Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemati velja: Za celo leto predplačan li> gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 ffld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 jfld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiij&n velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravuištvo in ekspedicija, Stoirn trg št. 6, polog „Katoliške Bukvame". Oznanila Cinserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izlitij» vsak dan, izvzemši nedelja in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 15. V Ljubljani, v sredo 20. januvarija 1892. Letiiil* XX. Državni zbor. Z Duuaja, 19. januvarija. Trgovinske pogodbe. Eazprava o trgovinskih pogodbah je bila danes dovršena. Govorila sta najprej še glavna govornika Kajzl in Kuss potem je prišla na vrsto cela kopa dejanskih popravkov. Prvega je sprožil v imenu slovenskih tovarišev poslanec Šukljo proti nekaterim trditvam dr. La-gi n j e. Govoril je tako : „Čestita gospoda! Svoj govor o trgovinskih pogodbah sem sklepal z neko izjavo, ki sem jo pričel z naslednjimi besedami: „V srečo si štejem, da morem to opazko ali izjavo, če hočete, izreči v popolnem soglasju s celo skupiuo slovenskih poslancev." Pravi namen te izjave pojasnoval je naslednji stavek: „Povdarjam, da nobeni politični razlogi ne vplivajo na naše glasovanje." Ta izjava se je končavala z naslednjim stavkom: „Gospoda moja! Mi tudi ne nasprotujemo političnim zvezam; vi sicer od nas ne morete pričakovati, da to delamo iz narodnih simpatij; v tem oziru smo hladni še dalje kakor do globočine svojega srca ; m: ne nasprotujemo in pritrjujemo iz tega vzroka iu s to nado, ker v teh političnih zvezah vidimo najbolj dragoceni dar narodov, ohranitev evropskega miru! In če nam pravijo, da te pogodbe še bolj vtrjujejo te zveze, to za nas vsaj ni nobeden vzrok, da bi tem pogodbam oporekali." To, gospoda moja, so bile moje besede, ki so čestitega poslanca poreških kmečkih občin pripravile, da mi je odgovarjal: Gospod profesor Suklje je nedavno proslavljal trodržavno zvezo kot poroštvo miru. Pri tej priliki, če sem prav umel, je naznanjal, da to izjavlja v itnenu vseh slovenskih poslancev. Jaz moram to v tem popraviti, da kolikor je meni znano, k tej izjavi gospod tovariš ni bil pozivljan ali pooblaščen od vseh slovenskih poslancev; menda je hotel le reči, da so ga k temu pooblastili le vsi gospodje, s katerimi je govoril." Gospoda moja! Popolnoma v nemar puščam vprašanje, zakaj ta formalna zavrnitev moje izjave ni prišla iz ust kake g» slovenskega poslanca ali vsaj ne od kakega člana parlamentarne skupine, h kateri mi pripadamo. (Prav res!) Hočem le, posebno še z ozirom na besede mojega neposrednega predgovornika, ki smo jih ravnokar slišali v tej visoki zbornici, dejanski potrditi, da so vsi slovenski poslanci v tem oziru soglasno — kar posebno povdarjam —to-le sklenili: „Slovenski poslanci s tem naznanjajo, da se strinjajo s političnimi nazori in jih potrjujejo, ka-koršue je poslanec Suklje razvijal koncem svojega govora dne 12. januvarija in ki so nam bili večinoma znani". (Pritrjevanje od slovenskih poslancev.) Ali častiti gospod poslanec poreških kmečkih občin šel je še dalje. Nihče mi ne more očitati, da bi bila moja izjava na katerokoli stran kaj razža-ljiva; ogibala se je vsakterega izzivljanja in ni nameravala nič druzega, kakor da v najpohlevnejši podobi izraža mnenje, katero se je glede politične strani trgovinskih pogodb rodilo med slovenskimi poslanci. In vendar je to častitega poslanca poreških kmečkih občin pripravilo, da je z nekakim vznosom glede moje izjave sledeče govoril: „Trdno sem prepričan, da bo pri prihodnjih volitvah, naj pridejo prej ali pozneje, mati Slovenija razvila, zastavo Slave in volilcem klicala: Čete naprej v volilni boj; ker v takem miru, v hiranju ne morem živeti!" Pomen teh besed je čist in jasen dovolj ; na eni strani je nekak poziv našemu narodu, našim volilcem, na drugi strani pa nekako groženje nam slovenskim poslancem, ki nas tem bolj žali, ker morejo in morajo ravno Hrvatje v Istri prepričani biti, da v tej visoki zbornici gotovo nimajo boljših in bolj zanesljivih zaveznikov, kakor smo mi. (Živahno pritrjevanje.) Temu nasproti hočem le še eno reč dejansko potrditi: Mi slovenski poslanci poznamo dolžnosti, ki smo jih prevzeli s svojim poslanstvom; mi vemo, kaj dolžujemo koristim svojega naroda iu države, ki nam zagotavlja naš narodni obstanek. Pa ravno zaradi tega se ne uklonimo pod nobenim terorizmom, ravno zaradi tega se tudi volilne borbe ne bojimo, in se bodemo v njo podali z mirno vestjo in čistimi rokami prepričani, da je naše ljudstvo dovolj razumno, da bode vedelo, kje najde svoje prave in svoje razumne prijatelje. (Živahno odobravanje iu ploskanje med tovariši in somišljeniki.) Naj pri tej priliki omenjam, da je zadnjič dr. Laginji ^ čestital tudi tržaški italijanski poslanec Burgstaller ter ga pohvalil, da je izvrstno govoril. Burgstaller dobro ve, zakaj je to storil; dr. Lagiuja je izvrstno govoril za lahonsko stranko, ki je začela zopet zaupljivo povzdigovati glavo in se nadejati, da ne bo dolgo, ko si bode zopet prisvojila v Istri zgubljena tla. Naj istrski rodoljubi že zdaj skrbe in neumorno delajo, da se ne vresničijo nakani njihovih protivnikov! Za njim se oglasi poslanec Nabergoj proti tržaškemu zastopniku Stalitzu govoreč: Gospod poslanec vitez Stalitz je v 96. seji dne 14. januvarija t. 1. v svojem govoru o trgovinskih pogodbah po stenografičnem zapisniku stran 4382 med drugim tudi to-le govoril: „Kar se tiče druge stvarij, zdi se mi, da Trst zarad tega svojih želj in zahtev ne more z zadostnim povdarkom zastopati, ker ima premalo poslancev v državnem zboru. Nikar pa ne mislite, gospoda moja, da hočem s tem reči, kakor da bi trije zastopniki in sicer dva za mesto in eden za trgovinsko zbornico ne zadostovali, zadostoval bi marveč celo eden sam, ako bi njegove prošnje in njegovo moledovanje našle posluh tam, kjer vse premorejo, kar hočejo; v zboru pa, kjer ne odločuje važnost zastopanih koristij, ne teža davčnega bremena, ampak ¡T Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1892. (Spisali Cirilovci.) (Dalje.) „Slovenske Večernice" za pouk in kratek čas. Bilo bi odveč poudarjati važnost in velik pomen „Slov. Večernic" v našem slovstvu, zlasti gled^ na priprosto ljudstvo, kakeršno je večina udov družbe sv. Mohorja. V njih si išče ljudstvo zabave in razvedrila in bolj ko tej želji ustrezajo, rajši jih prebira in več sadu donašajo. Zato bi bilo želeti, da slavna družba vso pozornost obrača ravno na to-le knjižico, kakoi dosihdob i v bodoče s tem, da skrbi za zanimive, res dobre povesti, za lepe pesmice i liriške i epske, za „prave" kratkočasnice in druge enake podrobnosti, ki uteguejo priprostega čitatelja zanimati in ogrevati i po obliki i po novi t v a r i n i. Vse to nam ponuja pričujoča 143 stranij obsczajoča knjiga: povesti, pesnice, pravljice, zanimive zgodovinske črtice, smešnice i. dr. razne vsebine in veljave, o čemer nam je pa več izpre-govoriti. Glavna povest „Slov. Večernic" je „Zadnji tihotapec", spisal J. Podgrajski, str. 1—26. Povest je kakor nalašč za naše ljudstvo. Snov je zajeta iz onih časov, ko je še cvelo ob kranjsko-hrvatskej meji tihotapstvo, in reči moramo, da jo je pisatelj dokaj lično obdelal. Seveda, pazni čitatelj se ob tem in onem malo izpodtika, kar pa menda priprostega čitatelja ne bo motilo. Tako se nam neverojetno zdi, da bi bil tihotapec občutil tak duševen boj radi tihotapstva— ker ljudje sploh neso imeli tihotapstva za greh, marveč so se le hali priti v roke „lebljaj-tarjem". Kdor jim jo je upihal, ta se je prav srečnega počutil. Tudi ne moremo umeti, kako so mogli sodniki očeta tihotapca spoznati za nedolžnega ter ga izpustiti, ko so vendar morali biti prepričani, da je bil uprav ž njim sin Martin, saj je to sin sam izpovedal. — Res je, da je sin potem drugače govoril, a tako debela laž vendar ne bi smela premotiti sodnikov. Neverojetno je tudi, da se ne bi bil upal sin po prestani kazni toliko let domov povrniti. Koga naj bi se bal? „Oghir", po narodni pripovedki zložil A. Hribar. Pesen nam pripoveduje, kako je reven oghir rešil zakleto deklico ter postal grof in kako je kmalu vso čast iu vse bogastvo zgubil ter se povrnil v prvoten reven oglilrski stan, ker je zanemarjal službo božjo. Pesen bo gotovo ljudstvu zelo ugajala, ker tako v narodnem duhu peti, kakor g. Hribar, zna malokdo. Na str. 29 naj bi bil pristavil k besedici: melodije, kaj to pomeni! Temu nasleduje povest „Mir ljudem na zemlji", spisal A. Koder in pa „resnična do-godba": „Bog ne plačuje vsake sobote", spisal Ivo Trošt. Obema nedostaje nečesa, rekli bi, kar mika in vleče. Pač pa je dobro došel spis „Kakšno bodi naše stanovanje?" spisal dr. Jož, Rakež. Ljudje navadno premalo pazijo pri grajenju svojih stanovanj na zdravje bolj iz nevednosti, kakor iz vznemarnosti. Gotovo bo priprosto ljudstvo hvaležno za to jako poučljiv spis. Na str. 49 rabi g. pisatelj izraz: poginiti za umreti. Pri Slovencih še čebela umrje. Nekako prijetno oživljajo celo knjigo „Pravljice", katere je poklonil slovenski mladini J. P. Radinski. Gospod pisatelj je med Slovenci že dobro znan pravljičar. V njegovi izvanredni pripovedovalui spretnosti pričajo i letošuje pravljice, zlasti se odlikujejo „Vila" in „Cvetlica življenja". Uvod k „Povodnemu možu" bi bil bolj na mestu, če kje, v začetku vseh pravljic. Sploh prevladuje v le-tej pravljici nekak neprijeten subjektivizem ; človeku se zd:, kakor da čuti in misli le pripovedovalčeva oseba, ne pa Blažek in povoduji mož. V naslednjem spisu „Herbart Turjaški, kranjski deželni glavar in glasoviti junak (1528 do 1575)", uam je jako spretno narisal g. I. Steklasa moža, ki se je nad 30 let neustrašeno in pogumno £ [n * zgolj le število glasov, ki so komu na razpolaganje, je tri malo poželjiva številka, in mi ubogi tržaški poslanci moramo biti s tem zadovoljni, če nečemo pred praznimi klopmi govoriti. To trditev gospoda poslanca moram v tem popraviti, da Trst nima samo treh, ampak da ima štiri poslance (res jo!) v tej visoki zbornici, kakor se vsakdo lahko prepriča iz našega imenika, kjer so poslanci natisnjeni tudi po deželah, oziroma po volilnih okrajih in volilnih skupinah, in kjer na strani 159 stoji: „Mesto Trst z okolico: b) skupina mest: 1. mesto Trst, prvi volilni razred Luža 11 o; 2. mesto Trst, drugi in tretji volilni razred pl. Burgstaller; 3. mesto Trst, četrti volilni razred z okoličanskimi volilci vred z volilnim okrajem v Trstu, Nabergoj. c) Trgovinske in obrtno zbornice: trgovinska in obrtna zbornica v Trstu vitez Sta lit z." Poslanec S t ali t z je torej na zastopnika četrtega volilnega okraja mesta tržaškega popolnoma pozabil, zato sem bil primoran, ga dejansko popraviti in povdarjati, da Trst nima samo treh, ampak da ima štiri zastopnike. (Tako je!) Lahko bi bilo pa še nekaj druzega mogoče; spominjam se, da mi je nedavno neki tržaški poslanec iz one skupine, v kateri sami g. Stalitz vidi tržaške zastopnike, pripovedoval o nekem razgovoru, ki ga je imel z imenitnim članom visoke vlade. Imena s stvarjo nimajo nič opraviti in jih že iz prizanesljivosti zamolčiin. Poslanec je priporočal več reči; državnik pa mu nekako šaljivo in malo to-lažljivo odgovori: Prosim Vas, dragi moj, kaj morem s tremi možiceljni iz Trsta početi?! (Veselost!) Če bi hotel g. Stalitz zavzemati to stališče, bi bilo v istini jako slabo s tržaškim zastopstvom; ker v tem slučaji bi imel Trst samo enega poslanca in tri možiceljne; (živahna veselost!) temu nasproti pa moram zopet dejansko potrditi, da se vsaj jaz s popolno pravico čutim kot poslanca tržaškega mesta! (Tako je! Dobro, dobro!) Tretji govornik jc bil ltncz Lichtcnstein, ki je popravljal nekatere trditve trgovinskega ministra Baccjuehema in poslanca Exncrja. Našteval je posamezne točke, katerih sta omenjala in dokazoval, da so bili njegovi podatki pravi. Predsedniku dr. S m o 1 k i jc bilo ovadeno, da to niso dejanski popravki, zato je govorniku segel v besedo in ga poživljal, da naj se strogo drži dejanskih pojasnil. Od mnogih stranij se je klicalo, tla so izpeljave knezove pravi dejanski popravki, levičarji pa so tej trditvi glasno oporekali, kar jc kneza pripravilo, da se je usedel. Za njim je vstal levičar Ncuber, ki je zavračal nekatere Liechtensteinove trditve, zlasti glede cvetličarjev, katerih je na Dunaju v istini okoli 8000, ne pa le kakih 80 in nekoliko deklet, kakor je trdil zastopnik hernalški. Peti dejanski popravljavec je bil baron W i d-m a n n , ki je ugovarjal Z a 11 i n g e r j u , da Ti- rolci vedno zvesti ostanejo cesarju in državi, naj se trgovinske pogodbe sprejmo ali zavržejo. Baron Dipauli je potem zavračal Coroninija, rekši, da mu je došlo z Goriškega pismo, v katerem mu poročajo, da se tamošnji vinorejci ne strinjajo z nazori grofa Coroninija in da je njegov govor vzbudil veliko nevoljo. Grof Coronini je pripovedoval, da se je lani nekje blizu Gorice točilo vino in da ga je smel za 10 kr. vsakdo piti, kolikor ga je hotel. To ni bilo lani, ampak 1. 1888., ali vino, ki se je točilo, bilo je sprideno in tako nezdravo, da bi bila morala prav za prav gospodska prepovedati prodajo njegovo. Coronini tega očitanja ni maral meni nič tebi nič požreti, ampak je vstal in Dipauliju iz goriških časnikov, italijanskih in slovenskih odgovarjal, da njegovim nazorom niso oporekali. Skliceval se je tudi na kmetijski časnik in na pismo, ki sta nedavno (lošla kmetijski družbi v Gorici od kmetijske družbe v Tridentu in v katerem poslednja izrečno zagotovlja, da prvi članek o vinski carini zagovarja njena načela. Stalitzu Nabergojev popravek ni bil prav ter se je izgovarjal, da je govoril samo o treh poslancih, ki niso v tako srečnem položaju, v ka-koršnem je bil kot član nekdanjo večine poslanec Nabergoj. Ta izgovor je bil prav iz trte zvit, kakor je razvidno iz gori omenjenih lastnih besed Sta-litzovih, zato se mu je po pravici oporekalo, da so zdaj Stalitz in Luzzatto in Burgstaller v istem položaju, kakor je bil nekdaj Nabergoj. Tudi L a g i n j a se je oglasil ter je oporekal popravku poslanca Šukljeja, da ga on in Spinčič pa Gregorec niso bili pooblastili k omenjeni izjavi, dasi tudi oni zastopajo Slovence. Dalje je ponavljal trditev, da po njegovem osebnem prepričanju glede bodočih volitev večina slovenskih volilcev sodi tako, kakor on. Dr. Laginja prezira, da Šuklje ni govoril o kakem pooblastilu, katero bi bil sprejel od slovenskih poslancev, ampak da je glede politične strani tega vprašanja povdarjal le svoje soglasje s svojimi slovenskimi tovariši, kar je bilo popolnoma opravičeno. Z dr. Gre-j gorcem je govoril, da bo omenjal tudi političnega j stališča našega, in ravno tako je to povedal vsem | drugim poslancem, kar jih je mogel pred sejo j dobiti, zlasti navzočima načelnikoma slovenske za- ' druge, katera sta odobrila dotično izjavo. Laginja in Spinčič pa se le takrat prištevata slovenskim poslancem, kadar jima to kaže, sicer hodita svojo pot, povdarjata pri vsaki primerni ali neprimerni priliki veliko-hrvatsko stališče Star-čevičeve stranke ter se dajeta žalibog podpihovati od najskrajnejših elementov mladočeškega kluba. Ako gospod dr. Laginja pravi, da o prihodnjih volitvah od njega izrečena sodba je njegovo osebno prepričanje, mu radi verjamemo, ali ravno iz tega sklepamo, da jako slabo pozna razmere slovenskih volilnih okrajev. Dal Bog, da bi bolje poznal razmere isterske! do smrti na bojnem polju boril zoper Turka za vero in lepo našo domovino. Gospod pisatelj je že isto stvar malo obširneje obdeloval v „Mat. Slov." za leto 1890, zato bi želeli, da bi se ne bil ponavljal, seve, ljudstvo se za to ne bo zmenilo. Nasledujejo „Narodne šege", spisal J. Karba. Pisatelj nas tu seznanja s šegami, ki se vedno ponavljajo v njegovi rojstni občini, v Babincih pri Ljutomeru. Marsikoga utegnejo zanimati. Prejemanje Blaževega blagoslova bi mi ne prištevali narodnim šegam, ker ga podeljuje sv. cerkev. Pisatelj mčui, da zato „babo" žagajo sredopostno sredo, ker so gospodinje prišle s postnimi kuha-rijami na sredo. V resnici pa ima oni običaj ves drug izvor. Glej „Let. Mat. Slov. za 1. 1890", str. 79! Na 88. strani nas je motil stavek „majhno je število onih ljudij, ki bi bili trgali sad na drevesu s poznanja" — kaj je hotel s tem reči? i V „Orehu", prizoru iz življenja na kmetih, nam skuša gosp. dr. Jož. Vošnjak pokazati, kako abotuo je, če se ljudje tožarijo za vsako maleukost. Spominja nekoliko na ono znano: Kje je meja? Sprava med prepirajočima kmetoma se ne izvrši neprisiljeno. Pisatelj naj bi se bil ogibal psovk, kakor so: capin, sunem te s prekljo, da se preko-picueš vznak, kakor prasč, ti in tvoj doktor sta osla, ti cigan ti, požeruh itd. Res je, da je prizor na dvorišču, tendar — Jako zanimive so „Narodne pesni", ki jih je zapisal v Podzemlju pri Metliki Janko Barle. So pa 1. božične, 2. take, ki opevajo Kristusovo trpljenje in 3. druge pobožne pesni. Med najzanimivejše spise pa prištevamo „Krta" izpod peresa Pr. Štuparja. Vse delovanje in života-reuje krtovo je tako živo in na drobno opisano, da je človek z velikim zanimanjem zasleduje. Upamo, ni to zadnji njegov spis v „Slov. Večernicah". „Razširjanje krščanstva med Slovenci", spisal Fr. Kos, je sicer dobro sestavljeno, vendar sodimo, da ne bo preveč zanimalo čitateljev, ker jim je ista tvarina dovolj znana že od drugod. Temu sledi krasna legenda „Trepetlika", zložil Mih. Opeka. Z veliko pohvalo omenjamo spis: „Kako se je stric Groga metal z medvedom", spisal Zdravto Klančnikov, str. 134—138, ker smo prepričaui, da po tacih spisih ljudstvo najraje sega. „Zgodovinske povestice" (5), spisal S. St., stran 138—141, pa „Kratkočasnice in smešnice" (10), iz vsakdaujega življenja nabral A. Benedik, str. 141 do 143, zaključujejo, kakor navadno „Slov. Več." Povestice so j»ko lepe in zanimive, česar pa ne moremo trditi o kratkočasnicah iu smešnieah. Ze lansko leto smo na tem mestu poudarjali važnost tega oddelka; isto pouavljamo i letos, želeč, da se gospod nabiratelj bolj potrudi za pristno, novo, všečuo blago. (Dalje sludi.) Zadnji dejanski popravek jb sprožil Zallinger» proti Widmannu, potem sta prišla, k besedi poročevalec dr. K1 a i č in II a 11 w ich., ki sta Še enkrat ponavljala razloge za in zavračala ugovore proti nasvetom manjšine in večine carinskega odseka. Pred glasovanjem predlagal Dipauli ustno glasovanje o nasvetu manjšine, kar je bilo sprejeto, Plener pa je prosil, da naj se glede pogodb z Nemčijo, Švico in Belgijo, o katerih se je najprej glasovalo, seštejejo glasovi. To se je zgodilo in predsednik kmalo naznanja, da so gori omenjene pogodbe sprejete s 254 glasovi proti 42. Sledilo je ustno glasovanje o predlogu manjšine, ki je bil odklonjen z 211 glasovi proti 88. Nasproti so glasovali Mladočehi, krščansko-socijalni poslanci, Dal-matinci, Tirolci in Slovenci, ki zastopajo vinorejske okraje, namreč Ferjančič, Pfeifer, Povše, Gregorčič, Coronini, Alfred Nabergoj, Gregorec, Robič, Vošnjak, in isterska poslanca Laginja in Spinčič. Z nekako enakim številom glasov bila je potrjena pogodba z Italijo in ob enem skleneno, da se med razpravo nasvetovane resolucije v pretres izroče carinskemu odseku. Prihodnja seja bo jutri in pridejo na vrsto resolucije, ki jih predlaga carinski odsek. Govor g*, poslanca dr. Gregorca v državnem zboru dne 16. decembra 1891. (Konec.) V visoki zbornici se je že nekohkokrat očitalo, da smo avstrijski Slovani panslavisti in hočemo biti Rusi. To očitanje je neutemeljeno in jaz bi n&nj niti ne odgovarjal, ko bi za nas Slovence v gotovih krogih ne bilo škodljivo in nevarno po znanem latinskem reku : „Calumniare audacter, semper aliquid haeret". Poslednjih petdeset let je pri vseh slovanskih narodih večje duševno in narodno gibanje. Tukaj se nekaj godi, kar se pri romanskih iu germanskih narodih vsak čas godi, pa nikomur ni na misel, da bi to, ker se italijanska inteligenca peča s francoskim slovstvom, v politiki porabil in trdil, da Italijani hočejo v političnem oziru biti Francozi ali fraucoski. Nikdo ne bode trdil, da Danci in Švedi, ki se tudi pridno Lavijo z nemškim slovstvom, ho- • Čejo biti pruski Nemci. R&vno to velja tudi o avstrijskih Slovanih. Njih vzajemnost v kulturnem delovanju in teženju še ni političen panslavizem, in le ta bi se mogel zmatrati za nevarnega. Znano je vendar vsemu svetu, kaj zahtevajo posamični slovanski narodi v političnem oziru. Poljaki, Rusini, Slovaki in Slovenci hočejo imeti kolikor mogoče obširno narodno avtonomijo. Cehi in Hrvatje hočejo, da se prizna njihovo državno pravo. Da bi p& kdo gojil panslavistične politične ideje, ali da bi sploh kdo hotel biti ruski, tega jaz ne najdem, in moram se proti temu očitanju zavarovati. Sicer pa vemo, zakaj ti madjarski in nemški šovinisti slikajo na steno ta pauslavističen strah. To delajo zato, da nas Slovane črnijo in obrekujejo za državi nevarne in obstoječi zatiralni sistem proglašajo kot jedini za državo rešilen. Sicer pa vsekako pri tem igra veliko vlogo slaba vest zaradi mnogih in velikih grehov, ki so jih storili proti avstrijskim Slovanom. Temu se pa lahko odpomore. Gospodje naj bodo nam to, kar še nikdar niso bili, — namreč pravični, (Odobravanje na desnici), samo da bi se to moralo kmalu in očividno zgoditi, kajti sicer bi znal nastopiti oni edini pogoj, pod katerim je mogoče, da bi se resno posteval političen panslavizem. O tem nas uči zgodovina balkanskih Slovanov. Ti so zdihovali stoletja pod turškim jarmom. Za-padna Evropa je bila udnje popolnoma pozabila. Avstrija je po slovečega princa Evgena smrti zašla od svojega zgodovinskega poklica, osvobojenja Slovanov. Posledica temu je bila, da so se v obupanju balkanski Slovani obrnili do sorodne Rusije in od nje zares dobili svobodo. (Tako je!) Iz tega sledi, da je le turška surovost tiraia Slovane Rusom v roke. Z mirnimi Slovani mora se delati turški, predno začno v političnem oziru misliti na Rusijo. Iz tega pa sledi za avstrijske državnike nauk, katerega naj si vzamejo k srcu: Ce bodo zmatrali svoje Slovane za državljane druge in tretje vrste, jim odrekali, kar jim je neobhodno potrebno za varstvo in gojenje njih narodnosti, tedaj, gospoda moja, utegnili bi avstrijski Slovani za- (Dalje v prilogi.) Priloga 15. stev. „Slovenca** dné 20. januvarija 1892. res priti do takih mislij, katerih pravi avstrijski domoljub ue more želeti in odobravati. Preteča narodna in politična smrt je za ouega, ki se tega zaveda, nekaj tako strašuega, da misli da je k vstinu opravičen, da le uide tej smrti. Ce bi merodajui državniki ravnali z avstro-ogerskimi Slovani kot z zares jednakopravnimi državljani, ko bi jim dali v polni meri, kar jim gre, potem je političen panslavizem nemogoč. K povedanemu naj dostavim le še tri reči, katere se v interesu vse države ue smejo prezreti. Prva stvar je, da se s Slovani, Nemci in Rumuni v narodnem oziru v drugi državni pravici ravnil, kakor bi ne imeli nobene pravice. Samo Srbi in Hrvatje imajo še nekaj avtonomije, katera je pa vedno v večji nevarnosti. Drugič: Trije milijoni Rumunov nimajo več zastopnika v ogerskem državnem zboru, odkar so generala Dodo s tiskovno pravdo odstranili. Ti trije milijoui Rumunov tirajo pasivno politiko, katero vodi odbor, ki ima svoj sedež v Bukareštu. (čujte!) Tretja stvar je pa, da se madjarski mogočneži že boje svojega dela. Ko je bilo posvetovauje o zakonu o črni vojski, se je do miuistra deželne hrambe stavila interpelacija, če se je preskrbelo za varnost madjarskega naroda za slučaj, da se skliče črna vojska in torej oboroži narodi. Te tri stvari naj dokazujejo, da tudi v drugi državni polovici ni tako lepo in sijajno z madjarsko jednotno državo, kakor slikajo nekateri listi. Surovo in zares turško ravnanje s Slovani, zlasti s Slovaki in Rumuui, prouzroča nevarnost, ki vedno bolj preti interesom skupne države. Gospoda moja ! Na koncu svojega razpravljanja naj še navedem besede princa Alberta Saksonsko-Koburško-Gotskega : „Avstrija še le hoče biti država". Žal, da so te besede resnične še dandanes. Še sedaj nimamo državnih vredeb, ki bi zadovoljile vsak narod. Vladajoča dualistična sistema tega udi dati ne more, iz nje izvira razdelitev narodov v gospodujoče in zatirane. Ta sistema napoveduje neprestani narodni prepir ter prouzroča splošno nezadovoljnost. Nezadovoljni so gospodujoči narodi, ker se boj^, da bi zgubili gospodstvo; nezadovoljna so pa tudi podrejena plemena, ker so zatirana. Državna oblika, ki prouzroča olčuo nezadovoljnost, ne more biti dobra za Avstrijo. Iz tega izvira, da je za avstrijske domoljube dolžnost, skrbeti za to, da se vsaj polagoma po postavni in mirni poti povrnemo k oni državni obliki, ki je jedino prava, katera je bila prvotno pri nas ter je bila temelj naši državi. Centralističnim eksperimentom na ljubo se je pred 150 leti popustila ta državna oblika. Jaz mislim federalistično državno obliko, ki bi se postavila na krščansko podlago in varovala avtonomijo dežel in narodov. Samo taka državna oblika bi zagotavljala popolno jednakopravnost in kulturni razvoj vsakega naroda na jedino pravi podlagi narodnega jezika svojega. D» ta državna oblika mora biti prava, za to imam dober dokaz na dveh sijajnih in veselih prikaznih na kulturnem poprišču, jaz mislim presi-jajno češko razstavo v Pragi in jako lepo hrvatsko razstavo v Zagrebu. Ti dve razstavi sta sijajna dokaza, kako čudovito mogočna jo naraščajoča stvarilna sila slovanskega naroda, če so jej razmere le malo ugodne. Tak ugoden vspeh se je v jako kratkem času dosegel lc zaradi tega, ker se je češkemu in hrvatskemu narodu dal le majhen kos avtonomijo glede razpolaganja z obraževalnimi in kulturnimi sredstvi. Gospoda moja! Kaka bi bila sedaj Avstrija v kulturnem oziru, ko bi nikdar ne bili opustili tega pravega načela, ko bi bili dali vsakemu narodu vsa potrebna izobraževalna sredstva in bili z narodno avtonomijo mu omogočili, da sam po svoje ž njimi razpolaga. (Živahno odobravanje na desnici.) Zatorej pravim: Mi Slovani avstro-ogerski sc moramo zjediniti za skupno in dobro premišljeno postopanje (Odobravanje na desnici), v dosego tega, kar potrebujemo. To smo dolžni sebi in državi, v kateri živimo. (Tako je! na desnici.) Mi smo vendar večina prebivalstva (Tako je! na desnici), brez nas odpade polovica vojske (Klici na desnici: Več!), brez nas ta država ni več velovlast. Naša usoda je združena z usodo te države, posebno , Čehi, Slovaki, Slovenci in I Irvatje nemajo nobenih j spominov v zgodovini, ki bi segali čez sedanje 1 meje našega cesarstva. (Tako je ! na desnici.) Zatorej si moramo pridobiti oni vpliv, ki nam gré po našem številu in naših žrtvah. (Prav res! na desnici.) To je pa le mogočo, če složno postopamo po dobro premišljenem in trdno določenem programu. (Odobravanje na desnici.) Sedaj smo »membra disjeeta« ali raztrgane palice iz znanega Svatoplukovega svežnja, ali zje-dinjeni bodomo mogli doseči to, kar nam je potrebno. Postali bodomo v državi faktor, s katerim se bocle moralo računiti. Potem bodemo tudi zmožni za zveze in bodemo tudi dobili zaveznikov. Potem bodemo mogli delati na to, da dobimo ono državno obliko, ki jo jedino prava za to državo. (Tako je; na desnici.) II kratu se bode začela nova kulturna doba. Vsak narod bode lahko sodeloval na tak način, kakor ugaja dotični narodnosti. To, gospoda moja, je moje politično prepričanje, moja nada na boljšo bodočnost našo domovine ! In hoc signo Austria vietrix — v tem znamenju bode Avstrija zmagovita. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.) Politični pregled. V Ljubljani, 20. januvarija. Ssotrasife- «io|i ued .'sežni modrosti pa je vendar še toliko nespameten, da gotovo sam no veruje, kar drujmi vsiljuje. Kdo bi ga ne miloval, ko kvasi v jedni zadnjih lanskih številk, da „Dolenjske Nov ce" sedaj niti „groša" niso vredne, in to za to, ker imajo pri njih nekaj govoriti naši duhovniki. L»p poklon, ka) ne da? Toda ne strašimo še teg<«, saj vemo, od kod prihaja. Gospodje, ki so ob neki priliki v minulem letu za neznatno Bvoto 100 gld. tako rekoč prodali svoje prepričanje, da sedaj trobijo strastno v naprednjaški rog, ti bodo morda kmalu drugačni, saj vemo, kako se vselej vedejo v denarnih zadevah. Kakor pri njih, tako z lahka ne bode šlo pri priprostem, a značajnem narodu. On misli in vé dobro, česa ima od takih pričakovati. Od Pesnice, 18. januarij». Prvo nedeljo po Sv. Treh kraljih imelo je „Bralno društvo" pri sv. Andražu svoj obletni občni zbor, pri katerem se je gledé delovanja iu gospodarjenja njegovega udom dajal račun od doistodobnega odbora. G. Jak. Klinar je v poljudnem govoru, v katerem se je pokazal dobrega govornika, v glavnih potezah narisal društveno delovanje, katero, ča n1 doseglo popolnega vspeha, nima se obdolževati in toževati, ampak udje, kateri niso vztrajno spolnjevali svojih dolžnost j ter se niso v določeni meri posluževali svojih pravic; a itak sme biti društvo zadovoljno s tem, kar jo doseglo pri svojih skromnih razmerah. Ko je omenil veliko zgubo, s katero je smrt prizadjala „Br. društvu", ko je pokosla njegovega vrlega podpredsednika, vse obče ljubljenega g. nadučitelja Fr. Zadravca v najboljši dobi njegove starosti, lehko si videl, kako so si mnogi udje in drugi povabljeni gostje solze brisali. A zakbcal je: „Kaj bomo tarnali brez upanja, ohranimo pokojnega g. podpredsednika v vedno hvaležnem srcu in delajmo po geslu svojem: Složno naprej! in sku-šajmo to veliko zgubo nadomestiti s svojo podvojeno delavnostjo v prid „Br. društva" iu v dosego njegovega v pravilih zaznamovanega lepega namena, in zanašajm^ se, na katoliški podlagi stoječ, da bode za nas dobro ! Imamo pr jatelje, kateri s skrbnim očesom gledajo na nas in s požrtvovalnim srcem nas ljubijo in podpirajo; na prvem mestu stoji naša dika in čast. naš rojak, blagor, g. dr. Jurtela, deželnega glavarja namestnik, deželni poslauec in odvetnik v Šmarju. Oni so nam našo bukvarnico največ obogatil' z mnogoštevilnimi darovanimi knjigami. B"g jih živil" In zaorilo je po hiši iz stoternih ust krepko: Bog jih živi I Gospod tajnik, učitelj Josip Ceh, poročal je krtko o delovanju društvenega odbora, kateri je imel štiri seje. Pri drugi je bilo skleueuo: 1. da se ima društveni odbor v spodoben pozdrav polnošte-vilno predstaviti milostnemu knezu in škofu ob priliki njihovega visokočastitega obiska in skrbeti, kolikor se pri slabotnih močeh dâ doseči, da se spodobno počastijo premil. knez in škof. 2. da se priredi na god sv. apostolov Cirila in Metoda 5. julija velika beseda Kar prvo točko zadeva. bila je slabim močem primerno izvršena. Pevci bralnega društva so premil. knezu zapeli 3 pesmice kot podoknico pod vodstvom pokojnega gospoda nadučitelja Zadravca; tudi dekleta so nekaj pobožnih zapela; kraj se je razsvetlil skoro n :i vseli % r h i h farnih, tudi pri Svetem Antonu kurili so se kresi, izmed katerih je lil najlepši in največji isti, kateremu je na Drvettinskem vrhu zakuril pošteni mladenič Auton Šalamau v oblki M. N. Premilostljivi knez in škof so bralnega društva namen pohvalili iu nad drugimi dokazi verne ljubezni pokazali svojo srčno radost. ' i Druga točka glede 5. julija v god sv. slovanskih apostolov obnesla se je istotako prav dobro, boljše i moglo biti. Slavnostni govor govoril ju blago-rodni gospod deželnega glavarja namestnik dr. Fr. Jurtela. Dokazoval je v poljudni besedi blagi namen bralnega društva, poiskul si je v to vzglrdtie dokaze v življenju sv. slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Izbornemu govorniku so mnogoštevilni pazljivi poslušalci ob koncu govora dolgotrajno, zahvalno iu pritrdilno navdušeni ploskali. j Petje oskrbovali so isti dan največ nekateri go- j spodje. učitelji iz Ptuja in okolice, deloma pa tudi domači fantje in možje. Da so ptujski gg. pevci domače daleč prekosili, je umevno, vendar vredni so obojni tople bvale, katera njim bodi ob tej pri-I ki uajiskrenejše izrečena. Hvala vsem I j Igra „Svoji k svojim", predstavljane od domačih je pa bila najlepša krona istodoevni sloves- j nosti. Igralci (sedaj ža pokojni nadučitelj predstav- j ljal je župana, gospa Rejčič župinovo ženo, Julika j Puh njeno hčerko, g. Re|č;č kričača) so svoje vloge i tako naravno, resnično, občutno predstavljali, da so i si v istini zaslužili hvalo, katero je na mestu iz- j rekel neki imeniten gospod, rekoi: „Kaj takega še nismo videli in tako izvrstno se že dolgo — tudi v i gledališču ne — nismo zabavali. Krasno ste igrali !u j Dostaviti je še, da so isti slavni dan glasbeni t igrici — tudi domačini — zelo dobro izvršili svojo ; nalogo; igrali so same slovenske skladbe. j Po končanem poročilu o delovanju društvenega f odbora prevzel je še g. tajnik poročevanje o denar- j nem stanju. Raeun se je odobril. V novi odbor bili so voljeni: Za predsednika Jos. Kukovec, za podpredsednika Juraj Strah, za tajnika in denarničarja j j Josip Ceh, za odbornike Jakob Klinar; Gregor Dru-zovič in Franc Iliežic. Bog blagoslovi delovanje našega društva! Složno naprej I —K.— Dnevne novice. V Ljubljani, 20. januvarija. (Grof Falkenhayn in llohenwartov klub.) „Konservative Korrespondenz" piše: „Grof F*I-kenhayn je čutil potrebo, da stopi v ožjo dotiko s konservativnim klubom, na drugi strani pa je vsled imeuovanja grofa Kuenburga kot zaupnika levice ministrom tudi konservativni klub čutil potrebo, da išče ožje zveze z vlado S tem imenovanjem namreč se je položaj toliko premeni!, da vlado v dveh velikih klubih zastopata dva člana min:stcrstva, in tako vlada pouči klub o svojih namerah, nasprotno pa klub vlado o svojih. Torej je gotovo pravično, da se more tudi konservativni klub razgovarjati z vlado neposredno. Grof Falkenhayn bode sicer imel svojo popolno svobodo, vendar pa vedel vse težnje konservativnega kluba. („Kato1. tiskovnemu društvu") podaril je velikodušen župnik kranjskega dekanata v pospeševanje družbinih namenov sto goldinarjev. Bog živi blagega podpiratelja krščanskega tiska! (Iz Cirkuice) se nam piše: Tisti proroki, ki so trdili, da letos ne bode snega, so se varali. Pri nas ga je toliko, da srno za več časa ž njim preskrbljeni. Cestni odbor je storil svojo dolžnost, preoral nam sneg in tako nam odprl pot. — Prihodnjo nedeljo dne 24. t. m. bode imela tukajšnja čitalnica veselico na korist svoji blagajnici. Pri veselici bodo sodelovali čubranski tamburaši. Začetek ob 8. uri zvečer. (Umrl) je danes dopoldne v Ljubljani po daljši bolezni umirovljeni duhovnik čast. g. Jak. Sušnik. Rnjen je bil leta 1851 v Železnikih, v mašuika posvečen leta 1875. Služboval je v ljubljanski, graški in Ijitomeriški škofi|i. Naj v miru počiva! Iz Bleda) se nam piše: Podpisani načelnik podružnice Blejske zahteva na podlagi tiskovnega zakona § 19., da objavite sledeči popravek glede na tukajinji dopis v „Slovencu" št. 297 pretoki, leta. 1. Ni res, da bi bil g. Pire pri občnem zboru tukajšne kmetijske podružnice dnö 20. dec. 1891 le besedico govoril o politiki. 2 Ni res, da bi b'l on rekel: „Prišel s^m letošnjo jesen osemkrat rudi podružnice na Bled, pač pa je rekel: Prišel sem letos--- 3. Ni res, da bi bil on kriv prepira v naši občini. 4. Ni res, da bi udje ne bili zadovoljni s po-stopaujem nekaterih gospodov pri kmetijski podružnici. V Bledu, dut5 17. januvarija 1892. predsednik. Dostavekvredništva: S tem popravkom pač neste umili zamorca, kajti ne ovržete nobene naše trditve, katere še vedno vzdržujemo v celoti. Prvič pravite, da gospod Pire dne 20. decembra ni govoril o politiki. Tega naš dopisnik tudi ni trdil, temveč je le rekel, da je gospod Pire prav po nepotrebnem govoril o nekem dopisu v »Slovencu«. Dalje je vsejedno, ali je gosp. Pire stiskal svojim agitatorjem roke minolo jesen ali minolo poletje, istina je, da je bil le dvakrat v Bledu zaradi kmetijske podružnice, sicer pa je za časa cleželnozborske dopolnilne volitve vsak teden vznemirjal ljudi in tako sejal prepir med občane, ne le v Bledu, ampak tudi drugod. Vsemu sedanjemu neznosnemu prepiru v blejski občini je torej dal povod gospod Pire s s svojo kandidaturo, ko je nabiral izjave. In to trdi naš dopisnik, ko piše po besedi: »Pri nas se je pričel med soseščani velik prepir, odkar gospod Pire hodi agitovat v našo dolino.« Tega mnenja tudi gg. Hudo vernik, Peternel, nadučitelj Žirovnik in učitelj Vrezec ne morejo tajiti. In da vsi udje niso zadovoljni s postopanjem n e-katerih gospodov, o tem ščebetajo že vrabci na strehi gostilne »Pri litru«, o tem nam pričajo ravno naši dopisi, ki izražajo nezadovoljnost. Toraj gospodje: Pometajte raje pred svojim pragom, potem tudi mi ne bomo o Vas pisali nič nepo-voljnega. Popravek se Vam je prav pošteno izjalovil, želimo, da imate več sreče s svojo moštarno. (Atelier «a c. kr. strokovni šoli «a umetno vezenje.) V izložbi prodajaluice tukajšnjega trgovca gosp. H. Kende na Glavnem Trgu je razpostavljenih nekaj prav ličuih del iz novo ustanovljenega ateliera na c. kr. strokovni šoli. Atelier ima namen, da daje »bs,hiranim učeulam priliko, izdelovati uaročena dela pod vodstvom učnih močij in z uporabo bogate zbirke, ki jo ima zavod na razpolaganje, na drugi strani pa ima naročajoče občinstvo zagotovilo, da dobi dobre, umetne, v slogu pravilne in v ceni primerne izdelke v roke, ako se je obrnilo do bivših učenk zaroda. Kakor čujemo, delujejo učne moči brez vs»ke osebne koristi za ta nameu, tudi vodstvo je drage volje pripravljeno, sprejemati naročila in jih izročati absolviranim učencem. — Med razpostavljenimi deli opazimo ličen prt v križastem vbodu h slovanskimi vzorci, razne servijete v reti-cella in punta tagliato-tehnki, lep zastor za svetil-nico v aplikaciji na tul iu z Esta-Heiena čipkami, par predpasnikov v perzijskih a-jourah in point lace čipkah, preprogo za ležanko v filet gvipura-tehniki in z zelenim plišem itd. (Občinske volitve na Koroškem.) Piše se nam: I Sijajno zmagala je slovensko-katoliška stranka v ob-| čini ,Rikarjaves' (župnije: Kamen. Št. Vid in Mohliče) v vseh treh volilnih razredih. Izvoljena sta tudi gg. župnika Boštijaučič in Laznik. Celo glava nasprotnikov, Incinger p. d. Hofman v Moliličah I spravil jo je samo do namestnika. — Ovržena je | volitev v Št. Janžu v Rožni dolini, kjer so nasprotni nemčurji pod poveljem vodje Tobeitza zmagali le z nezaslišanimi sredstvi. Nova volitev jo že razpisana. — (Pri občinski volitvi) v Zgornjem Tuhinju pri-četkom tekočega leta je bil za župana izvoljen Vid Kadunec iz Tuhinja, za svetovalca pa Primož Matjan iz Lazov in Jakob Hribar iz Cirkuš. Želeti j je, da občinarji delujejo v lepi slogi, j (Priporočilo.) Opozarjamo na današnji inserat g. Petra Markoviča, ki je dober slikar in vrl narodnjak v Rožeku na Koroškem. Svoji k svojim! (Rudarski strajk.) Iz Zagorja se nam piše: Danes dad 19. t. m. iu včeraj je bilo izplačevanje rudarjev in v topilnici cinka, in sicer popolnem mimo. Kdaj bodo delavci šli zopet n& delo, ni še gotovo. Ker pa so včeraj v Voitsbergu na Gor. Štajerskem vsi delavci zopet pričeli delati, gotovo se tudi tukajšnji ne bodo dalje ustavljali. Danes je tukajšnje vodstvo od trboveljske družbe dobilo nalog, naj takoj zapre topilnico cinka, če jutri zaduji čas delavci nočejo pričeti dela. Doslej še vedno gori v vseh p'avžih, a če pogasd ognje, potem so delo ne bode tako hitro pričelo. Res da bodo ua te način mnogi ob zaslužek, ali ni druzega pomočka. Ravno \ topilnici cinka delavci nemajo nobenega vzroka, da postavajo, toda dopovedati si ne dajo prav nič. Raje stradajo, kakor bi šli na delo. Kar zatelebani so v agente, ki jih slepe s praznimi obljubami. Jutri uteguejo izgnati agitatorja odpuščenega kovača Re-nalda in topilca cinka Geigerla. Sicer je vse mirno. G. okr. glavar iz Litije je še vedno tukaj, obžalovati moramo v resnici, da so se delavci dali tako daleč zapeljati. Doslej so zamudili 18.000 duij oziroma nočij (šihtov) po 1 gld. 20 kr., kar znese nad 15 000 gld. — Danes se nam še dodatno poroča iz Zagorja: Topilci cinka danes zjutraj do šeste ure neso hoteli na delo, zato so pogasili ogenj, kar pomeni, da so delavci odpuščeni. Dolgo bode trajalo, predno bodo zopet odprli topilnico. Delavcev je 90, večinoma so oženjeni, sedaj so brez zaslužka. Ko sem jih včeraj svaril, naj gredo delat, da ne bode treba stradati družini, odgovarjali so vsi, da ne gredo, dokler tega ne store Trboveljčani. Druzega pravega odgovora ne vedo. Sprva sem tudi jaz zagovarjal delavce, a sedaj sem se prepričal, da se jim ne godi tako slabo, ker vsakdo zasluži za osem-urno delo 1 gld. 20 kr., nekateri tudi po 1 gld. 50 kr. in več. Poleg tega pa imajo še stanovanje in kurjavo, tudi živež dobe ceneje. (Nauk, kaka zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti.) To je drugi popolnjeni natis knjižice, katero je po naročilu deželnega odbora kranjskega spisal Rihard Dolenc, vodja deželne vinarske šole na Grmu. V devetih poglavjih g. pisatelj podaje nauke, zakaj in kako naj se zopet zasade po trtni uši uničeni vinogradi. V knjižici je 28 slik, ki pojasnujejo nauke. Prav toplo priporočamo to knjižico našim vino-rejcem. (Na Golem) v ljubljanski okolici so se pokazale ošpice, da bodo morali zapreti šolo. (Iz Bosanske Dubice) se nam piše: Začetkom novembra, ko sem Vam za lnjič pisal, smo imeli več dnij hudo zimo in celo sn. tr. Ozimino smo vsejali žele po sv. Martinu. Ker je bila zemlja zmrzla, ni vsa ozelenela. Pred Božičem smo imeli zopet hud mraz, da se je led delal. Zadnje dni starega leta pa je odjenjalo. Du6 12. t. m. pa je zapal sneg, nato dež in tako je bilo vse ledeno; drevje se je kar ši-bilo pod ledeno težo. — Komaj dva meseca smo bili prosti živinske bolezni in smo zopet imeli živinski semenj. Dobili smo nekaj novcev, da smo mogli plačati veliko desetino. Kdor ni plačal do novega leta, bilo mu je rarubljeno. Ker se je zopet prikazala živinska bolezen, pripovedali so zopet semnje, kar je v veliko škodo živinorejcem. Ljudje imajo še precej debelih ščetiucev, pa ne vedo, kam ž njimi. Žito je drago, a še dražje je sadje. Oka jabolk velja 24 kr., torej jedno jabolko 2 kr. Tudi drva so draga vzlasti v Dubici, ker z živino ne smemo po-nje.. Mnoge družine trpe hud mraz. — Žalosten Božič je imela neka pravoslavna družina, ker jej je zgorela hiša z vsem pohištvom. („Spolok sv. Vojtecha") je med Slovaki blizu to, kar pri nas „Družba sv. Mohora*. Udje so samo dosmrtni ter vplačajo po 10 gld. jedeukrat za vselej ali skozi deset let vsako leto po 1 gld. 20 kr.; kdor pa želi postati „ustanovnik", on vplača 100 gld. ali skozi deset let po 12 gld. Društveno leto račuuijo od julija do julija. Letošnjim, te dni razpošiljanim knjigam so naslovi sledeči: a) „Putnik Sv.-Vojtešsky. Kalendiir pre katolickych Slov&kov v Uborsku, na priestupny, 866 dni majuci rok po narodzeni Krista Pilna 1892. Eočnik XXI. Cena 30 kr." Knjiga šteje dvanajst pol v obliki osmerke. V navadnem delu koledarskem ima tudi kratke podatke o praznikih protestantskih in židovskih. Židje bodo novo leto 5653 imeli dne 22. septembra. Sledi „Soznain mien krst-Dych" , zatem „Najvyšši cisiirsko-kral'ovsky rod", potem „V krajine uhorskej sa nachildzajuci, v r.-kat. Cirkvi spriivu veduci arcibiskupi a biskupi", nadalje „Kr&fovskd uhorske ministerium" pak „uhorsko-rakuske spoločne ministerium" in „Kral'ovska kuria", naposled „Ssiti patronovia zemski" za Ogersko sv. Štefan, za Erdelj sv. Ladislav, za Hrvatsko sv. Elija in sv. Rok, za Slavonijo sv. Ivan Krstitelj, za Dalmacijo (ta še pač ne spada pod Ogersko !) sv. Spi-ridijon, za ogersko Primorje pa sv. Jožef. Strani 23—111 polne so raznovrstnih člaukov, in sicer tako, da so jedni tiskani s švabahovko, ker so na isto oči starejših ljudij bolje navajene, a drugi sestavki tiskani so z latinico. Vložena je tudi „poslo-venčena" povest „Otec a syn", katero sloviusky roz-prdva I. Tavčar. V knjigi se konečno nahaja seznam sejmov, imenik novih udov, kratek letopis društva, slednjič inserati. Celokupno imetje društva v glavnici in v založnini knjig obnaša 90.871 gld. 73 kr. b) Druga knjiga zove se: „Sviity Alois Gonzaga, patron učiacej sa mliideže, vo svojom pdsobeui (t. j. delovanju) a osliiveui". Vezana knjiga male osmerke štej e 195 stranij in je posneta po izvirniku češkem. c) Ime tretji knjigi je: „Mravnil čitanka pre niš 1'ud". Zvezki pod tem imenom podobni so našim „Večernicam". Knjiga velike osmerke in 210 stranij ima kot „Sošit V." naslov: „Putmckd, cesta do Rima z priležitosti 50-ročneho kfmskeho jubileuma Jeho Sviitosti Pilpeža Leva XIII roku 1887 konand a opis pamatnosti večnčho mesta Rima". Sestavil Josip Kompilnek. Ta knjiga je tiskana na Dunaju, prve dve pa v Trnavi, kjer ima svoj sedež „Spolok sv. Vojtecha". (Iz Amerike) se nam poroča, da tamošnji slovenski duhovniki snujejo društvo, ki bode izdajalo nov slovenski list namesto „Amerikanskega Slovenca". Želimo mnogo sreče! Telegrami. Dunaj, 20. januvarija. Zbornica poslancev vsprejela resolucijo zastran jednotne statistike tovornega prometa na avstro-oger-skih železnicah in pozvala vlado, da se drži kolikor je moč istih podlag trgovske politike, kakor druge države, s katerimi so se sklenile pogodbe. Praga, 19. januarija. „Hlas Naroda" zatrjuje, kakor se je izjavil odličen član mladočeškega kluba, da zastopnika praške trgovske zbornice zato nesta govorila v debati o trgovinskih pogodbah, ker jima je zbornica pretila z nezaupnico, ko bi govorila proti pogodbam. Belgrad, 20. januvarija. Ob pravoslavnem novem letu sta srbski kralj in vlada bolgarskemu princu in vladi čestitala ter prejela prijazno zahvalo. Rim, 20. januarija. Umrl je general jezuitov v Fiesolu. Pariz, 19. januvarija. V zbornici je bil danes velik nemir. Poslanec Laur je imenoval Constansa že davnej od javnega mnenja obsojenega ministra; Constans je . nato Lauru dal zaušnico. Predsednik Floquet i je pretrgal sejo. Republikanec Delpeche je dal zaušnico boulangistu Castelinu; na hodnikih so bili tudi pretepi. Ko se je seja zopet začela, opravičeval se je Constans, da se je seja pretrgala. Pariz, 20. januvarija. Danes sta se dvo-bojevala poslanca Delpeche in Castelin. Poročilo o Constansovem odstopu je neresnično, njegovi ministerski tovariši so izjavili, da so ž njim solidarni. Kolonija, 20. januvarija. „KSl. Ztg." poroča, da car ne pride v Peterburg, ker so mu oblastva odsvetovala zaradi govoric o napadu. Tanger, 19. januvarija. Guverner je odstavljen, njegov naslednik je Caid. S tem vstaja končana. Tiflis, 20. januarija. Zrušil se je neki most. Utonilo je 73 oseb, 40 so jih rešili, število ranjencev še ni znano. Tujci. 18. januvarija. Pri Slonu: Klinger, Schliiffer, Morgenstern, Austelitz, trgovci, z Dunaja. — Goldscmidt, Lutkovič, Wigny, iz Trsta. — Wollner, bančni uradnik, z Reke. — Kette, trgovec, iz Karlovca. — Jakopič, odvetnik, iz Gorice. — Stibrovič in Je-senko iz Vodic. Pri avstrijskem caru: Rep;nc, trgovec, iz Prema. — Može in Suša, posestnika, iz Dolenje Vasi. Pri Južnem kolodvoru: Heu, vinotr/.ec, iz Maribora. Pri bavarskem dvoru: Ilartiuan z Reke. — Bschda-netzky, podobar, in Plenk, iz Trbiža. VreraeiMko »poročilo. a rt a C». Sta n j e Veter V r o dj e > •3 3 s opazovanja zrakoro«ra ▼ mm toplomera po Celzija ijSS J. s g 19 7. u zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 740.0 739 2 7395 -04 —12 -5-0 zm. vzh. m. vzh. oblačno n M 0 00 . —- • — " ~ w - , „ | II Srednja temperatura —2*2\ za 02° pod normaloni M M $ Peter Markovič, $ slikar, v Rožekti na Koroškem, m r'i gjj v Kožeku na Koroškem, ^ kj priporoča se častiteinu občinstvu za vsakovrstna I™J m slikarska inmodelirska dela; $ ^ posebno se priporoča visokočastiti duhovščini za cer- k-JJi iWj kvena slikarska dela. J||j rjun Izdeluje tudi po fotografijah fine portrete in 'mI kj doprsne podobe Iz mavca. Zdaj ima v delu W ^ slavna škofa Slomšeka in Strossmayerja. (36) 3-1 ^ Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijaUljfin in znancem za nas prežalostilno vest. da je naša iskreno ljubljeua, nepozabna mati, oziroma sestra, stara mati in teta, gospa Helena Fischer, poscstuioa, v 19. dan januvarija ob 1. uri v jutro po kratkem a hudem trplienji in prejemši sv. zakrameute za umirajoče prominola v 75 letu dooe svoje blaženo v Gospodu. Pogreb bode v četrtek v 21. dan jaouvarija ob !J. uri dopoldne. Draga pokojnica bodi priporočena pobožnemu spominu. V KAMNIKU v 19. dan januvarija 1892. Franc Fischer, sin. — Marija Fischer poroj. Fischer. sinaha in ne-tjakinia. — Ana Cernstein poroj. Fischer, sestra. — Edvard Cernstein. svak. — Otokar Cernstein nrtiak. — Pepita Cernstein, netjakmja. — Mici in Anica Fischer, vnukinji. (35) i CEBELNO-VOŠČENE i SVEČE Zalivala. Gospod dr. Ivan PitamLo, odvetnik v Postojini, je bil pri zavarovalnici „THE GRESHAM" v Londonu zavarovan za veliko svoto za slučaj smrtC. Po njegovi smrti je na podiagi potrebnih dokazov glavni zastopnik v Ljubljani gospod Gvidon Zescko takoj izplačal zavarovano svoto. Zato so čutimo doline, da se javno zahvalimo in zavod „THE GRESHAM" vsakemu najtopleje priporočamo, kdor hoče zavarovati prihodnjost svoje družine. Gorica, 14. januvarija 1892. Irčna Pitamio, odvetnikova v do v a. Gregor Marioki pl. Sremoslav, c. in kr. generalni major, kot varuh mladoletnih dedičev. Št. 1002/0. š. s. (23) 3-3 Oddaja gradbe. Dne 28. januvarija 1892 popoldne ob 2. uri vršila se bode pri D. M. v Polji zniževalna dražba, zadevajoča gradbo razširjenja šole. Skupni troški proračuna znašajo 5495 gld. 91 kr. Obrisi, proračuni in stavbeni oogoji so pri podpisanem uradu v pregled razpoloženi. C. kr. okr. šolski svet ljubljanske okolice, dne 10. januvarija 1892. J. PSEßHOFEß Zum goldenen | Reichsapfel. | Pri zlatem drž. jabolku. lekarnar na Dunaju, I., 8iiigcrstra»>h novačenju podvrženih mladeničev, ki so bili rojeni 1871. leta. vršilo se bode 28. januvarija ob 11. uri dopoldne v mestni dvorani, žrebanja udeležiti se je vsakteremu dovoljeno. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 4. januvarija 1892. Oblastveno dovoljenje zavod za prilepljenje razglasov in pisiarua za posredovanje pri zasebnih opravilih. Podpisanec naznanja, da mu je vis. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z odlokom z dne 4. januvarja 1892, 1. št. 15338 podelila privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepljenje razglasov in pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih s pravicami, dajati razjasnila o nakupu in prodaji hišne oprave in gla-sovlrjev, o vnajemodalstvu stanovanj, kupčij in prodajalnic, posredovati o nakupih in prodajah, pri najemih In zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin ln selskih dvoroev (vil) in prosi vele-slavne oblastnije, zavode, podvzetja in častito občinstvo posluževati se v vseh, bodisi prilepljenja uradnih ali zasebnih razglasov po ulicah mesta ali zasebno poslovnega posredovanja tikajočih zadevah mojega zavoda. Z zagotovilom, da se hočem potruditi vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem z odličnim spoštovanjem Vekoslav Kališ (37 10—1) Prešernov trg št. 3. K azprodaja T prodiijalnici Andr. Druškoviča v Ljubljani, Mestni trg št. 9/1© dobiva se po najnižji ceni 3Kg"najboljša niodrohela poste-' ¿K¿r ißjr klen jena ploščcvinasta kuhinjska posoda Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najuižii ceni. S tem ponuja se p. n. aospodiuiam, prečast. dnhovšč ni, auftilničarjem, pred-stojnišnom bolnsšn c itd. naiboliša prilika svoj ) h šiio m knh nisKo orodje po ceni spopoln ti ali pa si novo omisliti. Cele kuhinjske oprave za neveste od gld. 15'— do s Id. 200"— V nanj a naročila izvrši se takoj. 1 p u l i ? 1> o .i <1 Ii H I> a n a j s k a borza. Dne 20. januvarija. Papirna renta 5%, davka .... 94 gld. 05 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 93 „ 50 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....111 „ — „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 103 „ 15 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1047 „ — „ Kred Ine akcije, 160 gld................295 „ 75 „ London, 10 funtov stri........1)8 „ 20 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ 37 . Cesarski cekini....................5 „ 60 „ Nemških mark 100 ..................58 „ o2'/«„ Dné 19. januvarija. 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma Kreditne srečke, 100 gld. St. Genois srečke, 40 gld. 107 gld. 25 kr. 102 „ 50 137 „ — n 149 . 60 181 „ 25 j. 96 „ 10 100 „ 25 183 „ 25 64 „ 25 n Ljubljanske srečke, 20 gld..............24 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 10 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ Salmove srečke, 40 gld........— . Windischgraezove srečke, 20 gld..........57 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 158 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2875 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 94 „ Papirni rubclj....................1 „ Laških lir 100 ....................45 „ kr. 40 50 50 „ 50 „ 15 V,n 65 „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. J—^ ^ —•*» i(| Wollzeile štev. Najkulantnejše se kupujejo iu prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. a*" Kužna naročilu Izvríé se najtočnpje. Za nalaganje gtdvnic priporočamo: 4% gallike proplnaoljske zadolžnloe. *'/i % zastavna pisma peštanske ogerske komer- oljonalne banke. 4l/,% komunalne obveznice ogerske hlpotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. a Sib L ecle gld. 14' „ petina gld. 4 in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj. Žrebanje dné 1. februvarija. Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tisk „Katoliške Tiskarno" v Ljubljani.