aOJLBKlML Drugače doma, drugače pted svetom. K_atoliški Slovani smo imeli ikonceiu junija dve veličastni katoliški prireditvi: ikatoliški shod v Pragi in evharistiŁni ikongres v Ljubljani. Kot zanimivost so sv&tovni časniki zabeležili to-le: Otvoritvi ikatoliški, i shoda v Pragi v cerkvi sv. Vida po papeževem legatu parillkem k^rdiMlu Vjrdi§riu ata Iui dl prisostvovala poslanika boljševiške Rusije in Mehike.Obe dve državi namreč krvavo preganjata tkrščanstvo. Hudomušneži pripominjajo, da bi poslanlk MeMke tudi nastopil z roženvencem v roki, ako bi to bilo potrebno kot dokaz, da mehiška vlada ne preganja katoligke ccrkve. češčenje sv. Tomaža Mora. Meseca maja letos je papež Pij XI. proglasil za svetnika bivšega min. predsednika Anglije Tomaža Mora (f 1535). Ž-e se šlri njegovo češčenje. V Bostonu (v Ameriki) so Rjemti v čast zgradili cerkvico. Papež odlikoval predsednika francoske države. Sv. Oče Pij XI. je odlikoval predsednika francosike republike g. LeJjnina s Kristusovim redom. Framasoni v pravi luči. Framasoni ali prostozidarji so tajno društvo, (ki zna izvrstno zakrivati svoj pravi obraz pod raznimi krinkami. Pravi njihovi poznavalci pa )im te ikrinke trgajo z obraza ter jih predstavljajo v pravem njihovem bistvti. TaJk poznavalec je tudi znani francoski državnik in bivši ministrski preds&dnik Andrej Tardieu. V nedavno izdani knjigl z naslovom »Nizdol« framasonstvo tako opisuje: »To je sila, ki na njo nekateri pozabljajo in drugi precenjujejo, ka je igrala v sodobni povesti glavno vlogo in ki je sicer z ozirom na kraj in čas spreminjala obliko, ventiar pa vedno ostala zvesta svojim .lespremenljivim načelom. To so protiverska in revolucionarna načela filozofov 18. stoletja. Brez tega bi bila moderna politika nerazumljiva.« Žalostni pojavi v javnem in političnem življenju imajo svoje ikorenine in vzroke v framasonstvu. Framasoni so povzročili ter povzročujejo, da je padel in pada moralni (nravni) ideal. Oni so vzrok slabosti javnega mnenja ter vlad, ki mislijo, da &o neodvisne, v resnici pa zasužnjene od te tajne in neodgovorne sile. Zato Tardieu zaključuje: »Brez uničenja framasonstva ni političnega oi.dravljenja Francije.« Ta zaključek velja tudi za našo državo, ki ji je framasonstvo v največjo škodo in nesrečo. Pation turistov. Srce se tloveku vzradosti, ko po dolgem, težlkem potovanju stopi na vrb. gore, odkoder se nudl njegovemu očesu razgled po pokrajini, kl leži v dolini ter se razteza v daljavo. Vrh gore čutiš nekako bolj božjo bližino, zdi se ti, da veje dub božji skozi veličastno naravo. Obenem prešinja samozadovoljstvo človekovo dušo, ko pogleda nazaj na težke napore, ki jih. Je prestal, in velike nevarnosti, ki jib je premagal. Kakor orjak je stala gora pred človekom, toda človek, majhen drobec narave, se je vzpel po njenib. skalah in strminah, in gora je morala nekaiko na^-niti svoj ponosni tilnik, da je majlien in slaboten človeik stopil na njen vrh. Ker je turistika nevaren šport radi nevarnosti, ki povsod prežijo na človeka, potrebuje turist posebnega patrona. Papež Pij XI., ki je bil v mladih letih navdušen in spreten turist, je določil turdstom za patrona sv. Bernarda iz Mentone (v južno-vzhodni Franciji blizu italijanske meje). Njegov praznik se obha|a 15. junija. Sv. Bernard je z nekaterimi tovariši ustanovil na švicarslki gori z imenom sv. Bernhard gostišče za potnike, ki potujejo po nevarnih potih preko visokih Alp. Tukaj so prejeli potndki tekom stoletij nepopisno velilfo dobrot. Tisočem in stotisočem &o menihi, ki so prebivali v samostanu poleg gostišča, s pomočjo posebno izvežbanih psov (bernardincev) rešili živIjenje. Sv. Bernard sam je tudi bil dobro izvežban turist, zato je med svetniki najpripravnejši ikot patron in varuh turistov. Umrl je leta 1008 v Novari. Za svetnika je bil proglašen 1. 1681. Romanje na Sveta gore (župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami). V nedeljo dne 4. avgusta bo več ev. maš, med tem prva ob 7. uri. Ob 10. uri bo pridiga im. peta sv. maša. Ob 6. uri zvečer slovesne večcrrJce s pri-digo. V pondeljek dna 5. avgusta bo pridiga ob 7. uri in ob 10. uri. Svete maše se bodo vretile od petih pa z malimi presledki neprestano do opoldne. V torek bo v svetogorsk&m svetižču več sv. maš, raed temi ob 10. uri peta sveta maša. Vee dni bo na razpolago dovolj spovednikov. Castilci Marijini: Vaša Mati na Svetib gorah Vas pričakujel