OPISI il Jani prl Dravogrudu. Podpisanl aa prlsrčno zabvaljujem, da Je livarna »Zvonoglas« v Mariboru poslala štirirazredni osnovnl ftoli izvrsten bronast zvon v teži 4 kg ta tukajSnJo šolsko uporabo. Zvon smo sprejell brezplatno, poklonjen od livarne. Solskl upravitelj potrjuje, da ja to izvrsten zvon. Sam ga je pr«izkusil ia kot glasbenik spoznal, da je to ras hvalevredno delo. Zvon ima nad vse polnodoneč in čist glas. Ravnotako so zvonovi, kl JJh je llvarna »Zvonoglas v Mariboru vlila za romarsko cerkev pri Sv. Križu nad Dravogradom, izborno delo. P. n. livarni se še enkrat najtopleje zahvaljujem in jo odkritosrčno priporočam. cerkvam in šolam! Šolski upravitelj: Jos. Križman. Muta. Umrl je gospod Anton Kos na Muti v 48. letu svoje starosti. Bil je posestnik, pismonoša, odbornik občine Mitta, član načelstva hranilnice in posojilnice Sv. Primož nad Muto, blagajnik Kmetijske podružnice Muta, poverjenik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, član Bralnega društva, povsod zvest in delaven, dober oče svoji družini ia veren katoličan, zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja«, »Slovenca« in drugih krščanskih listov, sploh zvest pristaš SLS. V prerano smrt je moral zaradi prenaporne službe kot pismonoša, katero je vestno in točno izvrševal in s tem si nakopal vnetje ledvic, katero ga je iztrgalo ženi in dvema maiima ortokoma. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi občinstva, požarne brambe, zastopstva posojilnice in drugih korporacij. Pevsko društvo Muta. mu je zapelo žalostinko pri hiši žalosti in ob odprtem grobu. V iskrenih besedah se ,je poslovil od njega domači gospod kaplan. Naj v miru počiva, ostalim naše sožalj! Mareaberg. K dopisn iz Marenberga z dne 20. m. m. pristavimo še sledeče: Dne 1. dec. se je ves občinski odbor z g. županom na čelu udeležil sv. maše. Po sv. maši se ,je polnoštevilno udeležil šolske prireditvo v Brudermannovi dvorani. O šolski slavnosti so se vsi gospodj ze!o pohvalno izrazili. Dalje je občina deloma na svoje stroške, večino pa sta darovala gospod župan Wrentschur in g. Lukaš, prav izdatno pogostila dne 1. decembra občinske reveže ter jih tudi z denarjem obdarovala. Izreka se vsem iskrena zahvala! Sv. Ožbalt ob Bravi. God sv. Antona Puščavnika, nebeškega priprošnjika pri Bogu za zdra vje, srečo inblagoslov pti živino-insvinjereji, tej velevažni gospodarski panogi, bomo svečano obhajali v četrtek, dne 17. januarja 1829, ob desotih ilopoldne, ko bo slovesna pridiga in več sv. maš na čast temu mogočnemu svetniku. Po.jdimo se mu priporofat v najobilnejšem šetvilu! 8t. Tra]lca ˇ Haloiah. Gruškovje, največja ismad tastlh občin tupnije sv. Trojicen v Hal., ja imanovala častnim obftnom svojega domačega tupnlka, preč. g. Franca Jazbinšek. — Na Antonovo, dne 17. januarja, bo pri podružnici t Podlebniku sv. maša ob sedmih ln ob osinih sjutraj. — V nedeljo, dne 20. januarja, bo la pozno sv. opravilo ob pol 11. uri v Podlebniku, kamor se vabijo romarji iz Leskovca in Sy. Barbare, ic St Vlda ln Zetal. Vltaa prl SredlšSn. Po osmih letib j« sodaj končana tožba, katero je vložil na* gospod tupan protl nekemu posestniku na Kogu, radl nekega koščka zemlje, od katere občina ni 1« mela nlkdar nobens koristi. Občina je totbo seveda lzgubila. Tudi rekurz občlne na okroi-i no sodiSče je bil brac podlaga. Kdo bo seda| plačal Btroške? All mi občinarjiT Ali aa na* je vprašalo za mnenje? Ali je bll skllcan obfl-< ni zborT Ali se je vprašalo višjo oblast za do* voljenje? Po našem mnenju bl moral plafiati stroške za to nesrečno tožbo gospod župan la oni obfiinski odbornikl, ki so mu prikimavall, Prosimo torej sresko poglavarstvd, ozlromai oblastni odbor, da zaščiti nedolžne davkopla* čevalcel — In še eno tako izgubljeno tolba ima gospod župan na svoji vestl. Kdo Ja pla* Cal tiste stroške? All občina? Gospodar lzjiiv* Ija, da ni plačal nitl pare, nlti za svojega id* vokata. Prosimo pojasnila! Sv. Bolfenk prl Središču. Naša kmetska hra^ nilnica in posojlnica je slavila dne 20. m. m. 201etnico svojega obstoja. V ta namen ao M zbrali vsi člani načelstva In nadzorstva pri sv. maši, potem pa na slavnostnl seji, kjer ja. načelnik gospod Borko podal opls zgodovine« kega razvoja, postanka in napredovanja ta va< žne zadruge, ki se je iz skromnlb početkov ra| vila v večmilijonsko podjetje, kakor kale]o zadnje bilance. Delokrog se ni omejil samo nt domačo faro, ampak se je razširil tudi na del sosednega Medžimurja, ki rado išče gospodais ske pomoči in zvez s Slovenijo. Ustanovltelju te zadruge, gospodu narodnemu poslancu VL Pušenjaku, se je ob tej slovesni priliki poslala zahvalna brzojavka. Zanimivo je bilo, ko so soustanovitelji te posojilnice, posebno tukaj t pokoju živeži č. gospod župnik Zadravec, arl-. sali težkoče in neprilike pri ustanovitvl teg* zavoda. Domači č. gospod župnik Molan pa J« nato v lepem govoru orisal vellkanski pomen hranilnic in posojilnic v goapodarskem tivljanju naroda, ki se je samo na ta načln reall prejšnjih Ijudskih oderuhov, ter želeč vztraj« nosti in božjega blagoslova pri nadaljnem delu. Ob tej priliki je posojilnica podarlla 29 najboljšim učen«m domače in sosedne medžimurske šole nagrade kot temelji sklad za na« daljno varčevanje. V imenu učencev se Ja g<x spod nadučitelj Kafol prisrčno --ahvalil la ta podpore. — Posojilnica si je kuplla pred t leti v bližini farne cerkve hišo z vlnogradom in vrtom, katerega pa je prepustila Orlom ca ta-: lovadni prostor. Ker se namerava v teku lti •ezidati na kupljenem zemljišču s pomočjo domačib krogov tudi društvenl dom ta vae kulturne prireditve, je In bo storila posojllniea tudi v tem pogledu svojo dolžnost. Naj ra•te in procvita! Eonjice. Razmere v naši trški občini ao take, da Jib moramo sporočiti širši javnosti v presojo. Na čelu trške občine stoji pristaš samostalne demokratske stranke, ki je postal fcupan po milosti Nemcev, odnosno nemškujtarjev. Kakšen vpllv ima nemško-nemškutar»ka stranka na politiko trške občine, se med .drugim vidi iz tega, kakšno brlgo vodi občina Ba to, da lmajo državni uradi pnmerna stanoivanja. Državni uradi se pritožujejo, eden da Be dobl pripravnega stanovanja, drugi pa da Biora za stanovanje plačati visoko stanarino. Druge trške ln mestne ohčine tekmujejo v tem 'da bi zadovoljile želje državnih uradov, ter so pripravljene tem uradom dati na razpolago Dove zgradbe, da jih zadržijo v svoji občini fcli pr.dobijo za njo. Naša občina pa sedi krilem rok, pa magari da bi odšli vsi državni ulradl. Poslednje bi najbrž bilo po godu Nemfcem In nemškutarjem, ker bi z odpadom glaiov slovenskih uradnikov bili bližje izpolnitvi •voje želje, da popolnorna zavladajo v Konjieah. Cuditi pa se moramo samostalno-demokratski stranki, da tako pojmuje svojo dolžnost Bočna. V preteklem tednu se je tukaj obhaJala ena izmed najvčjih in veličastnejših cerkvenih pobožnosti: sv. misijon. Opravila sta ga dva misijonarja od sv. Jožefa nad Celjem, preč. gg. Selič in Tavčar, in so se ga udeležili ysi župljani. S svojimi izvrstnimi, v srce segajočimi misijonskimi pridigami sta si pridobila srca vseh, so vsi prejeli sv. zakramente. Naj jima ljubezen in skrb ter veliki trud dobri Bog obilno poplača! Smarja pri Jelšah. V ljudski šoli se je vršil X nedeljo, dne 30. dcembra, poučni tečaj za iupane, tajnike in občinske odbornike občin Imarskega okraja. Vse občine so bile zastopabe po svojih občinskih zastopnikih. Gospod gerent Turk je pozdravil začeto delo maribor•kega oblastnega odbora, kateri si v resnici prizadeva, upravo naših občinskih zastopov dvigniti z dobrimi nasveti, oziroma tečaji, k:\ tere naši podeželni ljudje pozdravljajo, da se fiaša uprava dvigne brez kakega posebnega pritiska ali šikaniranja. Lepa poučna beseda Odtehta veliko več, kakor strogi nastopi. Gosjpod oblastni občinski referent Gorkič je v svojem skoro štiriurnem govoru obrazložil zahteyano uradovanje naših občin 60 poslušalcem |>rav zadovoljno in smo propričani, tudi s plodonosnim uspehom. Šmarje pri Jelšah. Dne 3 m. m. je tukajšnjl orlovski odsek izročil č. g. Francu Strmšeku častno diplomo za njegove neprecenljive za¦luge ln ljubezen do Orla. Ob tej priliki je jdaroval odlikovanec odseku 250 Din, za kar §• mu Smarski1 Orel kot. duhovneTnu voditelju In blagajniku odseka najiskrenej&e zahvaljuJ*. Bog nam ohrani našega požtrvovalnega g. Strmška med Smarčani še mnoga leta! Bog ga tivit 8v. Ema ob Sotli. Ravno na božično jutro ,je v Bogu mirno zaspala blaga Emika Kolenc v starosti 40 let. Rajna je bila dolgoletna predca Marijine družbe pri Sv. Emi in tudi velikoletna tovarišica prenašanja Lurške Marije v procesijah. Rajna blaga in ponižna Etnica Je bila zares prelepi zgled vsem drugim Marijinim družabnlcam jVn tudi drugim dekletom v fari, zavoljo njenega tihega in pobožnega življenja In ker je tudi Imela vedno skrb, da je k časti božji krasila s tovarišicami cerkve in Marijine podobe. Uredila je tudi po svoji dobri vesti pametno svoje gospodarske razmere. Naj v miru počival Sv. Erištof nad Laškim. Proračun občine Krištof je bil v gerentski seji dne 19.T.ec. Proračun izkazuje na celokupnih izdatkih znesek 460.826 Din. Kritja pa je podanega v skupnem iznosu 140.258 Din iz naslova dohodkov ter iz svote 326258 Din iz naslova doklad in naklad. Tako izkazuje proračun za leto 1929 prebitka po 6047 Din. Med cLrugimi postavkami je vnešena med potrebšcinami tudi svota za obnovitev občinskega poslopja v iznosu po 50.000 Din, za splošno upravo po 50 748 -Din, za podjetja 998 Din, za varnostno policijo in gasilstvo 9860 Din, za zdravstvo 5732 Din, za podpore ubožnim 49.976 Din, za ceste in vodne zgradbe 69.000 Din, za šole 84.970 Din, za raz- ne podpore 5000 Dln, od tega dobi akademija znanosti 1000 Din, drugi zneski gredo v druge različne zadeve. Med temi posebno za pokoj« ninsko ureditev občinskega redarja. V preteklem letu je proračun te občine znašal veli-: ko več, a je sedaj pod vodstvom gerenta dr. Lovšina bilo možno, da so bile celo doklade in naklade pri tem proračunu splošno znižane. Tako so bile vse doklade znižane od 200 na 180 odstotkov, razen občinske doklade na državno trošarino od vina, kl je bila celo zni-: žana od 300 do 250 odstotkov. Občinarji so 3 proračunom izredno zadovoljni in hvalijo reelno gospodarstvo, katero je s tem ustvaril na občini gerent gospod dr. Lovšin. Vsi volilci, razen nekaterih demokratskih pristašev, spoznajo zasluge gerenta dr. Lovšina in so mu hvaležni, da je gospodarstvo na občini spravil v tak vzorni red. V času, ko stremijo vse občine zvišati nekatere doklade, je ravno občina Sv. Krištof ena tistih, ki so v stanu vsled tega vzornega gospodarstva znižati občinske doklade in naklade.