no®! tei ki« , s' jDili bes* slo ih! ani Dg!» aiflJ lov« ®afiar la CorregpOndeil-'a a: Cas. Oorreo No K. 9UcUrsal 17 - lis. Aires. tt.eance.ion y Adminlstraclfin lEAXl)R() j,. ALKM 14 Urad N A Za T. E. 84 - 1822 ne ure od 10—12 ★ R O č N I N A : eno leto ? 8.— si o ms ki ms [REGISTRO NACIOMAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 297218 2a Pol leta $ 5.— a 'Dozemstvo 2 dolarja štev. 20 ct«. (LA VOZ ESLOVENA) PERIODIOO QTJINOENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (VUGOESLAVA) PARA TODA SUD AMERICA O « 1 ssr i 2. S U “ O r « s < z FRANQUEO PAGADO Concegion N’ 3159 TARIFA REDUCIDA .ancesion N* 1551 ^ETO (AffO) IV. BUENOS AIRES, 16 DE SEPTIEMB RE (SEPTEMBRA) DE lc/4i> No. 35 VO ugoslovanska vlada je odgovorila na . Pariški sporazum o mirovni pogodbi z Avstrijo je prizadejal j ugodji in koroškemu ljudstvu ob avstrijski meji veliko krivico. Odrekel r j, je svečano obljubljeno pravico o samoodločitvi in jih proti njihovi j. ji ponovno porinil v suženjstvo tuje države. Posebno vlogo pri skle-l ) ju tega sporazuma je odigrala So vjetska zveza, ki je stavila svoj «i) S! P°leg podpisa zapadnih imperialističnih sil na pogodbi in s tem lJy\ ^ev2ela soodgovornost za ponovno zasužnjen j e malega naroda, ki se je /^ško boril proti nacizmu za priključitev k novi Jugoslaviji. Sovjetska ki je prva branila zahteve Jugoslavije na zunaj, je te jugoslovanske . ,0»ir Ve prenehala braniti potem, ko je na osnovi zloglasne resolucije 1 2* voditi proti Jugoslaviji klevetniško gonjo. Prav z izrabljanjem j/1*1 koroškega vprašanja se sedaj ta klevetniška gonja proti Jugoslaviji ...njenemu vodstvu nadaljuje v obliki raznih izjav sovjetskih odgover-(0, osebnosti, kakor tudi v obliki not, s katerimi se hoče Sovjetska zveza odgovornosti za njeno protidemokratično in do jugoslovanskih in malih narodov izvršeno dejanje. Izvezi z netočnim in klevetniškim obrazloževanjem koroškega vpra-oNaj . ^ £a je v očitno obrambo pred demokratičnim svetom začela po-Sovjetska zveza, je jugoslovanska vlada naslovila na vlado Sovjetske Se6?e noto, v kateri je bil podan potek razvoja koroškega vprašanja odkar Ue o njem začelo razpraljati na narodnih forumih. Prav ta razvoj pa len |Je> da je Sovjetska zveza nenadoma brez upravičenega razloga prenehala 0 jj J;°Pati demokratično stališče v pogledu koroškega vprašanja in da je kon-—■' | ® 2a ceno koncesij, ki so jih zapadne sile dale v pogledu zahtev Sovj. zveze, v popustila v koroškem vprašanju in pristala skupno z zapadnimi mirovni pogodbi z Avstrijo je prizadejal Jugo- MOTA VLADE FNRJ SOVJETSKI VLADI je "»Per ii * •uHl! j ,l(Ji '1% . ^lističnimi silami na ponovno zasužnjenje koroških Slovencev. Kakor je znano je sovjetska vlada izročila v zadnjem času jugoslovanski 10v.* rlVe noti. V prvi skuša sovjetska vlada prevaliti odgovornost pred zgo-da je prepustila koroške Slovence nadaljnjemu zatiranju in germa-ji> od sebe na vlado FLRJ, v dru gi pa znova jemlje v sovjetske državljane, ki .so v zaščito pretirane * jA^^&rdiste — sovjetske državljane, ki so v revoluciji informbiroja dobili H v lit ^Udo za vohunsko in diverzansko delovanje na škodo socialistične gra-v Jugoslaviji. Za odnos sovjetskih voditeljev do majhne socialistične H e Je značilen predvsem ton obeli not. V notah kar mrgoli psovk, žalitev 4-StJlt0t5to2enj. Takšnega slovarja ne najdeš nikjer v mednarodni diplomatski e esPondenci. Takšnega slovarja sovjetski predstavniki niso uporabljali, niti ^Porabljajo v korespondenci s fašističnimi deželami, niti z nobeno impe- ^ižno državo, l ta d uKoslovanska vlada je na obe noti odgovorila a zgodovinska dokui >ba k or I illo" en®' Jugoslovanska odgovora !owV« zgodovinska dokumenta-, ki ju za razliko, od potvarjanja dejstev in fc^-ja klevet, žaljivk in groženj v sovjetskih notah označuje resnico-'ije verodostojnost, socialistična dostojnost in ponosna zavest Jugosla-Vt\ a brani načela marksizma in leninizma pred odkloni kominformistov £ brani pravilne in demokratične odnose med socialističnimi državami. si ijd -oininformistični krogi v raznh državah si prizadevajo, da odgovori it,,e ^LRJ na sovjetske note ne bi prišli do širokih ljudskih množic, isto- Pa napihujejo po nalogu kominformistične not. centrale lažnjivo, klevet- bod'1 histerično vsebino sovjetskih not. Toda resnici ne morejo in nikoli \ mogli zapreti pot, pa naj bodo njihova prizadevanja v tej smeri še I avgusta slovansko lES, U ^tenzivna, še tako ubrani nameni mednarodne reakcije. SOVJETSKA NOTA 1.1. je Sovjetska zveza noto odgovorila s V prvi točki te note hoče Jje noto o„ovrka zveza dokazati, da se je ju-%^ka vlada samovoljno odrekla elje 11 in citira v ta namen del Kar-^ £a pisma Višinskemu, v ka-^ovora 0 dveh oziroma treh 'b; rešitve koroškega vprašanja, te , Predlagala jugoslovanska vlakov zapadne sile na osnove ju- zahteve nikakor ne hotele !• Na podlagi teh variant, za-de J.e y tej točki sovjetska vlada, 'etjj jugoslovanska vlada odrekla Hje °Zeilie]jskim zahtevam do Av-V ^ hoče sovjetska vlada Hel,, 1> da je jugoslovanska vlada (^a je jugoslovanska j1 Prevzame odgovornost za >Vj *nJe v teritorialnih zahtevah 4 v. a zveza in da se je sama bra-evzeti tako odgovornost. Sov- jetska nota pravi, da je bila to politična prevara, ki pa ji sovjetska vlada ni nasedla in zanika trditve jugoslovanske note, da so bili sovjetski predstavniki oni, ki so predlagali Jugoslaviji naj zmanjša svoje zemeljske zahteve. V tretji točki note ponavlja sovjetska vlada izjavo Višinskega, da se je Jugoslavija tajno pogajala z zapadnimi silami za rešitev koroškega vprašanja in zatrjuje, da sovjetska vlada še danes ne ve, s čim so se končala ta zakulisna pogajanja in proti komu so bila naperjena, kajti vse kar da je jugoslovanska vlada sporočala o teh pogajanjih Sovjetski zvezi ni niti deseti del tistega, kar se je v resnici godilo. V četrti točki zanika nota, da bi Stalin osebno že leta 1945 jamčil za nedotakljivost Avstrije, v peti in šesti pa zaključuje s ponavljanjem klevet-niških trditev, da jugoslovanska vlada krši zavezniške povezanosti nasproti Vlada Federativne Ljudske Republike Jugoslavije misli po proučitvi teksta note sovjetske vlade od 11. avgusta, da radi žavljivega tona te note ni obvezna dati odgovoru. Ali radi obrambe zgodovinske resnice v vprašanju prepustitve Slovenske Koroške germanskemu gospostvu ter, da demokratska javnost v tem pogledu ne bi ostala v zablodi, se bo Vlada Federativne Ljudske Republike Jugoslavije dotaknila nekaterih dejstev, katere so v omenjeni noti sovjetske vlade poj>olnoma preobrnjene. 1. Temeljna trditev, katero poskuša nota sovjetske vlade “dokazati”, je sledeča: sovjetska vlada je baje storila vse, da bi se Slovenska Koroška odcepila od Avstrije ter da se kot pokrajina, naseljena povečini s Slovenci, priključi Jugoslaviji, dočim se Je temu vlada Ijjudske Republike Jugoslavije trudila v nasprotni smeri, t. j. proti interesom koroških Slovencev in proti svojim lastnim nacionalnim in držuv-n i tu interesom, češ da se je ona že spomladi 1047. 1. odrekla zahtevi po Slovenski Koroški. Vlada ZSSR poskuša na ta način kot odgovorna vlada, katera je sodelovala pri sprejemanju odločb na pariškem zasedanju Sveta ministrov, naprtiti odgovornost na vlado Federativne Ljudske Republike Jugoslavije za autidemokratsko pariško odločbo, s katero so, v popolnem nasprotju z demokratskim principom o samoodločbi narodov, v celoti odbite opravičene zahteve Federativne Ljudske Republike Jugoslavije po Slovenski Koroški. I)a bi dokazala tako absurdno trditev, navaja sovjetska vlada kot edini “dokaz” pismo, katero je podpredsednik vlade Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, E. Kardelj poslal 20. aprila 1047. 1. A. Višinskemu za časa moskovskega zasedanja Sveta ministrov, pismo, v katerem so dane tri različne minimalne zahteve vlade Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, za slučaj, če bi velike sile definitivno odbile priključitev Slovenske Koroške k Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji. Sovjetska vlada trdi, da pomeni to pismo odpoved vlade Federativne Ljudske Republike Jugoslavije po Slovenski Koroški. Ko postavlja brezmiselno gornjo trditev, računa vlada ZSSR očlvidno na nepoučenost široke javnosti o tem, kar se je pripetilo pred omenjenim pismom. Zaradi tega, sovjetska vlada v svoji noti molče prehaja preko vseh okolnostl, katere so izzvale to pismo In katere pojasnjujejo njegov pravi smisel. Stvarna dejstva so Sovjetski zvezi, da nastopa kot sovražnik SZ in da se vedno bolj zbližuje z imperialističnimi krogi in z njimi vstopa v blok. Jugoslovanski listi so sovjetsko noto v celoti objavili, tako, da so se z njeno vsebino lahko seznanili vsi jugoslovanski državljani, istočasno pa so prinesli tudi jugoslovanski odgovor na to noto in dali s tem državljanom nove Jugoslavije možnost, da se po preučitvi obeli not seznanijo z resnico o koroškem vprašanju. sledeča: a) Delegacija Federativne Ljudske Republike Jugoslavije je v aprilu 1. 1047 prispela v Moskvo, da bi na zasedanju Sveta ministrov razložila svoje zahteve napram Avstriji, toda je naletela na popolnoma negativno stališče predstavnikov ZDA, Velike Rritanije in Francije, ali istotako tudi na zelo neopredeljeno stališče vlade ZSSR v pogledu njene pripravljenosti, da lil branila jugoslovansko zahteve. Sovjetski vladi je dobro znano, da sta na nekoliko razgovorov, katere sta imela v tem času šef delegacije Federativne Iijudske Republike Jugoslavije, E. Kardelj in ambasador Federativne Ljudske Republike Jugoslavije v Moskvi, V. Popovič, s predstavniki ZSSR V. Molo-tovim ln A. Višinskim, prepričevala poslednja dva jugoslovanske predstavnike, da absolutno ni nikakih izgledov, da bi bile jugoslovanske terltorljalne zahteve v Svetu ministrov sprejete ln da Je najbolj verjetno, da bodo v celoti odbite. Minister zunanjih zadev ZSSR V. Molotov je izjavil E. Kardelju, da vkljub tako brezupnim 1 zgledom dtll sovjetska delegacija vprašanje Koroške še dalje odprto zaradi tega, da bi olajšala pozitivno rešenje v pogledu nemške lastnine v Avstriji v korist ZSSR, kakor je to razvidno iz poročila E. Kardelja vladi Federativne Ljudske Republike Jugoslavije z dne 23. aprila 1047. leta. Delegaciji FLRJ je bilo potemtakem sporočeno jasno, da delegacija ZSSR ne bo mogla več vztrajati na podpiranju jugoslovanskih teritorialnih zahtev napram Avstriji, ako se v Svetu ministrov doseže sporazum v vprašanju nemških aktiv v Avstriji. Tako stališče sovjetske vlade je v ostalem prišlo do Izraza tudi na samem moskovskemu zasedanju Sveta ministrov, na katerem Je minister zunanjih zadev ZSSR Molotov ponovno Izjavil, da Je za sovjetsko delegacijo glavno vprašanje v sporazumu o Avstriji, vprašanje nemške lastnine, katero je ZSSR zahtevala za sebe. Razumljivo Je, da so tako stališče sovjetske vlade predstavniki zapadnih velikih sil pretol-mačili kot njeno pripravljenost, da v vprašanju avstrijskih meja odstopa, v kolikor bi vprašanje nemške lastnine v Avstriji bilo rešeno v sovjetsko korist. Med drugim je to razvidno tudi lz izjave mlnlsira zunanjih zadev ZDA, g. Maršala, od 23. apri-.a 1047. leta. “Kot je to g. Molotov nekolikokrat popolnoma Jasno Izjavil, temeljno nerešeno vprašanje je člen 35, ki se nanaša na nemške aktive v Avstriji." (Dokument konference štev. 154 od 23. aprila 1047. 1.) V odgovoru na to izjavo šefa ameriške delegacije, g. Maršala, je podčrtal šef sovjetske delegacije, V. M. Molotov, da Je “sovjetska delegacija večkrat izjavljala, da Imajo člen 85, kateri se nanaša na nemško lastnino v Avstriji ter člen 42, kateri Je v zvezi s tem, poseben pomen za Sovjetsko zvezo,” Izjavljajoč Istočasno, da je sovjetska delegacija pokazala svojo pripravljenost, da bi poiskala temelj za sporazum tudi po drugih vprašanjih, katera so še ostala nerešena, dočlm vprašanje Slo- vensko Koroške sploh ni bilo omenjeno (dokument konference 1 .">({ od 2-1. »pril« 1047. leta.) In končno govori o taknem stališču tudi sani rezultat, ki pokazuje, da se je vlada ZSSlt stvarno odpovedala podpori jugoslovanskim zahtevam, ko je dosegla sporazum po vprašanju nemške lastnine v Avstriji. I>) Vlada KLIM ni mogla, da ne Iti povezovala takšno stališče sovjetske vlade s pismom, katerega Je poslal predsednik vlade /SSK, J. V7. Staljin, maja 1045. 1. državnemu kanoelarju Avstrije, g. Itener-ju, katero vsebuje tudi obljubo o nespremenljivosti avstrijskih meja. Bodisi, da sovjetska vlada v svoji noti zanika, da bi v tem pismu bila garancija avstrijskih meja s sovjetske strani, smatra vlada PLRJ, da bo najbolje koristiti objektivni oceni pravega stanja stvari, ako to pismo citira v celoti. To pismo se glasi: Njegovi ckselenci državnemu kance-larju Avstrije, g. Kenerju. Zahvaljujem se Vam, mnogospo-štovani sodrug. na Vaši poslanici od 15. aprila. Ne dvomite, da ne l>i bila Vaša skrb o neodvisnosti, integriteti (na ruskem glasi beseda; celostnost) ter napredku Avstrije tudi moja skrb. Pripravljen sem, da Vam nudim vsako pomoč, katera bi mogla hiti potrebna Avstriji, z ozirom na moč in možnosti. Oprostite mi radi kasnega odgovora. •I. Staljin. Sovjetska vlada ni smatrala, da hi bilo . potrebno, da sama obvesti vlado !<'ljlt.l o vsebini omenjenega pisma, čeprav je to vlada FLRJ, kot vlada zavezniške zemlje, lahko pričakovala, temveč .ie bila šele na njeno zahtevo, preko amhasadora FLRI v Moskvi, V. Popoviča, seznanjena s tekstom navedenega pisma. Vlada FLll.l je pri-rodno morala računati s stališčem sovjetske vlade, iznešemm v omenjenem pismu. A kaj je pomenilo računati s takšnim pismom, katero vsebuje ravno ono, kar nota vlade ZSSR imenuje laž in obrekovanje, namreč obljuba vsestranske pomoti zn nespremenljivost avstrijsko - jugoslovanske meje, to lahko vsakdo razume, ako ima pri tem pred očmi okoliščine, da so tudi zapadne velike sile stale na istem stališču. Potemtakem je rf.ziiml.tivo, da za vlado l< LRJ izjave predsednik:« ZSSR, .Molotova in Višinskega, katere sta dala delegaciji KLKJ v Moskvi, niso mogle pomeniti ničesar drugega, kot pripravljenost sovjetske vlade, da drži besedo, katera je bila dana kancelarju Rpnerju v zgoraj omenjene.n pismu, t. j. pripravljenost sovjetske vlade, da se soglasi s stališčem zapadnih velikih sil, s stališčem, da mejo med Jugoslavijo in Avstrijo ni potrebno menjati ter da treba pustiti Slovensko Koroško Avstriij. In zares so sovjetski predstavniki od prvega dne, ko je bilo vprašanje jugoslo-vansko-avstrijske meje postavljeno na dnevni red, vladi KLIM stalno napovedovali, da ni gotovo nlkakih izgledov, da hi bila njena zahteva po priključitvi Slovenske Koroške KLIM sprejeta. c) V taki situaciji je poskušala delegacija KLIM v Moskvi v ustmenih razgovorih s predstavniki ZSSR, Molotovom in Višinskim, da bi sovjetska delegacija poskušala da izvojujo vsaj kompromisno rešitev. Na podlagi te i razgovorov so sovjetski predstavniki zahtevali, da jim jugoslovanska delegacija za ta slučaj pripravi tudi pismeno ter predloži nekoliko Vari-Jant minimalnih žalitev, kar Je delegacija FLRJ tudi storila v pismu E. Kardelja A» Višinskemu, z dne 20. aprila 11)47. leta. Istočasno je V. M. "Molotov svetoval E. Kardelju, da bi jugoslovanska delegacija neposredno intervetiii'Hla pri predstavnikih ostalih velikih sil v smislu kompromisnega rešen,ja. Taka so zgodovinska dejstva, katera so dobro znana tudi vladi ZSSR Potem takem ni resnica, da se je vlada KUM odrekla svojim zahtevam po Slovenski Koroški “v času, ko je vlada ZSSR podpirala jugoslovanske zahteve po Slovenski Koroški”, kot se govori v sovjetski noti, temveč resnično je, da je bila vlada KLIM prisiljena obrniti se na vlado ZSSK s prošnjo, da bi se zavzela vsaj za kompromisno rešitev koroškega vprašanja, v trenotku, ko je sovjetska vlada že napovedala opustitev jugoslovanskih zehtev. d) V luči takega stanja dejstev kaže poskus note sovjetske vlade, da pismo K. Kardelja A. Višinskemu, z dne 120. aprila 11)17. 1., prikazuje kot odrekanje vlade KliltJ od priključitve Slovenske Koroške Jugoslaviji kot i/.preobračanje resnice, doseženo z zamolčanjem bistvenih momentov, kateri so dali povod omenjenemu pismu E. Kardelja. Pravi značaj pisma je razviden že iz njegovih uvodnih besedi, katere se glase: Ker obstoja možnost, da Iti bile jugoslovanske zahteve naprav Avstriji v sedanji obliki odbite v celoti in če Vi želite postavil nov predlog, dovoljujem si, da Vas za ta slučaj opozorim na vprašanja. katerih pozitivna rešitev l>i bila za FLRJ velikega pomena. Z drugimi besedami: Jugoslovanska vlada je vzela v ozir odločnost vseh štirih velikih sil, da se Slovenska Koroška dodeli Avstriji. Pokrenila je ravno s tem pismom borbo vsaj za majhno izpremembo meje, nadejajoč se. da bo vsaj v tem pogledu dobila nepopustljivo podporo vlade ZSSK. Ona je smatrala, da je maksimum, kar hi mogla doseči to. da hi velike sile, odločene, da puste Koroške Slovence pod tujo, nemško oblastjo, priznale vsaj z malo korekturo meje, da ta meja ni idealna ter da je versajska ureditev Evrope na tem mestu pustila resno nerešeno vprašanje. Iz zgoraj navedenega Je jasno, da se ' noti ZSSK zamolčujejo bistveni momenti, kateri so dali povod za pismo K. Kardelja, z dne 20. aprila 1017. leta. S takšnim izt;reohračanjem smisla in vsebine tega pisma, katero ni bilo poslano nekomu “za hrbtom’' sovjetske vlade, temveč njej sami in to na temelju njene sugestije ter po ustmenem sporazumu z njenimi najvišjimi predstavniki, sovjetska vlada dejansko brezuspešno poskuša, da bi dokazala popolnoma nemogočo stvar, namreč: da je vlada KI.IM in ne sovjetska vlada zapustili interese ljudstva Slovenske Koroške, da se je vlada KLRJ in ne vlada ZSSIt odrekla jugoslovanskim teritorijalnim zahtevam po Slovenski Koroški ter (la vlada KI.1M in ne vlada ZSSK nosi odgovornost nitidemokratski pariški diktat pri sprejemanju katerega, kot je znano, vlada KLIM ne samo, da n) sodelovala, temveč ni bila niti konzultirana. Ali besedami se ne more zrušiti dejstva, katera pozna najširša javnost ne samo v naši državi, temveč (udi v drugih državah. Ona ve, da se vlada FLRI ni nikoli odrekla, niti ni prenehala boriti se za [ rlpojitev Slovens ke Koroške FLRJ, (la je 1) la pripravljena na popuščanje samo zaradi tega, ker j.‘ to zahtevala sovjetska vlada in ker vir. da KLIM ni imela nikak-šnega druge \a izhoda. A široka javnost ve prav tako, da se sovjetska vlada ni odrekla samo zahtevi, da se celotna Slovenska Koroška priključi KLRJ, temveč celo minimalnih obmejnih korektur. Trditev, da se je sovjetska vlada hotela boriti za priključitek Slovenske Koroške FLRJ, a da vlada FLRJ tega ni hotela, meji potem takem na posmehovanje narodu, kateri se bori za svojo nacionalno svobodo in združitev. Končno je nesmiselnost trditve, da je pismo E. Kardelja pomenilo odpoved od Koroške, Dokazano je tudi z dejstvom, da so sovjetski predstavniki dve celi leti podpirali zahteve FLRJ po priključitvi Slovenske Koroške, vse do časa, ko so to zahtevo zapustili, čim so dosegli ugodno j rešitev vprašanja nemških aktiv v korist Sovjetske zVeZe. 2. Isto tako trdi nota sovjetske vlade, kako se je baje “naknadno” pokazalo, da je vlada KLKJ vodila “za.hrbtom” sovjetske vlade pogajanja s predstavniki Velike Britanije o odpovedi od Slovenske Koroške. Ta trditev je v noti spremljana z vrsto nepristojnih insinuacij o nekakšnih “tajnih'” sporazumih ter zvezah vlade KLRJ z zapadnimi silami, da hi na ta način tej trditvi dali vsaj nekoliko videz verjetnosti. Ali tudi v tem vprašanju obstoja ozadje, katero želi nota sovjetske vlade prikriti pred javnostjo, katera pojasnjuje tako sovjetsko, kot tudi jugoslovansko postopanji', v razdobju od moskovskega do pariškega zasedanja Sveta ministrov. I>cj-stvo je, da so ravno sovjetski predstavniki večkrat, a tudi Molotov in Višinski za časa moskovskega zasedanja Sveta ministrov v aprilu 1047. leta, trdili, da ni nobenih izgledov za osvoboditev koroških Slovencev, zahtevali, da jugoslovanska delegacija direktno intervenira pri zapad-nih vladah, da bi le odstopile od principa nespremenljivosti avstrijskih meja ter da pristanejo na kompromisno rešitev. V takem smislu so predstavniki ZSSK. namestniki ministrov Koktomov in Zarubili, predlagali jugoslovanskim predstavnikom tekom I. 1048. v Londonu, da je potrebno, da jugoslovanska delegacija napravi diplomatske korake pri zapadnih silah, konkretno pri francoski vladi. Tako je na primer, kot je to razvidno iz poročila A. Beblerja vladi KLRJ, sovjetski namestnik ministra Koktomov, v razgovoru z A. Beblerjem, kateri se je vršil 5. inaja 15)4K. leta v Londonu, nekolikokrat vprašal: “Kaj poilvzcma jugoslovanska vlada, da bi olajšala posel? Ali Je jugoslovanska vlada pri francoski vladi že poilvzela kakšne korake?” Z drugimi besedami sovjet, vlada je potem, ko je dala obljubo avstrijski vladi v osebi kancelarja Kellerja, da se bo zavzela za nespremenljivost meje, obljubo, katera ni mogla ostati niti enega dneva nepoznana vladam zapadnih sil, navajala jugoslovansko vlado na isto te zapadne sile, da bi slednja od njih dosegla nasproten rezultat: sprejemanje principa spremembe meje v obliki vsaj male korekture meja. V prepričanju, da je njen sveti dolg storiti vse, kar je le mogoče za Koroške Slovence in vkljub gotovo popolnoma brezupnem položaju, je vlada KLIM sprejela inicijativo sovjetske vlade ter vztrajno intervenirala pri zapadnih silah za priznavanje principa izpremenljivosti avstrijske meje, t. j. za kompromisno rešitev ko-roščega vprašanja na osnovi zmanjšanih zahtev vlade KRLI. Podpredsednik E. Kardelj je še v 'Moskvi obiskal ministra zunanjih zadev Krancije, gospoda Bldaulta ter z njim razgovarjal v duhu sugestije Molotova. Na prvem naslednjem sestanku z V. M. Molotovom, je jugoslovanski pod predsednik obvestil V. M. Molotova o svojem razgovoru z g, Bidaultoiu. Slični so b!li tudi razgovori drugih predstavnikov vlade KLIM s predstavniki zapadlih velikih sil. X ieni predstavniki so poskušali pri zapadn h predstavnikih doseči kompromisno rešenje, a o vseh teh poskusih je ; sovjetska vlada redno Obveščevalni. Tako Je bil o razgovoru ministra zuna ij h zad v KLKJ S. Simiča ter pomočnika ministra A. Beblerja z angleškim ministrom K. Noel Bekerom v juniju 1017. leta v Belgrada, obveščen ambasador ZSSU A. Lavrentijev. O razgovorih A. Beblerja z angleškimi državnimi podsekretarji II. Melievv in Sar-dentom, z ameriškim namestnikom ministra Reberom in francoskim namestnikom Kuv de Mirvilom v maju 1048. leta v Londonu je bil redno obveščen od samega Beblerja sovjet,-ki namestnik ministra Koktomov ter ambasador Z -,SR v Londonu, Zarubin. O razgovoru jugoslovanskega ambasadorja v Parizu M. Rističu s francoskim ministrom zunanjih zadev, Bi-deaultom', 10. maja 1048. leta, Je bil od istega M. Rističu obveščen sovjetski ambasador v Pari/u, Bogomolom, O razgovorih A. Beblerja v februarju 1040. leta v ^ (Ionu z državnim sekretarjem K. Uevli'*1 z britanskim namestnikom 'ministra džori-Benksom, z ameriškim namesto®* ministra Reberom ter francoskim nikom ministra Berteloin, kot tudi 0 A. Beblerja in M. Rističa s ff Sel govoru coskim ministrom zunanjih zadev manom 2f>. februarja 1040. leta v *’* je obveščevat A. Bebler ambasad1’1 ZSSK Zarubina in (o na vsakem sest1111® katerih je bilo večje število, o vseli govorih do poslednjega sestanka. Taka je resnica o naših “zakuli*11. pogajanjih ter '‘tajnemu" prodajanju roške zapadnemu imperializmu. ;{. V luči teh dejstev postaja tildi Vprašanje, kako je bilo z javiiii'11 vzemanjem odgovornosti za odstopa*') zahteve po pijključitvi Slovenske K**1,1, Jnogslaviji. Vola sovjetske vlade trd*' vlada KLIM ni hotela javno premeti sebe odgovornosti za popuščanje v li ju Slovenske Koroške in to zaradi ker je hotela preslepiti jiigoslovansk1 1‘ode, kako ona na videz brani "J interese ter, da odgovornost za |>(>I>U^ . prevali na hrbet sovjetske vlade. Kol®, je absurdnost te trditve, izhaja iz tegfc je sovjetska vlada prva in (o do kriiJ®^ pustila” v vprašanju Koroške ter K’ znanja jugoslovanske vlade — s p^" v' t , >1 J. Staljina kancelarju Kenerju, če tera od obeh vlad bila dolžna, da pre'1** odgovornost za popuščanje, potem J bila sovjetska vlada, katera je IskU , inieiator popuščanja, ter katera je " popuščanju, ali točneje: o popolnei'1 puščanju -zahteve po Slovenski K**1* vnaprej in za hrbtom vlade KLIM 0 stila kancelarja Avstrije ter s tein stanju stvari “iza kulis”, je bila zapadne sile. Toda tudi kljub KLIM ona, katera je na insistiranj® 8 jetske vlade ter njenih predstavnikov r Svetom ministrov, odnosno pred njil*0-namestniki, prevzela na sebe vso vornost za popušanje. Ona je na zase namestnikov v Londonu maja 048 ,ti« t< vi*1 tel ,1 ,vi' 4 , deber Jiacer t.odo lo posilile para los eslovenos de la Carintia, a pesar de una posicion casi completamente desesperada, adniitio la iniciativa del Gobierno šovietico interviniendo sin descanso ante los gobiernos de las potencias occidentales en pro de la aceptacion del principio del cani-bi(( de la frontera austriaca, es deeir por un arreglo conciliatorio de la cuestion carintiana, sobre la base de reducidas reclamaciones del Gobierno de la R. F. P. de Vugoslavia. El Vicepresidente R. Kardelj habia vi-sitado ya en Moscii al Canciller de Francia S. Bidault, iniciando con el conversaciones dentro del espiritu sugerido por Molotov. En la primera reunion inmediata de E. Kardelj con, V. Molotov, el Vicepresidente yugoslavo informo a V. Molotov sobre su conversacion con el Sr. Bidault. Similares eran tambien las conversaciones de otros representantes del Gobierno de la R. F. P. de Vugoslavia con los representantes de las grandes potencias occidentales. Sus representantes trataban de obtener de los representantes occidentales un arreglo conciliatorio, v sobre todos estos esfuerzos el Gobierno šovietico ha sido regularmen-te informado. Asi, de la conversacion del Canciller de la R. F. P. de Vugoslavia Sr. Simič y el Subsecre-tario A. Bebler con el Ministro in-gles K. Noel Baker, en junio de 1947, en Belgrado, ha sido informado el Embajador de la U.R.S.S., A. • Lavrentiev. De las conversaciones de A. Bebler con los subsecretarios ingleses II. Meiliin y Sargent, con el suplente americano Reeber y el suplente frances Couve de Mourville, durante el mes de mayo de 1948 en Londres, regularmente han sido in-formados el suplente šovietico Koktomov v el Embajador de la IJ.R. S.S. en Londres Zarubin por el mismo’A. Bebler. De las conversaciones del Embajador yugoslavo en Pariš M, Ristič, con el Canciller francčs Bidault, el dia 19 de mayo de 1948, ha sido informado por el mismo Ristič, el Embajador šovietico en Pariš Bogomilov. De las conversaciones de A. Bebler en Londres, en febrero de 1949, con el Canciller A. Bevin, suplente britanico Maryorie Benks, suplente norteamerieano Reeber y el suplente franečs Bertelo, como tambičn de la eonversacičn de A. Bebler v M. Ristič con el Canciller frances Schuman, el dia 29 de febrero de 1949 en Pariš, informaba A. Bebler al Embajador de la U.R. S.S., Zarubin, y ello sobre todas las conversaciones mantenidas entre una reunion y otra, de las cuales habia muchas. Esta es la verdad sobre nuestras conversaciones “detr&s de bastido- res” y “secreta” venta de la Carintia al imperialismo Occidental. 3.) A la luz de estos heehos resul-ta m&s claro tambičn como pašo con la cuestion de la asuncičn de ves-ponsabilidad ante la opinion publica por el abandono de las reclamaciones sobre la incorporacion de la Carintia Eslovena a Vugoslavia. La Nota del Gobierno šovietico afirma qtie el Gobierno de la R. F. P. de Vugo-eslavia no queria responsabilizarse publicamente por la cesioli en el problema de la Carintia Eslovena; ello porque deseaba enganar a los pueblos yugoslavos presentfindose ante ellos como supuesto defensor de sus intereses, y que la responsabilidad de la cesion recaiga sobre los hombros del Gobierno šovietico. Ilasta dondc Uega lo absurdo de esta afirmacion se puede ver ya del hecho de que el Gobierno šovietico fue el primero, y esto hasta el final, que “cedio” en la cuestičn de la Carintia, sin el eonocimiento del Gobierno yugoslavo —con la carta del ,T. Stalin al canciller Rener—. En consecuencia, si alguno de los dos gobiernos tenia que tomar sobre si la responsabilidad por ceder, enton-ces este tendria que ser el Gobierno šovietico, el cual era el linico iniciador del replegamiento y el cual de ese replegamiento, mejor dieho del total abandono de las reclamaciones por la Carintia Eslovena, informo por adelantado, y a espaldas del Gobierno de la R. F. P. de Yugoslavia, al Canciller del Es-tado de Austria y con ello a las potencias occidentales. Pero con tal situacion de las cosas “detras de los bastidores”, el Gobierno de la H. F. P. de Vugoslavia era aquel que bajo las insistencias del Gobierno šovietico y sus representantes ante el Consejo de los Cancilleres, es deeir de sus avudantes, toniaba sobre sus hombros la entera responsabilidad de la cesion. El propuso durante las deliberaeiones de los su-plentes en Londres, en mayo de 1948, una nueva mocion con la cual se reducia sensiblemente su primera propuesta heclia en Moscu. La (lete-gaeion sovietica agrego inmediata-mente a su declaracion sobre el apoyo de la nueva redueida moeion y n go slava, otra declaracion en la cual afirma estar dispuesta a tomar en consideraeion toda mocion de conciliacion que algun otro miembro del Consejo, quiere deeir del oeei-dente, estaria dispuesto a proponer. Siendo tambien esta nueva proposi-cion yugoslava rechazada en absolu-to por razones completamente coin-prensibles, el Gobierno de la R. F. 1>. de Vugoslavia expuso en la si-guiente reunion de suplentes, en febrero de 1949, la terceta proposi-cion, la eual consistia en el reelamo de la aceptacion del principio de (|Ue es neeesario cambiar la frontera, agregando estar dispuesto a pre-sentar una nueva proposieion de conciliacion en cl caso de que el meneionado principio sea aceptado. Con esa posicion el Gobierno de lf> R. F. P. de Yugoslavia, tomo sobre si, ante la opinion publica, la total responsabilidad por la cesion que hieieron los soviets en esta cuestion. El planteo del requerimiento de que sea aceptado solamente el principio del cambio de la frontera,-y esto publicamente en la reuni6n de los suplentes, signifieaba tambien una declaracion publica de que el Gobierno de la R. F. P. de Vugoslavia estd dispuesto a aceptar aunque sea un cambio minimo de las fronteras. En fin, el mismo resultado de las negociaciones sobre Austria explica, de la mejor manera, tanto el papel del Gobierno de la R. F. P. de Vugoslavia como el papel del Gobierno šovietico en la cuesti6n de la Carintia Eslovena. A la R. F. P. de Yugo-eslavia, aliado de la U.R.S.S. y las demas grandes potencias en la gue-rra, que sufri6 mds que ninguno la participacion de Austria en la gue-rra; la decisi6n undnime de las grandes potencias, no s61o se le nie- ga el dereclio sobre un pedazo de su propia tierra nacional, sino que tambien sobre eualquier ijulemniza-ci6u material, es deeir, sobre?las re- paraciones. Al misnio tienipo el Go-bierno sovi6tico consiutiendo de que los eslovenos de la Carintia queden bajo la dominacion de Austria, ha eonseguido en su favor el aumen-to de la indemnizacion por los bienes alemanes en Austria que ascien-den a 50 millones de dola res.. Segiin las acusaciones, planteadas en la nota sovietica, Vugoslavia tendria que —por cl precio de su iraspaso al campo capitalista, a base de siipues-tos arreglos con estos paLses— reei-bir la totalidad de la Carintia o por lo monos algunas part es de la "mišma. Pero, es de dominio pilblico qk'e la R. F. P. de Vugoslavia, debido :i.l dictado parisiense, no solamente,'que 110 r.ecibio nada sino que fiieroh pi-soteados inescrupulosamente sus de-reehos e intereses legitimos, siendo a la vez notorio que las reclaniacio-nes de la U.R.S.S., cuyos .representantes tomaron part e en este.dicta-do, fneron considerablemente satls-fechos. Estos soli heehos que hablan de la mejor manera sobre quien era y quien no era conseeuente en la lucha por los derechos nacionales y demoCraticos de los eslovenos de Ca-rintia y quien ha pactado “a espaldas” (ion las grandes potencias del o este en esta cuest i6u. 4.) A la luz de estos acontecimien-tos, la deliberada afirmaci6n del Gobierno šovietico de que la R. F. P. de Vugoslavia se ha incorporado al frente unido de los paises imperialist a s adquiere una significacion especial. Con tal afirmacion tambien sc trata de oeultar preeisamente lo cOntrario, es deeir : de que el Gobierno Sovlčtico estaba en. la cuas-tion de, la Carintia Eslovena, como tambien en otras cuestiones relati-vas al tratado austriaco que ataneii a los intereses yugoslavos en el frente unido con las grandes potencias occidentales en contra de un pais socialista. Los heehos son tales que demuestran que: el Gobierno Sovie-tico y no el Gobierno de la R. F. P. de Vugoslavia tratabii y Hego a un entendimiento con las potencias occidentales, danando los intereses de los pueblos de Vugoslavia; el Gobierno Šovietico ante la R. F. P. de Vug((.slavia y no la R. F. P, de Vugoslavia ante el Gobierno Sovjč-tieo, lleva una politica de enemistad que se manifesto daramente en la Conferencia del Consejo de los Cancilleres de Pariš. En fin, este heclio no deseubrio recien a los pueblos de Vugoslavia, la nota de fecha 11 de agosto de 1949, pues ellos ya cono-cen tal enemistosa posicion del Gobierno Šovietico por un sinnumero de procedimientos luieia la R. F. P. de Vugoslavia. Esta posicion es solo una expresion de la politica que en la actualidad es llevada por el Gobierno Šovietico, y la cual no solo es contraria a los intereses de los pueblos de Vugoslavia socialista, sino tambien dafiina para todo el frente autiimperialista en el mundo. 5.) En lo que se refiere al tono, en el cual esta concebida la nota del Gobierno Šovietico de fecha 11 de agosto del ano en curso, como tambien a las ofensas y cfflumnias que han sido dirigidas, tanto en la cita-de nota como en la anterior corres* pondencia, al Gobierno de la R. F. P. de Vugoslavia, todo ello, es s61o una muestra mas del tergiversado coriciepto del Gobierno sovičtico sobre las relaciones que tendrian que existir entre la U.R.S.S. y los d6-mžs paises socialistas. Pero el Gobierno de la R. F. P. de Yugoslavia pasa por encima de esto,' como lo ha hecho en anterjores ocasiones, y de-ja que la opini6n publica en el mundo juzgue sobre <>ste tono, como tambien sobre tales y semejantes actitudes ofensivas hacia un pais in-dependiente y demočrfitico. Belgrado, 20 de agosto de 1949. S L O VT E V S K I GLAS Str. 3 RESNICA O SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI ^jiga W. Leonhardta, profesorja partijske šole “Karl Mara” v Berlinu Hene gang Leonliardt, Man soeiali-stranke in profesor na visoki i šoli “Karl Marx” v Berlinu knjigo pod naslovom “Res-socialistični Jugoslaviji”. V h -i'ljige poudarja Leonliardt, da jj ^>ga namenjena vsem članom nom- !e '*ca o 'Mu inotiu* dri ali socialistične stranke in čla-gih marksističnih ]>at-ti.j, ki so H - pa so še slabo informirani o 'Slovanskem položaju, kajti javno J11,]e se je seznanilo lahko le s tistim, 1‘is«* Kominform, medlem ko je sta- *o('P !/■ i ... , . . •ioinnm«iii.m> partije Jugoslavije ‘■umunisticin* 1,1 prikrito. Iso 0111111- neso- Jeo,,hai*dt dokazuje na podlagi do-]j('''''tiranega gradiva netočnost tr-, resolucij ' Informacijskega ura-V‘‘s 'la je jugoslovanska pelletka '''1eila na uspeli in da so se življenj-jl)0goji delavstva poslabšali ter da 'lova Jugoslavija izločila iz držav 'jki’ati('ne front**: Pisatelj poudar-L '"'.te obtožbe skrivajo dejansko l{i so dovedli do objave . ‘‘.le Kominforma. Pravi vzroki o^vo spora med KPJ in K V ,,e ležijo v navadnem (tj/]’1. nied Stalinom in Titom, kot reakcionarni zapadni tisk, niti l,|.v^nitlizniu in v protisovjetskem kot pišejo listi SZ in ljudskih .j "{|'8cij. pisec poudarja, da so vzro-j. |,fl' v mednarodnem položaju, ki fii/^^.Po drugi svetovni vojni. Med-Vs), Pred drugo svetovno vojno '-1'IIh samo ona gocilastična država, j> #!*tale med osvobodilno protifaši-ifjj'1 v<>jno nivo države, v katerih je i0(| ! fla oblasl delavski razred pod V/v- v,!ni komunističnih partij, ki se j .1,11<> v socialistične države V bližin točnosti ne bo obstajal.* ^ia listič n a drža va (SZ) „vj,,,,,«ro drugih. Tak položaj je po-. I*i’cd mednarodno delavsko giba-i.11 pred marksističiid-leninistično ij|j 0 vrsto novih problemov, ki so ^ (>sl»>j komaj dotaknjeni. ,la <^n Jugoslavija prva lii, j'> poudarja Leonliardt, “ki gre itvs gi.- svetovni vojni po poti gra-s dejstva, katero na najboljši im-I ^"'orijo o toni, kdo jo !>il in kdo ni 1 morali vladati med ZSSIl in drugimi socialističnimi državami. Ali vlada KLIM prehaja preko tega ter je tudi do sedaj prehajala tor prepušča demokratskemu javnemu 'mnenju mišljenje in presojo tudi o takšnem tonu ter takšnim in sličnim postopkom nasproti neodvisni in demokratski državi. Keograd, 20. avgusta f>l!>. DAN BORBE ZA MIR Bodo praznovali 2. oktobra po vsem svetu Pi-ve d iti minulega meseca so v Pa- 1 riz prileteli načelniki ameriških vojaških štabov na čelu z generalom Bradleyem. Pred odhodom iz Londona so se sestali načelniki vrhovnih vojnih štabov Danske in Norveške in z njimi razpravljali o formiranju skandinavskega sektorja v okviru atlantskega pakta. V Parizu so se sestali z vojaškimi predstavniki Francije, Belgijo, Nizozemske in Portugalske. O rezultatu razgovorov v Londonu je ameriški admiral Denfeld med drugim izjavil, da je mnenja, da bo čez eno leto že ustanovljen tako imenovani “obrambni organizem”. Ko je tega ameriškega admirala neki angleški novinar vprašal, kaj misli o sovjetskih komentarjih, ki pravijo, da se bodo ZDA v Evropi borile “do zadnjega Evropejca”, ker je namen ZDA dobavljati le orožje in atomske bombe, človeški materijal pa bo morala dati na razpolago atlantizirana zahodna Evropa, je admiral Denfeld sovjetske trditve potrdil rekoč: “Vsekakor lahko predpostavljamo, da bodo ZDA imele nalogo strateškega bombardiranja, medtem ko bodo morale ostale države dati kopnene sile.” Dodal pa je, da ni res. da bo vsaka država atlantskega pakta specializirana samo na en tip orožja. Časopis “Daily Graphic” pa je pisal, da nosijo ameriški generali v svojem žepu “petletni načrt za obrambo Evrope”. Na vsa ta potovanja ameriških generalov po zahodni Evropi in dogovarjanja glede priprav na novo vojno ter na generalske vojnohujskaške izjave pa so odgovorili pristaši miru. Izvršni odbor svetovnega kongresa pristašev miru je sklenil na svoji konferenci v Parizu, da bodo na dan 2. oktobra t, 1. po vsem svetu organizirali “mednarodni dan borbe za mir”. Proti ameriškim vojnim načrtom bo tudi kongres pristašev miru SZ v Moskvi. Od 5. do 10. septembra pa bo v Ameriki v Meksiku “Kontinentalni ameriški kongres za mir”. Zelo zanimivo in poučno izjavo je podal na obedu prirejenem na čast an-glo-ameriškega tiska general Reves, ki je dejal odkrito, da je treba najprej napasti Sovjetsko zvezo, in sicer prej kot bi imela čas, da mobilizira. “To se mora zgoditi tako naglo, da bomo imeli nato dovolj časa, da preprečimo naraščanje sovjetskih sil in tedaj bo mogoče uporabiti “najvišji argument”: atomsko bombo. Medtem bodo naše sile narastle tako, da bodo predstavljale vlogo, ki ne bo več samo obrambna.” To generalovo izjavo je objavil reakcionarni “Le Monde”, toda-izšlo je iz tiskarne le malo izvodov. Tajinstvena sila iz uredništva lista je ustavila nadaljnje tiskanje ter zamenjala generalovo izjavo z nekaterimi nepomembnimi frazami. V roke novinarjev pa je prišlo nekaj izvodov prepovedane izdaje. Novinar, ki je izjavo dal v tisk, pa bo verjetno izgubil službo. Ponovni dokaz torej, da atlantskim generalom ne gre za obrambo, temveč za napad. Po “Primorskem dnevniku” ŽALOSTNA OBLETNICA Dne L septembra je poteklo 10 let, odkar je nemška zver napadla Poljsko ■/. namenom, da najprej pohodi to deželo. potem pa, da zasužni vse ostale narode v Evropi in po celem, svetu. V začetku je izglodalo, da bo ta^ zver tudi res napravila, kar si jo zamislila. Poljska organizirana armada ie biln razbita, Češka pohojena, Francija uničena, Jugoslavija zasužnjena itd. itd. Prišla je vrsta na Sovjetsko zvezo, v katero so bile uprte oči celega sveta z željo, da bi vsaj ona zadala smrten udarec nemški krviželjni zverini. Tudi tukaj ni šlo v začetku tako. kot so si sovražniki Nemcev želeli, kajti zver je vkorakala dalfč v Rusijo, opustosajoe krasna ruska mesta in sončne ruske poljane. Prišla je do Stalingrada, ki je pa “kol oče svojih otrok”, dal nrvi udarec divjajoči nemški armadi. Začela se ie umikati Pod težkimi udarci,ruskih lopov, ki so metali ogeni in smrt na vse strani, se je začel nemški ponos poniževati. Kmalu nato so v Jugoslaviji hrabri partizani zasledovali dosmrtnega sovražnika, so mu zadajali globoke rane ter zadrževali čez 20 divizij. kateri so bili na ruski fronti tako krvavo potrebni. Potem so še. za-padni zavezniki pritisnili na severni fronti preko Francije in Belgiji' in ta- Popravek V zadnji številki “SLOVENSKEGA GLASA” na 1. strani v “ Internacionalizem v dejanjih” se je vrinila tiskarska pomota, kjer stoji: “ .. . Otrokom francoskih stavkujočih delavcev je poslala 10 vagonov olia in 20 vagonov francoskih frankov.” Pravilno se mora glasiti: “20 milijonov francoskih frankov”. ko pripomogli Rusiji in Jugoslaviji st ret nemško zver. Slavna ruska armada je koncem aprila 1945 vkorakala v Berlin in šla še veliko naprej, dokler se končno ni srečala z zavezniškimi četami. Nemški napuli in'njegova želja po zasužnjenju celega sveta je šla v prah in nemški narod je bil do tal poražen. V vseh pošteno mislečih ljudeh se je pojavila želja na boljše čase, ker največji sovražnik človeštva nacizem in z njim njegov bratec fašizem, ki sta povzročila nad 70,000.000 človeških žrtev in nepreračunljivo materialno škodo, sta bila uničena. Z njima so bile uničene tudi nekatere druge države, ki so jima pomagale. Na njih tronih danes vlada liudstvo, katero samo sebi reže trdo zaslužen kruh. A žalibog se to pravične želje dobromislečih ljudi niso uresničile in je prav malo upanja, da se kdaj bodo. Tisti zapadni zavezniki, ki so oborožili že tolikokrat Nemčijo in ji pomagali pri napadu na slovanske narode, katerih svoboda in neodvisnost jih strašno boli, so že začeli snet oboroževati Nemce pod njihovo oblastjo, da bi tako ponovno napadli Slovane, ki pa so se med vojsko in pozneje združili v močan blok, porok za mir, ki si ga žele ne samo slovanski narodi, ampak vsak pošten zemljan. Zato lahko prevažajo čez morje še veČ.ie količine vojnega materiala, a vedo naj da bodo ravno oni sami pla čali to njih rožljanje. Angleško ljudstvo se jezi nad svojo vlado, da Nemci imajo boljšo hrano kot oni, na kar vlada odgovarja, da je ta politika v zvezi z ZDA, ki si hočejo na vsak način pridobiti Nemčijo na svojo stran. Ker pa je velik del Nemčije pod Sovjetsko zvezo, jim načrti prav gotovo ne bodo uspeli, pa če tudi napravijo še deset Marshilovih planov, ker ljud stvo se vsak dan prebuja in odpira oči. a: 'dl Str. 4 SLOVENSKI GLAS Num, (štev.) 35 — 16. septembra^ f, .................—rrf-* Namestniki štirih se niso sporazumeli o mirovni pogodbi z Avstrijo Znana je vsem kupčija, katero so ministri zunanjih zadev ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije sklenili na pariškem zasedanju od 23. maja do 20. junija t. 1., kjer se je med drugim brez vsakega opravičila odbilo zakonite jugoslovanske zahteve nasproti Avstriji, ki se nanašajo na one kraje, kjer prebivajo Slovenci, ter jugoslovansko zahteve po reparacijah, ki naj bi tudi v plenitve, ki so jih jugoslovanski narodi utrpeli v zadnji svetovni vojni zaradi avstrijsko-nemške fašistične okupacije. Kmalu po zaključku konference štirih zunanjih ministrov in po sklepu iste, so se sestali v Washingtonu namestniki štirih zunanjih ministrov, da nadaljujejo delo, da se doseže sporazum o osnutku celotne mirovne pogodbe z Avstrijo. Ta sporazum bi moral biti dosežen najkasneje do 1. septembra t. 1. Po dvomesečnem razpravljanju v ‘VVashingtonu, se je konferenca na- Dva moža isti dan govorita o isti nevarnosti-nemški nacionalizem Dne 29. avgusta je govoril v Parizu Nahun Goldmann, predsednik svetovnega judovskega Kongresa in je med drugim rekel: “Nemški nacionalizem je sedaj ravno tako močan, kakor je bil pod režimom Hitlerja. Nemčija, ki je še vedno protidemokratična, ker kljub desnafikaciji, se Nemci še niso nič naučili, ker desnafikacija, mimogrede bodi rečeno, ni bila prav vpeljana in izvajana, vsled tega je Nemčija še vedtio velika nevarnost za Jude, kakor tudi za ostali svet. Posebno vznemirja ljudi, ki bi radi živeli v miru, da se nemškemu narodu pomaga zopet do orožja, kar ne bo rodilo dobrega sadu.” Isti dan, to je 29. avgusta 1949, je govoril v New Yorku senator Foster Dulles, pripadnik republikanske stranke, ki je rekel: “Naši funkcionarji v Nemčiji so prišli do zaključka, da obstoji tam nov nacionalistični pokret, ki je popolnoma sličen prejšnjemu “fanatizmu”. Ta fanatizem lahko pripra- vi Nemčijo, da bo znala izkoristiti svoj strategični položaj med zapadnimi državami in Rusijo s tem, da se približa Rusiji, kar je velika nevarnost, in bi potem obe skupaj bile šele pravi strah zapadnih držav, kar bi lahko bil vzrok «a drugo vojno.” Nadalje je kritiziral politiko sedanjih voditeljev ZDA, kateri so preveč navezani na vojno in mislijo z isto kaj pridobiti, kar pa ni v skladu z njegovim mnenejem. ker čeprav je ameriška armada močna, se jo ne sme uporabljati za napade, ampak samo za obrambo. V Pragi so v mesecu maju odkrili dve zaroti, ki sta delovali vsaka posebej. da bi strmoglavili današnjo vln-do. Koncem meseca avgusta je bila proti tem zarotnikom razprava, pri kateri je sodišče obsodilo glavne krivce od 5 do 20 let odvzema prostosti in na prisilno delo. Dne 3. septembra je minilo leto, kar ie umrl bivši predsednik Češke republike Edvard Beneš. Ob priliki obletnice je na stotine ljudi počastilo njegov spomin s tem, da so na njegovo grobnico položili večje število- vencev. Češko časopisje pa je ob tej obletnici popolnoma molčalo. V Italiji blizu Torina je bila velikanska nevihta, katera je zahtevala 6 človeških življenj in nad 50 ranjenih. Ma^erijalno škodo cenijo nad 5 miljard lir jijftk^og 8,330.000 dolarjev). mestnikov štirih zunanjih ministrov zaključila, ne dahi dosegli kak sporazum in zaključili mirovno pogodbo z Avstrijo. Državni departament ZDA je takoj po zaključku konference izjavil, da se sporazuma glede mirovne pogodbe z Avstrijo ni doseglo vsled tega, ker so Sovjeti s svojimi zahtevami šli preko sklepov štirih zunanjih ministrov v Parizu. Med drugim je tudi državni departament izjavil, da so bili Sovjeti popustljivi edino, kj-^r se je za dosego sporazuma šlo v škodo Jugoslavije. Tudi so Sovjeti ponovno izjavili, da ne podpirajo več ozemeljske in reparacij-ske zahteve Jugoslavije. Na predlog zaupnikov zapadnih sil, so sovjeti končno pristali, da se zastopniki zunanjih ministrov v bodoče ponovno sestanejo ter nadaljujejo delo, da bi se doseglo sporazum o osnutku celotne mirovne pogodbe z Avstrijo. Zasedanje glavne skupščne OZN se bo pričelo 20. septembra v Luke Se-ccesu. Na dnevnem redu bo okoli 80 vprašanj, med njimi bivše italijanske kolonije in položaj v Grčiji. Pod imenom Reinhardt je “demokratična” vlada De Gasperija v Italiji do sedai nudila zavetišče nacifašistu Otonu Wechterju, bivšemu voditelju SS in menda tudi enemu izmed glavnih sokrivcev zločina, ki se je izvršil leta 1934 nad avstrijskim ministrom Doll-fusom. Prve dni t. m. ie pa Reinhardt v Rimu umrl. Polici ia .ie takoj javila, da se je komaj sedaj izvedelo pravo ime Reinhardta, katero ie Oto "VVech-ter. Da hi ne umrl. bi prav gotovo še nadalje Reinhardt “varal” italijansko policijo. V Boliviji je zadnje dni meseca avgusta skupina fašistov pod vodstvom imperialističnih agentov začela revolucijo, da bi se spet povzpela do oblasti, kar najbrže ne bo uspelo, ker vladne, čete so na vseh straneh dovolj močne, da vzdrže red in odbijajo revolucionarje. Že pred začetkom revolucije so severno amerikanski inženirji in kapitalisti potegnili, kar je znamenje, da imajo črne duše, napram bolivijanskem ljudstvu, katerega hočejo samo izkoriščati. Cilenška vlada je izgnala iz države argentinskega državljana NataMa Tursi, ki je v Čile zelo poznan kot dober dirigent orkestrov. Izgnan je zaradi svojega “komunističnega delovanja”. Ista usoda in za iste vzroke je zadela tudi Mauricia fars, ki je tudi argentinski državljan. S tem hoče čilska vlada dokazati svoje bratstvo in prijateljstvo napram argentinskemu narodu. Pablo Neruda čilski pesnik in pisatelj je izjavil časnikarjem v Meksiki, da bi morale vse južnoameriške države pretrgati diplomatične /veze s Čile. ker tam obstoja vlada, katera je zadušila revolucionarni pokret naprednih š+”-dentov in popobioma uničila delnvskn gibanje za poboljšanje nevzdržnega položaja. “Tako postopanje vlade — je izjavil — ki gleda samo za koristi imperialističnih družb, je z demokracijo v popolnem nasprotju.” ,stvar rs.poeg.B iL ostažP obbguj, voa V Braziliji blizu mesta Fora. je 1. t. m. trčil osebni vlak s tovornim, kjer je izgubilo življenje 7 ljudi, več ali manj ranjenih pa,je bilo 50 oseb. Za pobijanje nepismenosti se je vršila v Rio de Janeiro desetdnevna konferenca, kateri so prisostovali delegati vseh južnoameriških držav. Prišlo je na dan, da je v teh državah od 30 do VLGOA VATIKANA ■ Vatikansko glasilo “Osservatore Romano” je 14. julija objavilo papežev odlok o izobčenju komunistov iz rimskokatoliške cerkve. Ta odlok je le ena neštetih vatikanskih spletk, naperjenih proti naprednim silam. To pa, kar je v tem odloku vendarle novo, je vsebina, ki razkrinkuje njegovo ozadje: ko je londonski radio 13. julija prenašal papežev odlok, je dodal komentar, da “bo s papeževim odlokom ost.var-jena tudi duhovna osnova za obrambo zahodne Evrope, ki je združena v at-latnskem paktu”. Mednarodna reakcija je v skrbeh zaradi velikega naraščanja demokratičnih sil v svetu. Zato je poverila Vatikanu, da izvrši to, kar sama ni mogla izvesti: odvrniti delovne množice od borbe, ki jo napredni ljudje v vseh državah Vodijo za mir in demokracijo ter proti imperialistom. Predstavnik papeževe kongregacije monsignor Alfredo Ottaviani je v svoji izjavi listu “Gior-nale d’Ttalia” povedal, da “je bodočnost v božjih rokah, toda vendar...” — bolje je poskusiti vse in ne zaupati preveč “božjim rokam”, kajti prihodnost reakcije ne obeta prav nič dobrega. Papežev odlok očitno dokazuje slabost Vatikana, ki ni več sposoben, da bi na svoj običajen način — s pomočjo prižnic in spovednic — izvedel svoje reakcionarne načrte. Prav zato razglaša papežev odlok za “smrtni greh” podpiranje komunističnih partij, razširjanje njihovih idej in vstopanje v njihove vrste, prav tako na tudi čitanje komunističnega tiska in marksističnih del. “Dejstvo je,” — zaskrbljeno piše “Osservatore Romano”, — “da redno čitanje komunističnih spisov pripelje prej ali sloj do duhovne zmede... ” Toda v svoji lastni duhovni zmedi grozi “Osservatore Romano” vsem. ki se borijo za boljše življenje in za boljšo družbo, ki so proti vojni in proti vojnim hujskačem, da naj se bojijo maščevanja “božjega odposlanca” iz Vatikana. Ni dvoma, da je ta poteza zelo tvegana in da ima sam Vatikan le malo upanja, da se bodo delovni ljudje papežu na ljubo odrekli svoji borbi proti imperialistični reakciji. Vendar pa se je Vatikan odločil, da vrže vse na kocko — svojo avtoriteto in svojo organizacijo, — kar govori o tem. da je tako njemu kot njegovim zaveznikom že začelo goreti pod nogami. Odlok o “izobčenju komunistov” ne dopušča nikakega dvoma: iasno je pokazano, da hoče Vatikan izrabiti verska čustva za politično orodje v služiti 50 % nepismenih ljudi, kar je za današnje čase res veliko preveč. Posebno so zaostale države Bolivija, Ekvador, Honduras, Costa Riea itd. Vse te drža- ve so naprosile Argentino, naj bi ona poslala k njim vsaj nekoliko učitel icv, da bi se temu odpomoglo. Argentina, ki ima nekaj učiteljev nenasta vi jenih, je obljubila, da bo njih želji ustregla, za kar «o se ii že vnaprej zahvalili. V 85-tem letu starosti je umrl svetovno znani in največji sodobni skladatelj in glasbenik Rihard Strauss. V Duesseldorfu, v nemškem Porurju, so nemški delavci napadli osebni avto. v katerem se je peljal nek angleški častnik ter so njega in šoferja precej pretepli, kar je bilo v zvezi z delavskim nezadovoljstvom, ki vlada v tej najbolj industrijski pokrajini Nemčije. Torej tem že niso dali zadosti kruha. Blizu mesta Hammerfest v Severnem ledenem morju se je potopil podmornik “Cochino”. Pri tej nesreči je bilo 7 mornarjev mrtvih, dočim so ostale rešili drugi podmorniki, ki so bili v bližini na vajah. razrednih interesov reakcije. Prav Vatikan, ki je s svojo podporo nafl fašizmu dopuščal grozne zločine lia! milijoni ljudi, kar je hinavsko oprfl' čeval z nekako apolitičnostjo kat°“ ciznm, ki ne dovoljuje, da bi se Vatikf vmešaval v politiko, (kot da bi bilo F trebijanje milijonov ljudi “politih a ne množični vojni umor), prav ta tikan je,sedaj brž zapusti svojo 1111 P1' litičnost”, čim je začutil, da so si'( ki so premagale fašizem, postale resu nevarnost zanj in za njegove po^rf jene. Ostaja še vprašanje, kako bo t? kvizicija XX. stoletja, ki deluje sicer brez grmade in natezalnic, pač f z mnogo zlata in denarja, uspela. Nff prej je čisto naravno, da je pap^f' odlok obsojen na polom zaradi te?*1 ker brani že propadlo stvar in ker 1^ skuša rešiti reakcionarni tabor p,f! neizprosno krepitvijo naprednih sl Na drugi strani pa je vprašanje,/ more izobčenje zastrašiti ljudi, ki 5' zavedajo, da so na pravi poti v boe' za boljše življenje? Verjetno je, da vatikanski odlok pripeljal do <1°,!’ čenih težav, v nekaterih komunisti?111' partijah, ki izbirajo svoje članstvo *L glede na to, ali so njihovi člani pris*8! marksizma-ieninizma ali ne. V takš"1, partijah so verjetno nekateri katolik ki bodo v precepu zaradi papežev?? odloka. Toda v naši državi do tega bo prišlo, ker so jugoslovanski ko# nisi i že s samim vstopom v Partijo , šili to vprašanje. Vatikanski odlok zaradi tega za našo Partijo brez vsa' kega pomena. , Življenjska stvarnost postavlja v $ papirje, ki nimajo z življenjem nob«11 zveze, kajti ni odlokov, ki bi pošten1111 naprednim in iskrenim demokrato111 preprečili boriti se za demokracijo, boljšo in pravičnejšo družbeno ure®1' tev, za mir. (Iz “Lj. pravice”) NEUČINKOVITOST VATIKANSKEGA SKLEPA Pod naslovom “Vatikan obnavlj srednjeveške metode” je objavi* “Borba” komentar o sklepu Vatik®1!. glede izobčenja komunistov in njihovl, simpatizerjev. List piše med dru^11” “Ta sklep potrjuje, da skuša Vatlk* zlorabiti versko prepričanje in ga uP\ rabiti kot politično orožje za intere? reakcije. List zaključuje: Verjetno J j da bo splep Vatikana povzročil n6*1® težkoč v nekaterih komunističnih tijah, ki zbirajo sVoje pripadnike 11 glede na to, če ti izvajajo marksisti?11 leninistično teorijo. Toda za našo l,a' ti jo nima sklep Vatikana nobenega 1’° mena in ne postavlja nobenega pr°‘y, ma, ker so jugoslovanski komunist1 svojim pristopom v KPJ že rešili vprašanje. oddajal čla11^ •ravdi” pod ,l9' Moskovski radio Borisa Leontijeva v s'ovom : “Vatikan ji odvrgel krink0 j Leontijev ugotavlja, da se dekret 15. julija nanaša na tretjino človešt' ' Članka i' poudarja, da je izobčenje ^ delo 70 milijonov ljudi včlanjenih. Svetovni sindikalni zvezi, 600 mi'1^, nov ljudi, katerih predstavniki so udeležili od strani komunistov sveto nega kongresa pristašev miru, ter ža vi ja ne vseh onih držav, kjer vladah zastopani komunisti. S ■ ukrepom se je papež samo kompro111 tiral pri katoličanih ljudskih deniokrllf cij. Ne ho mu uspelo razbiti enot" fronte milijonov katoličanov, pr;lV.’ slavnih, muslimanov, protestantov 1 budistov, ki so ne bodo nikoli odpl|v dali borbi proti nevarnosti nove voj® ’ Avantura Vatikana je že zapisana l,(l razu. (liso 1 teij1 Siomstu glas LEANDRRO L. ALEM 14 — T. E. 34 -1322 HORAIIIO de 10—12 Iioras Direotor: LADISLAO ŠKOF — Administrador: VICENTE SUBAN ZASTOPNIKI: J* Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinz6n 1639. Rosano in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos J Honjueta. J* Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: LuU Furlan — Ch«1. Flora«, V. Calzada Montevideo: Vera in Milica Ogrizek — Rectificaci6n Laranaga 2235. Buenos Aires, 16 de septiembre de 1949 No. 35 Avanza la Lueha por la Paz Hace diez afios que dio comicnzo la mas terrible de las guerras que la humanidad ha conocido, la segunda guerra mundial y que fue ini-ciada por las hordas hitieristas en procura de la dominacičn del mundo. Cinco afios arraso la metralla vidas humanas y las bombaš destruian todo lo que el hombre habia construido con enormes sacrificios. El “Eje”, asi lamado, la coalicion del nazi-nipo-fascismo, atyudados por los quislings en diferentes paises, soiiaban conquistar al mundo y ponerlo bajo su bota, avasallando la libertad, la vida democratica y la independencia de los pueblos y asi atrasar a hi3toria a los negros dias de la edad m-sdia. Toda la preparacion militar, los voluminosos ejercitos y el material belico,* I03 planeš “perfectos” e “infalibles” de la escuela militarista prusiana, todas las quinta-columnas esparcidas a lo largo del mundo con apoyo de la reaccion y de lo retrogrado, nada pudieron hacer frente al pecho fornido de los pueblos unidos en la salvaguardia de la civi-lizacion. Con la segunda guerra mundial se quiso hacer desaparecer la Union Sovietica, la patria del socialismo y con ello todos los germenes de la lucha por el bienestar y el progreso de la humanidad. Se quiso detener la marcha de la historia. Yugoslavia no escapo del asalto de la hiena nazi-fascista. Toda fue arrasada y despedazdos sus hijos. Los asaltantes encontraron en nuestro suelo las bandas de asesinos compuestas por los ustašis y četniks capi-taneados por Pavelič, Rupnik, Draža Mihajlovič. Nuestros pueblos su-pierott levantarse desde el primer momento de la invasion contra los ocupantes y sus lacayos del interior. Demostraron con esta lucha la posibilidad de golpear al omnipotente hitlerismo. Demostraron como hay que ayudar a la Union Sovietica que llevaba sobre si todo el peso de la guerra antihilterista. Demostraron como ha,y que combatir por la libertad, por la democrasia, por la Paz y por la vida. Ssnalaron como en el transcurso de la guerra se echan- los cimientos del futuro: el socialismo. Nuestros pueblos no esperaron el fin, no especularon con las posi-bilidades de lo que ha de venir. Entraron en la lucha desde el primer momento. En esta lucha dieron 1.700.000 vidas, todos ellos la flor de la ju-ventud de Yugoslavia. Esas vidas garantizan que los objetivos por los que nuestros pueblos derramaron rios de sangre, seran llevados a su feliz termino, a pesar de todas las dificultades. Aun es fresca la sangre como producto de la matanza de la segunda guerra mundial, y las trompetas de una tercer guerra, se hacen sentir desde las cuevas reaccionarias e imperialistas. Es indudable que los fines que persiguen los guerreristas sufriran Un nuevo FRACASO, porque las fuerzas unidas de los pueblos impediran que se lleven a cabo los descabellados y sanguinarios planeš de los nucleos pro-imperialistas. Las fuerzas de la Paz son mas poderosas que las de la guerra. A lo largo del mundo se movilizan los pueblos por la Paz, organizando esas fuerzas de manera efectiva para enfrentarlas y aplastar a los incendiarios de una nueva hecatombe. Ejemplos tenemos en los Congresos pro-Paz, realizados durante este afios en Pariš, en Nueva York, en Budapest y en Mexico; asi como movi-mientos locales de čada pais a los que se suman la mayor parte de la Poblacičn democratica y progresista. ' ,nn A todos estos movimientos se identifican nuestros pueblos partici-Pando sus delegaciones y levantando bien en alto la voluntad antiguerrera de los pueblos de Yugoslavia, a pesar de que se hace un “vacio” alre-dedor de estas participaciones. Nuestra colectividad progresista se siente solidaria con todas las acciones que se hagan por la preservacion de la Paz y lucha efectiva contra la guerra y de manera especial nos sentimos identificados con Nuestros hermanos de la madre Patria que levantan bien en alto, al lado ?e todos los hombres libres del mundo, la consigna: ; Lucha contra el iRiperialismo y la guerra! j Lucha por la libertad, por la democracia, por *a independencia y la soberama de los pueblos! ;Lucha efectiva por Paz! PRIHOD JUGOSLOVANSKE TRGOVINSKE MISIJE V petek 9. t. m. je prispela v Buenos Aires jugoslovanska trgovinska misija, katero tvorijo: Nikola Popovič, Djordjevič, svetnik ministrstva za trgovino; Vladimir Bugarski, ravnatelj polnomočni minister FLRJ; Boško narodne banke FLRJ; Ratko Filipovič, svetnik in šef oddelka zunanje trgovine za latinsko Ameriko in Marjan Kunc, tajnik delegacije. Ta poslednji je po rodu Slovenec. Na letališču v Moronu so trgovinsko delegacijo sprejeli in pozdravili tov. minister FLRJ general France Pirc, tov. Rudolf Čačinovič trgovinski svetnik poslanstva, tov. Dušan Čehovin, član trgovinskega atašeja poslanstva ter predstavniki argentinskih oblasti ministrstva zunanjih zadev in ministrstva ekonomije. Trgovinska delegacija FLRJ je dospela v Argentino radi trgovinskih pogajanj z republiko Argentino. POZOR IZSELJENCI! Radi bolezni, ki se v zadnjem času zelo razmnožuje, je MINISTRSTVO JAVNEGA ZDRAVJA izdalo odlok, da se morajo vsi prebivalci republike cepiti proti kozam (vacuna antivario-lica). Cepljenje izvršijo brezplačno v vseh bolnicah in pri tem izročijo potrdilo (certificado de vacuna), katerega je treba vsaj za nekaj časa nositi vedno v žepu. Opozarjamo vse izseljence, da izpolnijo čimprej to obveznost, da se tako izognejo vsakim morebitnim neprili-kam. VAŽNO ZA IZSELJENCE! Direkcija Imigracije javlja, da je ukinila izdajanje prijav, s katerimi bi morali vsi tujci zaprositi dovoljenje za stalno bivanje v Argentini. Vlada bo v tem oziru v kratkem izdala nov odlok, s katerim bodo menda avtomatično pridobili dovoljenje za bivanje v Argentini vsi tujci, ki so dospeli v Argentino pred 1. januarjem 1945. leta. “RADNIK” V BUENOS AIRESU Dne 12. t. m. je prispel v tukajšnje pristanišče jugoslovanski prekoeeanski parnik “Radnik”. Nahaja se v Dar-seni E (Puerto Nuevo). Konzularni oddelek na Poslaništvu FLRJ v ulici Charcas 1705 izroči tozadevno dovoljenje vsem onim rojakom, ki si želijo ogledati “Radnik”. Vstop je menda tudi dovoljen z osebno izkaznico (Cedula de identidad) ter z izkaznico naših bivših organizacij. PO NASELBINI . . 1‘OGOVOR Z NAŠIMI NAROČNIKI Oni (lan smo se srečali z našim starim znancem in naročnikom našega lista, Antonom Ferjančič, doma iz zgornje Vipavske doline na Primorskem, ki je rekel: “Prav vesel sem, da sem Vas našel, sedaj mi boste pa povedali, kaj je novega.” Odgovorili srno mu, da vse, kar zvenio novega napišemo v Slovenskem Glasu. “Aha, to je pa res," pravi, “saj vsak list prečltam do zadnje vrste. Posebno pa mi je všeč, ker tako lepo branite naše narodno stališče. Jaz sem bil ujetnik v Rusiji od leta 1915 pa do 1918 in poznam ruski narod, ki je jako dober in pošten, ravno tako pošten kot naš slovenski ali jugoslovanski narod, saj smo si vendar bratje. A sedaj bi nas radi nekateri razdelili, kar pa jaz mislim, da se Jim ne bo posrečilo. Naše jugoslovansko ljudstvo ve, da ima dobre voditelje, če se pa isti izneverijo, jih bo tudi znalo zamenjati z boljšimi. Vendar jaz mislim, da ima naša vlada popolnoma prav, če se ne vda mednarodnim hujskačem, kateri nastopajo proti njej samo iz nevoščljivosti. Naše in rusko ljudstvo sta se vedno ljubili, zato tudi sedaj ne bo nič drugega, kot lepo poravnan neljubi spot in bo zopet vse v redu. .laz pošljem vsako številko SLOVENSKEGA GLASA mojemu sinu, ki je gozdarski nadzornik v Jugoslaviji, pa mi vedno piše, da naš časopis zastopa prano stališče. Tudi on ve, kje je resnica in kje je laž. On mi vedno piše, naj ostanem tak kot sem bil vedno, Slovenec, Jugoslovan in Slovan, kar je tudi moje prepričanje in to ostanem.” Pogovorili smo se še marsikaj, potem smo se pa razšli z veseljem, da naši prijatelji spoštujejo naše nesebično delo in nae glasilo. Povratek. V četrtek, 6. t. m. ata se povrnila v svoj rojstni kraj v Sv. Kri* pri Trstu, rojak Anton Košuta in njegova soproga. Ves čas njunega bivanja v Argentini sta stala trdno v vrstah naših organizacij. — želimo jima srečno bivanje v njunem rojstnem kraju! štorklja. Prve dni tega meseca je obiskala štorklja hišo Danila iPaškulin, ki je solastnik tiskarne, kjer se tiska Slovenski Klas, in njegovi mladi ženi podarila punčko, ki so ji nadeli ime Adrijana. Srečnim staršem čestitamo! Operacijo na jetrih Je prav dobro prenesel vsem poznan krojač Lopold Ušaj. stalen oglaševalec SLOV. GLASA, želimo mu hitro okrevanje. Umrl ,|e 13. t. m. Anton Tronkar, ki jo doma iz Pevme pri Gorici. Bolehal je več časa. živel je v Vlila Martelli, kjer Je imel svojo hišico. Zapušča soprogo. Ostalim naše sožalje. POZOR SLUŽKINJE! Zelo dobra služba se nudi slovenski služkinji. Mora biti zanesljiva, voditi mora vsa liUna opravila in mora znati tudi kuhati. Plača S 230. — mesečno. — Zainteresirana naj se oglasi v ulici Charcas 1705. UMETNO STAVBENO MIZARSTVO kovinska okna In polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incos 5021 T. K. 51-516-1 TRGOVINA JESTVIN “TRST" STANKO MIHELJ Charcas »120 T. E. 72-4057 Zagrebški velesejm bo predstavljal pregled industrije in kmetijske moči Nove Jugoslavije ter pokazal visoko kvaliteto proizvodnje in proizvodov jugoslovanskih narodov, ki v naporni borbi za izvršitev Petletke ustvarjajo pogoje za nagel ekonomski razvoj svoje zemlje. Velesejem se bo vršil od 17. septembra do 2. oktobra 1949. Vse potrebne informacije o Zagrebškem velesejmu se dobijo pri Trgovinskem poslanstvu ENRJ v Buenos Airesu, Av. de Mayo 1370-ni, tel. 87-4551 ln 37-8T26 Bivši "KRONSKI SVET" pred sodiščem V preteklem, mesecu se je vršila v Beogradu razprava proti bivšima kraljevskima namestnikoma dr. Radgnku Stankoviču in dr. Ivu Peroviču, proti bivšemu dvornemu ministru Milano Antiču ter bivšemu advokatu in novinarju Danilu Gregoriču. »Javni tožilec je obtožil kraljevska namestnika Stankoviča in Peroviča ter dvornega ministra Antiča, da so kut • sodelavci regenta Pavla Karadjordje-viča in posebno kot Člani “kronskega sveta” imenovali na vodilna mesta v državi izdajalce in prijatelje fašistov, ki so jih vodili .Jevtič, Milan Sto.jadi-novič, Cvetkovič in Maček. Namen obtožencev je bil, da so vlade terorizirale jugoslovanske državljane, jih.mučile in pobijale. Obtoženci so vodili do tujcev tako gospodarsko politiko, da je privedla Jugoslavijo v popolno gospodarsko odvisnost od fašistične Nemčije. Podvrgli so Jugoslavijo napadalnim načrtom Nemčije in Italije in leta 1937 razbili malo Antanto in s tem odprli vrata napadu nacistične Nemčije. S teuij da so sklenili pakt s fašistično Bolgarijo, so onemogočili balkanski pakt. Popolnoma so izolirali Jugoslavijo v njeni zunanji politiki in jo nato vključili v skupino držav osi ter podpisali leta 1941 “trojni pakt’’. V času pd leta 1934 do kapitulacije JUGOSLAVIJA BO ŠTEVILNO ZASTOPANA PRI OZN. Jugoslovanska delegacija, kateri na-čeljuje Edvard Krdelj, je odpotovala v ZDA, da se udeleži zasedanja glavne skupščine OZN, ki se bo pričelo 20. t, m. Luke Su<;cesu. Delegacijo, ki jo je jugoslovanska vlada odposlala na to mednarodno konferenco tvorijo: Edvard Kardelj, minister zunanjih zadev; minister Milovan Djilas; Aleš Bebler, podminister zunanjih zadev; Vladimir Djeredčer, minister za informacije; Josip Djerdja. poslanik v Bolgariji; Salko Fejc, pocl-šef ministrstva zunanjih zadev in te-nent general Veljko Mikunovič. Edvard Kardelj bo brezdvomuo eden glavnih strategov zasedanja OZN, ki bo obrazložil in branil stališče Jugoslavije. Ob odhodu je Kardelj izjavil, da Jugoslavija ni predložila pri OZN, da bi se med zasedanjem skupščine razpravljalo o konfliktu, ki obstoja nvd Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Prezidij narodne skupščine FLRJ je poveril maršalu Titu, da v odsotnosti E. Kardelj opravlja posle zunanjega ministra. MADŽARI V JUGOSLAVIJI PRO TESTIRAJO PROTI KLEVETAM ČlaiVi madžarske naf-odne manjšine v Jugoslaviji, ki bivajo, v stari Moka-diziji v avtonomni pokrajini Vojvodini, so priredili protestno zborovanje proti kampanji, ki jo vodijo proti Jugoslaviji države ljudska demokracije. V’ resoluciji povdarjajo, da uspehi graditve socializma v Jugoslaviji daleč presegajo uspe&he iva Madžarskem ali v drugih državah ljudske demokracije. 20,000.000 dolarjev posojila je l'm-portna in Exportna banka v ZDA odobrila Jugoslaviji. Od te vsote je 12 milijonov že na razpolago jugoslovanski vladi, ki naj bi služili za nakup raznih strojev za podvig jugoslovanske industrije. Ostalih H milijonov bo izročenih pred 30. junijem 1950. leta. Vlada LR Slovenije je dodelila prehodne zastave in denarne nagrade najboljšim delovnim kolektivom. Največjo nagrado je dobilo gozdno gospodarstvo Bled, nato tkalnica hlačevine Celje; Nemčije je vodil Gregorič fašistično propagando, pisal članke v fašistične revije in imel v Berlinu proti koncu leta 1940 in 1941 tajne razgovore. Po kapitulaciji je Gregorič navezal stike s predstavnikom nemške okupacijske komande v Srbiji Kraussom in na njegovo zahtevo sestavil seznam kandidatov za komisariat kvislingov v Srbiji, leta 1942 je sporazumno z Nemci napisal knjigo “Samomor Jugoslavije”. v kateri je opravičeval nemško napadalno politiko na splošno in njen napad na Jugoslavijo. V »nadaljevanju razprave ,je Antič povedal, da so pristop Jugoslavije k trojnemu paktu sprejeli na nekem banketu na dvoru. Prisotni so bili regent Pavel, Petrovič, Stankovič, Cincar-Mar-kovič, fašistični.generali in on sam. Obtoženi Stankovič je izjavil, da je vedel, da je imela politika regenta Pavla protiljudski značaj in da je imela namen navezati Jugoslavijo na države osi. Danilo Gregorij* je priznal dejanja, ki mu jih je očitala obtožnica. Krivda obtoženih je bila dokazana na delnih izpovedih, izjavah prič in dokumentih. Zato so bili obsojeni Stankovič na 12 let ječe, Petrovič na 11 Jet ječe, Antič na 15 let ječe, Danilo Gregorič pa na 18 let ječe. Tovarna kovčegov in usnjenih izdelkov Domžale; tovarna verig Lesce; zdravilišče: Rogaška Slatina; mariborska bolnišnica; lesno industrijsko podjetje Ajdovščina; tiskarna Ljudske pravice Ljubljana; itd. Že drugi remorker so zgradili v reški ladjedelnici, 100 let bo preteklo, odkar je 16. sept. 1849 prevozil prvi vlak progo Celje— Ljubljana. Zaradi špijonskega in protiljudskega delovanja je vlada FLRJ odpovedala pravico bivanja v FLRJ Štefanu Horvatu, članu konzulata ('SR v Zagrebu. Oficirji, podoficirji in nameščenci ljubljanske garnizije so imeli miting. Na njem so obsodili informbirojevske provokacije in manifestirali pripravo-Ijenost za izvršitev vseli nalog, ki jih bosta pred nje postavila Partija in maršal Tito. V Bovcu so odkrili spolninsko ploščo in na ta način počastili spomin 32 žrtev na Golobarju. Tovarna “Ivo Lola Ribar” izdeluje danes že 200 različnih' strojev, med njimi tudi največje, ki jih preje niso nikoli izdeloval v FLR Jugoslavji. V tej tovarni delajo sedaj naprave za novo veliko valjarno debele pločevine v Javorniku pri Jesenicah, ki bo ena izmed naj večjih te vrste v Evropi. Italijanska mladinska delovna brigada iz Istre j.‘ odšla na avtomobilsko cesto. V njej je 232 mladincev. Namestnik jugoslovanskega zunanjega minstra, ki je prišel v London zato, da bi obrazložil namestnikom zunanjih ministrov jugoslovansko stališče o mirovni pogodbi z Avstrijo, se je že povrnli v Beograd, Novi avstrijski poslanik Karl Bra-nias je zadnje dni minulega meseca prispel v Beograd. Polnomočni minister in izredni poslanik Madžarske republike Šandor Ke-restes je izročil predsedniku Prezidija Narodne Skupščine FLRJ Ivanu Ribarju kreditna pisma. V BEOGRADU SE NAHAJA MISIJA MEDNARODNE BANKE, ki je prispela, da preuči predloge jugoslovanske vlade glede prošnje za posojilo. Misijo je te dni sprejel maršal Tito in se razgovarjal glede posojila. Kulturno prosvetno delo v FLRJ v prvi polovici petletke Kulturna raven jugoslovanskih narodov se je v teh dveh letih in pol silno dvignila, nepismenost je padla, rastejo pa nove vrste šol, kulturnih domov, gledališč itd. Kultura in prosveta je postala last vsakega državljana. V prvem letu petletke je bilo za kulturo in prosveto porabljenih 3 milijarde 653 milijonov dinarjev. V drugem letu petletke se je ta vsota skoraj podvojila, letos pa je za prosveto določenih 8.625 milijonov dinarjev. Ob pričetku petletke je bilo med Jugoslovani 2,100.000 nepismenih. V prvih dveh planskih letih pa je to število padlo za več kot polovico, kajti povsod, posebno pa v vojski in delovnih brigadah prirejajo stalne analfa-betske tečaje. Zelo je napredovalo v teh dveh letih šolstvo. V lanskem letu je bilo 12 tisoč 500 osnovnih šol in 1.149 sedem-letk, nižjih in popolnih gimnazij in učiteljišč. Veliko pa je tudi število raznih strokovnih šol. Preko 1.500 osnovnih in srednjih šol pa imajo narodne manjšine Šiptarjev, Madžarov, Italijanov, Romunov, Slovakov, Cehov, Rusinov, Nemcev in Turkov. Ugodni pogoji šolanja —vi. 1948-49 je dobivalo 22.000 visokošolcev štipendije — so pripomogli, da se je vpisalo na visoke šole veliko število, študentov. Leta 1948 je delovalo v FLRJ 68 fakultet in visokih šol s preko 60.000 slušatelji. V prvi polovici petletke pa sta bili ustanovljeni dve novi vseučilišči v Skoplju in Sarajevu. V Beogradu pa je bila odprta visoka novinarsko-diplo-matska šola. V mestih, kjer so univerze, grade študentska naselja, za kar je ministrstvo za znanost in kulturo, odobrilo 600 milijonov dinarjev kredita. Zelo so v prvi polovici petletke na-rastle knjižne izdaje. Samo v prvi p°" lovici leta 1948. leta je bilo objavlja nih v FLRJ 4.100 različnih znanstvenih, strokovnih in literarnih del v nakladi preko 37 milijonov izvodov. Časopisov izhaja v Jugoslaviji 257, v nakladi preko 38 milijonov 500 tisoč izvodov. V prvi polovici petletke je zrastlo 2000 kulturnih domov s čitalnicami, gledališkimi in kinematografskimi dvoranami. V vseh ljudskih republikah so bila ustanovljena filmska podjetja. • Beogradu pa so 1947. leta pričeli z gradnjo filmskega mesta. Danes deluje v državi 50 gledališč in 15 radijskih postaj. V tem času se je tudi umetniško življenje zelo dvignilo. V vseh večjih inf' stih grade ateljeje ter ustanavljaj0 umetniške šole in akademije. ŽarišČe znanstvenega delovanja pa so Akademije znanosti in umetnosti. Poleg tel’ deluje v državi okrog 600 znanstvenih ustanov. Za kulturni dvig širokih ljudskih množic so mnogo skrbeli sindikati, k1 so odprli 52 kulturnih doinoy, 405 delavskih klubov, 1.4<)0 čitalnic in knjižnic s skupno 1, 300.000 knjigami. Med delovnimi kolektivi so ustanovili 300 kulturnoumetniških društev in prek® 1000 kulturnoumet niških skupin, v kateri deluje 52.000 članov. Iz navedenih številk vidimo, da se jc kulturno prosvetno življenje FLRJ silno dvignilo in da so široke množice de' ležne izobrazbe in prosvete. L. T. 1943 - 8 September - 1949 Osmi september 1943 je zapisan v zgodovini našega naroda kot dan, ko je primorsko ljudstvo vrglo s sebe jarem italijanskega imperializma.. Na ta dan so male, a trdne partizanske čete s pomočjo vsega primorskega prebivalstva razorožile 5 do 6 italijanskih divizij, karabinjerske in policijske enote, zaplenile vse njihovo lahko in težko orožje ter si ustvarile močno in oboroženo bazo za nadaljnje boje. Osvobodile so skoro vso Primorsko in vdrle globoko v Furlansko dolino. Partizanska vojska je narasla na 20.000 mož, ki so pritisnili kot ljudska vojska na Gorico, to naše staro primorsko mesto ter jo zasedlo. Šele s pomočjo okepnih in motoriziranih enot je uspelo Nemcem okupirati Gorico, partizanska vojska pa je sklenila obroč okoli mesta i® pričelo se je obleganje Gorice. ... • . . Množični vstaji na Primorskem so se pridružili takoj italijanski delavci G°; rice, Tržiča in Trsta ter furlanskj kmetje in koloni, ki so se združeval v garibaldinske partizanske enote. Tako se je na goriški fronti utrjeval* enotnost antifašističnih demokratičnih sil tako imenovane Julijske krajine. Obleganje Gorice je trajalo nad 2® dni. Nemci so morali zbrati nekaj oklopnih in motoriziranih divizij, so razbili jekletn obroč okrog Goric®' toda jugoslovanske vojske niso uni* čili. Iz bataljonov je kmalu zrasel !#• korpus NOV in PO Jugoslavije, ki j® ob koncu vojne skupaj s IV. Armij0 Jugosovanske armade v težkih bojih osvobodil Gorico, Tržič in Trst. _________ Poziv na vpisovanje državljanov F. L. R. Jugoslavije Z ozirom na člen 11 Pravilnika za izvršitev zakona o državljanstvu FLRJ od 25. januarja 1946, obveščajo se vsi državljani FLRJ, da se obrnejo na Poslanstvo FLRJ v Buenos Airesu, ulica Charcas 1705 z zahtevo, da bodo vpisani v državljanski knjigi FLRJ v inozemstvu. Potrebno je, da vsi državljani izpolnijo v triplikatu formular prijave, katerega dobijo na Poslanstvu FLRJ v Buenos Airesu. Prijava se mora spisati na pisalnem stroju ali z dobro čitljivo pisavo v našem jeziku. S prijavo je potrebno dokazati, da so navedeni podatki resnični in točni. To je lahko potni list, krstni list, poročni list, domovnica ali podobno. Prijave so proste vsakih pristojbin. OMENJENO PRIJAVLJANJE DRŽAVLJANSTVA JE OBVEZNO ZA VSE JUGOSLOVANSKE IZSELJENCE. POSLANSTVO FLRJ V BUENOS AIRESU MAVUili [vALFNČIČ; Želite da Vas obdarimo z lepo slovensko knjigo? Podprite novo kampanjo za SLOVENSKI GLAS! Dela na avtocesti “Bratstvo in enot-napreduje, čeprav ima •Jugosla-premalo delovne sile, tehničnih Sl'ecl.stev in strokovnjakov. Kljub vse-11111 |>a velikanska dela petletke ne zadajo, nasprotno, z delovnim pole-0Dl, s čudovitim odnoftom do dela na-ujejo brigade pomanjkanje debile sile, strokovnjakov in tehničnih redstev. Prav zato je pa tudi mogoče, ra bo avtocesta Zagreb—Beograd zgra-Jei|a v rekordnem času. ^esta bo dolga 382 km in bo imela ®> po 9 m široka pasova. Za sedaj p^de le en pas, v naslednjih letih pa 0 zgrajen še drugi. Ko se bo promet 1 azvil, bo na tej avtocesti le enosme-r®n promet. Cesta bo skoro popolnoma !Uvua, nikjer ne bo križala železnice, lz°gibala se bo mest in vasi in bo le nekaj odstotkov daljša od zračne P°ti, tako da bo možno priti iz lieo-^ada v Zagreb v 4 urah, medtem ko P°trebuje avto danes po stari cesti preko 9 ur. . Lansko leto je bilo popolnoma zgrabili ]21 km poti, deloma betonske, •akovaue ali asfaltne. Zgrajeno je bilo v^di mnogo nasipov, kar letos pospe-suje delo. Letošnjo pomlad so ponovno začeli z delom in brigadam je priskočila na pomoč Jugoslovanska armada in skupno bodo morali opraviti še ogromno delo. V betonsko cestišče je t reba letos nabiti 280.000 kubičnih metrov betona, izdelati 648 tisoč kv. metrov asfaltne ceste, položiti 28 milijonov kosov granitnih kock. Ob robove ceste bo treba vgradili 1,075.000 kubikov peska, zemlje itd. itd. Vse te množine materiala je treba dovažati iz vseh krajev jugoslavije. Na cesto je treba prepeljati 232.000 petnajsttonskili vagonov, t. j. 45 vlakov po 40 vagonov dnevno. Zato je bilo treba vzporedno s cesto postaviti normalno tirno železniško progo. Glavni štab mladinskih delovnih brigad je v Novi Gradiški. Tu je tudi glavna direkcija državnega podjetja, ki gradi avtocesto. Veliko gradišče je razdeljeno na deset sekcij, ki tekmujejo med seboj: kopljejo, sekajo stoletne hraste, bore se z ilovnato zemljo in močvirji, bore z vremenom. Toda cesta raste, široka betonska plošča se od Beograda pomika proti Zagrebu, kjer sc bo spojila z delom končane ceste, ki jo grade od Zagreba proti glavnemu mestu. AKO PRIDOBITE VSAJ DVA NAROČNIKA ALI PA IZTIRJATE PET ZAOSTALIH NAROČNIN NAŠIH STARIH NAROČNIKOV, VAM POŠLJEMO V DAR LEPO SLOVENSKO KNJIGO NAJNOVEJŠE IZDAJE Jugoslovanska mladina je porok, da bo avtocesta “BRATSTVA IN ENOTNOSTI” končana to jesen Spomin na Bazovico -------6 September------ Z največjim gnusom in preziranjem se še vsi dobro spominjamo 6. september 1930. Ta dan se je zgodila ena največjih krivic, katero slovenski narod ne more in ne bo nikdar pozabil. Fašistični tribunal je obsodil štiri mladeniče: Ferda Bidovec, Zvonimirja Miloš, Franja Marušič in Vekoslava Valenčič. Sodba se je hitro izvršila in ob zori dne 6. septembra 1930 so fašisti na Bazovici pognali svinčenke v hrbte štirih mladih slovenskih borcev. Fašistične žrtve na Bazovici so padle prav ta dan,* ko je kralj Aleksander Karadjordjevič proglasil državo Srbov, Hrvatov in Slo-vencevv kraljevino Jugoslavijo. Italijanski fašizem je s tem zadal udarec svoje oblasti Slovencem in Hrvatom, ki so bili pod njegovo oblastjo in obenem hotel dokazati tudi ostalim, ki so živeli v Jugoslaviji, da so pod njegovim očesom. Vse se je takrat italijanskemu fašizmu posrečilo. Naši mladeniči so bili na Bazovici umorjeni s Streljanjem y hrbet prav zato, ker se italijanski krvniki niso upali gledati v oči našim bratom, kateri so se toliko borili in življenje žrtvovali za svobodo in neodvisnost našega ljudstva. Častno so padli naši borci, a predno so izročili svojo dušo materi zemlji, so zaklicali: “Živela Jugoslavija!” To so bile prve žrtve fašističnega nasilja. V tistem času in nadalje smo pod Italijo prenesli nešteto ponižanj in zaničevanj, toda vse to in zločini so naše ljudstvo samo pretresli, nikdar pa ne omajali. Krivica je vpila po maščevanju. ‘ ‘ In maščevana bo Bazovica! Smrt fašizmu — svoboda narodu! ’ ’, je zatrepetal krik na ustnicah primorskega ljudstva, ko je v zadnji osvobodilni borbi zgrabilo za orožje in v nadčloveški borbi zadalo smrtni udarec krvoločnemu fašizmu. Tudi Bazovica je bila maščevana. Nas izseljence, ki smo rojstno grudo zapustili radi fašističnega nasilja, je zelo bolelo, ko smo slišali o trpljenju in zločinih, ki so se izvršili nad našim primorskim ljudstvom. Vsled tega smo sklenili, da praznujemo 6. september, da ob tej priliki počastimo spomin Bazoviških žrtev ter obenem, da z vzgledom pokažemo naši mladini, kako se je treba boriti za svobodo domovine. Letos nam je spominska svečanost prepovedana, kajti naša društva, ki so bila žarišča vsega našega delovanja in narodnih tradicij, so danes zaprta. Radi teh okoliščin je ostal samo še SLOVENSKI GLAS, ki tolmači mnenje svojih čitateljev in članov naših bivših društev in prinaša teh par vrstic v spomin na žrtve Bazovice, ki so padle za domovino in boljšo bodočnost našega naroda, kakor tudi v spodbudo vsem Slovencem, »Jugoslovanom in Slovanom, da bi ne odnehali v borbi za mir in boljšo bodočnost. Slava padlim junakom na Bazovici! UPRAVA 1930 j 1949 Mladinske brigade na delu INFORMBIRO V LUČI GOSPODARSKE PRAKSt RESNICA O POSOJILIH Objavljamo vrsto "krajših dokumentarnih člankov iz “Borbe” in drugih listov, ki osvetljujejo reakcionarno ekonomsko politiko držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze v odnosu do FLRJ. ter članke, ki kažejo na ekonomske težave držav ljudske demokracije zaradi in-formbirojevske politike njihovih voditeljev. Pred dobriina dvema mesecema se je začel Informbiro razburjali zaradi “namenov Jugoslovanske vlade zaprositi za posojilo na zahodu’’. Od takrat je postalo koristila tudi tistim, ki ga bodo dali, ker CALEFACCION CIRIL PLESNIČAR Calle Tronador 3203, T. E. 70-6166 Buenos Aires TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslo-vaco v demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones. San Lorenzo 937, Rosario (Sta. Fe) TISKARNA RUDOLF ŽIVEC Sarmiento 40 Oaseros T. K. 757-1101 bomo z njegovo pomočjo kupovali različno njihovo blago in stroje. Mi za lo posojilo ne nameravamo kupovati topov, tankov in drugega orožja, marveč kmetijske stroje, stroje za naše rudnike in tovarne, da bodo naši ljudje laže delali, prav tako pa tudi razne predmete za široko potrošnjo itd. če nam bodo dali posojilo s temi pogoji, bo dobro, pa ne — ga ne potrebujemo. Mi se bomo tudi tako prebijali, kakor bomo pač mogli”. Kdo je dobival posojila na Zapadu? POLJSKA! Torej mi posojila še nismo dobili. Bač pa so ga dobili prav tisti, ki se zdaj na ves glas "razburjajo” zaradi “usode", ki “čaka Jugoslavijo". Zato, ker je zaprosila za posojilo, za katero so sami že prej zaprosili in ga dobili. Tako je Boljska že v juniju 104 7 dobila od angleške vlade v dar iz vojnih presežkov blaga v vrednosti 0 milijonov funtov (24 milijonov dolarjev), od Avstralije pa v juniju 10IS za 250.000 funtov (milijon dolarjev) volne, tudi v dar. Od ZDA in ameriških bank je dobila Boljska dolgoročno posojilo 50 milijonov dolarjev za vojne presežke, dolgoročno posojilo od Izvozno-uvozne banke v znesku 40 milijonov dolarjev, od angleških bnnk Kleimvorth Sons c Comp. « milijonov dolarjev (leta 10(S) in od banki* Rotschild Sons - milijona dolarjev; razen tega so dovolile Poljski kredite švedska (2 milijona dolarjev), angleška (00 milijonov dolarjev) in francoska vlada (S milijonov dolarjev), vodijo pa se pogajanja za posojilo, ki nftj bi ga dala Mednarodna banka v \Vasliingtonu v znesku 58 milijonov dolarjev. Vseli posojil Je dobila Poljska v znesku 75 milijonov dolarjev. In vendar se “Tribuni ludu” ni zdelo potrebno spričo teh posojil govoriti, da se je dežela “prodala imperialistom”, kakor zdaj na vse kriplje kriči o Jugoslaviji. ČEŠKOSLOVAŠKA! (češkoslovaška je od začetka leta 1040 do začetka 1048 dobila razne dolgoročne, kratkoročne in manipulativne kredite v skupnem znesku nad 20 milijonov dolarjev, in sicer od ameriške vlade, od Izvozno, uvozne banke, od Mednarodnega monetarnega fonda, od kanadske vlade, od angleške vlade, od londonske banke llambros, od Egipta, od Avstralije, Argentine, Švice, Brazilije, švedske, Nove Zelandije Ud. češkoslovaške je zaprosila sedaj za 25 do 50 milijonov dolarjev kredita od Mednarodne banke in še za 20 milijonov dolarjev na dolg pri Mednarodnem monetarnem fondu, češkoslovaški informhirojevskl listi in radijska propaganda pa govore, kakor radio Praga, da “že sama prošnja (pod-rtalo uredništvo) za posojilo pokaže, kam vodi Titova klika”!!! če je tako, kam potemtakem gre češkoslovaška, ki ni “samo zuprosila’’, marveč je tudi dobila? KIIOJA6NICA “LA TRIKSTLVA” izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Oalderon 3008 T. K. 50-0228 Devoto - Buenos Aires SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ llspeua 558 - J. lngenleros - T.K. 757-271 H K R H 10 It I A D K O B It A HUMAR y MAKUC Av. Central ;t720 C*Ue No. 2 3720 T. K. 740-1004 Kakor tudi ustreza praksi Informhiroja, so se v njegovih poročilih o posojilu, za katero je zaprosila Jugoslavija, pojavili poleg nemoralnih tudi bedasti komentarji o “prehodu v imperializem” in "avtentični” informhirojevskl podatki: medtem ko je list “Huinanitč” pisal, da smo zaprosili za 15 milijonov dolarjev, in takoj potem zvišal vsoto na 50 milijonov ter pozneje “popravil”’ na 70 do 75 milijonov, je “l)aily \Vorker” določil številko 500 milijonov dolarjev, "Volksstimme’’ 200 milijonov, Moskva 100 milijonov, Budimpešta 70 milijonov, Tirana in poljski listi zopet 100 milijonov itd. Da bi preprečil vse nadaljnje kontradikcije, je sovjetski In-forinbiro naposled določil, da .le treba pisati 780 milijonov dolarjev od Mednarodne banke, plus 5 do 15 milijonov od privatnih bank. plus 80 milijonov, ki jih i)o Jugoslaviji “dala na razpolago Velika Britanija”. Dl tako je bil tudi tu “s pristojnega mesta’-’ v gonji protijugoslovanskih klevet v zvezi s posojilom, uveden in-forinhirojevski red”. MADŽARSKA, ROMUNIJA! V’ tem orkestriranem hrupu zadnje čase seveda nista zaostala niti romunska niti madžarska podružnica Informhiroja. liadio Budimpešta je zopet navil svojo staro ploščo o tem, da “pomeni posojilo kolonizacijo Jugoslavije” in podobne “dokaze”, po katerih naj bi bile razne dežele ljudske demokracije — med njimi tudi Madžarska (ki je dobila 0,3 milijona dolarjev posojila) in Bomunija (ki je dobila od zahoda nad 25 milijonov kreditov), 4e zdavnaj kolonizirane, ker so dobile posojilo, za katero je Jugoslavija šele zaprosila. Toda v Informblroju za logiko ni mesta, in zato je prišla direktiva, naj se kljub logiki in zdravi pameti dokaže, da je Jugoslavija zato, ker je zaprosila za posojilo, že prišla ali da šele prihaja “pod kontrolo tujih kapitalistov". Brav (o “obtožba" ustreza “obtožbam", ki jih je Trocki svojčas naslovil na ('K Boljševiške partije in ki jih Informbiro zdaj naslavlja na nas. Zato ne bo odveč ponoviti znanih Stalinovih besed, s katerimi je odgovarjal Trockemu in ki zdaj odgovarjajo revizionistom Infornibiroja: “Kaj pomeni kontrola kapitalističnega svetovnega gospodarstva? Kontrola v ustili kapitalistov ni prazna beseda. Kontrola v ustili kapitalistov je nekaj realnega. Kapitalistična kontrola pomeni predvsem finančno kontrolo. Toda mar naše banke niso nacionalizirane in mar poslujejo pod vodstvom evropskih kapitalistič nih bank? Finančna kontrola pomeni upo-staviti v naši deželi velike kapitalistične banke, to pomeni formirati tako imenovane filialne banke. Toda mar pri nas imamo take banke? Nikakor ne! In ne le da jih nimamo, marveč jir tudi nikoli ne bomo imeli, dokler bo živela sovjetska oblast. Kapitalistična kontrola pomeni kontrolo nad našo industrijo, denacionalizacijo naše socialistične industrije, denacionalizacijo EDINA SLOVENSKA STAVBENIKA v Saavedri ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja ltuiz Huidobro 4554-58 T. E. 70-0112 TKGOVINA ČEVLJEV “BELTRAM” Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča ALBERT BELTRAM Donato Atvarez 2288 Buenos Aires KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 5306 Buenos Aires TRGOVINA JESTVIN “PRI ČERNIČU” C. RamiSn Lista 5050 T. E. 04-150» Electricidad y plomeria J OSE RAD AN JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Aires BIVARNA — KR0GL1SČE IN KEGLISCE PODGORNIK FRANC \Varnes 3113 La Paternal Quesen'a y Fiambrena “LA 1BERICA” de Cuervo y FernandSz Avda. Eco. Beiro 530» T. E. 50-8502 FOTO -ARTE M A C 0 S Najpopularnejši na Dock Sudu Eacundo Quiroga 1325 T. E. 22-8327 Stavbeni kovač FRANC ČOHA našega prometa. Toda mar naša industrij* ni nacionalizirana in mar ne narašča l>rilV nacionalizirana industrija? Mar se kch v vprašanju l*k,i' dacije monopola zunanje trgovine? Mar jf težko razumeti, da 1m> monopol zunaflJ trgovine kljub vsemu živel in uspeval, (*° kler imamo sovjetsko oblast? Kapitalistična kontrola pomeni naposle(* politično kontrolo, uničenje politične *** mostojnosti naše dežele, prilagoditev *®‘ konov dežele interesom in okusom n"'1' narodnega kapitalistinega kospodarst'11, Toda mar naša dežela ni politično sai'|(1‘ stojna dežela? Mar naših zakonov ne (**': tirajo interesi pioletarlata in delovni* ljudi naše dežele? Zakaj ne navedejo <*e^ stev, vsaj enega dejstva, ki hi govori'0' da je naša dežela izgubila politično sai>|0 stojnost? Kar naj ga poizkusijo navest*1 Vidite, kako pri kapitalistih razilnieJ0 kontrolo, če torej govorimo o dejan***' kontroli, ne pa kar tjavendan čveka""1 o nekakšni kontroli brez krvi in mesa. če govorimo o takšni stvarni kaplt#** stični kontrol), — govorimo pa lahko sll‘ mo o takšni kontroli, kajti s praznini kalijem o kontroli brez krvi iu mesa lahko ustvarjajo samo slabi literati — 1,10 rani izjaviti, da tašne kontrole pri nas n* in da je nikoli ne bo, dokler bo naš proletariat in dokler boino imeli d**1' taturo proletariata.” Glejte, tako je s posojili, “kontrolo” *" “kolonizacijo", i/t katerih bi Infonn''*1^ brez slehernih skrupulov v svoji demaP1’ giji rad koval politični kapital zdaj, kak«1 je to nekoč poskušal Trocki. Toda, če k<*° uporablja metode, “argumente” in “te0‘ retično” orožje po vzorcu Trockega, je U) lahko prepričan, da njegova slava ne prav nič večja od slave Trockega. Mercado “LAS MAGDALEN AS’ CARNICERIA RAUBAR Calderfin 2770 T. E. 50-0055 Buestos 21, 24, 25 - Avda. Fco. Beiro *>' a"!6 Restavracija IVANČIČ RUDOLF IVANČIČ RUDOLF Anasco 2022 ^Jucm (5opcic c fiijo Horniigon armado Cnel. Doniinguez 244 T. E. 052-0244 Villa Madero II KRHKIMA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadaječa dete Segiirola 1008-14 T. E. 07-0350 Buenos Aires PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slaSčic ter raznovrstnega moškega in ženskega perila VLADIMIR BENKO Ard*. Francisco Beir6 5700 VILLA DEVOTO - BUENOS AIRES Argentinske vesti Glletnico smrti Dominga Faustina Sarmiento so počastili z raznimi kulturnimi prireditvami. Rodil so je 15. februarja 1811 in umrl 11. septembra 1888. _ Ob tej priliki se tudi mi naseljenci klanjamo spominu tega velikega Učitelja argentinskega naroda. V spomin Juana N. Vicetich, uašega dalmatinskega rojaka, ki je izumil Prstne odtiske, ki so za policijo tako velike važnosti, se je vršila v La Plati ('ne 31. avgusta primerna slavnost, pri kateri je govoril načelnik policije Ul poveličeval osebnost Vičcfiea, kateri •le Uapravil mnogo dobrega ne le za Argentino, ampak splošno za ce svet. Slava spominu našega rojaka. Nad pol milijona pesov je osleparil Naivne naseljence Manuel Guorreiro ^atas, ki je v Buenos Airesn in Tja prodajal poklicne vozne karte iz Italije. Čeprav je prebrisanec dobro dobro poznan policiji, saj je pred kratkim dovršil 6 let ječe za podobne sleparije, vseeno se mu je sedaj znova Posrečilo uloviti naivne ljudi na svoje 'iuiance. Iz cerkvenih nabiralnikov je pobirala uetiar tia prefrigan način Elba Al čira MartineZ, katero so policaji dobili pri *e'n delu in jo aretirali. Elba je z lastnoročno napravljenim aparatom jemala bankovce iz skrinjic in tako oškodovala cerkev za nad 2.000pesov. Električni tok ubil otroka. Skoro Vsako leto je v navadi, da pride okro«' Jv. Roze večja ali manjša nevihta. Tudi jftos ni izostala. Ni bila posebno ve-'ka, a pretrgala je nekoliko telefonskih in električnih vodov. Tako jo bi'o ^udi v Los ttornos blizu La Plato, kjer ■lp žic a ostala pretrgana. V tem tre-"otku je Ana Mander Gasparini šla s sVojim 5 letnim sinčkom iz hiše. Jose v'uibal, tako je bilo otroku ime. se je dotaknil žice in grozno zakričal. Mati “>U je hotela pomagati, pa je samo obdala, na kar je prišlji soseda Paez in •le tudi ona ostala kakor prva. Šele ko •le prišel mož prve ženo, je obe rešil 118 t;i način, da jih je vlekel od toka ?a obleko, dočim je deček ostal mrtev lri um ni bilo mogoče pomagati. Grozna nesreča so je zgodila v rud-n>ku Los Castanos, Malarguc v Men- pRANC BEVK: dozi, ki je zahtevala 9 mrtvih in precej ranjenih. Ko so rudarji pustili eksplodirati mino za razrušen jo nule, se jo vžgal plin, katerega eksplozija je bila vsaj desetkrat večja od mine. To je povzročilo velik pritisk zraka, kar je nekatere rudarje ubilo in zrušilo nekaj zemlje,ki je padla na rudarje. Rudarli. ki so ostali nepoškodovani, so takoj začeli reševalna dela. Nekateri so se prav junaško obnašali. Fundaeion Maria Eva Duarte de Peron jo osirotoMm družinam takoj priskočila na pomoč z vsoto 1 o.000 pesov. Resnica v oči bode. Ko se ir* motečem mesec vršila v republiki Čile revolucija, o kateri smo mi že pisali, so vsi argentinski časopisi prinašali precej resnične in objektivne novice. Pri svojih komentarjih pa nso nikdar nozabili novodati. da se take revolucije vrše le zato, ker ni nobeno socialne pravičnosti ter so vzeli Argentino za vzgled. Ta resnica pa ie čilensko vi n do in njeno časopisje jako razjezila. Čilensko časopisje se radi tega kar nanrej jezi. V Senadu pa ie Senador Salvador Allonde rekel: “Skoro dnevno so dodajajo v Južni Ameriki, v državah, ki obkrožajo našo državo (Čile) z vojaškimi diktaturami, vojaški pnči.” Ker je bilo jasno, da se je govornik dotaknil Argentino, mu jo senador Arturo Afissandri odgovoril približno tako-lo: “Zavrniti mora Vaša izvajanja, kor 'ahko dokažem prod našo državo iti celim svetom, da Peron nikakor ne dela na to. da bi izpodbil kako demokratično vlado v južni Ameriki — in je dodal — čeprav nosi Peron vojaško suknjo, je vendar on prvi. ki se drži ustavo in jo prvi, ki io dobil največ (/lasov tiri volitvah, takih volitvah, ki bi delalo čast marsikateri državi, zato dovoljuj-1 besedo tudi opoziciii in jo goreč branilec solidarnosti in bratstva med ameriškimi državami.” Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamiento del reumatismo y sala do Cirursta Atiened: Lunes - Mičrcoles y Viernes Pedir liora por telefono Defensa 115«_________T. E. 84-531» Slovenska cvetličarna “Tj O S ALP ES” HOSTAR ANTON Triunvirato 42i!3 T. E. 51-0732 “t~Kapian oJTlacftrt Gedermac” (Nadaljevanje) . "Glej, saj nc vem več, kaj delam,” zašepetal sam pri sebi in se skesano Pokrižal. “Izčrpan sem, menda se mo °Wa mrzlica, bledem. Jutri bi moral preudariti, 110 nocoj... Jutri, ko 8e bom prespal..." Bil jo zopet na samoti, daleč za J^jo, njive so izginilo, cesti so je .'bližalo pobočje hriba in reke. Voda rahlo, zamolklo šume’a v globoki ^ rn«i, nad katero je viselo v sapi Pošastno razgibano drevje. V gori je .•ftakomerno šumelo; pesom vetra, ki r® '»ila podobna padanju številnih s'a-?v. drugi strani Nadiže, ol) glav-’ cesti, so mežikale luči. Od Koba-.ie privozil avto; dva trakova to^lobe sla kot svetle tipalko rezalo J^a-k. Nebo na vzhodu se je rahlo Z*Osvetlilo, bledelo bolj in bolj; me-■ec .ie bil skrit nad oblaki, ki so pr 'ce- Dar trgovskih nemščencev ustanovi Fundaeion Ayuda Social Maria Eva Duarte de Peron. Trgovski nameščenci, katerih duševni vodja je še vodno prejšnji tajnik, sedanji notranji minister, so za pomoč, ki jim j» bila dana iz naj-višjoga mesta ter v zahvalo za isto, zbrali lepo vsoto 6,200.000 pesov, ki si jih darovali Ustanovi Fundaeion Ayuda Social Maria Eva Duarte de Peron, kateri predseduje soproga Maria Eva Duarte de Peron. Z a ta velikodušen dar se jo predsednica Ustanove na slovesnem zborovanju zahvalila vsem darovalcem in jim obljubila tudi nadaljno pomoč. Poslanska zbornica je odobrila 70 milijonov pesov za pomoč Ustanovi Fundaeion Social MariaEva Duarte de Peron, kateri so bili namenjeni za razne podpore potrebnim državljanom ter za zidanje novih poslopij, potrebnih za delovanje omenjene dobrodelne Ustanove. Ko pa je ta osnutek prišel na mizo Zvezne vlade, katera ima ustavno pravico odobriti ali zavrniti vsak zakon, se je poslužila torej teh pravic in ta osnutek zavrnila. V svojih pojasnilih pravi vlada, da čeprav je ta Ustanova tako potrebna, da je še veliko več potrebnih stvari, za katere mora skrbet1’ vlada. Ve pa tudi, da so dobronamerni ljud.ie, kateri bodo stvar razumeli in tej.Ustanovi pomagali, kakor do sedai. da bo vršila svoje dobrodelno delo. Tn prav primer trgovskih nameščencev jo dokaz, da je imela vlada prav. Tudi predsednikova soproga, ko so jo za odobrenjo zahvalila poslanski zbornici, jo rekla med drugim, da vlada že ve, da bodo dobri ljudje prav gotovo pomagali in da se zato nič ne čudi, če ni bil zakon sprejet. Iz Čile bodo uvozili v Argentino okoli fiOOO kubičnih metrov najfinej-šega lesa. Dr. Hinko Halpern Specijallst notranjih bolezni Ordlnira vsak dan od 16 do 20 ure SAN MARTIN 955 . 1 nad. - Dep. C T. A. 32 - 0285 in 0829 FILOMENA BENES de BILEK SLOVENSKA BABICA Milin 1217, Buenos Aires, T. E. 23-33H1) •lai Sil sivo svetlobo. Tema se jo razred J)®! pokrajina je bila kot pobledeUi .*a s črnimi obrisi dreves in komaj "Inimi sencami. e<^a,i Se je Čedermacu znova za-^ ,°, da hodi nekdo za njim. Ozrl Je še enkrat; nikogar ni bilo, le sa- motna drevesa so ostala ob poti. Obšel ga je spomin. . . Pred letom je nekoč hodil po isti poti, ko ga jo dohitel neznanec v luristovski obleki, Bil je gost mrak, niti sledu po mesečini, le od zvezd jo rahlo sijalo, ni mu razločil ■ obraza. Zaradi samotne poti mu j'1 bila družba ljuba, toda besede, ki jih jo govoril neznanec, so mu bolj in bolj prebujale srh po hrbtu. I'il je velik porogijivec. s slastjo so je norčeval iz vsega, kar je bilo Čedermacu sveto. Med letom .jo bil že pozabil nanj, zdaj pa se mu je zazdelo, da njegovi koraki odmevajo v noč in ga motijo. In kakor da so njegove besede žive obvisele v zraku, da jih zdaj sproti pobirajo njegove misli. Takrat, pred letom se je bil razvnel v ogorčenju, dvignil palico in zavpil: “Proč, satan!” Zdaj v tem trenutku, pa so mu je roganje kot robida oprijemalo duše, postiljal mu je z grenkimi občutki... V Landarju pod hribom je odbila ura. Glasovi so Čedermaca zdramili, da .jo postal in si obrisal znojne kapljo, ki so mu kljub hladu stopale na čelo. Zavedel so je in se zgrozil. Zvežna Vlada je izdala dekret, s katerim se proglaša in se bo od letos naprej praznoval Vsako leto 4. september kot “dan priseljencev”. Ta dan je vlada vzela zato', ker je bil dne 4. sept. 1812. podpisan prvi zakon o naseljencih v Argentino. S tem hoče zvezna vlada republike Argentine počastiti vse naseljence ter se jim zahvaliti za njihov trud v prid celokupnemu argentinskemu napredku. Tudi 1111, ki smo se nasolili v tej gostoljubni deželi, bomo torej deležni tega spoznanja, zato se z veseljem pridružujemo praznovanju DNEVA NASE U ENCEV. Argentinski avtomobilski dirkač Fangio se io te dni vrnil v svoje rojstno mesto Balcarce, v prov. Bs. Aires, kjer so mu priredili sprejem, kakršnega so bili deležni do sedaj le velikanski možje. Med pokanjem bomb, raket in sviranjem godbe, so mu meščani stiskali roko v pozdrav in zahvalo, ker iih je v Evropi tako častno zastopal. Potom pa so imeli “Asado Cri-0U0”, za kar so ubili 80 glav goveje živin-? in nad ‘200 ovac. Koliko je bilo drugega, nam ni znano, a lahko si vsak predstavlja, da je bil res “en lep asado”. Nova pomoč za ponesrečence radi '»otresa v Ekvadorju je bila te dni po-slan-i iz Argentino, katere nabiranje in odpošiljat'v je osebno vodila soproga predsednika. Do sedaj je bilo odposlanih že nad 40 ton, raznih zdravil in drugih potrebščin. Razen toga se pa šc nadalje zbira, ker pomoč je zelo potrebna. Ifr. A. Kimtohhaum Wr«. Maria Kirachbaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3271 T. A. 50-73*7 Dr. Francisco lose Cespa DENT1STA CIRIJ.TANO Consultas de 15 a 20 hs. Coronel R. List* 5098 T. A. 50 - 5782 Keinetldo W*Mt*erman MEDICO tfaiea 23R1 U. T. 50-2845 Kaj se z njim godi? Kaj se z njim godi? “Proč, izkušnjavec!” jo gasno zaklical in dvignil palico. Znova jo .je spustil na cesto in sklonil gavo. V prših se mu ,je trgalo, v srcu mu je vrelo in so pretakalo, kakor da se mu je sesula notranjost. Noč ga moti, zlodej mu jo sedel na dušo in ga skuša... Da bi čimprej dospel v samoto svoje izbe! Odganjal .jo misli, zatiral občutke, naglo stopal po cesti in po klancu, ki so jo spenjal v hrib. Pred vsako senco ob poti so je zdrznili ; visoko v hribu jo vpila sova. Ostalo dogodke to noči jo doživljal •o kot v omotici. Pozneje so mu le v odlomkih prihajali v zavest.. . Najrajši bi nikogar no‘bil videl, z nikomer govoril, dokler v samoti svoje izbe 110 pride sam s seboj na čisto. Dospel jo do Vrsnika, tedaj se je začudil: v večini hiš 50 še gorelo luči. Krčma pri Špehonji je bila posebno razsvetljena; na drevje in na bre« so padali svetli kvadrali, v katerih so se premikale sence. Nič petja 110 gostilniškega šuma, le glasovi razgovora so mu zamolklo prihajali na uho. Prišel jo bližjo in opazil, da stoji pod lipo gosta skupina mož. Zaslišali so ga, četudi ga še niso mogli zagledati v mraku, utihnili so in vsi hkrati zastrmeli na klanec. “On je!” so je oglasil nekdo. “Seveda je on. Saj ga poznam po hoji.” Že je skoraj dosegel krčmo, ko sc 11111 stopili nekaj korakov naproti. Čedermac se jo ustavil in se oprl na palico, ustavili so se tudi možje. Tudi fantje, ki so bili dotlej v izbi, so prišli in pristopili h gruči. Za hrbti se jim je stiskal Npehonja. Kaplan jih jo začuden zrl. Kaj mu hočejo? Kaj to pomeni? Med njimi je videi tudi Breškona, Birtiča in kovača Vanča. Zresnjeni obrazi so jim rahlo žareli v medli svetlobi, ki je padala skozi okna; v očeh se jim je izražalo začudenje, pomešano z zadovoljstvom. “No, kaj je?” se jo oglasil. “Kaj mo tako gledate?” “Torej ste se vrnili!” je spregovoril Breškon. “Seveda sem so vrnil. Zakaj bi se ne bil vrnil? Kaj pa vi še vedno na nogah 1 Ob tej pozni uri?” “Pravkar smo sjo posvetovali. Ako bi vas še no bilo, bi vas šli iskat.” “Iskat ?” se je zavzel kaplan. “Kako — iskat? Kam?” “V Čedad, v Vidom, kaj naj vemo! Obljubili so nam, da so vrnete.” Čedermac se je zmeraj bolj čudil.. “Pa kdo vam je obljubil?” Tedaj so govorili vsi hkrati. Bilo je, kakor da se je zdrl plaz grušča, ki se vali v dolino. Čedermac je s težavo lovil besede, ki so prehitevale; za- V Zapadni Nemčiji je zmagal ekonomski konservativizem Tz zadnjih nemških •volitev, ki so se vršile v zapadni Nemčiji, je izšel kot pravi zmagovalec ekonomski konserva-tivizem. Kapitalizem je tako dobi zaupnico pred socializmom. Socializacija bistvenih industrij je položena na polico. V novo izvoljenem parlamentu je razmerje konservativne strani napram socialistom približno pet proti trem. To je v resnici zmaga ameriške kapitalistične politike nad angleško socialistično politiko. Kdo so ljlidje, ki bodo v naprej vladali v zapadni novo ustanovljeni Nemški republiki? PraV te dni je bil izvoljen za predsednika republike Theodor ITeuss, vodja stranke svobodnih demokristjanov (desničarjev). Ifeuss je profesor filozofije, v kredit pa mu je knjiga. “Ilit- 1 er jeva pot”, katero so nacisti sežgali leta 1933. Za kanclerja (primerja.) je imenovan Konrad Adenauer, 73-letni voditelj desnega krila V stranki krščanskih demokratov. Bil ie župan mesta Kolina, dokler ga ni Hitler odstavil. izvoljeni voditelji so nasprotniki socializma in bodo torej zvesto služili privatnim interesom. Vlada je bazirana na koaliciji - desničarskih strank, v katerem vodstvu so k ršča nski d em o k ra tj e. Zadnje volitve in današnja vlada so torej rezultat pritiska od strani ameriških . kapitalistov. Vprašanje je, koliko časa se bodo sedanji voditelji za-piidne Nemčije vzdržali na krmilu. Go-toyo toliko časa, dokler bo lahko Amerika trošila svoje bogastvo v toliki iiieri, kot ga troši danes. RRDIO Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila Izvršuje JAKOB KREBELJ Cespedes 3783 (vogal A vda. Foreat) T. E. 54 - 4650 PRIMORSKE VESTI Nad 230 milijonov Dinarjev za gradnjo in obnovo v Goriški Pokrajini Vr drugi polovici tega leta bodo izdali za obnovo v Slovenskem Primorju 53 milijonov 325.000 din, kakor določa proračun oblastnega odbora goriške oblasti in nad 220 milijonov din iz zveznih in republiških investicij. Največji del te vsote, to je okrog 150 milijonov din, je določen za nadaljnjo razširitev in zgraditev Nove Gorice, bodočega političnega in administrativnega središča Slovenskega Primorja. Od teh investicij bodo na gradbišču Nove fJorice zgradili do konca tetra leta stanovanjska poslopja za približno 350 ljudi, PROSLAVA BAZOVIŠKIH ŽRTEV Slovensko ljudstvo tržaškega ozemlja je dne 4. t. m. proslavilo bazoviške žrtve. Proslave se je udeležilo nad 6 tisoč Hudi. Govorili so lov. P. Petronio, tov. Stoka. tov. E. Lavrenti in tov. •Tožef Dekleva. Proslava na Bazovici je pokazala, da slovenske in italijanske množice čuvajo spoštovanje do bazoviških žrtev spominjajoč se v svoji današnji borbi za demokratične in narodne pravice fašističnih grozot in nasilja, ki je hotelo uničiti demokratsko gibanje in ki je posebno prizadelo slovensko ljudstvo. HIJENE V ČLOVEŠKI PODOBI NA DELU Ob priliki proslave bazoviških žrtev je bil spomenik padlih junakov dostojno okrašen, poleg katerega so seveda plapolal tudi zastave. Toda ostudno in človeka nevredno je to. kar se ie dogodilo v noči od 4. na 5. september. Ukradeni sta bili slovenska in italijanska zastava, ki sta plapolali ira visokih drogih poleg spomenika. Tržaško zastavo pa so poškodovali. Za vse to ni besed, ki bi dovolj močno izražale ogorčenje vsega tržaškega prebivalstva. To je navadno barbarstvo, ki se ga morejo posl užit i le najzagri-zenejši sovražniki našega ljudstva, da bi z njim oblatili spomin tega, kar je mestno restavracijo, več upravnih poslopij, vodovod in druge objekte. Plan oblastnega odbora določa tudi velika investicijska dela v bHžnji okolici mesta in v celotni oblasti. Med najvažnejša dela spadajo zgraditev hidroelektrarne na Soči, regulacija Vipave in hudournika Vrtojbe, razširitev tovarne obutve v Mirnu, zgraditev kalorične elektrarne, tovarne testenin in lesnega kombinata v Ilirski Bistrici, /a vsa ta dela so se začele obsežne pripravo. njemu na.isvAteiše. Veličina onih, ki so padli za idejo bratstva in svobode, je visoko nad vsako podlostjo. Skrunilci narodnih svetinj samo dvigajo borbenost v vsakem poštenem demokratu. Upokojenci v STO bodo po tolikih zahtevah dobili povišanje pokoinin. Toda povišek iini ne bo nrav nič po-masral (>00 do 800 lir, kolikor jih bodo več dobili, pomeni za vse še vedno beračijo. V Milin,h so dogradili ribiško ladjo “Brio . Ladjo ie naročila neka norveška. tvrdka iz Bergena. Obnašanie angleške policije z napadom na civilne debivce, zaposlene v niihovem avtomobilskem parku, je vzbudilo splošno ogorčen'e. Na niihovo dejanje so nameščeni delavci in šoferji odgovorili s stavko. Ti delavci in nameščenih' so bili vedno v slabšem gmotnem prjožaju, kot 'ostali in niso niti zdravstveno in.ne socialno zavarovani. Zveza enotnih sindikatov v Trstu je poslala okupaciiski oblasti pismo za- d i kršen in svobode tiska in sestanka. ES mo mnenia. naj hi se uredbe, ki obstojalo v italiianski republiki, razširile tudi preko STO-io V Ttaliii so namreč sestanki v zaprtih prostorih nenadzorovani in za lepljenje lepakov zadostni''. da se predloži policiji po tri izvode lepakov nekaj ur pred pričetkom lepljenja, V znak solidarnosti z italijanskimi tovariši so nastopili s poldnevno stavko tudi tržaški delavci. V Trstu so ostali prve dni t. m. brez kruha, ker so pekovski delavci pričeli stavkati. Delodajalci pa trmoglavo vztrajajo pri svojem in so odbili zahtevo pekov po zvišanju mezdnih prejemkov. V Pazinu so imeli 10. septembra velik • praznik. Praznovali so 50-letnico • ustanovitve pazinske gimnazije, ki je ime'a veliko vlogo v nacionalnem in kulturnem življenju Istre. Gimnazijo so zaprli 1910. leta. Na gimnaziji je poučeval Vladimir Nazor, med dijaki pa socialni reformator Otokar Keršo-Vani, ki so ga ustaši umorili leta 1941. v Zagrebu. V Brdih, kjer je vedno primanjkovalo vode, grade Velik vodovod. Vodo bodo črpali iz Soške doline preko Vr-hoVelj. Pri delih pomaga briška frontna brigada, V Devinu so tvorili novo vojašnico civilne policije, ki je stala 130 milijonov lir. V beneški vasici Petjakih je bil zahrbtno umorjen Andrej Juša, napredni delavec, bivši partizanski borec in dosleden nasprotnik fašističnih grozodejstev. Stopil je v noči do reke Nadiže, da nalovi nekaj rib Za svojo borno družinico. Napadalec je spustil iz grmovja par strelov, pod katerimi je klecnil siromašni Juša in izginil. Prebivalstvo Slovenske Benečije je skrajno razburjeno radi tega zločina, ker si ni več varno lastnega življenja pred straho-valniini tolpami, ki si lasle pravico nad življenjem in smrtjo posameznikov, NAROČNIKI, NAROCNICE! Uprava SLOVENSKEGA GLASA je na delu, da točno izpopolni naslove vseh naših naročnikov in naročnic. Zato Vas vse vljudno naprošamo, da pregledate Vaš naslov na ovitku lista in ako je ta zgrešen ali pomanjkljiv, da to javite naši upravi in obenem sporočite Vaš pravi in točni naslov. Javite to na: SLOVENSKI GLAS •Casilla Correo No. 8, Suc. 17 Buenos Aires radi omotice, ki mu je pi.janila duha, jih je le z muko povezal v smisel. Ustvaril si je medlo sliko, kaj se je prejšnjo noč godilo v vasi. Birtič se ni le širokoustil, ko je trdil, da ga ne dajo odpeljati. Kovač Vane je opazil, da so'prišli ponj in je sklical ljudi. Ko so prazni prišli od kaplani je, so bili zbrani že vsi možje in fantje; niso mogli verjeti, da ga res nimajo s seboj. Morda pa so ga odvedli po stranski poti, po stezi, da bi jih prevarili. Zastavili so jim pot, kri je gorela, stiskale so se pesti, padale so grozeče besede. Ne dajo gospoda in tudi nočejo, da bi ostali otroci in starši, ki ne znajo jezika. brez božje besede kot živali v gozdu. Tega se ni bal povedati niti Birtič; le Špehonje ni bilo, iz previdnosti se ni dal doklicati. Zastopniki oblasti so stali kot okameneli, dušila jih je jeza in osupost. Tega niso pričakovali. Ne samo, da je bil kaplan opozorjen in jim je ušel, zdaj še ta očitni upor. Strašili so; grozili, a možje so stali kot stena; le en nepremišljen korak, tekla bi kri. Zbali so se, iim mirno prigovarjali in jim obljubili, da se kaplan vrne. Vrsničani so jim le z nezaupanjem odprli pot, da so odšli po klancu.. . Čedermacu je od besed kar šumelo v glavi. Bil je začuden, fie zmeraj ni do konca poznal svojih ljudi. Morda so največ pripomogli k njegovi re- šitvi. Bil jim je hvaležen, ganjen do dna duše, čeprav mu od velike izmučenosti obraz tega ni izražal. V svoji radosti so bili malce razočarani nad njegovo ravnodušnostjo. Ob misli, kai bi se lahko zgodilo, ga je spreletel srh po telesu. Torej je bilo le bolje, da sem pobegnil,” je spregovoril zamolklo iz svoji' poslednje misli. “Sicer bi si bili nakopali nepopravljivo nesrečo.” “Še tako ni gotrtvo, da ne pride kaj nad nas,” je spregovoril Breškon. “Ne verjamem. Dogodka v lastno korist niso tako opisali, da bi se višja oblast zaradi ugleda ne čutila primorana seči po strahovanju. Bojc se očitka, da niso dovolj poznali pravega razpoloženja ljudstva.” “Pa kako ste izvedeli, da gredo po vas?” je vprašal Vane. “Kdo vam je povedal?” Čedermac se je ozrl po obrazih mož, oči so se mu ustavile na Birtiču. Ta ga je s pogledom rotil, naj molči. Bal se je “Nekdo izmed vas mj jo prišel povedat,” je rekel kaplan. “Ne smem ga imenovati. A tu pred vsemi ga pohvalim in se mu zahvaljujem. I'sluge ni storil le meni, ampak tudi vam. In tudi vam se zahvaljujem,” mu je od ganjenosti zapel glas. “Ako se bomo zmeraj tako držali, se nam nič ne more zgoditi.” Nastalo je nekaj trenutkov molka. “Zdaj ie torej zopet, kakor je bilo?” je vprašal Birtič. “Kako?” “Po starem. Mislim 'v cerkvi. Saj za to gre.” Za to gre? Da, za to gre. Čedermac je stal kot olesenel, z zbeganim pogledom premeril može. Vse, kar je po poti z muko odganjal, mu je zdaj hkrati splavalo na površje. Kaj naj jim r'če? Kako naj jim pove? Zaklel se je bil : nikoli več! — a to ni glavno. Bal se je njihovega začudenja, njihovih pogledov, besed in misli. Lagati ,lim ne sme, a tudi resnice jim ne more povedati. “Da, v nedeljo bo vse po starem,” mu je v stiski samo po sebi prišlo na jezik. In že se je. skesal. Kaj je rekel? Kaj počenja? Preklicati ni mogel. “Lahko noč, možje! je hitel; ni mu bilo več obstanka na mestu. “Pojdite domov! Ležite! Pozno je že...” In se je skoraj opotekel po klancu. Počutil se je neizrekljivo bednega. Saj bodo tako in tako izvedeli! Obstal je in se ozrl, kakor da jim je hotel nekaj zaklicati, ki A) še vedno stali na mestu. Pa se je znova pognal dalje. Bil je raburjen do zadnjega vlaken-ca, ko je prišel domov. Iz kaplani je je še zmeraj sijala luč in trepetala na drevju. Kako da Katina še ni šla spat? Bil je tako do konca razdražen, živčno napet, da ga je vsaka malenkost jezila, Vrata so bila zaklenjena, s palico je potrkal nanje. Katina mu je odprla. “Ti si, Martinac!” Ilotela se mu je vreči okrog vratu, a mu j o, ko ga je videla tako grozeče resnega, le segla v roko. “Zakaj pa nisi šla še spat?” .ie strogo zarenčal. Bil .je prehudo zadet od drugih občutkov, da bi bil mogel razumeti sestrino veselje nad njegovo vrnitvijo. Bil .je slop in gluh za vse ostalo in n1 opazil, s kako drhtečim srcem ga .l0 pričakovala. Kako se je bala zanj, l<° je v noči zaman trkala na vrata njegove sobe, kako .je ginevala od žalosti in skrbi, ko je spoznala, da je izgini' neznano kam! Še je bila sled joka "fl njenem obrazu. V njeno razneženost in veselje je kanila grenka kaplja. ( “Čakala sem te, da ti dam večerjo, ji' zajecljala. “Kako si pa vedela, da pridem?" .1° vprašal nekoliko mehkeje. “Ničesar ne potrebujem. Sem že večerjal. P^j'*1 in lezi!” Katina je dvignila oči, v katerih se bile nabrale solze. Tiho je odšla* tiho je zaprla vrata za seboj. Čedermac ni slišal njenih korakov po stop" nieah, niti diha stopinj nad glavo. (Nadaljevanje.) V. KRMAC Preko Kumanovskcga polja prehaja v dolino Morave, ob Vardarju navzgor Jp ta Skopska dolina zvezana z rodovitnim Pologom. Kačanska soteska, skozi katero se prebije Lepenac, jo veže s 70 km dolgim Kosovim, ob Vardarju navzdol pa ima po dolini zvezo z Ovčjim poljem. Radopski masiv sega na severu do sotočja obeli Morav, je starega postanka in zelo rudnat. Da se tam ni še "mirila zemeljska skorja, dokazuje obilica toplih vrelcev in pogosti potresi. Tu se dvigajoOsogovska planina, Ma- Belasica. Severno od Skoplja prehaja rodopsko ozemlje iz Povardarja v Podonavje. Tu se vrste zlasti ob Mo-l'uvi ozke doline in široke kotline (Vranjsko, Leskovško, Niško polje). Prehod med Itadopskim masivom, Dinarskim gorstvom in Alpami tvorijo obsavske vzpetine na robu Panonskega nižavja. Na zahodu jim prište-v'amo Medvenico (Zagrebačko goro, ^Ijenie 1035 m), Ivanščico in Kalnik, jugu pa hribovito ozemlje med spodnjo Drino in Kolubaro .(Cer in Vliišič), ter valovito pokrajino, ki se konča s strmim robom ob Donavi. Ta Pokrajina se imenuje Šumadija. Glavni hribi v tej okolici so široki Rudnik (1132 m) in nižji Venčac, Kosma j in daleč vidna Avala (>r>ll m) pri Reo- NaS iižaški sltkar Lojze Spacal je po-8,»1 uredništvu SLOVENSKEGA GLASA v ln spomin svojo prvo monografijo, ka *era. je pred par meseci izšla in je radi Njenega mednarodnega značaja doživela VeHk uspeh v raznih mestih Evrope. Vsebina monografije, kateri uvod je spi-Sal Boris Pahor, prikazuje dosledni raz v°j Lojzeta Spacala ter razne slikarske Probleme na njegovi umetniški poti, kateri So nastali na križišču med vzhodno in zamudno Evropo v zadnjih desetletjih. Umetnika Spacala že pozna umetniški Svet y slovanskih mestih Moskvi, Leningradu, Pragi, Varšavi, Sofiji, Beogradu, Magrebu in Ljubljani. Kolektivno in samo-stojrio je razstavljal v Milanu, Rimu, Betkah in Firencah. Na polju dekorativ-0e8a slikarstva se je Lojze Spacal še posebej uveljavil z monumentalnimi freskami po raznih cerkvah, zasebnih slikah ter *e Je bavil z dekorativno umetnostjo pri ^reinljevanju raznih prekomorskih parčkov, leške planine in ob tromeji z Grčijo osamljeno dvigajo Bila gora, Požeško hribovje in dolgi hrbet Fruška gora, ki se strmo spušča k Donavi. Karpati stopajo na naša tla južno od Donave in segajo do Črnega Ti moka in Mlave, kjer se stikajo z balkanskim gorstvom. Z manjšim izrastkom segajo k nam Karpati tudi v Banatu pri Vršcu. Od Balkanskega gorstva pripada Jugoslaviji le njegov zahodni rob. Ker ga sestavlja večji del lahko topljivi apnenec so v njem razviti I:raški pojavi s podzemskimi jamami. Naš Balkan .je naj višji v Stari planini (Misoč 21(59 gradu,. V samem panonskem predelu se m). Vzporedno smer imajo Svrljiške planine, na drugi strani reke Nišave se dviga Suva planina, ki se po strmih in golili pobočjih vidno loči od sosednjih kop Kodobskega masiva. Panonsko nižavje se razprostira severno oil Dinarskega gorstva in Ro-dopskega masiva. Najnižji predeli so ob rekah, ki teko zaradi majhnega padca zelo počasi in v vijugali. Ker reke večkrat prestopajo bregove, so ob njih tla vlažna in za polje-deljstvo manj prikladna. Kodovitnejši predeli rumene puhlice, ki leže po več 10 m više. Ponekod pokriva 11a nerodoviten sivkast svišč, tako imenovani živi pesek. Da ga veter ne bi prenašal na sosednja 'rodovitna tla, so Njegova dela sta odkupili Galerija sodobne umetnosti v Rimu in Milanu; sprejeli so jih v svoje zbirke številni zasebniki tudi drugod v Evropi. Spacala so povabili na razstave v Rimu, ki se vršijo vsako četrto leto in onih v Benetkah, ki so vsako drugo leto, kjer so je predstavil s številnimi deli. Njegova umetnost jo izraz vedno novih stremljenj in brezkompromisne iskrenosti. Tako da, obogaten z dosedanjimi izkustvi, zdaj lahko smelo prehaja k novi stvarnosti in humanizmu. Za poslano monografijo se umetniku Spacalu najtopleje zali val j ujemo in mu želimo, da bi kakor do danes, tudi v bodoče žel velike uspehe na umetniškem polju. Kdo bi želel imeti monografijo Lojzeta Spacala, sl jo to lahko naroči potoni našega uredništva, katere cena je; v platno vezana $ 20 in broširana $ 10,—, sipino večinoma zasadili z borovci in z vinsko trto. Naj večji predel živega peska je v Banatu. ZEMLJEPISNA LEGA Hribi osamelci in reke razčlenjujejo nižavje na poedine dele. Ob Dravi se razprostira Podravina, ki se vriva v alpska tla s Ptujskim poljem. Podravina prehaja v Medžimurju v Mursko polje, ki pride v severnem Prekmurju v valovito Goričko. Na obeh straneh Save se razprostira Posavina. Njen skrajni zahodni podeljšek je Krško polje na Dolenjskem. Med Požeškim hribovjem in Eniško goro se Podravina in Posavina strneta v Sremsko ravan, Trikot med Donavo in Dravo zavzema Baranja, pokrajino med Donavo in Tiso Bačka, vzhodno od teli rek pa se širi Banat. Panonsko nižavje zajema tudi široka povodja desnih savskih in (lonavskih pritokov. Večji ravnini sta tu Karlovška kotlina ob Kolpi in Mačva v kotu med spodnjo Drino in Savo. VODOVJE. Jadransko morje sc zajeda mod Balkanski'in Apeninski polotok 800 km globoko v trup Evrope. Na njem sko-ro ni točke, od koder se ob jasnem dnevu ne bi videli z ladjo obrisi kopne zemlje. _ r ,% Pomorska plitvina, ki drži od Pelješca mimo Korčule in Pelagruža k Monte Garganu, deli morje na dva dela. Severni del Jadrana je plitev, južni globok. 80 km jugozahodno od Kotorskega zaliva je njegova najgloblja točka 1330 metrov. Morje dobiva vodo deloma iz sosednega kopnega, deloma iz Sredozemskega morja. Od tod prihaja šibek morski tok, ki prinaša mnogo toplote in soli. Tok stopa v Jadran ob albanski obali, teče nato vzdolž dalmatinskih otokov proti severozahodu, nakar se vrača, pomešan z vodo severnoitalijanskih rek, ob obali Apeninskega polotoka v Jonsko morje. Morska voda je vse leto na površju prav topla, vendar narašča toplota od severa proti jugu (poleti 22^—250 C, pozimi 10v—16" C). Morje je zelo slano. V severnem Jadranu znaša slanost 33%«, v južnem skoraj 40'/c. Morska voda je izredno Mehaničjna delavnica JOSIP HLAČA Vlila Itenl 110 J. Ingenieros - T.E. 757-040 BAZAR “DANUBIO” D. UGBESSICH Avila. San Martin 2002 T. E. 50-0838 FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Velita de materiales de construccion A vda. Fco. Ueirfi 5(171 T. K. 50-5883 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za krogljanje JANKO POLIAK Itll/.aingo 12(17 <1. I>. 1'HltON STAVBINSKA KOVAČA G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 211:» Florida PREVOZNO PODJETJE "GORICA” LOJK FRANC Villaroel 147« T. E. 54-5172 TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 240-261 V1LLA ESCASO U T. Ul-Oltl . ŽELEZO - BETONSKO PODJTJE RUDOLF KOMEL za načrte in preračune Remaldez 1055 T. E. 07-1411 MECAN1CA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. C0X Avda. Riestra 115 T. E. 01-0650 bistra. Zato slovi na svetu. Plimovanje je majhno, pri Trstu znaša 90 cm, proti jugu pa postaja vedno bolj neznatno, tako, da pri Dubrovniku znaša le 30 cm. Morje nikdar ne miruje. Najhuje valovi pozimi, ko ga razburkata burja in široko. V našem primorju se rado dogaja, da valovi morje istočasno v raznih smereh. Ko trčijo valovi drug ob drugega, nastajajo nevarni vrtinci. Posebno nevarna je plovba skozi Senj-ska vrata med Krkom in Rabom. V Jadranskem morju živi okoli 360 vrst rib, med njimi kakih 100 vrst užitnih. Največ se lovi lokarde, tune in sardele, katere se na ribjih trgih tudi najbolj drago prodaja. Iz morja pridobivamo na ugodnih niških krajih obale tudi morsko sol. S posestjo jadranske obale ima Jugoslavija odprto okno v svet. Po tej svobodni poti .je v stiku z deželami vseh kontinentov. Zato bo morala naša zunanja trgovina upoštevati prednosti morske poli. Zaradi zelo ugodnega podnebja in naravnih lepot so v primorju mnoga odpočivališča in zdravilišča na-delovnega ljudstva. JEZERA Po svojem postanku so naša jezera ledeniška, k raška in udorna. Ledeniška jezera so nastala v ledeni za ledeniškimi grobi jemi in tam, kjer je ledenik izdružil kotanje v manj odporni kamniti osnovi. Taka jezera so na Koroškem in v Julijskih alpali, na Šar planini in na nekaterih drugih visokih gorah v Dinarskem gorstvu. Naše naj-večje ledeniško jezero je Plosko jezero pod Prokletijem. Med kraška jezera lahko prištevamo Skadrsko jezero. Posebna vrsta kraških jezer so kraška rečna jezera, ki so nastala tam, kjer se rečne struge zelo močno razširjajo; tako so nastala iz reke Korane krasna Plitvička jezera, ob reki Pliva, Plivska jezera, ob reki Krki v Dalmaciji pa Prukljansko jezero. Udorna jezera so na južnem robu Jugoslavije. Leže v zaprtih kotlinah, ki so nastale, ko se je gorovje razklalo v sedanje grude. Taka jezera so: globoko Ohridsko jezero (do 286 m), sosednje Prespansko jezero in Dojransko jezero pod Belasico. Udornega postanka sta tudi Blejsko in Bohinjsko jezero, vendar so jima dali sedanjo obliko šele ledeniki, ki so ju poglobili in razširili. Nekatera jezera so velikanskega gospodarskega pomena. Na Skadrskem, Ohridskem in Dojranskem jezeru je izdaten ribolov, ob drugih jezerih pa se je razvil turizem, posebno na Gorenjskem v Sloveniji. Močvirja. V Panonskem nižavju je mnogo mrtvih rečnih rokavov ob Do- Franc S t e h a r STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L Falcčn 6371 U. T. 64-3084 SLOVENSKA JURIDIČNA PISARNA Odškodnine, odslovitve, nezgode, dediščine in vse sodnijske trainitacije 'Uradne ure od 18 do 20 Diagonal Norte 1119 — Viso 8 (nasproti obelisku) Escritorio 82JJ T. E. 35-0243 Buenos Aires Ferdinand Cotič TRGOVINA Z 2EI.EZNIN0 Lope de Vega 2980 T. K. 50*1383 Spoznavajmo našo domovino (Nadaljevanje) Pogled na Split MONOGRAFIJA LOJZETA SPACALA LA VOZ ESLOVENA tla a: Sucui EDITADO POR EL CONSORCIO DE LA VOZ ESLOVENA navi, Tisi in Savi. rI'u so vzdolž rek tudi močvirja. Obsežna močvirja sc širijo ob spodnji Neretvi, ob Skadr-skem jezeru in v makedonskih kotlinah. Naša država posveča veliko skrb pridobitvi orne zemljo. V načrtih ima država postopno osuševanje »Skadrske- Jadranu; južne pokrajine (10% površja) pa usmerjajo vode v Egejsko morje. Jadranske reke so razmeroma kratke. Vijejo se po globokih tesneh in imajo znaten padec. Naša najsevernejša reka je Soča. Glavna pritoka Soče sta Naša kopališča so sedaj počitniški do movi naših delavcev ga jezera in močvirnih predelov v Pe- Idrijca in Vipava. Iz divjega gorskega kotla priteka Zrmanja v Novigradsko morje. V šibeniški zaliv se izliva Krka, Pod planino Dinaro izvira Cetina, ki dela malo pred izlivom v morje veličastni slap Veliko Gubavico. Najdaljša jadranska reka je Neretva (230 km). Sprva teče po skalnati soteski do Mostarja, nato se pa dolina razširi v široko ravan, ki spremlja reko do izliva. Tudi reka Morača teče po soteski, ki se nato združi z Zeto in se nato izliva v Skadrsko jezero, iz katerega odteka v morje naša obmejna reka Bojana. lagoniji. V načrtu je tudi zgraditev cele mreže odvodnih prekopov v Panonskem nižavju, kjer so (la izpostavljena poplavam. Z osušil vijo močvirnih zemljišč bodo likratu odpravljeni vzroki malarije, za katero oboli v .Jugoslaviji vsako leto do pol milijona ljudi. REKE Naše reke pošiljajo vodo v tri morja. Srednji in severni del države (70% od vsega površja) odmaka vodovje v Donavo in po njem v Črno morje; zahodni del (20% jovršja) se strmo nagiba k ŽELEZOBETONSKO PODJETJE FRflNe URŠie • Mercedes 1704 T. E. 00-1507 Buenos Aires (Sledi prihodnjič) Krojačnica LEOPOLD UŠAJ Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2 T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO y T.A.C. - TRST Zastopstvo: DOMINGO BELAMARIC PAKETE v domovino pošiljamo potom Trsta in dospejo v 12 do 15 dneh Uradujemo: v calle Sarmlento 74 SAN MARTIN FCBM v calle Cangallo 439-1. Esc. 119 BUENOS AIRES awa\w.v.v.v.v, w.*, Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paskulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela Gutenberg 3360 T. A. 50 - 3036 Nasproti postaje tramvaja Lacroze na A.venidi San Martin BUENOS A I S E S Znanost in tehnika STROJ, KI PIŠE PO NAREKOVANJU V znanih italijanskih tovarnah pisalnih strojev Izdelujejo nov tip pisalnega stroja, na katerega l>o mogoče pisati brez uporabe prstov in sicer kar preko narekovanja. Razumljivo je, da je ta vest zelo razburila strojepiske, ki bi s Široko uporabo tega novega stroja izgubile službe. GASILNA PRIPRAVA ZA OBŠIRNA PODROČJA Nov tip gasilne priprave, ki predstavlja velik korak naprej v borbi proti požarom, so preizkusili, 'pred dnevi na pariškem letališču Le iBourget. Ta priprava proizvaja pod visokim pritiskom gasilno paro, ki takoj ogenj pogasi, čim jo spuste iz zaprtega prostora. Preizkušnja je popolnoma uspela. Ko so zažgali staro letalo polno bencina, so z novo pripravo omejili in pogasili ogenj v manj kot 20 sekundah. PLASTIČNE CESTE Tu v Argentini delajo preizkuse za tlakovanje cest z novo snovjo, s kockami iz furfurala (ene izmed tolikih plastičnih snovi). Pravijo, da bodo večje stroške pri graditvi takih cest ‘‘krili” z njihovo večjo trpežnostja. 150 MILIJONOV LET STARO OKOSTJE KROKODILA V teku geoloških izkopavanj v državi Arizona, so odkrili okostje Phytosaurusa, neke vrste krokodila, ki je živel na zemlji pred 150 milijoni leti. Phytosaurosi so bili ogromni mesožeri, vsaj štirikrat večji od današnjih krokodilov. UGOTOVITEV, KI PRESENEČA čudimo se, ko slišimo, da nosi človek, ki tehta 70 kg, 4 5 kg vode v sebi. človek sestoji iz 05 odst. vode in iz 35 odst. trdnih snovi. Tako n. pr. vsebuje kri štiri petine vode, možgani, koža, vranica, trebušna slinavka in mozeg pa 75 odat. vode; skoraj polovico kosti, hrustanca, mišic in jeter tvori voda. če izgubimo od 65 odst. Recreo “Kuropa” Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre F.C.N.G.B. do reerea in nazaj Lastnika: BRATA ROVTAR Tigre F.C.N.G.n: T, E. 740-58» Rio Carapacliay KROJAČNICA Franc Melinc 9 Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 Buenos Aires Talleree Gržificoa “CORDOBA”, Gutenberg 3360, Buenos Aires — 16-IX-1949 TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel ★ TRELLES 1402 U. T. 59-4104 vode, ki jo vsebuje naše telo, le 10 odat. nastopijo občutne motnje, če izgubimo Pa 20 odst. nastopi smrt. Zanimivo je, d* vsebuje otrok več vode kot odrasel človek, na stara leta pa ima človeško telo zopet več vode, čeprav se osuši koža in tudi nekateri drugi organi. Skozi telo človeka, ki je 70 let star, je šlo preko sedem vagonov vode. Praktični nasveti Uživajmo jabolka Na splošno radi jemo jabolka, toda ne I zato, ker bi se zavedali njegovih koristnih učinkov, pač pa ker so dobrega okusa. Predvsem ugodno učinkuje jabolko, ki ga pojemo zvečer, preden gremo spat; jabolko vsebuje namreč več lahko prebavljive fosforne kisline kot kateri koli sadež. Jabolko izredno dobro vpliva na možgane, povzroča mirno spanje, razkužuje usta, uničuje odvišno želodčno kislino, pospešuje delovanje ledvic in jeter, lajša prebavo in preprečuje bolezni grla. čiste jajčne lupine zbiraj v platneni vrečici, ki jo deni v kotel, ko kuhaš perilo. l-EAl t Urad N A Za Za Za ii f#»o Slani, neužitni jedi odtegneš sol, če pogrneš čez posodo čist prt in natreseš nanj pest moke. MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIIMERA” PETER JONKE Lastnik: Izdeluje vsa v stroko spadajoča: dela Paso.s Los Alides - Rio Ceballos CORDOBA LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA Kadar se želite naužiti čistega kor-dobskega zraka in se v miru odpočiti, se obrnite na Hosteria “LOS ALPES” lastnik PETER JONKE, Rio Ceballos C6rdoba Izvrstna postrežba in smerne cene! Rudolf Klarič INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV t JOSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES Kroiacnica Stanislav Mauric VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 59 - 1232 Namizno kuhinjsko platno umivaj z mlekom, nikdar pa ne z vodo, ker mu vzameš s tem prožnost, gre ob barvo in se bit.ro strga. Ako jabolka težko lupimo, jih za 2 minuti denemo v vročo vodo in bomo z njih lepo potegnili olupek kakor s kuhanega krompirja. (Iz “Ljudskega tednika”)