Poštnina plačana v gotovini. Slo/emki hmeljar Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za inozemstvo Din 50‘—; posamezna številka Din 2 — ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176 Leto VII Celje, dne 25. decembra 1936 Štev. 26 Hmeljski monopol. Monopolno vnovčenje hmelja v Angliji in Nemčiji je seveoa men hmeljarjem urugou zelo vsec, ker je res pnjeino, ce Prež razmišljanja, kua.i, komu in kaKo Pos proual, spravis Dlago v aenar in ao-sezes pri lem se prav lepo ceno. Zapeljivo je to, vendar zal izvedljivo le lam, kjer se skoro ves hmelj lanko porabi v lasmi državi, kakor je lo v Nemčiji in Angliji. Kjer pa se preiezni del vsakoletnega pridelka mora izvažali, si od monopolnega vnovčenja hmeljarji pač ne morejo obetali koristi. Tudi na Češkoslovaškem so menda končno prišli do lega prepričanja. Saj se že nekaj lel govori o hmeljskem monopolu v ČSR, ioda po zadnjih poročilih sodeč iz lega ne bo nič. Po neštetih tozadevnih posvetovanjih so sedaj prišli do zaključka, da je vnovčevanje hmelja sicer treba urediti, vendar se pri tem dosedanji način trgovanja nesme bistveno spremeniti. Kupec in prodajalec naj imata tudi v bodoče proste roke pri nakupovanju in prodaji, pač pa se mora točno nadzirati vnovčevanje, hmeljske kupce in nakupovalce. Le domačim pivovarnam se bo nabilo višjo ceno in s tem ustvaril sklad, iz katerega bodo dobivali hmeljarji določene prispevke. Sicer pa so že težke izkušnje in večmilijonske izgube s svoje-časnim hmeljarskim sindikatom najbolje dokazale, da pač ni mogoče po lastni volji določevati cene takemu blagu, ki je navezano predvsem na izvoz. Domačega kupca se že lahko pritisne, toda inozemski bo kupil le tedaj, če mu odgovarja kakovost blaga in pa — cena. Še manj kakor na Češkoslovaškem je seveda mogoče monopolno vnovčenje hmelja pri nas. Saj tam le vsaj kakih 30% vsakoletnega pridelka porabijo domače pivovarne, pri nas pa moramo skoro prav vse izvoziti. Seveda pa se tudi pri nas vnovčevanje hmelja da še urediti in preurediti, vendar ne na temelju monopola, temveč le na temelju svobodnega trgovanja. Tudi določitev površine hmeljskih nasadov se menda nikjer prav ne obnese. V Nemčiji zato že razmišljajo o tem, da bi raje določili vsakemu hmeljarju, koliko hmelja bo smel letno prodati, na Češkoslovaškem pa si še niso prav na jasnem, kako bi to bolje uredili; po določitvi površine nasadov so namreč ugotovili, da imajo nekateri več hmelja, kakor ga gospodarstvo prenese, dočim bi drugi lahko in radi pridelali še več prvovrstnega blaga. Kakor iz navedenega sledi, ne gre vsak čevelj na vsako nogo in ni vse dobro za vse. Zato pa se okanimo nepremišljenega posnemanja in upoštevajmo vedno najprej naše, docela svojevrstne razmere. Zavedajmo se, da v izvozni trgovini železnega pravila o odvisnosli cene od razmerja med ponudbo in povpraševanjem še ni mogel nihče zrušiti in da, če je še toliko blaga na razpolago, je vedno za najboljše največ povpraševanja in zato tudi cena najboljša. O tem smo se že ponovno prepričali in si zato prizadevajmo, da bomo pridelali vedno le prvovrstno blago, pa bomo dobro prodajali tudi brez tveganih zasilnih ukrepov. Ptau vedelo b&zime t/ič&rmilce-ua. obilo o Ivovem betu Setaa J. Barth & sin: O hmelju 1935/36. Glede kakovosti se je pridelalo lani v Alzaciji prvovrstnega hmelja 60, srednjega 25 in siabsega '15%, v ostalih okoliših pa 15, 55 in 50%. Izvozilo se je iz Francije v letu 1933 skupno 2822 Stolov hmetja, v leiu 1934 pa 13.766 in 1955 se /89o Stoiov, uvozilo pa v istem času 15.870, 10.391 in 11.293 stotov. Erattcoski hmeljarji si mnogo prizadevajo, da bi se cat it,a na nmelj povišala, pa ce ludi uspejo, bouo morale pivovarne se nadatje hmelj uvažali, ker Irancoski za boljša p.va m sposoben. Treba bo najprej izboljšati kakuvosi domačega hmelja in s iem namenom se je ze osnovala poskusna in poučna hmeljska posiaja na kmeiijski soli v Wagnon-wille. V Belgiji je po mili ter vlažni zimi in topli ' spomladi sieuu lilaueu maj in oezeven junij, po- ZttC,e pa je Pilo zopet vroče in suho iano, da perutiospoia m mogla napravili večje skoae; šele k obiranju se je bolezen naglo sirila in skvarila prmelek. Obiranje je pričeto v Poperinghe 1. in lrajalo do 20. 9.; pričetek je bil večinoma slab v barvi in 3% pridelka je ostalo sploh neobranega. V Alostu je trajalo obiranje od 2o. 8. do 25.9.; tudi tu je bil pozno obrani hmelj slab v barvi, zgodnji pa boljši kakor lani. Povprečno se je pridelalo na 1 ha v Poperinghe 14, v Alostu pa 17 stotov. Plačevalo se je v Poperinghe, po kakovosti in vrsii hmelja pač, za Buvrinnes 060—2'40 Big (4—18 Din), Euggles 2—250 Big (15—18 Din) ter Tettnang in Hallertau 320—480 Big (24—35 Din) za kg. V Alostu je bil hmelj nekoliko dražji. Glede kakovosti se je pridelalo prvovrstnega hmelja v Poperinghe 20, srednjega 50 in slabšega 30%, v Alosiu pa 25, 40 in 35%. Ker se vrsti Buvrinnes in Prolific ne dasta dobro vnovčiti, se preskuša sedaj v Belgiji druge vrste in križance hmelja; pri tem se obnese zlasti tetinagski, ki po analizi prekaša baje celo ža-teLkega. Izvozilo se je iz Belgije v letu 1933 skupno 4275 stotov, 1934 pa 5814 in 1935 še 3819 stotov, uvozi'o pa 17.923, 24.730 in 20.310 stotov. V Angliji je rastlina počasi napredovala in so jo zlasti mrazi v maju zadržali. V Worcestershire in Herefordshire se je pojavila nova bolezen (Scle-rotina scleroliorum), pri kateri korenika par prstov nad zemljo odgnije. Tudi uši in sajavosti je bilo do- volj. Peronospora se pri suhem in toplem vremenu ni mogla prav razviti, tako, da je bil pridelek prav dobre kakovosti, četudi manjši kakor v letu 1934. Obiranje je trajalo od začetka do konca septembra pri razmeroma ugodnem vremenu, le h koncu je bolj deževno vreme deloma skvarilo barvo pridelka. Glede kakovosti se je pridelalo prvovrstnega hmelja 60, srednjega 35 in slabšega 5%. Pridelek je znašal skupno 124.150 stotov proti 129.500 v letu 1934. Hops Marketing Board (HMB) je prevzela 114.000 stotov, ostalih 10.150 stotov so pridelale in porabile pivovarne same. Povprečna cena se je določila s 18 funt šterl. (38 Din), sicer pa se je po kakovosti plačevalo 0-10 do 028 funt šterl. (21—60 Din) za kg. Že ob koncu marca so prejeli producenti 99% izkupička za hmelj prve kvote (96 5%). Iz leta 1934 je ostalo še 12 500 stotov hmelja, ki pa so ga uničili v decembru 1935 in deloma v maju 1936 tako, da je letos v juniju bilo le še kakih 2 500 stotov pridelka 1935 na razpolago. Proti monopolnemu vnovčenju hmelja na Angleškem je mnogo pritožb, ker sortiranje in boni-tiranje traja predolgo in se tudi cene prepozno objavijo, tako, da so pivovarne dolgo v popolni negotovosti. Tako so lam šele h koncu decembra objavili ceno, sortiranje pa zaključili h koncu januarja letos; tedaj šele so mogle pivovarne kupiti, vendar se je izkazalo, da je bilo sortiranje deloma slabo in da blago ni vedno odgovarjalo vzorcu. Kvota-sisfem povzroča tudi, da manjši hmeljarji oberejo vse od kraja, večji pa tudi najboljše blago ne, če je čez kvoto. Povprečna petletna cena 018 funt šterl. (38 Din) se zdi previsoka, saj se ameriški hmelj, postavljen v London, dobi ceneje. Delo HMB gre res počasi od rok, saj je hmelj šele pol leta po obiranju na razpolago pivovarnam. V ostalem pa je monopolno vnovčenje lahko mogoče, saj je v Angliji le 1043 hmeljarjev, pridelka pa porabijo 75% večje in nadaljnih 15% manjše pivovarne, tako, da ga za svobodni promet ostane komaj 10%. Uvozna carina za Anglijo znaša 8 funt šterl. (1700 Din), za hmelj iz dominionov pa 4 funt šterl. (800 Din) za 100 kg. Odkar so znižali davek na pivo, se konsum piva naglo in v obilni meri zopet dviga. Škropilnice si nabavite že se- ■■■■■■■■mbbbhh dai, da bodo prihodnje leto pravočasno pri roki. Svojim članom dobavlia naiceneje prvovrstne Holderjeve škropilnice Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. Izvozilo se je iz Anglije v času od 1. 9. 1933 do 31.8.1934 skupno 7879 stotov, od 1.9.1934 do 31.8. 1935 pa 8614 in od 1.9. 1935 do 30.4. 1936 še 5343 stotov, uvozilo pa 29.516, 19.597 in 22.164 stotov. V Ameriki (USA) je rastlina mnogo trpela spomladi radi mraza, poleti pa radi hude vročine. Zadnji čas pred obiranjem je povzročil precej škode rdeči pajek, v Oregonu tudi uši in plesnoba, pero-nospora pa se radi hude vročine ni -mogla prav razširiti, tem manj, ker se je vrsto Cluster že precej zamenjalo z vrsto Fuggles, ki je proti peronospori bolj odporna. Pridelek je bil glede kakovosti in barve večinoma boljši kakor v letu 1934, vendar so bile kobule manjše, deloma radi vročine, deloma pa tudi zato, ker hmeljarji odstranjujejo moške rastline iz nasadov, da bi dobili bolj žlahtno blago brez zrna. Obiranje je pričelo 20. avgusta in je trajalo tja do konca septembra, ker je zlasti v Kaliforniji primanjkovalo obiralcev. Zato in pa ker že vnaprej ni bilo računati z dobrimi cenami, je ostalo v Washingtonu 40, v Oregonu 15 in v Kaliforniji 10% pridelka neobranega. Glede kakovosti se je pridelalo 1. 1935 v USA prvovrstnega pridelka v Washingtonu 40, srednjega 50 in slabšega 10%, v Oregonu pa 45, 30 in 25%, v Kaliforniji (Sonorna) 85, 10 in 5% ter v Kaliforniji (Mendoca in Sacramento) 60, 30 in 10%. V začetku sezone 1935 je bil položaj hmeljarjev v USA obupen. Cene so bile namreč pod pridelovalnimi stroški, ki se pri povprečnem pridelku 13 st. računajo z 0 23—0-31 dol. (10—13Din) na 1 ha. Neprodanih pa je bilo še 36.240 stotov pridelka 1934 in nadaljnih 35.000 starejših letnikov, pridelek 1935 pa je znašal 175.000 stotov, čeprav je okrog 38.000 stotov ostalo še neobranih. H koncu avgusta se je plačevalo iz druge roke 020—0‘34 dolarjev (9—14 Din), iz prve pa komaj 0-18—0'23 dolarjev (8 — 10 Din) za kg. pa so cene še nagibale k popuščanju. Za slabše blaao so res cene še popustile do 0-04 dolarjev (2 Din) pri kg, za boliše pa so se držale ker so bili hmeljarji rezervirani, računajoč z ureditvijo vnovčenja; šele marca 1936 je bil »Anricultural Adjustment Act« proglašen za protiustavnega in je s tem cel »Marketing Anree-ment«, o katerem se je leto poprej toliko govorilo, padel v vodo. Prodajne cene za pivovarne so znašale v jeseni 1935 le 0T7—0-32 dolarja (7—14 Din) za kn, pa so pozneje še popustile za 0-03—0-05 dolarja (1—2 Din). Za že zacarinjen inozemski hmelj cif New York se je plačevalo 118—2 — dolaria (51—86 Din) za kg, pozneje pa so cene popustile na 0 90 dolarja (39 Din). Hmelj iz države New York, ki je priznano najboljši ameriški ter zato tudi najdražji hmelj in ki se je v letu 1934 tržil po 070 do 080 dolarja (30—35 Din), je tudi v letu 1935 dosegel 0-50—0-65 dolarja (22—28 Din) za kg. Hme'jarji v USA so si že v decembru 1935 skušali urediti svoj položaj in so se končno zedin li na določitev množine letnega pridelka, določitev razredov kakovosti in stalno nadzorstvo pridelovanja hmelja po zadružni organizaciji. Za I 1936 se je sklenilo površino nasadov za 20% omejiti in do tega bo menda res prišlo, ker so bile cene v letu 1935 globoko pod pridelovalnimi stroški in ker so hmeljarji prezadolženi ter nimajo sredstev za obdelovanje. denarni zavodi pa jim nočejo več kreditirati. Sicer pa se je že skrčila površina nasadov v Washingtonu za 600 ha (od 2520 na 1920 ha), v Oregonu za 1400 ha (od 10.400 na 9000 ha) in v Kaliforniji za 680 ha (od 2760 na 2080 ha). Obratno pa se v New Yorku hmeljarstvo polagoma zopet širi; leta 1932 je znašala tu površina nasadov komaj 11 ha, leta 1934 že 34 ha in leta 1935 že 48 ha s pridelkom 363 stotov, v letu 1936 pa se bo površina nasadov razširila na kakih 80 ha; v New Yorku se pač pridela najboljši hmelj, četudi je pridelek na 1 ha sorazmerno mnogo manjši kakor drugod v USA. Poraba hmelja v USA se predvideva v letu 1935 za pivovarne (produkcija piva 53,075.768 hi, dodatek hmelja povprečno 025 kg na hi) s 135.000 stotov in za ostale svrhe še 4000 skupno torej na 139 000 stotov. Potreba hmelja pa se bo verjetno še dvignila. Vseh pivovarn je bilo lani v USA 675 in vse prav dobro stoje. Uvoz hmelja v USA se tudi stalno dviga. Nad 75% vsega uvoza pride iz Nemčije in ČSR. ostalo pa iz Juaostavije, Poljske, Francije in Belgije. USA hmelj tudi izvaža, vendar skoro izključno samo v Annlijo in Kanado. Tako je znašal leta 1935 izvoz 30.439 stotov, leta 1934 pa 27.230 in leta 1935 tudi 28 220 stotov, uvoz pa 27 029, 27.765 ni 23.918 stotov. V Kanadi ie v letu 1935 znašal pridelek na 1 ha 17 stotov, dočim prejšnje leto le 14. Površina nasadov se ie povečala za 50 ha ter znašala v letu 1936 že 504 ha. Plačevalo se ie lani povorečno 0-50 dolaria (22 Din) za kn, dočim pred'ani in leta 1933 še 0-60 dolarja (26 Dm). Izvozilo se ie leta 1933 iz Kanade 3846 stotov, leta 1934 Da 1720 in leta 1935 še 1193 stotov, uvozdo pa 3346. 5961 in 6975 stotov. Za hmelj iz Anolije je bila uvozna carina znižana na 0028 dolaria (1 Din) dočim za ves ostali hmelj znaša 0-06 dolarja (3 Din) za kg. Neprodane zaloge hmelja letnika 1935 v začetku julija 1936 so znašale v Nemčiji 10.000 stotov tin 2700 stotov letnika 1933), v ČSR 2250, v Jugoslaviji 300, Poljski 400, Franciji 500 in Belgiji 2250, skupno torej le 15.700 stotov. Dočim bodo zaloge v pivovarnah v Nemčiji zadostovale do 1.4. 1937, so povsod drugod pivovarne bolj pičlo založene kakor navadno, zlasti tam, kjer se konsum piva dviga. To dokazuje stalno povpraševanje v zadnjih mesecih, ki da sklepati tudi na dobro povpraševanje po pridelku 1936. Predprodaja hmelja je v Nemčiji prepovedana, v Jugoslaviji in ČSR pa neveljavna. V Belgiji je bilo nekaj zaključkov po 1'80—1-95 Big (13—14 Din), v USA pa več zaključkov na pet let po 0'27—0’30 dol. (12—13 Din) in za letnik 1936 po 020—025 dolarja (9—10 Din) za kg. Izgledi za letino 1936 so bili v juniju v splošnem še precej dobri, četudi je bila spomlad precej deževna in je šele junija začelo nekoliko boljše vreme. Peronospora se je sicer pojavila povsod, vendar se že povsod bolj ali manj zatira. Bolhači prve generacije niso povzročili znatnejše škode, pač pa je bilo uši ponekod precej. V glavnem pa bo o množini in kakovosti pridelka 1936 odločilo vreme zadnji mesec pred obiranjem. (Konec.) Razno. V Nemčiji ni v redu, površina nasadov namreč. Mnogi hmeljarji so prijavili manj nasadov, kakor pa jih v resnici imajo, tako v neki občini okoliša Hallertau n. pr. le 90, dočim jih je dejansko 170. Sedaj si prizadevajo pristojni krogi spraviti to zadevo na vsak način v red in bo menda zato v letu 1937 sploh prepovedano vsako sajenje hmelja na novo. Konsum piva v Avstraliji se stalno dviga ter je znašal v času od 1.7.1935 do 30. 6. 1936 celih 2.944.500 hi proti 2.672.700 hi v isti dobi prejšnjega leta in se je torej v enem letu dvignil za 271 800 hi. Sicer pa ie konsum piva v Avstraliji res precejšen in se iztoči povprečno na vsako osebo letno 4 in pol litra piva. Omeiiiev površine hmeliskih nasadov v Nemeiii se ni obnesla. Hmeliarji se določil o dopustni površini nasadov niso držali in sedai razmišljajo v Nemčiji o tem. da bi kontinaentirali pridelek hmelja, to se pravi, da bi se vsakemu hmeliariu določilo, koliko hmelia bo smel prodati, slično kakor ie to v Angliii. Sicer pa so v Nemčiii s potekom zadnje sezone zadovoljni, sai je pridelek razprodan lin ea. 23.000 stotov v vrednosti 6,500.000 RM (97,500.000 Din) izvoženo v inozemstvo. Poljska je izvozila doslej že nad 10 000 stotov hmelja v vrednosti 1,880.000 zl. (15,040.000 Din). O moravskem hmeljarstvu se malo sliši in vendar obstoja na Moravskem hmeljarstvo že od leta 1862. Seveda pa je to le mali okoliš s 162 ha nasadov, raz- deljenih na 51 občin in 440 hmeljarjev. Središče okoliša je trg Tršice blizu Prerova. Goji se žateški rdeči hmelj, ki da prvovrstno blago, katero pokupijo večinoma okoliške pivovarne. Zlasti zadnja leta je v pivovarski industriji moravski hmelj vedno bolj iskano blago. Uvoz hmelja v Anglijo se dviga in se je prvih letošnjih devet mesecev uvozilo 9352 stotov proti 6492 v isti lanski dobi, letos torej za 2860 stotov več. Pa tudi konsum piva se je v isti dobi zvišal za 2-7%, namreč z 19,869.491 na 20,405.317 ha. Pridelek hmelja v Alzaciji je znašal v letu 1936 po statističnih podatkih 12.900 stotov proti 17.150 v letu 1935; povprečno na 1 ha se je pridelalo 9 stotov proti 12. Kakovost je bila tudi slabša in je bilo le 20% boljšega blaga. Povprečna cena je bila 840 ffrs proti 8-50 ffrs v prejšnjem letu. Površina nasadov je znašala 1430 ha in je razdeljena na 311 občin. Gasiti ogenj s pivom se ne da. O tem so se prepričali v ČSR, kjer se je vnel tovorni avto, naložen s polnimi sodčki piva. Ker ni bilo vode pri roki, so razbili nekaj sodčkov in skušali s pivom pogasiti ogenj. Pa ni šlo. Zato so raje sodčke hitro raztovorili, da jih ohranijo za gasitev žeje, avto pa prepustili plamenom. Pivo je uspavalno sredstvo, tako trdi univ. prof. dr. Alfred Fröhlich, ki se je mnogo bavil z vprašanjem spanja in nespečnosti. Ugotovil je, da je proti nespečnosti pivo najbolj učinkovito in docela neškodliivo sredstvo. Bolniki, ki so trpeli na nespečnosti in pili pivo po njegovem predpisu, so se kmalu zopet pošteno naspali, kakor prej že leta ne. Druge alkoholne pijače se ne dajo primerjati s pivom, ker po raziskovanjih dr. Fröhlicha vprav hmelj, ki je v pivu, vpliva blagodejno na pomirjenje živcev in pospešuje spečnost. Sicer pa je znano, da »Hova« tablete, proti nervoznosti tudi vsebujejo izvleček iz hmelia in da si stari hmeljarji pomagajo proti nespečnosti na ta način, da si pod zglavno blazino polože vrečico hmelja, preden gredo spat. Hmeljarska poročila. Savinjska dolina: Zadnji čas je bilo zopet nekaj več zanimanja za pičle, še preostale zaloge letošnjega pridelka in je prišlo tudi do nekaj zaključkov po nominalno nespremenjenih cenah. Vojvodina: V kupčiji je precej mirno in pride le semtertje do kakega zaključka. Cene so sicer nespremenjene, vendar le bolj nominalne. Češkoslovaška: Zadnji teden je bilo zopet nekaj več zanimanja in povpraševanja, zlasti za srednje in dobro srednje blago za izvoz. Cene so ostale nespremenjene in letošnji pridelek notira Žatec 18 do 36 Din, Uštek in Roudnice 9—20 Din ter Duba 8 do 15 Din za kg. Znamkovanih je doslej v Žatcu 66 577 stotov pridelka 1936. Skupno se je izvozilo doslej 54.540 stotov hmelja v vrednosti 109,000.000 Kč proti 29.720 stotov v vrednosti 103,500.000 Kč v isti lanski dobi; največ blaga se izvaža letos v USA. Nemčija: Na tržišču je precejšne mrtvilo in le semtertje pride še do nekaj zaključkov, predvsem za srednje in slabše ter zvrženo blago za domače pivo- varne. Cene so ostale v glavnem nespremenjene, vendar so le bolj nominalne. Računa se, da bo prihodnji mesec postala kupčija zopet živahnejša. Francija: V hmeljski kupčiji je prav mirno razpoloženje ter le semtertje pride še do kakega zaključka za boljše alzaško blago za izvoz po 22—24 Din za kg. Za slabše blago ni zanimanja. — Po zadnji cenitvi je znašal letošnji pridelek skupno 16.536 stotov na 2025 ha, in sicer v Dpi. Nord 2400 na 240 ha, Burgund 416 na 215 ha, Lothringen 590 na 110 ha in v Alzaciji 13.130 stotov na 1460 ha. Poljska: Pri nadalje prav mirni tendenci so ostale cene nominalno nespremenjene. Sicer pa so še neprodane zaloge v prvi roki že pičle. Belgija: Pri mirni tendenci notira letošnji Po-peringhe do 19 Din in najboljši Alost do 20 Din, lanski Poperinghe pa se nudi po 6 Din za kg. Anglija: Na tržišču je nadalje zelo mirno, HMB pa naglo sortira in bonitira prevzeto letošnje blago, vendar megleno vreme zelo ovira to delo. Amerika: Na tržišču je razpoloženje radi bližnjih praznikov precej mirno in so tudi zaključki bolj redki. Z ozirom na razmeroma pičle zaloge pa je tendenca čvrsta in domači pridelek notira letošnji 40 do 47 Din, lanski 29—35 Din, predlanski 11 — 26 Din in starejši 13—17 Din, že zacarinjen inozemski pa letošnji 52—69 Din in lanski 39—56 Din za kg. Tudi predprodaje se vrše in nedavno je prišlo do večjih zaključkov na tri leta po 14, 17 in 19 Din za kg. N a j v i š j e cene, plačane zadnj i čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje: letos lani Nemčija (Hallertau), za doma . . . . 66 69 za izvoz 35 59 Amerika (Kalifornija) 47 16 Češkoslovaška (Zateč) 36 47 Jugoslavija (savinjski) 32 25 (vojvodinski) 21 16 Francija (alzaški) 25 22 Poljska (Dublin) 23 21 Belgija (Alost) 20 16 Vsem hmeljarjem prav srečno in veselo novo leto 1937 želijo HOTEL EVROPA CELJE, ALEKSANDROVA UL. Restavracija Kavarna Najboljši nakup vsega manu-fakturnega blaga po nizkih cenah TRGOVSKI • DO/V tmneckL TOVARrtA' PERil./» • IH - OBLEK Priporoča se sukno in kamgarn za moške ter volneno blago in svila za damske obleke. CELJSKA MILARNA d. z o. z. Perion J&mJLqaXma MOHORJEVA TISKARNA V CELJU Prešernova ulica 17 Knjigarna II Knjigoveznica // Papirnica Vsem hmeljarjem prav srečno in veselo novo leto 1937 želijo: BRATA ŠUMER IVAN REBEK ključavničarstvo Celje, Prešernova ulica 15 Celje, Mariborska cesta 1 ANTON FAZARINC špecerija — koloniale — delikatese DROGERIJA FILIP VRTOVEC Celje, Kralja Petra cesta 20 Celje ANTON HOFBAUER trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami in vsem v to stroko spadajočim orodjem »FENIKS«, tovarna usnjenih izdelkov VINKO KUKOVEC oblastveno koncesijonirani tesarski mojster Parna žaga in lesna trgovina Celje, Gosposka ulica Lava pri Celju KONRAD GOLOGRANC mestni stavbenik PAVLA SLUGOVA Ročna dela, volna in predtiskarija Celje, Gaberje Celje, Vodnikova ulica * FRANJO KALAN trgovina premoga, koksa in drv FRANC DOBOVIČNIK manufakturna in modna trgovina, industrija prešitih odej in perila Celje Celje, Gosposka ulica Julius Žigan-a naslednik JOSIP TIRŠEK trgovina z mešanim blagom in hmeljem MAKS CUKALA trgovina z mešanim blagom in hmeljem Polzela Sv. Jurij ob Taboru Vsem hme 1 'jarjem prav srečno in veselo novo \ eto Î937 želijo: IVAN VIRANT trgovina s hmeljem in kmetijskimi potrebščinami Žalec HMELJARNA r. z. z o. z. Vransko 1847 1937 J. JELLENZ trgovina s kožami in usnjem // Zaloga čevljarskih, sedlarskih in tapetniških potrebščin Celje PRVA SLOVENSKA ŽELEZNINA D. Z O. Z. Celje, Kralja Petra cesta 34 (nasproti gostilne Gorenjak) STOJAN HOLOBAR slikarstvo in trgovina barv, lakov in firneža > FERDO SLANA špecerija — koloniale Telefon 137 Celje Celje ABOZA OBLEKE Alojz Drofenik PONGRAČIČ ANTONIJA strojna pletilnica Celje, Kralja Petra cesta 11 Celje, Breg 6 —■ Žalec 29 ANTON PETEK manufakfurna in modna trgovina FR. STRUPI zaloga stekla in porcelana Celje, Prešernova ulica 21 Celje, Prešernova ulica 4 RAFAEL SALMIČ urar in zlatar JOSIP PLEVČAK izdelava in trgovina čevljev Ustanovljeno L 1899 Celje, Narodni dom Celje, Kralja Petra cesta 28 DRAGO GAMS trgovina s kolesi in šivalnimi stroji ter mehanična delavnica IVAN RAVNIKAR umetna gnojila, semena, barve, špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah Celje, Prešernova ulica 16 - 18 Celje ANTON ORAŽEM PREKAJEVALNICA JUNGER Celje, Gledališka ulica 9 Celje, Prešernova ulica 8 JOSIP JAGODIČ trgovina s špecerijo in železnino nakup deželnih pridelkov JOSIP PLAVC trgovina z mešanim blagom in hmeljem Celje, Glavni trg // Podružnica Matija Gubčeva ul. Celje, Vrazov trg 1 Za razvedrilo V hotelu. Gost: »Po čem so sobe v hotelu?« Vratar: »Soba v prvem nadstropju stane trideset dinarjev, v drugem dvajset in v tretjem deset dinarjev.« Gost se zahvali in hoče oditi. »Ali vam cene niso všeč?« vpraša vratar. »Cene so mi že prav, ali hotel mi ni zadosti visok.« V morskem kopališču. »Ali imaš načrt za bodočnost?« »Seveda! Po maturi se poročim in po ločitvi zakona napravim doktorat na univerzi.« V nevarnosti je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi! Nalagaj denar v domače hranilnice! Zaupaj svoj denar HRANILNICI DH995HE E9N091NE (prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) V CELJU, nasproti pošte. Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo. Nove vloge so takoj izplačljive. Izročajte denar v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh. CELJSKA MESTNA HRANILNICA (v lastni palači pri kolodvoru) Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice