Šolski vrtovi in njih oskrbniki. Deželni šolski svet nas je pred kratkim razveselil s tiskano poslanico BVsem krajnira šolskim svetom in šolskim vodstvom" glede šolskih vrtov. Ta navodila za šolske vrte obsegajo 10 točk in so pravzaprav le kopija navodil za šolske vrte iz leta 1895. Razlikujejo se največ le v tem, da se je referent 1. 1895. oziral na mizerno gmotno stanje učiteljstva in priznal v zadnji točki, da je treba nekoga, ki bi vsaj za večje izdatke učitelju nudil gmotne podpore. Naš referent je v tem najnovejšem razglasu (razglas dež. šol. sveta z dne 12. marca 1912, št. 1684) uvidel kot prvo in najnujnejšo potrebo, da je v uvodu k navodilom učiteljstvo ozmerjal, češ, nda zanemarja svoje dolžnosti, da uporablja vrt v zgolj zasebne natnene" itd., pravne razmere učitelja pa (nagrade in podpore, odškodnine ob preselitvi itd.) je prešel s prazno obljubo Bpreureditve". Oglejmo si ta pavšalni ukor, naslovljen kranjskemu učiteljstvu, malo natančneje, poizkusimo tudi poiskati olajševalne momente zanj I Prepričan sem, da bi prišel sestavitelj teh navodil po treznem premisleku do prav istih nazorov, ko ne bimožsedel za zeleno mizo. A tako je pa nezmotljiv, njegovih odredb se morajo učitelji-vrtnarji strogo držati in naj je ta »novorojenec" še tako ponesrečen; manjka mu najpotrebnejšega: življenja. Učitelji ^vobče zanemarjajo šolske vrtove in jih vedno bolj odtezajo svojemu pravemu namenu." — Dajte učitelju pošteno plačo, ne citirajte mu vseh mogočih paragrafov, le § 55. puščate v miru, potem se mu ne bo treba - »pehati za postranskirai zaslužki" in imel bo več časa in veselja do dela na šolskem vrtu. Vplivajte na krajne šolske svete, da bodo beraške podpore za šolske vrtove — po 20 do 50 K, časih tudi nič — zvišali primerno izdatkom, razdeljujte nagrade in podpore iz državnih in deželnih zakladov tako, da bodete upoštevali resnične uspehe in delo, ne pa politiško prepričanje in agitatorstvo za gotovo stranko, potem bodo šolski vrtovi kmalu drugačni! Dokler bo pa moral učitelj s posojili kriti izdatke za življenske potrebe, dotlej ne bo prva in zadnja misel šolski vrt, ne bo nasajal v vrtove olepševalnih grmičev, ne bo tičal samo v drevesnici in sadovnjaku, ne bo rval vsake travice iz potov, za nujnejše delo bo smatral saditi rprepovedane poljske pridelke in zelenjad", kcrse mu sicer lahko prigodi, da bo stal prazen lonec na ognjišču! Kdo bolj krši zakon, ali oblast, ki izdaja pomankljive odredbe, ali učitelj, ki se teh ne more držati?! »Smotrenega postopanja ni nikjer opaziti, vse obdelovanje na šolskem vrtu in njega uporaba pri pouku je zavisna le od slučaja in dobre volje dotičnega šolskega voditelja." — Če smatramo to tiskano navodilo za vzor smotrenega postopanja, bi vprašali v vsi ponižnosti g. referenta le še to: Kje dobiti za vse delo primernega pokritja? Stroški za tako delo in oskrbovanje niso tako majhni, kar bo referent še gotovo vedel iz svoje izkušnje. Brez denarja dandanes ni nikjer nič, tudi Hsmotrenega postopanja" ne. Kako naj učitelj postopa »smotreno"? Učiteljišče ga ni izobrazilo ne teoretično, še manj pa praktično. Ali se briga znabiti za izobrazbo učiteljskega naraščaja kako strokovno društvo? Ali ne bi g. referent posvetil s svojo lučjo tudi v ta kot? Poreče mi znabiti: Kaj pa naši počitniški tečaji! Misel teh prireditev je bila znabiti dobra, o izvedbi tega ne moremo trditi. V kurze sprejemajo ali kar odredbenim potom pošiljajo mlade učitelje, ki nimajo prav nikake prakse, in tudi take, ki šolskih vrtov niti nimajo. Kje naj slednji pridobljeno znanje praktično upor«tbljajo? Znan mi je slučaj, da je učitelj z lepo urejenim vrtom in z dobro prakso želel izpopolniti svoje znanje v takem kurzu; a ni bil sprejet. Poslali so v kurz učitelja iz iste šole — ki seveda nima nikake prakse in ne vrta — ki si je pridobil tako praktično znanje, da zdaj niti požlahtnjevati ne zna. Če je imel učitelj dobro voljo in si je nabavil na svoje stroške — krajni šolski sveti so gluhi za take izdatke — strokovnih knjig, študiral in poizkušal praktično na vrtu, je po večletni praksi res dosegel nekaj lepih uspehov, zavisno je torej obdelovanje na šolskem vrtu in njega uporaba od — slučaja. — »Slučaj« je pa tudi, da imenujejo v zadnjih letih za šolske voditelje izvečina tiste učitelje, ki dobro poznajo konzumna društva in podrobno delo za klerikalno agitacijo, ne poznajo pa šolskega vrta. Ta jim je kos ograjene zemlje, v katero je že zaradi lepšega treba nekaj posaditi, če že ni prednik tega storil. Tem mo- žem pa navadno manjka »dobra volja" za delo na vitu, ker so vezani na delo na drugih poljih. ..Šolskim vodstvom se naroča, da se glede ustanavljanja in oskrbovanja šolskih vrtov s t r o g o ravnajo po sledečih navodilih dotlej, dokler se šolsko-vrtna zadeva zakonitim potom ne preuredi in uveljavijo popolna in točna navodila." — Kako raogočno in strogo se glasi ukaz na šolska vodstva, a kako rahlo otnenja preuredba šolsko-vrtne zadeve! Preureditev — kakšna — kdaj!? Bojimo se le, da se ta ne bo še tako kmalu izvršila in uveljavila, ali pa tako rešila, kot jo navaja Izvršilni predpis na str. 9, opomba k odstavku 4. Splošno je znano, kako malo je paragraiov, ki uravnavajo učiteljske gmotne razmere in da je vsaka reforma teh uprav špartansko kratka. Gotovo pa vsak ukaz šolskih oblastij s t r o g o naroča šolskim voditeljem in učiteljstvu, da se ravna po njih. Krajni šolski sveti, občine in deželni odbor, torej korporacije, ki morajo skrbeti za pokritja šolskih potrebščin, teh strogih naročil nimajo. Zato se kaj lahko izognejo vsem »nepotrebnim" podporam za šolske vrtove. Le učitelj naj se strogo ravna po ukazih, četudi bi ga stalo življenje! Skrb za ljudskošolskega učitelja je res velikal Šolska oblast mu strogo naroča, da napravlja in vzorno obdeluje drevesnice, sadovnjak, da poučuje dečke — kmetiški naraščaj — umnega sadjarstva, da upravlja šolski vrt vzorno itd., a Kmetijska družba ga kratkomalo brca iz vrst članov. Učitelj gara na šolskem vrtu, opravlja vse zastonjske posle pri kmetijski podružnici, poučuje v šoli in odrasle v kmetijstvu, je že od nekdaj navdušeni in skoro edini širitelj idej modernega gospodarstva na kmetih, a gospodje v onih zastopih ga dosledno prezirajo; porabijo ga le za delo, plačo in priznanje pobašejo lahko drugi. Učitelj pa — vedno ponižen — prenaša nepotrebno bretne še dalje, ker se boji zamere od desne in leve. Čemu tako brezskrbno tratiti moči? Misli in delaj praktično najprej zase in za svojce, potem šele za obči blagor! Žalostna nam majka! Kmetijska družba razpošilja sadna drevesca svojim članom — se\eda zaradi državnih in deželnih podpor — po 50 h za en komad, privatni sadjarji pa po 1 do 2 K. Kako naj jih daje učitelj-vrtnar? Rednih podpor ni, polovico pridelka (drevesnice) si Iasti krajni šolski svet, nekaj treba dati pridnim otrokom. Kaj naj ostane učitelju za štiriletno oskrbovanje in delo? Kje dobi primerno nagrado za ves trud? Pri Kmetijski družbi — preziranje, doma na vrtu — delo. To je res najprimernejše! Iz dnevnikov vedo tovariši, da so sklenili živinozdravniki izstopiti iz Kmetijske družbe, ker je le ta izključila njih tovariša Ribnikarja. Ali ni na občnem zboru ravno g. Ribnikar najbolj zagovarjal učitelje? Kake posledice izvajamo mi? Ob koncu se obračam še na slavno uredništvo Učit. Tovariša, da bi odprlo svoje predale učiteljem-vrtnarjera, ki naj bi temeljito prerešetali vse važne strani gmotnega vprašanja glede šolskih vrtov (podpore, na grade, odškodnine odišlim učiteljem itd.), Ta razmotrivanja bi bila gotovo jako važna in bi lahko služila za podlago k preureditvi šolsko-vrtne zadeve. Dvomim pa, da jih bo referent za šolske vrte utegnil kdaj brati.*) Tovariši! Na snidenje! Učitelj-vrtnar. *) Mi radi ustrežemo tu izrečeni želji in vabimo vse učitelje-vrtnarje, naj se pridno oglašajo! Uredn.