Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
Naj bo srečno in
uspešno
1988
Ivan Kodrič sprejema državno odlikovanje
Slavko Janžekovič je dobitnik zlatega znaka TGA za gospodarsko področje
Edita Plej je dobitnik zlatega znaka TGA za samoupravno področje
Branko Kolarič je dobitnik zlatega znaka TGA za področje Ljudske obrambe in družbene samozaščite
Lovro Mesarič je dobitnik zlatega znaka TGA za gospodarsko področje
Hin ko Dasko sprejema državno odlikovanje
j; -
dprli vsem

Vrata naše tovarne smo
V soboto, 28. novembra 87, dan po otvoritvi proizvodnje anod, so bila vrata naše tovarne odprta vsem, ki so želeli videti proizvodne obrate, posebno še proizvodnjo anod.
Člani kolegija so obiskovalce, ki so napolnili sejno sobo delavskega sveta, pozdravili in vsak je na kratek in čimbolj enostaven način poskušal prikazati svoje delovno področje, predvsem zaradi otrok, ki so kar resno prisluhnili in uvodni del, kakor je bilo slišati, imenovali predavanje.
Kljub dežju, kije neusmiljeno lil in vetru, kije obrnil tudi kak dežnik, so obiskovalci vztrajali in hoteli videti prav vse. Razdelili so se v tri skupine, ki sojih vodili tovariši: Salemovič, Erce-govič in Korošec in sproti odgovarjali na številna vprašanja.
Veliko ste naredili. Kaj takega v tako kratkem času. To se vam mora obrestovati. Takšne in podobne besede je bilo slišati med starejšimi obiskovalci. Otroci so tovarno svojega očeta ali mame doživljali drugače: veliko in novo ali veliko in umazano (elektroliza). Poseben vtis nanje je naredila elektroliza A. ”Kot bi gledal zgodbo iz srednjeveškega filma”, je izjavil eden od
Državna odlikovanja našim delavcem
mM
Z Redom dela s srebrnim vencem so bili odlikovani: Ivan Kodrič in
Franc Kumer iz Delovne skupnosti skupnih slubž Leopold Horvat in
Franc Hergula iz tozda Proizvodnje aluminija Hinko Dasko iz tozda KK
Kratka obrazložitev za odlikovane:
Ivan Kodrič:
V TGA zaposlen od leta 1972, zadnja dela — vodenje projekta MPPA1. Vidne rezultate je dosegel pri vodenju tozd, kot direktor Sektorja za investicije še posebej pa pri vodenju projekta MPPA1, kjer mu je naložena ključna zadolžitev za MPPAI.
Uspešno in odgovorno rešuje naloge v zvezi z vsemi tehnično—tehnološkimi problemi projekta ter vodenju in organiziranju dela pri fizični izgradnji MPPAI. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati pomena MPPAI za TGA, ptujsko občino in za slovensko predelovalno industrijo; rezultati, ki so že dosedaj doseženi, pa kažejo spoznanje, da je tov. Kodrič s sodelavci vložil vse napore, da bo do realizacije MPPAI prišlo.
Franc Kumer
V TGA seje zaposlil leta 1955 v tedanji plinarni, po njeni ukinitvi pa v elektrolizi; zaradi bolezni je bil poslan na poklicno rehabilitacijo, v tem času pa je končal ESŠ. Na delih mentorja učencev prenaša svoje dolgoletne izkušnje na bodoče proizvajalce aluminija. Zraven lastnosti delovnega in vestnega delavca je uspešno deloval tudi v samoupravnih organih in DPO, za kar je leta 1984 prejel zlati znak DO TGA!
Franc Hergula
V TGA seje zaposlil leta 1955 v elektrolizi kot NKV delavec, se med delom izobraževal in napredoval do izmeno-vodje v elektrolizi.
Ves čas delovne dobe je bil zaposlen v elektrolizi — zaradi svoje delavnosti in pridnosti je bil vsem vzor — takšen kot je on, bi moral biti vsak izmed nas. Podelitev odlikovanja pomeni oddolžitev delavcu za njegovo dolgoletno delo v najtežjih pogojih dela ob odhodu v pokoj.
Leopold Horvat
V	TGA zaposlen od leta 1955, naprej kot pomožni elek-trolizer in po izobraževanju kot kvalificirani elektrolizer.
V	vseh 31. letih, kolikor je delal v elektrolizi, ni bil nikoli disciplinsko kaznovan, nikoli ni zamudil na delo ali dela odklonil. Njegove Vrline so poštenost, skromnost, delavnost in strpnost.
S svojim delom in odnosom do njega je bil vedno vzor mlajšim sodelavcem — dodeljeno oblikovanje je zahvala za minulo delo.
Hinko Dasko
V	TGA zaposlen od leta 1968 kot KV električar, po izobraževanj# pa kot elektro delovodja. Med ljudmi velja za dobrega delavca, tovariša in strokovnjaka. Aktivno deluje v samoupravnih organih DO in DPO, še posebej v ZK na nivoju DO in SOZD. Ne malo zaslug ima tudi pri delu naše tovarniške godbe na pihala.
V	letu 1984 je dobil srebrni znak DO TGA.
Zlati
znak
TGA so dobili
Slavko Janžekovič za gospodarsko področje
Lovro Mesarič za gospodarsko področje
Edita Plej
za samoupravno področje Branko Kolarič
za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite
Pozdravni govor predsednika kolegija
Drage sodelavke in sodelavci, spoštovani gostje!
Spomnim se svojih občutkov iz dni, ko smo mukoma pričenjali z realizacijo projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija. Vedeli smo, da naloga ne bo enostavna; pa vendar smo bili prepričani v svoj uspeh. Prepričani smo bili, da bomo znali dan pričetka proizvodnje proslaviti in to zadovoljni in veseli.
Danes je ta dan, le pravega veselja ni, ne pri meni, ne pri večini sodelujočih. Je le še občutek rahlega zadovoljstva, da nam še vedno uspeva dokazovati, da nismo med neuspešnimi investitorji.
Vse preveč je tistih, ki so prepričani, da je njihova edina naloga investitorju oteževati delo, si vedno znova izmišljati nove zahteve in predpise, hkrati pa deliti nauke, kako bi oni delali (če bi namreč slučajno kdaj prijeli za pošteno delo!). Pa tudi v lastni hiši odkriješ, da je število sopotnikov preveliko.
Strategijo in politiko uresničevanja projekta smo morali na ta način prilagajati spreminjajočim se razmeram gospodarjenja, hkrati pa braniti pred vsemi nepoklicanimi dušebrižniki.
Danilo Toplek, predsednik kolegija med govorom
V globalu je celoten projekt še vedno takšen kot je bil začrtan v letu 1985, pa tudi osnovni cilji se niso spremenili: proizvajati aluminij z najnižjimi možnimi potroški energije, surovin in dela ter zagotoviti kvalitetno surovino za delo celotne aluminijske reproverige.
Bistvena za dosego tega cilja pa je prav gotovo spremenjena strategija oskrbe z metalurško glinico. Odločitev, da bomo elektrolize oskrbovali z uvoženo glinico ni bila lahka, pa čeprav po svoji ekonomski krutosti nujna. Težje kot z reševanjem tehničnih problemov v zvezi s prevozom, manipulacijo in skladiščenjem glinice v Luki Koper, je šlo s spremembo miselnosti dela kolektiva, ki se je zaradi takšne odločitve počutil ogroženega. Toda prevladalo je spoznanje, da proizvodnja metalurške glinice na lokaciji Kidričevega nima perspektive, s tem pa se je pričelo delo na razvoju programov specialnih glinic, ki bodo nadomestile izpad proizvodnje za aluminij namenjene glinice.
Ker elektrolize ne prenašajo nikakršnega nereda pri oskrbi z glinico in ostalimi surovinami, smo sklenili kooperacijsko pogodbo z norveško firmo Hydro Aluminium. Cilji sodelovanja s tem partnerjem so seveda širši, kot je le oskrba s surovinami na način, ki zaenkrat še ni pod udarom čudežev jugoslovanskih zunanjetrgovinskih predpisov.
Najtežje delo na projektu MPPA1 je bilo (in še je) povezano s politiko financiranja. Najtežje zato, ker bi vsak zastoj na tem področju ogrozil fizično izgradnjo, s tem pa realizacijo celotnega projekta v obsegu in dinamiki, ki smo si ju zastavili. Sodelovanje s tujimi bankami ter večino domačih (predvsem pa seveda z Kreditno banko Maribor) je bilo več kot vzorno.
Probleme nam povzroča izpad lastnih sredstev ter posredno sredstev sovlagateljev, saj ne dosegamo tiste akumulacije, ki smo jo načrtovali in ki bi jo glede na dosežene proizvodne rezultate morali realno tudi doseči. Na žalost se je spet, kot že tolikokrat poprej v poslovanje vmešala zvezna vlada, z goro predpisov, prepovedi, zapovedi, groženj in s podobno administrativno šaro.
Ob več kot 100 % izkoriščenosti proizvodnih kapacitet, striktnem izpolnjevanju proizvodnih in prodajnih načrtov, nepovečanem številu zaposlenih ter spoštovanj u tehnično-tehnoloških normativov, smo pridelali izgubo. Cene primarnega aluminija ih polizdelkov so gospodje v beograjskih kabinetih zadrževali na nivojih, ki so bili tudi za več kot 45 % pod cenami na svetovnih tržiščih. To ne bi bilo nič hudega, če bi pri
tem na takšnem nivoju držali tudi surovine in energijo, ki jih potrebujemo za našo proizvodnjo. Pa jih niso! Nasprotno; spustili so jih na nivo, ki je višji od tistega, ki ga imajo proizvajalci na zahodu.
Takšna situacija, če gledamo samo TGA, nam ne bi povzročala nikakršnih problemov: brez večjega napora lahko izvozimo kompletno proizvodnjo in to po cenah, ki nam bodo zagotavljale vse drugačne rezultate, kot jih imamo sedaj.
Toda, a se naj zaradi tega ustavi vsa domača predelovalna industrija, ki je vezana na naš aluminij?
A farse še ni konec! Ko si ti, iz proračuna bogato plačani "takozvani stručnjaki” skrojijo rezultat poslovanja, ti pričnejo s pomočjo
zakonov še groziti z zmanjšanjem osebnih dohodkov.
■ »
Ob tem pričakujejo, da bomo takšne ukrepe sprejeli in izvajali z neizmernim navdušenjem, kot kaže pa se ne zavedajo, da s svojimi administrativnimi, strokovno več kot vprašljivimi ukrepi počasi, a vstrajno uničujejo samoiniciativnost in pripravljenost za boljše delo še pri tistih redkih kolektivih, ki ti dve vrlini še poznajo.
Toda kljub vsemu nam, zahvaljujoč iznajdljivosti in požrtvovalnosti tistih, ki so tako ali drugače zadolženi za dotok denarja, to še uspeva. Ne nazadnje tudi zaradi zaupanja, ki ga uživamo pri partnerjih zaradi korektnosti in zanesljivosti.
Prvi rezultati projekta MPPA1 so torej tu pred nami: tovarna predpečenih anod, kot eden izmed tehnično-tehnološko najzahtevnejših objektov je dokončana do te mere, da se proizvodnja blokov lahko prične. Končali smo jo v letu in pol, kar je tudi za tujce, ki niti slučajno ne poznajo razmer v katerih je nastajala, spoštovanja vreden dosežek.
Prepričan sem, da bomo enako lahko rekli tudi za vse ostale projekte, ki so še v gradnji: elektrolizo C, livarno, terminal v Kopru in ostale spremljajoče objekte.
Pri tem ne smemo pozabiti, da smo mogoče kar preveč neopazno, vendar z ogromnim angažiranjem posameznikov dokončali visokotlačni kotel ter na ta način osigurali siguren vir energije za nadaljevanje proizvodnje v tovarni glinice. Pa še je bilo nekaj za nemoteno delo prepotrebnih investicij, kot npr.: nova vodarna, nov cevovod, ureditev stare hale, itd.
Tako nebogljeni torej le nismo! Prepričan sem, da bomo uspeli tudi pri uresničitvi drugjh načrtov, pa čeprav nam bodo še tako metali polena pod noge. Enotnosti nam ne manjka, saj smo že pozabili na prej za TGA tako značilne tozdovske prepire (mimogrede smo pozabili tudi na TOZD-e!). Ko se še rešimo tistih v svojih vrstah, ki vse preradi pozabljajo na svoje delo, ali mu niso strokovno dorasli, nam bo lažje.
Ker mi nekateri zamerijo, če koga izven naše DO hočem kaj podučiti, tokrat le vprašanje: se vam ne zdi dragi prijatelji iz Impola, da bi bile to koristne naloge tudi za vas? Pa brez zamere in ne pustite se motiti pri svojem udarniškem uresničevanju delitve po potrebah!
Takó, prebil sem se do konca govora in za konec bi se spodobilo kaj optimističnega.
Poskusim s tem: ”Če pametnejši popustijo, zavladajo neumni!!!”
Novi objekt je predstavil Ivan Kodrič, direktor investicijskega sektorja
Gorazd Žmavc, predsednik skupščine občine Ptuj
Udeleženci proslave
V sestavljalnici anod
Odlikovanje
Med ogledom
Ob otvoritvi razstave Albina Lugariča
Z današnjo otvoritvijo razstave prof. Albina Lugariča nadaljujemo s slavnostmi ob prazniku Tovarne glinice in aluminija "Boris Kidrič” Kidričevo. Veseli smo, da lahko danes predstavimo dela enega od najbolj poznanih občanov naše občine, profesorja Albina Lugariča. Kljub temu, ker menimo, da našega gosta ni potrebno posebej predstavljati, mi dovolite, da povem nekaj kratkih besed o njem in njegovem delu.
I
Akademski slikar Albin Lugarič se je rodil leta 1927 na Ptuju. Po končanem študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je 1950. leta diplomiral, leta 1952 pa zaključil specialko za slikarstvo. Zaposlen je bil kot pedagog v Srednješolskem centru na Ptuju, poučeval pa je tudi na nekaterih ptujskih osnovnih šolah.
Ptujčani so se svojemu umetniku oddolžili za njegovo ustvarjalnost in mentorsko delo med mladimi s podelitvijo velike oljenke, najvišjega priznanja Kulturne skupnosti občine Ptuj. Njegovih razstav in javnih del je toliko, da jih skoraj ni mogoče našteti. Omenil bi le veliko retrospektivno razstavo na ptujskem gradu, ki je bila verjetno najbolj obiskana razstava pri nas. Veliko število obiskovalcev že samo po sebi pove, kaj nam pomeni profesor Albin Lugarič.
Albin Lugarič se je pridružil krogu slikarjev v severovzhodni Sloveniji na začetku petdesetih let. Takrat sta na Ptuju ustvarjala dva vidna umetnika Oeltjen in Mežan.
Albin Lugarič se izraža z barvo, ki jo nanaša na platno ali lesonit s širokimi in krepkimi potezami. Barva mu je osnovno sredstvo likovne gradnje tako v abstraktnih kot v figuralnih kompozicijah. Poznamo ga kot krajinarja, predvsem kot slikarja neštetih pogledov na naše staro mesto, na hiše, ki se gnetejo pod gradom in se ogledujejo v počasno tekoči Dravi. Vendar je njegovo slikarstvo ves čas usmerjeno tudi v upodabljanje figure. Nekako do srede šestdesetih let jo je postavljal v zaprt prostor, kasneje pa jo je iskal na prostem, pri kmečkem delu. Tesno povezanost kmečkih ljudi z naravo je Lugarič izrazil tudi s slikarskimi sredstvi.
V skoraj 30-letnem delovanju se je Lugarič preskusil v več stilnih usmeritvah od pozno impresionističnih, ekspresionističnih, celo nadrea-ličnih, do abstrakcije, vendar je ves čas znal hoditi lastno pot. Znal se je predati živemu prepletu barv in jih prenesti na platno ali papir z energično in široko potezo čopiča, ki bi jo lahko imenovali kar Lugaričev slikarski rokopis.
Profesorju Albinu Lugariču se zahvaljujemo, da se je odzval našemu povabilu. Prepričani smo, da bodo njegove slike tudi v TGA razveseljevale in lepšale praznične dni.
Božo GLAZER
Otvoritev Lugaričeve razstave
Čestitali so nam
S&G DLJ&ANA KVEDRA PTUJ
62250 Ptuj, Volkmerjeva 19
Ptuj, 27, nov. 1987
TOVARNI GLINICE IN	ALUMINIJA
BORI S KIDRIČ	KIDRIČEVO
Vlaganje anodnih blokov v peč za žganje an od
Učenci in 'delavci Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj čestitamo kolektivu Tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič iz Kidričevega ob.letošnjem prazniku ter telimo še mnogo delovnih uspehov.
Naj bo naše sodelovanje tvorno tudi v naprej/
Ravnateljica
Heta^PUKLAVEC
i^UKLAVEC
Odprte, ne polne glave, naj bo naš cilj — drugič
V članku z enakim naslovom smo v eni izmed prejšnjih številk Aluminija objavili mnenja naših štipendistov o opravljanju počitniške prakse in pripravništva v TGA.
Ker smo bolj pripravljeni prisluhniti razmišljanjem nekoga od zunaj, je bil obisk predsednika sveta za vzgojo in izobraževanje zelo dobrodošel.
Ker predstavljata vzgoja in izobraževanje ter poklic, poklicno delo, v bistvu samo različna pola neke celote, smo k pogovoru povabili, Romana Lavtarja, da nam pove nekaj besed o spremembah reforme vzgoje in izobraževanja. predvsem seveda o tis|h zadevah, ki se tičejo tudi vloge združenega dela.
Ker smo se z Romanom o problemih vzgoje in izobraževanja pogovarjali v delovni organizaciji (pri nas v TGA), nas je seveda zanimalo njegovo mnenje o tezi,— ki smo jo lahko včasih na veliko in nekoliko še danes, prebirali in prebiramo v časdopisju — ’’IZOBRAŽEVATI ZA POTREBE ZDRUŽENEGA DELA ALI PROTI POTREBAM ZDRUŽENEGA DELA?”
Roman nam je odgovoril tako: 'To tezo bi bilo potrebno gledati v enem zgodovinskem kontekstu. Ta ideja je bila zelo močna v času, ko se je reforma pripravljala in sicer predvsem zaradi tega, ker je združeno dele takrat potrebovalo več nizko in polk-valificirane delovne sile, ker je bila pač struktura dela v delovnih organizacijah taka. Na eni strani je bilo ogromno število delavcev, ki delajo za tekočimi trakovi, na drugi strani pa umski delavci. Sedaj se je pokazalo, da v takem kontekstu mi izobražujemo za včeraj, ne pa za danes in jutri. Delovne organizacije, ki imajo zastarelo proizvodno strukturo tako v Sloveniji, kot v celi Jugoslaviji, namreč niso tiste, ki lahko diktirajo razvoj. Teza sc lahko postavi na glavo, da je TREBA IZOBRAŽEVATI PROTI POTREBAM ZDRUŽENEGA DELA, kar pa ne pomeni v tem smislu, da bi vsakemu posebnemu interesu kontrirali. Gre za to, da se v Sloveniji in v širšem prostoru vzpostavi nek dolgoročni interes, da vzpostavi neko vedenje o tem, katere panoge so prednostne, kje je treba vlagati več in bolj kvalitetne kadre in katere so tiste panoge, ki naj bodo v tej fazi manj izražene. Pri nasse namreč dogaja to, da če naredimo nek prednostni program, potem se vse branže pojavijo kot prednostne, dejstvo pa je, da to ni res.”
Mladi, ki obiskujejo srednje šole, se z združenim delom v času šolanja srečajo na delovni praksi in proizvodnem delu in ker se mnenja združenega dela in šolstva o ’’posrečenosti” takšnih oblik sodelovanja ponavadi kar precej razlikujejo, nas je zanimalo, kaj meni Roman.
Torej na eni strani rezultati evalvacije, pa tudi neposredna praksa, pritožbe učencev, kažejo na to, da je to šibka točka reforme predvsem v tem smislu, ker DO zaenkrat še niso tako zainteresirane za kvalitetno delovno silo, da bi temu ustrezno pripravile: na eni strani programe za usposabljanje na delovni praksi in proizvodnem delu, programe usposabljanja za pripravništvo in da bi na drugi strani usposabljale tudi mentorje.
Kar v tehnološko razvitih državah deluje kot samoumevno, je pri nas še zelo zavrto in te stvari rešujemo s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, obstajajo neka pravila
o vsem tem, o pogojih, o nagrajevanju, .... ki jih sprejema gospodarska zbornica, vendar nam vse to ne daje pričakovanih rezultatov. ZD žal še vedno stoji na stališču, da če plača tisto vsoto, ki jo je treba plačati za izobraževanje, to že pomeni, da bodo dobili izgotovljene kadre. Teh izgotovljenih kadrov ZD ne more dobiti, razen če se izobražujejo v nekem izobraževalnem centru za točno določena delovna mesta. To pa ni naš cilj zaradi tega, ker imajo takšni kadri izredno slabo splošno izobrazbo, so bistveno manj inovativni na eni strani, na drugi strani pa jih je zelo težko prekvalificirati.
Nekateri namreč trdijo, da bi se tisti srednješolci, ki sedaj stopajo v izobraževalni sistem, morali v življenju vsaj še enkrat ali dvakrat prekvalificirati. Brez širšega, splošnega znanja, bo to zelo težko narediti.
In kdo je temu kriv, daje tako? ZD ali konkretna šolska praksa?
Ne, združeno delo ni temu krivo, kriv je gospodarski sistem oz. ekonomska politika jugoslovanske in vseh republiških vlad, ki enostavno ne omogoči posameznim ekonomskim subjektom "dihat", ne omogoči jim, da bi sami razpolagali s tistim, kar sami ustvarjajo, tako z deviznim, kot z dinarskim dohodkom, na drugi strani pa vlada ne vleče tistih ukrepov, ki bi vzpodbujali delovne organizacije, da zaposlujejo kvalitetno delovno silo. Kvalitetno delovno silo pa bodo delovne organizacije zaposlovale takrat, ko bodo prisiljene biti konkurenčne tako na jugoslovanskem, kot na svetovnem trgu. V tako zaprtem ekonomskem sistemu, kot je jugoslovanski, pa stvari seveda ne tečejo v tej smeri, zadeve se zapirajo, DO nimajo urejenih planskih aktov, še posebej nimajo ustrezno urejenih kadrovskih planov.. Konkretna praksa nam kaže, da se v teh nestalnih pogojih gospodarjenja DO zatekajo vedno bolj v neposredne oblike menjave blaga za blago, ne pa v povezovanje, to pa zato, da lahko sploh še preživijo.
Akcija 2000 raziskovalcev bi naj našemu zdruienemu delu dala visoko kvalitetne, usposobljene strokovnjake. Kakšne so aktivnosti sveta za vzgojo in izobraževanje na tem področju?
Tiste aktivnosti, ki jih mi vodimo, so v tem trenutku usmerjene v standard teh ljudi. Dejansko so ti ljudje, ki se vključujejo v akcijo 2000 raziskovalcev v bistvu že formirane osebnosti z družinami, otroci... in tukaj je zelo pereče vprašanje njihov socialni status. Kar se tiče njihovega konkretnega dela, imajo le-ti boljše pogoje od navadnih raziskovalcev — stažistov, ker v večini primerov niso obremenjeni z dodatnim pedagoškim delom in da takrat, ko delajo na nekem inštitutu, na neki nalogi, ves čas tudi študirajo.
Kar se tiče dotoka sveže sile v združeno delo, pa je tukaj en problem. Če imamo veliko usposobljene, visoko
kvalitetne, izobražene delovne sile, ne ustvarimo pa pogoja, da jih gospodarstvo absorbira, potem lahko rečemo, da nismo storili nič. Obeta se nam v bistvu nov odliv možganov, če ne bomo teh stvari ustrezno uredili. Visoko kvalitetnega strokovnjaka
dati v DO, ki nima niti razvojne službe, kaj šele razvojnega inštituta, je seveda popolnoma noro dejanje, ker gre v bistvu za popolnoma nekoristno naložbo, za to, da nam znanje leži na cesti in ga ne znamo izkoristiti.
L.D.
Med montažo
/ >
Kako smo poslovali
____________'___________________________________
Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu novembru 1987. Kolora indeksi v tabeli I prikazuje proizvodnjo tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1987.
TABELA I: Dinamika poslovanja — indeksi fizičnega obsega proizvodnje
TABELA I: Dinamika poslovanja — indeksi fizičnega obsega proizvodnje
TOZD	Enota mere	Plan poslov.			DOSEŽENO					INDEKS	
		1987		1986			1987	1987/86	1987		
		IX	I-IX	IX	I-IX	IX	I-IX	7:5	8:6	7:3	8:4
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
TOZD TOVARNA GLINICE											
Al hidrat - A1203	t	9.390	98.952	9.335	%.898	8.692	95.301	92	98	93	%
Kalc. gl. - red.proizv.	t	8.455	94.127	7.343	92.752	9.111	93.854	124	101	108	100
Prod. hidr. — rcd.proiz.	t	400	4.400	49	2.154	174	1.957	355	91	44	44
Prod. hidr. - predelava	t	-	—	-	1.271	-	-	—	-	-	—
Skupaj (kale. gl. + prod. hidr.)	t	8.855	98.527	7.392	%.177	9.285	95.811	126	100	105	76
Raztop. vod. steklo 38°	t	892	9.928	911	7.782	230	7.518	25	97	26	76
Raztop. vod. steklo42°	t	33	366	-	—	i	119	-	-	4	33
Zeolit A-suhi	t	240	2.677	175	1.688	-	1.415	—	84	—	53
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al - hala A •		1.632	18.597	1.704	19.404	1.712	19.189	100	99	105	103
Elektrolit. Al - halaB	t	1.920	22.373	1.936	21.174	1.958	21.414	101	101	102	100
Elektrolit. Al - hala BF		175	1.952	193	1.973	170	2.129	88	108	97	100
Skupaj hale A + B	t	3.727	41.922	3.833	42.551	3.840	42.732	100	100	103	102
Anodna masa	t	2.184	22.824	885	22.969	1.963	21.158	222	92	90	93
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati — za prod. t		1.639	18.244	2.337	22.150	2.445	24.640	105	111	149	135
— zaizparilce	t	—	—	161	1.273	148	2.118	92	166	—	—
Al žica - EAI + P-11	t	189	2.105	11	1.880	69	1.394*	-	74	-	66
— zaizparilce	t	—	-	_	19		—	—	-	—	- —
Al trak - ozki za prod.	t	74	824	47	1.199	110	1.452	234	121	149	176
- ozkizarond.	t	380	4.228	142	3.388	537	4.174	378	123	141	99
Rondelice	t	181	2.013	22	1.548	171	1.585	777	102	94	79
Al trak - Sir. za prod.	t	305	3.395	206	2.196	425	1.869’	206	85	139	55
— Sir.zaizpar.	t	345	3.843	175	1.147	258	1.360	147	119	75	35
- Sir.zaMPPAl	t	-	—	75	310		-	-	-	—	-
izparila	t	164	1.830	54	1.164	168	1.411	311	121	102	77
Al zlitine : gnetne	t	637	7.092	642	6.872	525	6.213	82	90	82	88
livarske	t	569	6.341	304	6.002	42	3.768	14	63	7	59
Predzlitine: last. por.	t	88	980	72	943	52	799	72	85	59	82
Drogi za kline in stik.	t	10	110	_	44		25	—	57	—	23
Livarna skupaj	t	4.581	51.005	4.248	50.134	4.812	50.698	113	101	105	99
Od tega: blagov. proizv.	t	3.758	41.844	3.623	43.010	3.817	41.332’	105	98	102	101
Pretap. Al za tuje nar.	t	82	915	21	488	563	2.320	2681	475	687	254
Predelava: rondelice	t			54	82	27	401	50	489	—	-
izparilniki	t	_	_	64	140		309	-	221	-	-
mat.zaMPPAl	t	_	_	129	1.545		236	-	15	—	-
Sir. trak za tokov.		-	-	345	345	_	-	-	-	-	-
Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda	TOZD TOVARNA GLINICE
DOSEŽENO INDEKS
TOZD/PROIZVOD
Enota Plan
IX
IX
4:3 5:3
1
TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat AI203
—	boksit
—	Na hidroksid
—	para
—	žgano apno
—	električna energija Kakinirana glinica
—	toplotna energija
—	para
—	Alfluorid
—	el. energija TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A
—	glinica
—	anodna masa
—	kriolit
—	Alfluorid
—	el. energija Elektrolitski Al - halaB
—	glinica -- anodna masa
—	kriolit
—	Alfluorid
—	el. energija Elektrolitski Al — halaBP
—	glinica
—	anodni bloki
—	kriolit
—	Alfluorid
—	el. energija Anodna masa
—	petrolkoks
—	katranska smola
—	mazut
—	el. energija ’programiran normativ
2	3	4	5	6	7
t	•2,598	2,464	2,588	95	100
t	•0.10273	0,0619	0,0976	60	95
t	4,344	4,340	4,348	100	100
t	0,0734	0,0313	0,0605	43	82
kWh	386,495	409.6%	405,922	106	105
GJ	5,418	5,415	5,331	100	98
t	0,040	0,040	0,040	100	100
t	0.0002	0,00022	0,00021	110	104
kWh	32,505	34,370	35,1005	106	108
t	1.920	1,920	1,920	100	100
t	0,560	0.528	0,541	94	97
t	0,020	0,024	0.0098	120	49
t	0,040	0,031	0,038	77	94
kWh	17.501	17.154	17.365	98	99
t	1,920	1,920	1,920	100	100
t	0,559	0,558	0,545	100	98
t	0,022	0,017	0,0185	76	84
t	0,040	0,32	0,038	77	94
kWh	17.501	17.154	17.365	98	99
	1,920	1,918	1,920	100	100
t	0,568	0,627	0,572	110	101
	0,0255	0,013	0,009	51	35
t	0,0205	0.0103	0,021	50	101
kWh	17.016	17.769	16.785	104	99
t t	0.70033	0,6770	0,6904	97	99
t	0,31312	0.3327	0,3192	106	102
kWh	0,003	-	0.0009	-	30
	137	178	151	130	110
V	mesecu novembru smo proizvedli 8.692 ton Al hidrata A1203, kar izkazujemo z indeksom 93 % glede na plan. Kumulativna proizvodnja I —XI je 95.301 ton in ne dosegamo plana za 3.651 ton oz. 4 %. S proizvodnjo 9.111 ton kalcinirane glinice smo presegli mesečni plan za 8 %, kumulativna proizvodnja 93.854 ton pa dosega načrtovano v letnem planu poslovanja (indeks 100). Al hidrata A1203 smo v novembru proizvedli za prodajo 174 ton oz. 44 %, v enajstih mesecih pa smo dosegli plan samo 44 %. Skupna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) je v novembru dosežena 79.285 ton (indeks 105), od začetka leta do novembra pa s proizvodnjo 95.811 ton zaostajamo za načrtovano količino 3 %.
Iz tabele II, kjer izkazujemo porabo najvažnejših surovin na enoto proizvoda, je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata A1203 prekoračili samo porabo el. energije za 5 %, ostalih surovin pa smo porabili v mejah planskih normativov. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo za 4 % presegli porabo Al fluorida in za 8 % električne energije, poraba toplotne energije pa je 2 % pod planom.
V	TOZD Tovarna glinice smo v novembru proizvedli tudi 230 ton oz. 26 % planirane količine raztopljenega vodnega stekla 38° Be. Kumula-
tivna proizvodnja je 7.518 ton in s to količino ne dosegamo planirane za 24 %. V obdobju I—XI smo proizvedli tudi 119 ton raztopljenega vodnega stekla 42° BE (indeks 33) in 1.415 ton zeolita A-suhega (indeks 53).
TOZD	PROIZVODNJA
ALUMINIJA
V	hali A smo v novembru proizvedli 1.712 ton elektrolitskega Al in za 80 ton oz. 5 % presegli planirano količino. Kumulativna proizvodnja je 19.189 ton in je za 3 % večja kot smo načrtovali. V hali B smo v tem mesecu s proizvodnjo 1.958 ton 2 % nad planom, enajstmeječna proizvodnja je 21.414 ton in je za 41 ton večja od planirane (indeks 100). Ugodne rezultate smo dosegli s proizvodnjo poskusnih peči v hali B, saj smo od januarja do novembra proizvedli 2.129 ton in presegli plansko postavko za 9 %.
Skupna proizvodnja v elektrolizah znaša v novembru 3.840 ton (indeks 103), kumulativna proizvodnja I-XI pa je 42.732 ton oz. 2 % nad planom. Pri proizvodnji elektrolitskega Al so zadovoljivi vsi doseženi normativi, saj je dejanska poraba najvažnejših surovin enaka oz. manjša od predvidene porabe. V novembru smo proizvedli 1.963 ton anodne mase in s to količino nismo dosegli planske postavke za 10 %, kumulativno pa smo za 7 % pod planom. Pri proizvodnji anodne mase smo za 1 % znižali porabo petrolkoksa, za 2 % pa smo povečali porabo katranske smole in za 10 % električne energije.
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
V	obratu livarne in predelave smo v novembru proizvedli 4.812 ton različnih livarniških proizvodov in s to količino presegamo načrtovano proizvodnjo za 231 ton oz. 5 %. Kumulativna proizvodnja je 50.698 ton in je 1 % pod planom. Od skupne proizvodnje je mesečna blagovna proizvodnja 3.817 (indeks 102), od januarja do novembra pa je 42.332 ton (indeks 101). Glede na asortiman smo najboljše rezultate dosegli s proizvodnjo Al formatov - za prodajo (indeks 135) in Al traku - ozkem za prodajo (indeks 176).
Novembra smo s pretapljanjem Al za tuje naročnike s količino 563 ton dosegli indeks 687 %, glede na plan, v obdobju I—XI pa smo dosegli indeks 254.
V	času od I-XI smo predelali še 401 ton rondelic in 309 ton izparilni-kov. Če prištejemo predelavo rondelic k redni proizvodnji, znaša skupna proizvodnja rondelic 1.986 ton, kar je 1 % manj kot smo načrtovali proizvodnje rondelic. Redna proizvodnja in predelava izparilnikov znaša skupaj 1.720 ton in ne dosegamo planske postavke za 6 %.
Zraven omenjene proizvodnje smo v TOZD v enajstih mesecih predelali še 236 ton tokovodnikov za potrebe MPPA1, kar nismo planirali v letnem planu poslovanja. Če pa primerjamo letošnjo količino z enakim obdobjem preteklega leta, znaša letošnja komaj 15%.
Gradivo pripravila: Dragica LESKOVAR
Bančni konzorcij za TGA
Bistven premik h kakovosti
združevanja sredstev
Pogovor z Darkom Tolarjem, vodjo sektorja za združevanje in usmerjanje sredstev LB — KBM, o angažiranosti banke v konzorciju in njegovi učinkovitosti
Darko Tolar: Konzorcij — uspešna oblika zagotavljanja sredstev za uresničitev razvojnih načrtov...
Mnenja o učinkovitosti bančnih konzorcijev se razhajajo. Za nekatere poznavalce je konzorcij v naših razmerah uspela oblika združevanja bančnih sredstev, spet drugi pa dokazujejo, da ostaja zaradi njih za razvojne načrte drugih ustanoviteljic bank le manjši del teh sredstev. Konzorciji naj bi namreč vezali nase pretežni del sredstev bank, namenjenih za dolgoročne naložbe.
Kreditna banka Maribor je močno angažirana v bančnem konzorciju za uresničitev modernizacije proizvodnje primarnega aluminija v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem. Uspešnost tega konzorcija je bila iztočnica za pogovor z Darkom Tolarjem, vodjo sektorja za združevanje in usmerjanje sredstev LB-KBM.
Bančni konzorcij, pri nas nekdaj povsem neznana oblika združevanja sredstev, se vse bolj uveljavlja. Kako se vanj vključuje LB-KBM?
D. Tolar: "V svetovnem bančništvu je uveljavljena posebna oblika porazdelitve rizikov pri financiranju projektov, ki zahtevajo veliko nadpo-prečno udeležbo bančnih sredstev. To so konzorciji, ki jih v zadnjih dvajsetih letih poznamo tudi pri nas.
Prvi konzorcij, v katerega se je po letu 1980 vključila Kreditna banka Maribor, je bil konzorcij, ustanovljen za financiranje izgradnje elektropeči v jeseniški železarni. Že v letu 1985 pa je kot temeljna banka predlagala sistemu združene Ljubljanske banke v naši republiki ustanovitev bančnega konzorcija za realizacijo projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija v TGA Kidričevo.
"Pri financiranju tega projekta sodeluje poleg članic konzorcija tudi Mednarodna finančna korporacija v okviru Svetovne banke (IFC). Njena udeležba daje tej naložbi poseben kakovostni znak; če namreč projekt ne bi bil realno uresničljiv, za uvoz opreme ne bi bilo mogoče zagotoviti tujih finančnih virov."
Kakšen je delež KBM v omenjenem konzorciju?
D. Tolar: "Po predpisih lahko temeljna banka nameni za svojo ustanoviteljico največ 10 odstotkov svojega likvidnega investicijskega potenciala, v izjemnih primerih pa do 25 odstotkov, če se tako opredelijo delegati ustanoviteljic oziroma zbor banke.
Prvotno predvideni delež bančnih sredstev pri uresničitvi tega projekta v višini več kot 11 milijard dinarjev bi prekoračil mejo likvidnega investicijskega potenciala Kreditne banke Maribor. Tako je bil konzorcij edina možna oblika za zagotovitev potrebnih sredstev. Vanj so se vključile temeljne banke sistema LB s sedeži v naši republiki ter uporabniki aluminija, ki ga proizvaja TGA. Konzorcij se je dokončno izoblikoval decembra 1986.
Že v preteklih letih so imele
naložbe, pri katerih so bila udeležena sredstva tujih bank - med drugim tudi IFC — v posojilno-denarni politiki prednost. Tako tudi sredstva za uresničitev projekta tovarne v Kidričevem niso bila vključena v omejevanje plasmajev. Kreditna banka Maribor naj bi v ta namen združila 4 milijarde 544 milijonov dinarjev, torej nekaj manj kot 40 odstotkov vseh predvidenih bančnih sredstev. Njen delež je bil določen po ključu, ki velja v sistemu ljubljanske banke za udeležbo posameznih temeljnih bank v konzorcijih.
Konzorcij je bil ustanovljen za obdobje, v katerem naj bi bil projekt uresničen, torej do sredine leta 1988. Samoupravni sporazum o ustanovitvi bančnega konzorcija pa vsebuje tudi določilo, da KBM kot temeljna banka ustanoviteljica TGA in pobudnica za ta konzorcij odgovarja za vračilo bančnih sredstev do konca obdobja, v katerem naj bi se ta sredstva vrnila, to je približno deset let od pričetka izgradnje. Kredit je bil namreč odobren z devetletnim moratorijem in osemletnim plačilnim rokom.”
Kako poteka združevanje sredstev v okviru konzorcija?
D. Tolar: "Banke, članice konzorcija, so že v letu 1986 združile vsa sredstva, predvidena za letošnje leto, potem pa se je pričela faza preverjanja in sprejemanja aneksa o dodatnem združevanju za skoraj 150 odstotkov sredstev več. Delež sredstev temeljnih bank v končni predračunski vrednosti investicije je 24 milijard 760 milijonov dinarjev. Od tega naj bi KBM zagotovila 9 milijard 830 milijonov, preostale temeljne banke pa 14 milijard 930 milijonov dinarjev. Temeljne banke, članice konzorcija, so svoje obveznosti sprejele, le Gospodarska banka Ljubljana je po sklepu izvršilnega odbora svoj delež znižala: namesto 3 milijarde 628 milijonov je pripravljena združiti le 2 milijardi 183 milijonov dinarjev.
Do konca novembra so konzor-cialne banke že angažirale skoraj 22 milijard dinarjev. Pričakujemo, da bodo vsa sredstva, predvidena za leto 1988, združile že v decembru letošnjega leta. Investitor namreč kljub začetnemu zaostajanju terminski plan prehiteva: poskusna proizvodnja aluminija naj bi stekla že konec februarja prihodnjega leta. To dokazuje učinkovitost tega konzorcija.”
Kako je KBM pri angažiranju svojih sredstev v tem konzorciju skrbela hkrati tudi za financiranje naložb drugih ustanoviteljic?
D. Tolar: "Kreditno-monetama politika je v zadnjih letih zelo omejevalna. Še posebej velja to za letošnje leto, v katerem je svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije za vsako četrtletje določil dovoljeno mejo porasta plasmajev bank z določenim odstotkom. Vse do zadnjega trimesečja so smele poslovne banke obseg kreditov — tu mislim predvsem na
kredite za osnovna sredstva — povečevati samo v mejah odplačil že odobrenih in porabljenih kreditov. Šele v zadnjem četrtletju letošnjega leta je svet guvernerjev spremenil svojo restriktivno politiko: do konca letošnjega leta se lahko plasmaji za omenjene pa tudi druge neprednostne namene povečajo za 17 odstotkov v primerjavi z začetkom leta.
Če upoštevamo dosedanje naraščanje inflacije, ugotovimo, da so se možnosti za plasiranje bančnih sredstev v naložbe ozdov za osnovna sredstva v primerjavi s preteklim letom skorajda prepolovile. V takšnih razmerah iščejo banke vsako dovoljeno obliko izdatnejšega plasiranja sredstev izven obsega omejevanja, udeležba IFC-ja pa je predstavljala takšno možnost. Medtem ko se večina slovenskih temeljnih bank skozi vse letošnje leto ubada z vprašanjem kam plasirati prosta sredstva na žiro računih, je bil problem Kreditne banke Maribor v tem, kako zagotoviti dovolj sredstev za prioritetne naložbe.
Kljub omejevalnemu značaju letošnje denarno-posojilne politike pa KBM tudi ob izdatnem angažiranju sredstev za projekt v Kidričevem ni zanemarila razvojnih načrtov drugih ustanoviteljic. Do konca letošnjega novembra jim je namreč odobrila že za 14 milijard 500 milijonov dinarjev kreditov za naložbe v osnovna sredstva in kar 22 milijard dinarjev za trajna obratna sredstva.
Primerjava s podatki o kreditih, odobrenih v letu 1986, ko je banka za naložbe v osnovna sredstva odobrila 13 milijard 216 milijonov dinarjev, za trajna obratna sredstva in sovlaganja pa skoraj 10 milijard dinarjev, dokazuje, da je KBM v letošnjem letu kljub restriktivnim pogojem poslovanja usmerila v te namene skoraj dvakrat večji del svojega kreditnega potenciala.
Pomemben je tudi podatek, da sodelujejo pri uresničevanju naložb v osnovna sredstva naših ustanoviteljic v zadnjih letih - sem lahko vključimo že odobren tuji finančni kredit za modernizacijo proizvodnje v TGA ter projekt 515 v Tovarni avtomobilov Maribor — s pomembnim deležem tudi tuje banke oziroma dobavitelji. Gre za skoraj 111 milijonov dolarjev. V fazi priprav pa so tudi projekti, v katerih naj bi tuji poslovni partnerji sodelovali z 52 milijoni dolarjev.”
Kakšna je udeležba LB-KBM v drugih konzorcijih, ustanovljenih za uresničitev pomembnejših projektov iz planskih dokumentov Slovenije in združene Ljubljanske banke?
D. Tolar: ’’Kreditna banka Maribor je že doslej - in verjetno bo tako tudi v prihodnje — sodelovala pri realizaciji razvojnih projektov ustanoviteljic drugih temeljnih bank, ki so dale pobudo za ustanovitev konzorcijev. Omenil sem že sodelovanje KBM v konzorciju za izgradnjo jeklarne 2 na Jesenicah. Za ta projekt je banka združila 2 milijardi 300 milijonov dinarjev.
KBM sodeluje tudi v konzorciju za uresničitev razvojnega programa sozda Gorenje, v katerem je za posamezne projekte doslej že združila več kot 200 milijonov dinarjev. V letošnjem letu pa so bile v okviru tega konzorcija sprejete odločitve tudi o uresničitvi naložbe pri ustanoviteljici KBM Elradu v Gornji Radgoni. Gre za naložbo 600 milijonov dinarjev v trajna obratna sredstva, za katero pa bodo druge temeljne banke združile pri KBM 434 milijonov dinarjev.”
V kakšnem obsegu lahko združevanje bančnih sredstev preko konzorcija preseže doslej ničkolikokrat kritizirano teritorialno zaprtost temeljnih bank?
D. Tolar: "Konzorcialna oblika združevanja bančnih sredstev za uresničitev večjih projektov, ki presegajo stopnjo dovoljenega rizika usmerjanja sredstev pri posamezni banki, predstavlja danes edino uresničeno obliko za preseganje teritorialne zaprtosti temeljnih bank. Za to bo potrebno, ne glede na probleme, ki se pojavljajo pri delovanju konzorcija — ta način združevanja sredstev razvijati tudi v prihodnje.
Pri tem seveda ne smemo zanemariti tudi drugih oblik, ki bi lahko banke potisnile daleč čez teritorialne meje njihovega poslovanja. Nekatere oblike so možne že po zakonu o temeljih bančnega in kreditnega sistema, pojavile pa bi seveda tudi nove oblike, ki bi ustrezale našemu bančnemu oziroma gospodarskemu sistemu kot celoti.
Razvojni projekti pa morajo biti dobro pripravljeni. Sloneti morajo na realnih osnovah, torej na ustrezni investicijski sposobnosti in na določeni stopnji povezanosti investitorja z gospodarstvom svojega območja. Kljub nekaterim kritikam učinkovitosti konzorcijev le ni mogoče zanikati. Vsaj za konzorcij v Kidričevem lahko ugotovimo kar vzorno sodelovanje temeljnih bank. To je dobro zagotovilo za uspešnost konzorcijev tudi v prihodnje, ko brez njih ne bo mogoče zagotoviti dovolj sredstev za uresničevanje projektov, ki bodo v največji meri pripomogli k prestrukturiranju našega gospodarstva."
Franci HAUC
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
Kje in kako bomo letovali v letu 1988?
Ko se odločamo za letovanje, se nam zastavljajo vprašanja, kdaj kje in za kakšno ceno bomo letovali.
Razpis vam ponuja samo delni odgovor na drugo vprašanje. Cene in ostalo bomo izvedeli naknadno.
Naj vas ob tej priložnosti spomnimo, da je daljši oddih ena od enakovrednih delovnih kategorij. Pomembno je, da smo duševno in telesno spočiti in se v svoje delovno okolje vrnemo polni energije, saj nam ta daje polet za delo, ki nas čaka.
Predlagamo vam, da se seznanite z razpisom in se pravočasno prijavite za letovanje.
Služba za družbeni standard
TGA "BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO KSS — Služba za družbeni standard
ODJAVA ZA LETOVANJE
PRIIMEK IN IME....................mat. št...........
zaposlen—a TOZD...................oz. sektorju......tel. št.
se odjavljam za letovanje v..................
in sicer za čas od................do......................
Letovati ne morem zaradi (navedite razlog):
Odjavnice brez ustrezne dokumentacije (potrdila o upravičneosti odpovedi letovanja) se ne upoštevajo in služba zaračuna stroške v skladu s 18. členom Pravilnika o koriščenju počitniških kapacitet.	.
Datum
(podpis)
--------X----------------------------X
PRIJAVNICA ZA LETOVANJE
X
PRIIMEK IN IME..........mat. št.........izmena.
ZAPOSLEN-A V TOZD OZ. V SEKTORJU.........int. št. tel
SE PRIJAVU AM ZA LETOVANJE V
ALI V .......................................................
IN SICER OD........................DO........................
ALI OD.........................DO.........................
Z MENOJ BODO LETOVALI NASLEDNJI DRUŽINSKI ČLANI:
PRIIMEK IN IME SORODSTVO STAROST OTROK ZAPOSLEN-A
PRIJAVLJAM SE ZA ORGANIZIRANI PREVOZ (CRIKVENICA)
1.	DA
2.	NE
Zaradi točne evidence prosimo, da prijavnico čitljivo in točno izpolnite. Pomanjkljivo izpolnjene prijavnice ali prijavnice brez ustrezne dokumentacije ne bomo upoštevali.
Izpolnjene prijavnice dostavite v vložišče Delovne organizacije v razpisnem roku za letovanje.
Za otroke starejše od 15 let prinesite potrdilo o šolanju, oz. potrdilo o zavarovanju.	...	.
Z izpolnitvijo prijavnice in svojeročnim podpisom se obvezujem, da bom kril morebitne stroške, ki bi nastali zaradi neizkoriščenega termina po moji krivdi v skladu s Pravilnikom o počitniških kapacitetah. Nastale stroške mi lahko odtegnete od mojega osebnega dohodka.
Kidričevo, dne..................... ..............................................................................
(podpis)
Tekmovanja ob tovarniškem prazniku
Tudi letos smo se športniki naše tovarne vključili v praznovanje tovarniškega praznika. Z oziroma na skromna finančna sredstva, ki so bila namenjena za organizacijo tekmovanja, smo zožili program na minimum, vendar smo kljub vsemu uspeli izvesti tekmovanja v disciplinah, za katere vlada zanimanje med našimi delavci. Ob tej priložnosti bi rad pohvalil predvsem kegljavke in kegljavce, pri katerih lahko govorimo o množičnosti in tudi o kvaliteti. Tekmovanj ob tovarniškem prazniku se je namreč udeležilo prek sto tekmovalk in tekmovalcev te zvrsti, ki so dosegli zelo lepe rezultate, zraven tega pa že vrsto let zmagujejo na občinskih in Občinskih tekmovanjih v kegljanju. Letos, npr. imamo iz naših vrst medobčinskega zmagovalca na dvesto lučajev (Alojz Šeruga iz tozda Tovarna glinice), drugo uvrščenega na enakem tekmovanju na sto lučajev (Danijel Colnarič iz DSSS, kegljavke (Angelca Skaza, Nežika Artenjak in Majda Mesarič) pa so dosegle odlično tretje mesto v ekipni konkurenci.
Na tekmovanju v počastitev tovarniškega praznika so bili doseženi naslednji rezultati:
KEGLJANJE EKIPNO:
L Vzdrževanje
2.	Proizvodnja aluminija
3.	Tovarna glinice
KEGLJANJE ZENSKE:
1.	Angelca Skaza
2.	Nežika Artenjak
3.	Jelka Kovač
KEGLJANJE MOŠKI:
1.	Alojz Šeruga
2.	Miran Haladeja
3.	Danijel Colnarič
STRELJANJE MOŠKI:
1.	Miran Lazar
2.	Ludvik Pšajd
3.	Jurij Lamot
STREU ANJE ŽENSKE:
1.	Jelka Kovač
2.	Kristina Pšajd
TENIS:
1.	Aleksander Podkrižnik
2.	Maks Jabločnik
3.	Vojko Gulin
ŠAH:
1.	Novica Kecojevič
2.	Ivo Krnjič
3.	Juriča Škarja
PIKADO:
1.	Majda Mesarič
2.	Alenka Gorup
3.	Anka Panzalovič
MALI NOGOMET:
1.	Strojna aluminija
2.	Rondelice
3.	Glinica
ROKOMET
V naši tovarni po nekajletnem mrtvilu zopet deluje, v okviru komisije za šport in rekreacijo, pomlajena rokometna sekcija. Z ozirom na upadlo zanimanje za to športno zvrst (pred leti je imela naša tovarna najboljšo rekreacijsko rokometno ekipo
v ptujski občini) imamo spet dokaj kompaktno, ki tekmuje v mariborsko — slovenjegoriški ligi. V sezoni 1987/88, jesenski del, je ekipa TGA dosegla naslednje rezultate:
1.	kolo S. Bistrica : TGA 40:17
2.	kolo TGA : IMPOL 28:33
3.	kolo Starše : TGA	20:31
4.	kolo TGA : A. Besednjak 19:17
5.	kolo Zlatoličje : TGA 32:25
6.	kolo PROSTO
7.	kolo TGA : Branik-GG 18:28
in se uvrstili v sredino lestvice:
L S. Bistrica	6	6	0	0	196: 129	12
2.	Branik-66	6	5	0	1	156:101	10
3.	IMPOL	6	4	0	2	167: 164	8
4.	TGA	6	2	0	4	138:150	4
5 Starše	6	1	1	4	124:158	3
6.	Zlatoličje	6	1	1	4	117:162	3
7.	A. Besednjak6	1	0	5	108:142	2
Kdor ima veselje do te zvrsti športa in dvakrat na teden dobro urico časa. se jim lahko pridruži. Informacije dobi pri Danilu Koletniku.
Milan Fajt

■MBV
'»%
Kako dosežemo, da sodelavec srednjih let
.	.	.	Z-	_	1	.
za delo

pozabimo nanj in ga pustimo ves čas na istem delovnem
—	zaposlimo ga tako. da mu dajemo še več vedno enakega del,.
—	ne postavljamo mu visokih zahtev, saj mislimo, da jih ne more več uresničiti,
—	ne nagrajujemo njegovih dosežkov, zaupamo mu vse manj odgovorna opravila,
—	ne zaupamo mu novih anlog. niti ne dovolimo, da bi se dodatno izobraževal,
—	preselimo ga v manjšo pisarno, ne dovolimo mu uporabljati službenega avtomobila, skratka, odvzamemo mu vse statusne simbole,
—	prepričamo ga, da je napredovanje edini pravi dokaz uspeha.
Naša godba
—	povemo mu, da v podjetju najraje zaposlujemo mlade.
—	z njim ravnamo kot s tridesetletnim začetnikom,
—	povemo mu, da ovira kariero sposobnejših.
■ v
managment
Zahvala
ob odhodu v pokoj
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in prijateljem obrata kotlarne za dolgoletno sodelovanje in prijateljstvo. Lepo darilo, ki ste mi ga poklonili, bo trajen spomin na sodelavce. Hvala vam.
Prav tako hvala za lepo razpoloženje najožjih sodelavcev iz remonta in vodstva kotlarne. Želim, da bi imeli veliko zdravja in uspehov pri opravljanju delovnih nalog.
Internationa.
Hvala osnovni organizaciji sindikata tozd Tovarna glinice za prijetno srečanje, pogostitev, poslovilne besede in darilo.
Vsem sodelavcem in prijateljem, kakor celotnemu delovnemu kolektivu želim zdravo, srečno in uspešno leto 1988.
Vaš dolgoletni sodelavec!
Alojz Šegula
Zamenjam dvosobno stanovanje s centralno, Kraigherjeva 21 na Ptuju, za 3 ali večsobno stanovanje na Ptuju. _ (tel. 275 - Zajšek)
|j
wnnftivvyvwwwwwvwwwWAMi
Tradicionalno
srečanje gasilcev
v _______________
Za nami je četrto tradicionalno srečanje gasilcev našega industrijskega gasilskega društva in gasilcev DO Samot iz pobratene občine Arandelo-vac v SR Srbiji.
Srečanje je bilo od 4. - 6. 12.1987 v Aranđelovcu. IGD Samot je ravno v tem času imel letno volilno programsko konferenco, na kateri so izvolili novo vodstvo društva in pregledali dosežke v preteklih dveh letih. Dosegli so določen napredek, čeprav ni bilo težko ugotoviti zaostanka za razvojem požarnega varstva v naši delovni organizaciji, kljub 30-letni tradiciji. Ob predstavitvi naše organizacije varstva pred požarom, tehnične opremljenosti društva, preventivnega delovanja, sistematičnega izobraževanja vseh delavcev DO, programa pomlajevanja članstva, usposobljenosti gasilcev, so glasno povedali, da so si za vzor izbrali pravo društvo. To so tudi potrdili z novo sprejetim programom dela za nadaljnji dve leti, v katerem so dobesedno povzeli nekatere aktivnosti iz našega programa. Za nas pa je bila zanimiva njihova množičnost, pripravljenost za delovne akcije znotraj delovne organizacije izven področja
A
J
požarnega varstva, pripravljenost za delo izven rednega delovnega časa, gostoljubnost itd.
Ob srečanju so nam naši prijatelji z veseljem predstavili nekatere naravne in zgodovinske znamenitosti središča Šumadije, kot so Mavzolej Oplenac pri Topoli, bližnjo goro Bukoljo, muzej NOB in Bukovičko banjo — toplice z odprtimi vrelci zdravilne termalne in mrzle - pitne mineralne vode in znamenitim parkom, na katerega so še posebej ponosni.
Na poti domov smo si ogledali v Beogradu še hišo cvetja z ostalimi znamenitostmi na Dedinju, ki so povezane z delom in življenjem tovariša Tita.
Znano je, da sta oba kraja, tako Ptuj kot Arandelovac zelo bogata z zgodovinskimi, še posebej pa z naravnimi znamenitostmi in sta posebej prijetna v lepših letnih časih, kot sta pomlad in jesen. Zato je bil eden od dogovorov, da nadaljnja srečanja organiziramo v pozni pomladi ali zgodnji jeseni.
Naslednje leto so oni naši gostje, zato upam, da bomo tudi mi najmanj enako dobri gostitelji.
R.M.

ŽEJA
A
Prazen tropski vrt sem poln semen in lepih rož in bujnega grmičevja in lijan in življenja
Tošem in puščava in pesek in votli vetrovi in prah
ki ga nihče ne zaliva in samota
Dajte mi dežja dobro me zalijte in cvetel bom in dehtel
in porast el vso puščavo
Ne bojte se ne bom vas prerasteI samo odžejal se bom
SVOJ Svoj sem prisluškujem nememu nebu pojočim bližinam in čakam visoko pesem ki je ni
SAMOTA Samoten sem samoten in razklan kot čas ki me živi kot čas
ki me je dohitel prehitel in zaustavil
PODARIL SEM
Podaril sem
brazgotinasto
razjedeno
mehurčasto
srce
Podaril sem ga sebi in tebi in nam in vam in vsem in nikomur
Pesmi, ki ste jih pravkar prebrali, so iz zbirke Mrakote, kijih je v samozaložbi izdal Gabrijel Berlič, učitelj iz Ptuja, ki poleg tega, da piše pesmi, tudi uspešno kipari. Gotovo se še spomnite njegove samostojne razstave v naši delovni organizaciji. j
Pred zalivanjem Iz tovarne anodnih blokov Elektroliza A
aluminij
ladaja tkiAl mt tovarne {Hake la alandoti« "Boris Kidrič" Kidričevo - Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Caf« ta, Viktorja Petaaer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Uponik, Vera Peklar (odgovorna are (hira). Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing.
Grafična priprava: Stadio Linea, Trnbaijeva 11, tel. (062) 28-849 Marflrar. ruk: Ptujska tiskarna. Ptuj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo 1st brezplačno. Rokopisov in slik ae vračamo. Naklada 3400 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenja n infannlrMi» nri I« Slnvonii» it «1/17! • Hn, TA nklnhn 107C
Disciplinski
ukrepi
A
J
1.	BAKAČ Viktor, mat.št. 6263, tozd Proizvodnja aluminija, dne
2.7.1987	prišel na delo v nočno izmeno vinjen in je fizično napadel sodelavca Franca Pučka, izrečen ukrep — prenehanje DR s prvim dnem po dokončnosti odločbe.
2.	KAJZBA Viktor, mat.št. 4986, tozd Proizvodnja aluminija, dne
17.4.1987	v nočni izmeni malomarno opravljal dela na peči 125, izrečen ukrep — javni opomin.
3.	ŠOBA Franc, mat.št. 4120, tozd Proizvodnja aluminija, dne 6.6.1987 spal med delovnim časom in imel 2 uri neopravičenega izostanka, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 2 % neto OD.
4.	KUMP Franc, mat.št. 6207, tozd Proizvodnja aluminija, dne 5.6.1987 in dne 28.7.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo 20 % neto OD.
5.	ŠTUMBERGER Roman, mat.št. 4339, tozd Tovarna glinice, dne
28.4.1987	ni opravil dežurstva v času od 18. do 6. ure naslednjega dne, izrečen ukrep - javni opomin.
6.	JEZA Miran, mat.št. 6673, tozd Kontrola kvalitete, dne 20.7.1987 ni opravil dežurstva od 18. do 6. ure naslednjega dne, izrečen ukrep — javni opomin.
7.	MUHIČ Franc, mat.št. 7281, tozd Proizvodnja aluminija, dne
26.6.1987	neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 12. mesecev in plačilo 10 % neto OD.
8.	KROŠL Zdravko, mat.št. 7252, tozd Proizvodnja aluminija, dne
7.7.1987	zapustil DO čez zaščitno ograjo, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo 2 % neto OD.
9.	KOLARIČ Stanislav, mat.št. 6357, tozd Proizvodnja aluminija, dne 11.7.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 6. mesecev in plačilo 10 % neto OD.
10.	ZEBEC Branko, mat.št. 6580, tozd Proizvodnja aluminija, dne
14.8.1987	neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 12. mesecev in plačilo 10 % neto OD.
11.	BREČ Konrad, mat.št. 6052, tozd Proizvodnja aluminija, dne
15.7.1987	in 21.7.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep
—	prenehanje DR, odloženo za 10 mesecev in plačilo 20 % neto OD.
12.	ŠUMENJ AK Franc, mat.št. 7512, tozd Proizvodnja aluminija, dne
25.6.1987	neopravičeno izostal z dela 1 uro in dne 26.6.1987 neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za 3. mesece in plačilo 3 % neto OD.
13.	KOROŠEC Jože, mat.št. 6476, tozd Proizvodnja aluminija, dne
27.6.1987	neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 6 mesecev in plačilo 10 % neto OD.
14.	VESELIČ Franc, mat.št. 7113, tozd Proizvodnja aluminija, dne
1.6.1987	predčasno odšel domov 2 uri in dne 21.6.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 10 mesecev in plačilo 12 % neto OD.
15.	PERGER Stanko, mat.št. 5115, tozd Proizvodnja aluminija, dne
1.6.1987	predčasno zapustil delovno mesto 2 uri, izrečen ukrep
-	opomin in plačilo 2 % neto OD.
16.	NADELSBERGER Roman mat.št. 6344, tozd Tovarna glinice, dne 8.4.1987 ob predaji oz. prevzemu izmene ni ugotovil dejanskega stanja v drobilnici, izrečen ukrep — javni opomin.
17.	INTIHAR Franc, mat.št. 601, tozd Tovarna glinice, dne 8.4.1987 ob predaji oz. prevzemu izmene ni ugotovil dejanskega stanja v drobilnici, izrečen ukrep — javni opomin.
18.	GREGOREC Zlatko, mat.št. 6685, tozd Tovarna glinice, dne
8.4.1987	ni predal izmene ob transportnih trakovih za boksit, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 6. mesecev.
19.	VIDOVIČ Franc, mat.št. 5473, tozd Proizvodnja aluminija, dne
29.7.1987	predčasno zapustil DO
—	3 ure, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za 12. mesecev in plačilo 3 % neto OD.
20.	BEDENIK Janez, mat.št. 5148, tozd Proizvodnja aluminija, dne
29.7.1987	predčasno zapustil delovno mesto — 3 ure, izrečen ukrep — opomin in plačilo 3% neto OD.
21.	BILANOVIČ Ivan, mat.št. 6500, tozd Proizvodnja aluminija, dne
29.7.1987	predčasno zapustil delovno mesto - 3 ure, dne
20.8.1987	predčasno zapustil delovno mesto — 3 ure, dne
31.8.1987	zamudil na delo 1 uro, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo 6 % neto OD.
22.	PINTAR Anton, mat.št. 6546, tozd Proizvodnja aluminija, dne
29.7.1987	neopravičeno zapustil delovno mesto — 2 uri, in dne
20.8.1987	predčasno odšel z delovnega mesta — 3 ure, izrečen ukrep
—	javni opomin in plačilo 5 % neto OD.
23.	ZIDAR Marjan, mat.št. 6559, tozd Proizvodnja aluminija, dne
27.7.1987	neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 6 mesecev in plačilo 10 % neto OD.
24.	PETROVIČ Dušan, mat.št. 6250, tozd Proizvodnja aluminija, dne
3.8.1987	neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo 10 % neto OD.
25.	BEZJAK Ignac, mat.št. 4753, tozd Predelava aluminija, dne
16.5.1987	neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep — opomin in plačilo 2 % neto OD.
26.	ČUČEK Ivan, mat.št. 6644, tozd Predelava aluminija, dne 13. in
14.6.1987	neopravičeno izostal z dela ter dne 3.8.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep
—	prenehanje DR, odloženo za 6 mesecev in plačilo 30 % neto OD.
27.	TOPLAK Emil, mat.št. 7424, tozd Predelava aluminija, dnel4.7.1987 neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep - opomin in plačilo 2 % neto OD.
28.	BELŠAK Milan, mat.št. 5063, tozd Proizvodnja aluminija, dne
31.5.1987	neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 6 mesecev in plačilo 2 % neto OD.
29.	SVENŠEK Ivan, mat.št. 6560, tozd Proizvodnja aluminija, dne
20.6.1987	neopravičeno izostal z dela 1 uro in dne 21.6.1987 neopravičeno izostal z dela 8 ur, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo 11 % neto OD.
30.	KOKOT Marjan, mat.št. 5999, tozd Proizvodnja aluminija, dne
26.6.1987	neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 6 mesecev in plačilo 10 % neto OD.
31.	VESENJAK Zlatko, mat.št. 5755, tozd Proizvodnja aluminija.
dne 5.6.1987 in dne 1.8.1987 neopravičeno izostal z dela po 8 uri, izrečen ukrep — prenehanje DR in sicer s 1.8.1987 in plačilo 40 % neto OD.
32.	KUKOVEC Roman, mat.št. 7256, tozd Predelava aluminija, dne 14.7.1987 neopravičeno izostal z dela 2 uri in dne 28.7.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 6 mesecev in plačilo 12 % neto OD.
33.	MESAREČ Alojz, mat.št. 4231, tozd Vzdrževanje, dne 8.7.1987 ob 20.45 uri poskušal vnesti v DO pivo in en liter Travarice, bil vinjen in imel vsled tega neopravičeni izostanek, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za 6 mesecev in 10 % neto OD.
34.	JUS Roman, mat.št. 7369, tozd Vzdrževanje, dne 8.7.1987 zamudil na delo 1,30 ure, izrečen ukrep — javni opomin.
35.	GOJKOŠEK Alojz, mat.št. 5199, tozd Vzdrževanje, dne 1.8.1987 zamudil na delo 15 minut, dne
7.8.1987	zamudil na delo 10 minut, dne 10.8.1987 zamudil na delo 10 minut in dne 11.8.1987 zapustil DO ob 14 uri, izrečen ukrep — javni opomin.
36.	FRČEČ Albert, mat.št. 4595, tozd Vzdrževanje, dne 20.6.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in 10 % neto OD.
37.	ZAJKO Anton, mat.št. 6947, tozd Tovarna glinice, dne 7.7.1987 zapustil delo ob 20 uri in ni opravil dela, izrečen ukrep — javni opomin in 2 % neto OD.
38.	POLANEC Franc, mat.št. 3167, tozd Tovarna glinice, dne
13.6.1987	skušal vnesti v DO 1 liter ruma, izrečen ukrep — opomin.
39.	CIGLARIČ Daniel, mat.št. 7308, tozd Tovarna glinice, dne 3.7.1987 skušal v DO vnesti 5 litrov vina, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 3 mesece.
40.	MAJCEN Janez, mat.št. 6448, tozd Tovarna glinice, dne 9.7.1987 neopravičeno izostal z dela 3 ure, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev in 3 % neto OD.
4L ŠIROVNIK Ludvik, mat.št.5979, tozd Proizvodnja aluminija, dne
19.5.1987	NI, dne 21.5.1987 NI, dne 9.6.1987 NI, dne 10.6.1987 NI in od dne 14.6.1987 do 14.7.1987 neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR in sicer s prvim dnem po dokončnosti odločbe in 40 % neto OD.
42.	BILANOVIČ Ivan, mat.št. 6500, tozd Proizvodnja aluminija, dne
29.7.1987	NI 3 ure, dne 20.8.1987 NI 3 ure, dne 31.8.1987 NI 1 uro, izrečen ukrep — javni opomin in 6 % neto OD.
43.	TOPLAK Emil, mat.št. 7424, tozd Predelava aluminija, dne
14.7.1987	neopravičeno izostal 2 uri, izrečen ukrep - opomin in 2 % neto OD.
44.	CEHNER Ervin, mat.št. 5256, tozd Vzdrževanje, dne 4.5.1987 brez opravičenega razloga odklonil delo in dne L, 8. in 9.4.1987 zamudil na delo oz. predčasno zapustil delo, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev.
45.	ARNUŠ Drago, mat.št. 4930, tozd Proizvodnja aluminija, dne
16.7.1987	oviral izvrševanje dolžnosti stražarjev, izrečen ukrep -opomin.
46.	BEDENIK Milan, mat.št. 7327, tozd Proizvodnja aluminija, dne 25.7. in 23.8.1987 neopravičeno
izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in 20 % neto OD.
47.	RACA Mladen, mat.št. 6147, tozd Proizvodnja aluminija, dne
13.3.1987	zapustil 20 t žerjav, ne da bi izklopil mali dvig, zaradi česar je prišlo do strojeloma in je nastala škoda v višini 1,054.784,-din, izrečen ukrep - javni opomin in povrnitev nastale škode v višini 10 % od nastale škode.
48.	ŠPRAH Anton, mat.št. 3326, tozd Proizvodnja aluminija, dne
10.8.1987	bil vinjen in imel neopravičeni izostanek, izrečen ukrep — prenehanje DR in sicer s prvim dnem po dokončnosti odločbe in plačilo 10 % neto OD.
49.	VESELIČ Franc, mat.št. 7113, tozd Proizvodnja aluminija, dne
16.8.1987	neopravičeno izostal, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo 10 % neto OD.
50.	HEREGA Alojz, mat.št. 5028, tozd Proizvodnja aluminija, dne
9.8.1987	odklonil delo na celici 641, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za 3 mesece.
51.	JAGUŠIČ Miroslav, mat.št. 5826, tozd Proizvodnja aluminija, dne 19.7.1987 ob 6. uri poskušal odtujiti iz DO 2 zavitka toaletnega papirja Paloma in ker je dne
12.8.1987	okrog 12.30 ure žalil nadrejenega delavca, izrečen ukrep — javni opomin.
52.	BENC Ivan, mat.št. 5550, tozd Proizvodnja aluminija, dne
22.8.1987	v času od 22.30 do 0,30 ure je bila poškodovana signalna naprava za anodne efekte, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 3 mesece.
53.	VUKOVIČ Martin, mat.št. 2408, tozd Proizvodnja aluminija, dne
15.6.1987	zaradi vinjenosti povzročil neopravičeni izostanek 6 ur, izrečen ukrep — javni opomin in 5 % neto OD.
54.	MALEK Janko, mat.št. 6437, tozd Proizvodnja aluminija, dne
30.8.1987	neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in 10 % neto OD.
55.	MUHIČ Franc, mat.št. 7281, tozd Proizvodnja aluminija, dne
22.8.1987	neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR in sicer s prvim dnem po dokončnosti odločbe in plačilo 10 % neto OD.
56.	PLUŠKO Leopold, mat.št. 7514, tozd Proizvodnja aluminija, dne
24.8.1987	neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in 10 % neto OD.
57.	ŠPRAH Cvetko, mat.št. 7292, tozd Proizvodnja aluminija, dne
18.8.1987	neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 3 mesecev in 10 % neto OD.
Pravna služba