POGOVORI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Najbolj jezijo krajane drobni problemi V vseh krajevnfh skupnostih naše občlne so se predstavniki družbe-nopolitičnih organizacij in izvršnega sveta v preteklih mesecih pogovarjali o aktualnih problemih, ki zadevajo krajane in delovanje krajevne samouprave. Iz pogovorov povzemamo krajšo informacijo za nekatere od krajevnih skupnosti. Krajani so predvsem poudarjali žgoče probleme stanovanjskega gospodarstva, prometne ureditve In ekologije. Zlasti pa zaskrbljuje dejstvo, da o nekaterih zadevah govorijo že vrsto let, pa vendar še vedno ne pride do ustrezne rešitve. Krajevna skupnost Gradišče Predstavniki družbenopolitičnih organi-zacij in krajani so med drugim opozorili na propadanje stanovanjskih hiš, ker denarja, ki se zbere od najemnin, ne usmerijo za te namene. Ostro so kritizirali nizek odstotek sredstev, ki ostane od stanarine. Posebej pereč je problem razpadanja pročelij na hi-šah, ki spadajo pod spomeniško varstvo ter so zgrajene v takoimenovanem s""esij- skem slogu. To so stavbe, ki so bile zgraje-ne po potresu konec preteklega stoletja. V zvezi s tem pa so krajani opozaijali tudi na nekvalitetno opravljanje dragih vzdrževal-nih del. Krajevna skupnost Kolodvor Nekateri od problemov, ki so jih navedli krajani in predstavniki DPO, so stari že 15 let. Tako na primer še zdaj niso odpravljene barake, ki služijo potrebam RTV ob Kolod-vorski ulici. Pražakova ulica še vedno ni osvetljena. Mirujoči promet čedalje bolj utesnjnje krajane in zahtevajo, da ga čim prej uredijo. Med problemi so krajani na-vedli tudi toplifikacijo Miklošičeve in dela Slomškove ulice, zahtevali so boljše komu-nalne storitve, racionalnejšo organizacijo stanovanjskega gospodarstva in pomoč pri razreševanju kadrovskih težav. Zlasti kar zadeva slednje so opozorili, da izvoljeni de-legati ne opravljajo zadovoljivo svojih za-dolžitev. Medtem ko delovanja mladih v krajevnih skupnosti v glavnem sploh ni. V šolah se pojavlja socialna diferenciacija. Promet povzroča neznosen hrup, nedisci-plinirani vozniki pa parkirajo povsod, tudi na zelenicah, pločnikih, na prehodih za peš-ce in drugod. Predstavnica stanovanjskega gospodarske je opozorila, da so zahtevki hišnih svetov za vzdrževanje 13-krat višji od možnosti. Krajevna skupnost Ledina Za to krajevno skupnost je tako kot mar-sikje drugje značilna odsotnost delovanja mlade generacije. Delegatski sistem ne de-luje tako kot bi moral, kar se kaže zlasti pri odločanju krajevne skupnosti na področju komunale in prometa. Krajevna skupnost se že več let neuspešno trudi, da bi postavili semafor na križišču Vidovdanske, Ilirske in Komenskega ulica in prav tako zaščitno ograjo pred OŠ Ledina. Uspeha doslej ni bilo. Krajane močno moti deponija sadja in zelenjave na Petkovškovem nabrežju, zara-di česar prihaja do kaljenja nočnega miru in do nesnage. Poseben problem v krajevni skupnosti so parkirani avtomobili, ki one-mogočajo pretok prometa. Velik problem so tudi novi lastniki zgradb in lokalov na Trubarjevi ulici. Na krajevni skupnosti se zglasijo samo takrat, kadar potrebujejo po-trdilo ali soglasje. Zelo jih moti tudi počas-no delovanje občinskih upravnih organov. Krajevna skupnost Josip - . Prašnikar Glede na starost zgradb v krajevni skup-nosti zanima krajane predvsem vzdrževa- nje in obnova teh poslopij, nove gradnje in prometne razmere. Tudi tu so imeli pri-pombe na prepočasno ukrepanje občinskih upravnih organov. Nihče jih ni vprašal ali je prav, da poteka proga mestnega potni-škega prometa po Dalmatinovi in Tavčaije-vi ulici. Močno jih moti, da otroci nimajo nobenega igrišča, saj so namesto parkovnih površin dobili palačo RTV, sedaj pa bodo pozidali še območje okrog bivšega sanato-rija Emona. Posebej so opozorili tudi na ponovno oživljanje zamisli o gradnji po-slovno stanovarvjskega objekta na območju Tekstila. Na sestanku predstavniki prizade-tih organov in organizacij so se dogovorili, da bodo novi zazidalni preizkus predložili skupščini občine Ljubljana Center in bo služil kot podlaga za ugotavljanje možnosti spremembe za zazidavo spomega območja. Kraje vna skupnost Nove Poljane - To krajevno skupnost še vedno pesti ne-iipolnjena obljuba, ki so jo dobili takrat, ko so se odcepili od takratne krajevne skupno-sti Poljane. Zamišljeno je bilo, da bo na tem območju najkasneje do leta 1984 zgrajena nova soseska s 7 tisoč prebivalci. Obljube niso uresničene in tako je ostala ta krajevna skupnost na pol poti. Razen tega, da imajo zelo malo prebivalcev, jih pesti tudi ka-drovski problem, saj je zelo malo ljudi, ki bi bili pripravljeni, in ki bi lahko delovali na področju krajevne samouprave. Še vedno pa imajo odprtih nekaj vprašanj, med dru-gim cesto Ob Ljubljanici, ki še do danes ni asfaltirana, pa čeprav je dolga komaj 400 metrov. Tudi preskrba je slaba, saj imajo eno samo trgovino in še ta je zelo majhna. Zamišljeno je bilo, da bodo dobili trgovino takrat, ko bo zgrajena nova soseska. Ker pa se to ni zgodilo, tudi trgovine ni. Med ones-naževalci zraka pa so glavni krivci indivi-dualna kurišča, medtem ko je kotlovnica na Povšetovi ulici že dotrajana, saj je stara že 20 let. Md drugim so opozorili tudi na vprašanje odgovornosti, saj je nedopustno izgovarjanje na pristojnost in nepristojnost. Krajevna skupnost Poljane Posebej so opozorili na namembnost pro-storov v novem domu upokojencev, v kate-rih naj bi uredili trgovino. Pojavile so se namreč nove zamisli, vendar krajani odloč-no zahtevajo, da v tem domu uredijo pro-store za trgovinsko dejavnost, tako kot je bilo zamišljeno že prej. Še vedno je odprto vprašanje Cukrarne. Krajani so sicer meni-li, da bi jo morali porušiti, vendar tudi za to ni na voljo potrebnih sredstev. Dobili so pojasnilo, da izvršni svet išče interesente za drobno gospodarstvo, ki naj bi tam dobilo svoje prostore. Krajani se s takšno rešitvijo strinjajo. Prometna ureditev na nekaterih predelih te krajevne skupnosti je nemogo-ča. Ob konicah so nekatere ulice skoraj neprehodne, in zato zahtevajo da zadevo kar najprej razrešijo. Krajane so tudi sezna-nili z zamislijo, naj bi prostore kulturnega centra Poljane odstopili občinski organiza-ciji ZSMS, ki naj bi služili za interesne de-javnosti mladih. Krajevna skupnost Prule Velika ovira pri organizaciji hišne samou-prave je visoka starost stanovalcev in sta-rost samih poslopij. Problem predstavljajo nasilne vselitve predvsem v starem delu na Žabjaku in Gornjem trgu. Mladi se ne vključujejo v družbenopolitično delo. Ra-zen tega živi v krajevni skupnosti 300 ko-munistov, vendar njihovega vpliva ni čuti-ti. Težave imajo z mirujočim prometom. Med drugim so opozorili tudi na problem nedovoljene gradrge, v kateri naj bi - tako menijo - uredili nov gostinski obrat. Kraja-ni željjo mlečno restavracijo. Krajevna skupnost Tabor Kot v večini krajevnih skupnosti je tudi na -Taboru prometna ureditev zelo pereča. Ulice so zatrpane zlasti v okolici Kliničnega centra v času obiskov. Nered nastaja tudi zato, ker vozniki ne spoštujejo prometne ureditve. Nekatera vprašanja so stara že več let in strokovne službe bi jih morale hitreje razreševati. Območje krajevne skupnosti je pokrito s toplovodnim in pli-novodnim omrežjem, vendar je od več kot sto objektov samo 13 priključenih na da-ljinsko ogrevanje. Zasebniki namreč nima-jo sredstev, da bi to uredili, stanovanjsko podjetje pa tudi ne. Vnema stanovalcev na področju hišne samouprave upada. Slišali smo tudi mnenje, da odgovornost delega-tov še v nobenem mandatu doslej ni bila slabša kot je zdaj. Posebej so opozorili tudi na financiranje programa SZDL in njenih , frontnih delov v krajevni skupnosti. N. l.