Poiinina plačana v golo vini
ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Ponos se poda samo siromakom.
General Petiet (1784—1858)
Besedilo dogovora
podpisanega v imenu Narodne radikalne, Demokratske, Zemljo-radniSke, Hrvatske kmetske in Samostojne demokratske stranke
V	soboto 9. t. m. ob 16. uri je
S.	Miša Trifunovič, eden izmed voditeljev Narodne radikalne stranke, izročil v Beogradu časnikarjem tole besedilo dogovora, ki so ga podpisali v imenu svojih strank gg. Aca Stanojevič, Ljuba Davidovič, . °van Jovanovič, dr. Vladko Maček 111 Adam Pribičevič:
Hrvatska kmetska stranka in Samostojna demokratska stranka, združeni v Kmečko-demokratski koaliciji, in Narodna radikalna stranka, Demokratska stranka in Zemljoradniška stranka so sklenile tale dogovor:
, Stoječi na načelu demokracije, Vidimo v narodni suverenosti jedro Vsake državne organizacije in v »arodu vir vsake javne oblasti.
II.
Ustava z dne 28. junija 1921 je bila sprejeta brez Hrvatov. Ustava z dne 3. septembra 1931 nima moralne vrednosti, ker nasprotuje psnovnim demokratskim načelom in je bila sprejeta ne samo brez Hrvatov in proti Hrvatom, ampak tudi brez Srbov in proti Srbom. Vlada, ki temelji na enostransko nveljavljeni ustavi in sloni na dozdevnem parlamentu, nima nobene avtoritete ne med Hrvati ne med Srbi.
III.
Edini smo si, da je neobhodno potrebna uvedba novega ustavnega reda, temelječega na načelih ljudske vladavine; ustvaril naj bi se kot skupno delo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
IV.
Naše stranke se zavedajo, da zastopajo i hrvatski i srbski narod, ter stoje na stališču, da je napočil skrajni čas, da za zmerom prenehamo z vsemi nedemokratskimi sistemi in vladami in da omogočimo Srbom, Hrvatom in Slovencem sporazumno organizacijo državne skupnosti v enako zadovoljstvo Srhov, Hrvatov in Slovencev.
Edina pravilna pot do tega cilja je, da pride na državno upravo ljudska vlada, sestavljena iz predstavnikov vseh političnih strank, ki imajo dejansko zaslombo v ljudstvu. Takšna vlada bi morala skupno s krono ob svojem nastopu:
1. Proglasiti začasni osnovni zakon Jugoslavije, s katerim se obenem ukine ustava z dne 3. septembra 1931.
_Ta osnovni zakon bo obsegal bistvena načela države in bo veljal, dokler se ne uzakoni nova Ustava. Osnovni zakon bo obsegal tele določbe: da je Jugoslavija dedna, ustavna in parlamentarna jnonarhija; da vlada v Jugoslaviji kralj Peter II. iz dinastije Kara-djordjevičev; da do njegove polnoletnosti izvršuje kraljevsko oblast namestništvo; da so državljanske *n politične svoboščine zavarovane *n da je zavarovan parlamentarni sistem vladavine in da. sklene ustavodajna skupščina ustavo s takšno Večino, da bo v njej večina Srbov, Večina Hrvatov in večina Slovencev, poslancev ustavodajne skupščine.
2. Isti dan proglasiti pravičen in demokratski volilni red in razpisati Volitve za ustavodajno skupščino, 'lada mora ustvariti vsa poroštva, i k<Jdo volitve za ustavodajno
skupščino izvedene svobodno in da b»'ide prava ljudska volja do popolnega izraza.
Vlada bo odgovorna pred ustavo-'ijno skupščino po načelih parlamentarizma.
VI.
Navedene stranke ustanavljajo duhu tega soglasja blok zaradi Kupnega boja za uresničenje in zvedbo političnega in državnega
Leto IX.
Ljubljana, 14. oktobra 1937
Sto v. 41.
»DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja vsak četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. St. 33-32. Poštni predal St. 345. Račun PoStne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — NAROČNINA: >/4 leta 20 din, */s leta 40 din, */i leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21/* dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (viSina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. Notice: vsaka beseda din 2.-—. Mali oglasit vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Danes:
ZVESTOBA
(Gl. str. S)
Razgled po svetu
Od Nonroa do Roosevelta
Prvi uspeh Rooseveltovega člkaškega govora.
Ali bodo besedam sledila tudi dejanja?
programa, navedenega v tem dogovoru.
Zagreb-Beograd, 8. oktobra 1937.
Dr. Vladko Maček, Aca Stanojevič, Adam Pribičevič, Ljuba Davidovič, Jovan M. Jovanovič.
Vtisi, ki jih imajo o sklenjenem sporazumu v krogih izven Združene opozicije
Beograd, 9. okt. O sklenjenem sporazumu med bivšo KDK in združeno opozicijo so se mogli v tukajšnjih političnih krogih izven združene opozicije zbrati tile vtisi:
Ker se je za sporazum delalo tako dolgo, je bilo pričakovati, da bo uredil tisto, kar mu je bil glavni cilj, to je hrvatsko vprašanje. Iz podpisanega sporazuma se pa jasno vidi, da to vprašanje še nadalje ostane popolnoma odprto kot predmet nadaljnjih in novih pogajanj.
Sporazum obsega ono, kar se imenuje »procedura«. Ta procedura določa: 1. sestavo nove koalicijske vlade, 2. ukinitev ustave, 3. oktroiranje nove začasne ustave, 4. oktroiranje novega volilnega zakona, 5. volitve v konstituanto, 6. delo v konstituanti za sprejem nove ustave brez majorizaci-je med Srbi, Hrvati in Slovenci.
Začetek te procedure je posebno nesrečno izbran, ker pomeni državni udar. Gospodje iz opozicije, ki so bili, kakor trde, iz načelnih demokratskih razlogov proti državnemu udaru z dne
6.	januarja 1929, tako zdaj tudi sami predlagajo nov udar. To je vsekako ona stara reakcionarna teorija o »dobrih« in »slabih« državnih udarih. Dobri so, kadar prideš na oblast, slabi, kadar odideš z oblasti. Vsekako je ta pot zelo spolzka in se v pravi demokraciji nikoli ne priporoča.
Toda kam bi nas pripeljal tudi ta državni udar, ta kršitev prisege in vsa ta pravna negotovost? Predvsem bi se nam dala začasna ustava. Pozornost zbuja, da se v tej ustavi med nespornimi načeli, ki se morajo izvajati, ne omenjajo ne nedotakljivost državnih meja, ne enotnost' vojske, ne enotnost države in naroda. Ali so to sporne točke, ki se ima o njih še debatirati? Odgovora na to vprašanje v tem sporazumu ni. Po začasnem sporazumu bi se delalo za sprejetje novega, »definitivnega«. Torej: ukine se ustava, ki obstoji, da se oktroira druga in da se naposled izda tretja.
Za to definitivno ustavo je proglašeno spet novo načelo. Ne sme biti preglasovanja med Srbi, Hrvati in Slovenci. Ker je v Sloveniji n. pr. okoli 20 poslancev, ne bi bilo nove ustave, če jih 11 med njimi ne bi zanjo glasovalo, čeprav bi zanjo glasovalo 300 drugih poslancev.
Sporazum ne določa, kaj bo, če se v konstituanti ne doseže soglasje. Ali bo država ostala brez ustave? Ali ima potem vsaka »narodna individualnost« pravico delati, kar hoče?
Če se je v naši državi doslej trajno zastopala ideja narodnega edinstva, je bilo to zato, ker ima po teoriji nacionalnosti en narod pravico do ene, do svoje države. Ker smo en narod, smo po svetovni vojni dobili tudi eno državo, če pristanemo na teorijo o treh narodih, moramo pristati tudi na teorijo o treh državah, to bi nas pa privedlo ne v federacijo, temveč v nekaj, kar je še hujše, v konfederacijo ali v tri države.
Iz tega izhaja, da »procedura«, ki se nam predlaga, 1. ne ureja glavnega problema, ‘2. vodi državo v negotovost kakor skok v meglo, 3. ne spoštuje demokratskih načel, da se pride po redni, z ustavo predpisani poti na upravo države, in ne po poti državnega udara.
Pri vsem tem se pa pozablja važno dejstvo, da v naši državi danes obstoji kraljevsko namestništvo, ker je kralj mladoleten. Ali se v takšnih razmerah sploh more spremeniti ustava, in zlasti, ali se more k temu še vsa ustava
»Nikoli nismo posegali v evropske vojne, ker ni v skladu z našo politiko, da bi se vtikali v zadeve, ki so mar samo Evropi... Ves naš narod misli samo na obrambo ameriškega .sistema, za čigar ustanovitev je žrtvoval toliko denarja in toliko krvi...«
Predsednik Monroe 2. dec. 1823
»Današnji svet šivi v sožitju in v medsebojni odvisnosti; zato je tehnično in moralno nemogoče, da bi se kateri narod mogel zapreti pred ostalim svetom. To spoznanje je za a" riški narod življenjskega pomena.«
Predsednik Roosevelt 5. sept. 1037
V	Ljubljani, 12. oktobra.
Pesimisti in skeptiki so dve vreti ljudi. Črnogledi ne verujejo v srečo, niti ko jo v rokah drže, dvomljivce je pa življenje zmodrilo, da ne verujejo lepim besedam, temveč zahtevajo dejanj. Samo nepoboljšljiv pesimist bo trdil, da Rooseveltove torkove besede nič ne pomenijo; in zelo zakrknjen mora biti skeptik, ki nas bo prepričeval, da je bil govor amerškega predsednika dne 5. t. m. v Cikagu zgdlj kaplja v poplavi puhlih povojnih govoranc.
K čmogledom se mi ne prištevamo. Mislimo, da se nagibamo k skepsi. Razvoj povojnih dogodkov nas je tako izšolal. Preveč lepih besed smo slišali zadnjih 20 let vse vprek in premalo dejanj smo doživeli, ki bi bila v skladu z gradovi v oblakih, ki so jih slikale gostobesedne obljube. Dejanj se hoče nam vsem, potem šele bomo sodili.
Toda bodimo še takšni dvomljivci, neki dogodek preteklega tedna vendarle ne sme iti prazen mimo nas. S premislekom smo napisali »dogodek«, t. j. dejanje, čeprav so na oko samo besede. Da bo pomen tega dogodka vsakomur viden, sno nalašč zapisali v uvodu še druge besede, stare 114 let: besede ameriškega predsednika Mon-roa, bolj znane pod geslom »Monroeve doktrine«. Skoraj 100 let se je Amerika držala tega gesla, vse do Wilsona in njegovih 14 točk v svetovni vojni. Kršitev Monroeve doktrine je leta 1917. rešila svet. Dvajset let pozneje, 5. septembra 1937, je Monroev naslednik, predsednik Roosevelt, napovedal novo kršitev Monroeve doktrine, in svet se je spet oddahnil.
Ali se zato motimo, če v čikaškem govoru poglavarja druge najmogočnejše države sveta, kljub svoji skepsi gledamo več kakor samo lepe besede? Resda še nismo doživeli pravih dejanj — in prav kmalu jih gotovo tudi še ne bomo — toda ali ni po malone
ukiniti? In mar ni ravno nasprotno dolžnost vseh in vsakogar, da varuje ustavo, ki nam jo je zapustil pokojni kralj Zedinitelj _ ustavo takšno, kakršna je, do polnoletnosti mladega kralja?
Ni dvoma, da se ustava mora varovati in ohraniti, v mejah te ustave se pa vendarle smejo iskati in najti rešitve, ki bodo ustrezale vsem krajem naše države iu vsem delom našega naroda.	(a. A.)
dvajsetih letih ameriške zaprtosti same vase že sama možna napoved dejanj, kakor si jih želi ves civilizirani svet, toliko kakor uvod v ta dejanja? Ali pa nemara ta dejanja niti potrebna ne bodo in bo že sam uvod zadostoval...
Svoj senzacionalni zunanjepolitični govor je imel Roosevelt pri dokaj nepolitični priložnosti: pri posvetitvi novega mostu v Cikagu.
»Skoraj neverjetno se mi zdi,« je rekel predsednik koj po otvoritveni slovesnosti, »in vendar je na žalost neizpodbitna resnica: strahovita svetovna kužna bolezen teptanja mednarodnih obveznosti je dosegla že stopnjo, ko grozi uničiti temelje kulture in vse pozitivne pridobitve človeškega rodu. Kadar nastopi kakšna kužna bolezen, sklene človeška družba izredne varnostne ukrepe in spravi bolnike na varno, da ne morejo drugih okužiti. Nekatere države so brez sleherne vojne napovedi, brez opomina in brez utemeljitve začele z nezaslišano okrutnostjo z bombami ubijati nezavarovano civilno prebivalstvo, ženske, otroke in onemogle starce. V času tako imenovanega miru ni več varna plovba po morjih. Brez opomina, brez tehtnega vzroka potapljajo podmornice ladje. Tuje države netijo državljanske vojne v deželah, ki jim nikoli niso nič žalega storile. Te države terjajo zase svobodo, ki jo drugim odrekajo.«
»če ne bo kmalu konec mednarodne anarhije,« je Roosevelt povzdignil glas, »se zna zgoditi, da postanejo tudi Združene države tarča takšnega napada. Zato moramo uvesti .karanteno bojaželjnih držav1; vsi ki ljubimo mir in pravico na svetu, se moramo združiti v tem prizadevanju.«
Te besede so dokaj nedvoumno povedale, da bi bil Roosevelt pripravljen pritegniti Združene države k morebitnim sankcijam proti napadalcem. (Mimo grede naj pripomnimo, da je ta del Rooseveltovega govora rodil tako rekoč pri priči prijemljiv sad: Zveza narodov je nekaj ur pozneje proglasila Japonsko za napadalko in prepustila svojim članicam, da lahko uvedejo sankcije proti njej — prej se je pa dneve in dneve posvetovala in cincala. ne da bi si upala konkretno na-stODiti proti kalilki miru na Daljnjem Vzhodu.)
»Zaprtje vase,« je nadaljeval Roosevelt, »ne zavaruje pred napadom. Zato mora narod Združenih držav v skrbi za lastno bodočnost misliti tudi na ostali svet. Današnji svet živi v sožitju in v medsebojni odvisnosti; zato je tehnično in moralno nemogoče, da bi se kateri narod mogel zapreti pred svetom. To spoznanje je za ameriški narod življenjskega pomena.
»Svet se mora vrniti k veri v dano besedo in v svetost podpisanih pogodb. Prav tako mora spet zavladati spoznanje, da niso nravstvena načela za početje narodov nič manj potrebna kakor za početje posameznikov.
»Mir, svoboda in varnost 90% prebivalstva sveta je danes v nevarnosti pred ostalimi 10%, ki groze, da bodo mednarodno pravo in njegov red porušili do tal. Ni dvoma, da teh 90%, ki hočejo živeti v miru, v zakonitih razme-ah in v skladu z nravnostnimi načeli, splošno veljavnimi že stoletja in stoletja, more in mora najti pot, da svojo voljo uveljavi. Gre za stvar.
ki se tiče vseh. Neizpodbitno je, da smo priče kršitev Kellogg-Briandovega pakta, pogodbe devetih držav in pakta Zveze narodov. Pa ne gre samo za to; za svetovno gospodarstvo gre, za svetovno varnost in za človečanstvo sveta.«
Rooseveltov govor pri otvoritvi či-kaškega mostu je poslušalo in vihamo pozdravljalo več ko 50.000 ljudi.
Observer
TRETJA OBLETNICA SMRTI KRALJA ALEKSANDRA I.
Na tretjo obletnico smrti kralja Aleksandra I. Zedinitelja se je Ljubljana z žalostjo oddolžila njegovemu spominu. Po mestu so z vseh poslopij zavihrale žalne zastave, javni uradi in šole so imeli prosto.
Žalnega opravila v ljubljanski stolnici so se udeležili vsi višji dostojanstveniki. Službe božje so bile tudi v pravoslavni in v prosteslantovski cerkvi in v vseh molilnicah drugih veroizpovedi.
Na Oplencu se je vršila žalna slovesnost z molitvami za pokojne v kripti. Žalne slovesnosti so se udeležili Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. kraljevič Andrej, Nj. Vis. knez namestnik Pavle, dvorne dame, člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja, guverner Nj. Vel. kralja in poveljnik kraljevske garde.
PREDSEDNIK VLADE DR. STOJA-DINOVIČ V PARIZU
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je te dni odpotoval v Pariz, da obnovi pogodbo prijateljstva med Jugoslavijo in Francijo, ki letos poteče. Na železniški postaji so se od njega poslovili vsi člani vlade z notranjim ministrom dr. Korošcem na čelu. Pred odhodom so ga pozdravili tudi diplomatski zastopniki.
Dr. Stojadinoviča bo za njegove odsotnosti zastopal notranji minister dr. Korošec.
KRALJIČINA VRNITEV IZ ROMUNIJE
Nj. Vel. kraljica Marija se je te dni vrnila iz Romunije. Pripeljala se je s kraljevsko ladjo »Dragor«. Z njo se je pripeljal tudi Nj. Vis. kraljevič Andrej. Nj. Vel. kraljico je sprejel Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Pri sprejemu v pristanišču so bili prisotni beograjski romunski [Kisla ni k Ca-dere, dvorne dame, in člani civilnega, in vojaškega doma Nj. Vel. kralja-
DOKLADE DRŽAVNIM NAMEŠČENCEM
1.	novembra stopi v veljavo uredba
o	spremembah in dopolnitvah osebnih in družinskih doklad državnim nameščencem. Osebne doklade državnim uradnikom I. in II. stopnje ostanejo neizpremenjene, isto velja tudi za polkovnike, generale in ustrezajoče skupine vojaških uradnikov in mornariških častnikov.
Družinska doklada znaša odslej 140 dinarjev na mesec za vsakega otroka. Če sta oče in mati državna uslužbenca, pripada družinska doklada za otroka očetu; če živita ločeno, pa onemu, ki otroka vzdržuje. Isto velja, če sta oba starša upokojenca, ali eden upokojenec, drugi pa aktiven državni uslužbenec. Tudi pri orožnikih so družinske doklade za vsakega zakonskega ali pozakonjenega otroka po 140 dinarjev na mesec. Enake določbe veljajo za obmejne čete in za uradniške pripravnike. Naposled se tudi dnevničarjem povišajo doklade za 4 odstotke, toda s tem poviškom ne smejo presegati mesečnih 1200 din.
tfva
zapoved
r	t.v.,.v.v.>%%w.v.v.\y.wXv.wXv«%vMv.3
za lepo kozo
ELI DA
MILA
EUDA cvetic MILO
posebno blago in učinkovito čip dovitega vonja
*^88x*nk-:*>>x*jc?*-xvX,'X'iX*:*x,x*x,:*mS,x5s
ti&UA
Za prispevek v tej rubriki plačamo 30 din
Na vlaku
Ijano. V Trbovljah je stopil vrMnl
neki gospod z lepo rejenim psičkom v rturnčju.	.
Postavil je psička na klop, vzel izjj kovčega odejo in jo razgrnil po klopi, na tla je pa položil vse polno papirja, da se njegov ljubljenec ne ttsnaze. Iz steklenice je nalil v lonček toplega ■mleka in vanj nadrobil mlečnega kruha. Na kroiatic mu je pa narezal pečeno telečje meso, zraven pa zgovorno pripovedoval, da ima doma šest takšnih psičkov, ki popijejo na dan 8 litrov mleka in pojedo nešteto drugih dobrot. Pokazal nam je tudi sliko svojih psov.
Blizu Ljubljane je psička lepo počesal, pokrtačil in naparfumiral. Na
nus je in šel. Spogledali smo se in se
Kronika preteklega tedna
Cigani,	njihove
Kogojevo, oktobra.
Kadar zagledamo visoke zaprte vozove, ki jih vlečejo mršavi konji, nas nehote prešine: 2.Cigani!« Da, cigani. Kdo so ti ljudje in odkod so prišli? Na to bi feiio težko prav odgovoriti. ;; Natanko vemo samo to, da so to tem-;: nopolti in črnolasi ljudje, nekateri bo-Vožila sem se iz Maribora^v ^ j.'gati, drugi revni, nekateri pošteni,
1	—	-	■	[j1,Ugi	gpgj. ne
Spomnjam se, da so me v mojih otroških letih strašno radi strašili s cigani, kajti strahovito sem se bala vode. Vsak dan sem se z vsemi štirimi otepala in sem se drla na vse pretege, kadar so me umivali. In če sem kdaj umazana hi nepočesana prišla domov, so mi zažugali s prstom in me resno pokarali:
»<?e se rte umivaš, cigana se boj, če te zaloti, te vzame s sebojl«
In mene je bilo potlej nepopisno strah. In kadar se je po trgu razneslo, da prihajajo cigani z majhnimi opicami in z vrtiljakom, takrat se ni-
posta ji je poklical nosača, pozdravil',; sem za ves denar ganila z doma. Niti
po sladkorčke nisem hotela v trgovino,
razumeli brez besed. Kajne, gospod* čeprav sem jih imela tako zelo rada! ■urednik, tudi vi razumete?
To se je zgodilo v Trbovljah, kjer je toliko bledih otrok potrebnih mbe-',; ka, ■in bi ga toliko mater s hvaleč Ut,ostjo sprejelo.	P.
Lahko si potlej mislite, kako mi je
strah pred cigani zlezel v meso in kri.
Stara mati so mi yečkrat povedali kakšno o strahovih, o vilah, o škratih, pa tudi o ciganih so mi pravili, da so prišli od ni:kod iz Egipta. Bog jih je baje kaznoval zato, ker niso hoteli prenočiti sv. družine, ko je bežala pred krutim Herodežem. Pa naj so prišli od koder koli že, cigansko življenje je eno samo dolgo potovanje, združeno s pesmijo in s plesom...
čudne so njihove šege in navade. Žive še zmerom v zadrugah, tako kakor so živeli naši pradedi, ko so ae naselili po naših krajih. Na čelu zadruge je knez, ki je obenem tudi ciganski vladar. Njegovi besedi se mora pokoravati vse, staro in mlado, saj je vendar najmodrejši in najbogatejši med njimi. Navadno se zna zelo lepo vesti in je kar moči gostoljuben.
V Bački in je vas Bogojevo. To je prava ciganska vasica. Dve vrsti zasilnih barak, po sredi blatna pot, okoli in okoli pa močvirje. Samo knez ima lepo hišo, krito z opeko. Ženske so umazane in ohole, moški trudni, zviti in lokavi, otroci so večidel slabotni.
Cigani v Bogojevu imajo svoje po-
sebne navade. Nekaj barbarskega je še zmerom v njih, toda tega se pri najboljši volji ne morejo znebiti. Posrečilo se jim je sicer, da so obrzdali Svoje nagnjenje po neprestani selitvi, niso se pa mogli otresti svoje stare tradicije. Ena. taldh barbarskih navad je ta, da prodajajo svoja dekleta na kile. Ena kila dekliškega mesa stane 5 dinarjev, če torej tehta ciganska nevesta 55 kil, potlej velja 275 dinarjev in niti pare več. In kadar imajo cigani praznik, tedaj mlada ciganska dekleta plešejo zvečer v svitu ognja stare ciganske plese, ki so jih plesali že njihovi predniki, ko so blodili po prostranih azijskih puščavah, po široki panonski nižini in po obširnih gozdovih. Mlade ciganke izdajajo v nežnih gibih svoje mladostno hrepenenje in ritem svojega srca. Njihov ples je krik njihove mladosti. Cigani jim pa medtem ploskajo in venomer ponavljajo svojo monotono pesem.
Tako je njihovo življenje. Ko človek zaide v njihovo vas, ga vsega prevzame kruta resničnost, toda ko se od njih vrača, bi skoraj verjel v taste stare legende o večnih popotnikih, ki jim življenje poteka v pesmi in v plesu—
■ Na konferenci jageslovansko-nemškega gospodarskega odbora v
Dubrovniku so nam Nemci dovolili izvoz 200 vagonov jabolk v zabojih brez pokrova po. najmanj 40 kilogramov brulto s carino 7 mark za 100
Kultura današnjih deklet
Bilo je v nedeljo popoldne. Gledala sem skozi okno. Kar zagledam ^kilogramov netto. pod jablano na gospodarjevem vrtu» B Zs več kakor jw>i milijarde di-pet deklet. Trgale so nezrela jabolka* nar jev novih hiš so po vojni zgradili in metala kamenje na jablano. Na*v Ljubljani. Mesina občina jih je nelepem je pa prišla gospodarjeva »zidala za približno 60 milijonov di-hčerka, ki šepa. Napodila je dekle-* na rje v, zasebniki pa za svojih 450 ta in jih okregala. Dekleta so seveda* milijonov dinarjev, takoj zbežale in ko so bile dovolj* m Mošt je letaš v Dalmaciji precej oddaljene od nje, so ji začele kazati {drag. Kašlelanskega prodajajo 1 lil pesti, jo psovale m jo oponašale, ka-|po 1«) do ISO dinarjev, šibe n iške« a ko šepa. _	, , ,	,	*po	po 120 do 150 dinarjev. Splitski tr-
Srce me je zabolelo, ko sem gle^zgovci in gostilničarja ga bolj slabo dala ta prizor, saj revica vendar m »kupujejo in bodo med letom rajši ku-sama kriva, da šepa. Vidite, gospod*-po-vali vino. urednik, takšna je kultura današnjih *
deklet!
Z. A.
Telefonirali je
in slišim mil <
Zr-r-r-r-r...!
Dvignem slušalko glasek:	j
»Kdo je tam?«	j
»Kdo je pa tam?« vprašam to poti
B Kokošjega tatu Petra Šparovca iz okolice Kranja so ondan pripeljali v zapore okrožnega sodišča v Ljubljani. Premeteni grešnik je ponoči kradel iz kur ni ko v v okolici Mednega lepe kokoške in jih nosil prodajat na ljubljanski perutninski trg. Od junija do avgusta je pokradel 53 kokoši v vrednosti 1200 dinarjev, jaz.	5	* ‘Savinjo so regulirali od tremer-
»Kdo je tam?!« sili vatne milijskega železniškega mostu navzgor do glasek.	»Kcsnice. Z regulacijo te proge se je
In tako se vrše	telefonski	pogovori »struga razširila za dvajset metrov,
dan za dnem.	»Pri delu «0 bili v glavnem zaposleni
Navada, je,	da	sc	predstavimo,	če »delavci iz celjskega okrožja. Regula-
pvidemo v kakšno lii.šo ali družbo. InJcija je ličua ki solidna in je tudi fcolj-to je prav. Ni pa prav, da telefonsko* =>a od prve, čeprav je deževno vreme poklicanega izpna&ujemo še po nje-*ia stalno naraščanje Savinje delo »e-govem imenu, saj smo ga vendar po-|k» oviralo.	,
klicali iz potrebe ali iz želje, da se* ■ češkoslovaškega državljana VTn-z njim pogovorimo. _	_	»dielava Musiala so ondan v Zagrebu
Lahko bi rekli, da je to pomanj-J razkrinkali kot mednarodnega pustolovca. Možak je pred kratkim vlomil na Glogove« v vilo Elizabete Reinove. Policija je ugotovila, da je mladi Vladislav vlamljal tndi na Češkoslovaškem, v Italiji in na Francoskem. Vlanril je tudi v blagajno češkoslovaškega paviljona na mednarodni razstavi v Barceloni. Iz Moravske Gstro-ve je pobegnil iz zapora in « je v Buenos-Airesu izdajal za Juana Zamero. Od ondod je prišel spet v Evropo in se je pred kratkim pritapel s Češkoslovaškega v Jugoslavijo. Mednarodni pustolovec je že romal za zamrežena okna, kjer bo moral lep čas delati pokoro za svoje grehe.
■ Podrl se je. hrib Gnnošica v predmestju Ivustošiji pri Zagrebu zaradi neprestanega deževja. Plazovje je podrlo in zasulo hišico Avgusta Motači-ča. Plaz je pokopal tudi več živali in gostiluiCarja Milana Praha, ki se je tisti čas mudil na dvorišču Moia-čičeve hiše. Budo pobitega moža .so "iv
334 kilogramov tehta in 13 eia na debelo ima masti vel,Ud .neresec, ld ga je Franjo Stole ondan ustrelil v daruvarslrih vinogradih. To je uaj-večji neresec, kar jih doslej pomnijo stari lovci v okolici Daruvarja.
kanje vzgoje ali pa nevljudnost. Mar ne?	K.
y>Ko ptičica sem pevala...«:
Grem včasih zadnje čase na četrt »dalmatinea«. Tako tndi pred mese. cem dni. Sedem, zakajeno, pijani glasovi, smeh žensk — seveda vse to spada v današnje dni.
Po 22. uri se pojavi v lokalu deček, star do 12 let. Zunaj dežuje, skoraj je že mraz. Tena in noč — mogoče noč ljubezni za nekoga, ali za otroka noč pohujšanja. Nedovoljeni objemi, kvante, kletev itd.
Deček začne: »Ko ptičica sem pevala...« — Ta pesem ne vname! Še: »Sirota jaz okrog blodim...« Med nami treznimi ljudmi se je tu pa tam zalesketala solza v očeh. Med onimi pijanimi,- smeh, -odobravanje in priznanje dečkovemu »čistemu« glasu. Dinarji, poldinarji in 25parski novci
lastnik lokala je pridejal »siroti« še* večerjo in konec...
Ko je deček odhajaj, sem ga nagovoril in zaprosil, da naj zapoje še eno. In kaj mi je -odgovoril: »2a malo denarja malo.-« Vprašal sem ga, kara hodi v šolo. Povedal mi je, da vi II. meščansko šo-lo. Slab je bil, lačen*, mogoče ne, toda ljudje so mu ponu-*, jali alkohola, deček je pa pil, pil. J
Stopim drugam. Za vrati stoji ne-* pogrnjena miza, za njo starikava žen-*-s=ka in pije žganje. Nehote sem si poklical v gpomin moža pijanca — ženo pijanko.
Vrata se odpro. že spet: »Sirote, jaz okrog blodim...« Pogled med žen-: sko, ki je bila pijana za vrati, in mod* dečkom se je srečal. Fant je okrog*. polnoči odpel svojo pesem noči, z*1 žensko sta odšla iz lokala. Zananaa-k. me je. ženska je vzela svojemu -ofro- , ku. vse, fant je nadaljeval svojo po-» nočno pot, mati je nadaljevala z* žganjem...
■ Grozdje v Prlekiji je letos elabo obrodilo. V začetku je sicer kazalo na obilno trgatev, toda jesensko deževje je uničilo vse lepe nade vinogradnikov. Grozdje je začelo pokati in gniti in zaradi neprestanega deževja ni moglo zoreti. Zato je tudi vinski most slabSi in ima samo 14 do 16 stopinj sladkorja. Vinogradniki ga bodo morali sladkati in bodo v zvezi s tem imeli precejšnje otroške.
H Trgovinska pogajanja med našo državo in Francijo so v glavnem končana. Sporazumeli eo se glede ureditve plačilnega prometa in ko bodo pogodbo podpisali, bodo uredili še razna tehnična vprašanja v zvezi z našimi zahtevami o izvozu žita in drv.
E Kislo mleko za A go Kana izvaža iz Niša Dionizij Perčukljevič, doma iz GallčnTka. Mož se je pred dobrim letom naselil v Nišu in je kmalu zaslovel po izredno dobrem kislem mleku, ki ga pripravlja na svojstven način, da ga je skoraj sama smetana. V Ženevo pošilja kislo mleko že dva meseca in vse kaže, da ee - A ga Kan in njegov-o spremstvo popolnoma zadovolji s tem nenavadno dobrim izvoznim produktom iz Jugoslavije.
:' 2' ri_i■	-
JOHiOAV
17 šivalnih strojev, ki stikajo in štopajo, poceni na prodaj pri
»PROMET«
nasproti Križanske cerkve.
-cie
^Družinski tednik« prinaša! vsak teden prijetno zabavo! in razvedrilo v Vaš dom!:
Prilika
ugodnega nakupa Haberfus perilo — obleke — za Sodarje
Presker
S«. Petra c. 14
■ Pri belem dnevu je drzen vlomilec vlomil v PLaizerjevo trgovino v Mariboru. Odnesel je .1.600 dinarjev in nato brez sledu izginil. Policija je takoj uvedla preiskavo, vendar ni našla nobenih sledov; ugotovljeno je pa, da je moral vlomilec razmere zelo dobro poznati.
* Tudi odbiti kravji rog je lahko vzrok samomora. V rodbinski zadrugi Nifeieevicevih v vasi Tupr.av.icu pri Valjeva (Srbija) je 25 letna Lepo-sava pazila na živino. Na lepem so se krave začele bosti in ena izmed njih si je zlomila rog. Za ugledno zadrugo je tamkaj kaj takega velika sramota. Leposavo je dogodek tako potrl, da je oošla v stajo In se lam obesila.
B V dimu se je zadušila 68 letna Ana Desničarjeva v Brebrovniku pri Središču. Med tem ko je stara ženica neskrbno spala, ee je po nesreči vnela njena slanmjnča. Domači so ogenj brž pogasili, toda Desničarjeva se je bila med tem že zadušila.
B Nezaposlen sedlar je med divjim pretepom v Prevaljah razrezal Gabrijelu Guzejevcn žilo odvodnico na roki, Rudolfu Hribe ra II; n na vratu, Biniju Breclanu je zasadit nož v nogo, najhuje pa je ranil mladega Tončija Pnčlja. Budo" ranjene iante so brž prepeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec, podivjanega .sedlarja so pa orožniki takoj aretirali.
■ 36 zlatnikev in 18.660 dinarjev so v vasi Borovcu blizu Sarajeva ukradli ondan neznani tatovi kmetu Hasanu Dizdareviču. Čeprav so moža poznali kot siromašnega kmeta, so nekateri vendarle vedeli za njegov prihranjeni denar. Orožniki .so v zvezi s tatvino prijeli nekaj njegovih sosedov.
B Dveletno dekletce je v Banjaluki
zaradi no.pa.zJjjv-osti staršev padlo iz drugega nadstropja na tla in se je zelo nevarno pobilo. Otrok si je preji esel možgane in ee je -po vsem životu hudo pobih
B Žile si je prerezal na rokah 111 vratu znani žepar Katko Simič v zai-poru okrožnega sodišča v Nišu. Žepar je bil v gneči izmaknil železniškemu! uradniku iz žepa zlato uro. Kot je pa: že star znanec policije, ero ga kmalu' izsledili in zaprti. Na policiji si je' prerezal file, ker pa rane niso bile nevarne, so ga pridržali v zaporu.
|	■ Poročila sta se v Mariboru go-
spodična Marija Lungertova in plet : podmojster gospod France Farazin. Mladima zakoncema iskreno čestitamo in želimo obilo sreje!
B Iz naših gozdov so letos izvozili 2! vagonov malin. Nekaj jih je šlo v Švico, nekaj pa v Nemčijo in tudi na Francosko. Ker eo maline zelo občut-; Ijive, eo jih konzervirali, že na mestu. | Nakup in izvoz malin so oskrbovale največ hrvalske tvrdke. Maline eo naša, važna gospodarska rastlina in ji bo treba odslej posvečati večjo pozor-., nost
! B Pogorela je splitska tiskarna,
j kjer so tiskali »Nevo dobo«. Grozila j je nevarnost, da požar zajame tudi Dioklecijanovo palačo. Po štirih urah napornega dela eo gasilci ogenj ome-j jili in ga deloma pogasili, škoda je I velika. Og-enj so bržkone podtaknili, j S! Kakor v filmu sta se poročila v zaporu okrožnega, -sodišča v ,Šibeniku j bivši obmejni stražnik Djo-ka Kova-| čevič ta Jurka Baričeva. Mladi lani je pri dekletovih starših dvakrat zaprosil za njeno roko, toda obakrat so ga odbili. Tedaj je dekle kratko in mah) z dvema tovarišema ugrabil. Kmalu so vso trojico izsledili in jo zaprli. V zaporu je pa. Djoka poklica! Jurko k sebi in se z njo poročil. Ko je Jurkin oče zvedel, da se je Djoka z njegovo hčerko poročil, je tožbo ustavil in je’ vesel odšel s hčerko in zetom domov.
B Z gultsnni se je zastrupilo v Mariboru 14 ljudi. Revna delavčeva žena Marija Kmetičeva je ondan nabrala v gozdu polno košaro gob. Nekaj jih je pripravila doma za večerjo, nekaj jih je dala prijateljici Elizabeti Kolarjevi, druge je pa za 6 dinarjev prodala sosednji družini. Ponoči je veem štirinajstim osebam, ki *o jedle gobe, iznenada postalo slabo. Začeli so bljuvati in se zvijati v hudih krčih. Prati jutru so poklicali zdravnika in ta je takoj odredil prevoz v bolnišnico. Reševalci so osem oseb res prepeljali v bolnišnico, šestim zasl,rupije uc,eni je pa toliko odlpglo, da so lahka ostali v domači oskrbi. Voem zastrupljeacem .so nemudoma izprali želodce in ji« dali protistrupe, tako da so bili kniahi vsi zunaj nevarnosti.
B Valič svojim šestim križem je sobni -slikar Jurij Rujburez v Turnu Severin« rad zalezoval 18 letna dekleta iz bližnje vasi SI rez e in oepre-vidnei je -vsaki obetal zakon, le da je morala vsaka za preizkušnjo nekaj dui preživeti na njegovem posestvu. Poskusni zakona so mu dobro uspevali, toda neveste so nad starim po-hotnežem razočarane sklenile maščevanj«. Ondan so s kamenjem prišle pred njegovo hišo in so ga tako dolgo kamenjale, dokler se ai zgrudil na pragu, ves oblit s krvjo. Kmalu nato je izdihnil v botoiaaka.
I
Hranilne
knjižice
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu. izposluje vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkutantueje
Alojzij PLANINŠEK
TRG. A G. BANČNIH POSLOV LJUBLJANA
Beethovnova ni. 14
L nadstr. Tel. 35-10
f
Banka Saneh
11. line Anher. PA51S (De)
Odpremi ja denar * Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle oajltulaotneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, H-olaci diji in Luksemburgu sprejemaj® plačila na naše čekovne račune: Belgija: žt. 3064-64. Brazelles: Holandija: št 1468-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94, Pariš*, 'Lusem burg: št 5967, Lusemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
B 53 parov čevljev in še več drugih stvari so ondan odnesti tatinski cigJ)U čevljarskemu mojstru F’abjuuu v Starem trgu ob Kolpi, potlej so pa 3 plenom pobegnili preti Vinici, Med* tem so viniški orožniki na mostu napravili zasedo in ko so cigani hotep na lirvalsko stran, so jili ustavili Vnel se je hud boj in orožniškega narednika Kastelica je strel zadel v roko. Tudi na ciganski strani je eden padel. Fant si je v obupu preTeza* trebuh, da mu je izstopilo črevesje, nato je pa hotel skočiti v Kolpo. K0' njenca so takoj prepeljali v novome' ško bolnišnico. Izjavil je, da pripad0 ciganski družini Goman, drugega h* hotel izdati. Med belokranjskim pre" bjvalstvom je zavladalo veliko razburjenje.
® Podivjal je v zaporih okrožne!!8' sodišča v Mariboru 54 letni brezposel ni delavec Franc Korpar g Pobrežja Mož se je odpravil k posestniku ErU0 krast kokoši, zalotil ga je pa gospodarjev hlapec in ga nekajkrat zelo močno udaril s cepcem po glavi. Tatu so orožniki zaprli, v zaporu mu je pa zaradi udarcev po glavi udarila v možgane kri in je. umri, še preden so ga mogli odpeljati v bolnišnic0-
B Ko je klal prašiča se je zabodel v levo nadlaket posestnik France Uri-gelj iz Pavle vasi v Mirenski dolin1-Kri je v močnem curku brizgala i* ranjen če v e roke in ko so pokticah zdravnika, je bilo že prepozno, lter je mož medtem izkrvavel. Pokojnik zapušča ženo in tri otroke.
H Leta 11*27 je dobila naša država znano 7% Blairovo posojilo v zaiesku 39 milijonov dinarjev. Posojilo je država porabila za izplačilo raznih vi sečih dolgov, plačala je mostarske invalidnine in uradniške plače. Prva leta smo obresti tega posojila pla?°j vali v redu. Medtem se ie pa zaradi gospodarske krize položaj bistveno spremenil. Zdaj je naša drž-ava to posojilo po zelo nizki ceni odkupila-Ta finančna transakcija je za našo državo izredno koristna. Dobiček j® predvsem v tem, da se iznebimo velikega zunanjega dolga. Poleg občutne razbremenitve državne blagajne za obrestno službo in velikega zmanjšanja doigovnega bremena naše države v tujini, pomeni transakcija tudi t»v korak k okrepitvi našega gospodarstva in k povečanju trato gospodarske neodvisnosti.
B Iz ječe je pobegnil znani ropat In vlomilec Jože Urhanč. Zaradi neštetih grehov in zločinov ga je sodišče obsodilo na 23 let težke ječe in ga je zaradi varnosti oddalo v jetniš-nico v Niš. Tu se je pa drznemu vlomilcu posrečilo premamiti straže 10 tako je 5. L m. pobegnil.
Kitajska aravšotost
Neki Evropec, ki je dalj časa živeJ na Kitajskem, je pripovedovat:
»Nekoč sem zašel v manjši kraj rned Pekingom in Tientsdnom in tam se01 pri nekem pletaču košar zagledal bcW lepe košare. Ze več let zbiram !košare in tako se mi je ponudila nepričakovano lepa priložnost, da mojo zbirko povečam za nekaj krasnih kosov. Stopil sem torej v trgovino in pobaral P° ceni.
»Štiri košare lahko dobiš,« mi Je dejal pletač, častitljiv Kitajec z dol* gimi, risečimi brki, in mi povedal .smešno nizko ceno.
»Jaz bi pa rad vseh osem!« sa»» dejah
Zmajal je z glavo: »To pa ne h° šlo.«
Vprašal sem ga. ali je košare ie ob* ljubil kakšnemu divvgemu kupcu. Dejal jje, da ne. Tcu-ej najbrže. še nif° gotove? Tudi to ne, prav tako so S°' towe, kakor one štiri, ki rui jih h° prodal. Potem pa vendar ni. vzrok0-da mi ne bi prodal vseh osem koša* Tic? Priložnost, da proda vseh oseh1 košar hkrati, se mu najbrže ne b° tako kmalu ponudila!
Nasmehnil se je, s tistim QČarljiriiDl’ razoroževalnim kitajskim smehljaje®1’ ki ne trpi ugovora:
»Gospod, vsak teden spletem os^11 košar. Od teh osmih košaric živim 1,1 največkrat jih tudi vse prodam. Danes se je teden priče-l, morda ho 7,a teboj še kdo hotel kupiti košaro. RaK° naj jih potem vse tebi prodam?«
Da bo vsa družina vesel**’ je treba same kupiti »Družinski tednik«!
2€) Im
Tragika človeka, kf ne ve, kaj je trudnost
n F. I. černovice, oktobra.
V neko gostilno je stopil visok, suh-‘Jat mož, z upadlim obrazom in trudnimi očmi in v veliko presenečenje vseh gostov izjavil, da bi rad prodal svojo glavo. Takoj se je nabralo okrog čudaškega možaka nekaj radovednih 'n ^aoudenih gostov. Sprva so mislili, imajo opravka s prenapetežem ali s Pobeglim norcem, ki je zašel med Pametne ljudi.
Pričeli so skrivnostnega tujca obsipati s vprašanji: >Kaj bi pa počeli z vašo glavo?« so se nekateri skušali šaliti. Tujec se pa ni dal oplašiti; Naposled je le spregovoril in utemeljil syojo nenavadno ponudbo:
»Saj ne mislim, da bi vam prodal slavo, ki mi tako povzroča več bolečin uS°dia. temveč kakšnemu zdrav-jUskemu zavodu, ki se zanima za ™“he glave,* je dejal resno. »Moja da odkrito govorim, nima zame n>kakšne vrednosti; zdravniki bi pa na •'Jej lahko obogatili svoje znanje. Menjal bi z najsiromašnejšim izmed siromakov, ako bi le mogel spati! Morda s*5 vam bo, gospe in gospodje, moje Pripovedovanje zdelo neverjetno, po-“®™o če vam povem, da že dvajset let “Oč in dan nisem zatisnil očesa in za-Pal. Ponoči, ko vsakdo spi in sanja
.dke sanje, ležim v postelji in str-z odprtimi očmi predse — v Praznoto...«
Človek, ki ne pozna utrujenosti
»Takšne zgodbice lahko vsakdo tvezi!« je zaklical neki gost nejeverno. Drugi so se pa za moža zavzeli, ga povabili k mizi in res se je tujcu ob kozarčku vina razvezal jezik. Povedal je, da se imenuje J. Green, potegnil je iz žepov tudi svoje dokumente in razne listine z vsemi mogočimi podpisi in pečati. Vsi ti papirji so potrdila mnogih živčnih zavodov in na njih lahko bereš, da Green res že dvajset let boleha za hudo nespečnostjo. Medtem ko se drugi bolniki ponoči trudijo, da bi zaspali, inu Green vso noč oči odprte, pri tem pn ne čuti nikakšue potrebe po spanju ali }x>čitku. Utrujenost se ga že dolgo let sploh ni lotila.
Seveda boleh* Green za rajnimi
iz Nemčije. Tedaj se mu je pa še kolikor toliko dobro godilo, hotel je videti tudi druge dežele, posebno si je pa želel domov, v pristaniško mestece Brallo na Romunskem, kjer mu je tekla zibelka. Svojega očeta Green ne pozna, pravi pa. da je bila njegova mati grofica in da živi zdaj v nekem kraju, čigar imena pa noce izdati.
»človek lahko živi brc* spanja!«
Green je zdaj star 41 let, zaradi svoje bolezni je pa videti dosti starejši. Tehta samo 65 kil.
»človek lahko tudi brez spanja živi,« je dejal, »o tem sem se prepričal, ko sem bil v Arabiji šest mesecev nočni paznik. Sprejeli so rae, ker so vedeli, da ne bom zaspal. Po prečuti noči sem šel podnevi na sprehod, saj nisem bil
s;	...	-i	!>rav	nič truden in sem vedel, da ne
avčnimi motnjami. ki jih povzroča j bom niogel zaspaH Nibol| nisem utru_
nespečnost. Zaradi svoje čudne bolezni j ien pa najsi prehodim st0 b1artrov.
tudi ne more ostati v nobeni službi in tako je obsojen le na bedno životarjenje. Bolezen si je bil nakopal v svetovni vojni. Nespečnost je nastopila kar na lepem, ne da bi prej kakor koli bolehal.
Green je potov«] iz dežele v deželo in iskal zdravja, toda zaman. Lata 1932. mu je Rockefellerjev zavod v
Zdaj sem v službi pri nekem posest niku v bližnji vasi..
Rad bi svojo glavo prodal kakšnemu zdravniškemu zavodu; zanio zahtevam 800.000 din. Za prodajo glave sem se odločil šele zdaj, ko sem že ves betežen in do grla sit tega težkega boia za vsakdanji kruh. Silno si želim živeti v miru. dokler mi ne napoči dan
Monakovem ponudil za glavo 150.000 j odrešitve, ko bodo zdravniki lahko nemških mark. Green pa ponudbe ni j pregledali kolege v moji glavi in bom hotel sprejeti, ker bi se moral hkrati1 — vsai takrat! — za zmerom zatisnil obvezati, da ne bo nikoli več odšel! svoje oči...«
Nevede seje smrt okoli sebe
Ate*sk| zdravniki pred nerazrešljivo ivanko
(r B. C.) Atene, oktobra. Zdravniški krogi v Atenah si že dol-8° belijo glave zaradi mnogoštevilnih stnrtnih primerov, ki so se v zadnjem e&su pripetili v Atenah. Vzvok jim je služkinja Gregoilja, ki je povsod, kjer koli .je bila v službi, nehote sejala smrt °koli sebe.
Te dni je zdravnik dr. Karmatis se-J*6! v neki kavarni. Iznenada mu je Postalo slabo in mož je omedlel. Dva nJegova tovariša sta mu brž priskočila na pomoč in posrečilo se jima je, da ,a ga obudila v življenje. Ko se je pravnik zavedel, je povedal, da je ooiedlel najbrže zato, ker je malo prej to5slii na usodni vpliv služkinje Gregorije.
Prikupno kmetiško dekle je bila ored Oobrim letom prišla v Atene iskat službe. Niti teden dni ni bila kuharica pri neki družini v predmestiu Konaki, ko 1?, nj.en.gospodar iznenada umrl. Slu-‘la je še pri dveh drugih družinah v stem predmestju in oba njena gospodarja sta takisto na hitro umrla. Tako Je v enem letu umrlo nič manj ko dvanajst Gregorijinih gospodarjev.
Njena tovarišica, sobarica pri dok-“Orju Karmatisu, je o teh čudnih smrt-
primerih pripovedovala svojemu gospodarju. Ko je zdravnik nekoliko Pozneje sedel v kavarni, so se mu misli ustavile pri usodni sejalki smrti. In eprar je sploh ni poznal, je že pod vPuvom misli nanjo omedlel.
Atenske zdravnike ti čudni smrtni Pomeri zelo zanimajo in hočejo po saki ceni dognati, v čem tiči smrto-"osnost, ki jo seje okoli sebe ta služenja.
Opica ugrabila opici mladica
(r) Varšava, oktobra. V živalskem rtu v Varšavi sta dve opici v eni klet-i skotili vsaka svojega mladiča. Prve ^ sta materi živeli lepo v slogi, ne-ega dne sta se pa na vsem lepem ‘aceii pretepati. V hudem boju je ena Pica kratko in malo ugrabila drugi I>Jenega mladiča.
Premagana opica se po tem ugrab-Jenju nasprotnici ni upala vzeti svo-e-iS mladič* nazaj, ampak je mirno, sedala, kako je druga opica z ljubez-£ skrbela za oba nebogljenčka. Ravnateljstvo živalskega vrta se zal »acialjnji razvoj te živalske gangstr-e drame zelo zanima in do zdaj še H Poseglo vmes.
že osmič potuje okrog sveta
(« E, I.) Bukarešta, oktobra. Na Ro-j svof1 ° PrisPel te dni nenavaden! etovm potnik, ki že osmič potuje 1 srog sveta: inženir Walter BosmanJ na	mesta	Bloemfontei-
»Ko smo stopili « 'adje, smo z avtom nadzornika na nekem gobavem otoku pre}K>tovali več enopskih držav, kjer v Straits-Settlementsu. V novem po-smo se dalje časa mudili, preden smo ložaju se mu bo tako dobro godilo, da prišli na Romunsko. Od tod bomo po- bo lahko imela pri njem vse ugodje: tovali na Turško, v Palestino, Bagdad, prostoren bungalov (kolonijsko hišo>, Indijo, Kohinkioo. Hongkong, Sibirijo, avto in motorni čoln/Zavezati se je pa' Vladivostok, Moskvo, v Varšavo in od moral, da bo ostal v službi deset let, ondod nazaj v jtižno Afriko. Brez vsako tretje leto bo pa dobil osem otrok sem in morda zdaj bolje raz- mesecev dopusta Ostali čas bo seveda
umete, zakaj tako rad blodim po svetu. -____________-
V mojih premogakopih dela pet sto ljudi, pol črnih, pol belih. Rodil sem se v Hongkongu, moji starši so bili zelo revni. Le s težavo sem doštudiral, ko sem imel pa inženirsko diplomo v žepu, sem jo mahnil v južno Afriko, kjer se mi je naposled nasmehnila sreča.«
Senzacija v kazinu
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svellolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. su5i. monea in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
touarna IOS. REICH LJUBLJANA
nova pravi, da še tako veliko udobje ne more utešiti večnega strahu pred1 okuženjem s strahotno boleznijo. Pisateljica Ellmor Giynova pa nasprot- , no trdi, da dobra in ljubeča zakonska žena ne sme svojega moža nikoli in v nobeni nevarnosti zapustiti.
Angleška javnost z napetostjo čaka razsodbe prizivnega sodišča.
Prekletstvo denarja
(n Y. x.) Basel, oktobra. O pokojnem Quesnayu, projlseiniku banke za mednarodna plačila v Bazlu, ki je ondan utonil pri kopanju, vedo povedati njegovi rojaki mnogo Iju’ zgodbic.
Dan pred svojo smrtjo je veliki finančnik priobčil zanimiv članek. V njem pravi med drugim:
»Denar je najbolj čudna stvar na svetu. Države, ki ga imajo, ga uporabljajo za osvojfvanje ozemelj, države, ki ga nimajo, se pa zanj spuščajo v vojne. Vsekakor denar ubija, Hkratu je pa edini pripomoček za ohranite? miru...«
Ime mu je v spotiko
(nč, X.) London, oktobra. V rota-rijskem časopisu »The Rotarian« se bridko pritožuje neki Anglež nad svojim nerodnim imenom. William Shakespeare se namreč piše neki londonski brzojavni uradnik, toda v službi in v zasebnem življenju mu je preslavno ime samo v spotiko.
Williatn Shakespeare pravi bb kon cu svojega članka: »Nekoč sem poklical po telefonu nekega borznega me-šetarja, da se pogovorim zastran nakupa nekih vrednostnih papirjev. Po šestminutnem razgovoru sem mu dal naročilo in mu povedal svoje ime in naslov Mešetar je zahteval, naj ponovim svoje ime. Koj nato je pa kakor sem že slutil, zavpil:
»Mene že ne boste imeli za norca, imam preveč dela, da bi poslušal takšne neslane šale!« in bums, je vrgel slušalko na vilice. Pogovor me je stal 5 in pol dolarja in vrhu vsega še nič opravil nisem.
Takšnih in podobnih zgodbic bi iahko še mnogo povedal. Kolikokrat sem si že na tihem želel, zakaj mi niso starši pri krstu dali kakšno vsakdanje ime, Oi\vald ravno WHliam!«
<nC. X.) Pariz, oktobra. Kazinski igralci v Biarritzu so ondan doživeli nenavadno senzacijo. V kazino je pri-
ifn\T3V3j'Ski m^en?at* Eattisti in moral preživeti na gobavem otoku hotel pičeno osusiti igralnico z dese-	‘	'
_7 _	.,	.	.	   siuziio.	Sporočila	mu	je	tudi,	da	ni-
,Nezmotljivi sistem je bil očitno kakor ne bo prišla za njim na otok
zmotljiv, toda Battisti je bil tako_________________-_______________________
trmast, da je šele pri izgubi osmega milijončka ,začasno' odnehal.
(»Morgen«)
Prepir zaradi dolžnosti zakonske žene
n F. I. London, oktobra Angležinja Rhoda Southernova je vložila proti svojemu možu tožbo za vzdrževalnino. Ta tožba je tako nenavadna, da je ves angleški ženski svet razburila in ga celo razdelila na dva tabora. Ko se je gospa Southernova poročila, je bil njen tri leta mlajši mož tehnik v nekem pomorskem laboratoriju. Pred letom dni so ga odpustili in tedaj je odšel v kolonijo Straits Settlements, da bi si tamkaj poiskal nove službe. Njegova žena je ostala doma, hotel jo je vzeti k sebi šele tedaj, ko bi našel količkaj dobro službo.
čez nekaj časa je dobila gospa Southernova od svojega moža dolgo pismo. Mož ji je pisal, da je dobil zelo dobro službo višjega cerkvenega
SREČKE
BRŽ. RAZREDNE LOTERIJE
ŽlilitiBANME I. razr. 20. in 21. t. m.
ima i raznovrstnimi številkami na razpolago
Jugoslovanska banka d. d.
jiodružiika Ljubljana,
ki se je preselila v GAJJ5VO UL. 3, poleg nebotičnika.
gobavcev. Ker je ostala docela brez denarja, je vložila proti možu tožbo za vzdrževalnino, a njeno tožbo je te dni sodišče prve stopnje v Penangu zavrnilo, češ da je nevarnost okuženja z gobavostjo tako majhna, da gospa nima pravice, pustiti svojega moža na cedilu.
Angleški ženski svet se je v tej nevsakdanji pravdi razcepil v dva nasprotna tabora. Znana boriteljica za ženske pravice, gospa Cecily Hamilto-
recimo, ne
vf—ne.n^tobl bito, zatrte prenaporno/
Moje perilo pere perlta .y, tu
M t
m
2
Oh,morBogi!fifM.prt!oaj tobostdboeb premožatje.ko ga boste dali
C:
iCfjtl vsaka pametna iena. ve,
da je pranje
HHKHTOVIM MILOM 3ELEN
pfjivo veselje/
y>Jaz sem Ivan Tolstoj!...«
(n) Pariz, oktobra. Te dni je svet zvedel za eno najpretresljivejših tragedij, za žalostno usodo mladega Ivana Tolstega, vnuka ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstega, časopisi so poročali (tudi mi smo o tem že pisali), da so orožniki v La Tronchi na rivieri prijeli nekega lSletnega dečka, ker je izmaknil iz neke vile več stvari.
Mlademu tatiču je bilo ime Ivan Tolstoj in kakor vemo, je Ivan Tolstoj vnuk velikega ruskega pisatelja in filozofa Leva Nikolajeviča Tolstega. i ‘
Znani francoski časnikar Georges:
Kessel je dobil dovoljenje za obisk
mladega Tolstega v ječi. Njemu je'	...	.	.	.	.	.	_	.
vnuk velikega pisatelja zaupal svoj >'01'skl svetovni razstavi bo med ne-križev pot	štetimi drugimi zanimivostmi razstav-
. Ijena tudi hiša bodočnosti. .Zidana* ss’ s,e leta 19^3'’4 Je deja’ bo iz samega stekla in seveda ne ba tri wa	V‘0 eC-( ,	potrebovala oken. Z enim samim gi-
. a‘ serin5)Jl !Sl	M°J	bom bomo sprožili pisane zastore in
Ju in k v^n ,T0l^fga/ nas Je ^fpu' zastrli vse stene in tako obvarovali Pari*	notranjo sob pred prejarko svet-
Hiša bodočnosti
<nq-k) Newyork, oktobra. Na new-
Pariz. Kmalu za njim je izginila tudi moja mati. Vzgajala me je moja ljuba stara babica. Dala me je učit vrtnarstva. Ko sem izpolnil trinajsto leto, mi je babica umrla. Ostal sem sam. Nekaj časa so se zanimala zame javna dobrodelna društva. Pozneje se ni nihče več zmenil zame. Neki vrtnar me je sicer sprejel v službo, toda ker nisem Francoz, me je kmalu spet odpustil. Zelo obžalujem svoje dejanje. če mi boste dali dela, obljubim, da se bom poboljšal in postal pošten fant, da bo imela pokojna mamuška veselje z menoj!«
Ivan Tolstoj je povedal, da ni prebral še nobene knjige svojega deda. Prvo je bral šele v ječi.
lobo.
Vsa vrata se bodo električno odpirala in zapirala, tako da stanovalci najnovejše hiše ne bodo potrebovali ključev. Spali bodo pa na pnevmatskih posteljah: žimnice bodo namreč iz gumija in jih bodo zvečer z Srakom napihnili, zjutraj pa spet izpraznili.
Ker hiša no bo imela oken, bo posebna centralna prezračevalna naprava na strehi skrbela za svež zrak; očiščen, ozoniran, osušen ali ovlažen, hladen ali topel zrak bo enakomerno napolnit vse prostore.
Hišnih odpadkov ne bodo stanovalci metali v .smeti', temveč v posebno peč, ki jih bo spremenila v pline in od-
žv&sto&a.
Napisal B a r r y Paln
vaj.i la iz poslopja.
Draga ljubezen
rfo	več	.vfsLzv«slob1e-	Pasia zvestoba do gospodarja je vse nekaj drugega kakor moška zvestoba
do zenske. !n zanesljive)«. Zvestoba do načel poslane lahko železna navada in traja še noJlei ko so nal^ ic zdavnaj raoin po/sli. Pri moških je pogostejša zvestoba v prijateljstvu, pri ženskah pa v ljubezni
Ce se unala dva človeka rada in se še mlada poročita, bosta prvih sedem let nrav lahko	Hn«
drugemu. V drugih sedmih letih bo pa za enega ali drugega prišla ura izL^ave. najb L za moža prei In v
na	-	-	   •	pr"ner“ £Lfivar |U<J' resneiša. Zvestoba, ki je trajala petnajst let, utegne drža! vsi žfvlknie
Ho'®?1 inženir ze osem let križaril . Ako liubnnka poročen moški, ljubimka iz strasti. Morda poročena ženska tudi \L^adno ie oa liubim Potul v LSVT Zen° in služi»čadjo.f kame pri n|ei le ledeno mrzel poskus. Leta lečejo, lepola vene in tako ženska premišlja ali ne bi preizkusna
T Sem imaeTmiin,o'1ni zahoče*" Zn,CT0,n m,kaVna‘ Rada ^ SC ‘°rei dei“nSko P^-la. ali je še lahko Jpdjiva, če' Te‘ a sPainico.	I
Bosman je lastnik velikih premogo-1 Oov v južni Afriki, po svetu pa nej tovn e- Po °Piavfcih ali trgovskih po-t enir ' temveč za zabavo. Vsako leto! n,i!a. obhodi svet. čudaški mož je žet hiu l T letihi sai se bliža že sedme-*	»
Sni <l7‘u' kak°r je videti, zelo ljubit	ce bl »°	'zgubil.
^ofco in potovanja.	^	Mladi	linh
?„SVoje,OSino zabavno potovanje sem v letu 1936.,« je dejal ponosno.
življenje ni zalo znosnejše.-----------------------------Značainega	moža	“	,le	« prepirljivke krotke žene. Tudi njuno
\i ..Li,ub?zen ust\ari 7-V(;s,pb0. »oda Pri mnogih moških ljubezen v izpremenieni obliki zvestobo nreživi ^arKS k?*^ "^vesl' mOZ llubl SVO‘° ženo 9>ob^« resnično, dal bi zanjo vse in bi umrl s sbilm
in bi umrl s striim srcem,
ven	“*•rao“	>»	—»»t«-
(n)
(n) Newyork, oktobra. Nedavno je vzdignil v Newyorku veliko prahu k»-; ;čitveni proces znanega boksarja Jacka ; ;Doyla. Mož je bil poročen z Judito ;; Allenovo in je nekaj časa živel z njo ; • v zelo srečnem zakonu. Kmalu je pa ;;mlada ženica opazila, da se njen Slavini možiček nekam preveč zanima z* lepo bogataško Delfino Dodge-Goddo-vo. Judita je vložila ločitveno tožbo in je ločitev tudi dosegla.
To pa maščevalni ženi še ni bilo dovolj. Svoj boj z osovraženo tekmico ::hoče izvojevati do konca. Trdi nam-;:reč, da ji je Delfina, hči avtomobilskega tovarnarja in mnogokratnega milijonarja Dodgea, namenoma odtujila moža. Za preslano trpljenje in za duševne muke zahteva lepa Judita veliko odškodnino, nič manj ko dva milijona dolarjev (skoraj 100 milijonov dinarjev). Pri razpravi je temperamentna žena še enkrat ponovila vse svoje obtožbe in zahteve.
Proces še ni končan.
 .................................................................. "+*"„Poravnajte	naročnino!
Deseti brati
Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu
'k*'	*	*
v' sedanji čas postavil In v stihe prelil'! Ivan Rob
X.
OBLEGA GIBRALTARJA
>0 ne, le kadar v sonce gledam, ;; za plot sem novopleskan slep.
Kaj mar takrat mi vsa obleka, j ■ &e predmet gledanja je lep!«
Med tem ko sem poklone metal :; pred njene dražestne noge,
[je skrbno čistila moj suknjič,	•
'a v meni bilo je srce.	■
Potem sva družno klepetala, jdokler ni suknjiča oprala.
XI.
»O hvala ti, dekle prežalo, .ta suknjič nosil bom v spomin na te, ki si mi ga opralo, dokler ne zgrabi ga pogin. — Predlagal bi, če ne zameriš, če ni predrzen predlog moj, če prošnje te mi ne odbiješ: rad bi pobratil se s teboj.«
Molče je ona pri volila In nežno sva se poljubila.
XII.
Potem na vrt sva odhitela, tam sem poprosil jo za cvet; rdeč mi nagelj je pripela, enakega ni videl svet.
Odšel sem. Svet se je spremenil.
Le kam bi s tem bogastvom sam? Kdo hoče srečo neizmerno, kdo hoče radost — jaz jo dam! Poletni sapici naproti razpel roke sem ko peroti.
XIII.
In ko tako po polju brodim, rodi se v srcu mojem strah, da »ljubi bralec« ne bi zdrobil te krhke sreče mi na mah.
Korak pospešim. Slemeniško gospo zagledam sred polja:
»Oj kam v tem soncu, milostljiva?«;
V odgovor ona: »Po moža. S pariške vrača se razstave, vem, praznih rok in polne glave.« XIV.
A jaz na to: »Gospa, minile so sladke ure, ko vam Kvas je brenkal melodije mile, ko vas objemal je čez pas?!
Možiček zdaj domov se vrača, obeta se družinski boj; zakriti vse, to ni igrača in če izve, bo v hiši — joj.«
V odgovor s prstom mi požuga, po cesti dalje se odguga.
XV.
I jaz v pogon pripravim krake.
Čez polje v gozd me vodi pot.
Da se spočijem, ležem v travo. Neznan predrami me šumot.
Ozrem se. Kaj oko zagleda?
Tam Kaves teto s Slemenic objema tolstožamih lic, iz ust tako mu vre beseda:
»Ti moje sreče si senzal, si moja renta, kapital!«	7
XVI.
»Sijajno,« zamrmram in vstanem, »spet se bo združil parček nov. Sicer se je brez mene zvaril, a rad mu dam svoj blagoslov.« Roke si zadovoljno manem, skoz hosto nosi me korak. Nenadoma pa me ustavi stric Dolef, z njim Martinek Spak. Zasopla vsa sta govorila, da mi grozi surova sila.
2.	nadaljevanje
»Molči, tovariš, saj še manj je kakor mi. Bil sem v njegovi kuhinji in sem videl na lastne oči. Samo četrt kile riža poje na dan. Junak je, ti rečem.«
»General Ross žre le še travo in vodo,« je zamomljal neki sivolas pod-narednik. »Ne bi bil verjel, da nisem sam videl; in zraven prigrizuje puding na vodi.«
»Jaz bi že vedel, kje bi se kaj dobilo, da sem stari,« je zagodrnjal neki nemški grenadir. Mislil je na polna skladišča raznih trgovin, katerih lastniki so špekulirali s cenami.
Za navadne vojake in siromašnejše prehivake je postal živež nedosegljiv.
Gosi, živeče na skrivnem, so odteh-tavala z zlatom, pravljična jajca takisto.
A ne samo živež, tudi kurivo je pohajalo. Le e čim si bodo kuhali skope obroke?
General EUiot je bil povsod. »Pogum, otroci, Anglija nas ni pozabila!«
Neka obupanka mu je pomolila svojega umirajočega otroka. Počasi se je obrnil proč in s trdnim korakom odšel dalje.
»Živina!« je zavpil nekdo za njim. *
Napočil je obupen januar. Vreme je bilo mrzlo in megleno, deževalo je 6»karaj venomer in iz skal in kavern se je vlaga kar cedila.
Še zmerom od nikoder glasu! Še zmerom od nikoder britanskega bro-dovja.
Trdnjavska obramba je pojemala. Vsi so vedeli, da ne bodo več dolgo vzdržali. Toda Elliot ni maral videti nadloge, videl je samo svojo odgovornost za Gibraltar. In vendar je videl čedalje hujšo nadlogo in kadar je mislil, da ga nihče ne opazuje, eo se mu solze zasvetile v očeh.
Le kje so Angleži?!
Zdaj je še špansko topništvo poseglo v boj.
Sveta nebesa! Glej jih, prihajajo, tolikanj težko pričakovani rojaki prihajajo: počasi se je bližalo brodovje admirala Rodneya. Ni prihajal samo s svojim ladjevjem, vzel si je bil še španske prevozne ladje in celo neko linijsko ladjo z nekim španskim admiralom.
Ves Gibraltar je stal na obrežju. Ljudje so vpili in jokali, objemali so se in vriskali od veselja, da so kar ohripeli. Zdaj bo dovolj pšenice in rži in stročnic in posušenih in osoljenih	rib —	vsega	bo na	prebitek,
česar	jim le	srce	poželi.	Vendar,
vendar bo že konec grozot, zdaj naj Španoi le streljajo.
Saj se bodo spet najedli blagoslovljenega kruha!
Na glavnem trgu je nastopila vsa garnizija. General Elliot je objel svoje štabne častnike. Vendar, vendar že je prišla	pomoč!	V poslednji	minuti —
nihče	ni tega	bolje	vedel	kakor on.
Rodney je pripeljal s seboj tudi polk pehote.
Kakor molitev se je slišalo, ko je Elliot rekel svojim častnikom: »Anglija nas ne pozabi!«
Ko je admiral Rodney odplul s svojim brodovjem iz Gibraltarja, je pustil tam šest manjših ladij, da bodo garnizija dovažale živež z afriške obale Sicer je hrana spet začela nekam pohajati, toda Elliot je skrbel za pravično razdelitev obrokov, in tako se za nekaj časa na bilo bati gladu.
Španska oblegovalna armada je šte-
eASTA z*	^	PO
priporočili' „ naših zobo-Vzdravl^
mm (1779 do 1783)
la na kopnem že 14.000 mož. Po dolgotrajnem kopanju — 5 do 7 tisoč delavcev je opravljalo ta dela — je naposled stalo svojih 150 oblegovalnih topov pripravljenih za boj. Toda obkolitev z morske strani je imela vrzeli. Zmerom iznova se je posrečilo tej ali oni ladji predreti blokado in pripeljati hrane.
V	garniziji je začela razsajati bolezen. Zaradi enolične hrane se je razpasel škorbut, ljudem so izpadali zobje in otekali udje. Manjkalo je obutve, manjkalo nogavic. Vojaki so se zadovoljili s platnenimi hlačami, namesto čevljev jim je pa služila jadrovina. Prvi, ki se je tako oblekel, je bil general Elliot.
Vojaki niso obupavali. Preudarnost, predvsem pa Elliotova voljnost, da je prenašal vse stiske kakor najzadnji prostak, sta dvignila moralo.
Ali ste slišali? Mirovna pogajanja so se začela! Kmalu bomo odrešeni!
Guverner ni na te glasove ničesar pripomnil.
Toda vedel je dvoje: prvič, da je sovražnik prestregel neki velik transport angleških čet, in drugič, da živ krst ne misli na mir.
Junija 1779. se je oblega začela, in zdaj smo že v marcu 1781., in še zme-rcm ni nikjer videti konca.
Naposled je priplul 12. aprila velik transport stotih jadrnic. Do tistega dne se španske kopenske baterije skoraj ganile niso; špansko vrhovno poveljstvo je še zmenim upalo v uspeh blokade. Zdaj ko je drugi veliki živilski transport izkrcal svoj tovor zunaj dosega topov, so šele izprevideli. da ne bodo z golo blokado nikamor prišli.
12. aprila 1781 zjutraj se je pričelo obstreljevanje trdnjave.
Medtem ko so razkladali živež na suho, se je dopoldne ob desetih odprl pekel.
Več ko sto španskih topov je jelo bljuvati ogenj in smrt na nesrečno mesto. Pravcat dež bomb in granat je obsul pristan, potlej si je vzel pa še mesto na piko. Prva se je vnela neka hiša. Zaman so skušali ogenj pogasiti, obstreljevanje je bilo presilno; gasilci so se morali umakniti v zavetje in iz streh so šinili plameni.
Prestrašeni stanovalci so vsi iz uma zbežali na južno stran. Toda komaj je obstreljevanje nekoliko ponehalo, so se že spet vrnili v mesto, da rešijo, kar se rešiti da; nove salve topništva so jih v drugo pregnale.
Vojaštvo je pomagalo gasiti, kolikor ni imelo opravkov drugod. Toda kaj kmalu so se reševalci izpremenili v roparje. Preveč na lepem so bili po tolikšnem pomanjkanju odkrili bogate zaloge v hišah, v kleteh nakupičeno mast in meso in vino, v sobah cele bale sukna m dragih začimb in cele skladovnice krulia, v hlevih pa kruleče rejene prašiče.
Tedaj je ni bilo več sile, ki bi jih zadržala. Zaman so bili opomini, zaman grožnje oficirjev. Prevrtali so vinske sode in začelo se je divje popivanje. V kleteh je vino kmalu seglo tako visoko, da so pijanci utonili v njem. Drugi so se pa pod težo mesa in kruha opotekali bogve kam v skrit kotiček in so se tam do mrtvega najedli. Tu so pekli prašiča na-bajonetu, tam je cvrčal pečen kopun ali kokoš na ognju, podkurjenem iz razbitega pohištva. Angleške in nemške popevke so složno pretresale ozračje, prepredeno z ognjenimi sle' vi granat in
Iz otroških ust
Metka: »Gospodična, kaj pa pomeni to: .Cesarica je rodila svojemu soprogu sina‘?«
Vzgojiteljica: »To pomeni .Podarila mu je sina*.«
čez nekaj dni pride Metka vsa žareča k svoji vzgojiteljici in ji zaupa:
»Gospodična, danes je moj god in tetka Pepca mi je rodila dakeljčka!«
Zlobnost
»Na Havajskih otokih je pa res lepo; pravijo, da imajo tam leto in dan solnčno vreme.«
»Ubogi ljudje, o čem neki potem govore?«
Narobe svet
Očka mora vsak večer Petrčku pripovedovati pravljice. Očka je večkrat zelo truden in bi se rad odkrižal svoje naloga, toda Petrček brez pravljice noče zaspati.
Neki večer očka spet pripoveduje dolgo, dolgo pravljico. Mamica v sosednji sobi previdno vpraša: »Ali že spi?« In dobi od Petrčka odgovor: »Da, mama, že smrči!«
Ribniška
V	neko ribniško gostilnico sta zašla [dva tujca iz mesta, gospod in gospa, !in naročila prenočišče. Gostilničarka ; ju je peljala v eno sobo.
»Oprostite, midva bi rada imela dve t sobi,« je rekla gospa.
»O, oprostite, mislila sem, da go-r jspoda še ni poročena!« se je opravi-J čevala gostilničarka.
H11
mor
Prosta pot!
»Moj sin bi rad po vsaki ceni postal dirkač,« je ves nesrečen pripovedoval neki oče svojemu znancu. »Le kaj naj storim?«
»Glejte, da mu ne pridete na pot!« mu je dobrodušno svetoval prijatelj.
Na repu
Debeluh, ki ne vidi niže kakor do trebuha:
»Vraga, kaj se ščene tako dere!«
(»Intcress. BI.«, Dunaj)
zažigalnih bomb. Ko so hoteli vojake prijeti, so se po vseh pravilih zabarikadirali v hišah in na vrtovih in streljali slepo tjavdan. Neprestano so padale španske granate v goreče mesto.
Bled a miren je Elliot opazoval umirajoče mesto in nadziral razkladanje živil. Pripravljen je bil na obstreljevanje in je že dolgo misili na zavetje pred njim. Večina vojakov se je zatekla pod šotore, druge je spravil v neko votlino, v kaverne in v kazemate. Njegova največja skrb je bil živež. Le kaj bo z njim?
Varnega prostora za shrambo je bilo čedalje manj. Celo s kadmi, polnimi dragocene moke, so utrjevali baterijske postojanke.
Gibraltarski topovi so pod španskim ognjem hudo trpeli. Granate so prevrnile kar cele baterije, kamen se je krušil s sten, kritja so bila razdejana. Ko je napočila noč, se je nebo kar rdečilo od sledov zažigalnih bomb.
Častniki so nagnali delavce po 600 v skalo vsekanih stopnicah, držečih na vrh. Sopibaje so se opetekali delavci pod bremenom butar in orodja. Zaman. Sovražni ogenj jih je razgnal.
Z morja sem je pa podil poveljnik španskega brodovja majhne in plitve topniške čolne proti trdnjavi, in velike obrežne baterije so se jih je le s težavo ubranile. Ves Gibraltar je bil en sam peklenski trušč in hrušč. Celo nebo je bilo naklonjeno Špancem: deževalo je na nezavarovane begunce in vojake. Nekatere njihove šotore je celo odneslo po pobočju. Kazalo je, da bo zdaj zdaj konec slehernega reda in discipline.
Elliot je izvedel o ropanju. Tedaj je sam stopil v neko hišo.
»Poveljnik!«
Opotekaje se so stali pred njim, nekdo se je zarežal in ga je hotel po-trapljati po ramenih. Toda Elliotov pogled ga je vrgel na2aj.
»Mare k svojini oddelkom!«
Pokorno so odklobuštrali.
Elliot je sklical generale in polkovnike: »Zaradi discipline zapovem: vsakogar, kogar zalotite pri ropanju, na vešala. Vsakogar, kdor zaspi na straži, na vešala.«
»Nerad je to zapovedal,« je menil podpolkovnik Dachenhausen. »Dobro ve, kako hrabro so se fantje držali in koliko so prestradali; če zagledajo zdaj naphane kleti sitih meščanov, jih mine razum.«
Toda samo enega vojaka so obesili zaradi ropanja; kmalu seje vrnila pamet med ljudi. Ti možje niso bili roparji, bili so junaki.
V	lakoti in bolezni in ognju so storili svojo dolžnost. Več ko leto dni so že prenašali to strašno pomanjkanje, pridušali so se in kleli, toda kadar jih je poklical rog, so bili na svojem inestu. Angleži in lianovrski polki. Po cele noči so stali v ogniu in dežju na straži, sekali so v živo skalo okope, gledati 90 morali, kako jim žene od lakote umirajo, zmerom so storili, kar jim je bilo zapovedano, in kamor so jih postavili, so izvršili svojo dolžnost, kakor da bi bilo to samo po sebi umevno. Nihče ni tega bolje vedel kakor general Elliot; občudoval je svoje hrabre vojake in njihove vrle oficirje.
III.
Ta guverner je bil duša odpora. Vojaki so ga spoštovali, saj so vedeli, da deli najmogočnjši mož v trdnjavi vso stisko z njimi. Nobene nevarnosti
Ni iqu pomoči
Pijanec se plazi okrog cestne svetilke in nekaj išče. Usmiljeni pozni sprehajalec se ustavi in ga sočutno vpraša: »Ali ste kaj izgubili?«
»Da... moj... hrk... vežni ključ.«
»Kje pa?«
»Tamkaj... hrk... pred svojimi vežnimi vrati!«
»Zakaj ga pa potlej tukaj iščete?« vpraša gospod začudeno.
»Hrk... ker je tu... hrk svetlejše...«
Račune ji je prekrižal
»Ljubček, kaj ne, ko bova poročena, bom imela najmanj tri služkinje?«
»Kaj tri — trideset, srček, samo ne vseh naenkrat!«
Najbolj viteški mož Newyorka
Slavni kralj jazza Whitcman tehta skoraj 150 kg.
»To je najbolj viteški mož Newyor-ka,« je nekoč rekel o njem Charlie Chaplin. »Kadar namreč vstane v avtobusu, naredi vselej prostora dvema damama.«
Nič posebnega
Neka kmetica je i>eljala svojega moža k zdravniku. Ta je bolnika pošteno preiskal in po dolgem premišljevanju je tehtno povedal, da bo moral iti na opeiacijo.
»Gospa, težko mi je, toda vaš mož po operaciji ne bo Imel več popka,« je sočutno dejal kmetici.
s Nič zato,« je olajšano menila ženica. »Saj se mu tam samo nesnaga nabira.«	(»Lu-Vu«)
se ni bal; od časa do časa se je prikazal pri topničarjih, kosci granat so brenčali okoli njega, toda neustrašno • je gledal naprej.
»To je junak,« so ga občudovali.
Od 15. aprila do vštetega maja 80 Španci vrgli na trdnjavo 76.894 granat.
Obstreljevanja kar ni maralo biti konec.
Kadar se je hotela izčrpana posadka zateči k počitku v razdejano, deče se mesto, ni našla miru. Plitvi španski topničarski čolni, težko dosegljiva tarča za trdnjavsko topništvo, so se upali tja do pristaniških zapor, da so od ondod obsipali taborišče z granatami.
Ali mar sovražno topništvo sploh ne misli več umolkniti?
General Elliot je s skrbjo opazoval zgarano vojaštvo. Kako dolgo bo njihova morala še kos temu večnemu vznemirjanju? Število dezerterjev Je čedalje bolj raslo. Elliot je tolažil, zmerjal in godrnjal, toda španski ogenj je bil močnejši od njega. Polke so jel' zapuščati živci.
Kaj naj stori? Nekaj se mora zgoditi. Kolikokrat je stal Elliot visoko gori na skali! Kakšen prizor v sinji temi! Brez prestanka so sikali temnordeči ognjeni snopi s španskih postojank, v visokem loku je risal izstrelek plameneč sled proti trdnjavi. Brez miru je hodil general po svoji sobi sem in tja. Dostikrat vse do jutra ni mogel zaspati; takrat je pa spet odšel na nasipe.
Smrt božja, tega mora vendar biti že konec! Obupno je strmel na morje, toda videl je samo vrhove španskih jamborov...
Na oni strani, proti zemeljski ožini je pa vstajalo čedalje več novih baterij.
»Šir, dva dezerterja eo pripeljali,< je javil adjutant.
Elliot toliko da se je zmenil »Naj ju takoj zaslišijo, potem mi pa prinesite poročilo«
»Sir, uskoka prosita, da ju pripeljemo pred trdnjavskega poveljnika.«
Elliot je prisluhnil. »Prav, pripeljite ju.«
V sobo so privedli dva španska gardista. Salutirala sta Eden od njiju jc imel posebno žive oči. Elliot je vprašujoče pogledal njegov vojaški zna'k-
»Desetnik, ekscelenca!«
»Nekaj mi imate povedati? Kakšno je razpoloženje pri vas?«
Desetnik je jel pripovedovati: oble-govateka armada misli, da je garnizija majhna in demolizirana. Vsi vedo, kako ji spanja primanjkuje, tudi to vedo, da se škorbut čedalje bolj širi. Španec je umolknil.
Elliot je pristopil k njemu: »Gotovo mislijo... Kane, vsi mislijo...«
»Da bo trdnjava kmalu padla, ekscelenca.«
»Zakaj sta pa potem dezertirala, če tako mislite?«
»Zadosti nam je vsega tega, ne zmoremo več.«
»Naš ogenj je torej...«
»Zelo dober. Velike izgube imamo, toda naše baterije ne gore.«
Okoli Elliotovih ust je trznilo; njegova skrita želja, da bi zažgal baterije, se ne bo izpolnila.
Desetnik je segel pod suknjo in potegnil izpod nje nekakšno risbo.
»To je slika naše oblege.«
General se je moral premagati, da ni izdal razburjenja.
V rokah je imel načrt oblegovalnih naprav. Zahteval je pojasnila.
Dezerter je jel pripovedovati, s prstom kazaje na risbo: ena, dve, tri, štiri nove baterije samo pri Carlosovem okopu.
»Kaj je to?«
»Nova baterija.*
»In tole?«
»Takisto, ekscelenca.«
General Elliot si je potegnil z roko po čelu: saj to so strahotne naprave, ki jih tam ustvarjajo, in on o tem nič ne ve; te postojanke so že zelo blizu trdnjave! Ali je pa tudi resnica, kar mu uskok prijx>veduje?
»Lažeš!«
Desetnikov obraz se ni izpremenil. »Lahko vam pokažem, kje.«
»Ali so topovi vzidani?«
»Šest sem jih videl — največji so, kar sem jih opazil v življenju.«
Elliot se je zamislil. Kaže, da mi) Španec ne laže; to ln ono, kar je general že vedel, mu je po pravici povedal.
»Z menoj pojdeš.«
Na vrhu skale si je dal Elliot razkazati maskirane postojanke novih baterij. Res je, na označenih mestih se nekaj pripravlja.
Dalje prihodnjič
Vsak
'nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
onega z rdeliml crcl iz
Radenskega zdravilnega kopalifta Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratls prospekte!
■1 TpKfuL**^*.
« ■«_	1	‘i	JjU
Chlorodont-zobna pasta
KOLESA.
MOTORJE in vse natia-mesine tic-c
dobile po ugodnih cenah in p!d£iinifa pogc/ih pri
S. REBOLJ & DRUG
Ljubljana • OstposveUha 13
Možitev brez dote
Priprave za zimo
i Omožila' sem se brez dote. Kako pa *o, bi kdo vprašal? Oče mi je kmalu Umrl in v času vojne in inflacije smo Prišli ob vse. Tako sva obe dekleti frasli, zelo hrabro in zelo odločni v “jji, da uspeva v življenju, pa naj ipride kar koli.
. Pa je prišel lepega dne mož, ki se p *10tel poročiti z eno izmed naju. pokazalo se je, da ne premore ne de-Barja ne drugih pripomočkov, da bi *» ustvarila nov dom. škoda, toda iz-Premeniti se ni dalo nič. Poročila sva ^ kljub temu, trdno zaupajoč vase, saj sva čutila v srcu veliko srečo in Eahte imela	življenja posebnih
l 2« vnaprej vam povem, da se je vse !*rečno končalo. Vse je šlo po sreči, če jUočem prvih deset težkih let preveč crno gledati, saj človek v mladostnem Poletu z dobro voljo vse težave pre-JUaga. Važno je le, da si ne ubijaš Preveč glave in da imaš ves čas cilj pred očmi.
j Tako sva si ustvarila svoj dom, zelo [Skromen dom, brez leska, ne glede na Zunanjost in brez častihlepja; samo z l^&Jpotrebnejšim v njem. In najpo-'Webnej.se je teh šest nožev za sadje 111 kozarci za vodo, omara in stoli; Potrebna je tudi lepa velika slika, da toalo poživi stanovanje; pa sinja vaza ^rumenimi tulipani, ki jih nežno pobožaš z očmi, ko brižno smukneš po stanovanju, da to in ono urediš.
Toda takšno življenje te tudi utrdi. Nazori postanejo kar sami od sebe 2dravi in razumni in okus se obrne od ^pristnega k solidnemu. Potreben ti J6 lonec in predobro veš, kaj pomeni *Upiti novega. Zato veš, da moraš ftanj paziti, ali dobro drži, ali je tr-
pežen in iz dobre tvarine. Potlej ti je potrebno strgalo; med vsemi mogočimi si izbereš najpriročnejše, povpra, šaš prodajalca, kako ga moraš rabiti, in tudi sama v mislih pretehtaš, kako boš z njim ravnala. Tako se množi tvoja oprema, in vendar ni v prirastku nič nepotrebnega.
»Imenitno!« porečete. »Tako je treba vsakomur svetovati.« Koliko nepotrebnega kupujejo ljudje, kako malo iih je, ki znajo doto ceniti, ki jim pade v naročje.
2e res, lepo je vse to, toda vzlic temu moram posvariti vse tiste, ki bi lahkomiselno in nepripravljeni skočili v zakon. Mladi ljudje, čaka vas silno trnjeva pot, če si niste že od začetka ustvarili trdne podlage. Marsikateri se bo tu spotaknil. Kajti vsakdo nima moči, da bi se leto za letom boril in zato jih bo mnogo opešalo. Izgubil se jim bo cilj izpred oči in postali bodo nejevoljni nergači; pomanjkljivosti gospodinjstva jih bodo zmrvile.
Zato se veseli, mlado dekle, če si že od svojega 12. leta dobivala za rojstni dan srebrne žličke. Kako težko si potem marsikaj naknadno nabaviš, če se omožiš, posebno če dobiš otroke, ki toliko potrebujejo. Takrat ni več denarja za srebrne žlice. Zato misli o pravem času na bodočnost, kupuj si perilo ali si pa vsak mesec deni kakšen dinar na stran. Že sama volja do varčevanja in moč, da se čemu odpoveš, ti k mnogočemu pripomoreta.
Misli na to, da je lastni dom najlepše, kar je dano ljudem. Misli na to, da bo blagoslov v hiši, ki si jo s poštenim trudom kos za kosom izgradila za svoje bodoče ljube in drage!
(d)
črn baržun očistiš: prereži na pol čebulo in vdrgni baržun prav krepko s prerezano stranjo, dokler ne dobi spet lepega črnega leska.
Osiveli črni svili vrneš črni lesk tako, da jo poškropiš s pivom, nato pa med dvema tenkima krpama po-likaš s srednjevročim likalnikom. Namesto piva lahko uporabiš špirit.
Mokrih baržunastih klobukov ne smeš sušiti na toplem kraju, temveč na prepihu. Klobuk natakni na primerno obliko za klobuke, potlej ga pa postavi na prepih, da se posuši. Ko je suh, ga odrgni s suho krpo enakega baržuna.
Sadne madeže iz belih oblek odpraviš na najzanesljivejši način takole:	nesrečni kos obtteke, ki ima
madež, nategni čez odprtino ne prevelikega lonca, toda tako, da bo močno napet. Zdaj ga pa polij z vrelo vodo. Madež bo takoj izginil. Ta postopek je pa zanesljiv le, če ga poskusiš tedaj, ko je madež še svež. Pri starih madežih se vzlic čiščenju navadno še pozna temna sled.
Jajca ohraniš sveža, če jih odrgneš z mastjo ali namažeš s tenko gumijevo raztopino. Jajca naložiš v lonec peska, toda tako, da se ne dotikajo.
Mehke krtače dobe spet prvotno trdnost, če jih pomočiš v galunovo raztopino.
Etikete na steklene lonce za mezge najboljše pritrdiš z beljakom.
Oljnato steklenico očistiš tako, da jo napolniš s pepelom in postaviš v lonec mrzle vode, ki ga počasi segrevaš do vretja, potem pa spet prav tako počasi ohladiš. Steklenico napo-
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
V
„$UolsUa" fafUca
Četrtek: Svinjski zrezek kot divjačina s šipkovo omako*, zdrobova gibanica z malinovim odcedkom. — Zvečer : Tlačenka z oljem in kisom, kruh z maslom.
Petek: Krompirjeva juha, sladka J?Pa, krompirjev pire. — Zvečer: Kakao in buhtlji.
Sobota: Kuminova juha, zelenjavna P?gača**, sveže sadje. — Zvečer: kranjska klobasa s kislim zeljem.
Nedelja: Goveja juha z zelenjavo, *ajec kot divjačina, cmoki. — Zve-*e r : Nadevana paprika.
Ponedeljek: Goveja juha z vlivanci, govedina, kisla repa, grozdje. — Zve-*er: Nadevana jajca, zelenjavna solata.
Torek: Testenine z zeljem. — Zvečer : Paprika in jajca***.
Sreda: Nadevani paradižniki, krompirjev pečenjak, torbice z mezgo. — Zvečer:	Krompirjevi rezanci in
omaka iz kislih kumaric.
•
Pojasnila.
* Svinjski zrezek kot divjačina: Na- j
reži svinjske zrezke, osoli jih, zloži v j Posodo, polij z vodo in postavi v. pe- ! kačo. Peci meso in ga večkrat zali-vaj tako dolgo, dokler ne dobi lepe j rumenkaste barve. Potem pridaj očiščene sveže šipkove jagode in jih peci | mesom do mehkega. Začini omako s ščepcem sladkorja, z nekaj žlicami go- \ Ve e juhe, z nekaj kapljami kisa ali rdečega vina. Pretlači in postavi na mizo.
** Zelenjavna pogača: Pripravi testo iz pol litra mleka, enega jajca, ftekaj soli in 20 do 25 dkg moke. Testo naj bo mehko, podobno onemu, ki Ba pripraviš za palačinke. Medtem do mehkega skuhaj v slani vodi cvetačno glavico, zraven duši pa še nekaj korenja, dve do tri kolerabe in okrog 10 dkg riža. V dobro omaščeno Ppsodo polagaj najprej palačinko, na-ujo zelenjavo in tako izmenoma dalje. Na vrh naj vsekako pride palačinka. Potresi s parmskim sirom, zalij z % 1 mleka, v katerem si vžvrkljala eno celo jajce. Peci jed četrt do pol Ure v srednje vroči pekači, potlej pa postavi na mizo.
*** Paprika z jajci: Vrzi v slano yrelo vodo zelene paprične lupine in jih kuhaj dotlej, da jih boš lahko olu-Ma. Odcedi jih, polij z mrzlo vodo, odstrani kožo in daj tako pripravljene paprike v posodo, v kateri je ne-stopljenega rjavega presnega ma-sla. Zalij z nekaj jajci, v katerih si '''žvrkljala soli, in pusti paprike pri ognju tako dolgo, dokler se jajca ne strde.
Kisla repa
-Oprano, olupljeno belo repo nastrgaj na strgalu na rezance, dobro preboli, potlej pa spravi tako, kakor Spravljaš kislo zelje.
Sczgova omaka
. Sveže, zrele bezgove jagode nekoli-o pokuhaj v slani vodi, pretlači in a.i na vsako kilo sadja kilo sladkorja, ®£aj nastrgane limonove lupinice in jj, ai-.. cimeta. Skuhaj mezgo, uporablja jo boš lahko kot navadno mez-lu°’ l'' !it)l dodatek k ruskemu ča-tf.’ ■ ze£ namreč zelo pospešuje po-
»STtotska« zato, ker ima*tako velike : kvadrate, kakršnih gotovo niste vaje-1 ne. Mislim pa, da vam bo jopica vse-j eno na prvi pogled všeč, posebno ker je tako praktična in poceni.
Kupite 5 pramenov volne »Angela«. Pramen tehta 50 gramov in stane devet dinarjev. Zdaj potrebujete le še dolee igle, debele 2 'Is mm.
Vzorček je kaj preprost. Notranji deli jopice so pletem samo v desnih pentljah, rob je pa pleten izmenoma v eni desni, eni levi pentlji. Kvadrate I lahko vstavite po okusu. Modemi so veliki kvadrati, toda za šibke in majhne postavice niso priporočljivi. Ako se pa prištevaš k velikim in vitkim
ženskam, si pa le naredi velike kvadrate, saj res zelo svojevrstno učinkujejo.
Najprej pleteš notranje dele, potlej pa šele rob. Vodoravne črte narediš tako, da po vsaki trideseti vrsti spleteš dve vrsti v drugi barvi. Ako hočeš, da bodo kvadrati manjši, zmanjšaj tu-
di razdaljo vrst. Pokončne črte izvezeš pa tako, da z volno druge barve vezeš natanko po desnih pentljah ene vrste.
Kakšne barve so moderne, me vprašujete. Opekastordeča, okrašena s tem-norjavo, gorčičnorumena, okrašena s temnorjavo, maslinasto zelena, okrašena s trpko rjavo barvo. Prav lepo se pa ujemajo tudi tele barve: svetlo-
: modra s temnomodro, vinskordeča s I srebrno sivo, črna z belo in temno-I modra z živordečo.
Gumbe izberi zaradi izrazitosti v barvi kvadratov. Jopica je precej izrezana, zato si lahko omisliš pahovko ali rutico v podobnih barvah. Ako pa jopico nosiš na bluzo ali obleko, pa-hovka lahko odpade.
Delaš natanko po kroju. Ker sta kroj in vzorček tako lahka, ne bomo priobčili podrobnega opisa. Navedla bom le število nasnutih pentelj. Za hrbet nasnuješ 150 pentelj, za prednja dela po 55 pentelj in za rokave 66 pentelj. Pri robu pa nasnuješ 11 pentelj in pleteš 2 metra dolg trak za rob vse jopice.
Ako hočeš še bolj pisano jopico v pristnem škotskem vzorcu, vstavi v večje kvadrate še manjše, tako da po dveh vrstah ene barve pleteš navzgor še deset vrst temeljne barve, nato pa spet pet vrst nove barve. Zfelo ljubka je jopica z dvobarvnimi kvadrati v živordeči in beli barvi na temni podlagi	s—a
Ali ste se že spet vse žalostne zagledale v svojo skromno garderobo? Res je v njej nekaj lepih oblek, a kaj, ko letos niso več moderne! Ne delajte si nepotrebnih skrbi! Stare obleke letos zelo lahko prenaredite, saj so bile lani bolj bogate in vam bo po paranju ostalo dovolj blaga za prenarejanje.
Lansko obleko lahko popraviš na več načinov. Najprej skrajšaj krilo, kajti letos so v modi kratka krila. Ako so črte prebogate, jih omili z gubami. Zvončasta krila letos niso več moderna, v modi so pa še zvončasto vstavljene gube, ki se zadaj razširjajo »a la redingote«.
Zdaj pridejo na vrsto rokavi. Proč z razširjenimi, nabranimi ramami I Namesto razširjenih ram bomo letos nosile gladke mehke rame, večkrat celo vstavljene ,raglanske‘ rokave. Nova modna črta so tudi ozki rokavi, prav preprosti so in enostavni in se nežno oprijemajo rok.
Rokave torej zožite, ob vratu odstranite lansko okrasje in vstavite novo. Ako ima obleka majhen okrogel iz-
rez, boš dmela lahko delo. Pri večjem izrezu si pa pomagaj z raznimi všitki. Najprej obleko še bolj izreži, potem pa vstavi v izrez volnene čipke, čipice naj bodo drugačne barve, kakor je obleka. K temnomodrim oblekam se kaj lepo prilegajo pastelnobarvne čipke.
Važno vlogo v letošnji modi igra pas. Težko je reči, kje ga bomo letos nosile. Eno vam pa že lahko zaupam: tam kjer lani, gotovo ne, bodisi že da ga bomo pomaknile navzgor ali navzdol. Letošnja moda poudarja mehkobo ženskih črt, torej posebno grudi dn boke. Ako imate ozke in gibčne boke, si omislite precej širok pas v obliki dolge pahovke. Ta pas svobiK1-no zavežite okrog pasu, a ohlapno, da se pobesi na boke. Tako se boste nf> zelo skromen in nepretiran način ravnale po modnih zapovedih.
Temno obleko lahko poživite z gumbi. ne da bi vam mogla ,dobra prijateljici očitati staromodnost. V modi so majhni gumbi; ti gumbki tečejo od vratnega izreza do pasu in lepo podaljšajo postavo.	(n)
Zvečer in zjutraj deset minut!
Lepi, beli zobje
3iako prenarediš lansko obleko
Zjutraj: 5 minut telovadbe pri| odprtem oknu. Posebno važne so dihalne vaje. Pozimi in poleti se okoplji v hladni vodi, ali še bolje, pod prho, nato se s hrapavo brisačo zmasiraj v smeri proti srcu In obleci. Pod prho bodi 1 minuto, masiraj se 1 minuto, oblači 1 minuto, skupaj 3 minute. Očisti obraz s kremo in skrtači lase: 2 minuti.
Zvečer:	posveti	največ	pažnje
koži na obrazu, kajti prav od nje je odvisen uspeh vse nege. Vsak večer si moraš izbrisati z lica puder in šminko, pa tudi trudnost in gube.
1. S kremo ali čistilno vodo očisti obraz: 1 minuta.
2; Umij si obraz s čisto mlačno vodo, vsaj dvakrat na teden pa vse telo naolji, potem pa olje otri s hrapavo rokavico za umivanje. Maži in briši zmerom v smeri proti srcu. Vse skupaj: 3 minute.
3. Natri si kožo na obrazu s hranilno nočno kremo in se s prsti rahlo potolci namesto masaže: 2 minuti.
4. Dve minuti telovadnih vaj ali pa samo dihalnih vaj pil odprtem oknu.
5. Dve minuti za umivanje nog; zdrave noge umivaj vsak drugi dan,
v smejočih se ustih vzbujajo nehote občutek simpatije. Tudi vaši zobje lahko ugajajo; Chlorodont vam bo pomagal k temu. S Chlorodontom negovani zobje imajo lepši blesk in podobo. Kljub izredno močni čistilnosti pa zobna pasta Chlorodont ne načenja dragocene zobne skle-nine, kajti Chlorodontova čistilna jedrca so mehkejša kot zobna sklenina. Na to bomo mislili, ko bomo zopet kupovali zobno pasto.
sled še izmiješ z milnato vodo in še enkrat splakneš s čisto vodo.
Ogledalo očistiš z mehko krpo, namočeno v alkoholu.
Mast z vroče julie odliješ tako, da juho precediš skozi tenko, v mrzli vodi namočeno krpo.
Moške klobuke kaj lahko očistiš. Umazan klobuk najprej natlači s časopisnim papirjem, nato ga pa zunaj in znotraj ovlaži s salmijakovo vodo. Mastne madeže moraš seveda že prej očistiti z bencinom. Usnjeni trak očistiš posebej s salmijakovo vodo. Ko se klobuk docela posuši, ga spet opremi z usnjenim trakom, potem pa, če je potreben, še natlačenega polikaj s srednje vročim likalnikom.
mrzle noge pa vsak dan, najprej v topli, potem pa v hladni vodi.
Ako hočeš, da boš res imela nekaj koristi od te nege, pojdi vsaj vsak drugi dan spat ob devetih zvečer in spi do šestih zjutraj, čas si uredi tudi tako, da se ti ne bo zmerom mudilo sem ali tja, in primakni po lastnem spoznanju k tem desetim minutam še drugih deset. Pomni tudi: pretirana naglica je smrt lepote in zdravja!
Svetlikaste madeže na volnenih tkaninah- odpraviš z vročim likalnikom. Ovlaži tenko krpo s kisom, položi jo na madež in z vročim likalnikom polikaj. Hitro vzdigni! Ko se madež v sopari še kadi, ga z mehko ščetjo izkrtači in blesk bo takoj pojenjal.
Kako čistimo okna
Za čiščenje oken pripravimo mešanico krede in vode. S tem namažemo steklo in pustimo, da se osuši. Potem ga zbrišemo najprej s čisto mehko krpo, nato pa še s suho jelenovo kožo, če pa okna umivate z vodo, je dobro, ako daste v vodo nekoliko amonijaka, ker se tako s tem madeži laže odpravijo.	(n)
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
PROBLEMI NAŠEGA CASA
VEČNA KITAJSKA
iz člnnka A. Bartla v zimskem »Pionirju«..
Neki ugleden profesor filozofije, ki je pred nekaj leti gostoval na pejpin-škem vseučilišču, je po vrnitvi v Evropo pripovedoval o kratkem, pogovoru z nekim kitajskim tovarišem, prav tako filozofom, kakor je bil sam. Evro-pjc je imel pomisleke zastran bodoče usode Kitajske in njene velike kulture, spričo notranjega razpadanja in čedalje hujšega prodiranja japonskega vpliva. Kitajec se je pa samo pomilovalno nasmehnil, češ:
»Nikar, prijatelj, nikar si po nepotrebnem ne belite glave! čez petdeset let bo tudi ta razvojna stopnja kitajske zgodovine končana. Takrat bo morda nekje daleč še obstajala neka Japonska, nikakor pa ne bo Japoncev na Kitajskem — dotlej bodo namreč poetali Kitajci.«
Naj se ta zgodba še tako čudno sliši, njena prednost je, da je resnična, in pomembna izjava kitajskega profesorja — pripomniti moramo, da se je šolal v Evropi — drži. Samo mi Evropci, s .svojo šibko predstavotvornostjo o časovnih gmotah azijske zgodovine, utegnemo domnevati, da se Japonci ne bodo izpremenlli v Kitajce. Ni morda USA s svojo kratko zgodovino največ ji topilnik sveta; Kitajska je to, s svojo tisočletno zgodovino. Kitajska prilagodljivost je neizmerna; dovolj je, če si le bežno ogledamo osvojitve, ki jih je morala Kitajska prestati, pa bomo razumeli zaupanje in čudovito hladnokrvnost vseh Kitajcev sredi med konflikti, kipečimi okoli njih.
Prvi vpad, ki ga je doživelo »nebeško cesarstvo« in ki si ga še lahko v zgodovini natanko ogledamo, ni star nič manj ko dva tisoč let. Takrat so prišli Tartan na Kitajsko. Preplavili so deželo, se tam naselili in zavlada! i nad Kitajci. Toda hkratu so se ženiii s Kitajkami in so si privzeli kitajske šege in navade, se pomešali z ogromno množico Kitajcev — in konec je bil, da danes sicer nimamo več tartarske države, zato pa kitajsko. Potlej so prišla turkmenska plemena. Podjarmili so si Kitajsko tja do reke Jangce, toda usoda zmagovalcev je bila natanko takšna kakor prvič; celo njihovo ime je utonilo v pozabljenju.
Skoraj tisoč let bo že tega, ko je vdrlo na Kitajsko spet drugo pleme, kltsko — njihovo ime pozna danes Je še znanost — in potem naglo še druga; vsa ta plemena je pogoltnil čas. Naposled so prišli Mongoli pod Džin-giskanom. Vso Azijo so preplavili, ugonobili kitajsko civilizacijo in razdejali njih mesta do tal — s tem edinim uspehom, da je tudi njih v pičlem tju asimilirala ista civilizacija;
■onšolska dinastija je izumrla, Mon-soli so postali Kitajci.
Tudi rovi v»k ne kaže drugačne podobe. Saj so Kitajsko skoraj cela tri stoletja, od 164^. do 1911., t. j. do proglasitve republike, vladali »tujci«, to :-e pravi, mandžurskl cesarji, ki so s severa vdrli na Kitajsko. Kaj kmalu se je izgubila že zavest, da to niso kitajski cesarji; Mandžurija je kratko in malo postala kitajska pokrajina, in vanjo se je priselilo 30 milijonov Kitajcev, da jo kolonizira.
Takšen je nauk kitajske zgodovine do današnjega dne, in Kitajci ne vidijo prav nobenega vzroka za domnevo, da bi prihodnja stoletja in tisočletja moglo biti drugače. Predobro se zavedajo skrivnostne moči Kitajske, zato jim tudi sedanji vpad osvajalcev ne jemlje miru. Toda to ni mir, ki bi ga samo nam Evropcem hlinili, temveč pristna, resnična filozofska samozavest — ne smemo namreč pozabiti, da je sleherni kuli, sleherni kmet, še posebno pa sleherni uradnik filozof; tudi to je kitajska tradicija.
Nemara je ta notranja samozavest eno izmed najvažnejših pojasnil uganke, odkod Kitajski ta moč, da prebavi druge narode. Kajti nedvomno je, da ima kitajska civilizacija silno privlačnost. Tudi mnogo Evropcev, takšnih, ki so res našli pot do nje ln žive že desetletja v tej deželi, ji jame podlegati. Ne smemo pozabiti, da je Kitajska le nekakšno skupno ime. 400 milijonov prebivalcev neizmernega ozemlja, ki ga poznamo pod imenom Kitajske, sestoje iz cele vrste vseh mogočih plemen, govorečih vse mogoče jezike. Združuje jih samo pisava; njihovi jeziki so sicer različni, toda pismenke pomenijo vsem isto. Pismenke pomenijo ideje, in zato smemo reči, da vsi Kitajci vseh dob izpovedujejo iste ideje.
Nadaljnji vzrok, zakaj je Kitajska dejansko zmerom ostala v kitajskih rokah, naj so bile politične razmere takšne ali drugačne, je veliki pomen upravne hierarhije in državne službe za kitajsko življenje. Kitajska državna služba je najstarejša, kar jih pozna svet, in do leta 1905. tako rekoč še ni bila doživela reforme. Priti v državno službo, je bilo najvišje, kar si je mogel Kitajec želeti. Stoletja in tbočletja so kmetski sinovi zapuščali kmetije, da stopijo v drža no službo
Ta prirodni izbor najboljših se je obnesel; še danes je tako, da tisti, ki so cesarju služili in danes kuomintangu (državni stranki, ki vlada današnjo Kitajsko, op. ured.), upravni uradniki, učitelji in drugi državni nameščenci, zastopajo pravo Kitajsko. Ti ljudje so nenadomestljivi; brez njih bi orjaška država sploh ne mogla živeti državnega življenja.
Tako se da edini problem, ki danes daje Kitajce v globini njihove duše, zgostiti v besede, ki jih je izrekel eden izmed njihovih voditeljev:
»Ali se je boljše danes postaviti Japoncem po robu, ali naj pa iskreno sodelujemo z njimi, da rešimo naše in naših sinov življenje in pokažemo našim vnukom, kako uženeš sovražnika? «
Sodobni človek je občutljivo bitje
Bolezni se dele v dve veliki vrsti: v kužne ali bacilske, in v degenerativne. Bacilskim so vzrok klice, ki pro-dro v naše telo, degenerativne so pa pogosto nasledek prvih... Nekatere med njimi se razvijejo tudi zaradi pomanjkljivega delovanja žlez,, kakor n. pr. pankreasa (sladkorna bolezen), jeter itd. Spet druge so izraz pomanjkanja vitaminov, rudninskih soli in kovin, potrebnih za ohranitev tkiva.-----------
Leta 1900 je bila povprečna dolgost življenja 49 let. Od takrat je zrasla za dobrih 11 let. Kljub tej veliki zmagi zdravniške vede je bolezen še zmerom ostala neizmeren problem. Sodobni človek ja občutljivo bitje. 1,100.000 ljudi mora noč in dan bdeti nad zdravjem 120 milijonov svojih bližnjih. Med tolikšnim prebivalstvom Združenih držav se pripeti na leto skoraj 100 milijonov bolezenskih primerov. 715 milijonov dolarjev (30 milijard din) izda USA na leto za zdravila, vsa zdravniška skrb v vseh oblikah pa stane 3.500 milijonov dolarjev (150 milijard din),----------
Zdravništvo še zdaleč ni zmanjšalo celote človeškega trpljenja, kakor splošno mislijo. Sicer kužne bolezni danes manj ljudi pobero, zato pa toliko bolj umiramo za degenerativnimi boleznimi; tudi so le-te daljše in muč-nejše. Leta, ki jih pridobimo z zmago nad difteritisom, kozami, legarjem itd., plačamo s tem daljšim trpljenjem in s smrtjo za kroničnimi boleznimi. Vsi vemo, da je rak posebno boleč. Zraven je pa civiliziran človek, prav tako ka-
kor v davnih časih, izpostavljen sifi-lidi, tvorom na možganih, poapnenju žil, kapi in umstvenemu, nravnemu in telesnemu propadanju, ki so ga krive te bolezni... Neuravnoteženost drobov-nega ustroja je vzrok želodčnih in trebušnih bolezni. Bolezni srca postajajo vse pogostejše. Sladkorna bolezen takisto. Bolezni osi'ednjega živčnega sistema je nešteto... čeprav je novodobna higiena zelo podaljšala povprečno dolgost življenja, bolezni samih še zdaleč ni odpravila; le njih značaj je spremenila.
Or. A. Carrel, »človek, to neznano bitjo
Gradnja novega prekopa skozi Srednjo Ameriko
Pred dvajsetimi leti je poslal ameriški parlament v srednjeameriško državo Nikaraguo raziskovalno komisijo, da preizkusi okoliščine za gradnjo novega prekopa. Težavno merjenje ■ je moralo izvesti dve sto vojaških inženirjev pod vodstvom podpolkovnika Sultana. Pot, kjer bi gradili prekop, je že v vseh podrobnostih določena.
Skupne stroške cenijo na 722 milijonov dolarjev (30 milijard din), gradnjo pa na deset let. Zagovorniki tega velikanskega načrta navajajo mnogo tehtnih vzrokov za to gradnjo. Najprej omenjajo stalno potresno nevarnost, ki ogroža Panamski prekop. Res se je nedavno blizu Culebre močno vsedla zemlja. Ozemlje Nlkarague je pa mnogo varnejše, pri tem pa tudi primernejše za gradnjo, ker je pokrajina ravna.
Od gradnje novega prekopa si obetajo Američani tudi znatno poživtjenje trgovine. Naposled ne smemo prezreti njegove vojaške pomembnosti. Ameriškim Združenim državam je mnogo do tega, da lahko zmerom in v kar najkrajšem času prepeljejo svojo vojno mornarico iz Atlantskega v Tihi Ocean in narobe. Ako bi sovražni napad kdaj razrušil Panamski prekop, bi Združene države to zadelo v življenjski živec. (Po zlinskem >Weltblicku*)
SKRIVNOST INDIJSKIH JOGOV
Angleški publicist . Paul Brunton je živel mnogo let v Indiji in proučeval skrivnosti in nauke indijskih jogov ter naposled še sam postal jogi (indijski asket). Pred kratkim je izdal knjigo »Skrivnosti Indijec, polno zanimivih in neverjetnih dogodkov. Iz nje povzemamo poglavje o tehniki dihanja.
... Spet se vračam k tehniki dihanja, ki je videti tolikanj pomemben sestavni del jogov, pa je vzlic temu nikakor nočejo izdati. Bramanu je žal, da ne sme pokazati nobene vaje več, toda voljan mi je povedati kaj več o svojih naukih.
»Narava je za vsakega človeka odmerila 21.600 dihljajev; porabi jih lahko od enega solnčnega vzhoda do drugega. S hitrim, zasoplim dihanjem to zalogo prehitro rabimo in si krajšamo življenje, medtem ko z lahnim, globokim in mirnim dihanjem s to zalogo varčujemo; torej si tudi daljšamo življenje. Vsak prihranjeni dih-Ijaj pomeni prebitek nakupičene moči, ki lahko vsakomur podaljša življenje za nekaj let. Jogi ne dihajo tako pogosto kakor drugi ljudje, to jim tudi ni potrebno — toda več vam ne morem povedati, ne da bi prelomil svojih zaobljub.«
Ta zamolčljivost me draži. Ako imajo skrivnosti, ki jih tako skrbno čuvajo, resnično vrednost, potlej lahko razumemo, zakaj ti nenavadni ljudje zabrišejo za seboj sled in skrivajo zaklade svojega znanjai, da bi bili varni pred radovedneži, neizobražene! in vsiljivci. Morda tudi mene prištevajo mednje, morda bom moral tudi jaz lepega dne oditi iz. te dežele, ne da bi dobil plačilo za ves svoj trud.
Braman je pa spet povzel:
»Ali mar naši učitelji ne vedo, kako zelo važno je dihanje? Oni vedo, da
laponska sedemletka
si je zadala cilj, da mora do leta 1943 vsaj 45". o če ne s/» Japonski potrebnega petroleja in bencina doma pridobiti. Pri tem vpošteva, da bo poraba stalno naraščala in da bo do leta 1943 poskočila na približno 2,470.000 kilolitrov lahkih olj in 2,860.000 kilolitrov težkih olj na leto (1 kiloliter = 0'926 angleške tone). Iz premoga naj bi se do-
bilo 930.000 kilolitrov lahkih in 1,140.000 težkih olj, iz poljskih pridelkov (preko alkohola) 400.000 kilolitrov lahkih olj in z rafinerijo domačega petroleja 90.000 kilolitrov lahkih in 150.000 kilolitrov težkih olj. Stroški za to so preračunani na 750 milijonov jenov. Premoga za izvedbo tega načrta (ca 9 milijonov ton) bi pridobili Japonci približno polovico doma, drugo polovico pa v Mandžuriji ali pa v kolonijah.
SEND MORE M0NEY!“
CR azplet problema Iz prejšnje številke)
Prvi premislek, če seštejemo dve kakršni koli celi 4 številčni števili, ne moremo dobiti več kakor 19998; torej je ,M‘ v besedi ,MONEY‘ samo ,1‘, prav tako pa seveda tudi v besedi ,MORE‘. Po tem prvem premisleku kaže torej naš problem tole sliko:
SEND 1 O R E
1 O N E Y
D ru si premislek. Ker smo .v prvem premisleku dognali, da je drugi seštevanec (MORE) manjši od 2000, ne more dati vsota tega seštevanca in prvega (SEND), naj bo le-ta tudi največji, ki si ga moremo misliti (9999), več kakor 1999 + 9999, t. j. ne more biti večja od 11.998. Hkratu pa ne more biti manjša od 10.000 (drugače dobimo samo 4 številčno število) zato je na dlani, da more biti .O' v besedi ,MONEY‘ samo ,1' ali ,0‘. Ker smo pa ,V že oddali za ,M‘, nujno sledi, da je 0=0.
SEND
i /r r e
Tretji premislek, če hočemo dobiti pri seštet ju dveh 4 številčnih števil 5 številčno vsoto, mora biti eden od obeh seštevancev, ko smo o drugem že v prvem premisleku dognali, da je manjši od 2000, vsaj večji od 8000. ,S‘ v besedi ,SEND‘ torej ne more biti manjši od 8, lahko je pa tudi 9. če je S “ 8, mora biti v besedi ,SEND‘ E — 9 (ln sicer samo 9!) in še mora od seštevanja ,...ND‘ in ,...RE‘ ostati 1 (pri seštevanju dveh števil ostane kvečjemu 1, nikdar več! To je treba pri razpletanju takšnih problemov imeti trajno pred očmi), drugače bi dobili manj ko 10, t. j. namesto 5 številčnega števila bi imeli v končni vsoti samo 4 številčno, če je pa E = 9, moramo iti na posodo k ostanku od seštevanja ,...ND +...RE‘, da dobimo zahtevani minimum 10. To seštevanje ,,..ND +...RE* nam pa more dati kveč-
jemu ostanek 1, torej dobimo: E + O + ostanek 1=9+0 + 1-10; ,N‘ bi bil tedaj 0. Ker smo pa ničlo že oddali za ,0‘, je ne moremo vstaviti še namesto ,N‘. Zato ,S‘ ne more biti 8; ker smo pa že gori povedali, da sme ,S‘ biti samo 8 ali 9, nujno sledi: S = 9.
9 E N D
Tore
1 0 N E Y
Četrti premislek. N+R je vsaj 10; drugače bi sledilo iz seštevanja E + O - N, da je N = E, to pa ni mogoče, ker pomeni vsaka črka drugo številko. Dalje sledi iz istega premisleka, da je N = E + 1, ali: E = N — 1. To spoznanje nam je dragoceno pri iskanju vrednosti ,R‘. Pri seštevanju
N
R
moremo	namreč	samo tedaj dobiti	za
,E‘	za	1	manjše	število	od ,N‘,	če	je
,R‘ = 9 ali pa (vpoštevaje ostanek 1
pri seštevanju , D + ...E*), če je
,R' — 8. Ker smo pa ,9‘ že oddali za ,S‘, nam ostane edina možnost, da je R = 8; obenem si že zdaj za vsak primer zapomnimo, da mora biti D + E vsaj 10, če ne več.
9	E N	D
*1	0	8	E
1 0	N E	Y
Peti premislek. Oglejmo si, kakšne možnosti nam še ostanejo za ostale neznanke, številke 0, 1, 8, 9 smo že oddali, ostanejo nam torej še 2 — 7. Ker smo zgoraj ugotovili, da je N = E + 1, ali E = N — 1, vemo, da sir.d biti N v mejah 3—7; če bi bil lahko tudi 2, bi sledilo, da je N = 1, to pa ne gre,^ ker je ,1‘ že oddana. Iz podobnega premisleka sledi, da sme biti E v mejah 2—6. Dalje vemo, da je N + R vsaj 10 in prav tako tudi D + E.
Zdaj nam gre za to, da tu postavljene meje čim bolj zožimo.
1. če bi bil E = 2, bi moral biti ,D‘ vsaj 8 ali 9, da da vsota D + E 10 ali več. Ker sta številki 8 ln 9 že oddani, tudi ,E‘ ne more biti 2.
2. če bi bil E = 3, bi moral biti
7,	potem bi bil pa ,Y‘ = 0, in to spet ni mogeče, ker je že 0 = 0; torej ,E‘ ne more biti 3.
3. če bi bil E = 4, bi moral biti ,D‘ 6 ali 7; v obeh primerih bi ,Y‘ ugovarjal.
4. če bi bil E = 5, bi moral biti ,D‘ 6 ali 7; ,6‘ zaradi ugovora ,Y‘ ne pride vpoštev, proti ,7‘ pa ni pomislekov.
5. če bi bil E = 6, bi moral takisto biti D = 7. (Lahko bi bil tudi ,6‘; ker bi bil pa v tem primeru tudi E = 6, ta možnost ne pride vpoštev, a iz točk 1—4 smo videli, da so ,6‘ tudi tam Izvrgli, torej v nobenem primeru ne more prodreti.)
Iz točk 4: in 5. soglasno sledi, da je D = 7, ne glede na to, ali je E = 5 ali pa E = 6.
9 E N 7 "(1*11
1 0 N E Y
Sesti premislek. Ostanejo nam še	številke 2—6.	E = 5 ali	6;	N = E + 1
=	6 ali	7;	ker	je	pa	,7‘	že	oddana,
mora biti N = 6 in E = 5.
9	5	6	7
1	"o	“	5
1 0 6 5 Y
Sedmi in poslednji premislek. Iz seštetja obeh vrst vidimo na prvi pogled, da je Y = 2.
»Send more money« pomeni torej jasno in nedvoumno:
9 5 6 7
10 8 5
1	0 6 5 2
(B.)
sta kri in dihanje v ozki zvezi, io poznajo skrivnost, kako se z dihanjem in razmišljanjem predrami duša. Skoraj se upam trditi, da je dihanja zunanji znak neke skrite, skrivnostne moči, ki daje v bistvu telesu življenje. Ako ta sila odide iz telesa, preneha dihanje in nastopi smrt. Z dihalnimi vajami in z obvladanjem dihanja lahko celo dobimo moč nad to nevidno silo. Naša oblast nad telesom gre tako daleč, da lahko vplivamo na utripanje srca. Ali mar menite, da so naši stari modrijani mislili samo na telo in na telesne moči, ko so ustvarjali naše nauke?«
Moja radovednost je zdajci narasla do skrajne meje, tako da je celo potisnila v stran moje nazore o starih modrijanih.
»Vi lahko vplivate na utrip svojega srca?« sem vzkliknil presenečeno.
»Do neke meje vplivam s svojo voljo na samostojne organe, srce, želodec in ledvice,« je odgovoril mimo, brez sleherne bahanje.
»Kako to naredite?«
»To dosežemo s posebnimi vajami, pri katerih vzajemno delujejo drža telesa, dihanje in zbranost volje. Te vaje spadajo pa že v višjo stopnjo jogov in so tako težke, da jih zna le malo ljudi. S temi vajami sem si pridobil oblast nad mišicami svojega srca in tako lahko obvladam tudi druge organe.«
»To je neverjetno!«
»Vam se samo zdi. Položite roko na« moje prsi, natanko na srce ln jo tamkaj držite.«
Braman je sedel nekoliko drugače, zavzel nenavadno držo ln zaprl oči.
čakam. Nekaj minut je nepremičen ko zid. Utripi njegovega srca postajajo čedalje šibkejši. Grabi me strah, ker čutim, da utriplje njegovo srcej zelo lahno ln šibko. Prične mi posta-' jati tesno. Namah začutim, da so rit-' mični udarci docela prenehali. Sedemi strašnih sekund je pod mojo roko vse tiho. Skušam si dopovedati, da je to samo domišljija, toda moje razburjenje dokazuje nasprotno. Oddahnil sem se, ko se je srce spet zbudilo iz navidezne smrti. Utripi postajajo hitrejši in močnejši. Naposled so docela naravni.
šele čez nekaj minut se zdrami jogi iz svoje zamaknjenosti. Odpre oči in pravi:
»Ali ste čutili, kako je srce prenehalo utripati?«
»Razločno.« Prepričan sem, da to ni bila nikakšna domišljija. Kaj neki vse še zna ta braman? Na moje neizgovorjeno vprašanje mi pove:
»To ni nič v primeri s sposobnostmi mojega učitelja, če mu odpro žilo, lahko vpliva na svoj krvni obtok, še več, celo ustavi ga lahko. Tudi jaz obvladam do neke meje svojo kri, tega pa vendar ne zmorem.«
»Ali mi lahko pokažete, do kakšne meje obvladate svoj krvni obtok?«
Braman me prosi, naj primem njegovo roko, tako da bom lahko čutil njegov utrip. Po dveh do treh minutah čutim, kako postajajo ritmični utripi pod mojim palcem vse slabši. Kmalu docela ponehajo. Braman je ustavil bitje žile. S strahom pričakujem. Mine minuta, a nič se ne zgodi. Mine še ena minuta; vsako sekundo posebej doživljam. Tudi v tretji minuti se ni nič spremenilo in šele ko je pretekla polovica četrte min&te, čutim, da žila spet po malem pričenja biti kakor prej. Napetost je minila, čez nekaj časa žila spet utriplje z naravnimi udarci.
Nehote vzkliknem:
»Kako čudovito je to!«
»Nič posebnega ni,« odgovori skromno.
»Videti je, da je danes dan Izrednih čarovnij. Ali ml hočete še kakšno pokazati?«
Zamišljeno je pogledal v tla, potlej je pa dejal:
»Zadržal bom dihanje.«
»Potem boste umrli!« vzkliknem.
Zasmeje se, ne da bi se zmenil za moj vzklik.
»Podržte ml roko pred nosnicami.«
Rad mu ustrežem. Njegov dih mito boža hrbet moje roke. Braman zapre oči ln njegovo telo postane negibno. Videti je, ko da bi se pogrezal v neko stanje, podobno spanju, čakam ln držim hrbet svoje roke tik pod njegovim nosom. Vse po malem postaja njegov dih šibkejši in naposled docela preneha. Ogledam si od blizu njegove nosnice, njegova usta in njegove prsi, toda • nikakor ne morem opaziti niti sledu dihanja. Vem, da to še ničesar ne dokazuje. V sobi sicer ni nikak-šnega ročnega ogledalca, toda majhna medeninasta skodelica mi bo prav tako dobro služila. Pomolim skodelico pred nos, pred usta, toda površje kovine ostane čisto: ni se ovlažilo, pai tudi zameglilo se ni.
Nikakor ne morem verjeti, da v tej tihi, neznatni hiši, v bližini neznatnega mesta doživljam tako nezaslišano prigodo. Toda v rokah imam dokaz, o katerem ne moremo dvomiti. Jogi je nekaj več kakor abotna pravljica...
M. X. 183?.
DRUŽINSKI TEDNIK
7
{.DAME
rertojevnJcUrenč,,e m
PAULIN fi±r.
proti dežju in sneg
Naš
novi roman
PO TRNJEVI POTI
Po nemškem izvirniku priredila K. K.
S. •nadaljevanje
»Ali ti sploh veš, kaj pomeni lastni dom? Niti sence usmiljenja v teči, sicer o prodajanju hiše ne bi govorila kakor o koščku z maslom namazanega kruha.«
Julija jo je žalostno pogledala.
Odšel je, zaprl vrata in si je zunaj začel požvižgavati.
»Zdaj vidiš, kako žalostno je moje življenje,« je trpko rekla Zinka prijateljici in si popravila kodraste plave lase.
»Seveda, ko pa ne pozna nobe
»Ko bi le slutila, kako draga mi j?®ga globljega čustva. In veš, Jule ta stara hiša!« je hotela reči. 1,1)a> ko M1.ga sk„usal? omehčati m Toda rajši je molka.	scm .pripovedovala, kako lepo
.In ko je mladenka odnesla krož- 'S1. zamišljam najino bodoče zivlje-v kuhinjo, si je Frida z ro- n^“.da,se »»ra Pl’eselUa bllzu n3e' kami zastrla oči in je bridko za- fa m.da b° poročnem pomokala. Najrajši bi biia stekla za toval^u Pokazal SV°J° kla™° d°-»30 in bi jo zaradi svoje trdosrč- movm1°- R™*	\e	za'
»osti prosila odpuščanja.	j	?m,ejal- kakor da bl bll° to b°Sve
. .. kako smešna.
Kmalu nato je Julija smuknila
h Krautnerjevim. Neopaženo je prišla v hišo in odondod je skozi Razkošno opremljeno vrtno dvorano stopila v prijateljičino sobo. Zavese so bile spuščene. V sohi je Jdadal mrak in opojen vonj po kovinski vodi.
Svetlomodro pohištvo je bilo razmetano po sobi sem in tja, pred
In potlej me je vprašal, ah sva si že kupila Baedeckerja, in mi je na dolgo in široko začel- razkladati, da sta bila tudi on in moja mati svoje čase v Rimu in da sta stanovala v nekem čudnem hotelu, ki je bil vse prej kakor hotel, in da bi se tamkaj počutila kar imenitno, če bi imela s seboj peč in prašek proti različnemu mrčesu. O
so. lezaie črepinje porce- Eo5j kaj vse mi je natvezil! Julija, nn a^;€Sa kipa, na m‘Cl^em. <?i,va~ pomagati nama moraš!« je vzklik-v J® pa zdela Zinka s suhimi kiju- njja jn Skočila z divana, »če bi oče t 'očmi. Bila je v ljubki, je vztrajal v svoji trdovratnosti, toda cisto povaljam beli obleki. Ko potlej bova krdtko in mai0 zbežala.
Je zagledala prijateljico, ki je resno Da zbežala bova. Povej Fricku, stopila k njej, je obrnila glavo «
drugam in se je spustila v jok. . zdajci se ji je zataknilo. Težko
»Uboga Zinka! Kako ti je hudo! j j -je bilo, da bi ta predlog pred-Toda poguma nikar ne izgubljaj! lagala mlademu poročniku.
fricko te prav lepo pozdravlja in —	.	.	.	.....
je dejal, da ti bo ostal zmerom zvest. Poslal me je k tebi, da te Potolažim. Ne smeš Obupavati!
Trdna ljubezen vse premaga in tvoj trdosrčni oče ni edini na svetu.«
»Glej jo no! Trdosrčni ste rekli, mala gospodična?«
Pred prestrašeno mladenko se je na lepem znašel gospod Krautner, ki je bil pravkar neopaženo vstopil. Roke je prekrižal na okroglem trebuščku, zabuhli rdeči obraz je pa raztegnil v zadovoljen nasmeh.
»Prav n*č nisem trdosrčen,« je nadaljeval in je pobožal Julijo po obrazu, »le izkušen mož sem, ki ne pusti, da bi njegov zaslepljeni otrok zašel v nesrečo. Da, da, v nesrečo, srček in oj! Sieer pa, vi tega re razumete, ker ste ravno v najbolj neumnih letih!«
»Ljubi gospod Krautner,« je Julija proseče dvignila obe roki, »če jo imate res tako radi, tako zelo radi...«
j Oba skupaj prav nič ne premislita!« se je smejal stari Krautner.
»Zato ne bo umrl ne on ne ona.'
Zinko predobro poznam. In zdaj, otrok moj, konec teh neumnosti.
Ali si razumela?«
Dekle se je vzravnalo.
»Zapomni si, oče,« je vzkliknila in jezno pogledala očeta, »nikoli se mu ne odrečem, prav nikoli, da veš!«
»Se bova že še pogovorila,« je odvrnil stari Krautner.
»In če misliš, da ga bom počasi pozabila, potlej...«
Seveda, hčerka moja, to mislim, to!«
»No, potem £e pošteno motiš!
Tukaj, vpričo Julije ti zdaj povem, če v enem letu ne boš privolil v najino zaroko, potlej...«
»Boš vzela pač drugega!« je dokončal Krautner.
»To bomo še videli!« je rekla Zinka.
»Da. To bomo še videli. Prav imaš. Tako. in zdaj ti privoščim vse. česar si poželi tvoje srce, samo tega ne, da bi se zaljubila v častnika. V tega pa še celo ne!
In brer. zamere, mala gospodična.« se je obrnil k Juliji. »Samo pomislite! čisto neznan človek mi pride v hišo in mi hoče vzeti najdražje, kar imam. Ali razumete? O vem, da bi to marsikomu ugajalo. Toda, če je Zinka tako neumna, da se da preslepiti v četrt ure, jaz nisem.
Pamet, pamet! Lojze Krautner je bil zmerom pameten, sicer ne bi danes toliko imel. Zbogom!«
s Ti najbrže nikoli nisi bil zaljubljen!« mu je rekla hčerka zaničljivo.
»Jaz? O, hudimana, bil, bil! In š-e kako! A z razumom, ti noriči-ca! in koliko sem se moral truditi, preden sem stopil pred njenega očeta in mu rekel: ,Daj te mi svojo hčerko ia svoj blagoslov! Poskrbel bom, da bova udobno in Srečno živela*. To je tisto, vidiš!
Zdaj pa mir besedi! Dovolj je tega. In brez zameie!«
»Vsaj,« je komaj slišno nadaljevala, igraje se z robcem, »vsaj najina pisma boš morala posredovati in nama pomagati, da se bova lahko sestajala, draga Julija!«
Julija je molčala. Topo je gledala predse in na lepo čelo ji je legla temna senca.
»Ali slišiš?« je nepotrpežljivo vzkliknila Zinka. »M o r a š nama pomagati! še drevi bi rada govorila z njim. Ti imaš svojo podstrešno sobico. Tamkaj naju ne bo nihče iskal. Teti pa reci, da.„«
»Ne!« je kratko in ostro odbila Julija.
»Kaj', niti svojemu lastnemu bratu niti svoji edini prijateljici nočeš pomagati?« je vzkliknila Zinka in stopila pred ogledalo. Tam si je popravila na čelu zlate kodre in si z mokrim robcem obrisala oži.
»Ne, Zinka, nočem mu pomagati, čeprav je moj brat. To pa zato ne, ker bi bilo videti, kakor da delam to iz golega koristoljubja. Mislim, da si bosta že sama pomagala, kakor bosta vedela in znala. Prava ljubezen doseže vselej svoj cilj!«
»Kako si abotna!« je jezno vzkliknila lepa plavolaska. »Kako naj si sama pomagam? Saj vendar poznaš mojega očeta? Nobeno pismo ne pride v hišo, ne da bi ga on prevzel, in na vsak moj korak bo pazil in...«
»S skrivnim pisanjem za njegovim hrbtom si tudi ne bosta dosti pomagala. Tako se vsaj meni zdi!« je odgovorila Julija. »Rajši povej
cčetu, kako stanovitna je tvoja ljubezen, potlej se bo počasi že omehčal. In nazadnje, če te Fricko res tako zelo ljubi, bo tebi na ljubo postal tudi kaj drugega kakor častnik. Saj je vendar še tako mlad! Sicer' bom pa o tem še z njim govorila!«
»Zelo si prijazna!« je razdraženo in razočarano menila Zinka. »Toda meni se zdi, da je za častnika kakor ustvarjen, in zaradi mene ne bi smel nikoli spremeniti poklic.«
»Torej si zaljubljena v njegovo obleko in ne vanj,« je ogorčeno vzkliknila Julija.
Zinka ji ni odgovorila.
»Kaj, če bi Fricko na primer hotel postati kmet?« je silila Julija.
»Prosim te,« je jezno vzkipela Zinka, »ohrani svoje puhle nasvete zase. Pojdi rajši k Fricku in mu reci, da želim z njim še enkrat govoriti. Tega mi ne more nihče ubraniti. Toda saj ni treba. Vidim, c'a se držiš, kakor da bi te nagovarjala k tatvini. No, za kaj takega te že ne bi mogla nikoli uporabiti!.. Sveta nebesa, nič ne ma-raj za vse skupaj in daj mi roko. Si bom že sama pomagala. Tako. In zdaj mi obljubi, da mi ne boš nasprotovala in da me ne boš izdala.«
Julija ji je ponudila roko, toda rekla ni nič. In Zinka se ni prav nič več brigala za resni prijateljičin obraz, ampak je sedla za pisalno mizo in je v naj večji naglici napisala neknj besed na svetlovijo-ličast papir z zlatim monogramom.
»Zdravstvuj!« je zamrmrala Julija. ko je otožno šla čez vrt proti domu.
Pod orehi je srečala brata. Videti je bil še bolj bled in razburjen kakor po navadi.
»No, kako je?« je vprašal nepotrpežljivo. »Celo večnost si bila pri njej; bilo mi je, kakor da sem na natezalnici. Kaj je rekla?«
>Da ti bo ostala zvesta, Fricko... toda...«
»Toda?«
»Toda oče nikakor noče pristati.«
Oddahnil si je.
»©e bo le ona vztrajala...« je rekel komaj slišno.
Sestri se ni niti zahvalil, ampak je naglo odhitel gor v svojo sobo in je pisal Mojzesu Aronsohnu v Berlin, naj gospod še malo potrpi, da ima bogato nevesto in da mora zlomiti samo še očetov odpor. In če bi ga gospod Aronsohn tožil, potem bi z zakonom ne bilo nič in tudi on ne bi ničesar dobil, samo njegova teta bi izgubila vse premoženje. Posledice itd. Pismo je sam odnesel na pošto in se je vidno olajšan vrnil domov. Blizu doma mu je počasi prišla naproti prikupna služkinja in mu je stisnila v roko majhno svetlovijoličasto pismo. Oči so se mu zasvetile in komaj je prišel v svojo sobo, je hlastno raztrgal ovoj. Zinka ga je
prosila, naj pride ob devetih, ko bo odšel oče v gostilno, k njej v vrtno uto.
Julija je že sladko spala, ko jo je zdajci zbudilo iz spanja žven-kljanje na njeno okno. Ura je bila enajst. Takoj je vedela, da ne more biti nihče drugi kakor brat. že od prej je poznala njegovo navado, da je vselej, kadar so bila vežna vrata zaklenjena, metal pesek na njeno okno.
Urno se je oblekla in je smuknila dol po stopnicah, da bi mu odklenila. Ključ je tičal v ključavnici, kajti gospa Minka je tako želela, da bo varna pred vlomilci. Fricko je stopil čez prag.
»Pri vas menda res hodite s kurami spat!« se je pošalil, nalahno je zabrundal predse veselo popevko in je čisto tiho odšel gor po stopnicah.
»Lahko noč!« je veselo zašepetal in je sestri močno stisnil roko. »Pravim ti, Zinka je zaklad. In veš kaj, sestrica? Kadar bo poroka, boš dobila lepo pražnjo obleko. Ali si razumela? In zdaj bodi z mojo malo nevestico dobra in ljubezniva. Kadar boš tudi sama ljubila, boš že spoznala, da se takšnega starega filistra ni treba ravno bati in da ima takole nekaj skritega tudi svoje čare. Ti ledena stvarca nimaš niti pojma, kaj se pravi nekoga rad imeti. Lahko noč in... jezik za zobe! Ali si razumela? Sicer pojde vse po vodi.«
»Lahko noč!« je odgovorila Julija in nocoj je v svoji večerni molitvi prosila Boga še nečesa več kakor po navadi: da bi namreč oba mlada združil in da bi jima podelil moči, da bl lahko premagala vse težave in da bi očeta omehčal, da bo privolil v njuno zvezo.
VII
Ples v Kazini
Minkin obraz se še nikoli ni tako zadovoljno smehljal kakor to pozno neprijazno jesen. Medtem ko ie sicer vsako leto vzdihovaje pričakovala zime. se je zdaj radovala vsakega uvelega lista, ki ga je veter odnesel z dreves. Saj se ima samo temu neprestanemu deževju in nevihti zahvaliti za dobro voljo.
Starejši ljudje so se v tej nezdravi jeseni počutili strašno slabo. Mučila sta jih tiri pa in protin. Tudi otroške bolezni so se zelo razširile. Zvonec pri mladem zdravniku je neprestano brnel in gospa Minka je z važnim obrazom zapisovala bolnike v knjigo.
In kakor da jo je doletela naj-večja sreča, tako je vselej vsa sijoča stopila pred Mirka, ko se je ves premočen in utrujen vrnil domov. in mu povedala, da bo moral pohiteti, kajti tovarnarja Linde-manna je najbrže zadela kap in profesorjevi otroci imajo vsi do zadnjega škrlatinko in trgovčeva stara mati toži zaradi hudega srčnega napada.
»Tako ne bo šlo več dolgo,« je nekega dne dejal mladi zdravnik, ko so bolniki doktorja Kortuma v čedalje večjem številu hodili k njemu. »To vendar ne gre, da bom jaz zdravil vse Kortumove bolnike. Saj še spati ne bom mogel, če bom pregledoval vsakega bolnika z oteklim obrazom in z nedolžnim kašljem. Uradne ure bom uredil drugače. Tisti, ki so lažje bolni, bodo morali priti sami k meni.«
Beseda »kresna« ne pove ničesar,
vse pa beseda
^ GREHE >
»
NIVEA
«
Z NIVEO je v resnici nerazdrožijivo zvezan pojem idealnega negovanja kože, iu sicer zaradi tega, ker NIVEA vsebuje »Eucerit«. Ta prodira globoko v kožne luknjice, krepča kožo in ustvarja mladostno svežost. Zato ne zahtevajte' samo »kreme«, ampak vedno le »NIVEO«!
Ntnococu
toda i
BONBONI
preprečili
MOČO« )E
»To bi bilo lepo,« je pritrdila mati. »Kajne Mirko, da nikoli nisi mislil, da se boš tako hitro priljubil pri ljudeh?«
»Saj to je samo zato, ker sem šele nanovo začel,« je odvrnil Mirko, da bi se izognil nadaljnjemu pogovoru, in je zavil v svojo sobo. Tu je napisal časopisni oglas, ki naj bi Andersheimce opozoril, da ima doktor Roettger uradne ure vsak dan od osmih do devetih dopoidn in od treh do štirih popoldne, ob sobotah in ob nedeljah pa za revne bolnike brezplačno od devetih do desetih.
Gospa Minka je zdaj vsako jutro in vsako popoldne sedela pri oknu svoje sobe in je štela Mirkove bolnike.
Prišla je odlična dama iz najboljše družine, prihajale so matere s svojimi mladimi hčerami in mlade žene bogatih tovarnarjev s svojimi otroki, kajti Mirko je bil daleč naokoli na glasu najboljšega otroškega zdravnika. Prišla je celo lepa skrivnostna vdova iz Rusije in gospa Minka se je kar ustrašila, ko je zagledala njen lepi marmor-natobledi obraz.
»Bog ne daj,« je rekla sama pri sebi, »da bi se zaljubil v takole, ki nič ni in povrhu še nič nima!«
Najrajši bi sedela kar v čakalnici in kramljala z bolniki, toda tega se ni upala niti tedaj, ko je njena dobra prijateljica pripeljala svojo kuharico, ki je imela črva v prstu Nekega dne ji je pa sin le izpolni! njeno srčno željo.
»Mati,« je rekel, »pridi med uradnimi urami kdaj pa kdaj pogledat v čakalnico. Ljudje ne bodo potlej tako nadležni in mi tudi ne bodo prihajali s takšnimi bolezenskimi istorijami, da se človeku kar lasje ježe. in tudi otroci se v tvoji prisotnosti ne bodo upali prijemati mikroskop in druge priprave.«
Drugi dan si je gospa Minka nadela pražnjo obleko in je ponosno gospodovala v sinovi čakalnici. Na žalost je pa to nalogo opravljala s svojo le preznano energijo in odkritosrčnostjo. Ko ji je mlada uradnikova žena v skrbeh potožila, da hudo pokašljuje, jo je potolažila, da sta tudi njeni starejši sestri v teh letih kašljali in da ju je kmalu nato pobrala jetika.
»In če bi bila jaz vaša mati, draga gospa,« je menila nato, »bi vam nikoli ne dovolila, da bi se poročili, ampak bi z vami rajši odpotovala na morje.«
Ubogi mladi ženi so solze privrele v oči. Kako ji tudi ne bi, ko je pa tako zelo ljubila življenje, ljubila svojega dobrega moža in svojo malo rejeno Beblco. In ko je nato sedela pred mladim zdravnikom, je komaj zadrževala jok in Mirko je kmalu zvedel, kako jo je njegova mati potolažila. Komaj je pomirjeno bolnico preiskal, že" se je v čakalnici zaslišalo tako strašno otroško kričanje, da je prestrašen planil ven.
Njegova mati je držala v naročju petletnega fantička. Otrok je neznansko kričal in je s prestrašenim spačenim obrazom silil na tla.
»Za božjo voljo, mati, kal se je vendar zgodilo?« je vprašal.
»Porednež mi je kazal figo, Jaz sem mu pa za šalo rekla, da mu boš ti z dolgim nožem razparal trebuh. Saj je tako in tako orišel samo zato, ker se je preveč najedel hrušk,« je iezno zagodrnjala.
Doktor je zmaial z glavo in nazadnje je z velikim trudom fantička no tol a*'!. Oosna Minka 1° oa naredila užaljen obraz, rekla ie še nekaj o neumnem paelavcu in je odšla. Danes tako ni bilo zanjo tu-kai nič več zanimivega.
Proti večeru ie na vse to že pozabila in je spet brskala no sinovi sohi. Na mizo mu je ooložiia lepo belo zlikano srajco, pol'**1 nje ie na obesila očiščeno črno obleko. Nocoi se 1e hotela z niim postaviti na velikem plesu v Ka^nj In se je oblekla v najlepšo obleko
Novele »Družinskega tednika“
Obisk iz ‘Bvazilije
Napisal H. B. Kranz
Štefanija je stanovala v stari nizki predmestni hiši. Nekdaj je bila zelo lepo dekle, danes so je samo še temne oči. Kako dolgo je že, odkar je bila sloveča koncertna pevka! Takrat je v beli svileni obleki stala na odru, spodaj v dvorani je bilo pa polno ljudi, ki so z zadrževanim dihom poslušali njeno petje. In potem cvetje in ploskanje... Ploskanja ni hotelo biti ne konca ne kraja.
Zunaj sneži. Večer je. V tesni sobici je hladno, za premog je denarja komaj dvakrat na teden, ko pa pevske ure tako slabo plačajo...
Štefanija sedi v temi... Artur jo je ljubil. Kadar koli je nastopila, je vse-lej sedel na levi strani na koncu tre-t,e vrste. Bil je inlad in častihlepen, igral je na gosli... Mimo je priropotal težak pivovarniški voz. Oče se je vrnil domov in je dejal:
»Artur me je prosil za tvojo roko. Želi, da odpotuješ z njim v Ameriko. Dobil je angažman. Ali me boš zares zapustila?...«
»Artur, če me imaš zares rad, boš razumel, da zdaj očeta ne morem pustiti samega. Proslavil se boš in po dveh treh letih boš spet doma... Artur, zakaj me zapuščaš?... Zakaj mi ne rečeš niti besedice?... Artur...!«
S ceste se je zaslišalo zamolklo bobnenje, kakor bi prihajalo izpod zemlje. Izza vogala je pripeljal tovorni avto in izginil... Oče se je vrnil domov. Pod košatimi obrvmi so mu žarele oči.
»Vojna!«
Tri leta pozneje je prišlo Arturjevo pismo iz San Francisca. Kaj naj bi mu odgovorila? Da je pet dolgih tednov bolna ležala? Da je zdaj konec ■njenih nastopov in konec cvetlic...? Ali naj mu pa samo suho napiše: Izgubila sem glas...?
Potrkalo je na vrata. Stara majorjeva vdova je dejala:
»Pismo imam za vas!'?
Štefanija ga je odprla in gospa je vstopila.
»In kako je z najemnino? Nič več ne morem čakati.«
»Jutri vam bom zanesljivo plačala. Jutri.«
Gospa jo odšla in Štefanija je prižgala luč. Višnjev ovitek. Sveta nebesa! Arturjeva pisava...
Pismo je prišlo iz Ria de Janeira. Romalo je več tednov.
»Ljuba Štefanija! Danes odpotujem na Dunaj in bom najbrže prej tam, kakor bo to pismo prišlo v tvoje roke. Bogat som in vendar tako osamljen. Ti si najbrže postala že zelo slavna in te vse »lavi in občuduje. Ali mi boš mogla oprostiti? Vsak večer ob desetih te bom čakal pred Schillerjevim spomenikom, tam, kjer sva se prvič sestala. Ali imaš še ono belo svileno obleko? Prosim, obleci jo. Še zmerom te vidim v njej, z rdečo vrtnico na levi rami...«
Kje je že takratna bela obleka! Toda saj jih imajo v trgovinah na stotine drugih! Samo vstopiš, izbereš in plačaš... Najemnina... V ogoljeni ročni torbioi sta komaj dva šilinga in pol... In Artur jo bo čakal pred spomenikom... Še prezgodaj bo zvedel, kako je z njenim glasom, toda to nič ne de, »aj je ni prišel poslušat, le njeno belo svileno obleko bi rad videl...
Sivo jutro je viselo nad zasneženimi strehami. Štefanija je brez cilja hodila po ulicah. Ustavila se je pred bleščečo izložbo. Svetloba je lila na tople kožuhe, barve so ji plesale pred očmi, vitke voščene lutke so se otrplo smehljale. Popoldanske obleke, večerne obleke, rumen krznen plašč... Povsod ozke deščice s številkami. Tu omotično visoka cena, drugod spet cena, ki bi jo bila še pred kratkim zmogla.
Zvečerilo se je. Štefanija je stopila v avtomatski buffet in je povečerjala tri obložene kruhke. Plačala je en šiling. Ostal ji je še šiling in pol. Bela svilena obleka stane pa 60 šilingov, :n rdeča vrtnica štiri. Štefanija je hodila povsod okoli nekdanjih prijateljev, toda nič več je niso poznali in nihče ji ni hotel pomagati. In Artur jo bo čakal...
Trudna je bila. Ustavila se je v neki veži, da se je malo pogrela, potlej je šla dalje. Mimo nje so hodili parčki z roko v roki, povsod sami parčki, mož in žena, sami parčki... In Artur jo bo čakal... Ljudje so hiteli mimo. V ročni torbici je imela šiling in pol. Bela svilena obleka stane pa šestdeset šilingov in rdeča vrtnica štiri. Štefanija je bila lačna. Koliko je že ura? Tri četrt na deset...
Spot se je ustavila v neki veži. Mrazilo jo je. Zaprla je oči in 6e naslonila na zid. Nekdo jo je ogovoril. Štefanija 'e pogledala. Kakšnih štirideset let je <mel, veiik je bil, črn.
»Ali ste bolni?« jo je vprašal.
»Mogoče, ne vem,« je zajecljala.
Sprva se ga je ustrašila, toda kmalu jo je strah minil. Tujec jo je spet vprašal:
»Ali ste lačni?«
Ni mu odgovorila.
Obotavljaje se jo je povabil:
»Pojdite z menoj v restavracijo!«
Štefanija se je ustrašila. Toda neznanec jo je že prijel pod roko in brezvoljno je šla z njim. Moj Bog, kaj vendar počenja! Kaj hoče ta tujec? Sa.j vendar nisem lačna! In Artur jo bo čakal... Iztrgala se mu je in je zbežala. Neznanec je začudeno zrl za njo.
Štefani :a je tekla dalje. K spomeniku. Videti ga je hotela. Samo iz dalje. Niti slutiti ne sme, da je to ona. In jutri — jutri bo čisto drugače. Pripeljala se bo v avtomobilu.
»Prišla sem, Artur! Tako kakor si želel. V beli obleki.«
Majorjeva vdova ji bo pomagala. Mora ji pomagati, saj je dobrega srca. In vse ji bo povedala... Samo štiri in šestdeset šilingov...
Tam v zasneženem parku stoji spo-
menik. Sklonila je glavo. Nihče je ne sme zdaj spoznati. In tamkaj, tamkaj stoji nekdo... Artur...
*
Mož, ki je stal pred spomenikom, je bil pravkar prišel. Pogledal jo je. Nekam znana se mu je zdela. Ali ni to...? Da, to je tista prezebajoča, starikava ženska, ki jo je pred desetimi minutami hotel iz usmiljenja peljati v restavracijo. Če ga zdaj spozna? Ali če pride k njemu, če je le preveč lačna? Ne sme govoriti z njo. Če ga Štefanija vidi s to žensko, medtem ko čaka nanjo... Stopil je v senco...
Štefanija je prišla pred spomenik. Ali ni pravkar videla temno postavo? Zdaj ni nikogar. Ali jo je Artur pozabil? Saj je bil pisal: ob desetih... Ali pa sploh še ni prišel na Dunaj?
»Artur ...« ji je ušlo.
Ustrašila se je. Ali jo je kdo slišal? Ne, nihče. Kraj je samoten in prazeu in v svetlikajočem se snegu so se poznale samo njene stopinje. Mimo je pri-drdrala cestna železnica...
Spet je začelo snežiti. Štefanija ni videla temne postave, ki se je utrnila iz sence. Drugo jutro je pa sedel Artur slaven in osamljen v vlaku. Čez dva dni je v Genovi stopil na ladjo in se odpeljal v Brazilijo...	(r)
Izpoved
Francoski napisal Jean Jacques Bernard
Po ozki, z vresjem obrasli poti vzdolž obale je stopal tregonski župnik. Iz vasice se je napotil k nizki hiši svoje matere, ki je v njej živela čisto sama s kokoškami in s pridno molzno kravo. Dan je bil lep in jasen in župnik je bil dobre volje, ker je mislil na to, kako vesela bo njegova stara mati, ko ga bo tako nepričakovano zagledala. Do danes ni vedel, da je tako vroče ljubil bučanje valov, ki so se peneče razbijali na bre-tan skih pečinah, pa rjava in siva jadra daleč zunaj na sinjem morju in dehteči vonj po algah in vresju.
Daleč naokoli ni bilo videti žive duše, vendar je bil pa vsak hip z očetovskim nasmehom pripravljen sprejeti prvo živo bitje, ki bi mu prišlo naproti, pa najsi bi bil to človek ali pa preplašena žival.
Kakih petdeset korakov pred njim je zdajci iz gošče planil neznanec. Bil je bled in gologlav in oči so mu skoraj stopile iz jamic. S stisnjenimi ustnicami in z upognjenim hrbtom je prihajal bliže, divje mahajoč z rokami. In ko je skoraj že stal pred duhovnikom, je zasoplo vprašal:
»Ali ste vi tukajšnji župnik? Rad bi se izpovedal.«
»Zdajle?« ga je nekam presenečeno vprašal župnik, ki se je zmerom strogo držal svojega reda. Toda neznančevemu prosečemu pogledu se ni mogel upirati.
»Pojdiva!« je rekel kratko in se je obrnil.
Neznanec za njegovim hrbtom je zašepetal:
»Ali bi me ne mogli kar tukaj izpovedati?«
»Saj je cerkev čisto blizu. In bolj nemotena sva tamkaj kakor na tej poti, kjer zmerom prihajajo ljudje.«
Župnik je čutil, kako silno ga je prevzelo tujčevo razburjenje. Pospešil je korak. Videti je bilo, da se je neznanec v notranjščini hladne cerkve nekoliko zbral. Župnik je hitro stopil v spovednioo, neznanec je pa pokleknil in je začel pripovedovati:
»Sam ne vem, kako se je zgodilo. Niti pol ure ni od tega, in že se mi zdi strašno in nerazumljivo. Toda spovedati se vam moram, prečastiti, da boste spoznali, da nisem slab človek. In morate mi dati odvezo, prečastiti, kajti čutim, da bom šel od tod naravnost v vodo, če mi jo boste odrekli.«
Zaihtel je. Župnik mu je dobrohotno prigovarjal. In nesrečnež je začel pripovedovati:
Po stavki v neki bretanjski tovarni so ga odpustili. Vzeli 90 v službo samo poročene delavce. Dejali so, da se bo že kako prerinil. Toda nesreča mu je bila neprestano za petami. V Brestu	ni	mogel	najti dela, zato je	odšel	po	svetu	od hiše do hiše.	In
zmerom je imel vsaj toliko, da mu ni bilo	treba od	lakote umreti. Že	lep
čas	bo	pa od	takrat, ko se je proti
njemu vse zarotilo. Zaslužka nobenega, denarja tudi ne. Tedaj ga je zaneslo k morju, k nizki hišici, k neki stari ženici.
»Ali je bila to majhna hiša z zelenimi polknicami?« je šepetaje vprašat župnik in divji strah ga je obšel.
»Da. Z zelenimi polknicami. Vsiljivo sem zahteval, naj mi da jesti. Zdi se mi, da sem moral biti strašen na pogled, kajti 6tarka je vsa iz sebe zakričala:
»Takoj se mi poberite!«
»In zdajci... zdajci se mi je zameglilo ... Skočil sem k njej, jo zgrabil za vrat in sem jo davil z vso močjo. Iznenada sem pa opazil, da se nič več ne gane in da nič več ne diha! Zbežal sem in sem srečal vas, prečastiti .. .<
Umolknil je. Težko je sopel. Župnik ni rekel ničesar. Molil je. Še nikoli ni v srcu čutil podobne bolečine kakor to pot. Pogovarjal se je z Bogom.
Šele po dolgem mučnem molku je spregovoril:
»Ali je bila to drobna nežna ženica s sivimi lasmi?«
»Da, s sivimi lasmi.«
Župnik se je z obema rokama molče zgrabil za srce. Še bolj goreče je molil in komaj je zadrževal ihtenje. In podelil mu je odvezo.
»Zdaj pojdite,« mu je rekel skoraj jecljaje. »V Brestu boste spet našli delo. Vzemite teh dvajset frankov.«
Neznanec je nekaj zmedeno zamrmral in je odšel. Tedaj je župnik planil iz cerkve. Razsežni prostor se je kopal v zlatih sončnih žarkih. Mlada dekleta v belih oblekah so veselo hodila mimo in so smehljaje se pozdravljala svojega dušnega pastirja. Zahvaljeval se jim je ...
Tregonski župnik je hitel po ozki, z vresjem obrasli poli vzdolž obale k hišici svoje stare matere, dobro vedoč, da bo tamkaj našel samo še kokoške in pridno molzno kravo. Dan je bil lep in jasen, toda župnik ga ni čutil. Ni ga nvotilo samo bučanje penečih se valov in pogled na bi ?zciljna jadra daleč zunaj na sinjem morju, ampak celo vonj po algah in vresju.
Kakor pijanec se je opotekel čez prag in je zagledal staro ženico, kako negibno leži na tleh. Dvignil jo je in jo je položil na posteljo. Bila je še topla. Spet je zadihala. Drgnil jo je po čelu in sencih tako dolgo, dokler ni odprla oči. Nič ni vedela, kaj se je z njo zgodilo. Šest in trideset ur je presedel župnik pri ir eni postelji, in njegova stara mati je bila rešena.	(r	T.	i.)
Radio Ljubljana
od 14. do 20. ol*. 1937
ČETRTEK, 14. OKTOBRA
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00 Cas, spored, obvestila
■ 13.15: Koncert Radijskega orkestra
■ 14.00: Vreme, borza B 18.00: Citre solo, Vilko Skok ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Deset minut zabave ■ 20.00:	Koncert novejše glasbe ■ 20.45: Plošče ■ 21.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Lahka glasba ■ Konec ob 23. uri.
PETEK, 15. OKTOBRA
11.00: Šolska ura ■ 12.00: Slovenske plošče ■ 12.45: Vreme, poročila
■ .13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza
■ 18.00: Ženska ura ■ 18.20: Havajske plošče ■ 18.40: Francoščina B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.50:	Zanimivosti B
20.00: Harmonika B 20.45: Vtisi iz Italije B. 21.00:	Pregled svetovne
klavirske literature B 22.00:	Čas,
vreme, poročila, spored B 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 16. OKTOBRA
12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme B 18.00: Radijski orkester B 18.40: Pogovori s poslušalci B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda B 20.00: 0 zunanji politiki B 20.30: Pisan večer B 22.00: Čas, vreme, po-
sm>f&
0)omač<z c^p<xtirysJur
dalcr pov&^očcv raskave roko !
Čiščenje in ribanje, pranje in ne nazadnje kuhinjska para pri pripravljanju jedil - to povzroča ob vsakem letnem času le prehitro raskave in razpokane roke. Kako lahko je temu odpomoči! Vsakokrat, ko ste roke umili in jih osušili, jih namažitg nekoliko sSolea kremo in zdrgnite - in koža ostane mehka in voljna, se ne vname in postane odpornejša.
Kar velja za roke, je pa še prav posebno primerno za obraz. Zato se umivajte z dišečim Solea milom, ki vsebuje aktivni lecitin; kolesterin v Solea kremi dobi z njim učinkovito dopolnitev.
Celo telo dobi novo prožnost in svežost, koža postane rožnato-nadahnjena in trajno prekrvljena. Polet in prožnost • kako potrebna sta ravno pri utrudljivem gospodinjskem delu!
OL
OUilcrui
k
ročila, spored B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 17. OKTOBRA
8.00: Vesel nedeljski pozdrav B 9.15: Plošče B 9.45: Verski govor B 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve B 11.00: Otroška ura B 11.30: Koncert tenorista Gostiča B 13.00: Čas, vreme, poročila, spored B 13.15: Plošče B Oddaja prekinjena od 14. do 17. ure B 17.00: Kmet. ura B 17.30: Plesi starih dni na ploščah B 18.00: Zupanova Micka B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Slovenska ura B 20.30: Koncert lahke glasbe B
22.(50: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski orkester B Konec ob
23. uri.
PONEDELJEK, 18. OKTOBRA
12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Zdravstvena ura B 18.20: Plošče B 18.40: Kulturna kronika B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Radijski orkester B 20.45: Uvod v prenos B 21.00: Prenos iz Italije B 22.00: Čas, vre-
me, poročila, spored B 22.15: Nadaljevanje prenosa iz Italije B Konec ob 23. uri.
TOREK, 19. OKTOBRA
11.00: Šolska ura B 12.00: Španske plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Radijski orkester B 14.00: Vreme: borza B 18.00: Mandolinistični kvartet B 18.40: Elektrifikacija Dravske banovine B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zabavni zvočni tednik B 20.00: Radijski orkester B 21.00: Re-gerjeva klavirska ura B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15. Koncert Radijskega orkestra B Konec ob 23. uri.
SREDA, 20. OKTOBRA
12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme, borza B 18.00:' Mladinska ura B 18.40: Davčne oprostitve in olajšave B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Uvod v prenos B 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča, v
I. odmoru: Glasbeno predavanje, v
II. odmoru: Čas, vreme, poročila, spored B Konec ob 23. uri.
MALI OGLASI
ŽENITVE IN MOŽITVE posredujemo kar se da vestno, zelo solidno in diskretno. Vse informacijske prospekte razpošiljamo proti po-šMjki desetih dinarjev. Imamo v evidenci veliko število odličnih partij obojega spola. »Rezor«, Zagreb — Pošta 3.
INŽENIR, tehnični poslovodja velike slovenske industrije, rkt., 40 let, neoženjen, se želi poročiti z dobro situirano gospodično (ali gospo), Slovenko ali Nemko. Informacije proti pošiljki znamk za deset dinarjev daje: »Rezor«, Zagreb — Pošta 3.
KAPETAN KONJENICE, Zagrebčan, rkt., neoženjen, 30 let, se želi poročiti s simpatično slovensko ali nemško gospodično iz dobro situirane boljše rodbine. Informacije proti pošiljki znamk za deset dinarjev diskretno: »Rezor«, Zagreb — Pošta 3.
MORNARIŠKI PODČASTNIK (narednik), rkt., 30 let, docela zdrav, simpatične zunanjosti, bi se rad poročil s slovensko gospodično iz debro situirane rodbine. Lahko je šivilja, trgovka ali kaj podobnega. Informacije proti pošiljki znamk za deset dinarjev — diskretno: »Re2or«, Zagreb — Pošta 3.
MLAD INDUSTRIJEC, edinec, 30 let, rkt., neoženjen, lastnik razširjene zagrebške industrije, brez dolga, se želi poročiti s simpatično, dobro situirano slovensko gospodično Informacije proti pošiljki desetih dinarjev v znamkah — diskretno: »Rezor«, Zagreb — Pošta 3.
ODVETNIK, Slovenec, rkt., 50 let, neoženjen, z dobroidočo pisarno l»i se rad poročil s samostojno gospodično ali gospo. Slovenko ali Nemko. Informacije proti pošiljki znamk za deset dinarjev diskretno: »Rezor«, Zagreb — Pošta 3.
POUČNE KNJIGE, zelo koristne, prodam po povzetju: Kako se obvarujem vseh bolezni din 15’—, Kako se žena obvaruje spočetja, nosečnosti din 30*—, Zdravje spolnega življenja din 15’—, Dekleta, ki niso za zakon, din 15*—, Veliki vsevednež din 20’—, Velika sanjska knjiga din 25’—, Knjiga o dostojnem vedenju din 20’—, Najboljša kuharica 35 dinarjev. »Sarko« Ljubljana, Moste, Vodmat-ska 14/1.
ŽELEZNIŠKI PODURADNIK, vdovec, star 37 let, rkt., ki ima v Zagrebu 3 hiše v vrednosti 500.000 dinarjev, brez dolga, bi se rad poročil s slovensko gospodično lepe zunanjosti iz dobro situirane rodbine. Informacije proti pošiljki znamk za deset dinarjev: »Rezor«, Zagreb — Pošta 3.
PODPOLKOVNIK PEŠADIJE, Ljubljančan, rkt., vdovec, 42 let, elegantne zunanjosti, bi se rad poročil s slovensko ali nemško gospodično iz dobro situirane, boljše rodbine. Informacije proti pošiljki znamk za deset dinarjev — diskretno: »Rezor«, Zagreb — Pošta 3.
SODNI KAPETAN, star 32 let, elegantne zunanjosti. zelo soliden, neoženjen, se bi rad poročil s slovensko ali nemško gospodično i* dobro situirane rodbine. Informacije proti pošiljki znamk za deset dinarjev — diskretno: »Rezor«, Zagreb — Pošta 3.
DRŽAVNI URADNIK, pravoslaven, star 28 let, neoženjen, Zagrebčan, bi se rad poročil • slovensko gospodično, čiste preteklosti in lepo zunanjosti. Informacije proti pošiljki znamk za deset dinarjev — diskretno: »Rezor«, Zagreb -— Pošta 3.
K
POZOR
GOSPODINJE I
Naj cenej o ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIŽ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem ;
K
FR. R. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9
Veliki izbira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih slekel daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotermometrov, hvgrometrov 1.1. d. - Raznovrstne ure, zlatnina in srebrnina. - Ceniki brezplačno:
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.