Ljubljana, sreda, 15. junija 1955 Leto XXI. Stev. 139 G LA v Is 1 ln odgovorni tj rednik ivan Šinkovec OREJA uredniški odbor Mlaja vsak dan razen Be*ka. u cena 10 dinarjev Jjudska, PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! n. IZDAJA •LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1034 « MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK OD OSVOBODITVE DO L JUL 19» KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK » OD l. JUNIJA 1993 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. Dolg orocm sporazum o gospodarskem sodelovanju z Burmo LJ Nu navdušeno sprejet v Pulju. — Po sporazumu nam bo Burma dobavljala 50 tisoč ton riža na leto v zameno za našo tovarniško opremo 54 bili d 14‘ ^Un' ^ Nu’ nieS°vo burmansko in naše spremstvo ,iu*tUrnf>aneS tlo|)?,tlne v Pulju, kjer so si ogledali mesto in njegove bsožev zaamenitosti, povsod deležni navdušenega sprejema deset ®donih PU, ga in okoliškega prebivalstva. Opoldne je bil na ^Soročn Vesn° P°dPisan protokol sporazuma o neposrednem em gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Burmo. dobrodo^6 ^anes Priredil prisrčno delovanje med Jugoslavijo in Seodpisu spx>razuma povečanje izvoza naše tovarniške izvršnega sveta Mijalko Todorovič, generalni tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan, veleposlanik v Burmi Krsto BuLajič in državni svetnik dr. Stane Pavlič. Protokol med drugim določa razširitev blagovne izmenjave med obema deželama. Kakor smo že poročali, je bil dosežen tudi Tr Nuju. U Mii • ter AleW lr! nieSovo spremstvo baši n . r Benkovič in drugi Peljaii v 73 voditelji so se pri-W dpso, -1 2 Brionov malo pred Ur°' **a oLali so goste ko pJ, Predsednik MLO Mir- L CrKOViC. Ti,, so prisostvovali član Zveznega opreme v Burmo. Slovo na Brionih _____________ Brioni, 14. jun. (Tanjug). Pred- j Po kosilu je predsednik Tito bo Tnu°ViČ’ kontraadmiral Lju- sednik republike Tito in njegova osebno odpeljal z avtomobilom rkbljan ko se ie Peljal turisti prisrčno pozdravljali viso- “Vljtle 1- ,: JU m0aei recne P3 | Skozi mesto. Oh 17 30 so crostie kQ«o ^ i, n_____ SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Sveti potrošnikov v trgovini Sprejeta je uredba o ustanovitvi in upravljanju skladov za izboljšanje kmetijstva Beograd, 14. jun. Tanjug). Zvezni izvršni svet je imel danes pod predsedstvom Svetozara Vukmanoviča sejo, na kateri je sprejel več uredb in odlokov, s katerimi je uredil nekatera vprašanja s področja gospodarstva, zunanje trgovine, prosvete in socialne zaščite. Na seji je bilo ratificiranih tudi več mednarodnih sporazumov. V imenu JVM pa 7aadmiral Bjubo Truta -j ladjeJ J m0» na yi, Ta.zgovorov v Beogradu je rionih so znova dokazali, M Ve, °tovanie državnikov tudi če je Ike daljave zelo koristno, r>rerJSeJlmenieno miru. Ko je naš P°t, je nifc luni prepotoval to po pravici zadovoljni s tako °ljše r°dll° njegovo potovanje uspešnim uveljavljanjem načel, hrvatske in dalmatinske folklor- ,aB poslovalnic o uporabi ne plese, ki so jih izvajali solisti sr ,ev i2 rezervnega sklada, o baleta reškega gledališča in čla- rfzp°laganju z osnovnimi sred-vahnega mednarodnega življenja ni kultumoumetniškega društva s ’ ° uP°rabi sredstev za mve-in zagovorniki politike aktivne ..Zore« iz Opatije. jsticije, o prošnjah za investicij- i , • t-vi— - i i. Burmanski gostje so ob 23.35 ^ske kredjte^ in o spremembah uri s posebnim vlakom odpoto- Prav!' Pc>dJetja, da imajo vpogled v poslovne knjige in da lahko koeksistence lahko z zadovoljstvom ugotove, da so dogodki potrdili njihova gledišča. Jugoslo- ~z Reke~v Zagrebl vanski in burmanski državniki, ki so se znova sestali, so lahko ^ diplomatske Službe Tazširite™edsebojno poznavanje, tla de*6? sodelovanfa med obe-B fcate e ?na m važen dokument, Ho ra?n so pojasnjena gledišča, 'n (j0s °dpraviti vojno nevarnost boljše razumevanje med M yUSna deklaracija, objavlje-?eni0u r}°unu. obsega temeljna hr^t^tična načela, v katerih so V We Listuene zahteve našega ^tiig sB°Štovanje neodvisnosti, PiiPoti za vsako deželo in |tinle dejstva, da je ohranitev >n d sfcwpna korist vseh narodov ?aUpa Zabteva to čedalje večje ^iirmnje in sodelovanje med °bjave tega dokumenta je nekaj mesecev zelo ži- ^Vala angleške kraljice junija (Tanjug). ^rej_inik republike Tito je ta bi,3 ,°^ britanske kraljice Eli-,7^. ^°lc brzojavko: sem vzradošoena, go-/aše p^^^nik, d« sem prejela idn uubezmve čestitke ob mo-^inevu' m Vam pri-tili i7nJrr?'®am dobre želje, ki ste stvtj meni in mojemu ljud- izraženih v njihovi skupni dekla- ukazom predsednika republike raciji. Jugoslovanski in burman- I j-ta je bil jugoslovanski posla- pregledujejo poslovne prostore in blago ter da o ugotovljenih ne-. pravilnostih obvestijo pristojne Beograd, 14. jun. (Tanjug). Z organe. S spremembo sedanje uredbe je Zvezni izvršni svet tudi omo- valnice bodo določeni pogoji za udeležbo potrošnikov v dobičku, na primer najnižja vrednost kupljenega blaga v določenem času, ki daje potrošniku pravico do sodelovanja v delitvi dobička, dalje delež potrošnikov v dobičku, odstotek dobička, namenjen za razdelitev potrošnikom, in način kako ga bodo le-td dobili. To ne bo obvezno za podjetja in poslovalnice, ki se bodo lahko odločile za takšno obliko poslovanja s potrošniki ali pa tudi ne. Takšno povezovanje trgovine s potrošniki bi utegnilo biti koristno. Ce bo to potrjeno v praksi, bi ga utegnili proglasiti za obvezno za vsa podjetja in poslovalnice. Pomembno spremembo v dosedanji uredbi tvori tudi možnost za ustanovitev potrošniških zadrug. Takšno obliko trgovine je treba dovoliti tam, kjer se potrošniki zanimajo za ustanovitev lastne trgovine in kjer nudijo Petar Stambolič izvoljen za predsednika Odbora za narodno gospodarstvo Včeraj, popoldne sta bili seji odborov za gospodarstvo Zveame-a sveta in Zbora proizvajalcev ^vezne ljudske skupščine. Odbora sta obravnavala mednarodne konvencije, ki so bile nedavno na dnevnem redu Odbora za zunanje zadeve. Ker je bil dosedanji predsednik Odbora za gospodarstvo Zveznega sveta Milenfije Popovič nedavno izvoljen za člana Zveznega izvršnega sveta, je odbor na včerajšnji seji izvolil za novega fvredsednika tov. Petra Stamibo-iča. jamstva, da bodo z obratnimi sredstvi, izposojenimi od banke, rentabilno poslovali. Kaže, da se bo takšna vrsta trgovine v glavnem pojavila tam, kjer je sedanje trgovinsko omrežje povsem zaostalo ali kjer slabo posluje. Takšne zadruge bodo najbrž ustanovili tudi v manjših naseljih, v gozdnih obratih, gradbiščih itd. Predvidoma bodo potrošniške zadruge postale samo dopolnilna oblika v organizaciji trgovine. USTANOVITEV JUGOSLOVANSKE BANKE ZA ZUNANJO TRGOVINO Zvezni izvršni svet je sprejel tudi uredbo o ustanovitvi Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, ki se bo kot specializirani denarni zavod posvetila izključno kreditiranju, finansiranju in izboljševanju naše zunanje trgovine. Takšna banka je bila potrebna zato, ker ima Narodna banka obsežne naloge v gospodarstvu in ker so posli na področju mednarodne izmenjave specifični. Zvezni izvršni svet je izdal tudi uredbo o kontroli kakovosti kmetijskih pridelkov, namenjenih izvozu. Uredba določa, da morajo kmetijski pridelki, namenjeni izvozu, ustrezati predpisom jugoslovanskih standardov. Z uredbo je tudi določeno, kdo je pristojen za nadzorstvo nad kmetijskimi pridelki, ki so namenjeni za izvoz. Z gospodarskega področja je Zvezni izvršni svet izdal tudi odlok o ustanovitvi Zvezne prometne zbornice in odloka o ustanovitvi zveznega geološkega zavoda in inštituta za tehnologijo mineralnih surovin. Ti dve ustanovi imata nalogo raziskovati oziroma tehnološko proučevati mineralne surovine, predvsem surovine za jedrsko energijo. Z naslednjima dvema uredbama je Zvezni izvršni svet uredil vprašanje napredovanja in plač strokovnih sodelavcev na sodi-(Nadaljevanje na 2. strani) ski državniki so lahko ugotovili, n'>k na švedskem Maks Bače | gočil trgovinskim podjetjem na • OZN zanesljivo kažejo, da se je da nudijo novi pogoji širše mož- imenovan tudi za jugoslovanske- . drobno in trgovinskim posloval- I položaj občutno izboljšal. nosti za praktif.no izpolnjevanje Sa. poslanika na Islandiji. Z nicam, da v svojih pravilih pred-' »2e to dejstvo,« je dejal, teh načel. Obe prijateljski deželi, istim ukazom je bil odpoklican j vidijo tudi udeležbo potrošnikov' »močno krepi splošno upanje, da vsaka v svojem delu sveta, pa dosedanji poslanik na Islandiji | v doseženem dobičku. V pravilih i bo prihodnje obdobje privedlo do KOCA POPOVIČ V N E W Y O R K U Perspektive občega sporazumevanja New York, 14. jun. (Tanjug). | prvenstvenega in nenadomestlji-Jugoslovanski državni tajnik za j vega instrumenta za mednarodno zunanje zadeve Koča Popovič je sporazumevanje in aktivnejše soda vi prispel z letalom iz Pariza | delovanje, k čemur bi po našem v New York. V četrtek bo odpo- mnenju posebno prispevala izpol-toval v San Francisco, kjer bo; nitev načela o univerzalnosti te vodil jugoslovansko delegacijo na jubilejnem zasedanju Generalne skupščine. V New Yorku je Koča Popovič izjavil novinarjem, da meddržavni odnosi zdaj, v desetem letu dr. Darko Čer nej. tudi skupaj, sta zelo mnogo pri spevali k postopni ureditvi političnih razmer. | Ni dvoma, da so takšna neposredna srečanja med predstav- j niki dežel, ki imajo toliko skup- : nih koristi, kakor Burma in Ju-1 goslavija, važen mednarodni dogodek. Obisk burmanskega pred- "AriSdfrb”,™«- ;r-. iTrH' pr nosti, da ?e je prepričal o toplih vpll .. f ii t i jvrva o 1/m' ir trgovinskega podjetja ali pošlo- | še večjega uveljavljenja OZN kot Z,dne -JaToV-je^ skupni napori, do mpnnvp „n mudil , P . ' _ J vladu, nnnlurilu nuitrtnctmilffimui i 1. vjetski korak pred konferenco. do njegove domovine in na mestu ■ spoznal socialistični razvoj Jugo- ' slavije. ------------------------------ Državniki Jugoslavije in Bur-manske unije so često poudarjali, Aa&lOUGI V WashingtOIlU da imamo vzlic velikim uspehom ... , . . ,, . ,. na področju političnega, gospo- _ ^asflinf/ton, ■ 14. jun (AFP). darskega in kulturnega sodelova- Bela hlSa Je nocoJ objavila skup-nja med obema deželama še zme- zahodnonemško-ameriški ko-raj tudi neizkoriščene možnosti, muniike o razgovorih kanclerja Danes na Brionih podpisani pro- Adenauerja z ameriškimi držav-tokol o gospodarskih stikih bo niki. V njem je rečeno, da se organizacije. Takšna pričakovanja nalagajo velike obveznosti in odgovornost vladam dežel, ki sodelujejo v OZN. Vsekakor je pozitivno znamenje, da se bo jubilejnega zasedanja udeležilo toliko uglednih državnikov vseh včlanjenih dežeL To pomeni priznanje vloge, ki jo je OZN doslej igrala in ki jo bo tudi v prihodnosti.« Koča Popovič je še dejal: »Na koncu želim izraziti zadovoljstvo, da imam ponovno priložnost obiskati ZDA, do katerih jugoslovanski narodi goje čustva iskrenega prijateljstva.« Zaključki izvedencev o ribolovu na Jadranu Beograd, 14. jun. (Jugopress). Danes so bili v Beogradu zaključeni razgovori med izvedenci jugoslovanske in italijanske dele- i , , . .- „ . , , gacije o vprašanju ribolova na vlada poudarila nekonstruktivno j Sovjetski krogi opozarjajo na . Jadranu. Razgovori so bili za- početje nekaterih ameriških kro- 1 važna mednarodna vprašanja, o ključeni s podpisom zapisnika, v gov v zvezi s konferenco. V novi j katerih domnevajo, da jih bo SZ ' ‘ noti o tem sploh ni govora, če- sProžila na konferenci: omejitev prav so včeraj na tiskovni kon- °ooroževanja, prepoved atomske-ferenci hkrati razdelili tudi be- ^a orozia> sistem kolektivne (varnosti v Evropi, zagotovite'’ Zadnji korak Sovjetske zveze pred ženevsko konferenco štirih velikih kateri zdaj ne stoje na poti no- strirana v sporočilu uradne agen-bene ovire v obliki kakih poseb- cije hkrati z ugotovitvijo, da so nih pogojev, drugače kot v noti za uspeh konference potrebni sedilo poročila agencije TASS, v . . . ... ; i J ,• miru in varnosti v Aziji ter na katerem je bilo ponovno poudar- Daijnem sprejem LR Jeno, da prejšnje izjave amen Kitajske v OZN itd. skih voditeljev ne teže po ustvar- , p_ « i janju ugodnega vzdušja pred se-|v Moskvi je zanimivo,^777 važna izpodbuda za razvijanje predsednik Eisenhovver in kancler j tankom, marveč da nasprotno !jkega vprašanja ne navajajo do hi n nmtnp T77. P Tl. in ho i«) rfninili A /-1 oiinr cdrinio + n /4n Un odnn . 1)0 V7rnr*a io nnim faiatra i___L?; l, i i i i temenska napoved blagovne menjave in drugih go- Adenauer strinjata, da bo eden j povzročajo nove težave, spodarsfcih vezi med našima de- izmed ciljev konference štirih želama. katerem so obeleženi splošni zaključki, do katerih sta delegaciji prišli na podlagi strokovnih razgovorov na petnajstih skupnih sejah. Zaključke izvedencev bodo predložili obema vladama in bodo osnova za diplomatska pogajanja, ki bi naj privedla do čimprejšnje sklenitve jugoslovansko-ita-lijanskega sporazuma o ribolovu ?‘a sredo, dne 15. junija !?0 v°n{«° z delno oblačnostjo, ki se ven,- ^Popoldanskih urah povečala j --- i i iinorsKem oki ^6«leno st°PtoJ- Zjutraj utreti pot čimprejšnji ponovni Sadovi razgovorov predsedni- združitvi Nemčije. Na razgovorih ka burmanske vlade s predsedni- je bilo tudi poudarjeno, da »idejo kom Titom in visokimi jugoslo- o nevtralnosti tnikakor ne gre in da | Evrope in »dejavnosti mednarod-iu, cez, * u, j. . - —- —'goto-1 nega komunizma« — ni bila nižinah'9° lahko naši narodi m vsa sve- viti samo v okviru sporazumov]ostra in ni bi'la izražena v so-tovna javnost samo vesele. ,o kolektivni varnosti.« I vjetski noti, marveč samo regi- sebej, medtem ko hkrati poudar- |na Jadranu. Tuji opazovalci vendarle so- j J-8 J° sprejem Kitajske v OZN. j IfnnAr efmrlra dijo, da je značilno, da reakcija | V krogih tujih opazovalcev l i xi.il k i a na nedavno Dullesovo izjavo — 'opozarjajo, da je SZ v svoji noti 1 na OligleSKin ZeleZlHCOh na dvome o resnosti namenov SZ, na omembo vprašanj Vzhodne uittii (AJvcuu.d. .... v »1L» »auiupvi liiiiVdrkur i, Lh Slove31;3 pono« v vUjih prede- venskimi voditelji so velik uspeh, uveljavljati glede Nemčije ... ,uclavm ^ ^o?sL2rndo^orirdie\ važen mednarodni dogodek, ki se je moč varnost Nemčije zagoto-1 nega' komunizma« h,. *>r .i_, ~, .1. , : nn 1 nn Lrn noči n n mri s im asom i___i • i ■< z dne 26. maja poudarila, da ne London, 14. jun. (AFP) Stav-tu biloi treba vnaprej natanko do- ka britanskih železničarjev je u j dnevni red konference, ta- bila danes končana. Promet na ko da bi mogli udeleženci raz- železnicah bo takoj obnovljen p ra vi jatj o vseh problemih, ki Spor zaradi plač bodo uredili z jih smatrajo za važne. arbitražo. SREDA, 15. JUNIJA 1955 1 OB ZASEDANJU ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Osnutek zakona o ureditvi občin in okrajev bo glavna točka dnevnega reda na zasedanju Danes dopoldne se bo začelo zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Glavna točka dnevnega reda bo osnutek zakona o ureditvi občin in okrajev, ki je prvi temeljni zakonodajni ukrep za upostaviteo komunalnega sistema. Pričakujejo, da bo ob tej priložnosti prebral ekspoze podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. K osnutku zakona o ureditvi občin in okrajev ter enotnega statuta so dobili ljudski poslanci tudi poročilo o delu Zvezne komisije za upostavitev komun. Odpravimo škodljive pojave nelojalne konkurence in kršitve poslovne morale K anketi Trgovinske zbornice za LRS o primerih nelojalne konkurence S pravno in ekonomsko osamosvojitvijo gospodarskih podjetij, ki je bila pred leti izvedena po opustitvi administrativnega upravljanja gospodarstva in sistema distribucije blaga, je bilo prepuščeno podjetjem, da svobodno sklepajo pogodbe in sama skrbe za vnovčen je blaga na temelju ponudbe in povpraševanja. S tem Ena glavnih nalog Komisije za »postavitev komun je v tem, da sestava osnutek statuta. Po obširnem teoretičnem in političnem obravnavanju je imela komisija popolnejši osnutek statuta že septembra 1954. Težišče organizacije krajevne samouprave je bilo preneseno na občine kot osnovne celice v organizaciji samoupravljanja v naši državi. Med sestavljanjem statuta je bilo slišati tudi nasprotujoča si mnenja. V začetku dela je prevladovalo mnenje, da bi lahko imele občine in okraji različno organizacijsko obliko in različni pravni red zlasti glede pristojnosti. V komisiji pa so prišli do sklepa, da bi takšna pot snovanja komun privedla do zelo različnih družbenih in političnih odnosov in krepitve lokailizma. Privedla bi tudi do vrste pravnih siste sprejeti enotni tip občine in ves organ oblasti povsem določene družbene funkcije, tako da opravljajo drugi organi samoupravljanja svoje posle neodvisno od njega. Glede sestave ljudskega odbora je komiisija v razpravah načela vprašanje, ali bi kazailo uposta- viti v občini en svet a'!i dva, Skle- pa je hkrati postala aktualna pro-ni.la je, da bo za zdaj v občinah ' blematika konkurence med pod- t . . up os ta vi jen zbor proizvajalcev. I jetii. Kmalu so se namreč poja- omun- organiizi- Xo vprašanje pa še ni odstranjeno j vile razne slabosti in nepravilnosti ,ra.i1./la trmelJU m repub- z dnevnega reda, mairveč bo v konkurenčnem poslovanju med liskih zakonov, statuti pa naj bo- predmet nadaljnjih razprav in podjetji. V posameznih primerih do niijnu element v pravnem m UTejeno lx) z novim si- je konkuren^Tzavzela nelojalne organizacijskem snovanju komun. stemom. V tej zvezi omenjajo, da ali celo nedopustne oblike. O teh Važen korcrn proizvajalcev. Glede medse-so se namreč na stališče, da je i^jnih odmosov upravnih organov treba z njimi urediti vsa glavna okrajnega ljudskega odbora in vpraišanija občine * in okra.ja kot npravniih orgamov občinskega štrument tržnega mehanizma. Se- oo s potrebnimi adiministfa’ veda pa se mora konkurenca gi- in civilnima sankcijami m ^ bati v določenih in dopustnih bami o pravnem vare^vu. okvirih. Naša gospodarska pod- kon bo lahko bistveno splošni utrditvi P«5!?' . ,le 1,krati na bo olajšal borfio nezdravih pojavih je bilo v zadnjem času mnogo govora. V resnici čedalje bolj občutimo potrebo pravne ureditve konkurenčnega poslovanja v skladu z načeli socialističnega gospodarstva. O tem so razpravljali že na r — — j _---------------- vigumvt u a. w icju 5u x v rjtri 1 im ustreznih samoupra vni n organiza- l judskega odbora je obveljalo letnem občnem zboru Trgovinske zbornice za Slovenijo v Portorožu, ko je bilo hkrati sklicano posvetovanje interesentov iz vse države ctj, ne pa samo ljudskih odborov, mnenje, da je treba te organe ki so samo eden izmed organov čvrsto povezati, ker gre za uve-te samouprave. Ijavljianje zakonov in predpisov Med to razpravo je bilo bistve- enotnega družbenega in pravnega 1 zaradi ustanovitve Jugoslovanske-no, da se ugotovi odnos organov sistema. ! ga združenja za industrijsko last- oblasti delovnega ljudstva naspro- Posebno vprašanje, ki je za- nino, ki je vključilo v svoj deti drugim organom samoupravlja- htevalo zlasti veliko pozornost, , lovni program med drugim tudi nja- Komisija se je postavila na sta bila organizacija in položaj j nalogo, skrbeti za čimprejšnjo stališče, da ljudski odbor, ker je notranjih občin v mestu in upo- | ureditev konkurenčnega prava, tudi sam organ samoupravljanja, staviitev mestnega sveta, prek ka- Prejšnji mesec pa je o tem vpra-mov, kar bi onemogočijo zvezno ne more biti nad drugimi organi, terega bi bila zagotovljena enot- j šanju ponovno razpravljal oabor in republiško zakonodajno dejav- niti ga ni moč upostaviiti kot ne- nost mesta kot urbanistične in za pravna vprašanja pri Trgovin-nost ter bistveno oslabilo zakoni- kakšnega »organizatorja in koor- komunalne celote. Zakoni o ure- ski zbornici za Slovenijo, ki je na tost dela uprave in d/ružbenih or- dinatorjac dela drugih organov, ditvi občin in okrajev, o pristoj- temelju referata prof. dr. Stojana ganov. Zato je komiisija sklenila Zato mora imeti ljudski odbor kot nostih ter administrativni in teri- Pretnarja o p#oblematiki konku- toriailni razdelitvi, ki bodo v renče v Jugoslaviji sklenil, naj jetja večkrat pozabljajo, da kon- k kurenca pri nas ne more biti rade, hkrati pa ~r* monopo-»svobodna« v liberalističnem proti špekulacijskim in jjorbo smislu, ampak je lahko svobodna lističnini tendencam . ^ju, le, kolikor prispeva k boljšemu proti gospodarskemu K \ ^ razvoju našega sociail istionega go- ki se pogosto prepleta z na« v spodarstva oziroma kolikor pove- j no in nelojalno konkuren • ^ zuje interese kolektiva z interesi 1 _ družbene skupnosti. Pri tem mo- aivikftE TRGOVlNSB* ra biti odločile® interes družbe. ZBORNICE ZA LB® Podjetja, ki kršijo ta osnovna na- M se Trgovinska^, čela, zasledujejo v konkurenčni nlca ne omejuje samo na »voj® flrB. borbi smotre, ki so v bistvu ka- ampak se Je obrnila tudi na trgoVm-pitalistični in ne socialistični. Naj- Be republiške in vse oi a sloveni# ® strožja merila pa so glede kon- p^šSjo! nV pri svojem «^uude-kurence potrebna v naši zunanji vedejo enako anketo. TaK° trgovini. Na tujem trgu je kon- ležene pri anketL?J?I organiza01^ kurenca med našimi £dj£tji do- \0e°Z^ pustna le, če ne gre na škodo na- zares temeljito in . lz^p"®vzroča ne" ših deviznih skladov oziroma na zdravih pojavov, k.1 ijn^5em gosP“" škodo naših poslovnih zvez s tujino. Če je v nasprotju z interesi naše zunanje trgovine, je nedopustna, četudi bi bila morda po obliki lojalna. Prav v zunanje- uslužbenci, zaveoau »» j- t«“* trgovinskem poslovanju naša pod- bodo dali odgovori v ne** slovno jetja največ greže, ko v medse- sllko° tcm- kak0 P^ oržan^1' bojni konkurenci na zunanjem trgu zbijajo cene našim izvoznim predmetom in s tem povzročajo veliko škodo pri deviznem izkupičku od izvoza, Ker nimamo zakonitih predpisov o tem, kaj je šteti za Se enkrat: KDO JE KRIV? Nasprotujoče si izjave odkupnih in trgovinskih podjetij glede odkupa in cen češenj nam ponovno potrjujejo, da so za veliko gospodarsko škodo odgovorna vodstva teh podjetij Na vprašanja našega uredništva, je bila v tistem času pretirano viso-kako so pri odkupu in prodaji če' ka, sedaj pa je previsoka tudi cena šenj sodelovala nekatera trgovska i>5 diu za kg. Po 16 din odkuplje-podjetja v Ljubljani, kakšna so nji- ne češnje bi smeli prodajati največ hova mnenja glede cen in organiza- po 32 din. Pripomnili bi še to, da cije prodaje, smo dobili naslednja bi letos kljub težavam na inozem-pojasuila: skem tržišču lahko izvozili še naj- *6adje-zelenjuva«, glavni dobav* nianj 300 ton češenj, ce bi sadjarji ljač ljubljanskih detajlistov: lansko leto drevesa škropili ter jih — V Ljubljani je v prodaji do- °^uva*> Pfed okuiitvijo. volj češenj m jih kupci dobijo, j »^ructus«, grosistično podjetje: Naše podjetje dobavi v Ljublja- kolikor si Jih želijo. Ce so pred nekaterimi stojnicami včasih vrste, to ni znak, da češenj primanjkuje. Kar se tiče cen, pa so nam povedali naslednje: Do minulega četrtka je bilo zaradi izvoza še ležko dobiti češnje za domači trg. Ko se je potem izvoz ustavil, je bilo blaga dovolj in je ostalo precej češenj tudi pri izvoznih podjetjih. V soboto je bila pri goriški Trgovski zbornici konferenca, na kateri so se trgovska podjetja domenila za odkupno ceno, in sicer za prvovrstno kvalitetne češnje 20 din kg, ostale 16 din in češnje za predelavo po 5 din za kg. Osem din računamo pri kg češenj za prevoz, razen tega 2 din za embalažo, 3 % pa vračunamo v kalo. Tako nas stanejo češnje 28,54 din. Ta dogovor bo veljal jutri, ko bo pri goriški Trgovski zbornici ponovno konferenca. V Ljubljani so bile v zadnjih dneh češnje od 55 do 30 din kg v prodaji, v petek celo po 26 din. Direktor tega podjetja je šc pojasni!, da po njegovem mnenju 2000 ton češenj, ki jih ima na razpolago Primorska, ne predstavlja preveč perečega problema, češ da jih bo verjetno samo ljubljansko tržišče absorbiralo okrog 1000 ton. Na pripombo, da v Ljubljani ni ni-kakih stojnic, kjer bi prodajali češnje izven trgov, in da se na tr-m v stalnih stojnicah strogo držijo uradnih ur, je direktor tega podjetja dejal, da je to stvai detajlistov, da pa mu je znano, da so prodajalci na šišenskem trgu in za Bežigradom morali plačati kazen tržni inšpekciji, ker so prodajali češnje pa drugi uri. »Slovenijasadje>, eno izmed velikih izvoznih podjetij. — Naše izvozno podjetje se ukvarja predvsem z odkupom češenj za izvoz in s prodajo na inozemskem tržišču. Na notranjem tržišču ne sodelu jemo dosti, marveč prodajamo le blago, ki ga zaradi slabše kakovosti ne moremo izv-i-žiti. Vzroki za težave, ki so nastale letos pri izvozu, so znani. Zaradi obilne letine češenj tudi v drugih držav h ne moremo računati na večji izvoz konzerviranih češenj (kompotov, sokov itd.). Zato smo pri živilski industriji sklenili pogodbe le za tolikšne količine prvi-vrstno rredelnnih češenj, kot mislimo, da jih bomo lahko plasirali v tujini. Kar se ti*e cen na domačem tržišču. so nam v tem podjetju pojasnili naslednje: — Prepričani smo, da bi doma prodali še enkrat več češenj, če bi stale 25 do 30 din kff. Trgovska podjetja so vrgla v prodajo premalo češenj :last: v dneh, ko jih ie bilo moč na Primorskem dobiti največ. Ceo“ 50 din z« kg češeni ‘ no povprečno vsak dan po en vagon češenj. Na debelo jih prodajamo pj 26 din, v soboto smo jih prodajali po 22 din. Na lastni stojnici jih je v soboto ena sama prodajalka prodala 800 kg po 24 din. Ta cena je pri ostalih detajlistih naletela na odpor. Cena, po kakršni prodajajo češnje na Jesenicah, je neopravičljiva. Po 60 din jih tu prodajo lahko razmeroma le zelo malo, okrog 500 kg na dan, čeprav bi jih po nižjih cenah lahko plasirali v takem industrijskem središču najmanj 3000 kg dnevno. »Podjetje »Alko*, tovarna likerjev v Ljubljani: Naše podjetje ne kupuje dosti češenj, ker po tej vrsti žganja ni dosti povpraševanja in imamo nekaj zalog še od lani. Kazen tega :e proizvodni proces zelo drag ter predelamo vsako leto le majhne količine češenj v žganje, • Čeprav si nekatere izmed teh izjao nasprotujejo, nam vendarle precej povedo. Gotovo ne bi bilo treba ob pravilnej.ii odkupni in prodajni politiki zaiti v kritifen položaj zato, ker je bila letos obilna letina češenj in četudi jih zaradi kasnega dozorevanja ni bilo moč izvoziti toliko, kot bi jih sicer. Vse* kakor je sedaj Se čas, da vsaj deloma popravimo položaj, pomagamo pridelovalcem na Primorskem in hkrati tudi konsumentom tako, da bi naia predelovalna živilska industrija kar največ češenj, ki bi preostajale, predelala v razne džeme, kompote, sokove itd. ter nudila to potrošnikom glede na nizko odkupno ceno tudi po primernih ce-nch, saj vemo, da so ti izdelki močno cenjeni, in če cena ne bi bila pretirana, bi bili dobrodošli v vsakem gospodinjstvu. Na večjo i rodajo teh izdelkov v jesenskih in zimskih mesecih lahko računamo zlasti zato ker zaradi delnega pomanjkanja s'adkorja mnoge gospodinje, ki običajno same vkuhavajo sadje, tega letos ne bodo storile v tolik-ni meri. Prav in koristno bo, čc bo zato naša predelovalna industrija v ve* ji h količinah odkupila to sadje ter ga uporabila za predelavo. Dejstvo, da si prej navedene izjave nasprotujejo, pa nam konec koncev ponovno potrjuje to, kar vedo vsi ljudje in kar smo poved ’li že v včerajšnjem članku: za veliko gospodarsko škodo, ki je v teh dneh prizadela naše gospodarstvo in še posebej naše Slovensko Primorje. hkrati pa prizadela tudi delovne ljudi v mestih in industrijskih centrih, so odgovorna odkupna in trgovska oodjetja. Skrajni fas je, da sc njihova vodstva zavedo tega dejstva in da v odkupni politiki uberejo drugačno poti M. N. kratkem sprejeti, so prvi zakoni, s katerimi bo zagotovljen prehod na nori komunalni sistem. Ker tudi zbornica da pobudo za ureditev konkurenčnega prava ozir., da zbere potrebno gradivo iz lojalna konkurenca v naSem darstvu. Zaradi pomembn .„0VoroV Je potrebno, da se (i na vprašanja posvetiijej 0(jjetii. sveti ali vsaj upravni ,°“°0 ne pa da jih ie treba, <*? uslužbenci. Zavedati se je tud* bodo dali odgovori v neki “ sliko o tem, kako pojmujejo v moralo pri gospodarskih jih da Ker se le utegne 7aciJa 1e sikatera gospodarska orE^,oziva, bo dobila neposreunega P treba poudariti, da se a organ1" udeleže prav vse gospod^ po**v® zacije, tudi tiste, ki ,L. niso dobile, če so le naletel vpta-i • i- i i pojave pri svojem Pos^ „n(jarske 0 pustno in lojalno konkurenco m šanja, na katera naj So»P®““lc(lnjai kaj za nedopustno in nelojalno, ganizacije odgovorijo, posio.v“' oziroma kdo je aktivno legitimi- : ran zahtevati zaščito pred nelojalno konkurenco, zlasti kadar I gre na škodo skupnosti ali potrošnikov, zato rešujejo gospodar- posega organizacija novih občin prakse. V izvajanju tega sklepa je ska sodišča le malo takih sporov, kadar pa jih rešujejo, se ne morejo nasloniti na pozitivne pred- j pise, ampak le na splošna načela I našega socialističnega gospodar- j in okrajev v vse odnose v naši zbornica te dni poslala vsem svo-državni ureditvi im prarvnem siste- jim članom poziv k udeležbi pri mu, bo treba revidirati ves naš anketi, ki ima namen ugotoviti pravni sistem. Razumljivo je, da tipične primere nelojalne in ne- _ zdaj ni možna ta revizija v celoti i dopustne konkurence in kršitve stva, kajti uredba o trgovanju se in da bo treba sedanji pravni si- 1 poslovne morale. To akcijo zbor- konkurence dotika le mimogrede, stem postopoma prilagoditi novi n.rce je treba vsekakor pozdraviti Potreben je poseben zakon, ki bo organizacijski sestavi državne in podpreti. točno opredelil, kaj je šteti za skupnosti in novim političnim Naš gospodarski sistem načel- dopustno in nedopustno oziroma razmeram. (Tanjug) , ao dopušča konkurenco kot in- za lojalno in nelojalno konkuren- SKUPSCINSKO ŽIVLJENJE RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA o časopisnih podjetjih se je začela Novi predsednik Odbora za prosveto je Boris Ziherl Kakšne škodljive F Je glc-tem nastale za P uglcdU, • Odbor za prosveto Zvezne ljudske skupščine Je na včerajšnji seji izvolil za novega predsednika ljudskega poslanca Borisa Ziherla, ker je bil dosedanji predsednik Veljko Vlahovič izvoljen za predsednika zunanjepolitičnega odbora. Potem ko je obravnaval konu predvideti ustanovitev sve-amandma Zveznega izvršnega tov pri vseh dnevnikih in perio-sveta na osnutek zakona o dokto- j dičnih časnikih, še zlasti zato, ker ratu znanosti ter druge pripombe so se ti sveti tam, kjer so jih že na osnutek tega zakona, je od-1 ustanovili, pokazali za zelo ko-bor začel razpravljati o osnutku ristne. temeljnega zakona o časopisnih podjetjih in ustanovah. Ze med M prosveto obrr naval osnutek razpravo o zakonu o založniških tega zakona v podrobnostih, podjetjih je bil odbor sklenil, da | bodo o časopisnih podjetjih in i s SEJE ODBORA ustanovah izdelali poseben zakon. ZA ORGANIZACIJO OBASTI ski odbor enega ali več podpredsednikov, da pa lahko mesečno ; nagrado za svoje delo v okrajnem | ljudskem odboru sprejemata naj-' več dva podpredsednika. 1. Ali ste pri svojem P®onKu; nju naleteli na nel0J^.' prim«*'; rencoT Kakšni so bili Bod0 Odgovori na to vprašanj Jc nakar najbolj izčrpni. Tre ,ja go- vesti vse tiste pnmere, ,ej0 l* spodarske organizacije prin'®" nelojalno poslovanje, podjetj® re. s katerimi so imela P poslej g ITnlrSna ČlfOaillVV * . ■ _ 0 so pri -v,*..------- de materialne škode, -kreditu in podobno. imela v°, 3. Kakšno škodo je otr0sni' tega skupnost, zlas*1 ,Lti prin>e'e’ ki? — Upoštevati je ila* ozir010? ko je šlo za pokvarjeno napačn» manjvredno blago ali potr° A označeno blago, pa so S pristna niki kupili, mislec aa j in polnovredno. roti Kn1' 4. Kaj ste ukrenili P^. -teljem nelojalne konku ^Mjiil Zaradi pomanjkljivih P meoi)° predpisov naše zakonodaj ^ gospodarske organizacije, majo primernih z zak ia& rovanih pravic, po katc Kon- ko uspešno tožili ne oja^n^darSKi-kurenta pred našimi g ml sodišči, kar potrjuj m so-primeri tožb pri gospoda diSčih. .ureniH. 5. C c niste ničesar u>i J s»yUSKln 1. aprila t. 1. V zvezi s tem bodo slehernih omejitev. V izjemnih zadružnikov v Beogradu organi, ki podeljujejo to pomoč, primerih pa lahko republiški iz- V Beograd je prispela deleča-plačali iz svojega proračuna re- vršni svet dovoli, da fakultete rija Zadružne zve«- kmetovalcev pubhskim zavodom za socialno razpišejo natečaje za sprejem no- Švedske, ki jo vodi generalni tai-^aiOVan;,e pavSalni Prispevek vih slušateljev, če na teh fakul- nik Zveze g Einar Sjo^ren 900 din mesečno za slehernega tetah iz tehničnih razlogov ni Gostje so si včeraj ogledali zn-kor.stnika pomoči. moč organizirati pouka za vse družno delavnico preprog v Kle- s tega področja sta bila spre- prijavljene Štu^nto. Zvezni iz- ku pri Zrenjaninu in zadružno jeta tudi odlok o pavšalnih osno- vršni svet je izdal tudi odlok o mlekarno, kmečko delovno vah za določanje odškodnin na- 1— ' ‘ ....... ......... mesto plač delavcem manjših obrtnih in manjših szostinskih primerne proti P°^avoI?,ra(ii v3r' konkurence, in si,cer„ 'rPnta. t3.\ stva prizadetega konk' zar»l11 radi varstva skunnosti varstva potrošnikov. ate k“ 8. Kaj sicer P"4Hnje ne'0-ukrep za uspešno pobijanje jalne konkurence? nel°Jj 9. Kaj razumete pod n^. 0d; no konkurenco na SP|° . i to 11 , Kovor na to vprašanje ruj tem. črpen in naj nudi kat naše gospodarske . y0nv'*.- renco!6oziroma V, predvsem^int^eres^ skupnost*. O sproženi anketi Je Trg# dr-zbornica obvestila tudi u- ki,K0r *, žavne in družbene forume, _taria žavne in Javno tožilstvo, Državni za gospodarstvo ltd,.p , tak» j. anketo edgov^rijo e ."’tnr,brano bi bilo gradivo v celoti zo ln ur« bližno do 20 t m., sortl”"sCCa. jeno pa do konca tega m S SEJE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Zdravstvena zaščita oseb, ki ulivajo stalno državno nodporo (Nadaljevanje s 1. strani) i Jgj družno zvezo FI.R J ter. 50 °prc(l' priložnosti raztovarjali stavniki Zveze in zadruz jeti j o trgovinski menja gv«d' zad ru ž n i in i ore a n iza ctj* , ff3ci‘j^ ske in Jugoslavije. . / vj<»r s” pride danes v Slovenij . ^jj«ke lx> ogled a k nek atere zadruge v Gorici m okolji- Proslave osvoboditve r!>rlo>ca Kaikih 300 tisoč ,iua priprave na kon- bi utegnilo neugodno vplivati na govori neugodne posledice, v ZenevP^^- 113 Bonn Poslal ,aievo delegacijo, ki bo med tiiam na ^Polago delega-Sovariafzahodnih držav. Razdelek*; °i se tudi s sovjetskimi obisk v0 Pripravah na bližnji Moskvi . nc'eria Adenauerja v ■*“ _,..m M ureditev diplomat-xstikov z Moskvo. Ta.kn je firent»^KOV z M°skvo. Tako je Uje stii,0 mova povzel vpraša-skvo , med Bonnom in Mokril na'°n*erenco štirih in opo-i 50 stiki možni Po nS k°nferenco v Ženevi, ali Ji H1^ati potrjujejo tudi dogov««.-, se kancler Adenauer MAKARTIJEVŠKE INTRIGE Nekateri ameriški senatorji bi radi vezali nadaljnjo ameriško gospodarsko pomoč Jugoslaviji na politične pogoje Britanijo in drugimi zahodnimi državami pobudo za GATT kot sredstvo proti vračanju na protekcionizem in »gospodarski nacionalizem« iz prvih tridesetih let odbora, moža, ki uživa v Beli hiši velik ugled, da bi Japonski dovolili trgovati s Kitajsko, kakor tudi druge napovedi o ukinitvi omejitev v menjavi med Vzhodom (OD STALNEGA DOPISNIKA) nasprotnike Jugoslavije, ki so ob ‘ vsaki priložnosti našli nove »raz-New York, 14. jun. Nekaj po- stema »Columbia Broadcastmg ioge<<) so ovirali gospodarski slancev v Predstavniškem domu System« je tudi poslanec Jack- program za Jugoslavijo. V na- in senatorjev ameriškega Kon- son iz Kalifornije izrazil pridrž- gprotju z zunanjim ministrstvom, gresa je smatralo za potrebno ke in pomisleke glede pomoči Ju- ^i je pozdravilo jugoslovansko- ~W°ril z ameriškim ?prožiti vprašanje ameriških sti- goslaviji in Indiji, češ da sta ; sovjetske razgovore, zahteva sku- Jetrom Dullesom rta h n nip z Jugoslavijo na gospodar- deželi nevtralni. Nekateri po- ; pjna poroti jugoslovanskih poslan- obisk V Moskvi’vt; skem Podroiju- Vodja repufoli- j slanci in senatorji nameravajo cev in senatorjev, naj bi beograj-na sadove ra7pnvamj etir-ih banske skupine v senatu William zahtevati od predsednika ZDA, sj^e razgovore vzeli za pretvezo, von Brentanova Knowland ie kritiziral vlado, češ naj utemelji gospodarsko m vo- da bi vezali nadaljnjo pomoč Ju- -ninS^ar je pXlM določene našega stoletja. Ta načrt so leta . in Zahodom razlagajo tu kot zna-1950 v ZDA opustili zaradi od- j menja nove smeri ZDA na pod-1 pora vplivnih skupin v Kongresu, J ročju mednarodnih gospodarskih i predstavnikov tako imenovane ’ stikov. j. Levi razen tega odkriva davne jugoslovansko - sovjetske . - bistvena “• rTiiv. razgovore v Beogradu. Menil je, ^govorov mori , da bi morale ZDA še enkrat Zahodno Mo £ovje^ko zvezo skrbno proučiti vprašanje pomoči Ze P^J.^ Jugoslaviji. Knowland je govoril .^jimi vlada v zvezi z v televizijskem intervjuju ornrež- A3enai,^- .govori štirih m z 1a ,ARr. objavii^lmi;|r^;°J0ri V televizijskem programu si- Pti čl»rw ’ da odločno vztraja! AtlailiJ,, vu Zahodne Nemčije v IlenraH,em.pafetu in odklanja j® Brpn-ff01^0 Nemčije. Danes pa r&2g0v no rekel, da bo v okviru C ?V1me 14- jun. (Tanjug). — o skupnih pripravah na sestanek ^i k!d_fce ®_ britanski po-j »velikih štirih«. stvo^rogi izražajo zadovolj-1 v6*® Drtvii6 s°vjetska vlada spre-^ila k °g vhodnih velesil, naj ^tih ^^i^enca štirih ministr- j stali v Ženevi nekaj dni pred V Foreign Officeu izjavljajo, da ni izključeno, da se bodo zunanji ministri štirih velesil se- o >UMi niunoui-, siali v Ženevi nekaj dni pred ^^Vi. et“eiudo razplamtel. Na sliki prepričanje, da se bodo stiki med, vojaški orožnik z ujetim ZDA in Jugoslavijo kakor doslej | oborožitvijo. Kljub temu ' se je prav v zadnjem riška vlada zavezala, da bo fi-! !u^x, ,v prihodnje razvijali v pri-nansirala pred 30. junijem 1955 3-ateljskem duhu. . J. Levi pošiljko 425.000 ton pšenice in bombaža v vrednosti 10 milijonov dolarjev. Zvezni izvršni svet, je ratificiral tudi štiri sporazume j z Avstrijo, in sicer o ureditvi j medsebojnih gospodarskih odno- j sov na področju filma, o začas- > nem uveljavljenju nekaterih na-j čel v obojestranskem prometu zj živino in mesom, o ureditvi plov- (OD STALNEGA DOPISNIKA) be po Donavi in sporazum o vod- 1 ** upornikom, ki so ga zlo-staviii, domala slekli in zvezaU. Bianco menica za Blanka Posebni ukrepi za preprečevanje inflacije in okrepitev marke na svetovnem trgu nogospodarskih vprašanjih na MurL Zvezni izvršni svet je danes tudi sklenil predložiti Ljudski ( ▼smško < V /\ / - / \ / Znano Bonn, junija oboroževanje se je začelo na nepričakovan na-z zakonom, obsegajočim samo tri paragrafe, pa je, da v blagajnah Blankovega urada že X. dolgo leži 82 zakonov in uredb o novi vojski z vsemi skupščini v ratifikacijo sporazum razlagami in komentarji. Bonnska vlada je v parlamentu in pred z Italijo o dokončni ureditvi vseh ^asti poudarjala, da bo o novi nemški vojski najprej medsebojnih gospodarskih obvez- izčrp?° Sovorii bonnski parlament, da se ne bi ponovila nedavna nosti, ki izvirajo iz mirovne po- minulost Računali so da bodo najprej Polana dobili od vlade sodbe in iz SDorazumnv 7 dnp : tcmelJni zakon o vojski, ki bi natanko določil njeno sestavo m po- godbe in iz sporazumov z dne 18. decembra 1954. Priprave na ustanovitev avstrijske vojske udaril njeno podrejenost parlamentu. Dogodki pa so stvar popolno- [ Vsi ostali osnutki, na katere že ma spremenili. Po nedavni kon- | dolgo čakajo, tako zakon o zbolj-I ferenci kanclerja Adenauerja z1 šanju položaja nižjih upokojen-. nemškimi veleposlanici v Wa- cev, morajo še čakati v predalih, Dunaj, 14. jun. (Tanjug). Av- shingtonu, Londonu in Parizu soidolder ne bodo sprejeti vojaški strijska vlada je na današnji seji v naglici sestavili »zakon o pro- zakoni. sprejela osnutek zveznega zako- stovoljcih«, ki obsegia celih 28 ! Ta naglica kaže, da gre pravna o ustanovitvi oddelka za na- ! vrst. Nujno so ga poslali predsed- zaprav za bianco menico za prvega ministra državne obrambe Blanka oziroma za bonnsko vlado. Ta menica je najbolj zadela dežeL predložili redu svojih razgovorov. V zvezi z Dullesovimi predlo-zahodnim gi, naj bi v Ženevi razpravljali vzhodnoev- Hedeiii ,ministrom ta četrtek, j tudi »o položaju v Noval-JO bodo trije ministri od- ropskih deželah«, je predstavnik ®lav0 } v San Francisco na pro-' Foreign Oficea izjavil, da britan-bod° rf^tletnice OZN. Tam se 1 ska vlada o tem ni zavzela po-^govarjali z Molotovom 1 sebnega stališča. DANES PO SVETU Ozadje izgredov V; manifestacij na javnih v v «!lJJ« katoliška duhov-to P**ir©dila v neki cerkvi » iK.r* Aire«ii Rlnžhn Itožin. ka- ^Protju g sklepom arRentinake 0 prepovedi procesij In Airesu slnžbo božjo, konec Je bil ta. d j^JJ^fcntlnako in Izobesili i k a da so pape- _ u. ^otftii 0 P**edr- ' kamion v puščavi Al Auga, kakih 60 žatl hočejo veleposestva ln sploh svoje JužnovzhocLno od Gaza. Istega dne položaje v kmetijstvu Da bi uresnl- ie neM egiptovski oddelek streljal na dl la te svoje težnje, je začela kato- skupino, kd Jo Je komisija poslala, da llška Cerkev pravzaprav politični boj bl ProučUa neki Incident v demtlita-ah oblast v deželi. Pri tem Je opora- i riziranl coni. Komisija je pozvala bila vsa sredstva, kar Jih Je Imela na I egiptske oblasti, naj opustijo napade razpolago. Razumljivo je, da se je na Irrael. duhovščina s takšnimi ukrepi, ki po. menijo glede na odločilno besedo V a- | ZDA nj^r^a ; s^vla^o1*'1 STASSENOV RAZOROZlTVENI BELGIJA KLERIKALNE DEMONSTRACIJE Bruselj, 14 .junija. (AFP). V Cour- upornlkov. En incident ae je pripetil že včeraj zjutraj. Oddelek domače straže je nalete] v Tifefellu na šest upornikov, od katerih je tri ubil, dva pa ujel. Dva stražarj«. sta bila ranjena. V Tebesu so uporniki napadli spremstvo nekega spahije. Pri tem je bilo ubitih pet ljudi. Francoski padalci so včeraj popoldne ubili nekega upornika v Smendumu. Minulo noč je bilo v Maroku več treuxu (Belgija) so admoči izbruhnile atentatov. V arabski četrti so ubili A NAČRT Washington, 14. j um. (AFP) Poseb- J demostrantov. ni svetovalec predsednika Eisenho- — . _.por ________ Ne da bi ne ozirala na grožnje »svete stolice«, Izrečene tudi javno prek vatikanskega glasila »Osservato- re romano«, je Izdala argentinska . „ ,, vlada več odlokov, s katerimi je ukl- werja *» raaorozitev Harold Stassen nila neupravičene ugodnosti Cerkve, P.I?£rav^a 0811 utek načrta o raaoro-Izročila prosveto spet v posvetne ro. fitvi po vsem svetu, ki ga bo predlo-ke Itd. Eden najvažnejših ukrepov je f1’ minerskih predsedm- bllžnja revizija ustave, katere namen velikih sil. Stassenov načrt je ločiti Cerkev od države 1,0 >?krat;, odgovor na raaorožltvem Z mnogimi incidenti, snovanjem 36 raznih zarot, s pastirskimi pismi ln vila v Londonu sovjetska delegacija klerikalne demonstracije proti nove-1 nekega maroškega trgovca s streli i mu zakonu o Šolstvu. Poslanska zbor- j samokresa. V bližini Seta, 50 km o*., nica je zakon sprejela, sedaj ga mora Casablance, je na nekem trgu eksplo-potrditl še senat. Z zakonom bodo dirala bomba in ranila štiri Maroča- ne. V Užali pa je bil neki Maročan ubit s streli iz samokresa. Francoski generalni rezident v Maroku La Coste je sinoči pozval po radiu stavkajoče maroške trgovoe, naj Anwersu, kjer je policija prijela več ponovno odpro^ svoje trgovine. Dejal ukinili del subvencij, ki jih Je doslej dajaila država cerkvenim Solarn. Demonstranti so nosili črne zastave ter razbijali izložbe po trgovinah. Demonstracije so izbruhnile tudi 'erkv*n« Posle, posameznim 6*Hi » D« njihov naravni poti ^ blagoslovom »o argen- M* nastopili proti takšnemu - *,^Ml nanju vlade v želji, da bi ob- drugimi »rekviziti« skušajo poglavar- , tl n.°8tl katoliške Cerkve. Te jj katoliške duhovščine v Argentini i.? 80 m*Jl|ne. K&toll- izkoristiti vernike ln prikriti svoje 7 J državna vera. Vlada je cilje s plaščem splošnih koristi. S tem ; IJ^itevani ^0n0v letno za pa tud i>roti svoji volji odkrlvaijo pra- i Jr ** kat°Hgkih privatnih ftol vo ozadje spora, v katerem vršičkom KUi,w iu jo izjav&i v oikki- I i1.* vnlSklh plai’ predsednik katoliške Cerkve ne gre za koristi njem domu, da bodo v Britaniji zgra- •em ^ Wti katoličan itd. Pa tudi »črede«, marveč za njihove lastne po- dili še 6 atomskih reaktorjev za pri GRČIJA NEURJE V MAKEDONIJI VELIKA BRITANIJA ATOMSKE ELEKTRARNE j London, 14. jun. (AP) Minister za » gorivo in energijo je izjavil v Spod- Atene, 14. junija. (Tanjug). Srednji del grške Makedonije Je zajelo veMko neurje, ki je napravilo na posevkih precejšnjo škodo. Hudi nalivi in močan veter so v več kot 20 vaseh severno od Soluna uničili ponekod 40 da bodo oblasti »ukrenile vse potrebno« za preskrbo prebivalstva, če trgovci ne bodo prodajali svojega blaga. banka je že doslej imela pilule za boj proti inflaciji. Minister Er-hardt je zmeraj poudarjal pomen diskontne politike in posebnega deviznega sklada, ki ga bodo baje porabili za uvoz tistega blaga, katerega cene bodo na nemškem trgu prehitro naraščale. Zdaj je dobila frankfurtska b.'1 pooblastilo, da izdaja posebne papirje do zneska dveh milijard mark. Vse banke so dolžne kupovati te papdrje in jih spravljati v promet. Tako naj bi banka potegnila denar iz prometa, če ga je preveč, da ne bi pritiskal na trg in povzročal naraščanja cen. Ce pa bo denarja v obtoku premalo, ga bo banka zamenjala za papirje. Ti papirji so sicer namenjeni tudi dovčerajšnjim okupatorjem, ki so sicer podarili Bonnu suverenost, zahtevajo pa približno še štiri milijarde mark, s čimer finančno ministrstvo ni računalo. Pri vsem tem pa gre v glavnem za trdnost marke na svetovnem trgu in za nadaljnjo gospodarsko ekspanzijo Zahodne Nemčije. Rade Vujovič EGIPT DEZERTERJI IZ TUJSKE LEGIJE | _ _ Port Sala, 14. junija. (AFP). 12 pri- do 60*/. grozdja in tobaka, ki sta ondi Padnikov francoske tujske legije (10 j “‘fC" najvažnejši kmetijski pridelek. Nemcev tn 2 Spanca) Je dezertiralo z 1 nilisi.ja v glavno mcSTo Uzbeki- ladje »Vietnam., kt prevaža čete v stana Taškent. Z njim.sta nrižla Indokino. i . Nehru v Taškentu Taškent, 14. jun. (Tass). Predsednik indijske vlade Djavahar-lal Nehru je danes prispel *® SkofJ« Se nl»o zadovoljili, loiaj«. M. Brstič dobivanje električne energij«. | tudi namestnik sovjetskega zti.no-Legionarje so prijali in jili bodo niefffl ministra Kuzneoov in so-postavi« pred sodiSče v Port Saddu; v- -i rl ,i. V državi zaradi nezakonitega prestopa na egip- TJ®tski veleposlamrk v Delhiju Utaj Pradešu nameravado po drugem 1 tovsko ozemlje. i Menšikov INDIJA ZA CESTE IN MOSTOVE Delhi, 14. junija. (IIS). OB U P O S T A V L J A N J U KOMUN ALI NAJ IMA NARODNA BANKA ŠE NAPREJ MONOPOLNI POLOŽAJ V NAŠEM KREDITNEM SISTEMO ? Treba bi bilo razčistiti vprašanje glede razmerja Narodne banke do komunalnih bank V postavljanj e komunalnega sistema, s katerim hočemo razširiti neposredno družbeno upravljanje in doseči nadaljnji razvoj proizvajalnih sil, bo nedvomno vplivalo tudi na naš bančno-kreditni sistem. Sedanji naš kreditni sistem v osnovi predstavlja še vedno centralistično in administrativno vodena Narodna banka. To je kreditni sistem za naše gospodarstvo preživele dobe državno-administrativno vodenega gospodarstva. Izhajajoč iz načela, da mora | Komuna, ki je predvsem so-imeti komuna prvenstveno druž-' cialistična družbeno-gospodarska beno-gospodarsko funkcijo, da1 skupnost, nato pa šele samo- komuna po svojem predstavni- I upravno politično - teritorialna žkcm telesu samostojno usmerja enota, bo morala pri izvrševanju ^ „______ in samostojno razvija ter organi- svojih gospodarskih nalog imeti bankah ln hranilnicah se prenaša žira izkoriščanje materialnih in I življenje komun, ter da so vse do sedaj ustanovljene komunalne , banke nastale namesto ukinjenih podružnic Narodne banke. Da na-istajajo in bodo nastajale komunalne banke predvsem na sedežih ukinjenih Narodnih bank in da nastajajoče komunalne banke prevzemajo v večji ali manjši meri osnovna sredstva in kader podružnic Narodne banke, je povsem prirodno in razumljivo. Kajti po predpisih Uredbe o buje poleg ostalega tudi določila, ki se nanašajo na razmerje komunalnih bank z Narodno banko njem komunalnih bank (čl. 97 do 101). V pogledu razmerja Komunalne banke z Narodno banko drugih virov na svojem območju, in končno, da mora komuna imeti v svojih rokah ekonomske instrumente, s katerimi bo v okviru zakonitih zveznih predpisov odločala o razdelitvi in uporabi organ, s pomočjo katerega bo iz- “ komunalne banke cdotao i-vrševala in zadovoljevala svoje j nafno Poslovanje gospodarskih kreditno-finančne potrebe in na- organ.zacij in ustanov, ki imajo eno besedo, komuni bo1 okalni m P°men- medtem ko zaenkrat ostane v pri- loge. Z potrebno lastno kreditno podjetje . . .. „T . , - Komunalna banka. .stojnosti Narodne banke vse de- Sledeč tej evidentni potrebi ™ ba^‘ družbenega dohodka, ustvarjene-j po samostojnem kreditnem . ^ { ^tanm^reoubliškeea ga na njenem območju, pridemo; podjetju komune, so se v letoš- ~7mZf ftak do spoznanja, da sedanja banka, njem letu začele ustanavljati prve tako kot je teritorialno organizi- Kanto 7=r,im;vr> i<» 10 Pomeni, aa ze v se- rana in v6dena sedaj, ni v ravnovesju z načeli družbenega samoupravljanja. Zares po delovnem učinku Premijski pravilnik idrijskega rudnika omogoča pravilnejše nagrajevanje strokovnjakov V idrijskem rudnika živega ere- tudi ugodno vpliva n* proizvodnost bra so sestavili premijski pravilnik delovne ©note. Jamski nadzornik, ki že ▼ prvi polovici aprila, torej prej, izpolni vse elemente, dolo6ene v ta-kot v večini drugih podjetij. Kljub rlfnem pravilniku, lahko doseže me-razmeroma naglo sestavljenemu pra- sečno do 2000 din premije, ki Jo na vllniku jim je uspelo upostavltl do- ta način dejansko zasluži. Podobno kaj premišljen in smotrn sistem pre- določa premijski praviinik izračuna-miranja, s katerim »o se znatno pri- vanje premij tudi na drugih od go. bližali pravilnejšemu ln spodbudnej- ! vornlh ln vodilnih delovnih mestih šemu nagrajevanju odgovornih in (za katere veljajo seveda različne ma* vodilnih strokovnjakov v podjetju. kslmalne premije). Ta premijski pravilnik daje pra- Delavcem ln uslužbencem, ki prl-vieo do premij delavcem ln uslužben- dejo v poStev za premiranje, a do-cem, ki s svojim prizadevanjem iz- j sežejo negativne ocene, se njihove boljšajo dosedanji način poslovanja ter pravico do nagrad tistim, ki opravijo za podjetje Izredno koristno delo. tudi vrednost posameznih elementov, seštevek vseh elementov pa predstavlja maksimalni premijski zne«ek za določeno dobo (n. pr. za mesec dni). Vsak element mora biti ocenjen — po točkovnem sistemu — pozitivno ali negativno. Delavcu oziroma uslužbencu, ki je na takem delovnem mestu, kjer particlpira tudi na elementih, ki jih nadzornike, poslovodje Jaškov, obra-doseže podrejeno osebje, odpade par- tovodstva, šefa investicij, glavnega tlclpaclja v primeru, če doseže uspeh jn^nirja, tajnika, šefa gospodarsko-samo podrejeno osebje, ne pa tudi on računovodskega sektorja, komereial-sam. To sili odgovorne strokovnjake neca direktorja Itd. Admlnlstra k temu, da skušajo tudi sami, oseb- tlvnega osebja v glavnem ne preml- nadzornika, razen proizvodnje HG v rudi ln razmerja med količino rude in vsebino 1X0, tudi skrb za preprečevanje nezgod in poklicnih obolenj, čistočo v obratu, pa tudi skrb za pra- komunalne banke. Zanimivo ie , .. . . , pri tem dejstvo, da so pričele razvojni stoP^ knmunalnp hanke w,r, ' , a 150 Postalo živ- družništvo znova zaživeti. Pri tem bi j- —--------, rr—~ r~ : ^‘‘čkth d?m°čuep^e ln laže' obnova morala zadruga dobiti nekaj več ba0z .ffp Jj>>a tem od- . vatlja 5“ PričataS.1" Ž!-'Ija po napred- skrbnejše pomoči z okrajne zadružne * H?, t ! J*U. amru^i. } ljudje niso ravno- zveze (vsaj takšnega knjigovodjo, ki Jlit« S fevo ter £ štt?a JegnilSfm^fova^o^ i TISKOVNA KONFERENCA V ZUNANJEM MINISTRSTVU ZDA te bi trJ>e^r-*1 v Zasavju. Lesa, gospodarskega kriminala, naj bi so- " f5a\ « •« m . • Jiova, dobo ^vijenjska dišče, ki se s tem primerom bavi že ^^adelj mtr^e napredovalo. Do; 3! V^M"> TVn^l lyi Vi lr/NW% ATT da ap^nv- ?a kmetijstvo Uči še: Nkjer V štorih kolovozih in ni ^®tijak. I2211 naiPredka v smislu „ Treti^ preobrazbe. kt se , . že t!l6i zadruga v kri- 3* ic zadri,le tolikanj stopnjevala, ?*tt te- i l sploh prenehala jaoslo-'rgov-no ”‘ednjič celo zaprla svojo f? k temla,.,Pol5htku. V tem času >d,j temen) alo v zadrugi nekaj po- iv, 1—J v ^ctuiu^L 11 tliva j PreisJl tenj.iigovodij, bile so revi-Kradiv^^Kave se vflpč^io rivo Kradi, e se vilečejo že dve leti, 2, “uivo ia viecejo ze ave i< Nin. aii' okrožnem sodišču ti zamotani računi so teko a° y>cj še vedno ner-čiščeni, o rS m°Soče dobiti ne po-kriv ?ansl{ern staniu. Koliko ,1e cti?. koliko ni kriv tega ob- eS1 aera7r^55 v zadrugi8 kajpada, v g0^e rt,J.Učenem noložaiu m mo- •>: :-k- - , v p.? ‘-s-;- Dobro obveščeni pokroviteljstvom Združenih na rodov zaradi sp»ra na področju Gaze. Zunanji minister Harold Macmillan je sprejel najprej iz- . , , .. 7J,Ma raelskega veleposlanika Elata, ki konfe’renca predstavnikov Izraela in Egipta pod predsedstvom vodje komisije OZN za nadzorstvo premirja generala Burnsa. Macmillan je storil ta korak pred zunanjeiiolitično debato v Spiodnjem domu in pred odhodom v ZDA, kjer bo imel priložnost z Dullesom in Pinayem razpravljati o p>oložaju na Srednjem vzhodu. Ameriške čete iz Avstrije “ premeščene v Italijo Rim, 14. junija (Tanjug). Med italijanskimi in ameriškimi vojaškimi predstavniki bodo kmalu končana p>ogajanja o premestitvi ameriških čet iz Avstrije v Itali-ameriške čete mož razmeščene Koncert slušateljev Akademije za glasbo Ljubljana, 14. junija. — Nocojšnji ministrstva samo rekel, da bo koncert slušateljev glasbene akade- [ nocoj Foster Dulles sprejel iz- Alj — *^vi pS-^racl? Ae. 1^°: vse prebivalstvo v^Odarskn n?.ga stanja v zad.rugi, v^^sto rt Poliitlčno in moralno. tetidje s ponosom go-i,. i zaii)-ir* kirv- ,?°ločno reči! :enem položaju ni mo- ! nim govorom, ki ga je imel Danilo ; Pokom. Zaradi bolezni Dane Holz-; Rožnikove sta nastopila od solopevcev . " samo dva, basist Marijan Stefančič! ; ob spremljavi Gite Mally in barito- ■ nist Janez Triller z Erminijem Am-; brossetom pri klavirju. Instrumentali-; ste za zastopali violinist Dejan Brav-S ničar (pri klavirju Dika Rančigaj) in 1 pianist Erminij Ambrosset. Koncert se Predsednik italijanske vlade Sr : cLJfinnrrf11 » M' ba je imel danes dolg razgovor ■ Škerjanca v izvedbi Nade Oman- _ , . , . .. . ® 2 Verbič (klavir), Roka Klopčiča (vio- s tajnikom demokrscanske stran-; liina) in vlada Požarja (violončeo). Ta ke Fanfanijem in podpredsedni- Š So* I,?e^y'ieni aasambci se !?• kom vlade Saragatom o sestanku . kot se je videlo, z manj truda pn- , , , , , .... ; lagajai muzikalnoizraznlm kot zvoč- tajnikov strank vladne koalicije, n nim nalogam. Zvočno je bil namreč ki je napx>vedan Za jutri. Na ; še precej neizravnan, ker je violon- tem sestanku bodo razpravljali S čelo često padal pod nivo povprečne _ _ ... , .. . , , 5 glasnosti, a klavir je obratno rod sto- ° možnostih nadaljnjega sodelo-5 pai še preveč v ospredje, o drnrrm vanja štirih strank, o novem S .zvajalcih, ki smo jih našteli, so bile vladnem programu in o rekon-" o prilikah letošnjih Šolskih koncertov . j _ _ , , ; in produkcij vsaj kratke oznake že strukciji vlade. Menijo, da bo ; podane — menda o vseh, a kaj bi- premier Scelba v prizadevanjih : f.ven0un?iI^uPL,TyuinrtI,nnvprt0^š1' 23 rekonstrukcijo vlade in obno- S njega k tistemu ne bi bilo povedati. _______________ . . . . , , . ... , . ., y Solisti so tevajali samospeve Lipov- vo sodelovanja štiristrankarske Kranj, 14. junija. — Danes | tiy v zelo slabih delovnih pogo- j Jka> Kozine, Osterca, Simonitija, koalicije zadel na hude težkoče Glasovanje o zaupnici Scelbi odloženo Rim, 14. junija (Tanjug). —. vlade dala možnost razčistiti od- Tudi drugi provizorični železniški most je dobro vzdržal preizkušnjo. — V ponedeljek je peljal čezenj prvi vlak S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV OLO KRANJ Lanske nerednosti v »Roleti« v iu,r« daiečao,dav ^ie Ptterebščhie ho- se ,e sestal na 20. redni seji' jih, ki povzročajo fluktuacijo de- ■ vreinšaka, Ravnika, instrumentalista pri liberalcih. ^ zbor pf0izvaialcev OLO Kranj in j lovne sile in so resna ovira za: Pa ^J^|k,^br?”aoie"a%i tudi Italijanska skupščina je danes Je * Sbraiik žvmetii.jsKo politiko, potrdil nadaljnjih devet zaključ- nadai,inji razvoj podjetja, o če-. v lunanji formi očuvaie bolj večm odložila glasovanje o predlogu . n*,.- • ov je aocr razvrano d*L _:u — X j—I-:*. ------------------! I- 1---------i-!i- — značaj koncerta, je vodstvo Akade- desničarskih strank glede neza- :i mile toUra.t na sporedu izpustilo na- ... _. c* se Sa<,te)tnT1odS>re0SS!r razv,: ; bila anomalija v lanskoletnem ®**bjo °V da ^im dow>rlI° i tarifnem nravilniku teea nodiet-čtteh36 «a* za.i i ceDe v 6n8°pd6ih- To' prodajne cene svojim izdelkom. * '•*žni„ m ' — — ------ i tarifnem pravilniku tega podjet- 3e sa<„- 70 j® tudi razumljivo, l ja. vendar je vprašanje, če se ,npb, pr ®’ v prvih poletnih |e neskladnosti ni dalo že lani .“Vio u' n. . dobtMj6l£- Upali eo, med letom odpraviti, ker sicer " 1 ko so °-6 dt>blli za svoj pride- »Roleta« ne bi morala zviševati Z: Vru-.0-1 .JaniIa 80 pred kmetijskimi v tem podjetju in je deloma še Zadovoljstvo je bilo kratko, Tudi knjigovodstvo je bilo lani iv vozovi, polnimi i letos precej neurejeno, bodisi za- Šakali 2!' Pa nih5e So. po,rlena SoScoJ’ lomarnosti odgovornih uslužben- >101,5, kupci iz pridelovalcev cev. Tako je nastal ob koncu JeLa J Pri«a u vati. Dne 9. junija sem ; prj inventuri primanjkljaj v zne-t 3ntea rt° 80 kmetje 6akali vos. dan sku 1.441.000 din. Zadeva bo doli*’1' Ko fL° 'oraka s SeSnjami na bila svoj epilog še pred javnim ■ 1 Prv pa nieo prodali. 80 pe* tožOcem. u e‘tuh!nrRtne ^l0 domoT- da bl i Pri pregledu zaključnega raft lahko a K>Slfem' Se tisto’ “ kar Cuna Tovarne usnja »Stardard« °4ati i 11 kak d0nar- b® morejo jz Kranja je bilančna komisija t, ^1» «o * i ugotovila povečanje proizvodnje °vska mu vzroki t Dojal bi, da v letošnjem letu za 14 odstotkov s raoa. t ?ža ni bi,a dovolJ orBa' v °vi«vk Šega in njogov sin Alojz Kriminalistično službe odšli k mrtvi ftedu ? bri Logatcu sta v bližnjem - - -5»biči i> Jokaj časa iskala trofejno «>8jail JI sta 1° kot staro železo nafta ‘Odpadu«. Pred todnom dni >s?>h ~P',1A Okoli 50 kg že razstre-*let. rn granat in jih spravila 9^°i,y>,kopala in iskala municijo d>ri i"bbija, ko sta način mino, v j« bi b|lo So nekaj eksploziva. Ne di&že RSmislila na veliko nevarnost, »Vem ‘U'z železno iglo in kla- ka nrt’.,y .,udnrjati P° ni°i- P° na, bbil„ 2ib ie le-ta oksplodiraln in Bnih ^'n po naključju ni dobil . T0 i Peškodb. K*ll, rt se eno izmed mnogih ono-Li.30 n»\s e. treba orožje ln municijo, 1 Dru0^5 v (tozdu ali na travniku, Daviti pristojnim organom. ^Hlukcija bo ugotovila ^ vzrok smrti 51*1 Ljudsko milice v Pla- preLi ^e,^u 3« 10- junija prihitel > J- L. in povedal, da Je h».Nlkfv„Ina^eha prejšnji večer padla iH*ahi ’T1 8e bri tem ubila. Kor ,Jtr«uje uprave J. L. kljub »u*0 ?,v^e!!nl razburjenosti tepa faTri *n ^er 80 P°*u«li družin-tehi Sf6, 80 možkepa obdržali v ' ^oj za to izjavo eo organi J. M. in ugotovili, da ni eama padla z balkona. J. L. je kmalu po tej ugotovitvi priznal, da se je s svojo mačeho sprl in jo pahnil na balkon, s katerega je omahnila na dvorišče. Trdil je, da je ni hotel ubiti, ampak le spraviti iz kuhinje. Komisija je ugotovila, da ima pokojna na glavi poškodbe, ki niso mogle nastati pri padcu. Njihov izvor bo ugotovila obdukcija. Velike tatvine v mlinu Organi Notranje uprayo so odkrili v valjčnih mlinih v Ajdovščini večjo skupino tatov, ki je kradla moko. Tatovi so bili mlinarji in delavci. Le-ti so bili povezani s storilci po bližnjih krajih. Kradli so tako, da so ponoči naložili na voz moko in Jo potem razpečavali. Po taki poti je je odšlo največ v Vipavski Križ, Male fcablje in Gabrje. Leta 1952 so odpeljali tri vozove, lanj pa 9 vozov. Preiskava se nadaljuje. Električni tok ga je ubil 22-tetnl Franc Lehner Iz Maribora sl je 12. t. m. izposodil električni vrtalni stroj Ko ga je vključil, je nastal kratek stik, Lehner Frauo je bil takoj mrtev. mmm SP OBT m TBLBSNA VZGOJA 's J' EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO ZSSR — Jugoslavija 72:52 (45:28) Madžarska — Italija 81:65 Bolgarija — Romunija 73:46 Poljska — Češkoslovaška 72:68 Tolažilna skupina Budimpešta, 14. jum. (Tanjug) Prvi izidi današnjih tokem na evropskem košarkarskem prvenstvu; tolažilna skupina; Finska : Anglija 94:60 (50:26), Švica : Nemčija 35:34 (21:16), Luksemburg : Danska 46:31 (22:20), Turčija : Danska 82:33. VATERPOLO Prvi rezultati iz Moskve »DESET LET ŠPORTA V SVOBODI« Že v začetku številne prireditve .T vieraJ5,,4e,B uvodnem članku smo poročali, da bo Zveza športov I moški troboj med Ljubljano, ninU strokovnhn? z^.aml — “ UPn° 8 '1x1111 in B(**rad<>m v m0dl1'' Zagre- , - ------ i Beogradom v mednarodnem . ,, , , —- . - ,. - vrsto kvalitetnih ln zanimivih slogu, pomerile pa se bodo tudi žen- op^ ’ da bl tako prlka*ala ra»t ln napredek športa v naši | »ke v dvoboju Zagreb : Ljubljana. Ta republiki Takoj v začetku slavnostnega tedna bodo imeLi ljubitelji Športa priložnost videti precejšni je število nabod« stOpov, kjer bodo sodelovali športniki Moskva. 14 i.ir. (TAŠŠ1 N*, V. raKn’h panog in merili svoje moči z ler,“oS turnirju '. StS ^bili IV , in °8ta,lh r<>PU‘ noči doseženi «le rezultati;^^R A , | 'Včetose^v soboto. 25. junija. Mad^araka'^*Italiia 1P2 Egipt 4:2. *B tedaj bodo imeli ljubitelji športa rpinitatl'.a Ttn Priložnost videti marsikatere k vali- lija 4-2- MadžaSka- Rmnim1l7 5^- 1 t0tno nastope, kajti razne republiške zstR i _ F^r7i> RomunlJa 5-1- zveze so sklenile dogovore s športni- b!,K a Egip,t 4— mi zvezami drugih republik, da hi se ZVEZNA NOGOMETNA LIGA njihovi tekmovaloi udeležili proslave Vardar - Lokomotiva 3:0 (2:0) BOKS Zagreb : Novo mesto. Nastopili bodo 04.,+^ t. 11.A nro&ki, ki se že sedaj prav marljivo Partizan »Praga« Stuttgart 11.9 pripravljajo in je odbojkarska zveza PO DRŽAVNEM MLADINSKEM PRVENSTVU V KEGLJANJU Mladi talenti na vidiku Letošnje državno prvenstvo mladincev v mednarodnem slogu kegljanja, ki je bilo minulo nedeljo v Mariboru, lahko štejemo po doseženih rezultatih med najbolj uspela kegljaška tekmovanja pri nas sploh. Tako je od 30 nastopajočih tekmovalcev samo 7 »obsedelo« na rezultatu Izpod 800 podrtih kegljev, povpreček vseh rezultatov pa znaša 817 kegljev na 200 lučajev mešano. 1 PRVAK — PRESENEČENJE Za glavne favorite letošnjega prvenstva so veljali tekmovaloi iz Urvatske in Slovenije, ki so že na svojih republiških prvenstvih dosegli lepo rezultate. Da ta prognoza ni bila zgrešena, dokazuje to, da eo le-ti zasedli v«a mesta pri vrhu, toda naslov prvaka za leto 1955 je odšel iz Slovenijo skozi Hrvatsko in Srbijo v Vojvodino. Skromni in tihi Hesko iz Novega Sada je z rezultatom »tri osmice« {888 kegljev» postavil tako visoko me-4P, da so jo ostali konkurenti lahko samo napadali, prešli pa ne. Nevarno se mu je približal le še Slovenec Stržaj. NAJMLAJSI KEGLJAŠKI MOJSTER Do sedaj smo malo slišali y Ljutomerčanu Stržaju. Kegljati je začel že pred petimi leti, toda njegova aktivnost je bila prekinjena z odsluže-njem vojaškega roka. Lani ae je vrnil v Ljutomer in takoj zopet krepko prijel za kroglo. Na letošnjem ropu- Rezultatl prve desetorlce; Hesko (V) 888, Stržaj (Sl) 885, Katalanlč (H) 882. Janežič (Sl) <71. Bartolac (H) 817, Lukas (H) «7, Dobrllovl« (n) 851, Turk (Sl) 845, Podežanin (H) 841» Lcul&a (Sl) 135 kegljev. že določila termin© za skupne treninge, ki jih bo vodil tov. Kosec. Ljubljansko reprezentanco bodo sestavljali | igralci »Ljubljane«, Olimpije in Ilirije, ojačeni p® bodo še z nekaj igralci Fužina rja in Kamnika. Ker bodo na tem nastopu sodelovali tudi odbojkarji Novega mesta in Maribora, bo ta turnir hkrati izbirno tek- tekmovanja bodo na vseh ljubljanskih kegljiščih, in sicer na Iliriji, Gradisu, Krimu, Slovenskem poročevalcu in EC2. Na sporedu bo še »moški šport«, to je boksarski nastop reprezentanc Slovenije in Hrvatske. V tem dvoboju naša reprezentanca ne more pričakovati kot celota kakšnega posebnega uspeha, toda ker poznamo kvaliteto posameznih boksarjev z nedavne- _____• ______ . — , • ---,------- I I^uoauivhuiu UKIBOIJCV A uouaviio- 5? fitiS«en8ef ro^r.e" republiškega prvenstva, smo pre- dvoboj Srbija : Slovenija, pričani, da se bodo boksarji gostom u}? T 5a6n®J*?m terminu, iz hrvatske republike dobro upirali, trajal dva dni, 25. in 26. če ne bodo morda poskrbeli celo za junija. kakšno presenečenje. Hkrati z odbojkarji se bodo predstavili občinstvu tudi dvigalci uteži v troboju Slovenija : Srbija : BiH dne 25. junija. Nastopili bodo najboljši Id * ‘ * POSEBNOST — HOKEJ NA KOTALKAH Kotalkanje je pri nas poznano »a tekmovalci vseh treh reprezentanc in . ,___________ ker so trenutno v dobri formi, nas , enkrat bolj podrobno ‘le z revij, kjer bodo verjetno presenetili z odličnimi !60 se žo nekajkrat predstavili naši rezultati. Tudi ta troboj bo izbirno ' drsalci občinstvu s svojimi nastopi, tekmovanje za sestavo državne reprezentance za svetovno prvenstvo v Mdnohenn. ^ £e naslednji dan bodo nastopili judoisti v troboju Ljubljana : Beograd je v nedeljo- na državnem prvenstvu ppvišal še za tri keglje. S temi svojimi rezultati je Miro Stržaj izpolni! vse pogoje za pridobitev naslova »mojster kegljanja«. Tako bo pri 22 letih starosti najmlajši kegljaški mojster v državi. SE DVA DOBRA V SENCI PRVAKA Katalenič iz Zagreba je do sedaj sodeloval na vseh treh mladinskih prvenstvih. Tako na prvem v Zrenja-ninu, kot na drugem v Beogradu je zaostal za prvakom za en kegelj. Kazalo je že, da bo lotos končno le uspel. Imel je še 6 lučajev, v katerih bi moral podreti že 15 ke.gljev. Toda bil je izčrpan. Podrl jih je samo 8 in se tako uvrstil na tretje mesto. . NI bilo videti, da bo Janežič iz Ljubljano prišel na tako visoko mesto. Na prvih treh stezah je v 150 lučajih podri 619 kegljev. Na četrti stezj pa je postavil svojevrsten re-kord v 25 lučajih na polno in 25 na čiščenje je podrl 257 kegljev. 1028 kegljev bi bilo, če bi na vseh stezah tako zaigral. Toda to je teorija, v praksi pa je drugače, čeprav ni rečeno, da ne bomo nekoč rea pisali, n,e;k‘i x J* krai« Y podrl čez 1000 kegljev v 200 lučajih. NOVE MOČI NA OBZORJU Letošnje prvenstvo jo pokazalo, da , - »- — med mladinci in člani ni več velike «6*6.1 rezultat 852 ke*ljev. Te*a jo razlike. Kegljanja je končno prodrlo iladinskem prvenstvu, ko, tudi mr»ri vi 50 kmalu svoje sta- Nasprotno pa je hohej na kotalkah pri nas, razen v Novi Gorici, manj znana panoga. Toda naši kotalkarji, ki so nastopili v hokeju na nedavnem svetovnem prvenstvu, so nas prav —-r—• ugodno presenetili. Zato bo nastop nriredftev ker^ 1» Pfr^V° te** bokeJifitov "» kotalkah «. Ljubljano v etkno i e« im i P/™°'J”va !Mlsohna r.animivost, saj bomo imeli Občinstvi™ 81mpatl:le med športnim na sporedu mo*oče celo dva dvoboja, ' | m> sicer med Ljubljano in Zagrebom, i če pa bo organizatorjem uspelo, pa SPOREDA SE NI KONEC... morda že mednarodno srečanje med X«. Slovenijo in Belgijo, tg kar so v teku V a6kako prenasidon« se nam pocnJanja. : o fti.,,dva ?n0Xa - 25. in 26. junij. Prihodnjič vam bomo pa opisali titW.^rt?3llHPO t9, ^ v . ro?,n,io1 kak«ni nastopi bodo že n« sponSu in težko odločiti, na katero prireditev kje bodo ljubitelji športa še prišli bi M podali, saj pripravljajo kegljači na račun. VESTI IN DOGODKI bliskom Članskem prvenstvu je do- izboljša na mladinskem prvenstvu, ko . tudi med našo mladino, ki bo je podrl 882 kegljev in postavil nov i lahko uspešno zamenjala svoji slovenski mladinski rekord, ki pa ga ‘ rejše tovariše. ATLETIKA Številni tnji atleti že v Beogradu V Beograd so prispeli razen Nemcev vsi tuji atleti, ki se bodo danes udeležili velikega mednarodnega tekmovanja. Nemžki atleti bodo prispeli danes popoldne. KOLESARSTVO Mednarodni dirki v Ljubljani ključku šolskega leta atletski miting. Na tem tekmovanju nastopajo skoraj vsi dijaki šole. Tudi lotos je bilo, čeprav vreme ni bilo ugodno, veliko število udeležencev. Rezultati; 100 ni: Končan 11,9; 200 metrov. S Dokl 25,7; 1000 m- 8. Dokl 2:54,8; daljina: Mrkaič 5,65; višina Gorjanc 155; krogla: Mrkaič 14,50 m. I. D. Švedska v polfinalu Stockholm, 12. Jun. (AP). Švedska teniška reprezentanca je premagala fra*ncosko s 3:2 in se s tem uvrstila v V soboto bo tekmovanje kolesarjev evropske cone tekmovanja Celovca in Ljubljane v ulični dirki okrog Tabora. V nedeljo pa se bosta obe dvanajstčlanski moštvi pomerili na 130 km dolgi progi od Ljubljane skozi Postojno na Razdrto in nazaj v Ljubljano. Sobotno tekmovanje se začne ob 17. uri, nedeljsko pa ob 7. uri zjutraj. Miting kranjskih dijakov i _ Dijaki srednje tekstilne žole v 1 Kranju priredijo veaiko leto ob za- lotov. za Davisov pokal. Davidson (Švedska) Je premagal Hailieta (Francija) v treh nizih 11:9, 8:2, 9:7, Bergeiln (Švedska) pa je premagal Remyja (Francija) z 1:0 (6:1, 6:2, 6.2). USPEH PILOTA IVANUŠA Jugoslovanski pilot Branko Ivanuš je na letailu domače izdelave »Matajur« osvojil prvo mesto na tradicionalnem rallyju za turistična letala v FranciJ4. Tekmovalo je 26 pi- •c KULTURNI OBZORNIK > SREDA, 15. JUNIJA »GLEDALIŠČE PRAVEGA KOVA« UGODNE IZJAVE AVSTRIJSKIH KRITIKOV OB GOSTOVANJU MARIBORSKE OPERE V CELOVCU Nedavno je mariborska Opera v prepolni celovški gledališki dvorani izvedla z velikim uspehom »Prodano nevesto«, »Cavallerio rusticano« in balet »Srce iz lectar. Celovcu se je tako predstavil tudi drugi slovenski operni kolektiv ter s svojim umetniškim hotenjem presenetil pestro publiko, ki ni prikrivala svojega navdušenja. Skoraj po vsaki ariji, duetu ali po velikih zborskih in baletnih scenah ter orkestralnih pred in medigrah je prirejala izvajalcem prave ovacije. kot v Italiji in Jugoslaviji ji je mogoče najti rezervoar najtoplejših opernih glasov.« ' Kritiki so nadvse ugodno oce-j ndli vodilne soliste in dirigenta j obeh predstav: »Ciril Cvetko za j dirigentskim pultom je polnokr-I ven muzik, ki ve, kako je treba voditi orkester. Dirigira z muzikalno impulzivnim temperamentom, je vedno čuječ in pozoren nad aparatom ...« »Jernej Plahuta je krasen tenor, pevsko bleščeč Janko, ki ima v grlu tako rekoč zlato. Boljšega, sočnejšega in glasovno bogatejšega Kecala kot je Ladko Korošec, si je težko misliti.« Podobno je kritika zelo ugodno ocenila Jelko Rupnikovo (Prodana nevesta), Mira Gregorina (Alfio), Dragico Sadnik (Lu-cia), Vando Gerlovič (Santuzza), Milana Gorenška (Vašek), ter soliste baleta Alberta Likavca, Sonjo Duhovo in Nado Klančnikovo. Kritike govore še o »gledališču 11 pravega kova« v izvedbi nosilcev zdaj že drugič posrečilo pribli- j nuditi niti cesar niti prezident. I glavnih vlog, »ki se jim ni treba bati primerjave« ter zaključujejo, da so bila viharna odobravanja izvajajočim gostom izraz tople pohvale za obe lepi predstavi. S. FI. Kolektiv mariborske Opere je tako tudi v inozemstvu dobil krepko priznanje za svoje vztrajno in požrtvovalno delo. Tega priznanja mu ni izreklo le občinstvo, temveč tudi navzoči glasbeni strokovnjaki in kritiki z Dunaja, Gradca, Celovca itd. in prve časopisne kritike. Tako piše n. pr. kritik H. S. v »Volkszeitung« med drugim: j »2e prvi predstavi SNG iz Mari-i bora, Mascagnijeva »Cavalliera 1 rusticana« in Baranovičev balet »Srce iz lecta«, sta dokazali, da so Mariborčani, kakor prej tudi že ljubljanski gostje, polnokrvni i glasbeniki in igralcu Kje drugje KULTURNI RAZGLEDI KITAJSKI MOLK IN SMEH Kitajskemu pisatelju Lin Ju- . »Otrok mu je podaril dostojan-tangu se je po romanu »Peking« stvo, kakor mu ga ne bi mogel! V njegovih krogih je pomenilo to toliko, kakor če bi si pridobil milijon dolarjev.« Delo bo poglobilo razumevanje bralcev za običaje in navade drugih ljudstev. MOSKOVSKI TISK O GOSTOVANJU JUGOSLOVANSKIH UMETNIKOV Moskva, 14. jun. (Tanjug). Sovjetski glasbeni krogi in tukajšnji časniki zelo ugodno presojajo gostovanje jugoslovanskih umetnikov Cangaloviča, Marinkoviča, Bukovčeve in Lipovška. Narodna umetnica RSFSR Maksakova poudarja v časniku »Literatumaja Gazeta«, da so jugoslovanski pevci izpričali visoko glasbeno mojstrstvo. O Bukovčevi pravi, da njeno podajanje ustreza jugoslovanski narodni glasbeni kulturi. Razen tega sodi, da so visoke umetniške kvalitete Bukovčeve in Marinkoviča prišle do polnega izraza v njunem skupnem nastopu v operi »Faust«, medtem ko je Can-galovičev koncert v Moskvi dosegel ogromen uspeh. Glasilo ministrstva za kulturo ZSSR »Sovjetskaja kultura« objavlja intervju z Marinkovičem in Bukovčevo in pri tem poudarja, da so koncerti treh jugoslovanskih umetnikov v Moskvi in Leningradu dosegli velik uspeh. Ko navaja podatke o glasbenem življenju v Jugoslaviji, izraža časnik prepričanje, da se bo izmenjava z jugoslovanskimi umetniki nadaljevala. Davišnji moskovski časniki poročajo, da so jugoslovanski umetniki prispeli v Kijev, kjer bodo gostovali v operah »Faust« in »Boris Godunov«. PRED 1. MEDNARODNO GRAFIČNO RAZSTAVO W E B B CLIFORD (Anglija): H E RO N, barvni Za doslej največjo mednarodno grafično razstavo so P ^ >olnem teku. Okoli 135 slikarjev-grafikov 28 naroa in V°' lesorez iriP**ve V polnem tenu. ukou lao siiKarjev-»ia«»i»«»» —---------------- „mka W V" slalo več kot 60« del. Ob razstavi bo izšla posebna zn .g^stvo10 seben poštni žig. V organizacijskem odboru pod P j^jgnifea, predsednika SAZU Jožeta Vidmarja in tajnika Zorana ^ pomočnika ravnatelja Modeme in pomocniKa ravnatelja moaeme m Narodne galerije naš® predstavniki našega kulturnega življenja. V žiriji so P" p0-umetnikov tudi inozemski mojstri-grafiki svetovnega^_ rU ^ ^ kroviteljstvo je prevzel MLO Ljubljana, v častnem tudi ambasadorji vseh udeleženih držav. Landeek Armin (USA): Colosseum, 1954 žati miselnost vzhoda evropskemu in ameriškemu človeku. V njegovem novem romanu »Kitajsko mesto« srečujeta bralca dvajsetega stoletja na newyorški Sixth Avenueji kitajski molk in smeh, starodavna modrost materialističnega religioznega reformatorja Lao Tseja, odpre se mu vsa tista nerazumljiva, od tisočletnih izročil privzgojena zunanja ravnodušnost in hladnost, pod katero pa tem globlje tlijo vroče strasti. Roman opisuje, kako gara stari Fong s svojima sinovoma v new-yorški ročni pralnici, da bi omogočil svoji ženi ter otrokoma Tomu in Evi, da bi prišli za njim v novo domovino. Z njihovim prihodom se prične življenje družine Fong v newyorškem kitajskem predmestju. Novi svet je poln presenečenj, vendar se Kitajci ne vtapljajo v njem, ampak žive svoje življenje, življenje enakovredne stare civilizacije, prilagojene novim razmeram. Njihova prednost je uravnovešena kitajska življenjska modrost, ki ji hlastavi tempo nervoznega ameriškega človeka ne more do živega. Mati Fong je dobri družinski duh: »Samo to je premišljala, ko je prišla v to tujo deželo, da bi bila njena družina spoštovana od sosedov ... Pravzaprav je bilo to vse, kar je zahtevala od življenja v Ameriki.« Jn ko je njena ljubljena snaha. Italijanka Flora, rodila sina Marca (po Marcu Polu imenovanega), spoznamo polni pomen tega dogodka iz besed starega očeta: v. 1945 Srečanja z umetniki-partizani 1955 MILE KLOPČIČ Po mestnih ulicah se je sonce so konkretno Krleževo >V agoni- kriterij, pri iemer pa ne trdim, da Vpadel sem z vprašanjem: »Kaj igralo skrivalnice, pomladni veter ji* v izvedbi naše Drame.* nismo kdaj popustili, kakor se je pa z režiserskim kadrom?« je brezglavo preganjal raztepenj >Lepo priznanje.* izkazalo kasneje. Živemu človeku »Absolutno potrebno je, da pri- čredo oblakov, ljudje so se nekam »Da, predlog je prišel od beo- se vse zgodi, živi ustanovi tudi.* tegnemo k sodelovanju tudi mlade trudno pomikali v moreči opol~ g.ajskih gledaliških ljudi, odbor * Mislite, da je kritika pristran- režiserje, zlasti še za sodobno dan soparnega junijskega dne. dubrovniških poletnih iger pa ie škaf* dramatiko. Taka gostovanja pri- Nekam posmehljivo sem se na- ljubeznivo prevzel vso skrb za bi- »Občutek imam, da nikakor ne r.esejo nekaj svežine ali celo kremžil in ne vem zakaj sem e vanje naših ljudi o Dubrovniku, najdemo skupnega imenovalca, vetra.* le potovanje in prevoz opreme kakor -e pravi temu v matematiki, •Ute morda že v konkretnih tedaj sam sebi zazdel sila nadle- žen in leno, kot so leno mimo moramo prevzeti mu* mene stopali pešci, sem začel raz- nih' glede izbiranja repertoarja dogovorih?« Umestnost zadnjega stavka sem niti glede režijskih, scenografskih »Baranovičeva je režirala v mišljati, toda ta razmišljanja so razumel šele, ko je Klopčič nada- in igralskih stvaritev. Na sploh, tej sezoni, za prihodnjo sezono bila ko sprti bratje in sestre, vsa Ijeval s tistim tako značilnim ___ računamo z gostovanjem Hienga so se porajala iz iste misli, a zveze vzdihom: •Upamo, da nam bo med njimi ni bilo, vsaj jaz je ni■ sem mogel najti kdo segel pod pazduho, ker takih -dnih stroškov ne moremo in Pretnarja, srečali pa se bomo, upam, tudi s starima znancema, dr. Gavello in Stupico.* »Kako je z mladimi igralci?* »Z Akademije za igralsko umetnost smo dobili zadnja leta nekaj mladih moči, ki so poživile r sambel. V glavnem smo zadovoljni z njimi.* »Kaj pa družbeno upravljanje o gledališčuf* •O njem mislim kakor pač o osaki novosti: imamo ga, počakajmo rezultatov.* 'ajin razgovor je že nekaj časa silil s kolovoznic novinarskega intervjuja, nevede, nekako sama po sebi nama je beseda za-a v kramljanje o sodobnem pesništvu, o prevajanju, sobo je napolnil prijeten vonj domačnosti, nič več ni bilo vprašanj, nič več odgovorov; stekel je tisti člove- na naše delo samo skozi črne na pr. o pariškem gledališkem torej ne samo za gledališko pano- ški razgovor, ki zgladi besedo in naočnike in to kar vsa povojna življenju — nič, ker nismo videli go niti ne samo za kulturno po- omehča trdo dlan ob slovesu. Bil ne tega ne onega. Da, da... Res dročje, mislim, da se je čut za je to razgovor, ki je dahnil življe- je, da se dramatik mnogo nauči vrednotenje omajal, da ne pozna nje naslednjim suhim podatkom: Topli Idad Klopčičeve pisarne kriti iz rednih dohodkov.* me je osvestil, trepetajoči topol Spomnil sem se, da v pretekli pod oknom je trdovratno ozna- sezoni ni uprizorila ljubljanska njal pomlad, sproščeno, svežo in Drama nobene izvirne novitete, mlado. »Z izvirno slovensko dramo je • Kaj naj vam rečem o naši križ,* je potožil Mile Klopčič, zadnji sezoni?* se je bolj vprašal »Prejeli smo pet, šest rokopisov, kot odgovoril Mile Klopčič in z vendar se ob kriteriju, ki naj gesto rok in mimiko obraza do- velja za SNG, nismo mogli odlo-končal svojo misel: Predolga je čiti za nobeno.* ta povest, da bi jo opravila v >Slišal sem .. .< takemle kratkem intervjuju. »Kaj ste slišalif Res? Da se Na moj »Pa vendar. ..* je od- domačih del branimo? Kdo to go~ govoril: »Problemi so, tega se za- vori? Morda tisti, ki so odklonili vedamo vsi, in so težave, ki jih vse novitete, kar smo jih krstili poznamo predvsem mi v hiši. vsa zadnja leta po vojni? Branimo Mnogo beremo nasvetov, očitkov, se slabih del. Za dela, ki nam jih kritike in napadov, ki nikakor .ie avtorji niso ponudili in niso ncr moremo brezbrižno mimo njih, tisnjena, pa moremo reči to, kar pa čeprav mislim, da le ni gledati lahko pove katerikoli naš igralec leta. Pogled se skali, zaujmnje v mnenja oslabi.* • Kaj pravite o kritiki Dramef* od uprizoritve svojega dela in od- mo neke mere in da se tu pa tam V februarju prihodnjega leia Odgovoril je posredno: »Zu- kar je v Sloveniji večje število pojavUrjo tudi metode, ki ozrač- izide pri Slovenski matici za 100- naj meja Slovenije uživa ljubij m- poklicnih gledališč, je možnost je zastrupljajo.* ska Drama velik ugled. Nov dokaz: jugoslovanski nacionalni cen- letnico Heinejeve smrti izbor nje- ler Mednarodnega gledališkega in- izostal.* uprizoritev večja. Treba je seči •Gledališki kritiki se pogosto govih pesmi, približno ‘Č000 stihov, po tej možnosti in uspeh ne bo spotikajo nad repertoarjem.* v prevodu in z uvodom Mileta • Laže je kritiki odklanjati re- Klopčiča. Prevajalec pripravlja stituta (ITI) je predlagal, da bi »In kaj menite o letošnjem pertoar kakor gledališčnikom se- tudi še zadnji dve knjigi izbrane- za časa mednarodnega kongresa celjskem festivaluf* stavljati ga. Od kritike do nasve- ga Puškina in obširen izbor Ler- ITI v Dubrovniku konec tega me- *Prav ta me je opozoril na to tov, od nasvetov do konkretnih montova. A zaradi dela v gleda-seca poleg festivalskih predstav prednost, ki jo imajo danes iz- predlogov, ki so ob upoštevanju lišču je književnik Klopčič, kakor Hamleta in Ifigenije pokazr'i virni dramatiki, ki pišejo prva de- vseh mogočih faktorjev, od kate je am grenko pripomnil, precej mednarodni gledališki publiki tudi /an/a svojega dramskega opusa, rih zavisi realizacija, izvedljivi, »izbačen ir stroja*, kakšno domače delo. Predlagali N t Drama mora imeti strožji ni ne kratka ne lahka pot.* CIR1I. ZLOBEC USPEŠNO GOSTOVANJ® Ae£a°r® „ Kairo, 14. jun. lT®nj ^ijučib grajska Filharmonija je m ko svoje gostovanje v Kmru P? tuje dosegla večji uspeh ml0 kajšnji tisk izredno odpol° Jugoslovanski umetniki kjer vali danes v Aleksandrijo, bodo priredili še en; kon jn Eg'P' Na turneji po L*«0 1W Pn' tu so jugoslovanski g :ugoslo' redili 15 koncertov. u“?. ^lično vanskih skladateljev so Dna zah. sprejeta in občinstvo Je tevalo, naj jih ponavljajo. NEKAJ NOVOSTI Narodne in univerz« knjižnice Jovanovič D.iLmS^ dernes du Travail Ouvn parlfi i9» bibliograptne systčmatq • ( (132 195) .KH,he Karntens rewerblielie {iegenwarl' von der Vorzeit bi« *ur Klagenfurt (1953! (II U7 JUBle» Narodne univerzitetne ^ Kayser W.: Kleine *g““*(jo8 536 schule 3 Aufl. Bern (n*1 ■ ^Laasalgne J.: Dufy. <*»*• (F 46/1955) BrtZ jt- Lezlkon des BuchwMen» . l95S-J. Kirchner. 2 Bde. Stone travail <* de la sčecuritč soc 1955 (F 37/1955) nitrat Eur0p^’ Madariasa S. de: Bort _7g) (2. Auri.) Stuttgart (19531 i1 ^ s3fi(*se .Marcel G : Le dčclm de , 19»- Pariš 1954 (F 34/1955' -is i»a« ir _ freaF- Maslenlko« O A.: Tb Poets. Aodrey Biely and t Symbolists Berkeley & n00 1952. (121 572) ,,i„mo.kratie Matthlaa E.: So^aJdemoKr^ Nation Stuttgart (1952). (13 y et s<* Na vlile P.: La 7*e.de,r48/l955L „ problčmes Pane 1954- JJ. ]or aJ^i, Paachlnger H-: Grundriss d®n(,br#eH meinnen Kartenkunue. A« “"pirtto *7u. Dtaariaue?. >$tf< gin e IntroductioD 4 485— dee races Parie 1953 (II » * j Ar« Pel M A. S F. Obnori Dl** fler Dietionary in Enghsh, b n052) I® man, Spanish New York G" W2'probs7.t G.: Qnellenkuad und Geldgeschichte der ,,onarcW hsterreichiscb-Ungarischen iGraz 1954) (132 139) lD Putnnam P C.: EnSTfrT s L01 Future. Toronto ft Nev vors doo (19531. (132 232) temino? Bčbuffat G.: Etolles et ^ (F (Si* face« Nord.) Grenoble ot1' 50/1955) , 1954. Rouart D.: Renoir. Geočve 45/1955) (F VICKI BAUM anga) ROMAN 178 Ruth je ostala na pomolu. Okrog nje se je vse prerivalo in kričalo, belci so se objemali, rumeni pa kar naprej globoko, ceremonialno klanjali. Potiskali so jo sem in tja in že stotič je zaman ošinila množico z zbeganim pogledom. Kuliji so jo obstopili, jo vlekli za rob krila, ji kričali nerazumljive ponudbe na uho, medtem pa so hodili redoljubni Japonci sem ter tja in skušali organizirati nekaj, kar se ni dalo organizirati Na tisoče ljudi je bilo prišlo k pomolu, toda Franka ni bilo med njimi Ni ga bilo v pristanišču. »Taksi, gospa?« je vprašal Japonec v beli uniformi. »Ne vem —« je odgovorila Ruth zbegano. »Halo, pritlikavec?« je dejal Frank za njenim hrbtom Obrnila se je. »Halo, Frank — —* je rekla brez sape. »Kako se počutiš?« je vprašal Frank. »Dobro. In ti?« »Preriniva se naprej iz te gneče,« je odgovoril Frank in jo prijel za roko. »Moja prtljaga, «je rekla Ruth. »Kar pojdiva —« ie rekel Frank in jo odvedel. Njegova roka je bila topla in ne- koliko vlažna na njenem golem laktu. »Ali je tu zmeraj tako vroče?« je vprašala Ruth. »Poleti večinoma — še mnogo bolj,« je odgovoril Frank. »In pri tem je še zgodaj —« je menila Ruth. »Pojdiva,« je rekel Frank: »tvoja prtljaga — carinski pregled — pojdiva zdaj.« »Daj da te pogledam,« je rekla Ruth, ko sta se prerinila iz največje gneče, in ga pogledala. Njegov obraz je bil bled in vlažen in njegove oči so bile drugačne kakor prej. »Ali ei preobložen z delom? Nekam izčrpan si videti,« je dejala. »Podnebje je krivo,« je dejal Frank v zadregi. »In ti? Seveda bodra ko pomladno jutro.« Prvikrat ji je pogledal naravnost v obraz, potem pa je vzel robec iz žepa in si obrisal roke. »Tu je človek zmeraj umazan —« je zamrmral opravičujoče. Potem ko se je bil poslovil od Helen, se je odpeljal domov, kjer se je po vroči kopeli obril Ah Sinfuju je naročil naj mu skuha močno kavo, o kateri je upal, da mu bo pregnala alkohol in utrujenost iz organizma, Morris se tisto noč sploh ni vrnil domov, in Frank je sedel naposled sam s časnikom v roki v naslanjač, da bi bral do prihoda ladje. Nad poročili s severnih bojišč je zaspal in se prebudil prepozno in s strašnim glavobolom. Ah Sinfuja je nahrulil si odrgnil komolec ob vrata, zdirjal s taksijem v svojo garažo, kjer se je moral več minut prerekati s kitajskim čuvajem, da mu je dovolil vzeti lasten avto, ker so ga hoteli polirati, pa je bilo to delo opravljeno šele do polovice. Vzlic temu je bil Frank malce ponosen nanj, ko ga je zdaj pokazal Ruth. V New Yorku sta čas to sanjarila o lastnem avtomobilu... eli- »Ruth, to je Lizzie,« je rekel. »Upam, da se bosta Lizzie še ni čisto v redu in ni vajena, da bi jo sredi noči Ruth je spoštljivo ogledovala Lizzie. »To je torej tvoj avto,« je dejala in pobožala Lizziein hladilnik. »Diisenberg seveda ni,« je dejal Frank polaskan, »t je všeč. Boš videla, kako potegne. Razen tega pa m18 ^oš' presenečenja, vdelano uro in še druge malenkosti. Tu ljudje boje sonca, jaz pa se vozim poleti zmeraj v avtomobilu. Tudi radio imava.« »Kaj pa je?« je vprašala Ruth. »Šestintridesetletnik:?* »Ne, petintrideset — kupil sem ga poceni.« • ,t je »Petintridesetletniki so baje celo boljši od žestintridesc^^ rekla Ruth uslužno. In potem, ko jima je Lizzie tako P° ^ nj0 prebroditi najbolj tuje prve minute, sta naposled sedla in Frank je pognal avto. pUth »Zdaj si tu, Ruth,« je rekel, ne da bi jo pogledal, n je vsa vesela odgovorila: »Zdaj sem tu.« kakš®11 Ulično vrvenje je bilo nepopisno. Zagledala sta ne trg s celimi gorami melon in mangosovih sadežev. goVjb prerivali z rikšami med avtomobili, drugi so nosili na ^ tovor na pomol, pri čemer so prepevali nekaj, ki je zVe ^ stokanje in tožba. »Glej!« je zaklicala Ruth In prijela Fran roko. Naglo je pogledal na cesto. Beračica je sedela o ^ starka v raztrgani jopici, s črno parto, starka majčken ' habljenih nog prejšnje mode, in držala pred seboj slepeS3’ marjenega otroka z beraško skledico v roki. . prank »Povezane noge — videti jih je le zelo redko,« je oeJ cetr>van' a v Inozemstvo DDj0ve1 Putnika v Ljubljani. ii-'*°,3anan* ^bor ljudske tehnike, leVe ce^e £?TOČ.a* da « je z Res- *, asProti t?«?* na Lepi P0* st- 4 L.v^orin r?axčne tovarne - leseni r. "^48 au * ^.f^asna števiilka telefona Se obra/i r kosimo vse stranke. ai° na ?ornJi naslov, dpi fazstavo Šolskih in do-»tt? »Tvan I sarsk°-*^ikarf:ke sekcije 0(* **°b« v Mali dvorani kina ^ ;,uu' v ivian avorarn ,?»voa 9— '2 in od 14—19 30 il8111 Primi? s,eP° mladino ” Liub-l~Vol>oditvl '"Proslavo 10. obletnice iSa 'kad.!', zakliučku Šolskega l?Vfg°)nirm i°x,z glasbenimi in teles-„■ L«niu "L 42?kam1 danes, v četrtek, c« ^Su nir , v Domu železničarjev »L*0 v DrLfpr,‘ ^kolodvoru) Vstopni-a slenln v treo-vinJ Zdru- B«en° Gosposvetski cesti 10 tS, b''aPa?r,i začetkom akademije S!!?'6!!! J v Domu ielezničaTjev. Jetii! •' *'epe mladine, vljudno vab- ,tako, spada k osebni ,A' ,k°P3lna sod. Desinf!-^evaj ?u e- krepi tvoje Mvce. -1 kvalitetno »JELA« sol. PREDAVANJA Akademija za glasbo priredi javno predavanje dne 16. junija ob 18 v mali dvorani Slovenske filharmonije. Predava Jerko Bezič, absolvent, ; VI. oddelka, seminar izredn. prof. ■ VLlka Ukmarja. Tema: Prvi pojavi ■ narodnostnih elementov v zapadni glasbeni kulturi. Vstop prost. Slovensko zdravniško društvo vabi vse tov. zdravnike in medicince j višjih semestrov na predavanje akad.! prof. Franja Kogoja, predstojnika Dermatovenerološke klinike v Zagrebu: »Dermatoterapija praktičnega zdravnika«. Predavanje bo v petek, 17. junija ob 19.30 v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. E O N C E R Tl Zadnji abonmajski koncert Slov. filharmonije za rdeči amonma bo v petek, 17. junija. Dirigira Samo Hubad, solist je Vanda Gerlovičeva. Na sporedu je Mozartova 35. simfonij a, »Haffner« imenovana, Pet pesmi za sopran in orkester Richarda Straussa, Simfonietta Primoža Ramovša in Ra-velova n. suita »Dafnis in Hloa« s sodelovanjem zbora, ki ga je pripravil Jože Hanc. Vstopnice od 250 din navzdol v Fiilharmonij-i. Glasbena šola Ljubljana priredi danes. 15. junija, ob 18. uri 3. javni nastop v mali filharmonični dvorani. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 15. junija ob 20: Hedlman: »Dekliška ura«. Abonma red A. Četrtek, 16. junija ob 15.30: Matkovič: »Na koncu pot:« Abonma red Petek II popoldanski (Neda — Tina Leonova, Žarko — Maks Bajc, Rihard — Anton Homar, Puceljsky — Aleksander Valič) ob 20: Galsworthy: »Okna«. Abonma red E. OPERA Sreda, 15. junija ob 20- Mozart: »Don Juan«. Gostovanje dirigenta Vladimirja Bendča, dirigenta reške Opere. Abonma red H. Četrtek, 16. Junija: Zaprto. Obvestilo abonentom reda E in G. Opera je za četrtek, 16. junija, odpovedala uprizoritev Baleta, ki je bu namenjen abonentom reda E. Zato je sedaj za red E določena v četrtek, 16. junija dramska predstava »Okna«. , Red G, ki bi imel dobiti v četrtek I v Drami »Okna«, dobi prihodnji te-j den predstavo v Operi in nato se 10. predstavo konec meseca v Drami. V petek ima večerno dramsko predstavo red C in ne T, v soboto pa red TJ in ne red D, kakor je bilo prvotno objavljeno. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Petek. 17. junija ob 20: Igor Tarfcar: »Pisana žoga«. Abonma red PeteK. Protiperonospoma služba Poročilo za dne 14. junija 1955 Včeraj je bila Slovenija še vedno v območju hladnega zraka. Srednja dnevna temperatura se je gibala med 12 in 15 stopinj Celzija, v jugozahodnem predelu pa med 14 in 16 stopinj. . „ \ Deževalo Je po vsej Sloveniji, večjo Vstopnice so tudi v prodaji . množino dežja do 30 mm so zabeležili Sobota, 18. junija ob 20: John van v slovenskem Primorju. Druten: »Grlice g!las«. Izv. Zadnjic. Napoved : Nizka temperatura fipvTt AKORsjKft rjT FDALlSCE ■ ge vedno omejuje hiter razvoj pero— I .ublfani Meftni dom nosoore. Vinogradniki v okolici Cme- Ljubljana, Mestni aom i ^aJa m Kubeda lmajo še vedno Sobota, 18. junija ob 20: streicner- Sas da poškrope drugič svoje vino-Kosmač: »Kam iz zadrege«, veselo: gra^e Drugo škropljenje se mora igra z godbo in petjem Izven. končati v omenjenih krajih do 15. ju-Nedelja, 19. junija ob 16: Dobričanin: nya »Skupno stanovanje«, komedtja. — D0 ig jundja naj poškrope vino- 25. predstava. Zadnjič. Popoldan- gra(je v Goriških brdih in spodnji ska predstava; Vipavski dolini. ob 20: Streicher-Kosmač: »Kam iz Do 17. junija naj poškrope vtno- zadreg«, veseloigra z godbo, pet- grade v okolici Šmarja nad Koprom jem in plesom. Večerna predstava. jn Komna ter v zgornji Vipavski do-V soboto, 18. junija, itn v nedeljo, iinJ v okolici Lož pri Vipavi, 19. junija, obakrat ob 20, bodo pono- DO jg, junija naj bodo poškrop- vtti po daljšem presledku spet Strei- vinogradi v okolici Temnice, cherjevo veseloigro »Kam iz zadreg« Za okolico Sežane in Tomaja še z Grgurovičevo, Gorjupovo, Štruklje- nl neVamosti ter opozarjamo vino-vo, Gornikom in Lombarjem v glav- grafike, da še nl potrebno drugo nih vlogah. — V nedeljo, 19. junija, škropljenje. popoldne ob 16 pa bo 25. in zadnja Za okolico Branice bo napoved .uprizoritev Dobričanimove komedije s.1 ecii 1 a jutri, ker se je taiekcija iz-»Skupno stanovanje«. Prodaja vstop- a geie 13. junija. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Sovjetski barvni film »SAD KO« Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi S. Stoljarev in A. Larionova. Glasba Nikolaj Rimski Korzakov. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 in od 14 dalje. Uprava hidrometeorološke službe in Kmetijski inštitut VESTI 12 KRANJA PREŠERNOVO GI.EDAI.ISCE Petek, 17. junija ob 20: B. Shaw: •Hudičev učenec« Izven. Nedelja, 19. junija ob 16- B. Shaw: »Hudičev učenec« Izven in za podeželje. — Zaključek sezone. DROBNI OGLASJ RAZPIS. Na prav.nem oddelku prav-no-ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je razpisano mesto strokovnega sodelavca za ei-viino pravo. Konkurenti naj vložijo pismeno prošnjo na predstojnlštvu nravnega oddelka v 15 dneh po tej objavi. 2199 2 REZKALCA in 2 skoblarja sprejme takoj »Indos«, Ljubljana-Moste, Ob železnici. 2207 SKLADIŠČNIK železninar dobi službo takoj pri »Indos«, Ljubljana-Moste, Ob železnici. 2208 Umrli so v Ljubljani Cecilija Gruden, gospodinja. Pogreb bo danes ob 5 na Zalah. Prva javna licitacija Vojna oošta 7250-27, Zagreb imela v svojih prostorih prvo javno licitacijo, in sicer: • NEVERKE, LR SLOVENIJA, DNE 5. JULIJA 1955 OB 9’ URI, ZA VISOKOGRADNJO Proračunska vsota 15,000.000 dinarjev Rok dograditve 15. december 1955 ^ARijjor, lr SLOVENIJA, DNE 5. JULIJA 1955 OB 11. URI, ZA VISOKOGRADNJO Proračunska vsota 3,000.000 dinarjev Rok dograditve 30. novembra 1955 3' ^L°VENSKA BISTRICA, LR SLOVENIJA, DNE 5. JU-LlJA 1955 OB 12. URI, ZA VISOKOGRADNJO Proračunska vsota 12.000.000 din Rok dograditve 30. november 1955 4i VARa2din, LR HRVATSKA, DNE 6. JULIJA 1955 OB 9‘ URI, ZA VISOKOGRADNJE Proračunska vsota 27,000.000 dinarjev Rok dograditve 30. novembra 1955 5- BRDOVEC, LR HRVATSKA, DNE 6. JULIJA 1955 OB U- URi; ZA VISOKOGRADNJO Proračunska vsota 3,000.000 dinarjev Rok dograditve 30. novembra 1955 6' ^ASTREBARSKO, LR HRVATSKA, DNE 7. JULIJA 1955 00 -9- URI, ZA VISOKOGRADNJE Proračunska vsota 12,000 000 dinarjev Rok dograditve 30. novembra 1955 7' JASTREBARSKO, LR HRVATSKA, DNE 7. JULIJA 1955 OB H. URI, ZA KROVSKA DELA (ODSTRANITEV STA-IN ZGRADITEV NOVE STREHE) Proračunska vsota 13,000.000 dinarjev Rok dograditve 30. septembra 1955 Elaborate lahko dobite na pismeno zahtevo zainteresi-jjfnega podjetja, in to v prostorih VP 7250/27 — Zagreb, . ^Hčičeva 4/II.. soba St. 14, kjer lahko dobite tudi vse druge ln formacije v zvezi s to licitacijo. Pravico do sodelovanja pri licitaciji imajo vsa registri-rana gradbena podjetja, za licitacijo pod 7 pa tudi podjetja, 1 Se ukvarjajo s krovskimi deli. Vsako podjetje, ki sodeluje pri licitaciji, ima obveznosti 0 investitorja v roku 20 dni. Ponudbe z vsemi prilogami sprejema komisija za lici— cijo te Vojne pošte do določenega dne in ure. IZ PISARNE VOJNE POSTE 7250/27 ZAGREB nic v Mestnem domu od petka dalje, Rezerviranje tel. št. 32-860. Prihodnji teden bo zadnja premiera v letošnji sezoni, Konfinojeva komedija »V soboto se poročim«. VESTI IZ MARIBORA Umetnostna galerija — Maribor. Jubilejna razstava slovenske likovne delavnosti v Celju od leta 1918 do danes. Razstavljenih je 180 slikarskih in kiparskih del. Galerija je v letnem času odprta dnevno od 10—18. DEŽURNA LEKARNA Sreda, dne 15. junija 1955: lehama: »Center«, Gosposka ulica 12. KINO PARTIZAN: Ameriški barvni film: »Dvigni zaveso«. Brez tednika. UDARNIK: Jugoslovanski £i'lm: »Milijoni na otoku«. Tednik. POBREŽJE: Ameriški barvni m m: »Bagdadski berač«. Tednik. STUDENCI: Italijanski film: »Za dva solda upanja. Tednik. _________ LETNI KINO SOLA: Ameriški barvni prvoVRSTEN JAZZ (petčlanski) — film: »Bagdadski berač«. Tednik, i brezplačno igral na morju. Po- SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE | ggffig. V upraVO LP ^ Sreda, 15. junija ob 20: Verdi: »Ples LOKAL, 160 kvadratnih metrov, pro-v maskah«. Red B. I dam. Petrovič, Bulevar revolucije > št. 126, Beograd. 17547 RADIO LJUBLJANA 2 KOMPRESORJA 2-2 tn pol Atm., jusnn kapaciteta vsesanega zraka ca. en 6.00—6.3» Dobro jutro, dragi poslu- kubik v 1 minuti, kupimo. Ponud- šalcd! (Pester glasbeni spored) - vmes be poslati na naslov: Tovarna stek- ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 Češke lenih izdelkov. Slov. Bistrica. 2200 valčke in polke igra Mariborski pl- ODREKAM SE svoji ženi Anki Svatck, halni ansambel p. v. Draga Lorbeka rojeni Frajfogel, iz Pakraca. Ne — 7.10 Jutranji orkestrailni spored — prevzamem odgovornosti za njena 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 ravnania. Pet let živiva ločeno in Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 sva v ločitvenem postopku. Franjo Radijski koledar — 11.05 Glasbena Svatek, Okučani. 17556 medigra — 11.15 Šolska ura za nižjo --------- stopnjo — Frane Milčinski: Zvezdica zaspanka (ponovitev) — 12.00 Kmetijska nasveti — 12.10 Slovenske narodne pesmi — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Želeli ste — poslušajte! — 13.30 Ura melodij za dobro voljo — 14.30 Iz gledališč — 14.40 Poje črnski sekstet Jubllee Sin^ers — 15.15 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — Dietter Rohkohl: Miško gre na počitnice (ponovitev) — 16.00 Solisti in orkestri izva i ajo zabavno glasbo — vmes od 16.30—16.40 Modni kotiček: Eva Paulin: Nekaj besed o poletnih oblekah — 17.15 Popoldanski simfonični koncert — 17.15—18.00 UKV program: Igramo vam za zabavo in ples — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 18.30 Koncert jugoslovanskih samospevov — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.45 Gioacchino Rossini: Seviljski brivec, opera v dveh dejanjih — 22.15 Reportaža z mednarodnega atletskega mitinga v Beogradu — 22.45—23.00 Plesna glasba. 22.15—33.00 Iz modernega glasbenega sveta — 23.00.—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). i ,v KINO »SLOGA«: Premiera danskega filma: »Spet sva tu«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Ob 10 matineja istega fidma. — V glavni vlogi Pat in Patachon. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO »SOCA«: Angleški film: »Tihotapci«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi: Elisabeth Sellars in Terence Morgan. Proda a vstopmc od 9.30—11 in od 15 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Angleški film: »Tihotapci«. Tednik. Predstava ob 20.30. LETNI KINO »DOM JLA«: Ameriški KINO »KOMUNA« Ameriški film »Protiletalska zaščita« Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Stan Laurel in Oliver Hardy Danes zadnjKkrait! — Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. barvni film: »Viharni zaliv«. Tednik. Predstava ob 20.30 Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave. JESENICE: »RADIO«: Nemški film: •Luč ljubezni*. Predstavi ob 18 in 20 »PLAVŽ«: Angleška fiilm: »Victim mračnega tujca«. Predstavi ob 18 in 20. LETNI KINO »SVOBODA«: Italijanski film: »Na robu propada«. — Predstava ob 20. Zveze z vlaki so ugodne. CELJE: »UNION«: Ameriški fiUm: « »Slavolok zmage«. Predstavi ob 18 in 20. KINO »SISKA« J ugaslo van sko-norveškl film »Krvava pot« Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjič. Potrebujemo ELEKTROMOTORJE po možnosti nove — 2 približno 25 kW, 2900 o/min; 2 približno 30 kW (vsi 220/380/50) Ponudbe na: ELEKTRIČNA CENTRALA BACKA TOPOLA 868 j Delavski svet INDUSTRIJE GIPSA I MLE-VENOG MERMERA »DINARA« BEOGRAD — Dubrovačka 19 v sporazumu s komisijo ljudskega odbora mesta Beograd za imenovanja, razpisuje natečaj za direktorja podjetja Kandidat mora izpolnjevati tele pogoje: — da je dokončni ekonomsko ali pravno fakulteto s triletno prakso v gospodarstvu, oziroma srednjo ekonomsko aJi njej enako šolo s petletno prakso v gospodarstvo ali nepopolna srednjo šolo z desetletno prakso v mavčno-marmorni stroki; — da je bil na vodilnem mestu v gospodarskih podjetjih, predvsem v mavčno-marmomi stroki; — skrajni rok za dostavo ponudb Je 30. junij 1955. Ponudbe pošljite Tajništvu za gospodarstvo Ljudskega odbora mesta Beograd, kadrovskemu oddelku, Beograd, Sremska 6-III., soba 21. 826 KINO »TRIGLAV« Ameriški film »Pregnanci iz Poker Fiata« V glavnih vlogah: Ann Baxter in Dale Robetson. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Danes zadnjikrat. Jutri ameriški barvni film »Najboljši med slabimi« PRODAMO: slektromotor z reduktorjem, znamke »Siemens - Schuhaert« — tip R 6-2672-6 B, 3 k, zvezda 6000 V, 24.4 A, 190 kw, obr. 985/m, 50 per/s, cos — 0,84; električne škarje nove, za rezanje pločevine do 2 mm debeline. 50 cm širine in poljubne doli., znamke »Mead Morrison«; stružni avtomat za les, znamke »Hempelc; stroj za brušenje okroglih palic. nov. kompleten. vrtalni stroj za les nov, devetglavi; verižni rezkar tesarski, znamke .Festo«. Ogled strojev vsak dan v »Kombinatu lesne industrije« Logateo TOVARNA »TRAK« MENGEŠ kupi avtomobilski stroj kompleten z ustrezajočim diferencialom, 60—80 ks, znamk: Chevrolet, Opel, Mercedes ali Ford Ponudbe z označbo tehničnih podatkov je treba poslati na naslov podjetja 2189 Ljudski odbor mestne občine Izola, okraj Koper RAZPISUJE sledeča delovna mesta: V UPRAVI LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE: referenta za prosveto In kulturo — pogoj popolna srednja Sola in najmanj 3 let prakse ▼ prosvetni stroki V pošte* pridejo tudi učitelji; referenta za statistiko in evidenco — pogoj popolna srednja Sola in najmanj 9 let prakse v statistični stroki; načelnika tajništva za gospodarstvo In komunalne zadeve — pogoj ekonomist z najmanj 10-letno prakso ▼ gospodarstvu; referenta za obrt — pogoj popolna srednja Sola in najmanj 5 let prakse v gospodarstvu; gradbenega tebnika — pogoj najmanj 5 let prakse; finančnega inšpektorja — pogoji po uredbi; tržnega inšpektorja — potroji po uredbi; Strojepisko, po možnosti z znanjem stenografije. 7.A OBRTNE OBRATE DRUŽBENEGA SEKTORJA: mizarskega mojstra za upravnika mehanične mizarske delavnice; ključavničarskega ali inštalaterskega mojstra za upravnika kljnčav-ničarsko-inštalaterske delavnice; pletilskega mojstra za upravnika pletilske delavnice; 7 upravnikov gostišč — pogoji, kvalificirani gostinci z večletno prakso in najmanj nižjo srednjo šolo Plače- za uslužbence v upravi po uredbi in dopolnilne plače; za ostale pa po tarifnem pravilnitcu oziroma dogovoru Družinska in «nm«ka <*»anovania zaeoto^liena. Prošnje z življenjepisom ter opisom dosedanjega službovanja je poslati na tajništvo LOMO Izolo najkasneje do 25. junija t955. DVA BULDOŽERJA JAKOSTI 100 KS vzame v najem ali sprejme kot prenos osnovnih sredstev podjetje »ELEKTRO SRBIJA« Beograd Brankova 30/11, tel. 24-660 906 POZIV Uprava podjetja Industrije platnenih izdelkov Jarše, pošta Domžale poziva v smislu čl. 32 Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ št 56/1953), ki so bili v letu 1954 vsaj 9 mesecev v delovnem razmerju s podjetjem in so delovno razmerje sami odpovedali (čl. 31/1 Uredbei ali pa 6 mesecev, če jim je odpovedalo podjetje ali pa, če so zapustili podjetje zaradi upokojitve, dolgotrajne bolezni ali odhoda na odsluženje kadrovskega roka (čl. 31/2 Uredbe), da se osebno zglase ali javijo svoj naslov sekretariatu podjetja zaradi izplačila presežka sklada za plače iz leta 1954 Tistim, ki jim je delovno razmerje odpovedalo podjetje zaradi disciplinsko ali sodno kaznivega dejanja, oziroma so zapustili delo brez odpovedi, nimajo pravice do deleža iz presežka sklada za plače v tem letu. Prijave je poslati najkasneje do 31 julija 1955. Po tem roku dospelih prijav ne bemo več upoštevali in tudi presežkov ne izplačevali. Uprava podjetja 2191 bf1 a , t .1 i.idsks oravlca. L1ubt1ana KoDiturlevs ulica 8/III. telefon St 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon Stev 21-613 m Kulturna rubrika ll 2U887^lNaz'orJ(^va^ ulicah0/U 1SirJŽH «l£ f Sl.efon 39-181 - Telefon *a naročnino In oglase 3.-030 - Mesečna naročnina 250 din « tujino 500 din - Tekoči račun pri NB 601-T-632, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi sa ne vračajo mcdsk a pravica VSEGA PO MALEM ZA VSE ]j!j!j!;|sRF.nA junija 1955 Tracična avtomobilska dirka v Le Mansu V Avstriji je dve- | na bratoma uspelo i vzgojiti nekaj po- [ strvi iz tolmuna poleg nfhovega mlina v prave akrobate. Eden drži nad vodo palico, drugi pa ima v rokah črva. Postrv se požene za črvom preko palice, za nagrado pa v zraku ulovi mastnega črva | Heliko pter na vrhu Mont Blanca V ponedeljek zgodaj zjutraj se je spustil n., vrh 4807 m visokega Mont Blanca helikopter znamke Bell 47-6. Pilot Jean Maine se je dvignil ob 5.15 z letališča Kayet skupaj z gorskim vodnikom Andrejem Contammom. Ko sta iose-gla višino 4304 m, sta se spustila na tla, potem pa -ta se znova dvignila m dosegla vrh Mont Blanca. Na vrhu sta ostala le 4 minute, potem pa sta se dvignila in se ob 6.15 spustila na tla v Chamonixu. Helikopter ima motor, primeren zlasti za višinske polete. Na Holandskem zastrupljajo galebe Holandski orintologi so prišli do sklepa, da bo treba galebe na Holandskem močno zdecimirati, da ne bi izumrle druge ptice, katerih jajca in mladiče jedo galebi. Število galebov na Holandskem cenijo na 25.000. Znanstveniki stoje na stališču, da jih sme ostati samo 2500, če naj žive ostale manjše ptice. V Den Haagu so že začeli pobijati galebe. Društvo prijateljev ptic jih zastruplja s strihninom, s katerim prepoje krušne drobtine. Tako zastrupljeni galebi poginejo bitro in brez bolečin. Zaklad bodo iskali V neapeljskem pristanišču bodo začeli v kratkem Iskati potopljene zaklade iz starega veka. Iskanje bo vodil znani italijanski raziskovalec in strokovnjak za arheologijo prof. Amadeo Maiuri ob pomoči slovečega potapljača Raimonda Buchera, uslužbenega v italijanskem letalstvu. Odprava bo iskala ostanke cesarskega ladjevja starega Rima. To ladjevje se je potopilo v silnem viharju v bližini rtiča Mi-ieno. To se je zgodilo za cesarja Nerona. Prevoz živali z letalom Iz Indije so pripeljali s prometnim letalom prek Rima v Dusseldorf pol živalskega vrta. Po naročilu nekega nemškega trgovca z živalmi so pripeljali mnogo redkih ptičev, več medvedov, antilop, opic in kač. Izbral jih je nemški zoolog dr. Voss, ki se je več mesecev mudil v Indiji, kjer je kupoval divje živali za nemške živalske vrtove. Stirimo-tomo letalo je potrebovalo za prevoz živali samo dva dni Naskok na četrto najvišjo goro Alpinistični vodja mednarodne odprave na Himalajo Erwin Schnei-der, ki je vzel s seboj dva člana avstrijskega alpinističnega društva, jc poslal prvo poročilo iz nekega samostana ob vznožju Moont Eve. resta. V njem pravi, da je dosegla njegova odprava kraj Daran Bazar na nepalski meji že 24. aprila, dva tedna pozneje pa Namche Bazar. O ton področju pravi, da je zelo slikovito. Odprava je najela »lovečega domačega vodnika Pasanga. Njen cilj je četrta najvišja gora sveta, 8.545m visoki himalajski vrh Lhotse. Televizija v Franciji V Franciji je bilo konec aprila 183.992 televizijskih aparatov. Dd predlanskim se je njih število potrojilo. Največ televizijskih aparatov je na področju Pariza. (Od stalnega dopisnika »Borbe<) Pariz, 13. junija. Na avtomobilski dirki v Le Mansu so dosegli dirkači dva rekorda. »Jagvar« je dosegel povprečno hitrost 172 km in 308 m na uro. V 24 urah je prevozil 4175 km in 380 m dolgo progo. To je rekord na tej dirkalni progi. Drugi rekord pa je 85 mrtvih in preko 100 ranjenih gledalcev. Tako velike nesreče še ne pomni zgodovina avtomobilskih dirk in športnih prireditev te vrste. In ta drugi, »črni« rekord, je zasenčil zmagoslavje »Jagvarjevih« dirkačev, ki sta odnesla s »tekme s smrtjo« zdravo kožo, pač pa sta pustila za seboj na krvavi progi svojega tovariša in 85 nedolžnih žrtev, kolikor so jih našteli doslej. Strašna nesreča je sprožila v L-.etovni javnosti vprašanje krivcev. Eni obsojajo konstruktorje avtomobila, ki so v divjem lovu za hitrostjo zapostavljali varnost vozačev, da sta postala dobro plačana obsojenca na smrt. Drugi očitajo organizatorjem dirke, da niso poskrbeli za potrebne zaščitne ukrepe; tako so bili gledaici izpostavljeni nevarnosti, na katero bi bili morali že prej misliti. Tretji pa vidijo ne* kaj krivde tudi v ravnanju samih dirkačev, češ da niso bili dovolj previdni. Za zdaj se je nekako izoblikovalo mnenje, da so konstruktorji avtomobilov in tovarnarji, ki so hoteli »zboljšati« lastnosti svojih vozil, prekoračili mejo, do katere gre konstrukcija gradiva in možnosti dirkačev. Po mnenju nekaterih ljudi je že skrajni čas, da bi se bolj zanimali za naprave, ki bi lahko kontrolirale in bile kos hitrosti blizu 300 km na uro. V tej zvezi po pravici načenjajo vpraSa-nje morale tovarnarjev, ki jim gre pri vsaki avtomobilski dirki zgolj za reklamo. Proti tej težnji pa na- j stopajo zagovorniki konstruktorjev i in proizvajalcev, pa tudi športni i tisk je često v njihpvi službi. Pra- 1 vijo namreč, da je to šport kakor vsak drug in da je pač združen z nevarnostjo. Naj žrtve te tragedije še tako zasenčijo rekord lagvar-jevih« dirkačev, bi po mnenju teh ljudi nesrečno naključje, ki je po- Hitrost, ki ne koristi več napredku vzročilo to tragedijo, ne smelo preprečiti športnih uspehov takšne vrste, ker bi to pomenilo zavirati napredek in razvoj avtomobilske industrije in tehnike. OPOMIN Toda tudi tu po vsej sili športniki mislijo, da bi bilo treba v prihodnje ukreniti vse potrebno, da bi bile takšne nesreče izključene. Predlagajo ukrepe za zboljšanje varnosti dirkačev in gledalcev. Po njihovem mnenju naj bi bila ta tragedija resen opomin vsem, tudi gledalcem. Drugi menijo, da gledal , niso bili dovolj zavarovani; pa tudi ti ljudje izrecno ne dolže organizatorjev dirke, češ da gre za »nesrečno naključje«, ki pomeni samo opomin in da nalaga organizatorjem avtomobilskih dirk, naj v prihodnje bolje zavarujejo gledalce. Sodeč po razvoju polemike krivca ne bodo iskali, pač pa si bodo prizadevali, da bi gledalce bolje zavarovati. Od tovarnarjev pa bodo zahtevali, naj posvete več pozornosti sistemu zaviranja, zboljšanju gradiva in njegove odpornosti v primeru, ko so potrebni nagli manevri, ki jih zahteva nenaden in . ^pričakovan poiožaj. Iz vsega, kar je bilo moč ugotoviti po nesreči, pa sledi, da so bili gledalci malone nezaščiteni, da dirkalni avto pri hitrosti 280 km ni mogel naglo spremeniti smeri in da se jc pripel, i no avto ustavil, da ni Tjlj Leveg pa na tako krat^.. ^^0 ni mogel ustaritiavtomob . ^ ni mogel ustaviti »VIU1UV/ , ^ nesreča konec koncev zato, ker je I je zavozii v dirkalni avto Pre<1 * dirkač »Jagvarja« naglo zavil proti*- * ' " —n ograjo bencinski črpalki. PRIPOVEDOVANJE OCIVIDCEV Eden izmed direktorjev »Mercedesa«, očividec nesreče v Le Mansu, med drugim pripoveduje, kako je nastal na dirkalni progi nenadoma zastoj. Dirkač v »Jagvarju« je moral nenadoma avto zavreti. Tedaj ga je drugi dirkalni avto prehitel. I udi ta dirkač je močno zavrl avto ii. zdrsnil z dirkalne proge. Tedaj pa je privozil francoski dirkač Leveg na »Mercedesu« s hitrostjo kakih 280 km na uro. Ko je že zaviral avto, je bil še toliko priseben, da je dvignil roko, da bi opozori! dirkače za seboj na nevarnost. In res je dirkač za njim še pravočas- je zavozil v dirKaini r ^ boj, preskočil zaščitno °g J ^ se zaril med gledalce. Od u . je bencinski rezervoar vn e • vedovanje direktorja »Mercedes ujema s pripovedovanjem očividcev. . j„mčen i>>' Za letošnje leto J6. vlS n* trostni in vztrajnostni re povprečje 172 km j0«™ e tre-Žalostni rekord te dirke se j nutno ustavil na 85 žrtvai . niki pa pravijo, da bo naj še nekaj ranjenih gleda ■ . bodo organizatorji av dirke v Le Mansu Prodaje določili pametne n"T®®Jalcev, P» beli za večjo varnost gl omejih tudi s posebnimi PredP1*' redku-hitrost, ki ne V ameriSH Oklahomi J®—, j* vihar, stošil mesto Bl^ ij well in ** na PodrožJ® kvadratnih ^, metrov n j-jev Človeških je bilo n^ sto, ^ njenih pa veC ljudi- ČEDALJE TESNEJŠI GOSPODARSKI STIKI S T V desetih letih je sodelovala Jugoslavija na 80 velesejmih v tujih Vsako pomlad in vsako jesen se naša izvozna in industrijska podjetja udeleže mednarodnih velesejmov. Trst, Smirna, Solun, Frankfurt n/M, Milan, Dunaj, Damask, Pa-r.z — v teh mestih so bili naši pridelki in izdelki razstavljeni :ia velesejmih. Naša udeležba na velesejmih v tujini je za razvoj in napredek našega gospodarstva zelo važna. Jugoslavija razstavlja najrazličnejše pridelke in izdelke od vin do kinoprojektorjev, stružnic in generatorjev. Prva leta smo razstavljali seveda predvsem kmetijske pridelke, saj se je naša industrija šeie razvijala. Zdaj pa se že udeležujemo nekaterih velesejmov izključno z investicijsko opremo in industr j-skimi izdelki, VSI NASI PROJEKTORJI RAZPRODANI Ni še dolgo tega, ko je tovarna »iskra« v Kranju razstavljala doma svoje prve kinoprojektorje. Najprej jih je razstavila na zagrebškem velesejmu. Tam so jih opazili tujci in se takoj začeli zanimati zanje. Na lanskem velesejmu v Damasku, ki se ga je udeiežilo 26 dežel, je neka tuja tvrdka naročila 500 jugoslovanskih kinoprojektorjev. Zdaj ima »Iskra« toliko naročil, da ne more ustreči vsem tujim kupcem. Na velesejmu v Damasku so razstavile svoje izdelke še nekatere druge naše tovarne. Naši razstav-ljalci so sklenili pogodbo za doba ve v vrednosti 655.000 dolarjev. V POČASTITEV 400-LETNICE USTANOVITELJEV MESTA V znanem brazilskem mestu Sao Paolu, ki je letos v začetku janu-[ arja praznovalo 400-letnico usta-Pred dnevi so italijanski vojni invalidi množično demonstrirali v novitve, je sodeiovalo na velesejmu Rimu in terjali zvišanje invalidnin. Policija je intervenirala, navalila na demonstrante; večje število Je bilo ranjenih i V Aleksandriji imamo st ^ ' stavo našega gospodarstva. .. s0. 1 Abebi pa bo več naših P _r(Kjnett> ; delovalo na velikem med a(y-velesejmu, ki bo v °k Lianosti°' , vembru med velikimi sv ob »srebrnem jubileju« abe r cesarja. Tudi na '^*esej™UnaViljon’ karti ima Jugoslavija svoj P^ateHb Večina velesejmov, na izstavljajo naša podjetja. J s > rnačaia* * anj®^ govinska podjetja, ki s° razta j -------- j. — - r y skia da trgovskega značaja. njetr tem razstavljajo naša ifaVjj*l» govinska podjetja, ki so prej bolj iz propagandi .Zdaj seveda ne kaže razstaviJ1*^^ I nimo stružnic na trgih, kj j0 ’ ni kupcev, ali živil tam, ^ okus potrošnikov čisto _ ,arSfci Kako živahni so naši . ujc- stiki s tujino, dokazuje u vPlf-ležba naših podjetij na tuJ , jelo" sejmih. V desetih letih J«' vala Jugoslavija na 80 v tujih deželah. PISE GUSTAV GUZEJ RISE; MILAN BIZOVIČAR -7 naših podjetij z izdelki elektro-i industrije, železarn, tovarn kmetij-I skih strojev in orodja itd. Naš paviljon je nudil tujcem lep pregled naše gospodarske zmogljivosti in pokazal, da je lahko naš izvoz tudi čisto industrijskega značaja. Več uglednih brazilskih tvrdk je po svojih predstavnikih izrazilo željo, da bi se včlanile v ondotno mešano Jugoslovansko-brazilsko zbornico. Brazilski trg potrebuje mnogo, kovin, kemijskih in industrijskih izdelkov, stekla, ribiških ladij, motorjev itd., Jugoslavija pa je zelo zainteresirana na brazilskih surovinah in nekaterih pridelkih, ziasti kavi, kakau, bombažu, popru, rižu itd. OD SOLUNA DO DŽAKARTE Na vseh velesejmih v tujini »i naša podjetja prek Zvezne zunanjetrgovinske zbornice prizadevajo, da bi se naše blago čim bolj uveljavilo na tujih trgih. Naša podjetja so navezala stike tudi s trgi Bližnjega in Srednjega vzhoda, Jugovzhodne Azije in delno tfidi Afrike prodrla so tudi naprej v Aleksan drijo — Addis Abebo in Džakarto. »NE STRELJAJTE NA PIANISTA.' Med svojo turnejo po *udar-je prispel Oscar Wilae g0* sko mesto Ledville v Skal"* v$i rah. Takoj je opazil, da prebivalci tega mesta ai go- za pasom. Zvečer bi bil a„> o voriti v nabito polni a je književnosti in ume£n° I poslušalcem samo Pre „„nVenuta strani iz avtobiografije kega Cellinija, znanega itaW* g0 btU zlatarja in slikarja. Lju j ^ navdušen t in zamerili s ^in*' zakaj ni prišel skupaj • ^ je jem. Ko pa jim je poved ^ai0-Cellini že mrtev, so ga * vanjem vprašali: »Kdo pa ga je ^ Ljudje niso mogli Jrazu lahko človek umrje tuai Sm Tisti večer je Wilde oP^ l kotu klavir, na njem P 0jfoV^n° napisom: »Prosimo v pid711' občinstvo, naj Pa‘ iil sta, saj more.* nriPoTT,n’ »Neverjetno,* "e ,„,n kra' Wilde, »kako velika je ’ ju umrljivost pianistov. 85. V srcih tabornikov je bilo tako kol na divje razbrazdanem nebu. Nekaj teikega (e leglo med nje. Ko je stopil Pavle iz otora, so se vsi pogledi ustavili na bledem, resnem obrazu. Razumeli so: la Ra-dotovo življenje gre. »Po zdravnika bo treba,« je poltiho spregovoril taborovodja. »V takem viharju bi bilo preveč tvegano pluti čet jezero. Zato ne kaie nič drugega kot iti pei.« »Poldrugo uro tja in prav toliko nazaj. V najboljšem slučaju je lahko zdravnik v treh urah tukaj,« je posegol v besedo Mirko. »In do takrat je lahko ie prepozno.« Vsi so razumeli, kaj je hotel » t#n reči. S<. Miha je sedel na skail in zrl po razbl-čani jezerski gladini, čez in čez prepredeni z visokimi, belo nakodranimi valovi. Poslušal je ta razgovor in nenadoma se je obrnil k taborovodji: »Dovoli, da jadram po zdravnika.« »Kaj bi imeli od tega, če bi se ie tebi kaj zgodilo. Ne! Za vas vse sem odgovoren,« je zavrnil ponudbo Pavle. »Vem, kaj zmore .Metulj'. V dobri url sva z zdravnikom nazaj,« je dokazoval Miha. Odločitev |e bila teika. Pavle se je zazrl v njegov obraz, protehtaval In končno rekel: »Dobro, pojdi, zanesem se na tebe.« 87. Se preden je bil .Metulj' nekaj metrov od brega, se je veter s tako močjo zaletel vanj, da je Mihi skoraj upadel pogum. Pred čolnom je vstal visok, nakodran val, ko da so se razprla velika, od bolečine spačena usta. Spomnil se je na Rodota. »Nel Samo naprej! je ttisni! zobe, z levico pritegnil jadro, s telesom pa se je naslonil na krmilo, da mu ga valovi ne bi izbili iz rok. .Metulj' se je vzpel na greben vala ter se prekopicnil v doline. »Moram priti čez,« sl je Miha ponavljal in se spretno boril z vsakim valom, z vsakim sunkom vetra. Brez beset?