic Klekljar­ske skupine KUD Kosec vabimo na medgeneracijsko klekljarsko delavnico. Ob prijetnem klepetu in druženju se bomo ucili osnovnih prijemov kle­kljanja, bolj vešce ustvarjalke pa bodo posegle po bolj zahtevnih izdelkih. Vabljeni ste posamezniki vseh starosti. Zelo veseli bomo, ce se nam pridružite tudi otroci in mladina pri ustvarjanju in ucenju klekljanja idrijske cipke. Vse potrebne pripomocke boste dobili na delavnici, zato s seboj ne potrebujete nicesar, razen dobre volje. Sekcija za ohranjanje kulturne dedišcine in starih obicajev Vodja sekcije Boris Smirnov 3. julij 2021 : Kosci in grabljice 23. Oktober 2021: Lickanje koruze December 2021: Miklavževanje Gledališka sekcija za odrasle Vsak cetrtek ob 19:00 v Domu kra­janov Dragomer Ljubitelje amaterskega gledališca, odra in igre vabimo, da se nam pridružite pod vodstvom režiserja Jožeta Ca-mernika. Mladinska gledališka sekcija , vsak cetrtek ob 18:00, Dom krajanov Dragomer Vabimo mlade ustvarjalce, ki jih zani-ma gledališko ustvarjanje, k vkljucitvi v mladinsko gledališko skupino. Skupina te bo pod vodstvom režiserja Jožeta Camernika popeljala v carobni svet gledališca. Srecali se boste z osnovami odrske igre, odrskega govora, impro­vizacije ... Znanje, ki ga boste dobili, boste lahko pokazali v zakljucni pred­ stavi. Prvic se dobimo v cetrtek, 7. 10. 2021 ob 18:00. KUD Kosec v sezoni 2021/2022 Likovna sekcija Tecajniki se bodo vsak drugi torek ob 18:00 v Domu krajanov Dra­gomer pod mentorstvom Drage Da­vitkove spoznavali s klasicnimi teh­nikami slikarstva, gojili kreativno in abstraktno razmišljanje in analizirali lastne likovne rezultate. Slikarstvo s svojimi razlicnimi izraznimi sredstvi vas bo popeljalo od osnov risanja, za­snove kompozicije pa vse do abstrak­ tnih barvnih likovnih izdelkov. Likovna sekcija – umetnostna de­lavnica izdelovanja grafitov podvodstvom akademskega slikarja Milana Erica Datum in kraj tecaja v oktobru bo obja­vljen na Facebooku, plakatih in obcin-ski spletni strani. Delavnica bo poteka-la na prostem. Dobivali se bomo enkrat mesecno. Grafiti so izraz posamezni­kovega mnenja, misli in obcutenj. Ver­jetno so že marsikoga izmed nas kdaj Dom krajanov v Dragomerju je zaživel zasrbeli prsti, ko smo na ulicah videli kakšen ‘hud’ grafit, ki nas je pritegnil s svojo vsebino. Tisti in tiste, ki želite povedati svojo zgodbo skozi tri ploce­vinke spreja (in madežev na obleki ter maske na obrazu), ste lepo vabljeni, da se nam pridružite. Folklorna skupina »Nageljcek« Vabi v svoje vrst otroke prve triade, kjer bodo pod vodstvom Nataše Ko­ govšek spoznavali pevske, ritmicne in retoricne sposobnosti. Seznanjali se bodo s kulturo, obicaji, igrami, obla- cili … v preteklosti, ko so bila življenja in igre naših dedkov in babic precej V Kulturno umetniškem društvu Kosec praznujemo. Po dolgih letih 12 letih selitev smo vendarle dobili svoj stalni prostor. V njem bodo potekale prakticno vse de­ javnosti, razen otroške folklorne sku-pine. Našli nas boste v najetih prosto­rih v Domu krajanov v Dragomerju. Program dejavnosti je objavljen v Na-šem casopisu in na Facebook strani KUD Kosec. KUD Kosec Balinarski turnir DU Dragomer Lukovica Balinarska sekcija v avgustu pa nam vreme ni obe­talo nic dobrega. Toda zbralo se pri DU Dragomer se je vseh dvanajst vabljenih ekip, udeležuje turnirjev, željnih druženja in rekreacije. ki jih prirejajo druga Po zajtrku smo opravili žreb, so-društva, enkrat letno dnica Branka Kastelic nas je se-pa smo vsako leto znanila s pravili in nacinom igre ter nas razporedila po igrišcih. v juniju organizirali A glej ga »zlomka«, že takoj na moški turnir v okviru zacetku nas je »požegnalo« z obcinskega praznika. neba. Ampak po nekaj minu­tah, ko so se dežne kaplje malo bron pa se je odpeljal v Logatec. pri DU Jože Sevšek. deloma pokrili stroške turnirja. Letos pa nam jo je zagodel razredcile, smo vseeno priceli V moški postavi pa je ekipa Iga Ob uspešni izvedbi turnirja Seveda brez vas, dragi balinarji virus in smo v društvu sklenili, z igro. Naša dobra volja je do za las premagala domaco eki-bi se rada zahvalila našim spon-in navijaci se nam ne bi »izšlo«. da bomo organizirali turnir za enajste ure že priklicala soncne po Dragomera in osvojila zlato, zorjem Vrtnarstvu in cvetlicar-Zato še enkrat velika HVALA. šest ženskih in prav toliko mo-žarke izza oblakov in še pred bron pa so osvojili decki iz Pol-stvu FILIPIC iz Podplešivice in Po prijetno koncanem druže­ških ekip. Zadnje sobotno jutro kosilom nas je že božalo sonce hovega Gradca. Po razglasitvi BIOBRAZDI iz Dragomerja, ki nju smo si obljubili, da se vidi­ rezultatov je vsem zmagoval-so nas podprli s svojimi izdelki mo spet naslednje leto. nim ekipam pokale in medalje in s tem prispevali pri organi-Inka podelil vodja balinarske sekcije zaciji srecolova s katerim smo Debeli hrib in žaba Jutranja telovadba s Poskocnimi Ložani nje “žabe” in sicer v smeri proti Ferjanki. Vsi tisti, ki prihajate iz te smeri, ste verjetno že opazili, da se tam nahajajo klopi, nabi­ralnik z vpisno knjigo in žigom ter “žabina” pesem. Ta prostor Ob pol sedmih me kolke, gležnje, še za mišice ste-mo kot smucarji na snegu. Vaje še ni dokoncno urejen. Uredili gen in mec poskrbimo. zakljuci Meta s svojimi dihal­ zbudi budilka na ga bomo v najkrajšem možnem Marko poskrbi, da v ritmu nimi in sprostitvenimi vajami. telefonu. casu. hodimo v krogu in delamo vaje Vadba se konca v pol ure in ob Kaj pa naša “žaba”? Revico so za stopala in gležnje. Poskoci-osmih se na hitro poslovimo in Hitro vstanem, se uredim, leta in prijateljevanje z otroci mo v ritmu angleškega valcka že odhitimo vsak svojim obve­ malo pozajtrkujem, popijem in zakljucimo s koraki za grški kar mocno zdelala in je potreb-znostim naproti. jutranjo kavo, preberem par sirtaki. Nadaljuje Tatjana s na resne obnovitve. Tudi tega Ob petkih smo dogovorje- clankov v jutranjem casopisu svojim sklopom vaj za ravno­ smo se lotili in upamo, da se ni, da gremo v bližnji lokal na in z možem že sedeva v avto in težje. Naredimo 10 pocepov nam bo kmalu pridružila. Spo-jutranjo kavico, kjer si izme­ se nekaj minut pred pol osmo in se primemo za ušesa (vaja minja nas predvsem na naše po-njamo novice in poklepetamo; pripeljeva v Športni park na proti demenci) – pravimo, da kojne clane, ki so se mocno tru-za rojstne dneve pa vsakemu Logu. Zbrani so že skoraj vsi, je vaja za zdravo pamet (mar­dili z njeno izdelavo in pa tudi slavljencu tudi zapojemo in z Spoštovani ljubitelji vse to odstranimo, saj ob posta-ki se zjutraj radi razgibajo. sikatera vaja ima že svoje ime), postavitvijo. Želimo pa jo vrniti vodo nazdravimo. vitvi niso bile urejene formal-Tocno ob pol osmih zacne-svoj del vaj zakljuci z vajo la- Debelega hriba in tudi otrokom, ki so jo imeli tako mo s tekom v krogu po igrišcu. stovka. Nato se postavimo ob Veseli smo, da se je tovrstna nosti z njim. naše “žabe”! radi in so zaradi nje radi hodili Seveda smo zacetek vadbe pri-vadba tako lepo uveljavila, saj Clani PD Rega Log smo price-cvetlicna korita ob robu igrišca v hrib. vsak dan pride od 17 do 25 te­ lagodili novim covid ukrepom li z iskanjem nove lokacije, kate-in izvedemo še vaje za moc rok. Verjetno ste že opazili, da se ra naj bi bila cim bliže uradne-O ponovni postavitvi “žabe” in se ne držimo vec za roke. Letošnje poletje so plezalci po-lovadcev in hkrati clanov DU na novi lokaciji bomo vse clane Log. Novembra bomo prazno­ je na Debelem hribu kar nekaj mu vrhu Debelega hriba. Veliko Miha se postavi na sredo kro-drli že dotrajan leseni podest spremenilo. Na vrhu nas ne lastnikov posamezne parcele in PD Rega tudi obvestili. Iskrena ga in zacnemo z vadbo. Najprej ob robu igrišca. Naši fantje so vali že cetrto obletnico, kar se pricaka vec naša “žaba”, ravno njihovo iskanje kar nekaj casa zahvala vsem, ki ste nam poma-delamo vaje za prste, zapestja, se odlocili in velika betonska zbiramo na igrišcu. Upamo, da tako ni vec klopi, kjer smo dolga ni bilo prevec uspešno. Nato pa gali pri odstranitvi “žabe”, klopi, komolce, nadaljujemo z vajami korita na koncu igrišca prekrili nas do konca leta ne doleti pre­leta pocivali in se krepcali pred se nam je nasmehnila sreca in nabiralnika z vpisno knjigo in za vrat, ramena – te najbolj po-z lesenimi podi, tako, da te vaje poved zbiranja zaradi covida, nadaljnjo potjo, ni tudi vpisne gospod Jože je prijazno ponudil žigom. Kmalu se vidimo pri ob-grešam, kadar ne morem na te-spet lahko izvajamo. Vedno se kot se nam je zgodilo v zacetku knjige in žiga. Ker je zemljišce v svoj koticek, ki je sicer kar 550 novljeni “žabi”. lovadbo – zaokrožimo v pasu, postavimo še v položaj za smuk letošnjega leta. privatni lasti, je lastnik želel, da m metrov oddaljen od doseda-Miša s koleni, naredimo še vaje za in kljub poletju malo trenira-Irena L. Na podlagi 7. clena Pravilnika o sofinanciranju izobraževanja odraslih v Obcini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 31/21), Obcina Log - Dragomer objavlja Javni razpis zbiranja predlogov za sofinanciranje letnega programa izobraževanja odraslih Obcine Log - Dragomer v letu 2021 1. NAROCNIK JAVNEGA RAZPISA Narocnik javnega razpisa je Obcina Log – Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici. 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov in projektov izobraževanja odraslih po sledecih vsebinskih sklopih: - splošno neformalno izobraževanje odraslih, - promocija ucenja za razvoj ucece se obcine v Tednu vseži­vljenjskega ucenja, - pospeševanje medgeneracijskega ucenja in ucenja starej­ ših, - razvoj novih izobraževalnih dejavnosti, - spodbujanje vkljucevanja starejših v izobraževanje, - dejavnosti za izpeljavo LPIO - izobraževanje, usposablja­ nje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov - spodbujanje delovanja lokalnih društev in zvez, katerih osnovna dejavnost je izobraževanje odraslih. - sofinanciranje organizacije prireditev, vecdnevnih ak­tivnosti izven obcine, tecajev oz. tematskih delavnic ter celoletnih krožkov za otroke in mladino, - sofinanciranje organizacije tekmovanj ter sodelovanja na tekmovanjih oziroma prireditvah, - sofinanciranje organizacije strokovnega predavanja ali ekskurzije za clane in obcane obcine, - sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, biltena oz. internetne strani. 3. CILJI JAVNEGA RAZPISA Cilj javnega razpisa je spodbujanje programov in projektov na podrocju izobraževanja odraslih v Obcini Log - Drago-mer. 4.UPRAVICENCI - društva, katerih dejavnosti spadajo pod šifro št. 85.5 – Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, skladno z Standardno klasifikacijo dejavnosti – SKD 2008 po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08), pod pogojem, da je pricakovanih vsaj 10 udeležencev izobraževanja obcanov Obcine Log - Dragomer, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organiza­cije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih, pod pogo-jem, da je pricakovanih vsaj 10 udeležencev izobraževanja obcanov Obcine Log - Dragomer, - javni zavodi s podrocja vzgoje in izobraževanja za pro­gram, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, pod pogojem, da je pricakovanih vsaj 10 udeležencev izobraževanja obcanov Obcine Log - Dra­gomer. 5. POGOJI ZA SODELOVANJE NA JAVNEM RAZPISU Upravicenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - imajo sedež v Obcini Log - Dragomer - imajo v svojih aktih jasno opredeljeno delovanje na razpi­ sanem podrocju, - imajo zagotovljene materialne, kadrovske, prostorske in organizacijske možnosti za uresnicitev nacrtovanih izo­braževalnih dejavnosti, - imajo društva vsaj 25 clanov s stalnim prebivališcem v Obcini Log - Dragomer, - imajo urejeno evidenco o clanstvu, - obcinski upravi vsako leto redno dostavljajo porocila o realizaciji programov in financno porocilo, - vlagatelji, ki so v preteklih 2 letih že bili pogodbene stran­ke Obcine Log - Dragomer morajo imeti izpolnjene po­godbene obveznosti do Obcine Log - Dragomer. - da se ne sofinancirajo za redno dejavnost in programe iz katere koli druge postavke proracuna Obcine Log - Dra­gomer 6. MERILA JAVNEGA RAZPISA Vloge bodo presojane in ocenjevane v skladu z merili, ki jih doloca Pravilnik o sofinanciranju izobraževanja odraslih v Obcini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 31/21). Komisija bo v skladu z navedenim pravilnikom ugotovila število vseh prispelih vlog, število vseh formalno popolnih in pravocasnih vlog, pozvala predlagatelje nepopolnih vlog k predložitvi manjkajoce dokumentacije in za vse popolne in pravocasne vloge na podlagi pogojev in meril, ki jih oprede­ljuje navedeni pravilnik, pripravila oceno redne dejavnosti in posameznih programov ter izracunala vrednost tocke glede na višino sredstev iz proracuna in glede na zbrano skupno število tock predlagateljev za njihovo redno dejavnost in programe. Po dolocitvi vrednosti tocke obcinska uprava z odlocbo obvesti vse predlagatelje o višini dodeljenih sredstev za re-dno dejavnost in posamezne programe, s katerimi so kandi­dirali na javnem razpisu. 7. OKVIRNA VREDNOST JAVNEGA RAZPISA Okvirna vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenje­nih za predmet tega javnega razpisa, znaša 4.000,00 EUR. Vrednost vseh razpoložljivih sredstev se lahko spremeni v skladu s spremembami proracuna Obcine Log - Dragomer. 1 Splošno neformalno izobraževanje odraslih 1.600,00 € 1.1 Racunalniško opismenjevanje starejših 1.2. Ucenje tujih jezikov 1.3. Bralni krožek, spoznavanje slovenskih avtorjev 2 Promocija ucenja za razvoj Ucece se obcine v Tednu vseživljenjskega ucenja (TVU) 200,00 € 2.1. Prireditve za promocijo ucenja v OLD v okviru TVU 2.2. Koordinacija prireditev v barjanskih obcinah za promocije Barja v okviru TVU 3 Medgeneracijsko ucenje in izobraževanje starejših 600,00 € 3.1. Pomoc ucencem osnovne šole pri ucenju matematike, slovenšcine in anglešcine 3.2. Pomoc mladih starejšim pri uporabi racunalnika in pametnega telefona 3.3. Medgeneracijska izobraževalna srecanja 4 Razvoj novih izobraževalnih oblik in dejavnosti 400,00 € 4.1. Izvedba študijskih krožkov 4.2. Izdelava projekta za ustanovitev Središca za samostojno ucenje 5 Spodbujanje vkljucevanja starejših v izobraževanje – študijski obiski starejših – spoznavanje in predstavljanje uspešnih izobraževalnih dejavnosti v Sloveniji in tujini 600,00 € 6 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih 200,00 € 7 Delovanje društev in zvez na lokalni ravni, katerih osnovna dejavnost je izobraževanje odraslih 400,00 € 8. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2021. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2021. Sredstva niso prenosljiva. 9. ROK JAVNEGA RAZPISA Javni razpis pricne teci naslednji dan po objavi v Našem casopisu in se zakljuci 22. 10. 2021 ob 12. uri. 10. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG Obravnava vlog bo potekala v skladu z dolocili Pravilnika o sofinanciranju izobraževanja odraslih v Obcini Log - Dra­gomer (Uradni list RS, št. 31/21). Vloge se bodo predvidoma odpirale dne 3. 11. 2021 ob 18. uri v prostorih Obcine Log - Dragomer. Postopek odpiranja ter ocenjevanja in vrednotenja vlog ni javen. Vloga mora biti pravocasna in popolna. Pravocasna vloga je tista, ki je prejeta na obcini kot je doloceno v 9. tocki tega javnega razpisa. Popolna vloga je tista, ki vsebuje: • pravilno in popolno izpolnjene prijavne obrazec, ki so del razpisne dokumentacije, • plan dela za tekoce leto, • zapisnik zadnjega obcnega zbora, • poimenski seznam clanov ter dokazilo o placani clanarini, • dokazilo o zagotovljenih materialnih, prostorskih, kadro­vskih in organizacijskih možnostih, • fotokopijo veljavnega temeljnega akta (statut ali pravila), • fotokopijo odlocbe o vpisu v ustrezni register (na primer.: centralni register društev, sodni register). Društvo ali organizacija, ki ima status delovanja v javnem interesu, mora predložiti ustrezno odlocbo pristojnega or-gana. Vloge, ki niso bile oddane v predpisanem roku, ki jih ni vložila upravicena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravocasno dopolnjene, bodo s sklepom zavržene. Odlocba o izboru prejemnikov razpisanih sredstev se izda kot posamicni upravni akt po Zakonu o splošnem upravnem postopku. 11. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija je dostopna na spletnem naslo­vu www.log-dragomer.si. Prav tako je možno razpisno do-kumentacijo prevzeti na naslovu Upravnega centra Obcine Log - Dragomer, Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici, in sicer vsak dan v casu uradnih ur Obcine Log - Dragomer, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se iztece rok za oddajo vlog. Razpisno dokumentacijo sestavlja: -besedilo javnega razpisa, -obrazec OBR - prijava, -obrazec OBR - izjava, -obrazec OBR - programi, -vzorec pogodbe. 12. ODDAJA IN DOSTAVA VLOGE Predlagatelji morajo vloge oddati priporoceno po pošti na naslov Obcine Log - Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici ali osebno na naslovu Upravnega centra Obci­ne Log - Dragomer, Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici – vlogo se odda v sprejemni pisarni Obcine Log - Dragomer. Oddaja vloge pomeni, da se upravicenec strinja z vsemi pogoji in merili javnega razpisa. Tudi dopolnitve vlog se oddajajo, dostavljajo in oznacujejo na nacin, ki je dolocen v prvem in drugem odstavku te tocke. Posamezni upravicenec lahko na javni razpis predloži samo eno vlogo. Vloga je pravocasna, ce je bila oddana priporoceno po po­šti do vkljucno dne 22. 10. 2021 ali dostavljena osebno v sprejemno pisarno Obcine Log - Dragomer do 22. 10. 2021 do 12. ure. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravocasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vlogo je potrebno oddati v zaprti kuverti, oznaceni z imenom in na­slovom pošiljatelja in s pripisom »NE ODPIRAJ – vloga – JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SO­FINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V LETU 2021– 603-3/2021«. V primeru, ko vloga ne bo pravilno oznacena, se ne bo uvr­stila v nadaljnji postopek ocenjevanja in vrednotenja vlog in bo s sklepom zavržena. Posamezni upravicenec lahko na javni razpis predloži samo eno vlogo. 13. IZID RAZPISA Upravicenci, ki bodo oddali vlogo, bodo o izidu javnega razpisa obvešceni v roku 30 dni od datuma odpiranja vlog. Z izbranimi upravicenci bo Obcina Log - Dragomer sklenila pogodbo o sofinanciranju izobraževanja odraslih v letu 2021. V kolikor upravicenec, kateremu so bila dodeljena sredstva, ne vrne podpisane pogodbe v petnajstih dneh od izdaje po­ziva za podpis pogodbe, se šteje, da je odstopil od zahteve za sofinanciranje izobraževanja odraslih v letu 2021. 14. DODATNE INFORMACIJE Dodatne informacije in pojasnila zagotavlja Andreja Maj-nik, elektronski naslov andreja.majnik@log-dragomer.si . Številka: 603-3/2021 Datum: 7. 9. 2021 Obcina Log - Dragomer Župan Miran Stanovnik Na podlagi 5. clena Pravilnika za vrednotenje programov or-ganizacij in društev na podrocju humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnicne kulture in stanovskih orga­nizacij (Uradni list RS, št. 122/2008) Obcina Log – Dragomer objavlja Javni razpis zbiranja predlogov za sofinanciranje humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnicne kulture in stanovskih organizacij v letu 2019 1. NAROCNIK JAVNEGA RAZPISA Narocnik javnega razpisa je Obcina Log – Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici. 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA a) S podrocja skrbi za socialno ogrožene, invalide, ostarele in izboljšanja kvalitete življenja obcanov Obcine Log - Drag-omer • sofinanciranje programov/aktivnosti humanitarnih orga­nizacij in društev, ki vsebujejo elemente skrbi za invalide, ostarele, elemente reševanja socialnih stisk upravicencev, elemente dobrodelnosti in samopomoci (na primer: pre­vozi oseb na zdravljenja, letni obiski pri starostnikih nad 75 let, dnevna pomoc ostarelim), • sofinanciranje pomoci posamezniku za ohranjanje social-ne in zdravstvene varnosti, • sofinanciranje letovanja in zimovanja socialno in zdra­vstveno ogroženih otrok, • sofinanciranje programov za aktivno preživljanje prostega casa otrok in mladostnikov s specificnimi potrebami, • sofinanciranje zdravljenja v zdravilišcih, • sofinanciranje predavanj clanom in za širše okolje, • sofinanciranje izdaje glasila ali biltena, • sofinanciranje dobrodelnih prireditev, • sofinanciranje dodatnega izobraževanja, prilagojenega specialnim potrebam invalidov ali razvidni skupini soci­alno ogroženega prebivalstva, • sofinanciranje rehabilitacijskih programov. b) S podrocja delovanja mladincev ter tehnicne kulture in stanovskih organizacij s sedežem v obcini • sofinanciranje programov/aktivnosti društev in organiza­cij, ki izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativ­nosti in zadovoljevanju interesov mladih (na primer: ki pri mladih spodbujajo avtonomijo, ustvarjalnost in inovati­vnost, prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko so-delovanje, mobilnost in mednarodno povezovanje, zdrav nacin življenja in preprecevanje razlicnih oblik odvisnosti, neformalno ucenje in usposabljanje ter vecanje kompe­tenc mladih, sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi, ki izboljšujejo dostop mladih do kulturnih dobrin in do trga delovne sile, razvijajo podjetnost mladih, skrbijo za mlade z manj priložnostmi v družbi) • sofinanciranje organizacije prireditev, vecdnevnih ak­tivnosti izven obcine, tecajev oz. tematskih delavnic ter celoletnih krožkov za otroke in mladino, • sofinanciranje organizacije tekmovanj ter sodelovanja na tekmovanjih oziroma prireditvah, • sofinanciranje organizacije strokovnega predavanja ali ekskurzije za clane in obcane obcine, • sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, biltena oz. internetne strani. 3. CILJI JAVNEGA RAZPISA Cilj javnega razpisa je spodbujanje humanitarnih in mladin­skih dejavnosti ter dejavnosti tehnicne kulture in stanovskih organizacij. 4. UPRAVICENCI • organizacije, društva, združenja in zveze, ki delujejo kot prostovoljne in neprofitne, v njihovih programih pa so ele­ menti skrbi za invalide, ostarele, reševanje socialne stiske upravicencev, dobrodelnost in samopomoc in so registri­ rane za izvajanje opredeljenih dejavnosti, • mladinske skupine, klubi, društva ter druge organizacije, ki izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih, • organizacije in skupine tehnicne kulture, • stanovske organizacije. 5. POGOJI ZA SODELOVANJE NA JAVNEM RAZPISU Upravicenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da ima sedež v Obcini Log - Dragomer vsaj eno leto, ozi­roma da so clani obcani Obcine Log - Dragomer, • da so registrirani za opravljanje dejavnosti po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02, 111/05 – Odl. US, 69/07) v skladu s 4. tocko tega razpisa in delujejo najmanj eno leto, • da imajo urejeno evidenco o clanstvu, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za realizacijo programov, • da se ne sofinancirajo za redno dejavnost in programe iz katere koli druge postavke proracuna Obcine Log - Dra­gomer 6. MERILA JAVNEGA RAZPISA Vloge bodo presojane in ocenjevane v skladu z merili, ki jih doloca Pravilnik za vrednotenje programov organizacij in društev na podrocju humanitarnih in mladinskih dejavno­sti ter dejavnosti tehnicne kulture in stanovskih organizacij (Uradni list RS, št. 122/2008). Komisija bo v skladu z navedenim pravilnikom ugotovila število vseh prispelih vlog, število vseh formalno popolnih in pravocasnih vlog, pozvala predlagatelje nepopolnih vlog k predložitvi manjkajoce dokumentacije in za vse popolne in pravocasne vloge na podlagi pogojev in meril, ki jih oprede­ljuje navedeni pravilnik, pripravila oceno redne dejavnosti in posameznih programov. Obcinska uprava pa bo na osnovi ocene ocenjevalne ko­misije izracunala vrednost tocke glede na višino sredstev iz proracuna in glede na zbrano skupno število tock predlaga­teljev za njihovo redno dejavnost in programe. Po dolocitvi vrednosti tocke obcinska uprava s sklepom obvesti vse predlagatelje o višini dodeljenih sredstev za re-dno dejavnost in posamezne programe, s katerimi so kandi­dirali na javnem razpisu. 7. OKVIRNA VREDNOST JAVNEGA RAZPISA Okvirna vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenje­nih za predmet tega javnega razpisa, znaša 4.750,00 EUR. Vrednost vseh razpoložljivih sredstev se lahko spremeni v skladu s spremembami proracuna Obcine Log - Dragomer. 8. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2021. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2021. Sredstva niso prenosljiva. 9. ROK JAVNEGA RAZPISA Javni razpis pricne teci naslednji dan po objavi v Našem casopisu in se zakljuci 22. 10. 2021 ob 12. uri. 10. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG Obravnava vlog bo potekala v skladu z dolocili Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na podro-cju humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnicne kulture in stanovskih organizacij (Uradni list RS, št. 122/2008). Odpiranje vlog je javno. Vloge se bodo predvidoma odpi­rale dne 26. 10. 2021 ob 18. uri v prostorih Obcine Log - Dra­gomer. Postopek ocenjevanja in vrednotenja vlog ni javen in bo potekal takoj po zakljucku postopka odpiranja vlog. Vloga mora biti pravocasna in popolna. Pravocasna vloga je tista, ki je prejeta na obcini kot je doloceno v 9. tocki tega javnega razpisa. Popolna vloga je tista, ki vsebuje: • pravilno in popolno izpolnjen prijavni obrazec, ki je del razpisne dokumentacije, • plan dela za tekoce leto, • porocilo o delu za preteklo leto, • financno porocilo za preteklo leto, • zapisnik zadnjega obcnega zbora, • poimenski seznam clanov ter dokazilo o placani clanarini, • dokazilo o zagotovljenih materialnih, prostorskih, kadro­vskih in organizacijskih možnostih, • fotokopijo veljavnega temeljnega akta (statut ali pravila), • fotokopijo odlocbe o vpisu v ustrezni register (na primer.: centralni register društev, sodni register). Društvo ali organizacija, ki ima status delovanja v javnem interesu, mora predložiti ustrezno odlocbo pristojnega or-gana. Ce je društvu ali organizaciji s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi njegove splošno kori­stne dejavnosti, priznan poseben status, ali je doloceno, da je njegova dejavnost humanitarne narave, ali mu zakon na drug nacin neposredno ureja opravljanje in financiranje de­javnosti, ki je v javnem interesu, se šteje, da je tako društvo v javnem interesu na podlagi tega zakona. Vloge, ki niso bile oddane v predpisanem roku, ki jih ni vložila upravicena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravocasno dopolnjene, bodo s sklepom zavržene. Sklep o izboru prejemnikov razpisanih sredstev se izda kot posamicni upravni akt po Zakonu o splošnem upravnem postopku. 11. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija je dostopna na spletnem naslo­vu www.log-dragomer.si. Prav tako je možno razpisno do-kumentacijo prevzeti na naslovu Upravnega centra Obcine Log - Dragomer, Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici, in sicer vsak dan v casu uradnih ur Obcine Log - Dragomer, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se iztece rok za oddajo vlog. Razpisno dokumentacijo sestavlja: -besedilo javnega razpisa, -obrazec OBR - prijava, -obrazec OBR - plan dela, -obrazec OBR - porocilo o delu, -obrazec OBR - izjava, -obrazec OBR - porocilo o delu 2021, -vzorec pogodbe. 12. ODDAJA IN DOSTAVA VLOGE Predlagatelji morajo vloge oddati priporoceno po pošti na naslov Obcine Log - Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici ali osebno na naslovu Upravnega centra Obci­ne Log - Dragomer, Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici – vlogo se odda v sprejemni pisarni Obcine Log - Dragomer. Oddaja vloge pomeni, da se upravicenec strinja z vsemi pogoji in merili javnega razpisa. Tudi dopolnitve vlog se oddajajo, dostavljajo in oznacujejo na nacin, ki je dolocen v prvem in drugem odstavku te tocke. Posamezni upravicenec lahko na javni razpis predloži samo eno vlogo. Vloga je pravocasna, ce je bila oddana priporoceno po po­šti do vkljucno dne 22. 10. 2021 ali dostavljena osebno v sprejemno pisarno Obcine Log - Dragomer do 22. 10. 2021 do 12. ure. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravocasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vlogo je potrebno oddati v zaprti kuverti, oznaceni z imenom in na­slovom pošiljatelja in s pripisom »NE ODPIRAJ – vloga – JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFI­NANCIRANJE HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI TEHNICNE KUL­TURE IN STANOVSKIH ORGANIZACIJ V LETU 2021– 430- 28/2021«. V primeru, ko vloga ne bo pravilno oznacena, se ne bo uvr­stila v nadaljnji postopek ocenjevanja in vrednotenja vlog in bo s sklepom zavržena. Posamezni upravicenec lahko na javni razpis predloži samo eno vlogo. 13. IZID RAZPISA Upravicenci, ki bodo oddali vlogo, bodo o izidu javnega razpisa obvešceni v roku 30 dni od datuma odpiranja vlog. Z izbranimi upravicenci bo Obcina Log - Dragomer sklenila pogodbo o sofinanciranju humanitarnih in mladinskih de­javnosti ter dejavnosti tehnicne kulture in stanovskih orga­nizacij v letu 2021. V kolikor upravicenec, kateremu so bila dodeljena sred­stva, ne vrne podpisane pogodbe v petnajstih dneh od izdaje poziva za podpis pogodbe, se šteje, da je odstopil od zahteve za sofinanciranje programov in projektov na podrocju hu­manitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnicne kulture in stanovskih organizacij v letu 2021. 14. DODATNE INFORMACIJE Dodatne informacije in pojasnila zagotavlja Andreja Majnik, elektronski naslov andreja.majnik@log-dragomer.si .Številka: 430-28/2021 Datum: 25. 8. 2021 Obcina Log - Dragomer župan Miran Stanovnik Ali si predstavljate, da živite v popolni temi, da vas obdaja hladna voda in da ne veste, kdaj boste naslednjic jedli; morda danes, ta teden, cez mesec dni, ali pa šele cez nekaj let? Ne bi dolgo vzdržali. A cloveška ribica ali ljudsko zmajev mladic, že zelo dolgo naselju je podzemne vode dinarskih kraških jam. Ne le, da preživi; doživi lahko castitljivo visoko starost – tudi do 100 let! V tem casu si v kotickih tolmunov podzemeljskih tokov poišce tudi partnerja in poskrbi za narašcaj. Kako ji to uspe? Vec o tem boste lahko izvedeli na ogledu v Postojnski jami in Vivariju Proteus. Izkoristite lahko tudi turisticne BONE21. O zmajevih mladicih je prvi pisal že polihistor Valva­sor. Nekoc je slišal, da je med Logatcem in Vrhniko cudna voda, ki da tece le ob dolocenih urah; kmetje so mu razlagali, da je vzrok zmaj, ki da živi v gori. V jami, kjer naj bi ždel, izvira studenec in kadar se vode nabere prevec, jo zmaj izbruha. Jamo so ime­novali Lintvern (zmaj). In z narastlo vodo naj bi prišli na površje tudi zmajevi mladici, ki so jih kmetje vi-deli na lastne oci …. Valvasor temu sicer ni verjel, je pa v Slavi vojvodine Kranjske (1689) zapisal, da najbi bil »zmajev mladic«poopisukmeta …«piclo ped dolg in podoben kušcarju, skratka, bil je crv in gomazen, kakršne je tu in tam pac vec…« Cloveška ribica (Proteus anguinus) je naša poseb­nost, živi izkljucno tu, v podzemnih vodah dinarske­ga krasa. Kakolahkocloveškaribicav ekstremnihpogojih odsotnostisvetlobeinpomanjkanjahranepreživi? Na vecno temo jamskega okolja je izvrstno prila­gojena. Je brez zašcitnega kožnega barvila, oci ima zakrnele, prerašca jih koža. Na svetlobo je obcutlji­vo vse njeno telo. Odlicno plava s pomocjo splošce­nega repa, ki ga obkroža kožnata plavut. Na spre­dnjih nogah ima po tri, zadaj po dva prstka. Razvila je izredno obcutljiv voh, tip ter notranje uho, da pra-vocasno zaznaprihod visokih voda,kijiprinašajo hrano. Zaznava lahko tudi šibka elektricna polja. Diha z zunanjimi škrgami in kožo. Ceprav ima raz-vita tudi preprosta pljuca, gre le redko iz vode. Je rekorderka v sposobnosti preživetja v razmerah z zelo malo kisika. V gobcku ima kar 200 drobnih zob. Hrani se z manjšimi vodnimi živalcami, a brez hra­ne lahko zdrži tudi vec let! To ji omogoca glikogen, shranjenvjetrih.Docaka lahkoneverjetnostarost okrog 100 let. Tudi znanstvenike vse bolj zanima njeno zelopocasno staranjeter sposobnost, da je spolno aktivna celo v pozni starosti 80 let. Leta 2016 nas je v Postojnski jami narava obda­rila s pravim cudežem. Cloveška ribica je koncno razkrila svoje ljubezenske skrivnosti – prvic v tu­risticni jami. Nihce do tedaj še ni uspel videti, kako se cloveška ribica razmnožuje v naravi. V akvariju je na oceh tisocih turistov samica odložila 64 jaj-cec. O dogodku so porocali vsi svetovni mediji. Po dolgih štirih mesecih se je izlegla prva licinka. Ob izleganju je merila le 18 mm. Ocesci sta bili prese­netljivodobrovidni.Pohrbtujebilagostoposejana spigmentnimipegicami.Vnaslednjihtrehmesecih so se izlegle še preostale mlade licinke. Apetit se jim je zbudil že po šestih tednih, ko so porabile svoje notranje zaloge hrane in smo jim ponudili majhne crve. Le tri mesece so potrebovale, da so mlade licinke na zunaj že postale podobne odraslim clo­veškim ribicam, a bodo vse življenje ohranile podo­bo licinke. Mlade cloveške ribice v Postojnski jami hitro napredujejo. Velike so okrog 15 cm in so že v celotipodobneodraslim.Tobodovresnicipostale šele pri 15-ih letih, ko bodo tudi spolno dozorele. Vse odrasle jamske živalce si lahko ogledate v Vi-variju Proteus, ob obisku Postojnske jame ali od­krivate skrivnosti podzemeljskih živali v EXPO-u Postojnska jama kras. Ljubitelji narave se lahko podate tudi na pustolovšcino skozi vec jam Po-stojnskega jamskega sistema ob podzemeljski Pivki; morda se vam nasmehne sreca in te skriv­nostne prebivalke postojnskega podzemlja spoz­nate v živo, v njihovem svetu. Vse vstopnice lahko placate s turisticnimi boni 2021. Postojnska jama www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 Poskrbeli smo za nogometno zelenico Z novim šolskim letom Pripravimo na gaženje jo samo rjave zaplate. Zato smo idealen mesec za delo na trati. so se po poletnemu Zelenica, ki je namenjena tre-v podjetju Unichem, d. o. o., iz To je pravi cas, da jo okrepimo ningu nogometa, je verjetno ena Sinje Gorice, sklenili podariti po poletni vrocini. Jutra so hla­ premoru zaceli tudi najbolj obremenjenih zelenic na klubu paleto rudninskega gnoji-dna z roso in dan zelo topel. nogometni treningi. svetu. Vsak dan so treningi in la Plantella specialno gnojilo za Kljub temu gnojimo vedno Tokrat nas je na svoje nogo-še kakšna tekma. Tako zelo trpi travo, da bodo imeli za gnojenje pred dežjem ali pa še bolje – metno igrišce povabil ŠD Dren, koreninski sistem trave, ki mora svoje površine. Janezu Jelovšku, uporabimo namakalni sistem,ki in sicer na lokacijo na Drenove-biti zelo mocan in redno okre-tajniku ŠD Dren, sem svetoval, je že na nogometnem igrišcu. mu Gricu – Lesnem Brdu. pljen, da preživi in da ne ostane-da je september poleg aprila Tako se rudninsko gnojilo takoj Od njive do steklenicke: Zakaj je pomembno, kaj se dogaja s konopljo vmes? V zadnjih letih Ali je pomembno, kako in kje Pri pridobivanju certificiranih Kaj pa ekstrakcije z uporabo produktov je pomembna tudi spremljamo izjemno je bila konoplja pridelana ter superkriticnih tekocin? poznejša obdelava ekstrakta, povecanje zanimanja predelana? Za ekstrakcijo konoplje se kot je izlocanje voskov, koncen­ za izdelke, ki izvirajo iz Ce tla vsebujejo pesticide, najpogosteje uporablja super- triranje in izlocanje THC. težke kovine ali druga one-kriticni ogljikov dioksid, ki ga konoplje. Trendu seveda snaževala, ki so lahko ostala iz priporoca tudi Nemški zvezni sledijo proizvajalci s prejšnjih let, ali je v okolici nji-Pri tehnološko nezahtevnih inštitut za zdravila in medi­ konopljo povezanih ve, na kateri se goji, intenzivno ekstrakcijah, ki se po navadi cinske pripomocke. Enega izdelkov. Kako pa naj škropljeno, bo konoplja vsa ta uporabljajo v domacem okolju, od takih sistemov smo razvili kupci izberemo »pravi« onesnaževala vsrkala. Ce se je v ospredju ekstrakcija z v podjetju Škrlj, d .o. o. Sistem izdelek? iz takšne konoplje pridelujejo omogoca precej selektivno izlo­ alkoholi in bencinom ... ekstrakti, hkrati s kanabinoidi canje terpenov, kanabinoidov in Ta topila so po navadi škodlji- O tem smo se pogovarjali z koncentriramo tudi onesnaže-voskov ter terja manj naknadne va za zdravje in jih je nato zelo dr. Markom Likonom, okolj-vala, kot so cink, kadmij, razni obdelave in cišcenja koncnih težko izlociti iz koncnega pro-skim inovatorjem in kemijskim organski pesticidi. Pomembno produktov. Pri teh sistemih je z dukta oziroma jih lahko odstra­je tudi, kako se ravna s konopljo tehnologom. uravnavanjem tlaka in tempera- nimo le z zahtevnimi postopki v po žetvi, pri sušenju in v fazi Konoplja je nezahtevna polj-ture mogoce potek ekstrakcije posebej opremljenih laboratori­skladišcenja. Tu lahko pride do šcina ter odlicna surovina za natancno nadzirati in izluževa­ jih. V praksi tako v poštev pride uporabo v številnih industrijah. mikrobiološkega onesnaženja nje nezaželenih komponent se le jedilni etilni alkohol, ki pa je Zanimiva je zaradi hitre rasti, in razrašcanja plesni, ki tvorijo tako zmanjša na minimum. obcutno dražji od omenjenih razne strupe – mikotoksine, ki kolicine pridelka in vsestranske topil.” se v procesu ekstrakcije ravno uporabnosti. Iz njenih stebel Na kaj morajo biti kupci torej tako skoncentrirajo v koncnem lahko pridobivamo vlakna za produktu. So “domace” naprave za pozorni? proizvodnjo blaga, vrvi, plastike Da bi zagotovili neoporecnost in biodizla, uporabna je v grad-ekstrakcijo varne? izdelka, morajo biti izvor rastli­beništvu ter kozmetiki in far-Kako nastanejo kapljice CBD? V spletni prodaji je po rela­tivno dostopnih cenah mogoce ne, njena kakovost in poznejši maciji. Konoplja lahko uspeva Po navadi se za proizvodnjo na vec kot 50 % Zemljine kopne naravnih kapljic CBD uporablja kupiti ekstraktorje, pri katerih proces pridobivanja konopljinih površine, pri rasti ne potrebu-ekstrakt konoplje, ki ga prido-se za pridobitev ekstrakta upo-ekstraktov znani in transparen­je veliko gnojenja, še manj pa bimo z ekstrakcijo trihomov rabljajo lahkohlapni ogljikovo-tno prikazani. Kupci naj bodo škropljenja s fitofarmacevtski-cvetov in listja. Nacinov za pri-diki, na primer propan ali eter. pozorni, da je izdelek opremljen mi sredstvi. Hitro raste in se dobivanje takega izvlecka je vec Ekstrakcija s temi topili omo-s certifikatom o izvoru, analizi prilagaja razlicnim podnebnim in razlikujejo se po vrsti topila goca velike izkoristke in eno-morebitnih kontaminacij in z razmeram ter sestavi tal. Iz zra-in tudi po razmerah, v katerih stavno izlocanje uporabljenega analizo kanabinoidnega profila, ka crpa ogljikov dioksid in ga poteka izluževanje. Vse to zelo topila iz koncnega produkta. So nacinom ekstrakcije, sledljivo-ucinkovito vgrajuje v svojo bi-vpliva na terpenski in kanabino-pa ta topila v zmesi z zrakom stjo produktov, prav tako naj omaso, poleg tega pa bogati tla, idni profil ekstrakta ter tudi na gorljiva in eksplozijsko nevarna. se pred uporabo posvetujejo s na katerih raste. vsebnost necistoc, ki so v njem. svojim zdravnikom. (gt) raztopi in preide v tla kot razto­pina, kjer je na voljo koreninske-mu sistemu travne ruše. Delo s trato Z veliko gaženja se poškodu­je koreninski sistem. Hitro na­stanejo hribcki ali se trata kje celo vdre. V takšnem primeru jo lahko prezracimo s strojem, prezracevalnikom, in potem nastale luknje zapolnimo s kre­menovimi peski. Na vecjih površinah pa redno valjamo s težkim valjarjem, naj­bolj enostavno kar v kombina­ciji s košnjo. Tako pritisnemo koreninsko rušo v tla, da ne nastanejo velike zracne luknje v tleh. Pri košnji kosimo kar s košaro in ne nižje od 3 cm. Po-membno je, da ujamemo ravno­težje med željami nogometašev po nizki travi in dovolj velikimi listi same trave, ki zagotavlja dobro regeneracijo. Sicer na igrišcu hitro opazimo suhe ali celo gole zaplate trave. Ce se pojavijo prazne zapla­te, je september tudi odlicen mesec za sejanje nove trave. A take površine zašcitimo pred gaženjem. Upoštevajmo dejstvo, da je trata primerna za gaženje šele po dveh letih. Besedilo in slike: Vanes Husic, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak Vabilo Bi odšli na brezplacno vodenje po Ljubljani? Slovenska turisticna organizacija STO financira vodenja po Ljubljani, ki jih med drugim izvaja tudi »naš obcan« Mitja Gruden iz Dragomerja. Moja vodenja v okviru pobude STO (september 2021, oktober 2021): 1) vodenje po Ljubljanskem barju (2 do 3 ure, s kolesom ali peš) 2) vodenje Orient v Ljubljani (dve uri, peš ogled mošeje in okušanje turških specialitet) 3) Plecnik v Ljubljani (dve uri peš po centru mesta); vodi študent arhitek­ture, vzgojen v Plecnikovem duhu) 4) ogled Narodnega muzeja z licenciranim vodnikom po Narodnem mu-zeju – ogledali si bomo najstarejši instrument na svetu, rimski mejnik, ki je spremenil zgodovino, Iški Idol, situlo iz Vac, rimsko šivano ladjo, kolišcarje, germanski nakit ... Ogled traja dve uri. 5) slastna Ljubljana – dve uri peš raziskovanja najbolj znacilnih slašcic Slovenije v centru Ljubljane Termini: srede ob 16. uri, petki ob 16. uri, nedelje ob 10. uri ali po dogovoru. Tel. št.: 041/464 004, mitja.gruden7@gmail.com, Messenger, Viber, Whatsapp, FB, LinkedIn Legalizacija orožja 14. 8. 2021 je zacel iz kaznivega dejanja in da imetnik izpolnjuje pogoje iz veljati Zakon o orožju, 1., 2., 3., 5. in 6. tocke drugega ki v 51. clenu doloca, odstavka 14. clena zakona. da sme imetnik, ki Ne glede na prejšnji odsta­ poseduje orožje brez vek se orožnih listin ne izda veljavne listine za za orožje kategorije A, razen posest ali nošenje ce je bilo imetniku orožja iz prejšnjega odstavka izdano orožja, v treh mesecih veljavno dovoljenje za zbiranje po uveljavitvi tega orožja in je orožje po dolocbah zakona pri pristojnem zakona dovoljeno zbirati. organu podati vlogo Ce orožne listine ni mogoce za pridobitev ustrezne izdati, se z orožjem kategorij B orožne listine. in C ravna, kot da gre za od­vzeto orožje, orožje kategorije Pristojni organ izda ustre-A pa se pošlje ministrstvu, pri­ zno orožno listino po zako-stojnemu za notranje zadeve. nu, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira UE Vrhnika le-ta vzame res veliko casa, so Zaradi razmer s krave molznice zamenjali za koronavirusom se škotsko govedo, ki je manj zah­ moramo vsi prilagajati. tevno in posledicno terja manj Kmetje smo tega tako in dela. Ker so že prej izdelovali tako vajeni. sir, tudi zdaj tega niso želeli opustiti, zato mleko zdaj od-Zato smo strokovno ekskur­ kupujejo od soseda. Izdelujejo zijo Združenja ekoloških kme- pa buticne sire za restavracije tov Zdravo življenje, v sodelo­ višjega kakovostnega razreda in vanju s Kmetijsko gozdarskim tudi za ponudbo svojim gostom. zavodom Ljubljana iz obicajno Kristjanu pri sirjenju pomaga jesenskega casa prestavili na 25. prijatelj, ki je po poklicu obliko­avgust. valec, umetnik, a prav umetni-Tudi letos je obe kmetiji za ška žilica mu pomaga pri izde-ogled skrbno izbrala terenska lavi cisto posebnih sirov, ki jih kmetijska svetovalka Pavla Pir­ pred zorenjem oblece v surovi nat z izpostave Domžale. bombaž. Opira se predvsem na V kar hladnem jutru smo se svoje obcutke. podali proti Primorski do eko- Od tam smo se potem podali loške družinske kmetije Olea v še na Sinji Vrh, nekateri del poti Jagodjah nad Izolo. Mlada pre­ kar peš, od koder se je odprl vzemnica Martina Veršnik nas cudovit razgled na Vipavsko je popeljala v oljcni nasad sta­ dolino. Tam so nam pripravili rih sort, kjer nam je podrobno zelo okusno kosilo iz pridelkov razložila vse o kmetiji, ki poleg z njihove kmetije. Za konec nas oljk goji tudi fige, cešnje ter ze­ je Kristijan popeljal še v zanimi­lišca. Tisto pac, kar pritice po­ ve jame, kjer je bil v preteklosti krajini. za potrebe vojske zgrajen vo-Zvedeli smo tudi vse o pre­ dovod. Notri je poleti in pozimi delavi oljk, o vseh hitrih in na­ temperatura okrog 10 stopinj in tancnih postopkih, da potem razmere so idealne za zorenje pridelajo res kakovostno ekstra dar jih kupci kljub temu najde-z nasveti. Kar tam smo se lahko vajanje sebe in domacih. Nato nismo vajeni. Treba se je bilo nekaterih vrst sirov, zato imajo deviško oljcno olje, ki dobi-jo. Razložila je o prevarah, ki se posladkali z božansko okusni-smo se podali prek Ajdovšcinekar dobro obleci, medtem ko tudi to že v prihodnjem nacrtu. va mnoga visoka priznanja za dogajajo in z mamo sta veckrat mi figami, nato pa imeli vodeno proti Colu, do kmetije v Žlebi-nam je mladi lastnik Kristijan Naš nacrt pa je bil se varno kakovost. In prav kakovost je poudarili, naj pazimo, kaj ku-degustacijo razlicnega oljcnega cu, v vasi Kovk. Ce je ob morju Vidmar predstavljal kmetijo vrniti domov, seveda v prije­tista, po kateri so prepoznavni pujemo v trgovinah. Predstavili olja in vloženih oliv na nacin pihala tista blaga burja, ki jo je in še drugo njihovo dejavnost, tnem medsebojnem klepetu in in brez težav prodajo vse, ceprav sta tudi svojo izkušnjo pri pre-profesionalnih okuševalcev. znosno naredilo vroce son-turizem. Pred leti so na Sinjem v pricakovanju novega skoraj-ob domu, ki je tik ob cesti, ne nosu lastništva kmetije in obe-Vse to smo si potem lahko po ce, pa je v vasi Kovk že dišala Vrhu kupili zapušceno posestvo, šnjega srecanja. smejo postaviti niti table. Ven-nem glede tega ponudili pomoc želji še kupili, tako malo za raz-po zimi. No, vsaj za nas, ki je kjer so odprli penzion. Ker jim Francka Toman, Obcni zbor ZEKZŽ pri Homarjevih zaradi razmer potekala preko tec Antona Medveda Kamnik. spleta in nekateri so s tem naci-Predstavitev je izvedel Jože nom zelo zadovoljni. V kratkem Ocepek, o lokalnem kroženju bosta izvedeni dve strokovni hranil pa je spregovoril gost ekskurziji. Planira se tudi na-Damir Lovric. kup sejalnice in sadilnice sadik. Ob okusnih dobrotah, ki so Edini od predstavnikov ob-jih pripravili Homarjevi, smo cin, gospod Stane Ravnikar, je v se nato prepustili sprošcenemu imenu moravške obcine pohva-klepetu in izmenjavi izkušenj lil naše delo in povabil vse, da ter prišli do novih spoznanj. lahko ponudijo pridelke tudi na Osebno me je navdušilo dogo­tržnici v Moravcah. Lukovška varjanje Veronike in Tadeja o županja, mag. Olga Vrankar je medsebojni pomoci pri delu na svoj napovedan obisk tik pred njunih kmetijah. Kar tam sta se zdajci morala žal odpovedati, je zmenila, da se pri enemu se v pa preko Pavle Pirnat posredo-soboto pobira krompir, v pone-bili povabljeni tudi župani, oz. vala besede vzpodbude, zahva-deljek pa se pri drugem družno predstavniki teh obcin. njem in novinarsko konferenco raznih sejmih in izobraževanja. denje. Razveseljivo je, da je oko­le in ponosa do nas ekoloških lotijo repe. Predsednik Janez Ocepek je na Razgledih z Vrha, ter izdajo Uspelo pa nam je v avgustu iz-palnik Glaser, katerega izposojo kmetov. Ravno take zanimive drobti­na kratko predstavil porocilo o zbornika, ki še vedno žanje po-vesti strokovno ekskurzijo s kar Združenje omogoca, bil kar ve-Po zakljucku je potekala še nice, ki jih mimogrede ujamem delu, najprej še za leto 2019, ki je hvale. V letu 2020 je bila za-precejšnjo udeležbo in takrat liko v uporabi. Torej je koristen. predstavitev projekta iz progra-na naših srecanjih, jim dajejo potekalo predvsem v znamenju radi epidemije izvedba projek-smo se našemu predsedniku Letos je bilo kar nekaj projek-ma razvoja podeželja, kjer sta tisto »nekaj vec«. našega 20-letnega delovanja, ka-tov zelo okrnjena. Tako so bila zahvalili za njegovo dvajsetle-tov že izvedenih. To so razna poleg Združenja projektna par-Francka Toman, terega smo obeležili s praznova-onemogocena sodelovanja na tno zanesljivo in odgovorno vo-strokovna predavanja, ki so tnerja še kmetija Homar in vr-foto: Jože Ocepek Urška svetuje Zakaj sem osamljen-a, ceprav nisem sam-a? Osamljenost ni definirana kot ne pripada in ne ustreza, potem Ljudje smo ustvarjeni za po-znosno nesrecen ter osamljen. da smo ranljivi v svoji najbolj je dejansko ogroženo njegovo vezovanje. Iz odnosa se rodimo, Ob splošnem nezadovoljstvu boleci notranjosti, da tvegamo odsotnost prisotnosti drugega. preživetje. In takšne puncke v odnosu odrašcamo in odnos ter stiski, višanju odstotka po-biti to, kar smo, ter cutimo in Lahko smo res sami in se pocutimo bodo zrasle v ženske, ki bodo je tisti, ki nam omogoca rast pulacije z duševnimi motnjami, nas je grozno strah, ko obstaja osamljene, še veckrat pa se zgodi, povsod iskale potrditve, se na na custvenem, kognitivnem in kot sta depresija in tesnoba, ter možnost, da bomo v svoji pri­da smo obkroženi s številnimi vse mogoce nacine prilagajale, celo fizicnem podrocju. Stara globalnem obcutku nepoveza-stnosti zavrnjeni. Da smo pri­ljudmi, pa se kljub temu pocutimo da bodo sprejete, dovolj dobre paradigma, da je za naš razvoj nosti in individualnosti je tema sotni ob ljudeh, jih ljubimo in osamljene. in vredne. In takšni fantki bodo bistvenega pomena, da smo osamljenosti še vedno nekakšen jim pripadamo, pa za to ne žr­ postali moški, ki bodo pogol-primerno obleceni in hranjeni, tabu. Skrajni cas je, da tej tema­ tvujemo tega, kar dejansko smo, tnili vsako solzo, vsak zametek je bila že zdavnaj zamenjana tiki damo prostor, jo privedemo Pa poglejmo, kaj je o svojih jaz tako cudna?« Ne, osamlje-cutimo in mislimo. sramu in nicvrednosti, ker se to in razkrinkana z znanstveno na plan iz globin naše notranjo­ doživljanjih pripovedovalanost ne pomeni, da smo cu-Osamljenost ni obsodba, s ne spodobi, ker to ni prav. potrjenimi dejstvi, ki pricajo in sti in vidimo, da na takšnem ali klientka, ki jo bom poimeno-dni! Ogromno ljudi je osamlje-katero bi morali živeti. To lah- In vsi ti odrasli ljudje bodo dokazujejo, da je za našo dobro-drugacnem nivoju zadeva prav vala Nina. To seveda ni njeno nih. Pri osamljenosti vecinoma ko spremenimo. Da, res ne bo z maskami po meri naucenih bit in celosten razvoj bistveno vsakega izmed nas. pravo ime. Z njenim dovolje-ne gre za to, da nosimo svoje cez noc. V realnosti spremembe norm hodili po svetu ter iskali povezovanje z drugimi. Konec Nasprotje osamljenosti ni njem to delim z vami.srce na dlani in tam ni nikogar, po navadi terjajo malo vec casa nacine, da bi koncno našli is-koncev nismo rastline, ki bi družba socloveka, temvec »Pocutim se cisto samo, ki bi nam ga pomagal držati. in tudi vec truda. So pa na sre­ kren in pristen stik, za katerega uspevale ob primerni tempera-obcutek ljubljenosti, razu­ prazno,« mi je povedala kli-Osamljenost je, ko hodimo co nato tudi trajnejše in imajo so bili prikrajšani v svoji mla-turi, vlagi ter zadostnem vnosu mljenosti in pripadnosti, ki je entka, ki je doživljala mocno po svetu praznih rok, s srcem potencial, da nam življenje na­ dosti. hranil. Mogoce takšna primer-nezamenljiva potreba vsakega osamljenost. »Nikogar nimam, varno skritim v globini in na redijo res lepo. Tudi poroceni ljudje so lah-java dandanes niti sploh vec ni cloveka. Smo biološko, fizicno, ki bi mu lahko res zaupala. Ni-vse mogoce nacine išcemo, kaj V doživljanju osamljenosti ni­ ko osamljeni. Je res, da so stati-na mestu, saj znanost ugotavlja, kognitivno in duhovno ustvar­ kogar, ki bi me razumel. Me potrebujejo drugi, kaj naj drži-smo sami in ce bi si vsi upali is­ sticno gledano redkeje osamlje-da tudi rastline ob ljubeci po-jeni da ljubimo, smo ljubljeni in poslušal in se zanimal zame. mo v dlani, da bo primerno in kreno pogledati v oci, ponuditi ni kot samski ljudje, nista pa zornosti uspevajo bolje. pripadamo. Obcutek prave pri- Me vprašal, kaj se mi dogaja. sprejeto. Takšnega nacina se srce na dlani ter si socutno pri­ zakon oz. partnerstvo jamstvo Ce smo v prejšnjem stoletju padnosti ni pasivno dejanje in Ce sem v redu. Si zapomnil, kaj naucimo že zelo zgodaj. Ko je znati naše pristne potrebe, stra­ proti osamljenosti. V okviru poslušali, da je clovek lahko zanj ni dovolj zgolj, da imamo sem povedala zadnjic in me po otrok v svojih pristnih cutenjih hove in hrepenenja, se resnicno partnerske terapije redno de-srecen in nima kaj tarnati, ce je nekoga ob sebi. tem povprašal. zavrnjen, kregan, kaznovan ali slišati in ne samo poslušati, po- lam z ljudmi, ki se, ceprav s par-toplo oblecen in mu ne kruli v Vzdrževanje podobe, ki je Nikogar, s komer bi lahko bila celo zasmehovan, se bo hitro tem bi beseda osamljenost izgu­ tnerjem živijo skupaj in se torej želodcu, se je zdaj navodilo za všecna drugim, cloveka izcr-to, kar sem. Sprošcena. Neobre-naucil, da ce hoce ugajati in pri-vidijo cisto vsak dan, pocutijo sreco spremenilo v zagotavlja-pa in ceprav je naucen, da bo bila pomen. menjena. Težko mi je in tega padati, mora svoja prava cutenja povsem same. nje splošne materialne varnosti. pripadal le, ce bo svoje potre­noben zares ne opazi. Pocutim pokopati, dušo zatreti, srce pa Tudi zelo družabni in prilju-»Pridno se uci, da boš uspešen be povozil in se prilagodil, mu Urška Jesenovec, mag. se samo. Prezrto. Tako samo, zakleniti. bljeni ljudje so lahko osamlje-in srecen,« je stavek, ki nam je takšno povezovanje ne prinese zakonskih in družinskih da že kar boli. Kaj je narobe z Pripadnost v zgodnji dobi ni. Pri osamljenosti ne gre za vsem vsaj malo domac. miru, obcutka ljubljenosti ter študijev,mano? Ko pogledam na svoje življenja je za otroka eksistenci-kolicino ljudi, ki jih imate okoli Navkljub vsem normam za razumljenosti, ampak še naprej zakonska in družinska življenje od dalec, vse deluje v alnega pomena. Takrat je otrok sebe. Pac pa za kakovost odno-sreco in zadovoljstvo pa je velik ostaja sam. terapijaredu. Pa ni! Ima še kdo s tem namrec popolnoma odvisen od sov. Gre za to, kako povezane se delež posameznikov, ki so vse Za obcutek prave pripadno-jesenovecurska@gmail.comtake probleme ali sem res samo svojih najbližjih skrbnikov in ce pocutite z drugimi. norme dosegli in presegli, ne-sti je potreben velik pogum, 031 544 095 Ana svetuje Vzgoja otrok: »Mami, povej mi, da sem najpomembnejši« kot obicajno. Saj ste pod vecjim pritiskom kot sicer in hkrati so Seveda dobro veste, da so vam otroci prikrajšani za vašo pozornost. najpomembnejši. Ste Zelo verjetno da v danih situaci­ jim morda to povedali? jah ne zmorete drugace. Zgodi Kako pogosto? se, da nas kdaj doleti nekaj, kar zamaje naše razpoloženje ali Otrokom boste to, da so na membnejše osebe v vašem ži-ti nove možnosti v medsebojnih Obicajno nam ni težko izra­ potrpežljivost. Npr. da nekdo prvem mestu, najbolj nazorno vljenju. odnosih, potrebujete spodbu­ziti ljubezni in naklonjenosti ali od bližnjih zboli ali ste preobre-pokazali, ce boste poskrbeli, da Seveda je pomembno, da tako dno besedo, nasvet ali imate jim nameniti pozornost, kadar menjeni na delu, seveda nihce bodo res. Ker, kadar vas pre-zares cutite. Ni dovolj, da obca-vprašanje, lahko stopite v stik z smo dobro razpoloženi in brez ne pricakuje, da boste vedno vzema obcutek nemoci in raz-sno namignete ali mimogrede mano. Prisrcno vabljeni, da sku­dobro razpoloženi. mišljate o sebi, bodo to opazili. omenite, da so vam pomembni. vecjih skrbi. Težje pa je, kadar ni tako. Kadar se spopadate s paj vnesemo vec sprošcenosti v Nekatere stiske so kratke in Tudi, ce imate dober razlog za Kadar pa boste pri vsaki odloci­ pomembnimi skrbmi, stresom naša življenja! hitro minejo, druge se vlecejo žalost, bodo otroci nagonsko tvi resnicno najprej pomisli na­ ali ste žalostni, se je lepo (a po­tedne, mesece ali celo leta. Po-zacutili, da niso najpomembnej-nje in boste poskrbeli, da bodo gosto težje) spomniti, da so nam Ana Podlipnik, mag. otroci najpomembnejši. gosto imate med njimi polne ši. Toda tega si ne želite in radi skoraj vedno dobili, kar potre­ psihosocialnega svetovanja, V težkih trenutkih se je otro-roke dela s seboj. Kadar pa boste bi jim pokazali, da so vam naj-bujejo, ceprav bo lahko kdaj za mag. socialnega dela. kom težje posvetiti in takrat je otroke postavili na prvo mesto, pomembnejši v življenju, zato vas naporno, bodo trdnejši v tudi potrpežljivost na preizku-bo to dobro delo tudi vam – na-tako tudi ravnajte. Razumeli sebi, ker bodo nagonsko vedeli, ana@ šnji. Nenadoma je težko najti mrec ne boste vec osredotoceni bodo, kaj jim želite povedati. koliko vam pomenijo. motivacijainsvetovanje. cas za pravljico pred spanjem imamo obcutek, da nam stvari le nase in ne boste vec stopicali Vcasih bodo zamahnili z roko si, www. ali za objeme, verjetno še manj uhajajo iz rok in gre vse naro-na mestu in tako boste lahko ali se pritoževali, a globoko v Ce potrebujete osebo, ki vam motivacijainsvetovanje.si za skupni izlet ali zabavo. Kadar be, imajo otroci manj od vas dobili voljo za reševanje težav. sebi bodo vedeli, da so najpo-bo pomagala poiskati in zgradi-Tel: 040 126 826 Odsvetovane aktivnosti med nosecnostjo in kako zaceti na varen nacin z aktivnostjo in vadbo po porodu Pred nedavnim in pravilni krepitvi trebušnih Med odsvetovane aktiv-mišic, a vendar so prepove­ sem v casopisu nosti med nosecnostjo šteje-dani trebušnjaki, predolge objavila clanek, mo vse športe, kjer je možnost stabilizacije, kjer prihaja do kako pomembna je padca (rolanje, smucanje, ja-zadrževanja diha, prepove­telesna aktivnost v hanje, gorsko kolesarjenje, su-dani so tudi težki dvigi, dvig nosecnosti, naštela rfanje, gimnastika, smucanje nog nad 90 stopinj, prehitri sem veliko pozitivnih na vodi), vse kontaktne športe, in sunkoviti gibi – prehitre ucinkov za samo kjer je možnost poškodb (špor-zamenjave položaja pri vajah, ti z žogo, borilne vešcine), prav npr. najprej delamo vaje stoje, nosecnico in tudi za tako ni priporocljivo potaplja-nato na žogi, pozneje leže, ne plod, pojasnila sem, nje med nosecnostjo, skoki s da skacemo iz enega položaja katere vrste aktivnosti padalom, tudi ne hoja v hribe na drugega, po tretjen trome-so priporocljive in nad višino 2500 m, ce nosec-secju so odsvetovane vaje na posebej predstavila nica tega ni navajena. Sama vseh štirih, priporocljive so pomen specializirane tudi teka med nosecnostjo ne vaje na levem boku, spanje na priporocam, izkljucno zato, levem boku. vadbe za nosecnice. ker se med nosecnostjo mede-nicno dno spusti za 2,5 cm in Obdobje po porodu Hkrati sem razbila vse ste­bolj kot nosecnost narašca, bolj Prvih 6–8 tednov po porodu reotipe, ki krožijo v povezavi z aktivnostjo med nosecnostjo, trebuh pritiska na medenicno (ali cas do prvega ginekološkega dotaknila sem se tudi hrane. dno. Zato nosecnice hodijo pregleda) je namenjenih mi-Nisem pa omenila, katerim ak-pogosteje na odvajanje vode in rovanju, pocitku, izvajanju tivnostim se je bolje izogibati nekatere imajo lahko že med pravilnih dihalnih vaj in vaj oziroma katero vrsto vadbe nosecnostjo težave z zadrževa-za mišice medenicnega dna, odsvetujem in zakaj. Na tem njem urina. Med tekom pa tre-lahko naredite kakšen kraj­ mestu bi pojasnila še to in do-buh poskakuje in je konstanten ši sprehod in vaje za raz­dala, kako zaceti z aktivnostjo pritisk ravno na mišice mede-gibavanje vratu in ramen. po porodu, kaj je priporocljivo nicnega dna in to ni dobro. Prav Zavedati se je treba, cetudi se ali odsvetujem. Res bi želela, da tako tudi kolesarjenje vecini pocutite dobro in ste sposob-so mamice bolje ozavešcene in noseck ne ustreza, ce ne prej ne že marsikaj, da po porodu gacno, navaja se na novi ritem, je poudarek na dihanju, krepitvi mi, je odvisno od stanja mišic da razumejo skozi kakšne spre-pa vsaj v zadnjem tromesecju ostane rana v velikosti velikega hranjenje in nego novorojencka, oziroma aktivaciji mišic mede-medenicnega dna in razmika membe gre telo med nosecno-nosecnosti ne. krožnika, ki potrebuje cas, da prilagaja se hormonskim spre-nicnega dna in trebušnih mišic, trebušnih mišic, od funkcional­stjo in da potrebuje tako cas kot Pomembno se mi zdi, da na-se zaceli. Ce je mamica imela membam). Izredno pomembno da preprecimo nehoteno uhaja-nosti trebušne stene, od tega, primeren nacin vadbe, da se po ucimo nosecnice pravilnegacarski rez, se to obdobje po-je, da se veckrat opomnimo na nje urina, bolecine v medenici, kdaj mamica zacne s fizicno porodu vzpostavita funkcional-spušcanja in vstajanja, diha-daljša na tri mesece po porodu. optimalno držo (pri pestova-zmanjšamo razmik preme tre-aktivnostjo po porodu. Pri bo­no medenicno dno in trebušna nja, ki jim bo pomagalo pri Ženska se v tem obdobju sreca z nju otroka, dvigovanju, dojenju, bušne mišice oziroma diastazo lecinah v medenici so prepove­stena, da se drža izboljša, telo porodu, poudarek mora biti razlicnimi fizicnimi, socialnimi uporabljamo blazine, na pravil-rektusov, nastalo med nosec­ dane vaje: izpadli koraki, široki pa se pocasi okrepi, pridobi na na pravilnem izvajanju vaj in psihološkimi spremembami no vstajanje in sedanje na po-nostjo, izvedbi pravilnih gibal- pocepi, odmiki in primiki kolka. moci in vzdržljivosti. za mišice medenicnega dna (okreva, telo je popolnoma dru-steljo, kavc. nih vzorcev in okrepitvi vseh Razumem, da se vecina žen-Na prvem ginekološkem mišicnih skupin, še posebno pa sk želi hitro po porodu vrniti v pregledu (tistim, ki rodijo va-tistih, ki so že v nosecnosti, še svoje telo pred nosecnostjo, a ginalno) ginekolog/inja res da posebno pa po porodu precej zaradi premalo znanja, ozave-“zeleno luc,” da lahko zacne-na udaru. šcenosti ali le razmišljanja, da jo z vadbo, a žal jih vecina ne Med odsvetovane vaje v zmorejo vec, prehitro zacnejo preverja funkcionalnosti mišic prvih mesecih po porodu, ne-s treningi na polno. Aktivne medenicnega dna in trebušne katere dokler se diastaza ne po­ženske in športnice je treba stene, predvsem pa samega raz-pravi, lahko tudi vec mesecev mika med trebušnimi mišica-po porodu, do dveh let (odvisno ustavljati med treningi v nosec­mi. Zato je res pomembno, da od vsake posameznice) spadajo: nosti, še posebno pa po porodu, je vadba po porodu primerna in trebušnjaki oz. upogibi trupa a zanje v dolocenih primerih, ki prilagojena. Specificna je zaradi (delamo aktivacije, stabiliza-sem jih naštela, veljajo izjeme. vec razlogov, zaradi katerih je cije in prilagojene upogibe v Ženske, nosecnice, mamice, dobro, da se jih bodoca mami-štartu), dvigi obeh nog, dvigi zavedajmo se, da je nosecnost ca zaveda: obstajajo smernice, trupa, planki, sklece (pocasi kratkotrajna, po porodu smo v kako se lotiti poporodne vad-zacnemo s sklecami stoje in telesu za vedno. S takim “min-be, da bo varna za mamico in potem postopoma znižujemo setom”, boljšo ozavešcenostjo, da telesu ne naredimo dodatne naklon), vaje na vseh štirih, predvsem pa vec znanja ter s škode oz. poslabšanja, upošte-poskoki, vaje, ki povecujejo poslušanjem svojega telesa ver­vati je treba proces, cez katerega ledveno lordozo (globoki po­ jamem, da boste znale izbrati gre telo, katere spremembe vse cep, macka, vaje na trebuhu, pravilno aktvnost zase med lahko nastanejo, hkrati je treba položaji iz joge – npr. strešica, nosecnostjo, še posebno pa po upoštevati situacije, ki so lahko kobra ... Odsvetujem tudi porodu. posledica nosecnosti in poro-visoko intenzivne vadbe, Vec informacij glede samih da in vaje prilagoditi glede na razlicne oblike skupinskih treningov in vadb za ženske na telesne težave (npr. disfunkcije vadb. Tek odsvetujem do spletni strani www.premakni. medenicnega dna, zaradi kate-enega leta po porodu, ravno se ali preko e-pošte: andreja@ rih je najvec težav z urinsko in-zaradi samih mišic medenic­premakni.se. kontinenco, diastaza rektusov, nega dna, ki se med porodom bolecine v medenici, bolecine v lahko raztegnejo od 25 do 245 hrbtenici, vratu), a najpomemb-%. In dokler ne okrepimo vseh Andreja Obal, osebna neje, da z vadbo zacnemo po-trebušnih mišic in medenicne-trenerka za ženske, stopoma. Vse to upoštevam na ga dna, tek ni priporocljiv. Kdaj specializirana za vadbo v varni vadbi za mamice, na kateri zaceti s prepovedanimi vaja-nosecnosti in po porodu Uspeh vrhniške umetnice Klavdije Jeršinovec na Ex-temporu Piran 2021 Ex-tempore Piran in drugih, predvsem sosednjih umetnosti v Benetkah, ter Co-držav. rinne Mazzoli, multimedijska je priljubljen likovni O nagrajencih je odlocala umetnica in akademska razi­ dogodek, prepoznaven mednarodna strokovna žirija, ki skovalka na Univerzi IUAV v po svojem tekmovalnem ji je predsedoval Miran Mohar, Benetkah. Na letošnji mednaro­znacaju in dolgi, vec kot clan umetniške skupine Irwin in dni slikarski Ex-tempore je bilo polstoletni tradiciji. prodekan ljubljanske akademije oddanih 151 likovnih stvaritev za vizualno umetnost AVA. V za razstavo. Žirija je za posta-Udeležujejo se ga akademsko žiriji sta bila še Nemanja Cvija-vitvi, ki sta na ogled v Mestni izobraženi in ljubiteljski ustvar-novic, reški likovni umetnik in galeriji Piran in v Galeriji Mon- jalci vseh generacij iz Slovenije profesor na Akademiji za lepe fort v Portorožu, izbrala 91 del. Pod soncem Mediterana V avli in galeriji umetnostne zgodovine novi-je umetnica ustvarjala od jeseni narka. Skoraj dvajset let pa se 2019 do konca poletja 2020. Cankarjevega doma zdaj intenzivno, poglobljeno, Oljka je drevo, ki privablja je bilo v torek 14. raziskovalno in predano posve-pogled zaradi svoje slikovito­ septembra odprtje ca slikarstvu. Ustvarila je deset sti, zimzelenosti in dolgoživo­slikarske razstave motivno razlicnih ciklov slik. sti, ki ji dajejo poseben car in umetnice Žive Agrež. Njena likovna govorica je po-moc. Avtorico zanima »telo« sebna, razigrana, barvita, živa, drevesa, saj so jo navdihnile Avtorica je razstavo poime-pulzirajoca, strukturalno bo-predvsem stare oljke. novala »Pod soncem Meditera-gata in interpretativno odprta. Namenja mu osrednjo vlogo na«, saj so slike nastale na po-Energija mediteranskega sonca in mocno, voluminozno pre­tovanju po obalah Istre, Italije, jo še dodatno razplamteva. zentacijo. Poudarek torej daje Francije in Španije. V slikah je cutiti, da avtorica deblu, njegovi mogocni formi, O razstavljenih delih in ouživa v likovnem vizualiziranju ki je skozi vec stoletij rasla in umetnici Živi Agrež je sprego-pogledov in misli, v izražanju kljubovala atmosferskim vpli­vorila poznavalka likovne ume-custev, da se prepušca navdihu vom in tudi clovekovim pose-tnosti Anamarija Stibilj Šajn. in sledi intuiciji. gom. Za glasbeno spremljavo pa je Osnova razstave predstavlja Ogled je možen od ponedelj­poskrbel Vrhnican Lado Jakša. 22 slikarskih površin, kjer so ka do petka od 10. do 13. ure in Živa Agrež je bila po diplomi »zasajene oljke« iz mediteran-v nedeljo od 10. do 12. ure. iz primerjalne književnosti in skega okolja. Ciklus ustvarjanja Simon Seljak Za nagrado mladi je žirijo naj­bolj prepricalo delo Klavdije Jeršinovec z naslovom Morje, sonce, srce. Naslov je nameno-ma kontradiktoren z vsebino vi-denega na platnu. Geometrijski minimalizem je s svojo ostrino odsev casa, ki hrepeni po lahko­tnosti, ki jo družbi po trenutnih dogodkih še kako primanjkuje. Akademska magistrica scenske­ga oblikovanja se poleg slikarstva ukvarja predvsem s kostumo­grafijo in ilustracijo. Izjemno je hvaležna strokovni žiriji in orga­nizatorjem dogodka za nagrado, saj ji sledi samostojna razstava v Galeriji Herman Pecaric. Izbrana dela si je mogoce do 31. oktobra ogledati v Mestni galeriji Piran in v Galeriji Monfort v Portoro­žu. (gt) Zakljucek Poletja na Vrhniki V nedeljo, 29. avgusta, so se na Vrhniki koncale prireditve Poletje na Vrhniki. V mesecu juliju in avgustu so se vr-stile številne zanimive prireditve, ki so bile kar dobro obiskane. Zakljucek pa je bil v Športnem parku Vrhnika, pod šotorom, z nastopom or-kestra Simfonika, pevci Mavrice in zani­mivim gostom, Vrhnicanom Challetom Saletom. Zbralo se je res veliko ljubiteljev dobre glasbe, še posebno pa mladih oboževal­cev Challeta Saleta. Prvi so zbrane navdušili Simfoniki pod taktirko Marka Fabianija. Kmalu so se jim pridružili še pevci zbora Ma-vrica pod vodstvom Darinke Fabiani. Proti koncu je na oder stopil še težko pricakovanji Challe Sale. Zapel je skupaj z orkestrom in zbo­rom dve njegovi priljubljeni skladbi. Ob tem je napeljal tudi mlade, naj zapojejo skupaj. Navdušenje ob koncu je bilo res ve­liko. Simfonika in Mavrica sta prvic skupaj nastopila po vec mesecih raznih omeji­tev zaradi koronavirusa. Zopet so se izkazali z nekaj novimi skladbami ter dokazali, da tudi Challeta Saleta lahko dobro spremljajo in skupaj pripravijo res dober koncert. Obljubi­li so tudi, da se že pripravljajo na svoj jubilejni nastop, ce bodo to dopušcale razmere. Zato vsi nestrpno pricakujemo ta nastop, ki bo zagotovo presenetil vse njihove ljubitelje. Simon Seljak kako se poljubljajo pesnice pesnice se poljubljajo v maternem jeziku ker jim ni tuja nobena želja in nobeno hrepenenje in lahko z odpoljubi verzov razkrijejo vse kar še ni bilo zapisano ker za poljube pesnic ne obstaja beseda ki bi deževala da napoji telesa za vecnost dvojine saj so bogovi besedo poljubov pesnic shranili le zase in jo ljubosumno cuvajo zato obstaja poljub pesnice samo v sanjah vrocicni odtisi ustnic zapisani na kožo med ljubljenjem pa so le neskoncni prepadi med poljubi pesnice poljubi pesmi in poljubom smrti  Milan Žnideric Oktober v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: torek–petek: 8.00–17.00; sobote nedelje in prazniki: 9.00–19.00. Zadnji vstop v muzej eno uro pred zaprtjem. Obcasne razstave (na ogled do 31. 12. 2021) Tehnika za šport Prikazujemo presek slovenskih proizvajalcev športne opreme za aktivnosti na kopnem, v zraku in vodi. V luci tehnoloških procesov, ki jih pri koncnem izdelku skoraj ne opazimo, spoznajte 60 slovenskih proizvajalcev športne opreme: Alpina, Mont, Športoprema Ljubljana, Planika, Toper, Rašica, Akrapovic, Goltes, Dedra, Slatnar, Dali … Z vami že 70 let: Tehniški muzej Slovenije 1951–2021 Fotografska razstava na prostem prinaša zgodbe izbranih predmetov iz osrednjih zbirk in predstavlja muzej v svoji sodobni vlogi. Zakladi iz depojev: Medicinski instrumenti in pripomocki Na manjši razstavi je predstavljen izbor predmetov iz medicinske zbirke, ki so glede na uporabo razdeljeni na podrocja kirurgije, zobozdravstva, porodništva in ginekologije, otorinolaringologije in druge predmete. 50 let uspešne zgodbe: 50 let tovarne Nazarje (1970–2020): Tovarna skozi cas Spoznajte zgodovino podjetja BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje z izbranimi izdelki, ki predstavljajo pomemben del slovenske tehniške dedišcine. Na vroci strani Alp (do 19. 10. 2021) Razstava Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, o podnebnih spremembah. Spored prireditev: Nedelja, 3. 10., ob 11.00: Ukrocena elektrika, Prikaz poskusov Nikole Tesle Obvezne predhodne prijave do 2. 10. do 12.00: irena.medle@tms.si ali 01 750 6670. Nedelja, 10. 10., ob 11.00: voden ogled muzejskih zbirk Obvezne predhodne prijave do 9. 10. do 12.00: irena.medle@tms.si ali 01 750 6670. Od torka, 12. 10., do cetrtka, 14. 10., od 9.00 do 13.00: Biotehniški dnevi Biotehniški izobraževalni center Ljubljana je dandanes eden izmed desetih najvecjih šolskih centrov v Sloveniji. Na prireditvi bodo prek predstavitev in delavnic predstavili svojo raznoliko dejavnost. Obvezne predhodne prijave: programi@tms.si ali 01 750 6672. Nedelja, 17. 10., med 14.00 in 18:00: 'Drop-in' muzejska delavnica: Padalec Delavnica je primerna za otroke od petega leta starosti, mlajši se lahko udeležijo ob spremstvu. Obvezne predhodne prijave do sobote, 16. 10. do 12.00: irena.medle@tms.si ali 01 750 6670. Nedelja, 24. 10., od 16.00: Igraj se s KUBO roboti, programiranje in osnove robotike za najmlajše – NOVO Delavnica je primerna za otroke od šestega leta in poteka 45 minut. Obvezne predhodne prijave do 23. 10. do 12.00: irena.medle@tms.si ali 01 750 6670. Za obisk muzeja je za starejše od 12 let potrebno izpolnjevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni ali testirani). Prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: torek–petek, nedelja in prazniki: 10.00–17.00. Zadnji vstop v muzej eno uro pred zaprtjem. Obcasne razstave: Odgovor je pogovor – 30 let TOM telefona Na razstavi je otrokom in mladostnikom predstavljena možnost zaupnega pogovora o težavah, stiskah in vprašanjih, povezanih z uporabo spleta in mobilnih naprav. Posvecamo se tudi razvoju telekomuni­kacijske in informacijske tehnologije od leta 1990 in vse do danes. Na ogled do 24. 10. 2021. Bilo je pred 30. leti: Kako smo Slovenci dobili prvo osamosvojitveno znamko Dopolnitev razstave s poštnimi znamkami in osnutki, ki so izšli v tem prelomnem obdobju, ter manjša razstava. Na ogled do 3. 7. 2022. Razstava del likovnega natecaja PODARI ZNAMKO SLOVENIJI ZA ROJSTNI DAN Predstavljena bodo prejeta dela, ki so jih otroci ustvarili v okviru natecaja. Na ogled do 31. 12. 2021. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. CANKARJEV DOM VRHNIKA NEDELJA, 3. 10. 2021, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SHANG CHI IN LEGENDA O DESETIH PRSTANIH Akcijska pustolovšcina, 132 min, ZDA TOREK, 5. 10. 2021, ob 18. uri. Vstop prost.OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠCINE DOBER TEK, JOŽEF!Likovna razstava ucencev OŠ Ivana Cankarja Vrhnika (mentor: Jure Zoric) bo odprta do 7. novembra 2021. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 9. 10. 2021, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TACKE NA PATRULJI: FILM Animirana pustolovšcina, SINHRO, 86 min., Kanada, 8+ SOBOTA, 9. 10. 2021, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NI CAS ZA SMRT (James Bond – agent 007) Akcijska pustolovšcina, 163 min, ZDA Program NEDELJA, 10. 10. 2021, ob 17. uri. prireditev za oktober Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI 2021 Animirana pustolovšcina, SINHRO, 107 min., ZDA, 8+ Vstop v CDV le ob predložitvi dokazila o izpolnjevanju PCT pogojev NEDELJA, 10. 10. 2021, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DNEVI BESA (režija: Guy Ritchie)Akcijski triler, 118 min, ZDA TOREK, 28. 9. 2020, ob 19. uri. Vstop prost ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA TOREK, 12. 10. 2021, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠCINE Filmsko dopoldne Tatjana Oblak Milcinski:KAŠCE NA VRHNIŠKEM ... DANES OCE (oskarjev nagrajenec)Drama, 97 min, VB, Francija Dokumentarna razstava bo odprta do 7. novembra 2021. Miklceva kašca v Verdu (kljuc pri družini Žirovnik, Verd 16) PETEK, 15. 10. 2021, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SOBOTA, 2. 10. 2021, ob 17. uri. RESPECT Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Biografska glasbena drama, 145 min., ZDA LUKA (Disney, Pixar)Animirana pustolovšcina, SINHRO, 95 min., ZDA, Italija, 8+ SOBOTA, 2. 10. 2021, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRVIC NA ROBU (iz serij filmov After) Romanticna drama, 100 min, ZDA NEDELJA, 3. 10. 2021, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SOBOTA, 16. 10. 2021, ob 11. uri. Vstopnina: 6 €.Za abonente sezone 2019/20 do 10. 10. vstopnina: 4,80 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN GLEDALIŠCE UNIKAT Tomaž Lapajne Dekleva: OD KOD SI, KRUHEK?Muzikal Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhnika VIKING VIKI Animirana pustolovšcina, SINHRO, 77 min., Belgija, Francija, 8+ Obvestilo Spoštovani abonenti in obiskovalci otroških in gledaliških predstav v Cankarjevem domu na Vrhniki! Ob epidemiološki situaciji, ki nas še vedno spremlja, smo se odlocili, da letos ne izvedemo vpisa v novo abonmajsko sezono, pac pa da povabimo do pomladi na naš oder nekaj predstav, ki bi jih sicer uvrstili v abonmajski program. Abonentom sezone 2019/20 (ki smo jo izvedli deloma) in sezone 2020/21 (ki je žal sploh nismo izvedli) omogocamo možnost nakupa vstopnic z 20% popustom. Cenejše vstopnice so na voljo do tedna dni pred predstavo, potem gredo vse v redno prodajo. Sprotne informacije bomo objavljali na spletni strani www.visitvrhnika.si V upanju na svetlejšo prihodnost se vam zahvaljujemo za razumevanje in vas lepo pozdravljamo! mag. Tatjana Oblak Milcinski, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov SOBOTA, 16. 10. 2021, ob 19. uri. CETRTEK, 28. 10. 2021, ob 10. uri. Vstop prost.JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Filmsko dopoldne 53. REVIJA ODRASLIH PEVSKIH KRT ZBOROV Drama, 84 min, Cile Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK, 28. 10. 2021, ob 19. uri. NEDELJA, 17. 10. 2021, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DIVJA SLOVENIJA Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAKAJ SKACEM (po knjižni uspešnici)Dokumentarec (veckrat nagrajeni), 82 min. VB, ZDA Dokumentarni film, 83 min., Slovenija, 6+ SOBOTA, 30. 10. 2021, ob 17. uri. SOBOTA, 23. 10. 2021, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ŠKRATKI KRUDOVI: NOVA DOBA Družinska animacija, SINHRO, Nemcija, 6+ Animirana pustolovšcina, SINHRO, 96 min., Slovenija, 6+ SOBOTA, 30. 10. 2021, ob 19. uri. SOBOTA, 23. 10. 2021, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DUNE: PEŠCENI PLANET DUNE: PEŠCENI PLANET (po romanu F. Herberta)ZF pustolovšcina, ZDA (po romanu F. Herberta)ZF pustolovšcina, ZDA NEDELJA, 31. 10. 2021, ob 17. uri. NEDELJA, 24. 10. 2021, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRI ADDAMSOVIH 2 PRI ADDAMSOVIH 2 Animirana pustolovšcina, SINHRO, ZDA, 6+ Animirana pustolovšcina, SINHRO, ZDA, 6+ NEDELJA, 31. 10. 2021, ob 19. uri. NEDELJA, 24. 10. 2021, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Vstopnina: 5 €.ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FATIMA OKUS LAKOTE Biografska drama, 113 min, ZDA, Portugalska Romanticna drama, 100 min., Danska Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, zaradi trenutnih razmer obstaja možnost spremembe ali odpovedi programa, zato prosimo, da spremljate naše spletne strani. Hvala za razumevanje! R AZSTAVE v Cankarjevem domu Do 3. oktobra 2021 je v Avli in Galeriji Cankarjevega doma na ogled slikarska razstava Živa Agrež: POD SONCEM MEDITERANA. Med Dnevi evropske kulturne dedišcine 2021 Vas v torek, 28. septembra, ob 19. uri Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Muzejsko društvo Vrhnika vabimo na odprtje dokumentarne razstave Tatjana Oblak Milcinski KAŠCE NA VRHNIŠKEM … DANES. Razstavo v Miklcevi kašci v Verdu si lahko ogledate do 7. novembra 2021. Med Dnevi evropske kulturne dedišcine 2021 Vas v torek, 5. oktobra, ob 18. uri Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Osnovna šola Ivana Cankarja, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Muzejsko društvo Vrhnikavabimo na odprtje likovne razstave ucencev OŠ Ivana Cankarja: DOBER TEK, JOŽEF! Razstavo v Avli in Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki si lahko ogledate do 7. novembra 2021. Razstave v Cankarjevem domu Vrhnika si je mogoce ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, lahko obišcete ob predhodni najavi (TIC Vrhnika, MDV). Vstop prost (ob predložitvi dokazila o izpolnjevanju PCT pogojev). Vljudno vabljeni! Festival Vrhnika V cerkvi svete Trojice znova odzvanjala klasicna glasba in petje Vrhnika, 17. in 18. september – Na »holmu« Svete Trojice je letos potekal že šesti »Festival Vrhnika«, kakor je organizator, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, poimenoval dvodnevno druženje ob klasicni glasbi in petju vrhniških in drugih izvajalcev. Prvi vecer, petek 17., je bil v znamenju ucencev Glasbene šole Vrhnika, ki je prva v kraju, ki skrbi za glasbeno omiko mla-dine. Festival je odprla Ajda Jelovšek na violoncelu, ki po osmih letih zakljucuje glasbeno izobraževanje na Vrhniki in ga bo nadaljevala na ljubljanskem konservatoriju. Predstavila se je s Cajkovskijevim Nokturnom. Na klavirju jo je spremljala Olga Zalokar, njena mentorica pa je bila Urša Kržic. Glasbeni vecer je na precni flavti nadaljevalaZala Gvardjancic, ki je svojo glasbeno pot zacela v vrhniški glasbeni šoli in jo nato po lju­bljanskem konservatoriju nada­ljevala na Dunaju. Je prejemnica številnih priznanj in danes igra v orkestru Proarte na Dunaju. Po solo nastopu s skladbo J. S. Bacha (partita v a molu za flavto), se ji je na klavirju pridružil Tadej Horvat, ki sodeluje z uveljavlje­nimi slovenskimi glasbeniki na najpomembnejših dogodkih in prireditvah po Sloveniji in tujini. Kot korepetitor na tekmovanjih prejema številne posebne nagra­de za zgledno umetniško sodelo­vanje. Predstavila sta se s skladbo C. Reineckeja Koncert ta flavto, op 283. Poseben pecat veceru so še dali bralci Cankarjevih besedil delujocih v okviru Tu­risticnega društva Blagajana, ki so izbranimi odlomki povezali milozvocne glasbene tocke. Bralci Cankarjevih besedil GLEDALIŠCE UNIKAT Tomaž Lapajne Dekleva OD KOD SI, KRUHEK? Muzikal Režija in glasba: Goran Završnik Igrajo: Maja Poljanec, Mojca Weber, Maja Dekleva Lapajne, Tomaž Lapajne Dekleva Deklica Ana najde v žemljici zlat prstan. Kdo ga je izgubil? Lažnivi trgovec? Morda prijazni pek? Ana obišce še mlinarja in kmeta, pri tem pa se kot za šalo nauci, kako nastane kruh. Predstava traja 35 minut; 3. leta +. Vstopnina: 6 €, za abonente 2019/20 in 2020/21 4,80 €. Vstop v Cankarjev dom na Vrhniki je do nadaljnjega možen le ob upoštevanju PCT pogojev. Po petkovem inštrumental­nem veceru je sledila sobota, ki je bila tudi vokalno obarva­na. Nastopila je novonastala vokalna skupina Kvintetke, ki jo poleg umetniške vodje Eme Trcek sestavljata še Ana Roš in Eva Pokovec. Po zakljucku skupnega petja pri APZ Tone Tomšic UL, so se dekleta odlo-cila, da pevsko pot nadaljujejo v manjši zasedbi. Razmere v pre­teklem letu so jim onemogocile izvedbo prvega koncerta, zato bodo del programa predstavile Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Muzejsko društvo Vrhnika Vas med Dnevi evropske kulturne dedišcine 2021 v torek, 28. septembra, ob 19. uri vabimo na odprtje dokumentarne razstave: Tatjana Oblak Milcinski: KAŠCE NA VRHNIŠKEM … DANES. Razstavo v Miklcevi kašci v Verdu si lahko ogledate do 7. novembra 2021. Kašce na Vrhniškem smo poimenovali vodnik, ki je med Dnevi evropske kulturne dedišcine izšel pod okriljem tedanje Zveze kulturnih društev Vrhnika leta 1998. Vodnik je nastal na podlagi zbranega gradiva na Arhitekturno etnoloških razisko­valnih taborih Vrhnika, ki so potekali pod vodstvom Tatjane in Nataše Oblak od leta 1995 do 1998. Udeleževali so se jih ucenci OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ucenciOŠ Log Dragomer in dijaki Gimnazije Jožeta Plecnika iz Ljublja­ne. Ucence in dijake so pri delu vodile tudi uciteljice Joži Rode in Nuška Železnik ter arhitektka Polona Koce in umetnostna zgodovinarka Cvetka Požar. Vrhniko in okolico smo obredli podolgem in pocez. S sliko, besedo in fotografijo smo dokumentirali naravno in kulturno dedišcino našega prostora in pocasi je nastajala tudi zbirka kašc, šolskih stavb, tipicnih domacij, sakralnih objektov in znamenj pa na letošnjem Festivalu Vrhnika. Program je zajemal slovenske ljudske pesmi in dela sloven-skih skladateljev, na klavirju pa jih je spremljala Anja Kuhelj. Drugi del vecera je bil glasbeno obarvan z duom violina - klavir. Violinist Vid Sajovic, ki je pred leti z odliko magistriral na rot-terdamski umetnostni univerzi, je clan Slovenskega godalnega seksteta in profesor violine in komorne igre na Konservatori­ju za glasbo in balet v Ljubljani. Pianistka Maruša Frelih pa koncertira tako na slovenskih kot tujih odrih na mnogih pri­reditvah in je prejemnica vec na-grad doma in v tujini. Predstavila sta se s sonatami za violino in klavir avtorjev Brahmsa, Mo-zarta in Bacha, ter vecer sklenila Bartokovimi Romunskimi plesi. Tudi ta vecer so program pope-strili bralci Cankarjevih besedil. Umetniški vodja Festivala Vrhnika je bila Ida Treven. Gašper Tominc, foto: GT tudi številnih pripovedi, ki so nam jih med obiski zaupali prijazni domacini. Ob stalni vzpodbudi Marte Rijavec (ZKDV), ravnate­ljev Janeza Sodje in Karoline Jarc ter župana Vinka Tomšica smo z raziskovalnimi tabori nadaljevali tudi po izidu vodnika Kašce na Vrhniškem … tako da smo v dobrem desetletju navdušili za raziskovanje naše preteklosti skoraj 400 mladih. Med njimi je danes kar nekaj etnologov, arhitektov, oblikovalcev, umetno­stnih zgodovinarjev, pa tudi gospodarjev domacij, ki znajo ceniti stavbno in drugo zapušcino svojih prednikov. Kaj pa se je v zadnji cetrtini stoletja dogajalo z vrhniškimi kašcami? O tem prica razstava Kašce na Vrhniškem … danes, na katero vas vabimo v Miklcevo kašco v Verdu. Tam se bomo zopet srecali z Miklcevo, Maroltovo in Le-narcicevo kašco iz Verda, Jelovškovo z Vrhnike, Andrejckovo in Meletovo z Mirk, Storževo in Voljcevo s Storževega grica, Lukacovo – Ankino in Verbicevo s Stare Vrhnike, Ogrinovo in Popitovo iz Male Ligojne, Krošljevo in Smrekarjevo iz Podlipe in Umkovo ter Tkalcevo kašco iz Blatne Brezovice. Vljudno vabljeni na odprtje in ogled razstave; kljuc kašce hra­nijo pri Žirovnikovih, Verd 16. Tatjana Oblak Milcinski C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A Vabljeni na naše prireditve za oktober 2021 Urnik knjižnice, izposoja in vracilo knjižnicnega gradiva Situacija z epidemijo/vladnimi ukrepi je izredno nepredvidljiva, zato vam priporocamo, da redno spremljate naša obvestila na spletni strani knjižni­ce (www.ckv.si) in na družbenihomrežjih (Facebook, Twitter inInstagram) oziroma pred obiskom poklicete na 041 265 126. Gradivo lahko vracate na knjigomatu v pritlicju. Z Obcino Vrhnika se dogovarjamo tudi o novi storitvi Paketnik za knjige, kjer boste naroceno gradivo lahko brezstic­no prevzeli. Prijazno vabljeni, da si z do-brimi knjigami polepšate jesen in zimo. Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Ure pravljic na Vrhniki, v Borovnici in na Logu V casu, odkar je med nami zaokrožil novi virus, smo se preizkusili v iskanju novih rešitev in se že dodobra navadi­li, da je vse malo drugace, kot je bilo še pred nedavnim. V lanskem šolskem letu pravljicnih uric nismo mogli izva­jati v živo v knjižnici, so pa otroci lahko spremljali pravljice prek Facebooka (vskupini Ure pravljic CKV), v Borov­nici pa smo pripravili izbor slikanic s predlogi za ustvarjanje. Ker je to po­tekalo doma, se nismo omejili le na likovno ustvarjanje, ampak smo nabor dejavnosti razširili še na peko, nabiranje zelišc za caje in pripravo cajanke, vajo v umivanju zob … Tudi letos bomo na­daljevali v tem duhu. V letošnji sezoni bodo v obeh knjižnicah za izposojo na voljo Moljckovi pravljicni nahrb­tniki (za tri razlicne starostne skupi­ne otrok), v katere bomo poleg knjig za otroke in prirocnika za vzgojo dodali še idejo za ustvarjanje ter priporocil­ni seznam knjig na to temo. Vabljeni k izposoji ter ustvarjanju v družinskem krogu! Ure pravljic pa bodo (ob upošte­vanju vladnih ukrepov in navodil NIJZ) v živo potekale na Logu, in sicer vsak prvi cetrtek v mesecu od 17.30 do 18.15 v OŠ Log - Dragomer. Prvo pra­vljicno srecanje bo v cetrtek, 7. oktobra. Prijave prek sms-a na 031 656 543 (ime in priimek ter starost otroka). Vabljeni v družbo pravljicarja Matjaža Prelogarja vsodelovanju s KUD Kosec. Želimo vam veliko dobrih pravljic v najboljši družbi. Skodelica literature za lepši dan – nmsb'21 Prek knjižnicne skupine na Facebooku z naslovom Skodelica literature za lep­ši dan vas vabimo na jutranji »požirek branja/poslušanja«. Vsak dan v obdobjuod 8. 9. do 10. 10. 2021 vas bo do sedme ure zjutraj pricakala nova ob-java, dolga pet do deset minut. Da bo vaš dan lepši in prijetnejši, vas vabimo, da ob jutranji kavi/caju poslušate krajše zgodbe/poezijo/... Objava bo dostopna tudi na spletni strani: https://www.ckv. si. Projekt poteka v okviru Nacionalne­ga meseca skupnega branja 2021. Z njim želimo prispevati k promociji skupnega branja in vecji kakovosti bralne pisme­nosti. Vabilu k sodelovanju so se odzva­li bralci Cankarjevih besedil: MirjamSuhadolnik, Bor Mesec, TerezijaNikolcic, Lidija Golc, MarjanaVrhovnik, Slavi Štirn; za snemanje in fotografije bralcev so poskrbeli Ja­nez Garafolj Gari, Andrej Kos inPrimož Sark. Iz zavoda ZIC sodeluje mag. Tatjana Oblak Milcinski. So­delujoci iz Cankarjeve knjižnice Vrhni­ka: Barbara Kuzmic, Zdenka Obal,Niko Nikolcic in Sonja Žakelj, svoje sodelovanje je obljubila tudi nekdanja dolgoletna direktorica knjižnice Mari-ja Iskrenovic. Za snemanje in monta­žo posnetkov v knjižnici ter objave pa skrbijo sodelavci Ema Križic, Jelena Cvetkovic, Sonja Žakelj in Niko Ni­kolcic. Prijazno vabljeni k poslušanju, všeckanju in deljenju posnetkov ter se­veda BRANJU KNJIG. Saj veste: knjige so zakon! Financno opismenjevanje za starejše Brezplacno osnovno izobraževanje o financah je prvenstveno namenjeno starejšim od 55 let, vabljeni tudi drugi zainteresirani do zapolnitve prostih mest. Tecaj bo potekal od 18. do 22. oktobra 2021 ob dopoldnevih v racu­nalniški ucilnici naše knjižnice, v pri­meru poslabšanja epidemiološke slike pa prek platforme ZOOM. Potrebno je racunalniško predznanje, ker pri ucenju uporabljamo racunalnik. Za uporabo programa ZOOM potrebujete racunal­nik (namizni ali prenosni) s kamero in mikrofonom. Prenosni racunalniki ima­jo navadno oba pripomocka vgrajena, za namizne pa potrebujete dodatno opre-mo. Prijave zbiramo do vkljucno 13. oktobra 2021 na elektronskem naslovu: tamara.jesenovec@ckv.si, kamor lah­ko pošljete tudi morebitna vprašanja. Med obravnavanimi vsebinami bodo osebne finance, bancništvo, kredi-ti in posojila, zavarovanja, spletno bancništvo, spletno nakupovanje, dedovanje, varstvo potrošnikov,varnost na spletu, varcevanje in dru-go. Tecaj vkljucuje tudi razlicne teste, kvize, vaje. Potekal bo v skladu s tedaj veljavnimi vladnimi odloki in priporo-cili NIJZ. Vljudno vabljeni. Grabeljškov vecer 2021: Feri Lainšcek – Kurji pastir Prijazno vabljeni na Grabeljškov ve-cer, kjer bomo v sodelovanju z Založ­bo Beletrina predstavili knjigo Kurji pastir slovenskega pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lain­šcka. Za svoje literarno delo je prejel vec nagrad: Kajuhovo za roman Raza, na­grado Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla, kresnika za roma­na Namesto koga roža cveti in Muri­ša ter vecernico za zbirko pravljic Mi-slice. Posamezni romani so prevedeni že v madžaršcino, anglešcino, nemšcino, hrvašcino, cešcino, španšcino in kata­lonšcino, pravljice pa tudi v porabšcino (izšle so v zbirki Med Muro in Rabo, ki jo izdaja založba Franc-Franc). V glasbe­nem delu bosta nastopila Ljudmila in Lovro Frelih. Dogodek organiziramo v sodelovanju z ZB NOB Vrhnika, po­vezovala ga bo Mirjam Suhadolnik. V Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knji­žnice Vrhnika vas vabimo v ponedeljek, 18. 10. 2021, ob 18.00 pod tedaj ve­ljavnimi vladnimi odloki in priporocili NIJZ. V primeru prepovedi izvajanja dogodkov v živo bomo dogodek izvedli prek spleta (informacije bodo objavljene na www.ckv.si, Facebooku, Twitterju ter na Instagramu oziroma jih boste lahko dobili na telefonski številki knjižnice ne­kaj dni pred dogodkom. E-knjige in zvocne knjige V naši knjižnici si lahko na daljavo brez­placno izposodite e-knjige prek portala Biblos in zvocne knjige prek aplikacije Audibook. Vec informacij si lahko pre­berete v clanku Eme Križic na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih knjižnice. Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turisticnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 17.00 va­bimo v Mocilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vreme-nu. Prijava za branje na daljavo oziroma informacije o tocnem kraju in terminu: mirjam.suhadolnik@gmail.com. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Razstava Papirnati vrtiljak – bibliofilska razstava starih otroških knjig Prijazno vabljeni na ogled bibliofilske >> Vabilo Z nahrbtnikom po Iranu Na prvem potopisnem predavanju v tej sezoni bomo spoznali Iran. Deželo, na katero marsikdo niti ne pomisli kot turisticno destinacijo, pa je vendarle zelo privlacna in veliko ponuja. Premore bogato zgodovino, izjemno kulinariko in neverjetno prijazne prebivalce. Svojo izkušnjo potovanja po Iranu na študentskem proracunu bo z nami delila Amanda Teršar, ki se je po spletu okolišcin v državo odpravila sama. Potopisno predavanje bo 7. 10. ob 18:00 v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki. Vabljeni! Vabilo BRALNI KLUB ARGO VRHNIKA Zacenja se nova bralna sezona in Bralni klub Argo Vrhnika ponovno vabi v svoje vrste. V septembru prebiramo knjigo ANA SVETELJ: DOBRA DRUŽBA. O knjigi se bomo pogovarjali na srecanju v TOREK, 12. 10. 2021, ob 18.00. Srecanje bo v prostorih vecgeneracijskega centra Skupna tocka, Cankarjev trg 4, Vrhnika, v skladu s tedaj veljavnimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ter prek spletne platforme ZOOM. Prijave do zapolnitve prostih mest sprejemamo na elektronski naslov bralniklub.argo@gmail.com. Bralni klub ARGO je skupen projekt centra VGC Skupna tocka in Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Vljudno vabljeni. C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A Spletne delavnice programiranja za otroke Na spletnih delavnicah prav to in pokazali, kako upo-da je udeleženec trenutno vsaj v programiranja za otroke rabna in zanimiva je lahko na tretjem razredu osnovne šole. S primer matematika. Družili se termini bomo zaceli ob zapolni­ bomo z udeleženci s bomo preko ZOOM-a. Udelež­ tvi posamezne skupine. Vse in- spletnim programom ba na delavnicah bo brezplacna. formacije pošljem po elektonski Scratch ustvarjali Zaradi varovanja osebnih pošti. Potrudil se bom, da bo na miselne igre, poligone podatkov in vodenja evidenc rednih terminih vsak udeleže- in animacije za naše udeležbe, prosim, izpolnite nec prišel na vrsto vsaj enkrat graficne like. prijavnico in jo posredujte na na teden. O razporeditvi prijav elektronski naslov, kjer sem do-v skupine glede ne predznanje Znanja uporabe racunalnika segljiv za morebitna vprašanja in in programiranja so v sodobnem pomoc: toni.podobnik.r@gmail. se bomo dogovorili ob prispeli svetu vedno bolj nepogrešljiva. com. Starostna omejitev je od prijavnici, tako da ste vabljeni Na delavnicah se bomo ucili vkljucno osem let naprej, torej novi in izkušeni udeleženci. PRIJAVNICA IME IN PRIIMEK UDELEŽENCA: STAROST UDELEŽENCA IN IZKUŠNJE (uporaba racunalnika, splet, ZOOM, Scratch v šoli, delavnice): a) novinec b) bil na delavnicah in ima izkušnje c) zelo samostojen IME IN PRIIMEK STARŠA OZ. SKRBNIKA: NASLOV ZA STIK STARŠA/SKRBNIKA(elektronski naslov): S podpisom soglašam, da Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Toni Podobnik Rozman uporabita navedene osebne podatke udeleženca oz. starša/skrbnika udeleženca izkljucno za namene delavnice in obvešcanja o morebitnem prihodnjem terminu delavnice lego robotika. S podpisom dovoljujem tudi fotografiranje delavnice in udeležencev delavnice ter javno objavo fotografij. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Zakonom o knjižnicarstvu bosta Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Toni Podobnik Rozman navedene osebne podatke vodila izkljucno za namene delavnice in jih unicila takoj ob prekinitvi te namembnosti. Datum: Lastnorocni podpis starša oz. skrbnika: Svetovalno središce Brezplacno svetovanje pri odlocanju za primerno izobraževanje, pri nacrtovanju in spremljanju izobraževanja, pri izvajanju postopkov ugotavljanja že pridobljenega znanja ... Dejavnost poteka enkrat na mesec v Ljubljanske urbane Cankarjevi knjižnici Vrhnika, in sicer prvo sredo v mesecu. regije Med 8. in 9. uro je skupinsko srecanje, med 9. in 11. uro pa posamezna Brezplacno in zaupno informiranje in svetovanje svetovanja in pogovori. za izobraževanje odraslih o možnostih ucenja in izobraževanja, vpisnih pogojih, trajanjih izobraževanja ... V oktobru bo srecanje v sredo, 6. 10. sikatero zanimivost o prvih slovenskih otroških knjigah, na primer, da se v prvi slovenski slikani­ci iz leta 1917 – Martinu Krpanu z ilustracijami Hinka Smrekarja, pojavi crka F enkrat samkrat. Pisatelj Fran Levstik je bil namrec preprican, da crka F nima slovanskih korenin in se je zato izo­gibal njeni uporabi. Izbor gradiva in besedilo za razstavo sta pripravila Katarina Batagelj in Rok Glavan iz Antikvariata Glavan v sodelovanju z Za­ vodom za kulturo in prosveto. Ob tej priložnosti vsem vam, cenjenim obiskovalcem naše knjižnice, sporocamo, da v novembru in decembru 2021 z istim razstavljavcem nacrtujemo še eno zanimivo razstavo z naslovom Rodoljubni založnik Lavoslav Schwentner. Vljudno vabljeni v Cankarjevo knjižnico Vrhnika, Nataša Oblak Japelj. Knjižnica pod krošnjami v ZOO parku Rožman na Vrzdencu >> casovnega stroja, kot so knjige našega otroštva. S to mislijo nagovarja obiskovalce razstava starih slo­venskih otroških knjig, ki jo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika gostimo v septembru in oktobru 2021. Razstavljene so knjige otroškega in mladinskega leposlovja, izdane od prve polovice 19. stoletja do šestdesetih let 20. stoletja. V prvem obdobju, to je od 30-ih let pa do konca 19. stoletja, so za slo­venske otroke izdajali izkljucno prevode knjig iz nemšcine. Zgodbe s poudarkom na verski vsebini so vsebovale moralni poduk odrašcajoci mladini. Najstarejša knjiga na razstavi, Kratkozhasne pra­vlize otrokom v podvuzhenje, je izšla leta 1835 v Celovcu. Na zacetku 20. stoletja pa do konca prve svetovne vojne so postale otroške knjige barvitejše, tiskane so bile v takrat najsodobnejših tehnikah. Ena takih, katere naslovnico krasi velicasten lev v boju z neustrašnim tigrom, je Prirodopis v podo-bah, živalstvo v 250 podobah, ki jo je daljnega leta 1900 izdal Karl Till v Ljubljani. Razstavljeno gradivo je redko in zato dragoceno. Za razstavo so ga posodili bibliofili, zbiralci za­nimivih starih knjig. V vitrinah je v sprejemnici knjižnice na ogled tudi prva povsem slovenska otroška knjiga z naslovom Pravljice izpod peresa Frana Milcinskega z ilustracijami Maksima Ga-sparija in Gvidone Birolle, ki jo je leta 1911 izdal Lavoslav Schwentner. R azstavljenim knjigam delajo družbo stare otroške igrace. Iz panojev in spremnih besedil izvemo mar- Kaj je lahko lepšega, kot prijetne temperature, spreminjajoca se narava, ki se pocasi oblaci v jesenske barve, šumenje listja, s katerim se poigrava vetric, ter pisana družba živali Zoo parka Rožman? Lepše je lahko samo, da si vzamete cas za obisk parka, kjer telefon in njegov neutru­dno priganjajoc urnik za nekaj dragocenega casa odklopite. V zavetju gozda in njegovih prebivalcev smo v sodelova­nju s Cankarjevo knjižnicoVrhnika in Zavodom Divja misel uredili prav poseben ko­ticek, namenjen knjigi. V ome­njenem koticku je poskrbljeno za streho nad glavo, klopi – tudi take klopi, kjer vam družbo de­lajo cudovito izrezljane lesene živali – ležalniki in blazinice za sedenje na tleh kar po tur­ško. Med policami boste lah­ko izbirali med pravljicami za najmlajše, pa tudi literaturo za odrasle. Barvice in papir bodo na voljo in vaše risbice bomo z veseljem razstavili, ce jih bo­ste pustili nam, ali pa jih bo­ste odnesli domov za spomin. Knjižnica pod krošnjami ima na tistem kraju prav zares pravo ime! Le ne bodite preseneceni, ce vas bo iz branja predramilo rjovenje sibirskih tigrov, zavi­janje polarnih volkov, riganje mule, oglašanje pavov ali boj med samci himalajskih tarov … Ker spodbujamo kakovostno preživet cas, se zahvaljujemo direktorici Vrhniške knjižniceSonji Žakelj za idejo o projektu Knjižnica pod krošnjami in vas vabimo v ta poseben prostor, da si podarite lepo preživet cas v naravi in ob dobri knjigi. Naj se širi prijetno pocutje, ki ga nara­va podpira in krepi, ter hkrati naj se širijo obzorja in domišljija ob knjigi. Tudi ce samo zaprete oci in »ustavite konje«, bo vaše pocutje drugacno. Vabljeni, da nas obišcete in se vidimo v parku. Suzana Rožmanec, ZOO park Rožman C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A •Povabilo k izobraževanju za starejše odrasle Univerza za tretje življenjsko obdobje (U3ŽO) Vrhnika vabi k prijavi v študijskem letu 2021/2022. Prijave so mogoce samo še v sredo, 29. 9 2021, od 17.00 do 18.50 v Malavašicevem koticku Cankarjeve knjižnice Vrhni­ka. Študijski programi se bodo zaceli v oktobru 2021. Prijavite se lahko na naslednje študijske programe: 1. Rušcina. Tatiana Mazulin (vsak torek ob 10.00) – v sodelovanju z Društvom DVIG. 2. Italijanšcina: zacetni (vsak cetrtek ob 10.00) in nadaljevalni (vsako sredo ob 17.30) tecaj. Denija Marmilic Peršic. 3. Španšcina: zacetni tecaj. Denija Marmilic Peršic (vsak ponedeljek ob 10.00). 4. Zelišcarstvo. Terezija Nikolcic (vsak ponedeljek ob 17.00). 5. Ustvarjanje glasbe. Lado Jakša (vsak ponedeljek ob 10.00). 6. Keramika. Majda Oblak (vsak cetrtek ob 10.00). 7. Umetnostna zgodovina s poudarkom na Grcijo. Helena Cretnik (vsak cetrtek ob 16.15). 8. Racunalništvo: zacetni tecaj. Jelena Cvetkovic (vsako sredo ob 10.00). 9. Risanje in slikanje. Janez Kovacic (vsak petek ob 9.30). 10. Sodobni ples. Ema Križic (vsak torek ob 10.00). Dodatne informacije so na voljo na spletni strani ckv.si/u3zo/ ali na ckv. u3zo@gmail.com in vsak delovni dan od 12. do 14. ure na telefonski številki: 041 265 126, Jelena Cvetkovic, ter v sredo, 29. 9. 2021, od 17.00 do 18.50 v Malavašicevem koticku CKV. Lepo vabljeni na vrhniško Skodelico novega znanja, Upravni odbor U3ŽO Vrhnika Opis programov v študijskem, letu 2021/22 Delamo zvoke, ostrimo ušesa Mnogim je glasbeno ustvarjanje intenzivna želja, ki bi jo želeli uresniciti, pa doslej za to ni bilo prave priložnosti, “pravega casa”, primernega pro-stora, lastnega instrumenta … Naše ustvarjalne seanse se bodo zacele s spoznavanjem razlicnih glasbil, njihovih izraznih možnosti in zvocnih posebnosti pri muziciranju z njimi, nadaljevale s solisticno in skupinsko igro, improvizacijo ter z uresnicevanjem lastnih glasbenih idej, skladb, projektov … Ob sprošceni radosti ustvarjanja se sam od sebe vzpostavlja tudi pomen “poslušanja in uglaševanja samega sebe” ter hkrati nujnosti prisluha soglasbenikom in soustvarjalcem. Nekatere teme naših srecanj, ki nadgrajujejo osnovne glasbene pedagoške smotre, so: prisluh tišini, iskanje in poustvarjanje “lastnega zvoka”, zvocna interpretacija osebnega predstavnega sveta, razmišljanja, osebne zgodbe, radosti in stiske, vizije, spoznavanje zvocnosti od pracasa do danes, bogastvo glasbenih lestvic, akordov, harmonije, ritma …Bistveni del našega druženja ostaja vsekakor skupno muziciranje in spoznavanje magije glasbenega izraza ter zvoka razlicnih instrumentov, glasbenih stilov in navdihujocih trenutkov spon­tanega igranja. Mentor prinese s seboj vrsto zanimiv glasbil, ozvocenje in mikrofone ter naprave za snemanje in obdelavo zvoka. Zelišcarstvo: zacetni in nadaljevalni tecaj zacetno izobraževanje: spoznali boste zelišca, kje rastejo, kakšno podlago potrebujejo za svojo rast, kako jih sadimo, nabiramo in sušimo. Diskutirali in razgovarjali se boste o zdravilnih zelišcih, na novo odkrivali že davno pozabljene recepte naših babic. Vaše znanje bo koristilo vam in družbi. Osvojeno znanje boste lahko posredovali tudi svojim vnukom in pravnukom. NADALJEVALNO izobraževanje starejših: spoznavali boste nove rastline. Poudarek bo na zdravljenju z zelišci (fitoterapiji), pripravi cajev, tinktur, oblog, ovitkov … Izobraževanje bo potekalo v knjižnici ob ponedeljkih ob 17.00. Vsaka skupina dvakrat na mesec po dve šolski uri. Vabljeni vsi, ki se radi ucite in družite. Racunalništvo in nove tehnologije Hiter razvoj in širjenje novih tehnologij prinaša številne nove možnosti in priložnosti tako za mlajše kot tudi starejše generacije. Izobraževanje starej­ših za uporabo racunalnika in spleta je novejše podrocje izobraževanja, ki je trenutno v polnem razmahu. Racunalniško znanje starejšim omogoca višjo kakovost vsakdanjega življenja. Od doma lahko opravljajo placila racunov, kupujejo vstopnice za prireditve, nakupujejo, narocajo dokumente itn. Poleg tega racunalniška pismenost starejšim omogoca vzdrževanje stikov s prijatelji in družino, iskanje informacij, lahko poglobijo svoje znanje in zadovoljujejo vedoželjnost. V izobraževalnem programu Racunalništvo in nove tehnologije bomo izhajali iz želja in potreb slušateljev ter jim nudili pomoc pri reševanju njihovih težav, povezanih z uporabo racunalnika. Sprehodili se bomo skozi osnove racunalnika, osnovno uporabo Worda, pošiljanje elektronskih sporocil, obdelavo fotografij in objavo vsebin na socialnih omrežjih. Seznanili se bomo tudi s pametnimi telefoni in tablicami. Risanje in slikanje Risanje in tudi slikanje sta izredno široka pojma, vendar bom skušal oba obdelovati po pojmovnih korakih. Pri risbi, ki zajema zelo zahtevne uvodne vaje, od preprostih linij do risb, ki že vsebujejo visoko pripoved. Pri risbi bomo obdelovali vse medije, ki jih risba zajema. Risati je treba po pred­metih v naravi, kjer osvojimo prostorsko gledanje in prenašanje v tretjo dimenzijo. Podobno je pri slikanju. Za dobro sliko je vsekakor potrebna dobra skica, natancno moramo vedeti, kaj bomo slikali, barvali. Tudi pri slikanju bomo vadili razlicne tonske in barvne vrednosti. Po osvojitvi uvodnih vsebin damo kandidatom možnost, da si motiv iz­berejo tudi sami. Med izvajanjem programa pozorno spremljam posameznike, ki pre­segajo dane naloge in in jim omogocam lastno kreativno izpoved. Keramika Kar prvo uro bomo zaceli s prakticnim delom. Teoretski del programa bo potekal spotoma, mimogrede, ob ustvarjanju samem, saj le tako lahko nazorno podajam znanje. Kandidati bodo že prvo uro dobili na mizo pred sabo kos gline in zaceli z delom. Prvi izdelek bo kaktus. Na njem bomo osvojili osnovno formo, kako narediti linije, ki so potrebne za izdelavo ta­kega izdelka. Kaktus ima znacilno formo, torej zaobjame vec linij, aplikacije in še kaj. Ob delu bomo osvojili osnovne forme, s katerimi bomo pozneje ustvarjali razlicne izdelke. Sledil bo loncek za kaktus. Pri tem izdelku bomo osvojili ravne linije. Sledil bo še kakšen specificen izdelek, da bomo utrdili pridobljeno znanje. Pozneje, ko se bomo dodobra naucili osnov, bodo kandidati sami predlagali, kaj želijo izdelati. Malo bo pri tem omejitev, kajti vedeti moramo, da bom izdelke prenesla do peci. Izdelki, ki so zracno suhi, so izredni krhki in naj­manjši napacni prijem pokvari vecurno delo. Ce izdelki ne bodo dokoncani v treh urah, jih bomo zavili v polivinilasto vrecko in neprodušno zaprli. V vrecki bodo obdržali potrebno vlago. V prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika bodo ostali do naslednjega sre-canja, ko bomo z delom nadaljevali. Tuji jeziki Ucenje tujega jezika je vedno dobra izbira. Vcasih je nekaj tujih besed dovolj, da se dobro pocutimo v tuje govorecem okolju, razumemo, pre­poznamo besedilo tujejezicne glasbe, filma, naslovnice, vprašamo, se dogovorimo, pišemo ali si izmenjamo nekaj vljudnostnih fraz z lokalnim prebivalstvom tuje govorece dežele, ki jo obišcemo. Najverjetneje je ra­zlogov za ucenje tujih jezikov toliko, kolikor je študentov, ki se odlocijo za ucenje tujega jezika. Pri spoznavanju tujega jezika in utrjevanju jezikovnih zmožnosti na zacetni in nadaljevalnih stopnjah znanja se jezika ucimo prek nabora jezikovnih, kulturnih in civilizacijskih vsebin ali spontanega ustvarjanja navideznega okolja rojenih govorcev v razlicnih okolišcinah. Študenti se v tujem jeziku zacnejo sporazumevati na prvem srecanju in nadaljujejo vsako naslednje z napredovanjem pri ustrezni slovnicni rabi, pridobivanju slušnih, govornih, bralnih in pisnih spretnosti ter ponotra­njanju novih besednih struktur. Srecanja potekajo v sprošcenem vzdušju, lekcije ponujajo oporo pri sporazumevalnih zmožnostih. Pridružite se številnim študentom, ki se razlicnih tujih jezikov že ucijo z mentorjem. Ne glede na pricakovanja, ki jih posamezni clan jezikovne študijske skupine ima od jezika, je vsem skupno zanimanje. Prav zato so izobraževalni programi tujega jezika zasnovani preudarno in s posluhom do posameznega udeleženca ter ponujajo ucenje jezi­ka prek raznolikih metod, ki študenta aktivno vkljucijo in motivirajo. CKV Italijanšcina – zacetni študijski program Razvijali bomo sposobnosti za sporazumevanje in pogovor v vsakdanjih situacijah s poudarkom na prakticnih primerih, preprostejših jezikov­nih strukturah in osnovnem besedišcu (pozdravi, pocutje, pocitniška nastanitev, poklici, hrana, pijaca, dnevi v tednu, deli dneva, ura). Izme­njevali si bomo izkušnje o italijanski življenjski dinamiki, kulturi, obica­jih in sodobnosti. Pogovor in misel nas bosta med urami italijanšcine popeljala v svet italijanske popevke, mode, dobrot, družine, naravnih in kulturnih znamenitosti, ulicnega vrveža in pomena La vita č bella. Italijanšcina – nadaljevalni študijski program Ucenje v nadaljevalnem študijskem programu je namenjeno vsem, ki ste v prejšnjem študijskem letu obiskovali zacetni program italijanšcine oziroma že imate zacetno znanje italijanšcine in bi ga želeli nadgraditi. Z vašim trenutnim znanjem lahko predstavite sebe in druge, s prepro­stim besedišcem lahko govorite o hrani, poklicih in okolici. Prakso bomo postavili pred teorijo tudi pri novih vsebinah: izražanje mnenja, dnevna rutina, sorodstvene vezi, nakupovanje, oblacila, pocitnice, turisticna ponudba. V pogovoru in mislih se bomo med urami italijanšcine tudi v tem letu pustili zapeljati italijanski popevki, operi, naravnim in kultur­nim znamenitostim, italijanskim dobrotam in podoživeli vrvež na itali­janskih ulicah na posnetkih ali v živo (odvisno od epidemioloških razmer). Španšcina –zacetni študijski program Med urami španšcine nas bo od prakse do teorije popeljalo sporazume­vanje za vsakdan. Pogovarjali se bomo o izvoru, interesih, delu, okolici, hrani in pijaci. Pogovori in izmenjava izkušenj nas bodo od stereotipov o Špancih in drugih prebivalcih špansko govorecih dežel, obcudovanja španske naravne in kulturne dedišcine, poznavanja kulinaricnih dobrot gotovo pripeljali do španske življenjske dinamike, tradicionalne in sodobne glasbe, filma, književnosti, likovne umetnosti. iBienvenidos! Rušcina Študijski program Rušcina, ki bo potekal v sodelovanju z Društvom DVIG – Univerza za tretje življenjsko obdobje Log - Dragomer, je namenjen vsem, ki potrebujete osnove ruskega jezika zato, da boste na potovanjih prišli, kamor hocete, dobili, kar želite, udobno prenocevali, si ogledali, kar ste nacrtovali in spoznali nove ljudi. Poudarek bo na vsebinah iz vsakdanjega življenja. Poucevala vas bo Rusinja, prevajalka Tatiana Mazulin. Študijski program bo potekal v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Umetnostna zgodovina s poudarkom na Grciji Študijski program vkljucuje pregled umetnostne zgodovine od prazgo­dovine do 21. stoletja, z obsežnejšim delom grške umetnosti. Slušatelji programa bodo spoznali pomen umetnostne zgodovine, se naucili pre­poznati umetnostne sloge (tudi v praksi) in prejeli poglobljeno vedenje grške umetnosti. Sodobni ples Sodobni ples bomo izkusili kot gibalno prakso in ga spoznali kot uprizo­ritveno umetnost. Na urah bomo skozi razlicne vaje, gibalne sekvence, vodene improvizacije in gibalne naloge razgibali telo in na sprošcen nacin razvijali svoj gibalni potencial. Pri tem nam bodo v pomoc vaje za izbolj­šanje zavedanja telesa, gibljivosti, ravnotežja in koordinacije. Skozi krajše koreografije, kjer združimo in nadgradimo prej osvojene gibe v vajah, ki temeljijo na mehkobi in fluidnosti gibanja, bomo širili svoj gibalni reperto­ar. Vaje se bodo v daljšem casovnem razponu spreminjale in nadgrajevale. S pomocjo vizualizacij, vodenih improvizacij, kompozicijskih in skupinskih nalog bomo razvijali kreativnost in odkrivali gibalni izraz. Glavno vodilo plesnih ur za starejše je gibanje v okviru svojih zmožnosti, prijazno do svojega telesa in uživanje v plesno-gibalnem izražanju, ki nam ga omogocajo naše gibalno-kreativne-miselno-emocionalne (cloveku unikate) zmožnosti. NK Dren Vrhnika Uspešno v novo tekmovalno sezono V drugi polovici avgusta je bila odrejena izpraznitev prostorov. Na našo sreco sta so se zacele prve Obcina Vrhnika, ki je lastnica nogometne tekme za objekta in upravitelj športnega najstarejše selekcije in parka Zavod Ivana Cankarja, po uvodnih tekmovalnih nemudoma konstruktivno pri­kolih se vrhniški stopila k reševanju problemati­nogometaši lahko ke prostorske stiske v kateri smo se znašli. Dogovorili smo se, da pohvalijo z zelo uspešno okoli delavnice Zavoda Ivana predstavo. Cankarja postavijo zabojnike, s katerimi se bo zacasno reši-Poleg uspehov na zelenicah la prostorska stiska NK Dren pa lahko za veliko zmago šteje- Vrhnika. V samem objektu so mo tudi pridobitev novih (zaca­ se uredili tudi tuši in sanitarni snih) klubskih prostorov. prostori. Vse to bi moralo biti Kar je sprva izgledalo kot nared do pricetka nove sezone, velika, skoraj nepremostljiva ki se je zacela konec avgusta s ovira, se je kasneje izkazalo tekmami 2. slovenske kadetske za zmago volje, dialoga in so-in mladinske lige. Kar je še v za-seboj in upoštevati navodila tre­delovanja. Predsednik Andrejcetku meseca julija nam vsem zagotoviti financiranje projekta. delujocih pri projektu pa so na krat priznati premoc tekmecem, nerja. Vec informacij o vpisu in Šega pojasnjuje: »V zakljucku izgledalo prakticno nemogo-Za organizacijo dela in koor-najlepši možni nacin nagradili v skupni kadetski in mladinski o nogometu na Vrhniki najdete pretekle tekmovalne sezone, ce, se je z izjemno koordinaci-dinacijo se zahvaljujemo tudi naši športniki. Clanska ekipa je lestvici druge državne lige pa na spletni strani www.nkdren­konec meseca junija, nas je pre-jo Obcine Vrhnika in Zavoda Boštjanu Erculju in Gašperju do zakljucka redakcije v vrhu in zasedajo visoko drugo mesto. -vrhnika.si, oziroma poklicete senetila odlocba Inšpektorata Ivana Cankarja uresnicilo in v Stržinarju. Kljub vsej usklaje-še neporažena. Prav tako nav-Mlajše selekcije so tudi že na-na telefonsko številko 051/211­RS za okolje in prostor z zelo novo sezono smo vstopili s pro-nosti pa delo ne bi bilo opravlje-dušujoci so rezultati kadetske stopile v svojih tekmovalnih 333. slabim sporocilom. Zaradi sta-stori, ki nam jih lahko zavida no pravocasno brez pridnih rok ekipe, ki do danes še ne pozna-skupinah in tako clani ekip U15 Pogoji za vpis so minimalni. ticne neustreznosti bazenskega marsikateri klub. Velika zahvala Almirja Begica in njegove ekipe. no poraza in so premagali tudi in U13 beležijo dobre rezultate. Starost otroka mora biti med 4 kompleksa, v katerem je imel gre županu Danielu Cukjatiju in Zato se še na tem mestu javno precej bolj zveneca nogometna Za nogometni podmladek se in 15 let. naš klub dolga leta garderobe v. d. direktorici ZIC, Mariji Za-zahvaljujem vsem skupaj.« imena. Dobro gre tudi mladin-na Vrhniki - kot kaže - ni treba Besedilo in foto: in druge klubske prostore, nam krajšek Martinjak, ki sta uspela Delo uprave in omenjenih so-cem, ki so doslej morali le en-bati, saj so se starejšim fantom Peter Kavcic Vrhunski zacetek Silika nastanka tega clanka. Naši naj-nirjem za uvrstitev na EP, ki mlajši s tekmovanjem zacnejo bo septembra prihodnje leto v Clanska futsal ekipa je odlicno zacela svojo 23. oktobra. Ekipa še sprejema Španiji. Žreb kvalifikacij je Slo­ šesto sezono. igralce letnik 2009 in mlajše. venijo uvrstil v skupino 3, njeni Vse potrebne informacije pa do-tekmeci pa bodo Madžarska, V prvi slovenski futsal ligi so bite na kontaktih, ki so objavlje-Francija in Srbija, ki bo tudi go-bili odigrani trije krogi. Varo­ni na spletni in FB strani kluba. stila kvalifikacijski turnir. vanci trenerja Simeunovica so Veliko zanimivega se dogaja V kvalifikacijah za EP U19 premagali Mlinše, Dobrepolje tudi v reprezentancnem futsa­sodeluje 33 držav, Španija, ak­in Oplast Kobarid. V letošnji lu. Pred futsal reprezentanco tualni prvak, pa je tja uvršcena sezoni še posebej navdušuje Slovenije U21 je nova preizku­neposredno, tekmovanje pa napad. Vratarji prej omenjenih šnja. Konec meseca septem­bo tudi prihodnjo jesen gostila ekip so namrec kar dvajsetkrat bra se bodo v Novigradu na med 3. in 10. septembrom 2022. pobirali žogo iz svoje mreže. Hrvaškem v prijateljskem sre-Selektor Andrej Dobovicnik Pravi test za vrhniško ekipo pa canju pomerili z vrstniki Slo­je obelodanil seznam igralcev, bodo dvoboji, ki prihajajo. 1. vaške (25.09.2021) in Francije. na katere racuna na prvi pripra­oktobra se bo na Vrhniko pripe- (26.09.2021). V reprezentanci ljala ekipa s Ptuja, teden za tem vljalni akciji. Reprezentanca se je kar pet naših clanov, Marko sledi gostovanje pri Dobovcu, bo zbrala v petek, 24. septembra, Mohoric, Tod Ciuha, Max Vesel, »naš prispevek« pa sta Žan Ja­15. oktobra pa si boste lahko v Uroš Đuric in vratar Nik Ple-Slomšku pogledali tekmo z Liti­ než in Jure Suban. stenjak, vodi pa jo trener naše jo, za katero brani naš bivši clan clanske ekipa Milivoje Simeu-Vabimo vas tudi na našo FB Nejc Berzelak. novic. stran Siliko Futsal, kjer boste Z zmago so zaceli tudi aktu- Futsal reprezentanca Slove-našli vse informacije in tudi va­alni državni prvaki. Mladinska nije U19 prav tako pricenja s bila na domace tekme, ki si jih v ekipa Siliko Fortrade je v Ro­ prvimi pripravami pred mar-tej sezoni lahko ogledate v živo. gatcu premagala vrstnike, ki cevskim kvalifikacijskim tur-D.P., FK Siliko oktobru. Letošnja novost v Fut-sal klubu Siliko je selekcija U13, ki se formira ravno v trenutku Sto tenisacic in tenisacev na turnirju Vrhniške tenisacice na svetovnem prvenstvu 2. Aleš Petkovšek 3. Luka Petkovšek in Janez Kra­šovec Moški do 50 let: 1. Žiga Zvonar 2. Peter Kavcic 3. Aljoša Seljak in Tadej Petric Moški do 60 let: 1. Dejan MesecPrav v tem casu bodo sodelovale na svetov­2. Iztok Škof nem amaterskem prvenstvu. 3. Dejan Đošic in Simon Japelj Vec o njih pisali bomo v naslednji številki Na-šega casopisa. Moški nad 60 let: Simon Seljak Najbolj obiskan in že kazale, da imamo na Vrhniki in 1. Franc Cerne bližnji okolici dobre in kakovo-2. Aleš Ogrin tradicionalen je teniški stne tenisace. Prav ta turnir tudi 3. Viktor Razdrh in Zdenko turnir za Pokal Našega povezuje tenisace in tenisacice Božic casopisa. z obmocja, kjer izhaja gasilo Naš Zacetek sezone in novi vpisi casopis. Vsi prvouvršceni v po-Ženske: Letos je bil že 16. turnir, ki ga sameznih kategorijah prejmejo 1. Tia Robida organizira glasilo Naš casopis, pokale, vsi tekmovalci pa spo-2. Sabina Dolenc izvede pa ga vedno Teniški klub minske majice, na kateri je bila 3. Tina Miholic in Maja Satja Vrhnika. Turnir je bil v zacetku letos že številka 16. Šest septembra in je trajal tri dni. Prijavilo se je 70 tenisacev, ki so Vrstni red prvih štirih v katego-Po podelitvi pokalov je sledilo nastopili v štirih kategorijah: do rijah je bil naslednji: družabno srecanje, saj so teni­40 let, 40 +, 50 + in starejši od saci med seboj veliki prijatelji, 60 let. Žensk oziroma deklet je Moški do 40 let: na igrišcu pa zagrizeni tekmeci. bilo dvanajst, ki so igrale v eni 1. Miha Lukman Simon Seljak kategoriji. Same tekme so po- Teniški turnir Argonavtski dnevi 2021 Naše clanice in clani ce, je bila mednarodni turnir Letošnjo sezono smo zaceli v ritmicni gimnastiki II JUNA s sedaj že tradicionalnim rit- so že pridno vstopili v CUP 2021 v športni dvorani micno-gimnasticnim taborom novo sezono. Bonifika v Kopru. Dekleta so v Ajdovšcini. Pester petdnevni nastopala uspešno: Liza je v avgustovski program ni zaje-Septembra smo na Vrhniki vaji brez rekvizita osvojila dru-mal le klasicnih treningov v te­zaceli z vadbami ritmicnih in go mesto, Zarja je z vajo z žogo lovadnici, temvec smo se vmes tudi akrobatskih programov. prav tako zasedla drugo mesto, tudi pozabavali s štafetnimi Tudi dekleta v Idriji so s svo- Ela je v svoji kategoriji zmagala, igrami, si krajšali cas z ustvar­jimi prvimi treningi uspešno Teniški klub Vrhnika dvojic je na vrhniških teniških 2. Jurman, Kadivnik tudi Kajta je v vaji s kolebnico jalnimi delavnicami, cofotali v opravila. Vse zainteresirane, je konec avgusta igrišcih postal že tradicionalen, 3. Uršic, Popovicpometla s konkurenco, tik za bazenu in seveda tudi poslad­saj pritegne zelo kakovostne 4. Žitnik, Macek ki bi se radi preizkusili v gim-njo je bila Maša. Klara si je za kali s sladoledom. Ritmicarke izpeljal teniški turnir slovenske tenisace. Znan je tudi Vsi štirje prvi pari so prejeli nastiki, vljudno vabimo, da se vajo z žogo prislužila cetrto so nabirale kondicijo, se ucile moških dvojic za pokal po bogatih nagradah, tako da televizorje LCD razlicnih ve-nam pridružijo v oktobru. In-mesto, Kajta pa tretje. V ka-novih elementov in mojstrstev Argonavtskih dnevov lahko recemo, da je eden bolj likosti. Bilo je tudi precej gle-formacije o aktualnih termi-tegoriji posameznih sestav s z rekviziti, kar jim bo koristilo 2021. kakovostnih turnirjev. Letos dalcev, ki so videli zelo kakovo-nih in programih najdete na kiji sta si Maša in Klara delili v novi sezoni. se je prijavilo dvanajst moških sten vrhunski tenis. Tako lahko naši spletni strani https://5k. tretje mesto. Živa si je za svoje Veselimo se vašega obiska in Ceprav bi moral turnir po-parov, ki so pokazali res dober samo upamo, da se bo turnir amadeus.si/gd/ ali na našem nastope prislužila tretje mesto. vam želimo lep športni jesen­tekati že v juniju, pa takratni tenis. nadaljeval in obdržal tradicijo Facebook profilu. Cestitke vsem! Pohvale tudi ski pozdrav! ukrepi proti koronavirusu tega Vrstni red je bil naslednji: še naprej. Zadnja tekma, preden smo sodnici Ines in trenerki Meti, Meta Mramor, Gimnasticno niso dovolili. Turnir moških 1. Vukic, Jarc Simon Seljak se podali na poletne pocitni-ki sta dekletom stali ob strani. društvo Vrhnika MALI OGLASI Storitve Psihosocialno svetovanje – Nu-dim strokovno pomoc pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Ucinkovito vam lahko pomagam pri sprejemanju zavestnih odlocitev za spremembo in osebnostno rast, ka­dar išcete odgovore na konkretna in aktualna življenjska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motiva­cijainsvetovanje.si Nudim lektorske storitve. Za po­drobnejše informacije poklicite na tel. št. 030 343 000. Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih. Tel.: 070 219 044. Ce imate naporni urnik in vam zmanjkuje casa ali pa ste starejši in po­trebujete pomoc pri hišnih opravilih, pomivanju oken, sesanju, pospravlja­nju… poklicite na 040 784 718 Nepremicnine, gradnja Kupimo zazidljivo parcelo ali hišo na obmocju Polhovega Grad-ca ali Horjula. Prosim poklicite na 051201056. Mlada družina na Vrhniki kupi starejšo hišo s pripadajocim vrtom. Tel. št.: 051-350-174. Družina kupi hišo na Vrhniki ali v okolici, do 100 tisoc evrov. Telefon: 070 219 044. Prodamo zazidljivo parcelo na Vrzdencu, 800m2, s priklopom vode, elektrike in lepim razgledom. Telefon: 041 632 370. Oddam garažo 20m2 (bloki Na klisu): cena: 100 EUR/mesec. 051 825 072 Kupimo manjšo hišo ali urejeno zazidljivo parcelo na mirni, soncni lokaciji na obmocju med Dobrovo in Polhovim Gradcem. Velikost zemljišca do 1000 m2 oz. okoli 150 m2 bivalne površine. Zaželena bližina javnega prometa. Smo triclanska družina, resni, urejeni. Prosimo za ponudbe na telefonsko številko 041 904 616 ali po e-pošti na fajfarji@gmail.com Kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo na obmocju Babne Gore, Polhovega Gradca, Lesnega Brda, Horjula ... Poklicite na št. 031/317­513. Oddam v najem ali v odkup obnovljeno delavnico (nekdanja kovacija) v okolici Horjula (ob glavni cesti Horjul–Ljubljana). Ima 130 m2 delavne površine in 100 m2 skladišca na delavnico. Tel.: 031 819 330. V okolici Horjula prodam parce-lo: 7904 m2 travnika in 509 m2 gozda. Parcela je terasasta, med Zaklancem in Podolnico, na soncni legi in z lepim razgledom. Tel.: 031 819 330, Janez. Kupim garažo v neposredni bližini blokov. Uredim vso papirologijo. Hi-tro in enostavno. Poklicite ali pošljite sms na št. 041-599-521, Damjan. Mlada družina kupi na Vrhniki starejšo hišo ali zazidljivo parcelo v velikosti vsaj 800 m2. Tel.: 041 296 394. Prodam 200 m2 strešne opeke bra-mac, rabljene 20 let. Tel: 040 850 104. Prodam opaž, obdelan polkrožno – primeren za gradnjo brunaric ali garaž. Kolicina: 40 m2, smreka. Tel.: 040 850 104. Oddam prostore, primerne za obrtne dejavnosti ali skladišce (blizu Vrhnike). Tel.: 040 250 473. Kmetijstvo Sadike aronije, crnega ribeza ..., veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoc prevzem na relaciji Borovni­ca–Ljubljana. 041 499 424. Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zracenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Prodam tri velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499-424. Prodam 1000-litrske PVC-cister­ne. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Oddam 785 m2 veliko zemljišce, primerno za enega ali vec vrtov. Loka­cija: ob AP Lesno Brdo (pri Drevesnici Kržic). Tel: 031 285 622. Traktor, mulcar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, prikljucke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Prodamo suha bukova drva. Tel. (040) 815-393. Prodam traktor Zetor 25/11 in nakladalko Šempeter 15. Tel.: 041 625 044. Prodam silažne bale, prva in druga košnja. Tel: 041 833 352. Prodam dnevno sveža prepelicja jajcka. Narocilo: 041 645 558. Kupim njivo, travnik ali sadovnjak na Vrhniki ali Stari Vrhniki, do 4000 m2. Tel.: 051 363 359. Prodam suha bukova in hrastova drva v okolici Horjula. Tel.: 071 259 440. Prodam silažne bale in seno v kockah s hribovitega terena. Okolica Horjula. Tel.: 071 259 440. Cepilnik za drva – na sveder, moc­nejše izdelave, z vecjo konico – pro-dam. Velikost konice 53 x 28 cm. Tel.: 071 259 440. Prodam suha bukova drva – su­šena tri leta, žagana na dolžino 0,5 m. Tel.: 041 807 941. Prodam gumivoz z 18-colskimi kolesi. Tel.: 040 850 104. Elektricno kosilnico (širina 42 cm) s košem in rocno kosilnico na nitko prodam. Tel.: 01 75 65 802. Ostalo Vabimo vas na proucevanje Sve­tega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in prou-cujemo. Prijave na 040 475 703. Kupim manjši, dobro ohranjen motor – 25 km/h. Ponudbe na: 041 87 87 39 Prodam tri zimzelene rastline, višine vec kot 2 m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). Prodam dnevno sveža in vložena pre­pelicja jajcka. Narocilo: 041 645 558. Prodam elektricni invalidski vozicek – juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 041 661 512. Prodam šahovske knjige: Šah za najmlajše (za zacetnike, 4–6 let); Šah za osnovne šole 1 (nadaljeval­na); Šah za osnovne šole 2 (nadalje­valna). Knjige so nove. Nova metoda z malimi šahovnicami, novost v Slove­niji! Tel.: (041) 257-176. Prodam sinonimni slovar. Slovar je nov, še nerabljen. Obsega 1292 stra­ni. Cena ugodna. Tel.: (041) 257-176. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Starinsko omaro, kuhinjsko kre­denco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Prodam planinske cevlje, Plani­ka - Jalovec, št. 46, nikoli nošene, za polovicno ceno, 75 evrov. Tel. št. 051 861 436. Prodam malo rabljena drsna vra­ta iz polnega smrekovega lesa. Borov­nica, 041 276833. Zaradi upokojitve kot nekdanja šivilja ugodno prodam 150 cisto novih zadrg, imam tudi še zelo veli­ko razlicnega blaga. Tel.: 01 3641 288 ali 070 670 933. Poslikam cebelje panje (panjske koncnice) s starimi slovenskimi moti-vi. Tel. 041 882 179. Caji dobre misli Terezije Nikolcic – 101 zelišce za ljudi in živali in pesniška zbirka Pisma za Nemojo Nika Nikolcica Matužinova sta lahko darilo za praznicne dni. Vrednost obeh je bistveno vecja kot njuna cena: knjiga o zelišcih, trda platnica, 25 €, in pesniška zbirka, trda platnica, pa 10 €. Obe knjigi skupaj 30 €. Vec na terezija.nikolcic@gmail.com ali tel. 041 537 147. Prodam sušilni stroj za perilo, malo rabljen. Telefon: 040 714 119. Prodam dobro ohranjen avtose­dež Romer King Plus (9 do 18 kg), cena pod dogovoru (tel. 041 472 -975). Poceni prodam vrata, 0,9 x 2 m, podboj in del stene zimskega vrta z 10 mm in akrilom – 8 m2. Tel.: 041 721955. Poceni prodam nakovalo (»ampus«), razne dele kovaške opreme in nekaj kovaških izdelkov … Tel.: 041 721955. Moško kolo Lombardo Taranto 400, 24 prestav, velikost kolesa 28, menjalnika in prestavne rocke Shimano, zavore Alloy, eno leto rabljeno, nepoškodovano, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Ima vso dodatno opremo: baterijski luci, zvonec, šcitnik verige, blatnike, prtljažnik, nogico. Zraven podarim moško celado. 051 258 004 Trajnožareca pec, Emo plamen, li­toželezna, nova, nezakurjena, velikosti 71 x 58 x 35. Tel.: 071 259 440. Prodam pletene steklenice, 16 ko­sov, prostornine 15 litrov – za žganje ali vino. Cena 15 evrov kos. Tel.: 071 259 440. Prodam starejšo trobento s kovc­kom znanega gorenjskega trobentaca. Tel.: 071 259 440. Invalidski vozicek, rocni, mocnejši, znamke Meyra, in hoduljo na kolesih – prodam. Tel.: 071 259 440. Prodam volvo xc 90, zadnji odbijac crne barve, bocno in zadnje steklo, zadnje luci … Letnik 2006. Tel: 071 259 440. Sliko Josipa Broza za katedrom, barvna, prodam. Velikost 58 x 70 cm. Tel.: 071 259 440. Moška obleka, štev. 28, sive barve, in žametne moške hlace, velikosti 29 – prodam. Obleka in hlace so nove. Tel.: 070 670 933 ali 01 3641 288. Ženski lovski plašc, številka 42 – prodam. Prodam tudi zbirko Lovski prirocnik od številke 1 do 43. Tel.: 070 670 933 ali 01 3641 288. Prodam manjše kose blaga, cena 6 evrov za kilogram, in ostanke volne – za klobcic 1 evro. 040 784 718. Zaradi selitve ugodno prodam kuhinjo s pomivalnim koritom, jedil­nim kotom (vkljucno s stoli). Telefon: 041 631 556. Zimske gume Goodyear, vrhunske kvalitete, Ultragrip Performance +, 215/60R16 99H, 72dB, dobis 4 za ceno 3, nove, prodam. Info 041828455. Kože, ustrojene, pet kosov – pro-dam. So rdece-bele barve, od 1,5 m2 do 3 m2. Tel.: 071 259 440. Mize, nove, tri kose (200 x 100 cm), aluminijasto ogrodje, vodoodporna plošca, montažne noge. Primerne so za vrt ali drugo zunanjo uporabo. Prodam. Tel.: 071 259 440. Ugodno prodam prenosno otro­ško posteljico: d: 125 cm, š: 65 cm, v: 62cm, dvignjeno, malo rabljena za enega otroka. Zeleno-rjava s podlogo za ležišce. Cena: po dogovoru. Tel.: 031/350-076. Hladilni pult, vecje korito vecje in vecji hladilnik prodam. Tel.: 041 670 726. Starine Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. Kupim star mizarski ponk, skrinje, omare, mize, fotelje, vozicke in druge stare predmete. Tel.: 031 878351. Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe in drugo. Tel.: 051 258 936. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko. sorn@siol.net Nudim ucno pomoc šoloobve­znim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlicne rezultate. Vec informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnov-no in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko šte­vilko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolectežave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na podrocju pomoci pri ucenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Poklicite na 041 621 343. Slavica Pe­ševska. Ponujam inštrukcije za anglešcino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Ponujam inštrukcije za anglešci-no, slovenšcino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Ticnica 24, Vrhnika. Ponujam ucenje/inštrukcije nor-vešcine – zacetni tecaj. Posamezbo ali v skupinah. Prijava na norvescina@ gmail.com. Potrebuje vaš osnovnošolski otrok (do 5. razreda) pomoc pri ucenju in domacih nalogah? Z veseljem sem mu pripravljena pomagati. Na voljo sem tudi v dopoldanskem casu. Katja, 031/404-809 »Ona-on« Sem pošten, preskrbljen moški srednjih let. Rad bi živel s prijazno gospodicno do mojih let. Tel: 041 230 134. Rad bi živel zakonsko življenje z urejeno gospo, gospodicno, ki ji ni bilo dano imeti otrok. Imam vse pogoje, da nama je lahko resnicno lepo. Ce vas oglas v stiski osamljenosti, hrepenenja po ljubezni ne moti in si želite zrelega dobrosrcnega partnerja, mi odpišite. Tel.: 041 282 581. Podarim Podarim ortopedske cevlje, nizke, številka 37, s povišico na levem cevlju. Cevlji so popolnoma novi, crne barve. Tel.: 068 636 587. Rabljeno steno zimskega vrta z vrati, 2 x 1 m, in kose sten leksana, 10 mm. Lukovica. Tel.: 041 721955. Aktualna elektronska številka in arhiv preteklih izdaj Našega casopisa na ALTO POU, LOSJON PROTIUŠEM IN GNIDAM Ucinkuje v 10 minutah, brez insekticidov, uši ne razvijejo odpornosti na izdelek. 100 ml redna cena: 10,89 € cena s Kartico zvestobe pomarance in limone. 4 vrecke Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 11,09 € cena s Kartico zvestobe MATICNI MLECEK 750 MG VLAŽILNA KREMA Prehransko dopolnilo z medom, maticnim ZA OBCUTLJIVO KOŽO mleckom, pantotensko kislino in vitaminom Zagotavlja uravnoteženi B6. 10 plastenk po 15 ml hidrolipidni sloj in zašcito kože. 50ml Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 13,93 € redna cena: 6,04 € cena s Kartico zvestobe ico zvestobe Avtohiša Sever Sinja Gorica 112, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 6 330 www.opel-sever.com Navedena cena velja ob nakupu na Opel Financiranje za vozila: Corsa Edi ion z 1.2-li rskim bencinskim mo orjem (55 kW/75 KM) s sis emom S ar /S op in 5-s openjskim ro•nim menjalnikom er Crossland Edi ion z 1.2-li rskim bencinskim mo orjem (61 kW/83 KM) s sis emom S ar /S op in 5-s openjskim ro•nim menjalnikom. Kombinirana poraba goriva (po WLTP-ciklu): 4,0–6,2 l/100 km izpus i CO2: 105–139 g/km. Emisijska s opnja: EURO 6d. Specifi•ne emisije dušikovih in oksidov (NOx): 0,0116–0,0536 g/km. Trdi delci: 0,0003–0,0010 g/km in š evilo delcev 0,04–0,21*1011/km pri dizelskih mo orjih. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši oplogredni plin, ki povzro•a globalno segrevanje. Emisije onesnaževal iz prome a prispevajo k poslabšanju zunanjega zraka. Prispevajo zlas i k •ezmerno povišanim koncen racijam ozona, delcev PMin PM er dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico 10 2,5 do spremembe ponudbe. Slika je simbolna. Za vec informacij prelistajte nov na brezplacno telefonsko številko katalog ugodnosti ali nas poklicite 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izkljucno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolicne, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 2. 9. do 11. 10. 2021 oz. do prodaje zalog. ALOE MILO ZA INTIMNO NEGO, ALOE VERA X2 S prebiotiki, probiotiki, hialuronsko kislino, oljem cajevca, izvleckom grenivke in muškatne kadulje. 250 ml redna cena: 9,90 € cena s Kartico zvestobe MEDZOBNE ŠCETKE SILVERCARE Na voljo v petih velikostih. 6 kosov v pakiranju redna cena: 4,80 € cena s Kartico zvestobe Z vami že od leta 1973 www.visitvrhnika.si Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer PLESKOmoto.COM 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabrce 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si Delujemo na obmocju obcin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Brezovica. Celotna organizacija pogrebov. Urejanje grobov skozi vse leto. Edinaspletnatrgovina v Sloveniji z okrasnimi žarami. www.monumentum.si Pogrebe izvajamo na vseh pokopališcih. Po dogovoru pridemo tudi na dom. MONUMENTUM d.o.o, Pisarna: Drenov Gric 21a, 1360 Vrhnika E: info@monumentum.si, T: 041 776 436, W: monumentum.si NAS CASOPIS 496/27. 9. 2021 C M Y K 75 75 SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoc pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUNIOR REŠI ME 12345678 9 1011127 8 Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom ZIC Vrhnika, se je glasilo: »Poletje na Vrhniki.« Prakticne nagrade so prejeli: Franciška Mevec iz Borovnice, Franci Drašler iz Sinje Gorice in Lucija Lenarcic iz Bevk. Nagrajenci križanke priloge Konec, ki je potekala pod pokroviteljstvom podjetja Molek.si pa so naslednji: Suzana Korošec iz Dragomerja (xiaomi športna zapestnica), Pepca Brlan iz Dragomerja (difuzor) in Antonija Setnikar iz Bevk (USB kljucek). Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 15. oktobra preko elektronske pošte (nascasopis@zavod-cankar.si) ali preko klasicne (Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«). Trije izžrebani bodo prejeli 20-evrski bon za trgovina Mlecna na Vrhniki. .V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš casopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: KONTAKTNI PODATKI: Kontaktne podatke zbiramo za namene nagradne igre in bodo v 7 dneh po izidu casopisa uniceni. Vaših osebnih podatkov ne bomo posredovali, prodajali ali zamenjali z nobenim drugim podjetjem ali fizicno osebo. • Dva polža z naslednjo vsebino: »Francka, z Bo-Kje je Gorenjska Zadnje besede trebuje kozarec vode? Zato, da bolj te­koce bere! risom sva šla na lovsko zvezo po do- Kaj dobiš, ce združiš dva polža? Kje se zacne Gorenjska? Tam, kjer na Slavne zadnje besede pijanega kapitana datno municijo. Vrneva se cez pol ure. Enega celža. vrvi za perilo sušijo toaletni papir. podmornice: »Treba bi bilo malo pre-Rotweilerja raje pusti pri miru. Zjutraj Kdo si? zraciti.« Brezplacna varnost Kako instaliraš zelo zanesljiv brezžicni hišni varnostni sistem? V komisijski trgovini kupi par rabljenih zelo veli­kih delovnih škornjev (res velikih!) in jih postavi pred vhod stanovanja ali hiše. Zraven položi izvod revije Strel-ski šport in veliko posodo (res veliko!) za hranjenje psov. Na vratih pusti listek sem ju peljal k veterinarju cepit, pa sta nekaj sitna.« Prvi »Ko bom velik, bom prvi clovek, ki bo pristal na Soncu,« rece Janezek ucitelji­ ci. »Nemogoce, saj te bo zažgalo!« rece uciteljica. »Saj bom pristal ponoci ...« Odpelji ga Policaj najde na cesti pingvina. Gre do šefa in vpraša, kaj naj z njim. »Pelji ga v živalski vrt,« mu rece šef. Po službi šef vidi policista s pingvinom. Pa ga vpraša: »Ga nisi peljal v ZOO?« Policist rece: »Tam sva že bila, zdaj ga peljem v kino.« Povabilo »Gospodicna, kadar se smejite, bi vas najraje povabil k sebi,« rece moški. Go­spodicna vpraša: »Ste samski?« »Ne, zobozdravnik sem.« Tekoce branje Zakaj policaj, ko bere, zraven sebe po- Oce rece Janezku: »Ce jutri pišeš ena na testu, se ne poznava.« Janezek se vrne iz šole. Oce vpraša: »No, Janezek, kako je bilo?« Janezek zacudeno odgo­vori: »Kdo si ti?« Ime Katero je najpopularnejše kitajsko ime? Ci gumi. Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: obcine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Casopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih obcinah. Ponatis posameznih delov ali celote casopisa za objavo v drugih medijih je mogoc samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenarocenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 041 336 277, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna graficna podoba Našega casopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Graficna realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 900 izvodov. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073