Stev. 124., Leto II.
SPITAL NA DRAVI
STVI
Torek, 6. maja 1947,
Nlj
PARIZ, Včeraj se je sestala no v c s e st av 1 j ena francoska .vlada na sve jr prvo sejo« Vprašanje rekonstrukcije vlade ni bilo na dnev= nem redu, 'Komunistični minister za zdravstvo Marane, ker ni "bil iz« locen, ker ni glasoval proti .zaupnici, je pred včerajšnjo sejo po« dal pismeno ostavko in se s.tem solidariziral z ostalimi tovariši.
Namesto e j e ga je Ml imenovan za ministra zdravstva Mer cel
Ro c lan. 0
(izven strank). Vlada je razpravljala o upo.ru na Madagaskarju, tem vprašanju bo danes debata v narodni skupščini. Pričakujejo, da
"ndo komunisti na današnji skupsčinski
;epi ostro napadli vlado. Danes se sestane tuli glavni odbor socialistične stranke. Vodstvo mora odločiti o svojem zadržanju v novonastali'politični si= tuaciji. Vprašanja jo, ali naj socialisti s odel v .jejo v vladi brez komunistov. Pričakuje se, da bo ministrski predsednik Ramadier dobil večino, posebno še ztvbo ker ga pri tem podpira strankin prvine Leon >J.uri. Izvršni odbor stranke in strankin poslanski klub sta ne že izrekla za sodelovanje brez komunistov„ Če se bo glavni odbor fran« ceske socialistične stranke odločil za ta korak, bo ločitev sociali= stov in komunistev izvedena skoraj v vsej Evropi. Verjetna posledica tega pa bo, da bo del francoskih, socialistov petem pristopil h komu« nistom. .
LAKE SUCOEJB. Glavnaskupščina Združenih narodov je včeraj z 3 ji S glasovom odklonila poljski predlog, da se naj zastopniki '\Tewish Agency" zaslišijo na se= ji glavne skupščine. Z 47t7 gla= sovom pa je bil sprejet ameriški kompromisni predlog, da se za = ^ stopniki te organizacije zaslišim jo o svojem stališču do palestin« skega vprašanja pred ^politi čnim edbnrom glavne skupščine.Podatno je bilo sklenjeno, da naj politi« čni odbor odloči, ali v tem v pr a«* šanju zasliši tudi druge zainte= resirane židovske in arabske sku= pine.
LONDON. Britanska spodnja zbor« nica je včeraj po tretjem čita« nju s J£0 i 194 glasovi sprejela zakonski načrt o podržavijenju britanskih železniških in drugih transportnih podjetij„ Po temena« črtu bo 1. januarja 1948. prišlo 86. železniških podjetij v držav« n® last. -trrci predlogu so glasovali konservativci. Zakonski načrt bo sedaj izročen v skle« panje zgornji zbornici,
LONDON, Zunanji minister Bevin je včeraj na sej 1 spodnje zborni« ce sporočil, da se je po njegovih
razgovorih v Varšavi vlada sedaj
odločila ratificirati pred letom dni sklenjeni britansko-pcljski finančni sporazum. Ratifikacija bo omogočila zopetno obnovo trgovine skih odnosov med Vel.Britanijo in Poljskos V Varšavi so Bevinu iz« razili željo, da bi se pospešila repatriacija v Angliji živečih Poljakov,Bevin je v tej zvezi iz« javil, da bo Vel.Britanija še naprej. nudila podporo onim Polja« kora, ^ki jim pc.vratek v domovino ni
iilo go č,
ATENE. V teku so zopet borbe med grškimi vladnimi četami in gve= rilci. Borbe se vršijo pri C at erini jugovzhodno od Soluna in področju Olimpa«
CARIGRAD. Turški državni pred= sednik je nepričakovano prispel v Carigrad, kjer se je sestal s po= veljnikom v turških vodah nahaja« j o čili se ameriških mornariških edi« nic admiralom Birijem
lASHlNGTON,vKandidat za prihod« nje preasedniške volitve Howard Stessen je včeraj izjavil, da je nejasna formulacija jaltskega in potsdamskega sporazuma glavni v2rek uspeha moskovske konforen« c-e.
Stran 318.,štev.124.	I A i O R I Š C N I K Torek, 6. maje	1947.
ALI J S HITLER RES M R T E V "?
-------------------1------------------------—
Pred nedavnim «smo n;. ',:em .nostu objavili kratko vsebino knji= ge “Zadnji dnevi Hitlerjevega življenja", ki jo je napisal angleški zgodovinar Trevor-Roper• Avtor skuša na podlagi izsledkov podrobnih raziskovanj dokazati, da je Hitler mrtev. Vendar pa dopušča nožnost, da temu ni tako .:InogO sQ je v zadnjih dveh letih pisalo in govorilo o tem, da Hitler ni mrtev. V naslednjom priobčujemo nekaj izvleči, o v iz knjige "Konec Hitlerjevega mit os a", ki jo je napisal JoMof Greiner, ki je Hitlerja osebno poznal. Knjiga bo v kratkem izšla v avstrijski za= log bi "Amalthen". Pisec pa nasprotno kot Trevor~Roper dokf: zuje,da jo Hitler'ge giv. To svojo domnuvo navezuje pisec na dogodek, Id. ga je dne 30. aprila 1945 doživel na berlinskem letališču Tempelhof njegov znanec ing. B. (calt;,-a imena ne navaja). Toda naj govori avtor sam-.
30. aprila 1945 jo bil Berlin v popolnem razsulu, vendar tega na letališču Tempelhof ni bilo opaziti. Vse je bilo v običajnem redu. Letališče ni bilo mnogo poškodovano, ker so ga ščitila hitra lovska le= tala. Vsakih 6 minut je pristalo kako letalo in najmanj 10 letal se je. dvignile vsako uro. Na letališč je prišlo porodilo, da ruska armada-prodira že v središče mosta. Zveza z notranjim mestom je bila odrezana. Bili sta samo Še dve možnosti, beg z letalom ali ujetništvo. Ob 16 uri 15 minut je pristalo letalo Ju 52, 3i je pripeljalo SS vojake za ob= raabo Berlina, v posadki tega letala je bil strelec ing.B. Pobrigal se je, da bi cim prej dobil gorivo in ušel iz Berlina. Pri nataka.'aju ga^ je nenadoma dregnil v rebra tevarig iz posadke in ga opozoril na k^kih y.v.; .do l2o metrov oddaljeno letalo vi* st ti Messerschnitt, tipa 332, ki je imeio 4000 km akcijskega radija. Oba sta budno motrila to letalo. Ostr= mela sta... Fred letalom sta zagledala Adolfa Hitlerja, ki se je prav* kar poslavlja), od strankinih funklonarjev* Kakih 10 minut sta Opazovala to sliko, £otem pr- se je njuno letalo zopet dvignilo. Ing.B. iz= kijuSuj e vsakb pomoto in odločno trdi, da 30.aprila 1945.,ko je ob 16 uri 15 minut ristal in pri belem dnevu opazoval Hitlerja, ni bilo prav nobene možnosti več priti v "Reichskanzlei”. Iz tega razloga tudi r,e more biti res, da bi Hitler ta dan v " Reichskanzlei” izvršil sanoror
§ V I " Afi S K A N S V T h. K
švicarski, narodni svet je svot, o< sklenil, da 9 vic a radi oh:;anitve 3 voj-, nevtralnosti ne prosi za pristop k Organizaciji Združenih narodov. "ISOF' Švicarski Galupov institut je na osnovi znanstveno zasnovanega sistema sta= vil 300C Švicarjem in Švicarkam v vseh troh jezikovnih delih države?iz vseh stanov, poklicev in ver, meščanom, tr~ *anom in"kmetom vprašanje« "Ali naj oaca ostane nevtralna in radi tega ne pristopi k Združenim narodom?"Nad 90$ Švicarjev in Švicark vseh stanov, pokli cev in ver iz vseh troh jezikovnih de= io\ je odgovorilo z "da" in se s tem odločno izreklo za nadaljnjo nevtral= no~t svoje domovine.V poedinem so bili pritrdilni odgovori naslednji :NemSka Sv: e a v;.lo aki 91$»žensko 91, p ,katot$5n= ni l 2", 5$, pr ot e s t ant i 91%, ostali 7*7/'",
1 skupaj §1$.Francoska dvica.VfcŠki 91.5$, ženske 92.57-7~£a£611 čanl "5‘2, , protestanti 93^iOstali 80$,skupaj 92/i>. Ita= 11.lanska Švica. '4 o S ki 93.5v<, genske*’96% šlmpaj “95^7
"Ali je les, da sta napadla nekega ministra?" - "Res, a gaiibog je bil minister brez listnice."