Si. 251, hifeiu platana t Milini (Coafo tsntm cu is pasta) V Trstu, v nedeljo 22. oktobra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII tzhtja, izvzemši pondeljck^vsak dan zjutri^ Uredništvo: ulica sv. Frančiška Arlškcga Št 20, I. nadstropje- Dopisi i. ' - 'pošiljajo uredništvo. Ne rankiraiia pbma se ne sprejemajo^ rokopisi se ne . :ajo. Izdajatelj *n odgovorni ured Anton Gerbec. — listni!. iLicarna Edinost Tisk tiska N( iL ; i.naša za mese: L 7.—,. »»e?:^ ol leta L 32.- , oO.- ia inozemstvo mesečno 4 fon uredništva in uprave ll-5i Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov tnm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave 11-57. Gospodarski položaj Rusije Svetovna vojna je pretresla gospodarstvo vseh držav v Evropi, njen vpliv pa se je poznal tudi v drugih delih sveta. Ekonomski pretres ni zadel samo premaganih držav, ampak tudi zmagovalke in celo nevtralne države so morale prestajati resne gospodarske krize med vojno in tudi po vojni. Tako je postala gospodarska kriza povzročena po vojni splošna svetovna gospodarska kriza, ki še vedno traja ter deloma ogroža sedanje družabne uredbe kulturnega sveta. Med vsemi državami pa je brez dvoma največ pretrpela Rusija. Rusija je žrtvovala največ človeških življenj, a tudi njeno gospodarstvo je utrpelo take izgube, da se je večkrat zdelo, da se nikoli več ne dvigne iz gospodarskega mrtvila in gospodarske anarhije. Štirje faktorji so spravili Rusijo v gospodarski katastrofalni položaj: dolgotrajna vojna, pomanjkanje prometnih sredstev, revolucija in meščanske vojne in končno blokada zapadnih velevlasti. Kakor rečno je zahtevala svetovna vojna do oktobrske revolucije 1. 1917. od Rusije neprimerno več človeških in gmotnih žrtev kakor pa od ostalih evropskih držav. Neugodni vpliv slabih prometnih razmer je že tedaj zakrivil marsikatero nesrečo ruskih vojsk. To pomanjkanje so občutili predvsem vojaški vodilni krogi, ki so morali premeščati miljonske armade iz ene fronte na drugo. Takrat so v naglici zgradili murmansko železnico, s katero se je ,ostavila prometna zveza po morju z Anglijo in Francijo. To delo je bilo izvršeno v dobrem letu in je to brez dvoma tako orjaški napor, kakor jih pozna malo zgodovina tehnike. Ko so boljševiki prevzeli krmilo države v roke, je bila Rusija izmučena in obubožana, njena cb stoječa prometna sredstva so bila zelo obrabljena, tvornice brez surovin itd. In v tistih težkih časih, ko bi bilo treba skrajnega napora vseh slojev za gospodarsko povzdigo dežele, so se začele krvave meščanske vojne, ki so dodobra porabile in uničile, kar je bilo še ostalo. Boljševiške rdeče armade so po vrsti potolkle proti-revolucionarne generale, toda ko so dovršili zmago, je ostala sovjetska vlada brez materialnih sredstev za udejstvitev svojega komunističnega gospodarskega programa. Vrhu vsega tega pa je pritiskala z :elezno pestjo blakada zapadnih vlasti ter odrezala do kosti izžeto in skrajno izmučeno Rusijo od ostalega sveta, od katerega bi bila mogla dobiti pomoči. Poleg tega se je izkazala komunistična teorija neudejstljiva tudi z ozirom na du-ševnost ruskega muzika, z ozirom na bojkot malomemeščanstva in nerazumevanjem delavstva za nove gospodarske oblike, ki so se v teoriji lepo slišale, so pa v praksi slabo vplivale. Vsled tega je šlo z gospodarstvom Rusije vedno bolj navzdol in ta obupni gospodarski položaj je resno ogrožal tudi obstoj sovjetske vladavine, katere padec bi bil danes za Rusijo pogubonosen. To mora priznati vsakdo, tudi če je še tak nasprotnik sedanjega režima na Ruskem. Anarhija, ki bi nastala na razvalinah sovjetske vlade bi prinesla Rusiji smrt. Višek gospokarske krize je bila lakota lanskega leta. Rusko gorje je bilo tako ogromno, da se je ostali svet deloma zavedel svoje človeške dolžnosti in prinesel stradajočim kruha. Ta pomožna akcija je vkljub vsej pomanjkljivosti in vkljub raznim egoističnim motivom nekaterih «dobrotnikov* vendar-le rešila življenje stotisočem. Ta strašna epizoda je bila torej kulminacija. Od tedaj se zdi, da gre rusko gospodarstvo na bolje. Letošnja žetev je bolja od lanske, tudi so se prometne razmere in gospodarske zveze z inozemstvom zbolj-šale, tako da se Rusija polagoma dviga. Da je to res, dokazuje tudi dejstvo, da nastopa Rudija v zunanji politiko samozavestno in se krepko postavlja po robu angleškemu in francoskemu imperializmu. Pred kratkim se je vršil v Moskvi V. vseruski kongres sindikatov, na katrega je prilo kakih tisoč odposlancev iz vseh strani Rusije. Na tem kongresu je podal Zi-noviev nekak pregled o gospodarskem' in političnem položaju sedanje Rusije, ki je zelo zanimiv in ki ga podajemo v glavnih obrisih v naslednjih vrstah: Naš mednarodni položaj se je utrdil. Sovjetska republika je postala velesila: malenkostna dejstva nam to dokazujejo. Nemški vlada nam je pred dvema tednoma, poslala izjavo, v kateri nam poroča, da gre nemški narod vsled versaillske pogodbe naproti polomu. Njegova vlada nas prosi, da o tem obvestimo ruski narod. Mecbtem, ko se v-ersaillska pogodba trže, postaja vzhodno vprašanje vsak dan bolj resno. Revolucija bo zmagala še-le tedaj, ko bo zavojevcla Vzhod; ta se sedaj prebuja in obrača svoj pogled na nas. Naše mednarodne težave niso še pri kraiu vkljub tem uspehom. V Haagu so nas Lrn T lalieti r>r»-ilfrvfivi 11 i_______ __1__1 1» ških pogodb« pa naj so naše potrebe še tako> nujne. I Glede našega notranjega položaja, je treba povedati, da odgovarja letošnja žetev našemu pričakovanju. Vprašanje kruha bo kmalu tudi v iztradanih krajih stranskega pomena, zakaj prešli bomo k maslu in mesu. Sicer pa so naše težave še vedno velike. Važna pokrajina Doneč trpi še na pomanjkanju, toda tudi tam se boljša. Mezdno vprašanje bo v bližnji bodočnosti velike važnosti za našo gospodarsko obnovo in za delavsko gibanje. V tem oziru smo letos dosegli že izvrstne uspehe. Resnična plača delavcev se je sko-raj podvojila. Tcda to ni še rešitev z ozirom na kritični položaj, v katerega smo bili zašli. L. 1921. se ni položaj delavstva v mezdnem oziru nič zbcljšaL, medtem ko je zboljšanje v letu 1922. zelo občutno. To se da razlagati z dejstom, da se mi nahajamo v izjemnem položaju. Gospodarski spori ne morejo pri nas zboljšati gospodarskega položaja delavstva. ki je odvisen od mnogih činiteljev in na katerega moremo vplivati na razne načine. Prva žetev v mirovni dobi, nova gospodarska politika in zboljšanje splošnega notranjega položaja so povzročili zboljšanje položaja delavstva. In to brez štrajkov in v gotovi meri ravno vsled tega, ker ni bilo štrajkov. Izkušnja zadnjih dveh let nas uči, da delavski položaj pri nas boljša z drugačnimi metodami kakor pa v deželah, kjer živi razredni boj. Buržoazne države drče z naglico navzdol, naša socialistična država pa se pologama, toda gotovo dviga. V tem obstoji naša pred^ nost. Ko smo pred 18 meseci prerokovali zboljšanje in danes nam čas pritrjuje. Prilagoditev sindikatov novi politiki, je dala izvrstne uspehe. Sindikati so se pre- rodili. V tem oziru so se izvršili veliki napredki. Toda nove družabne bolezni so se pojavile. Ena teh bolezni je korupcija. Naj se le smejejo škodoželjneži. ki nam bodo očitali, da nismo odpravili tega zla po petih letih naše revolucije, toda govorimo o tem. Sovjeti in komunistična stranka sta se spravila na delo. Proti korupciji, proti mešetar jem in proti razsipnikom bijemo neusmiljen boj. Ta boj izvajamo z železno roko in potrebno je, da nas sindikati v tem boju podpirajo. Kakor je bila poprej, za časa meščanske vojne, najnujnejša stvar mobilizacija vseh sil za fronto, tako je zdaj potreben napor proti korupciji. V ta boj zastavimo vse svoje energije. To je živ-ljensko vprašanje. Korupcija je ravno tako nevarna kakor so bili razni Kolčaki. Jude-niči in Denikini. Počela vsega zla so v nevednosti, v korupciji preteklosti, v revščini. Postavimo jim nasproti trdno voljo 'organiziranega proletarijata/* Kongresu je bila predložena tudi statistika produkcije. Iz te statistike je razvidno, da je dosegla letos poljedelska produkcija 75% predvojne, a industrijska 28%. ne doseže sporazum, bo morala vlada odstopiti Volitev predsednika skupščine BELGRAD, 21. Pri včerajšnjih volitvah v skupščini je bil izvoljen dr. Edo Lukinic za predsednika skupščine. Glasovalo je skupaj 225 poslancev. Od teh je glasovalo 124 za dr. Lukinića, 88 za dr. Ribarja in 11 za Lazića. Ostale glasovnice so bile prazne. Vlada proti samostojnemu nastopu jugo-slovenskih četnikov BELGRAD, 21. Te dni so bili pri ministru za notranje zadeve zastopniki čet-niških udruženj in jugoslovenskih nacionalistov. Minister je izjavit, da jim ne bo dovoljena organizacija Čet in pošiljanje na Sušak, ker bo država sama rešila spor z Italijo. Zahteva nacionalistov, da se jim dovoli poslati 6000 članov na mejo, je tudi odklonjena, Čehoslovaški kredit Jugoslaviji • LJUBLJANA, 21. Iz Prage poročajo: Po poročilih listov bančni in industrijski krogi razmotrivajo vprašanje m pogoje gle>- Napredek poljedelske proizvodnje je torej«de posojija Jugoslaviji v svrho nakupa&in-velik. Jdustrijskih izdelkov na Čehoslovaškem. Sovjetska vlada se v zadnjem času trudi, Ta krevjetska republika že dovolj nočna da ji ni treba s komerkoli sklepati spletk? rskih in odero- Italeja Sestanek osrednjega vodstva italijanske ljudske stranke — Zmaga zmerne sredine RIM. 21. Osrednje vodstvo italijanske ljudske stranke, ki zborujg že par dni v Rimu, je nadaljevalo včeraj svoje zasedanje. Zborovanju predseduje poslanec De Gasperi. Glavni tajnik stranke don Sturzo je podal natančno poročilo, nakar se je začela razprava o stališču stranke glede raznih vprašanj in predvsem tudi o njenih nadaljnih političnih smernicah. Kot prvi stvaren rezultat teh razprav se lahko navede sklep, da bo osrednje vodstvo stranke izrazilo svoje mnenje o sedanjem položaju potom javnega proglasa na naslov po-polarskih senatorjev, poslancev in vseh strankinih organizacij. Predpoldanska razprava včerajšnjega dneva je bila posvečena vsebini te listine. Kakor se zatrjuje, se bo stranka postavila v tem proglasu na svoje prvotno stališče, ki je bilo potrjeno po strankinih občnih zborih. Nadalje bo stranka povdarila v tej listini svoj potrio-tizem ter bo zavrnila obtožbe, češ da je protidržavna, ter bo naglasila svoje zasluge v borbi proti boljševizmu. Nato se proglas bavi s sedanjo politično in gospodarsko krizo v državi, končno tudi z ustavno krizo, ki bi se znala zelo zaostriti, ako se bo fašistovski pohod nadaljeval in razvijal. Popoldne se je seja nadaljevala. Razprava se je sukala okoli vprašanja političnih smernic stranke same. Kakor se zatrjuje je zmagala zmerna sredina nad skrajnim desnim (konservativnim) in skrajnim levim (socialističnim) krilom. Ta proglas — je rekla včeraj ena vplivnejših oseb te stranke — bo prava slika razpoloženja v ljudski stranki. Popolarska stranka bo stranka sredine brez nagnenj ne na levo ne na desno. Vsled tega sklepa sie bo stranka znatno osilila. Proglas bo listina velike politične važnosti, ker potrjuje demokratični program ljudske stranke in vzdržuje zahtevo po soudeležbi delavstva na vladi. Proglas se bavi tudi z razmerjem stranke do fašizma in v tem pogledu je važno, da se stranka ni postavila proti novim volitvam, pač pa naglaša. da se morajo vršiti v popolnoma mirnem ozračju, ki pa ga sedaj ni. Proglas povdarja dalje, da se bo fašizem mogel smatrati za stranko v pravem pomenu besede šele tedaj, ko sevbo popolnoma razvojačil. Ob koncu opisuje proglas v črnih barvah sedanje razpadanje države in zaključuje s pozivom na patriotizem vseh Italijanov. Presojanje političnega položaja t Italiji t stran! švicarskih finančnikov. RIM, 21. «Gioraale d'Italia» objavlja dopis svojega poročevalca v Zurihu, ki opisuje, kako usodne posledice so imele špekulacije z italijansko, avstrijsko in nemško valuto ne samo za švicarske banke, temveč tudi za švicarsko delavstvo, ki se je navadilo na majhne špekulacije z valuto ne samo zaradi želje po hitrih in velikih dobičkih, temveč tudi zaradi ,tega, ker se švicarski denar ne da dobro naložiti doma. Dopisnik je govoril tudi z nekaterimi bančnimi ravnatelji in jih vprašal, kako je to, da se italijanski denar tako nizko ceni, vkljub temu, da je Italija izšla iz vojne kot zmagovalka. Vam Italijanom — so mu rekli -— manjka politična stabilnost. Mi ne Temo, kaj bo iz Italije jutri ali danes en mesec! Ne vemo, kaf hoče prav za prav Vaš fašizem, ali se hoče s silo polastiti vlade, ali namerava potem začeti z absolutizmom ali .. Dopisnik jih je prekinil, poudarjaoč, da fašizem noče ne absolutizma ne terorja, đa Italijani ne bodo posnemali Rusije niti v obrat- nem smislu, da fašisti zahtevajo nove volitve in da ns bodo počenjali državnih prevratov. Toda vicarski finančniki, ki so koncem konca isti, ki določajo vrednost italijanske lire na borzi v Curihu in Ženevi, so v velikih skrbeh zaradi italijanskega notranjega položaja. Toda če so fašisti res tako močni v Ita liji, so oni dejali, če vi veste, da fašisti hočejo red, čemu se vse stranke reda v Italiji ne odločijo za izhod iz tega položaja, ne raz-piešjo novih volitev in ne pošljejo fašistov na vlado v slučaju, da dube večino glasov? Ker negotovost glede notranjega miru v Itaiiij bi lahko prišla tako daleč, da bi lira znaino padla, ker bi mi bili proti svoji volji prisiljeni, da prodamo italijanske vrednostnice. Vidite, zadnji padec nemške marke je bil povzročen od nalogov za prodajo nemških vrednostnic in inehistriiskih vrednostnic s strani ameriških bank. Večkrat je odvisno padanje valute, ka kor je nedvomno slučaj pri italijanski valuti, od notranje politike. Če bi Italija mogla do kazati inozemstvu, da ima vlado, ki si zna pridobiti spoštovanje svojih državljanov, pa tudi s pomočjo kraljevih stražnikov in orožnikov, bi italijanska valuta mogla lepo zrasli Če bi bil notranji položaj v Italiji in Franciji enak, bi ne moglo biti velike razlike med frankom in liro. Toda v Franciji ni spopadov, ki so tako podobni kaki majhni meščanski vojni. Francoska vlada ni šibka in francosko prebivalstvo ima zaupanje in spoštovanje do svoje vlade. V Franciji bi nobena politična stranka nikdar mislila iti Wimo ukazov, danih stražnikom. Koncentracija fašistov v Viterbu — Požigi in izgredi VITERBO, 21. Mesto je bilo včeraj ln predvčerajšnjim v popolni oblasti fašistov, ki so odredili splošno mobilizacijo vseh četnikov mesta. Povod temu je dal spopad, ki se je dogodil pred včerajšnjim med socialističnimi in fašistovskimi delavci. Gruča socialistov je pela «Rdečo zastavo» in še druge pesmi. Trije fašisti, ki so šli mimo, so zahtevali od njih, da morajo prenehati s petjem. Na ta način je nastal incident, pri katerem je padlo tudi več strelov iz revolverja. Med1 ljudskimi arditi in fašisti je nastalo vsled tega dogodka močno vrenje in prišlo je do novih spopadov. Medtem pa so se zbrale fašistovske čete iz mesta in iz okolioe ter so začele svoje « represalije*. Ponoči so fašisti najjprej popolnoma opustošili krožek železničarjev, medtem ko so druge čete zažgale «Ljudski dom» in železničarsko zadrugo. Drugi dan so priredili fašisti obhod po mestu, pri katerem so nosili trobojnico in peli svoje pesmi. Popoldne je šla ena četa v tvornico sladkorja, kjer so prisilili ravnateljstvo, da je morido takoj odpustiti osem delavcev, katere so fašisti označili za socialistične hujskače. Zvečer se je vršil na trgu Plebi-scito shod, na katerem so govorili razni fašistovski govorniki Nacionalisti iz Viterba so ves čas teh izgredov sodelovali a fašisti Jusoslavlla Vladna kriza v akutnem stadiju BELGRAD, 21. Vladna kriza je stopila, kakor vsi znaki kažejo, v akutni stadij. Vzrok tiči v vprašanju izvoHtve novega predsednika skupščina. Dosedanji predsednik Ribar ima za seboj Davidovićevo skupino demokratske stranke, socialiste, zemljoradnike, jugoslovenski klub m neke druge manjše skupine, proti sebi pa ima odločno radikalce. ne le odločno pa tudi — Pribićevo dnyno demokratske stranke. Radikalci so proti njemu radi tega, ker se je udeležil zagrebškega kongresa. Če se; naj bi kron. znašal 500 miljonov čehoslovaških se Zbor pravoslavnih vladik za reformo v pravoslavni cerkvi BELGRAD, 21. Te dni se v Karlovcih sestane zbor pravoslavnih vladik, ki bo razpravljal in sklepal o zelo važnih vprašanjih. Na dnevnem redu razprav so te-le točke: Druga ženitev duhovnikov, reforma bogoslužja, reduciranje postov, reforma koledarja (uvedba Gregorijanske ga koledarja) in reforma svečeniške obleke. Čehoslovaško-madžarska trgovinska pogodba PRAGA, 21. V Budimpešti in v Pragi istočasno vršijo pogajanja raznih komisij in podkomisij glede trgovinske pogodbe med obema državama, glede vprašanj, izviraj očih iz razdelitve bivšega odrskega ozemlja med Čehoslovaško in današnjo Ogrsko, kakor tudi glede razdelitve državnega arhiva, državljanstva prebivalstva i. t. d. Proračun na Čehoslovaškem PRAGA, 21. « Narodni Listy», osrednje glasilo narodno-demokratske stranke, kateri pripada novi finančni minister Rašin, računajo, da bo znašal primanjkljaj v letu 1923. nekaj čez 500 miljonov čehoslovaških kron nasproti letošnjemu primanjkljaju 930 miljonov kron. Redni izdatki znašajo 13*6 miljard, izredini 5*75 miljard, skupaj torej 19'35 miljard, dočim znašajo dohodki 17'96 odnosno 0'85 miljard, skupaj 18'60 miljard. Vendar se lahko pričakuje ravnotežje v proračunu, kajti dohodki iz davkov so se računali niže, nego izkazujejo prejšnje bilance. Nemški tisk proti Versaillesu PRAGA, 21. Nemški tisk jako ostro napada Čehoslovaško radi vprašanj, tičočih se ozemlja Hlučin. Ako se upošteva, da je bilo to ozemlje razdeljeno med Čehoslovaško in Nemčijo na podlagi določb ver-sailleskega miru, tedaj Nemčija ne napada toliko čehcslovaške kolikor versaillesko pogodbo samo. To se pravi, Nemčija noče pripoznati odločitve mirovne pogodbe ter navaja dejstvo, da je nemško prebivalstvo tega ozemlja, čigar večina je čehoslovaška, optirala za Nemčijo. Cilj teh napadov je tako razviden kakor so jasni razlogi teh opcij — optanti se hočejo odtegniti vojaški dolžnosti, ki je v Nemčiji ni. Nemški tisk ve, da morajo oni Nemci, ki so optirali, zapustiti gorioznačeno ozemlje v smislu ver-sailleske pogodbe najkasneje do 10. januarja 1923., toda napadi niso tako utemeljeni, ker čehoslovaška vlada glede tega izseljevanja še ni ukrenila nobenih mer. Na vprašanje, ali bo vlada odstopila, če izpade referendum med narodom glede krivde bivših ministrov, ki so vrgli Bolgarsko v vojno, ugodno, to je v korist zaprtih ministrov, je Stambuliski odgovoril, da je to razumljivo samo ob sebi, da po se bodo takoj razpisale nove volitve.^ Končno je izjavil Stambuliski, da se bodo čim prej uredile normalne politične razmere na Bolgarskem. V Kustendilu se je vršilo te dni veliko ko. munistično zborovanje, na katerem sta med drugim govorila komunistiška voditelja Satiro in Petrov. Oba govornika sta govorila proti konstitucionalnemu bloku. Po zborovanju, na kaetrem so se še hujskale množice na odpor, je prišlo do spopada z večjo skupino meščanov. Več oseb je bilo ranjenih. Dva komunista in en zemljoradnik so bili ubiti. Posredovati je morala policija. Musila Pravosodne razmere v Rusiji PARIZ, 21. Gospod Eduard Herriot, ki se je povrnil s svojega nedavnega obiska v Moskvi, nadaljuje v «Petit Parisienu» z objavljanjem svojih vtisov. Organizacija pravosodja — piše med drugim — je popolnoma prvotna in ima pooolnjoma svoje-vrst en značaj. Sovjetska vlada priznava, da je bil njen namen ustanoviti čisto pro-letarski pravosodni režim. Scdnijain manjka predvsem tehnična predpriprava. Sodišče je sestavljeno iz enega ljudskega sodnika in iz dveh pristavov, ki morata biti delavca in ki se izbereta iz seznamov, kamere predlagajo posamezni sindikati. Načelo diktature proletariata se uveljavlja na tem polju ravno tako dosledno kakor v vsem političnem redu. Ljudsko sodišče sodi v civilnih in kazenskih zadevah in brez priziva. Ni dovoljen noben drugi priziv razen na kasacijsko sodišče, in po ka-sacijskem sodišču revizija š strani ljudskega kemisariata za pravosodje. Komisariat ima pravico kazen ublažiti ali pa tudi poostriti. Vsled tega je pravosodna oblast podrejena politični. Pravdni red, ki je drugače dober, je brez veljave, kajti vsebuje določbo, po kateri ima pravosodni kemi-sariat pravico razveljaviti vsako razsodbo, ki bi bila po njegovem mnenju v nasprotju z interesi delavstva. Vidi se — nadaljuje Herriot — da je to postopanje v popolnem nasprotju z nazi-ranjem, ltakršno je v navadi po zapadni Evropi o demokraciji, socializmu in svobodi. Nikjer nisem našel — pravi Herriot dalje — kipa francoskega socialista Jauresa, medtem ko se nahaja Marx povsod. Ravno tako ni svobode tiska. V veljavi je tudi izgon, in sicer na pcdlagi odloka od 10. avgusta 1922.. ki je podpisan od Kalinina. Ta odlok se tudi izvaja. Dne 29. avgusta je petrogradski sovjet dal aretirati in izgnati na Nemško 34 razumnikov, profesorjev, časnikarjev in zdravnikov, ki so bili obtoženi, da skušajo jemati sovjetski vladi ugled. V decembru 1. 1921. je odkrila Čeka (policija) v Elizabetgradu zaroto. Takoj je dala aretirati 75 oseb, od katerih jih je bilo 55 ustreljenih. Rusija napreduje, toda napredovanje ni zadc«tno. Nobena dežela ni velika, nobena vladavina ni močna brez svobode. Bolgarska Vrnitev Stambulijskega na Bolgarsko. Izjave o odnošajih s Čehoslovaško in Jugoslavijo. — Komunistiški izgredi v Kustendilu. SOFIJA, 19. Ministrski predsednik Stambu-lijski se je vrnil iz Prage v Sofijo. Javljeno je bilo, da se bo na poti iz Prage ustavil delj časa tudi v Belgradu, toda kakor javljajo bel-grajski listi, jugoslovenska vlada mu je sporočila, da bi bilo spričo sedanjih pogajanj glede vladne krize boljše, če bi prišel pozneje. Stambulijski se je v Pragi pogovarjal z ministrskim predsednikom Svehlom o kulturnem in političnem zbližanju med Čehoslovaško in Bolgarsko. Stambuliški je izjavil, da bo Bolgarska podvzela vse korake, da dobi izhod na Egejsko morje in da bo seslišana na vzhodni konferenci. Bolgarski nima nikakih tajnih vezi ne z Moskvo ne s Carigradom. Vrangelovci se svobodno gibajo po Bolgarskem razen nekoliko interniranih generalov, katere je hotela opozicija izrabiti v prevratne namene. Odnofcjš z Jugoslavijo so precej slabi, toda Stambuliski upa, da se bodo čim prej izboljšati. Rad bi bil obiskal tudi predsednika Masa-ryka, ki je nedvomno natvečja avtoriteta v slovanskem svetu. Praga, Bukare&t in even-tuelno Belgrad bo obtskal predvsem zaradi tracijskega vprašanja, da pregovori državnike, da pomagajo Bolgarski v njenem težavnem položaju. Glede dogodkov v Trnovem, je izjavil, da ni šlo njlt^lf«- za razbojniški napad, temveč za narodno obrambo. Nekateri zadnji umori niso političnega, tsmveč zasebnega značaja. Ljudje so tekom Vojne podivjali in se navadili na ubijanj« Poljska in vzhodno vprašanje VARŠAVA. 21. Poljski minister za zunanje zadeve g. Narutovič je imel z zastopniki poljskih listov pogovor o Vzhodnem vprašanju, G. Narutovič je izjavil, da zahteva Poljska svobodo dardanelskih ožin ter da je vsled tega vedno podpirala zmerno politiko Francije. «Poljska — je pov-darjal g. Narutovič — je pri vprašanju morskih ožin neposredno prizadeta, ker ima na podlagi sporazumov z Romunsko prost pristop v pristanišča v Galacu in Brajli. Nadalje je govoril g. Narutovič o konferenci v Revelju. Rekel je, da bi znala vsaka pobuda dovesti do boljših odnošajev v vzhodni Evropi. Poljska se bo udeležila konference za razorožitev, ki jo predlaga sovjetska vlada. Odnošaji med Poljsko in Jugoslavijo VARŠAVA, 21. Semkaj je prispela jugoslovenska delegacija, ki se bo pogajala s poljsko vlado za sklenitev trgovskega dogovora. V pozdravnem govoru na banketu je minister vnanjih stvari Narutovič izrazil občutke Poljske ob priliki obiska predstavnika junaškega jugoslovenskega naroda, ki je vezan na polj siri narod s*ktv-nimi vezmi, skupnimi dogovori in podobno zgodovino. Na poti skozi Poljsko so jugo-slovenski zastopniki lahko videli napore Poljske za gospodarsko in kulturno povzdigo zemlje. Minister upa, da se bosta vsled prisotnosti Jugoslovenov na Poljskem oba naroda še bolj zbližala in da jima bo to zbližanje omogočilo pospešitev vrnitve reda, kateri je izginil po svetovni vojni. Anglija Program nove vlade — Razpust parlamenta od goden LONDON, 21. Dobro poučeni in pooblaščeni politiki pravijo, da bo novi kabinet pod predsedstvom Bonarja Lawa nadaljeval v bistveni smeri delo prejšnjega kabineta. Podlaga njegovega programa bi bila sledeča: skrajna varčnost v notranji upravi in boljši sporazum z zavezniki v mednarodnih vprašanjih. Ne da bi se hotela izključiti za bodočnost kaka izprememba, se smatra danes razpust parlamenta za manj potreben ter se pričakuje, da se bo Bonarju Lawu, ako do imel zaupanje ti- • «EDINOST«> V Trsta, đnd 22. oktobra 1922, atranke unionistov, posrečilo sestaviti vlado, ki s« bo lahko držala toliko časa, dokler ne bodo okolščine bolj ugedne za. razpis novih volitev. Včeraj se je Bonar Law razgovarjal z raznimi svojimi političnimi prijatelji, tako z Lordom Delbyjem, Lordom Curzonom in g. Jonom Jourger-jem. Smatra se, da bo imel sestanek unionistov, ki se bo vršil v pondeljek bržkone ob 2 in pol popoldne, privaten značaj. Na tem sestanku si bo stranka izbrala svoje načelnike. Resultat se bo službeno razglasil. Asquith je izjavil, da se bo posvetoval prej s svojimi kolegi, preden pove svoje stališče. PARIZ, 21. Londonski dopisnik «Mati-na» poroča: Naloga novega ministrstva je včeraj izjavil Bcnar Law — obstaja v tem, da zopet ozdravi upravo ter da upefje čim večjo varčnost. To je bolje, nego da se izda kopica novih zakonov. Vnanjo poetiko pa hočemo usmeriti tako, da bomo v popolnem skladu z zavezniki. LONDON, 21. Konservativci smatrajo nove volitve za potrebne. Kakor se zatrjuje, si bo na sestanku v pondeljek stranka unionisiov izbrala za svojega voditelja Bonarja Lav/a. PARIZ, 21. «Tempsu» poročajo iz Londona: Potrjuje se, da se volitve odložijo na začetek prihodnjega leta. Izprememba ameriškega stališča nasproti orientskem vprašanju LONDON, 21. Dobro informirani wa-shingtonski dopisnik lista «Times > poroča, da se pričakuje v kratkem temeljita izprememba v stališču Združenih držav napram orientskemu vprašanju. V washing-tonskih političnih krogih se govori o ofi-cielni udeležitvi Amerike na mirovni konferenci. Ni izključeno, da bo prezident Harding pripravljen poslati na konferenco zastopnika Združenih držav s posebnim naročilom, da se udeleži edino le diskusije o svobodi morskih ožin. njegova navzočnost pa nikakor ne bo imela za Združene države obveznih posledic v administrativnih odredbah mirovne konference. rodnih manjšin v Avstriji. Ne more se več]pri predaji, je g. Bukšeg odgovoriff Hcrthy dopustiti, da bi se slovanski živelj izgub- se ni vedel kot junak in se tudi ni nMjgel «Vit £ rvl i ri ,n v allfritirkliTiiiii c kate- tako vedeti. Šonirienie ni Kiln več na me"-* Državna zbornica — Vprašanje podaljšanja Ebertovega predsedstva — Novi pol iični ziočini? BERLIN, 21. Državni zbor je v prvem in drugem čitanju odobril resolucijo skupin centruma, s katero se predlaga, naj se funkcija predsednika države podaljša do 30. junija 1923. Tretje čitanje se bo vršijo prihodnji torek. Kancelar Wirth je izjavil, da je treba najti izhod iz sedanjega previ-z orne ga položaja, da se naredi k-nec sovražni agitaciji skupin desnice. Nato je zbornici naznanil, da se morajo pričakovati novi politični zločini, kajti neka oseba, ki je zapletena v zaroto, je obširno izpovedala. BERLIN, 21. Policija je slučajno odkrila indicije raznih atentatov, organiziranih proti kancelarju. Neki mladenič, ki je prevzel nalogo, da umori kancelarja proti plačilu večje svote, se je skesal ter je izpovedal ves načrt policiji, katera je pri tej priliki prišla še na druge sledove. «Berh-ner Tageblatt» piše, da se bodo odslej vse osebe, ki gredo v državno zbornico, preiskale po agentih. BERLIN, 21. Predsednik države je objavil, da so se ukrenile posebne mere za zaščito osebe in življenja državnega kancelarja. Agencija «Wolff» pravi, da je prejela vlada v preteklih dneh konkretna poročila o atentatih, ki so se nameravali izvršiti nad osebo kancelarja. Vlada ie uvedla preiskavo. ______ Avstrlls Msniiestacija čehoslovaških in jugoslovenskih narodnih socialistov na Dunaju za prav ce slovanskih narodnih manjšin v Avstrif: — En miijon Slovanov v Avstriji DUNAJ,<20. Te dni so se vršila zborovanja čehcslovaikih narodnih socialistov na Dunaju, katerih so se udeležili tudi zastopniki jugoslovenskih narodnih socialistov. Prvi javni shod., na katerem se je manifestiralo za pravice slovanskih manjšin v Avstriji, se je imel vršiti v poslopju mestnega magistrata na Dunaju, toda to je bilo iz varnostnih ozirov prepovedano. Shod se je zato vršil v Narodnem domu. Shod je otvorii in vodil deželni poslanec in občinski svetovalec mesta Dunaja Kli-meš, ki je predvsem pozdravil čehoslova-ške in jugoslovenske zastopnike. Dal je nato besedo poslancu Ivanu Deržiču, kateri je sporočil pozdrave jugoslovenskih narodnih socialistov in govoril nato o razvoju jugosiovenskega in slovanskega socializma sploh. Narodni poslanec Hri-sovsky iz Bratislave je poudarjal, da bo čehoslovaška republika skrbela za pravice slovanskih manjšin v Avstriji. Jugoslovenski poslanec Brantner je poudarjal, da presoja tuji svet razmere v Jugoslaviji povsem krivično. Na znotraj so sicer spori, toda na zunaj je fronta enotna, ker jugoslovensko ljudstvo zna ceniti svojo svobodo, katera je tudi za socialistično gibanje neprecenljive vrednosti. Govornik je omenjal tudi razmere na Primorskem, posebno pa o razmerah koroških Slovencev. Na Koroškem mora slovenska deca še vedno zahajati v nemške šole, kjer se germanizira. Avstrijska republika koraka pota stare Avstrije kljub mirovnim pogodbam, in kljub temu, da imajo nemške narodne manjšine v Jugoslaviji vsa prava. Zato se ne sme čuditi, ako bo postopanje napram nemškim narodnim manjšinam v Jugoslaviji zaviselo od postopanja avstrijske republike napram koroškim SLovencem. Kakor čehoslovaška narodtao-sociali-stična^ stranka, tako se bo tudi jugoslo-venska narodno-socialistična stranka vedno prizadevala zainteresirati javnost* parlament in vlado za usodo slovanskih na- ljal v tujih) šolah in v alkoholizmu, s katerim ga hočejo Nemci ubiti. Dovolj je bilo izgub v preteklosti, sedaj se mora stoletna krivica popraviti. Narodni poslanec Špatny iz Prage je- na to razpravljal o položaju na Češkem. Najprej je govoril o mezdnih razmerah, nato pa je pojasnil razloge, radi katerih so cz-hoslovaški narodni socialisti zopet stopili v vlado in sicer predvsem zato, d!a branijo interese delavnega ljudstva. Čehoslovaška bo zastopana tudi v kontrolni komisiji nad avstrijsko republiko, kjer bo dala Avstriji vedeti, da je treba z avstrijskimi Slovani pravično postopati. O prepovedanem shodu na mestnem magistratu je rekel, da je bil shod zato prepovedan, da bi svet ne vedel, da živi v Avstriji en milfon Slovanov, s katerimi se nadvse krivično postopa. Poleg Čehcsiovakov na Dunaju in okolici, trpe zlasti Slovenci na Koroškem in Hrvati v Burgeriandu. Kako vse drugače se postopa napram Nemcem v Čehoslo-vaški. dokazuje najbolj govor nemškega poslanca dr. Čeha iz Č. S. R., ki je te dni na Dunaju najnesramnejše udrihal po svoji lastni državi, pa se mu kljub temu ni ničesar zgodilo. Na Češkem so pravice Nemcev docela zagarantirane. Avstrijski Slovani naj vedo, da se bosta v bodoče najodločneje zavzemali za nje čehoslovaška in iugoslovenska narodno-socialistična stranka. Poslanec Klimeš se je toplo zahvalil vsem štirim govornikom, katerih izvajanja so zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem. Poživljal je na sistematično delo za narodne manjšine in se je zlasti spominjal bednega življenja koroških Slovencev, naglašujoč, da je naloga Čehcsiovakov na Dunaju, da prevzamejo vodilno vlogo v manjšinskem vprašanju in da gredo na roko posebno onim, katerim je delo bolj o-težkočeno in sicer Slovencem na Koroškem in Hrvatom v Burgenlandu. Hočemo, da bodi Avstrija pravična, ne pa sovražna mačeha; zahtevamo, da se nam dajo vse pravice, ki nam gredo. Po zaključku shoda so vsi zborovale? stoje zapeli «Kje dem je moj», nato slovaško himno in naposled delavsko himno, nakar so se mirno in v redu razšli. Bivši avstrijski m,'rister baron Burišn usnri DUNAJ, 21. Včeraj je tukaj umrl bivši minister vnanjih poslov baron Burian. OirsMa Ogrski fašizem — Vlada, cdioČEO proti vsaki organizaciji s tajnimi cilji BUDIMPEŠTA. 21. Poslanec Friedrreh je izjavil, da ogrski fašizem ni naperjen niti proti Židom niti proti socialistom. Ogrski fašizem je edinole «uaruženje duhov za obrambo ogrske krščanske narodne družbe*. Ministrski predsednik Beihlen je odgovoril, da bo vlada nastopala tudi proti taki organizaciji z vso strogostjo, ako bo imela tajne politične cilje. Čiceiinova noia Itai>i in Angli/i — Rusija zahteva, da se udeleži vzhodne konference PARIZ. 21. Kontinentalni izdaji «Chica-o"o Tribune® poročajo iz Moskve: Komisar vnanjih stvari Čičerin je poslal Angliji in Italiji iuoto, katera zahteva v svrho definitivne in mirne rešitve vzhodnega spora, da se Rusija udeleži konference, in sicer kot drugim državam enakopravna vlast. Rusija nikakor ne bi mogla sprejeti povabila na dopolnilno konferenco, ki bi ne imela drugega namena, nego da se sistemizirajo vprašanja ožin. Vsh&dno vpraianie Reiet paša navdušeno sprejet v Carigrada CARIGRAD, 21. Izredni komisar angor-ske vlade, ki ima nalog iti kot zastopnik turške vlade v Tracijo, je prvi visoki uradnik angorske vlade, ki je stopil na cari-grajska tla. Muslimansko prebivalstvo mu je priredilo navdušen sprejem z mnogoštevilnimi slavoloki. tako vedeti. Šopirjenje ni bilo več na me" stu. Še dan pred predajo je imel priložnost, da bi pokazal po svoji navadi svoje junaštvo. Dan pred predajo se je namreč izvršila degradacija častnikov po mornarjih. Častniki so bili internirani v kajutah, mornarji so jih pa stražili. Tedaj ni bilo še ni-kakega poročila o revoluciji, do katere je bilo prišlo v državi in v vojski, in Horthy, ki je že enkrat v Kotoru krvavo udušil vstajo mornarjev, je imel priložnost ponovno pokazati svoje junaštvo. Toda to mu ni prišlo v glavo in ni poizkušal nikakega odpora. Mi ssno radi ©telegrafski poklicali H'c;:rthyjcvo ladjo «Virihus Unitis» ki je bila usidrana pred Pulo. Javil se je mornarski častnik Dobrovolski, Zahtevali smo od njega, naj nam pošlje torpedni čoln, da se pripeljemo do ladje «Vixibus Unitis». Častnik je vprašal, kdo smo. — Člani jugosiovenskega narodnega sveta — je bil odgovor. Ste li pripravljeni pokorili se našim ukaze ni? — Vezan sem s svojo prisego' — Vi ste rešeni prisege. Ko je videl, kak je položaj, nam je poslal torpedni čoln. Mi, trije meščani in 11 mornarjev smo prišli na Horthyjevo ladjo. V dvorano komandanta smo sklicali vse častnike, in jaz sem jkn obrazložil položaj in cilj našega prihoda. Horthy je brez besede gledal pred se. a en naš tovariš, odvetnik, je dejal: Prišel je čas maščevanja! Sedaj se je pripetilo nekaj nepričakovanega: korvetni kapitan, najstarejši Horxhy-jev častnik, je skočil ter izgovoril na Horthyja daljši obtožni govor, katerega je zaključil z besedami: Doslej si bil naš tiran, stisnil si našo voljo s suženjskimi verigami, toda sedaj je prišel čas obračuna! Biiža se tvoj konec! Ta prizor je bil tudi za nas presenetljiv. Prevzelo nas je razburjenje in začuđenost. Hortir/ se je tresel po vsem telesu in je le s težavo govoril. Jaz sem mu izjavil, da se nahaja vsa italijanska mornarica pred vzhodom v pristanišče. Horthy je drhte odgovoril: Mi se bomo borili. — S kom se boste borili? sem <$a vprašal. — Z mojimi madžarskimi in nemškimi mornarji. — Za to je že prepozno. Ni več Časa za to — sem mu odgovoril. Hor'chy je prebledel, a roki in nogi so se mu tresli. Zakaj? je vprašal, zakaj? Kaj se bo zgodilo z mano? _ Vi boste pvcpoldn© ob 4 odpotoval. Do takrat pripravite vse svoje stvari. Točno ob 4 bo spuščena admiralska zastava. — To so bile moje zadnje besede. Horthy je globoko zavzdihnil, se poklonil in nato podpisal, 31. oktobra 1918. ob 8 zjutraj, dokument o predaji. Ob 4 popoldne je odpotoval. v Brusso. Te dni je prišel k njemu boljše-viški komisar, predsednik kavkaške sovjetske zveze, ter mu čestital k zmagi. Razen tega je prišla v Angoro deputacija indijskih muslimanov, ki je izročila Kemalu častno sabljo ter podarila vojski dve letali. Težka železniška nesreča MULHOUSE, 20. Ekspresni vlak Stras«-bourge-Bordeaux bi moral prispeti v Mul-bouse 20 minut po polnoči. Ni ga pa bilo. Na kolodvoru v Rouffachu je namreč trčil v tovorni vlak. 7 oseb je mrtvih, kakih 10 pa ranjenih. m le Mi9 predal bivšo avstro-ogrsko vojno mornarico jugoslovenskemu Narodnemu svetu. Jugoslovenski minister na razpoloženju g. Bukšeg, ki se sedaj nahaja na Romunskem po nalogu zveze strokovnih organizacij v Amsterdamu, je imel te dni pogovor s poročevalcem kolo«varskega lista «Keleti Ujsag». Razgovarjala sta se o ulogi sedanjega madžarskega državnega upravitelja Horthyja ob priliki predaje bivše avstro-ogrske mornarice jugoslovenskemu narodnemu svetu. G, Bukšeg je bil prisoten pri tem zgodovinskem činu in njegov podpis stoji na dokumentu o predaji, s katerim je admiral Horthy v dneh revolucije predal mornarico jugoslovenskemu narodnemu svetu. G. Bukšeg je izjavil: ♦Imam vtisek, da je Horhty delal po navodilih z Dunaja. Vemo natančno, da je poslal pred preda|o več brzojavnih poročil na Dunaj in da je zahteval od vrhovnega poveljništva navodil za predajo. Na vprašanje. kako se je Horthy vedel S ^si Novi čclicslovaški konsul v Trstu. V Trst je prispel novi čehoslovaški generalni konsul Edvard Machaty. Doslej je bil lega-cljski svetnik pri čehoslovaški legaciji v Berlinu. Stanovanjsko vprašanje. To vprašanje je. kakor znano, urejeno sedaj potom odlokov. Ministrski svet se pridno bavi z vprašanjem, da ga reši za bodočnost. Pravosodni minister je izdelal odlok, ki odpravlja ureditev najemninskih vprašanj potom zakona s 1. julija 1923. Toda ministrski svet je v ponovnem posvetovanju podaljšal ta rok za eno leto ter določil le primerne povi-ške najemnine. Pridržujemo si natančnejše poročilo za čas, ko bo tozadevni odlok objavljen. Ts*»oaoaa&»tika novih pokrajin. Kakor poročajo, prinese «Uradni list» v eni prihodnjih številk seznam končnoveljavnih novih imen vseh krajev v novih pokrajinah. Po teh se bodo morali potem vsi ravnati in dati delati tudi nove pečati itd. Smo res radovedni na to objavo imen. Ce so jih skovali po tistih pravilih, ki so bile v navadi do sedaj pri Nemcih in pri Italijanih, ki fim pa po svoji nerea-nosii in komičnosti niso delale ravno čast. Poleg vsega bomo vendarle veseli, zakaj danes . za nekatere kraje res £e ne vemo, katero Kemal paša je prenesel svoj glavni stan urafJno ^ ^ prav<0 ^ ime\ pravico ita- lijančiti imena vsakdo, če je bil ravno pri volji, seveda vsakdo drugače. Oddelek za strojnike na tržaški navtični šoli. Generalni civilni koraisariat javlja, da je ministrstvo za mornarico odobrilto otvoritev oddelka za strojnike na kr. navtični akademiji v Trstu. Slovenski btografični leksik«!. Naša malo-številnost nam ne dovoljuje, da bi izdajali drage izdaje slovenskih leksikonov, ker bi se ne izplačali nikoli, zakaj nobena knjiga se ne ■postara tako naglo in ne nudi toliko nepopolnosti, ki jih je treba odr časa do časa spopol-njevati in popravljati. V splošnem se lahko poslužujemo podobnih dobrih knjig, ki so pisane v tujem jeziku, potrebovali pa smo slovenska biogralični leksikon, ki bi vseboval vse važne osebe, ki so nastopale v slovenski javno ti, znanstvenike, umetnite in politike, njih .življenjepisi, njih dela, njih smeri in podatke, kje in kdaj se je o katerem pisalo in druge podrobnosti, ki so za javnost dragocene. Tak. leksikon je danes zagotovljen, glavni njegov urednik je dr. Izidor Cankar, ki zbira vse gradivo, katerega bodo potem uredili posamezni uredniki, za vsako stroko posebni. Uredništvo «S1 b. leksikona* je izdalo poseben seznam imen onih osebnosti, ki so za razvoj kulture v Sloveniji kakorkoli pomembne in ki so: a) slovenskega rodu ali na Slovenskem rojene hi so delovale doma aH v tujini; b) ki so tujega rodu, a so s svojim delom med Slovenci trajno uplivale na slovensko kulturno življenje.* Seznam je smatrati za rokopis in ni popoln, zato se je razdelil med posameznike, da vpišejo še one, ki jih je prvo oko prezrlo. Tudi mi Primorci nismo pozabljeni. Vendar je morda ta seznam, kar se tiče nas, še najmanj popoln, ali to nima nič pri stvari, zakaj izpopolnil se ho. To pot opozarjamo, da bodo tiste naše osebnosti, ki pridejo ";ev zrn. Uotfrafični leksikon, sprejele v _hjem tednu vprašalne pole, katere naj ovottjo izpolniti in vrniti na naslov, ki je naznačen na vprašaini poli.« Važno je, da se vsi naglo m vestno odzovejo ter na ta način pripomorejo do izvršitve tega res potrebnega in važnega dela. Dvanajst slučajev osepmce. Z oziram na to, da se je ugotovilo v Trstu v dobi od 12. sep-tembrii t. 1. do danes dvanajst primerov osep-nic (koz), se občinstvu toplo priporoča, da vsak primer te bolezni takoj prijavi zdravniku, da se s tem nekoliko omeji razširjevanje bolezni. Tudi onim, ki samo slutijo, da imajo to bolezen {Če jih n, pr. boli glava, če občutijo bolečine v hrbtu, če imajo hudo mrzlico, če imajo ruoeče pege na koži), se svetuje, da iščejo zdravniške pomoči. Proti osepnicam je najboljši pripomoček, da se da človek cepiti. Zato so tudi oblastva ukrenila, da se vrši cepljenje brezplačno v naslednjih krajih: v j mestni bolnišnici; v ul. deli Istri a (Islituto An- i drep.no) od 7. do 9. ure; v bolniški blagajni; v ul. Piiteri (Ufficio municipale đ'igicne) od 11. do 12. ure; šclski otroci se cepijo v šoli; v am-bnlancah okrajnih občinskih zdravnikov, in! sicer za sćaromestni okraj pri drju. Poliaku i od 9.30 do 10.30 (Riborgo 17); za okraj B&r-i riera Nuova pri drju. Usiglio od 10. do 11. ure | in od 12. do 13. ure (S. Francesco 12); za okraj Barrlera Vecchia pri drju Maccvicu od 9. do 10. ure in od 14.30 do 15.30 (Settefontace 14); za Sv. Jakob pri drju. Montiju od 8.30 do 9.30 in od 16.30 do 17.30 (Rivo 46); za Skedenj pri drju Freibergerju od 8.30 do 10.30 in od 15. do 16. (Skedenj 41); za Sv. Ano pri drju Avieni od 8. do 9. in od 15. do 16. (via delTIstria 8); za okraj Fameto pri drju Stu-parlehu od 9. do 10. in cd 14. do 15. (Sette-foniane 14); za okraj Vrdela pri drju Hauna-pelu od 9. do 10. in od 15. do 16. (Giulia 14); za okraj Rojan pri drju Bellen od 9. do 10. in od 15. do 16. (S. Ermorora 1); za okraj Bar-kovlje pri drju Guastella od 9. do 10. (Barko vije 66); za okraj- novo mesto od 14. do 15. (Ariosio 2). Poziv vsem redoljubnim srcem! Kdor ljubi narod svoj, mora posvetiti vso pažnjo naraščaju. «Šolsko društvo® si je nadelo to nalogo, da skrbi ne samo za pouk šoloobveznih otrok, ampak tudi za malčke naših najrevnejših slojev s tem, da jih vzgaja v strogo moralnem duhu, ter jim tudi podaja zdravo hrano. Delo je ogromno, stroški velikanski, zato mora prispevati ves naš narod. Odzovite se vsi! Kdor še ni član, naj se vpiše! Trgovci, prispevajte tudi z blagom, živežem, vse se hvaležno sprejema. Uradniki! posnemajte kolege tržaškega zavoda, ki odstopajo 1% svoje plače z veselo zavestjo, da se smejo s ponosom imenovati požrtvovalne člane našega preizkušenega naroda. Konrisije za splošni obrtni davek ter cenihie komisije za dohodninski davek, ki poslujejo sedaj, ostanejo v svoji funkciji do konca tega leta. Za leto 1934. bodo imenovane nove Komisije. Število ostane isto. Polovico imenuje deželni odbor, polovico pa generalni civilni komisar, oziroma, kjer je imenovan, podko- misar. , Pozdravi vojakov, Najprisrčnejše pozoravc ocšiljajo iz Rima priklopljeni k 3. Regg. Ar t, pesante, sledeči rekrutje: Caharija J? ran (11. Batt.), Križman Marij (IV. Batt.) in Furlan Josip (V. Batt.) vsem znancem, posebno sveto- jakobskim društvom. .. _ Iz Specije pa nam piše vojak 1. baterije l. obrežnega topniškega polka bolj melanholično pismo, iz katerega se razvidi, da se naših fantov po prvih dneh radovednosti, zanj7 manja za novo življenje in korajže, čeladi včasih prisiljene, polašča počasi cut osame-losti in domotožja. Vojak piše, da je njemu m tovarišem v veliko uteho naš list, ki jim prinaša vsak dan glas in vesti iz domačije, b penesom pripoveduje tudi o boravku slovenskih fantov v Parmi, kjer so dali Italijanom priliko, da so občudovali slovensko pesem. — Vojak nam pošilja pozdrave Goričanov. Istra-nov Notranjcev in Tržačanov. Mi mu jih z za-hvaio vračamo ter kličemo njemu m tovarišem: Le korajžno, kmalu mine domotozje m tudi 14 mesecev ni večnost. Kaj pa naj mi, starejši rečemo, ki smo služili po 5, 6 do o let in leta in leta sploh nismo vedeli, kedaj bo konec! Malo je prav, da se «pocartlja^, toda glavno geslo pa mora vendar biti: Korajza velja! Tr , . • i *i Pozor, delodajalci! Kakor je znano, je bil s posebnim vladnim odlokom raztegnjen na nove pokrajine zakon o zavarovanju proti brezposelnosti in sicer z veljavnostjo od 1. aprila t. 1. dalje. Pokrajinski odbor državne zavarovalnice za brezposelnost je poveril vse tozadevno poslovanje, kolikor se tiče našega, temu zavarovanju podvrženega članstva, našemu društvu, ki pa je začelo poslovati kot poslovalnica te državne zavarovalnice šele z začetkom meseca septembra. Od tega časa dalje je naše društvo opravljalo vse v ta preneseni delokrog spadajoče pesle, kakor pobiranje za-varovanjskih prispevkov, nadziranje brezposelnih, izplačevanje podpor itd., kar daje društvu mnogo dela, a prav nikakršnih koristi in še tem manj, ker se nekateri delodajalci vkljub vsem tozadevnim zelo strogim zakonitim določbam upirajo plačevanju prispevkov in se celo hudujejo nad drjtštvom, češi da jim po nepotrebnem dela sitnosti. Taka očitanja niso samo neupravičena, temveč so naravnost krivična. Društvo je le poslovalnica državne zavarovalnice in mora storiti, kar mu naloži pokrajinski odbor zavarovalnice. Iste «nevšečnosti® bi imel delodajalec, če bi bili njegovi nameščenci zavarovani pri kakem drugem društvu ali pa pri okrajni bolniški blagajni, edino Še z razliko, da je zlasti ta poslednja veliko brezobzirnejša. Zakon je pač zakon, in kdor se mu ne pokori, si je sam kriv posledic. Zato tudi že danes vnaprej opozarjamo delodajalce, da smo prejeli od pokrajinskega odbora državne zavarovalnice nalog, da moramo izterjati zaostanke zavarovanjskih prispevkov vse nazaj do 1. aprila t. 1. Ob koncu meseca bomo torej predložili vsem prizadetim delodajalcem račune za te zaostanke in prosimo že sedaj, da naj se ta nova nevšečnost ne pripisuje nam, temveč da si jo pripišejo delodajalci sebi samim, ker se niso ravnali po svoječasno proglašeni o-dredbi. da morajo s 1. aprila t. 1. priglasiti svoje zavarovanju za brezposelnost podvržene nameščence in že odtlej plačevati prispevke. Pripominjamo še, da ima naše društvo nalogo, da inkasira te zaostanke, če bi se pa kdo upiral plačilu, ga mora društvo naznaniti pokrajinskemu odboru, ki mu naloži za upor občutno globo, do L 1000. ki jo v slučaju nada 1 j nega odrekanja plačila izterja z zaostanki in zamudnimi obrestna vred potom izvršbe (eksekucije). Umljiva je samo po sebi, da mora potem zamudnik plačati poleg vsega drugega tudi še stroške izvršbe. Zato opozarjamo delodajalce, naj se v svojo lastno korist ne upirajo plačilu omenjenih zaostankov, nam pa vpišejo v dobro, da smo jih opozorili na vst to. Pripominjamo končno, da moramo v« naše člane* podvržene zavarovanju za brezposelnost, če se izbrišejo iz našega društva, takoj naznaniti okrajni bolniški blagajni, da prevzame potem ona kontrolo nau plačevanjem zavarovanjskih prispevkov. — «Delavsko podporno društvo«, bol* nifka blagajna, enakopravna okrajni bolniški blagajni, ul. Romagna št. 26. II. nadstr. «V Kraljestvu Palčkov«. Bodočo nedeljo ob Stih popoldne priredi Šentjakobska Čitalnica v dvorani DKD pri Sv. Jakobu to divno pravljično opereto. Fantje, možje, dekleta in malčki: pozor in nasviden-je! «Razvaline življenja« uprizori danes ob 5tih popoldne v dvorani DKD pri Sv, Jakobu Št. Jakobska Čitalnica. — Ta drama je najnovejše delo naSega pisatelja Flnžgar-ja in tudi najboljše izmed vseh dosedanjih njegovih del. Igro režišira gosp. Marij Gorjup, naš dobro-znani bivši član tržaškega gledališča. Zatorej danes k Finžgar-ju pri Sv. Jakkobu. Po predstavi se vrši plesna zabava. Kritika o predstavi «Lepe Vide» v Skednii:. O tej predstavi nam poslal g. D. kritiko, ki smo jo pred. kratkim objavili. Nekaterim iz občinstva se je zdela ta kritika prestroga ter so nam radi tega poslali ostro protikritiko. Preden smo 70 objavili, smo črtali iz nje vse, kar ie spominjalo na osebnosti. Kljub nas? previdnosti, vsebuje po mnenju g. D. ta kri-tajko tudi v >tako ublaženi obliki nekatere osebnosti, proti katerim protestira v prvem dopisu, ki nam ga je poslal. V tem dopisu zavrača napade na njegovo osebo in vzdržuje sr'ojo kritiko o prireditvi. Mislimo, da bi bilo nadaljnje razpravljanje o osebnostih za našo javnost brezpomembno in nezanimivo, vsled česar upamo, da bosta obe strani smatrali to stvar na ta način za poravnano. Škedenj — Vsem, ki so dehre volje! Dramatični krožek ima pred seboj še dolgo in težko pot. Veliko je dela in delo je ogromno, ki čaka le na čas, vztrajnost in požrtvovalnost. Delo je začeto, vrata so odprta, ki nam jih je odprla «Lepa Vida,» in skozi ta vrata mora preiti sad vsega ogromnega dela. Zatorej vsi, ki so dobre volje, naj pristopijo v' vrste izvršujo-čih članov D. K. in požrtvovalnost bo poplačana s hvaležnostjo vsega našega ljudstva. Prijave sprejema cdbor vsak dan ob 3. zvečer 1 dvorani. Torej na delo! Odbor. Dr^šivena vcs^l - Št. Jakobska Čitalnica v Trstu poživlja vse c.ne osebe, ki imajo veselje do dramatike, da se vpišejo v njen dramatični odšel: Vpisovanje se vrši v pondeljek ob 8. uri zvečer v dvorani D. K, D. pri Sv. Jakobu, Campo S. Giacomo 5. Prihodnja drama bo Finžgarjeva «Naša kri» in že v pondeljek se pričnejo bralne vaje in se bodo razdelile vloge. Zatorej je treba, da vsi, ki bi' se žeMi vpisati, pridejo v pondeljek. — Od- «G!as:-bcna MaAica». Vpisovanje v orgljarsko šolo se vrši danes in prihodnjo nedeljo od 9— 12 ure v prostorih «Trž. podp. in bralnega društva» v ul. Torre bianca št. 39, I. (leve) Vpisnina je 5 L, učnina za prvi letnik 25 L, 7? drugi letnik 30 L, za tretji letnik 35 L mesečno; članarina 2 L mesečno. Prosveia — predavanje v Lonjerju. V torek dne 24. t. m. zvečer bo predaval v Lonjerju g. dr. Iv. M, Čok. Šekednjski «Dram. krožek«. Danes, ob 11. zjutraj odborova seja v navadnih prostorih. Predse dnilr. Odbor Šentjakobske Čitalnice se tem potom najiskreneje zahvaljuje gospodičnam Zakotnik za podarjenih 47 knjig, ter gdč. Slama Mariii za podarjeni 2 knjigi. Šenijakobčani, posnemajte! Odbor. «Fevs.ko-draroatični večer«, ki ga priredi v kratkem pevsko društvo «Ilirija» s sodelovanjem M. P. D., obeta biti nekaj lepega, in to tem bolj, ker se enake prireditve ne vrše tako pogostoma. Slavno občinstvo se opozarja že vnaprej, naj prihiti na to prireditev v čim večjem številu, kjer bo ob zvoku naše mile pesmi uživalo par lepih uric. Odbor. Mlad. o. Lonjer. Jutri, v pondeljek, ob navadni uri odborova'seja. Zveza mlad. društev. Danes ob 4. uri redr.a odborova seja. Predsednik. Mladina: Jutri ob 20. in pol sestanek. Predsednik. Is trlaikega Tatinska služkinja. Tatvina draguljem vrednih 60,000 lir. V prvem nadstropju hiše št. 1 na trgu Leonardo de Vinci stanuje vitez Marijan Cosolo in njegova žena. Pred nedol-gim časom je sprejela gospa v službo kot služkinjo neko sedemnajstletno Karmelo Cenik (?) iz Tomaja na Krasu. Pred par dnevi sta odpotovala zakonca v Pazin. Pred odhodom sta zaklenila vse sobe in omare ter sta položila vse te ključe v neki predal v kuhinji. Stanovanje sta izročila služkinji v varstvo. Ko sta se pa čez dva dni povrnila, nista našla več v stanovanju ne služkinje- in ne draguljev vrednih okoli 60.000 lir. Služkinja je namreč med njuno odsotnostjo zavohala ključe ter i njimi odprla vse sobe in omare ter se polastila draguljev. Vse skupaj je spravila v kovčeg ter šla stanovat ,k neki družini v ul. Giulia št, 14. Tam je stanovala en dan; potem pa je zbežala, pustivši v stanovanju vse ukradene dragulje. Pozneje se je mladenka skesala nad činom. To je razvidno iz pisma, ki ga je naslovila na svojega strica, ki stanuje v Trstu. V pismu je bilo namreč rečeno, da se je skesala nad tem, kar je storila; vzela si bo tudi življenje. Prosi strica, naj gre k dotični družini v ul. Giulia, naj vzame dragulje ter naj jih nese nazaj .k vitezu. In res, vitez je dobil na ta način svoje dragulje nazaj. Zadeva je biki seveda naznanjena policiji, in včeraj so policisti po dolgem zasledovanju aretirali služkinjo v cerkvi sv. Antona novega. Tatvina 2 miljonov. Včeraj so policisti aretirali na kolodvoru pri Sv. Andreju nekega Alfonza Vertocha, starega 26 let, brez stal nega bivališča. Mož ima na vesti tatvino 2 miljonov avstrijskih kron, katero je izvršil v Trbižu. Ekscesi ▼ starem mestu. Bilo je predsnoč-njim okoli devete ure, ko je nenadoma, med naraščajočim hrupom, prihrumela iz neke zakajene krčme v ul. delle Beccherie v starem mestu gruča razkuštranih žensk. Ena izmed teh žensk, neka petindvajsetletna Valeria Hatligarisova, stanuioča v ul. delle Beccheri* T Trstu, dne 22. oktobra 1922. «EDlNOSl» m. It. 45, se ie namreč sprla v gostilni s svojo dr. B. nista hotela popustiti od svojega stalisča, tovarišico Marijo Mamilovičevo. staro 22 let, je nastala med gospodi prerekanje, končno so tn sicer radi nekega fanta. Šlo je namreč za se razšli, ne da bi sploh km sUemh. ie to- o, katera bo imela fanta, ali Calligariseva ali j liko je g. Kozmaif dosegel, da sta mu dr. 15e- a Mamilovičeva. Ker pa je Mamilovičeva za- sednjak in dr. Bitežnik s častno besedo oblju- itevala fanta odločno zase, je to Calligarisovo bila, da bodo oni članki v «Oor. Mr.», ki bi 1 T Ifl_ J _ 1 ^ ^ r>l*>«in« rknenlila Tt U HiJ H O tl9 Trst. nodoisani od Disca. £_______________________ . ,, tako razkačilo, da je s svoje strani prisolila nasprotnici gorko zaušnico. In tedaj je prišlo ;lo tega, da sta si ženski skočili v lase. . . Položaj je bil res kritičen. Ko pa je imelo lasanje skoraj doseči svoj višek, so posegli vmes vsi gostje; bile so to po večini ženske. Krčmar je Imel že slutnje, da bo imela zadeva svoje težke posledice; zato je kar na lepem, z vso energijo spodil goste na ulico. Gostje so bilj torej sedaj na ulici. Razjarjeni ženski sta se pa še vedno lasali. Gostje so ju sicer mirili, toda brez uspeha. Na pozorišču je bilo že mnogo ljudi. Nenadoma pa je Calli-garisova povlekla iz žepa dolg, nabrušen kuhinjski ncž ter z njim mahala okoli sebe, da je tri osebe ranila, vsled česar se je gruča hrupoma razl-r-opila. Par trenutkov pozneje so prišli nekateri kraljevi stražniki ter so ko- vsebovali napade na Trst, podpisani od pisca. Torej nič se ni izpremenilo, ako sd mora član vodstva «Edinost® zadovoljiti z obljubo dano od dveh «struja rje vda bodo podpisovali napade proti tržaški organizaciji? Sedaj pa je isti dr. Bitežnik podpisal izjavo, v kateri trdi, da se pri «Gor. Straži» ni nič spremenilo. Ko sem videl, kako se plete zadeva z našim glasilom, sem odločil, opozoriti nanjo našo javnost, da tako preprečim nakane ene struje, ki je šla za tem, polastiti se skupnega glasila. Vedel sem, da bo moralo vodstvo «Edinosti» dati na javno vprašanje točen odgovor vedel sem pa tudi, da se bo moral glasiti odgovor v smislu, da je «Gor. Str.» glasilo «Edincsti», ker obstoja vendar še vedno dogovor s konsorcijem. In uspeh je bil čudovit. Skomine nekaterih gospodov po listu so se nespremenjen po- Pondares in Justina Bcrich, stara 35 let, sta- n£kakega vabila na kako sejo nujcča v zagati deila Scala št. 32. Vsi trije scka, In vendar se je zgodila ranjenci so bili prepeljani v mestno bolnišnico. ' *-----^— -------M, , kjer so ostali. Mamilovičeva je ranjena na 'desnem ramenu in v desni bedreni mišici; Be-richeva ima dve težki rani na hrbtu; Škerl ima rano na hrbtu. Ranilka se nahaja v zaporu. Tudi ona je lahko ranjena. maj ukrotili divjo žensko. , ---------- &—^ Naštelo se je troje ranjencev Imenujejo se:; nemudoma spremenile v omenjena Mamilovičeva, Henrik Škerl, starj0žaj ^ 23 let. brezposelni delavec, stanujoč v ulici. p0 ustanovitvi novega društva nisem dobil — - * " * " " * " uredniškega od- _____________v tem času pri listu važna izprememba. Na mesto prejšnjega glavnega urednika ie namreč prevzela uredništvo druga oseba. Vprašam: Ako je še obstojal uredniški odsek, ikako se je mogla izvršiti pri listu taka prememba, ne da bi bila sklenjena pri seji uredniškega odseka, na katero bi dobil povabilo tudi jaz? Še par besed o odgovornosti društva «Edi-nost» za pisavo «Gor. Str.» Torej odgovornost društva za glasilo se omejuje na članke in izjave, ki jih samo podpiše! Kdo je pa potem odgovoren za smer lista in za način njegove pisave? Da se lahko zgodi, da se v list vrine kak članek, ki ne odgovarja smeri, katera je začrtana listu, priznavam. Toda, ako ------ -------. ■ - . se nase skupno glasilo kar zapiše eni struji, nje pod gorenjim naslovom, /a to sem se le ^ dosledno uganja partizansko politiko — sedaj v stanu, dati nekatera pojasnila, katera ^ ^^ k temu ^^ kd() -e potem odgovo_ so neobhodno potrebna, da bode nasa javnost ^^ K . q. odgovoren cdbor društva, čigar znala presoditi, kje je resnica Seveda se mo- u . Ust? Torej nikar ne slepomišite, 1!£iaiIOVI15 ODtm w .------- rem pečat le z glavnimi točkam: ker ce ^ ^ priznajte, Vi, ki ste pristaši tiste n^delto e imdo svoj prvi h0tel?raVin° f da'hočete sami tako pisavo, drugi pa, stanek Sa^ ld s cefni bil še tako dobro porabil polovico lista. Zlasti se nočem b^iti kimale poguma, se postaviti po robu. stanek clamc, la sicer ni Du * u se zaupnico, katero je odbor dal svojemu - - - * - - predsedniku, ki ga jaz nisem niti najmanj na- Vesti Kaj je z „Goriško Stražo" (Malo odgovora na izjavo polit. dr. «Edinost« v Gorici.) Žalibog mi niso moji posli poprej dopustili, da bi se bavil z izjavo, katero je podalo pol. Edinost* v Gorici na moje javno vpraša- ar. Svedrovci so poizkusili svojo srečo, ki jim je le prepogostokrat mila, v hiši Granzierat Roravante, via Leoni 88, in so odnesli blaga v skupni vrednosti 3000 L. — Kolo je bilo ukradeno nekemu Crozzoliju Jakobu, ko ga je pustil v veži neke hiše na Verdijevem teka-lišču in se podal po opravkih v neko pisarno v prvem nadstropju. Zadevo je takoj naznanil, a kolo je vendarle izginilo. Brez listin in brez denarja se je nahajal neki Linorollo Anton iz Pulja, ko so ga prijeli v Gorici. Prišel je v mesto zjutraj in si najel sobo «Prj treh kronah*. Ne ve se, kako bi jo bil brez denarja plačal Te skrbi so ga rešili orožniki, ki so ga zdaj peljali na brezplačno stanovanje. Gledališče v Gorici. V gledališču « Verdi* poje italijanska gledališčna družba opere m sicer opere lahkejše popularne vrste, kot «Lu-cijo di Lammermoor*, «Seviljski brivec», «Sonnambula,» *Cavalleria rusticana,* itd. — Slovenskih predstav pa že dolgo nismo me videli. Ali spimo? Najdene puške. Prav nekaj zanimivega se je zgodilo prelečeni teden na hribu sv. Marka pri Gorici. Orožniki so našli v neki kaverni večje število pušk in patron tako lepih in novih, da je bilo jasno, da so prinesene tja iz kakega skladišča. Orožniki so modri, zato so pustili orožje na mestu in raje popazili, da pride kdo drugi ponje. Res so prišli štirje mladi fantje iz Št. Petra, ki so pa brali kostanje, zagledali kaverno in orožje, stopili vanjo in si iz radovednosti ogledovali lepe stvari. Naenkrat pa so bili aretirani kot lastniki dotičnega orožja, nič ni pomagalo ugovarjanje, preoeljani so bili v Št. Peter; tudi tu jih ni mogel nihče več rešiti, peljali so jih cialje v Gorico kjer sedč še danes v zaporih. Fravi tatovi in «lastniki» omenjenega orožja pa se najbrže smejejo, ko orožniki v veri v svojo nespodbitno modrost sami zabrišejo vsako sled za njimi. Ćemti pa bi bilo mladim lantom orožje? Zakaj bi ga pa neki rabili? Pri nas je pač vseeno, kdo se po storjenem dejanju aretira in kaznuje, samo, da se aretira in Spiošno slovensko žensko društvo v Gorici," ki je imelo 24. septembra t. 1. svoj ustanovni, občni zbor, se je že začelo gi- i se- . , . . - S svojo iziavo ni vodstvo goriškega polil predsedniku k, ga jaz nisem niti najmanj na .Edinost« prav nič pripomoglo k padel, in s kadilnico, ki so ,o zavihteli pred da ge razčistipoložaj. Skušalo je po- poslancem S čekom. O te; zadevi si lahko na- .... • - avtoriteto resnične kršitelje na- obiskan, kakor bi bilo želeti, kljub temu pa je bil vendar dovolj uspešen. ~ ^^ ----— Na tem sestanku, ki se je vršil popol- r--------------. kriti s svojo avtoriteto resnične kršitelje na-1 dne ob dveh v dvorani Trgovskega doma, pravi vsak sam svojo sodbo. rodne discipline, s tem pa je le omajalo zau-' se ie poročalo o ustanovitvi odsekov v Reagirati pa moram na očitanje, da sem za- » nepristranost. Kdor je čital smisju grešil s svojim javnim vprašanjem težak pre- P J J" oafi ne bo ver-1SSmSm ^ (Dalje na IV. strani) fresil s svojim j^non vprasanjein iezaK pre-, r , ^ ^ ^ ne bo ver jrešefc proti narodni disciplini. Torej tako! se ^ izpremenilo Več mesecev zlorabljajo nekateri naše skupno J P dokazu'jc vendar vcč številk Usta, glasilo za uprav nedisciplinirane napade proti ^1 ^ « ' poslancu, ki mu je ^^»r^1«! Omenjam'samo še, da te izjave nt skleni!, dat m.a priznavajo ^ pohuč- drušlva, temveč samo njegovo ožje' nega voditelja, so rovali proti bratski tržašla j yodstvo je sicer predlagalo v odbo-; politični organizaciji, so podpirali one, ki v voast o o ^ ^ * k . bila! Istri sejejo razdor. Kopa sem mno^o boljgoslobesedna od sedanje, odbor: stopil proti takemu grdemu, neodpusdj vemu ^fskieil o nji, temveč jo odložil na pri- kršen;u narodne dsaphne, sem po mnen u P . ge ^ Sv« "-"S narodr^ discipline! skle^ nilfake iz^ve, nikake.a govora na;_ Nepristransko narodno vodstvo, kaj ne? V PORODA SOBA iz svetlega bukovega lesa, očigled taki modrosti ni čuda, ako gre pn nas, poobuam g&, m mana m ar. o^a , niizica, 2 stolici, 2 prešiti vzmeti se proda na Goriškem vse kakor pač gre. . : P"^^ 'olt'društ^^E^st,' v Gorici! za nizko ceno L 2100. _ Skladišče pohištva V stvari Goriške Straže same so m, go- i ^jinsk^^Htično0^- via Udine 25. ,; _1^0 spodje odgovorili z neresnico in ^jangn. Ta^dbor biFse moral zavedati, da ne TRGOVSKEGA VAJENCA, zmožnega slo- Kra astfe^trS. g* --ss rOSPODIČNA z večletno trgovsko prakso, vešča slovenskega, nemškega in deloma italijanskega jezika in samostojnega vodstva trgovine, išče primernega mesta na deželi. Ponudbe pod «1940» na upravništvo. 1949 900 SODOV od 100—700 1 iz hrastovega lesa, je na prodaj. Cene po dogovoru. Kristjan Pertot, Barko vije 442. 1945 BABICA sprejema noseče. Zajamčena-tajnost. Madonnina 10, II.. 1956 Ulia in poiiiia v Mmm registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na SOBA se da v najem pri majhni družini uradniku ali uradnici. Naslov pr upravništvu. 1958 ki se bo vršil VESTNO podučevanje francoščine in nemščine za odrasle začetnike L 25 mesečno. | v nedeljo, 29. oktobra Ob 13. uri pop-XX Settembre 33, IV., levo _1959 i v JruŠkah V ŠOli. * ZDRAVILA, zagotovljena, prvovrstna, za ljudi in za živino. Ribje olje najboljše. Švedske kapljice. Balzam in obliz za kurja očesa v lekarni v Sežani. 83 6 DNEVNI RED 1. Poročilo načelništva, 2. Poročilo nadzorništva. ZKUŠENA SREDSTVA proti izpadanju las. i 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1921. neškodljiva za barvanje las, šampon itd. priporoča lekarna v TI. Bistrici- 28/2 SPREJMEM takoj 16—181etno dekle, pridno, pošteno in zanesljivo, že nekoliko vajeno trgovine. Osebno prijaviti se v trgovini z mešanim blagom Hinko Grabrijan, Vipava. 1934 IVAN KACIN, Gorica, via Carlo Favetti 6. Popravljanja in uglašanje. Harmoniji, orgije, klavirji, violine, kitare. Strune in vse potrebščine za omenjene instrumente. Prodaja tudi na obroke. 1937 POROČNE SOBE bukove, hrastove, mahagonijeve, črešnjeve, slavonsko delo. Turk, via S. Lazzaro 10. Embalaža za pošiljatve. Brezkonkurenčne cene. Oglejte si in primerjajte. 1912 4. Volitev načeiništva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. NB. Ako bi ob določeni uri ne prišlo zadostno število zborovalcev. bi se glasom § 33 zadružnih pravil sklical 1 uro pozneje drug občni zbor na istem mestu in i. istim dnevnim redom, ki bi sklepal ob vsakem številu prisotnih zadružnikov. MAREZIGE, 16. oktobra 1922. (674) NAČELNIŠTVO. ODVETNIKA 81 KUPUJEM baker in med po cenah, ki se do-sedai niso plačevale. Scalinata 3, Fonda. 1942 IŠČEM kapitalista s 5000—6000 L za od-pretie obrti. Naslov pustiti pri upravništvu. 1944 POZOR* Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-?eli Vita, via Madonnina 10, I. 82 iz Trsta, via Fabio Fiizi 1117/1. (tel. 26-50) sprejemata svoje klijente iz sežanskega okraja vsako jC3T pri AMFU v SEŽANI Ar-' V CUNJE po 30, star papir, železo 25 in druge kovine kupujem po visokih cenah, Solitaric ; [ št. 14. 51 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. I*1 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —iz-[ voz. Velika zaloga papirja za zavijanje ^ pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic valčkov raznih velikosti lastn ega izdelka. 79 i LJUBLJANSKE VOZIČKE, breke, tovorne vozove s patent-kolesi, jermenice itd., izdeluje solidno Franjo Bratina, strojno kolarstvo, Ajdovščina 53 1 im*nf asi EGIPTOVSKI profesor grafcLogije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 13 do 19 v Trstu, via Carducci 24, V. 1714 drugo osebo v ta uredniški odsek. Obstojal je sicer uredniški odsek Gor. Str. enotno narodno organizacijo. Četudi bi bila med temi načeli obramba «krSčanskih > etičnih Obstojal Jes.cerureamsK! o-- " • ^ločljivost zakona, in .obramba kr- ^ort/rl^lS1 Tet bH^an te« ščanskega poduka v šoli. fa biU> venda, seka. Ko pa se je Goriško odcepilo od Trsta; glavna podlaga narodno načelo, načelo, eli-in ustanovilo samostojno polit, organizacijominirati vse, kar nas ,e razdruzevalo zlasti e ugasnil pokra i ^k i odsek tržaškega polit, tudi razlike v t. zv. svetovnem naziran,u m Ifruštva in f^ jim i ud i njegov uredniški odsek, združiti vse svoje moči v skupno obrambo To se mi zdi semo obsebi umevno. Stvar no- | našega narodnega obstoja. Delovanje tistih vega pol. društva skrbeti za sestavo ka, da se izognemo neprijetnostim dja*. .laz sem tudi koj po ustanovitvi novega polit, društva opozoril na to člana vodstva, g. Avgusta Kozmana in tekom meseca julija tudi g. venskega in italijanskega jezika, z lepo pisavo, išče službe kot blagajničarka aH prodajalka. Ponudbe pod «Vestna» na upravništvo. 1940 TRGOVSKI POMOČNIK izučen v trgovini je-stvin, vešč slovenščine, nemščine in italijanščine. išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe pod «Pomočmk» na upravništvo. 1947 Her- ders - Convesations - Lexicon», ter «Slovenski Pravnik« 1914—1917. Naslov pri upravništvu ali pisati pod «Juridične O v uiv/i u v i i" * j f ^«— — —— — —•---- vprašanja. Rad bi bil govoril tudi s predsedni kom, a izvedel sem, da je že odšel na do- pust* 1 • D Vzemimo slučaj, da sem bil jaz v zmoti, ro-tern vprašam: Zakaj me ni vodstvo novega žreli znanja v svrho ženitve s poštenim mladeničem ali vdovcem brez otrok. Ponudbe pod «Poštena» na upravništvo. 1951 ŠIVILJA pride na dom. Gre tudi na deželo. Naslov pustiti pri upravništvu. pod «Slovenka.« 1954 na katera se sklicuje ta izjava. Saj je razdi- ( ralno delo niihovih ožjih somišljenikov pri- j vedlo do hudih razporov in zapletljajev celo | gusta Kozmana in tekom meseca julija tudi g. v Sloveniji v tisti stranki katera temelji svoj nFKLE sredn:e starostL z malim prihrankom, dr. Bobiča. Vem, da sem prvemu tudi povedal, program ravno na teh načelih. V Sloveniji P? ^^de^ne ^^^^^^^^^^ znanja v da smatram svoj mandat za ugasnolega in da si s ranke lahko privoščijo take pr^pi/e, mi neomadezevane preteklosti, zreu j se mora čimorej poskrbeti za ureditev tega si jLh ne moretno. Zato je naloga «Edmosh», ------ ..... i s . zatreti take jx>jave, ne pa jim dajati potuho, ker lok se da napenjati le do neke gotove mere, — potem poči. Dr. Fran Gaberšček. _____e_ Opomba uredništva. Ker je že stvar prišla v političnega društva opozorilo na to. da ne javnost, smo smatrali za dolžnost naše objek- ----- smatra svojega naziranja za repravilno? Kaj tivnosti, da prinesemo ta odgovor gosp. drja SOBA, meblirana se odda poštenemu gospodu, ni bila njegova dolžnost, sklepati o tem in Gabcrščeka na izjavo poi. društva «Edinosti»j Via Solitario 16, vrata 25. 1955 zadevo urediti? _ j v Gorici, ki smo jo tudi objavili. Ne bili bi sprejeli niti prvega članka gosp. ščeka, ako bi ga ne bili smatrali i dolžnost, ker sta soravila «Uor. otr.» na raz- nega od «Goriške Straže» z znanjem poli-i goTfepr že pri prvi ali drugi seji vodstva. (G. tičnega društva po opetovanih napadih na na- j a Krizman je bil tedaj odsoten). In veste ljudje §ega voditelja in naše politično društvo. Ker POHIŠTVO za sobo in kuhinjo se proda radi božji, kaj se je zgodilo? Dr .Besednjak in dr. nismo na te napade sami reagirali, smo si do- odhoda po nizki ceni. V. Giuliam 33, vrata 2 Bitežn;.k sta se kratkomalo uprla, da bi vod- volili objaviti članek, ki nam je prišel od stvo oolit. društva sploh razpravljalo o < Go- | zunaj in ki je reagiral na one napade. Priobču-riški Straži*, češ, da to je njihov list. Ko je g. i jemo ta odgovor gospoda dr. Gaberščeka, ne da Kozman protestiral, češ, da je Gor. Straža^ bi to j>omenilof da podpisujemo vsako njegovo vendar glasilo pol. dr .^Edinost*, sta oba nave- J besedo, prepuščajoč njemu odgovornost za nje-dena gospoda zagnala velik krohot. Ker oba gove trditve. V IT KNJBGARNi IN PAPIRNICI Trst, Via Milano št. 37, Trst je izšel za leSo 1323. Raz prodajata se v Trstu v knjig J. Stoka via iMilano ; v Gorici v knjigam? K. T. I>, Na deželi po vseh večjih trgovinah. „Vedežw lično vezan L 3.—; e egantno v platno vezan L 4.—. — „Hišni prijatelj" vezan L 2.—. Trgovci dobijo popust ! 661 Kdor kupi 10 »Vedežev* dobi enega zastonj. 51 677 za leto 1923. Trgovd-obrtniki! naročajte skladni koledar z napisom svoje tvrdke, ker je to najboljša reklama za vas V kratkem izide koledar-zapisnik (za pisarne, urade itd.) ir stenski. MVIi. Vidmar: Spoved po L 4.60 se dobiva v Štokovi knjigarni. — Istotam se dobiva tudi knjižica za invalide. 677 Mm m m oMeie za moške, dečke in otroke v veliki izberi 65 po konkurenčnih cenah. Adolfo Kostoris Trst, Via Carducci 3?. Oiisiie si izlsfte. tla ss puntate 1957 Pod nojugadnejšimi pogoj!: ~PLU£I* vsake veHkdstl; B^ANE, na 2 ali 3 vrste; SL^lom-ZNKB na veri so t Blil^^E; T£KYKISE, navadne in decimalne. Ing. Righi k Vidovich, TrsVvov«S 8 MBMBBnMHi GOSPODIČNA trgovsko prakso, zmožna tudi samostojnega gospodinjstva išče mesta na deželi. Ponudbe na upravništvo pod «1940.» 1948 PODLISTEK Igralec, ki do!siva. Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan KoŠUal 21 — Prav dobro se spominjani tistega lepega 5pomIadnega večera, ko je prišla med popolnim brezvetrjem, s povešenimi jadri, počasi adrajoč v Rečino (rečico, ki izvira sev. od *eke ter se izliva pri Reki v Kvarnerski za-'iv) barka, obložena s sadjem. Nenavadna oblika je kazala, da je doma v daljnih okrajih; izmed mornarjev ni znal niti eden govoriti v nobenem tistih jezikov, ki so običajni v oko-aci, imeli so čudno potlačene nosove, lica rjava kakor clje, debele šobe in v ušesih velike uhane obročkaste oblike. Tovor, s katerim je bila njih barka obložena, je bilo čudno sadje iz drugih delov zemlje, sadje, kakršnega fe nhem videl: morebiti bi si ga ne bil upal niti pokusiti. A kar je potem povzročilo največji naval ljudstva, je bila neka ženska, lastnica one ladje. Še meni je tolklo srce, ko sem jo uzrla. Nekaj sličnega sem videla le takrat, ko ste vstopili vi, gospedična, v tale grad. Pri sveti Devici vam pravim, tolikšna je po-•iobnrr.t! Danes mi ^e jelo srce prav tako strašno bitiT ko sem gospodično zagledala. Kot da bi -.'dela r.fo stopati z ladje! — Na vprašanje obrežnega poročnika, kako je ladji ime, je odgovorila ženska laški, da «Margarita». Tudi njeno ime da je Margarita. Prišla je iz j Port Saida z južnim sadjem. Dobila je dovoljenje, da sme postaviti na trgu šotor ter prodajati svoje sadje. Zijajoče ljudstvo je strmelo po cele dni v tisto sadje nenavadne oblike, ki je bilo nakopičeno ped šotorom; tudi jaz sem prebila celo nedeljo, ko je bil počitek od tlake, tam pestavajoč ter poslušala, kako je rjavolični služabnik ponujal razstavljeno sadje: breskve, ki rastejo v grozdih, jagode debele kakor pest, potlej banane take oblike kakor člo\reška dlan s prsti, rožičke ali šent-janževski kruh, potem sadje take oblike kakor dinje, ki raste na palmovih drevesih, slive s trnjem; kdor ne pazi, se ž njim zbede v nos, da oteče kakor kumara; na dvoje prerezane velike buče, ki imajo pečene okus kakor kruh! Vse se je tako razpečavalo, kot da bi se delilo brezplačno. Francoski gospodje so nosili denar v šotor tako, da se je ž njim napolnil cel sod1. — Toda kar se je še bolje razpečavalo kakor čudovito lepo sadje, to je bil poljub čudovito lepe ženske! Baje ni skoparila s poljubi; kdorkoli si jih je poželel, jih je dobiL Na ta glas so privreli od daleč ter so jemali čarokrasno žensko s seboj na vsako veseKco. ki so jo prirejali zavoljo nje. In lepa Margarita je znala peti fn plesati. Tale grad je bil torišče hrupnih veselic, na katerih fe šla krasna Margarita pri plesu iz roke v roko. Dva tedna še nista bila pretekla pa ie bi! sadni šotor že prazen; ladja je šla nazaj. A lepa Margarita je ostala. — In tedaj se je jelo njeno ime izpreminjati v prokletstvo, v strah. Ko je preteklo štirinajst dni, so začele vse tiste moške, ki so bili poljubili* lepo Marga-rito, boleti očL PoUej jim je otekel obraz in naposled je postal okrogel kakor krogla, tako da so z njega izginile vse poteze; niso več mogli govoriti, njih oči so videle le ponoči — in takšni so ostali za zmerom. In ker so dali Listi, ki so bili poljubili grozno krasotico, poljub pozneje zopet dalje, drugim ženskam, te ženske pa zopet drugim moškim, je bila črez en mesec vsa primorska pokrajina polna tistih groznih postav, ki jim je z obličja izbrisano vse delo ustvarjajoče božje roke. Ženske in moški, vojaki in seljaki so nosili enako tisto strašno šemo. — In zoper to grozovito nadlogo ni bilo pomoči. Najslavnejše zdravnike je pcTsiljala semkaj francoska vlada, ti so preizkusili vse svoje znanje zoper ta božji bič. Vse brezuspešno. Nadloga je ostala« in kdor je enkrat zbolel« tega ni več bolezen zapustila. Širila se je hitro kakor kuga« a lotila se je le tistih, ki so bUi poljubov lačni; morlaško ljudstvo jo je zvalo skriljevo, Francozi pa Marga-rito, po tisti kleti čarovnici, ki jo je bila prinesla semkaj mednje. Nazadnje je zbrala deželna vlada bolnike iz vse primorske pokrajine, ki jo ie bila «Maxtfarita» napadla, ter jim je odredila Frankopanski grad za bolni<30.» (Dalje). bele v velikih in laal množinah kupuje tvrdha SEVER & Komp., Haehi&ueili 13. jTštchca Trst, Via Milano štev. 37, Trst ima v zalogi vse za slovenske šole predpisane knjige. - Šolska vodstva dobijo pri naročilu popust. Brezovšekove kateheze za nižje razrede mestnih šol so v zalogi po L 3.—. naii iiHHiimi^u \\mm ZOBOZDRAVNIŠKI AMBULATORIJ M. HiZJJIIS sprejema od 9 do 13 in od 15 do 19 Trst, Via Torre bianca 39 Telefon 23-09. 666 ur fpi velike, moderne pri postaji Biuio-Nabrežina S se oddajo Pojasnila daje upraua Edinosti. ^— _ ^ UCiODNA PRILiKA!! La Soneta ADonima TriesfiDa di Trasportl Trst, via Carlo Gliega 3. tel. 2437 prodaja po zelo nizkih cenah Ksnle za vožnjo, težke in fufe fer luksuzne bon je. Kočije vseh vrst, žardinjere, vo;.ovc» Opreme za kočije in vozove knkor tudi vse druge potrebščine. c3i IV. .EDINOST* ■■■ * f Trstu, dae 22. oktobra 1922, Odsek za ročna dela pod veščim vodstvom gospe Marice Mfličeve, kateri stoji ob strani cela vrsta požrtvovalnih gospa in gospodičen, je že začel svoje -delovanje na ta način, da priskrbuje članicam in nečlanicam, ki se zanimajo za ročna dela potrebne vzorce, kateri se bodo na željo risali na primerno blago. Taki vzorci so pri trgovcih ročnih del nerazmerno dragi, društveni odsek pa jih bo oddajal z zmernim dobičkom v korist društva, odjemalci pa bodo prišli tembolj na svoj račun. — Opozarjamo na ta odsek splošnega slovenskega ženskega društva v Gorici zlasti gospodične učiteljice na deželi, ki morejo tem potom dobaviti svojim učenkam prav po ceni potrebni material za ročna dela, zlasti glede narodnih vezenin, ki se bodo pričenjale, vzorcev za predpasnike, rutice, prtiče itd. — Tudi vsa dekleta po deželi naj se v slučaju potrebe obrnejo na ta odsek, ki poj de vsem rade volje dejansko in s svetom na roko. Da se to omogoči, bo društvena tajnica in po potrebi druge odbornice, vsak torek, začenši 24. oktobra t. 1. cd dveh do treh rcpcldne na razpolago članicam za vsakovrstne informacije in drugo v društvenih prostorih v Trgovskem domu, I. nadstr.f vhod Corso Verdi št. 24, Istotam se bodo sprejemale še nadalje nove članice, ki lahko tudi istočasno plačajo članarino. Vljudno so naprošene tudi članice, ki so že pristopile, da se vse pridno poslužujejo tega uradnega dne in tam poravnajo že zapadlo članarino ter na ta način prihranijo nepotrebno in zamudno dalo pobiranja članarine^ od hiše do hiše. Sploh naj se vsaka Slovenka zaveda dolžnosti, da pristopi k temu našemu prvemu in edinemu, res prepctrebnemu ženskemu društvu, da si pomagamo druga drugi, kajti česar ena ne ve, tega je zmožna druga, tretja pa pomaga z izkušenim svetom. Dalje se je ustanovil tudi dobrodelni odsek. ki se bo pod predsedstvom gospe Justine Podgcmikove zanimal za potrebe zlasti revnejšega našega ženstva in skrbel za to, da se naša nadebudna mladina o priliki nameravane božićnica prjmerno in uspešno obdari. Tudi v lem pogledu se lahko obrnejo matere ob uradnih dneh do društva, ki bo po možnosti upoštevalo njih želje. Sicer pa bodo tudi čian?ce tega odseka same z osebnimi poizvedbami spopol-njevale informacije. Nadalje se je poročalo pri sestankih o delovanju za prireditev bcžičnice. Že na Drvi pcziv gospe predsednice, naj se prijavijo prostovoljno sotrudnice, ki bodo izdelovale cblekice in predpasnike, s katerimi se bode obdarovala šolska mladina, se je priglasila lepa vrsta marljivih članic, ki so obljubile svojo pomoč. Z vpisovanjem na novo priglašenih Članic se je zaključil ta prvi društveni sestanek. Tvrdka so ta plačila dosegla eno miljardo in pol, t. j. desetkrat večja številka nego številka, ki je v predvojni dobi predstavljala celokupni letni uvoz žita. Z ozirom na ta položaj in z ozirom na to, da vsled tega pada lira, je zakladni minister Paratore stavil predlog, naj bi se uvedel za gotovo dobo zopet vojni kruh in bi se prepovedala fino mlete v moke. Posebno nacionalistični tisk je sprejel ta predlog z odobravanjem ter povdarjal, da se more zaprečiti finančno nazadovanje le z veliko žrtvijo celokupnega naroda. Obenem pa je pričela kritika ter zopet enkrat pokazala, da nepremišljeni ukrepi, četudi so v prvem hipu v stanu uplivati prepričevalno, večkrat bolj Škodijo nego koristijo. Oče načrta, sam zakladni minister, se ni mogel ubraniti pred upravičenostjo ugovorov in uradno zanikanje, ki je bilo izdano koj nato, je izjavilo, da tak načrt sploh ni nikoli obstojal. Zakladni minister je pri svojem načrtu pozabil na zelo važno točko, namreč na krmo živine. 2e sedaj je pomanjkanje krme občutno j in bi se še povečalo, če bi se turšica in ječ- j men, ki se nahaja v zemlji, uporabila za izde- i lovanje moke. Potrebno bi bilo vsled tega, da se uvažajo namesto pšenice turšica, ječmen in oves, katerih cene so vsled položaja na svetovnem trgu ne razlikujejo mnogo od cen za pšenico. V dc.kaz naj navedemo tržne cene, ki sedaj veljajo v Trstu: Ječmen in oves se plačajo tukaj z 46 oziroma 48 francoskimi franki, kar odgovarja pri današnjem stanju fr. franka na tržaški borzi 83 do 84 lir. Tu-zemska turšica se ceni na 92 do 96 Ur in kupčije za turšico La PlaLa se sklepajo približno po isti ceni. Pšenica Rosa-Fe se pa ceni na 130 lir franko vagon Trst ali Eeneike. _ j Iz tega izhaja, da ne bi bil baš velik pri-; hranek, kateri naj bi se izbil iz tega, da se pšenično moko nadomesti s turšično, oziroma ječmenovo. K temu pa prihaja, da bi vsled ve-1 likega uvoza turšice in ječmena skočile cene, D za krmo, kar bi neugodno vplivalo na cene za meso in mleko, tako da bi popolnoma zgi-1 nil navidezni dobiček, ki bi se dosegel s j aa ,pCfc!Mt S|?iEK»esi«r koSna in olroSke skrčenjem porabe pšenice. Izvedba novih! fe»g«Mii 44 predpisov za mletev bi zahtevala razun tega i velikanski birokratični aparat, kateri se je v ;jPB§*3 |]v J%B C voini. ko ie bilo militarizirano vse gospodar-• .... , . ....... ^ki, življenje, lahko izvedel, ki pa bi danes j Specialna 8p*peig;s»a na pariški Kliniki povzročil ogromne stroške. Bati bi se Mo Mođfimo zdrsv?tn}e sf&g&lae o-iizznl, zoženja in treba, da bi se tu doživelo isto razočaranje, vnetia c«rvi in fcžrjJvS-ci. kakor pri raznih v zadnjem času vpeljanih prelzku|nja kryl za ugotovitev siiiliiičnih okuženi Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Gorica* Plazza Klcoa&TencraasttO •Piazzutta) 8 fllu Hozzinl 36 M L [uterina) (prej Via Nuova) naznanja svojim cenj. odjemalcem, da si je priskrbela za prihodnjo sezono veliko izb ero volnenega blaga za moške in ženske, kožsihovin, žameta, volnenih šerp in rut, kakor tudi fuštanja, belega in barvanega ter raznovrstnih okraskov. davkih, pri katerih je požrl aparat za uterja-nje skoro vse dohodke. Kakor je hvalevredno, da se apelira na po-žrtvovalnost ljudstva, nastane vendar vprašanje. ali se ne bi mogla najti druga sredstva, .ki bi bila pripravna da se vzpostavi ravnotežje v državnem gospodarstvu, ne da bi se pri tem tako občutno pritisnilo na gospodarstvo posameznika. Pri tem. ni treba misliti na zvišanje davkov, ki so že dovolj visoki, ampak misliti bi bilo treba na sredstva, k bi preprečila pojav, da se premnogi odtegujejo davkom. N. N. Odvadar daruje L 4. «Šolskemu društvu.* N. N. L 2 «Šolsk. društvu.» o&ročiSa« Tiija valuta na tržaškem trgm ki je pustil v vseh udeleženkah vtis, da ! ^S^Som —.95.— 1— _______ ________________—.03.— 3.— smo na pravi poti, na poti medsebojnega češkoslovaške krone ....... 77.50.— 78.25 zbližanja in spoznavanja goriških Slovenk, dinarji .. .....................42.70.— 43.20 ki privede do uspešne in toliko potrebne leji - c ....•••••••• • samopomoči. Naj ne manjkala prihodnjem JJ^J.............. francoski franki sestanku nobena zavedna Slovenka! Cd bor se nadeja, da bo mogel že pri tej priliki nuditi članicam zanimivo predavanje. kateremu bodo sledila potrebna poročila, predlogi in pogovori ter se bo nadaljevalo z razdeljevanjem delokroga posameznim odsekom in članicam. Pazite torej na obvestila v časopisih! Na veselo svidenje! Žrtev pretepa. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici je umrl nesrečni mehanik Brešan Rudclf, ki je bil pred nedolgim ranjen z nožem v nekem pretepu v Štandrežu. Zapušča mlado ženo in enega otroka. Žalostno je, kam dovede naše ljudstvo pitje in gostilničarsko življenje sploh. Zdravstveno stanje. Od 1. do 7. oktobra je" umrlo v Gorici 8 ljudi, 6 v mestu in eden v bolnišnici. Rojenih je bilo 21. ..... Gospodarska razmotriuanja •lavno mnenje v Italiji je stalno vznemirjeno vsled dejstva, da uvoz presega izvoz. Vsi znaki kažejo, da pasivna trgovinska bilanca ni še dosegla viška in da bo letos najbrže dosežen nov rekord. Poljedelstvo v Italiji ni moglo nikoli kriti potreb lastne zemlje, in že v predvojni dobi je znašal pasivum trgovinske bilance povprečno eno miljardo lir na leto. Med voino in neposredno po vojni je potreba po uvozu izvanredno narasla in pasivum trgovinske bilance je dosegel svoj višek leta 1920 s 15 miljardami lir L. 1921 je bil položaj nekoliko ugodnejši, in to pač ne vsled dviga izvoza ampak znižanih potreb po surovinah v industriji, katera je morala preboleti težko krizo. V tem letu je padel pasivum trgovinske bilance na 11 miljard. Ta zboljšek trgovinsko-statističnega polo-žaia bo letos brez dvoma izginil, ker je treba letos vsled slabe žetve računati z velikim uvozom žita, da se zamore kriti potrebo, ki je narasla na 80 miljonov stotov. Splošno se računa, da bo treba importirati najmanj 25 miljonov, mogoče pa celo 35 miljonov stotov žita. Najbrže bo poslednja številka prava, ker je vsled industrijalne krize padel konsum dragih živil pri nižjih slojih, ter je kruh glavni živež. Predpostavlja se tudi lahko, da se bodo vsled nejasnega političnega položaja pustile nedoiaknjene v zemlji se nahajajoče reserve, katere se cenijo na 10 miljonov stotov napram 7 miljonom v lanskem letu. Ce se bo torej uresničila domneva, da bi morala Italija uvoziti iz Severne in Južne Amerike letos 35 miljonov stotov žita, bo morala tedaj plačati inozemstvu za nakup žita najmanj 4 miljarde lir. Že do 31. maja t. 1. švicarski franki ... angleški funti papirnati 15.—.— 15.50 — 52.---.60 23.80- 53.95 17« 75,—177.50 435.—43«.— 106.65.—10 ?.S0 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št, 14 (prej Gosposka vtiča). Doma kar manjka naj vsak — vse naj napiše si pri dreni luči — omare mize, stole, posteipraK — in vse kar rabi spioh v domaći kući. — K*r manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Gicsue Carducci. Telefon 4-30 Telefon 4-30 SS v3r m l* &Ž ŠJ { 73 T^sf — Via M^daa If, G — Trsš ima na prodaj večjo množino izgotov-Ijenih štedilnikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naročila. * U £ i ZIVNOSTENSKA BANKA ,, PODRUŽNICA v TRSTU belih In Pisanih, žepnih ||, rj;., m ^ 8j_ _ l5S|na pa|3^ De!ri*it« glavnica y, robcev, m&žkih nogavic itd. Trst Corso V. L iiL l [flUEL M 24. vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 18 MBaBHmaeM—— Urarna in zlatarna ' Lorenzo Macor Trst, Via Udine 26.» ViiaMv.zliM Mmm Fređaja se Mi na sMe po usudili tesali. Ob nedeljah se zglasitev v via Udine 33, III. Krone, srebro, n wmniiii rarmravorf' .ignrrni Mmi ALi kupujem po najvišjih cenah. POBH, i iiii if. 46 H i In) MICOLICH Trst, viu Udine 32 (vogal L' Ariosto) (prej Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuva'a Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna. Srebrne Krone In zlato plačujem po ncMift cenah ALOJZIJ PSUH Trst Plazza Saribaliil št Z 8 (prej Barriera) via dal Raliori 1 in vSa MalcanSas? 7-33 konkurenčna 07) FRANC SAiJllIG, Gorica, Gosposka ulica ssiloi 1/Ia Carducci št. 25, naznanja slavnemu cbčintvu, da ima veliko izbero šivaBnih Strojav več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz RGj&oijšiii nemških iesaren, Katere jamtl 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 61 Specijaliteta FIGOVA KAVA LEVANTE mMi\ Kovin dodatek izvornega, aromstičnesa okusa. Samo s figovo kavo „LEVANTE pripravi gospodinja izborno kavo brez ali le z malim dodatkom kolonijalne kave. — Vsled tega naj nemanjka ta v nobenem gospodinjstvu. Zahtevajte vedno kavo „LEVAHTE" z našo znamko. Prva tovarna figove kave „Levanie ' LOS%W ft Luftta, Tr»t, Via Carpison 10-12, Telefon 44-06 Krone po .... L 2. Goldinarje po L 5.40 Trst. Uiti Pondares 6,1, nadstr. desno izbuljene obleke po meri za moške in ženske, paletots, nepremočlllol plašči, nosavlce, perilo, klobuki, preproge, žimnice, vzmeti, divani Itd. Krojačnica prvega reda. Cene zmerne, posofl dobri. Trst, Via XXX ottobre S«. 3, U nadstr. Telefon 39-20. Ljubljanska kreditna Podružnica v Trstu. Uogsl vid Miim ll — Uiti 30 otfotire ll Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHSkron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje pr* po 3 3|4 °lo nelto Vloge na tekoče račune po 4l2°|0 Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Sarajevo, Split, A!