Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Ptujska Gora  Tradicionalnega romanja zagotovo ne bo  Stran 2 Turizem Ptuj  Če se že gremo turizma, uredimo vsaj najnujnejše ...  Stran 5 Kmetijstvo Slovenija  Tudi politiki vozijo traktorje, mar ne?  Stran 8 Ljudje in dogodki Haloze  Poletje pri babici in dedku v Trdobojcih  Strani 10 in 11 Kronika Sp. Podravje  Potok Rogoznica v Budini presahnil  Stran 24 Šport Borut Arlič  "Za razvoj težko najdeš idealnejše okolje od Aluminija"  Stran 14 Ptuj, torek, 4. avgusta 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 61  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Aktualno Mali avtobusni prevozniki pred bankrotom  Stran 3 Dom upokojencev Ptuj Direktorica: »50 zaposlenih manj, pa bi bila uspešna?!«  Strani 6 in 7 Podravje  Za pobiranje pridelkov letos bistveno manj tuje delovne sile Domačim sezoncem bolj diši delo v Avstriji Sredi avgusta bodo sadjarji in vinogradniki začeli spravilo letošnjega pridelka, za katerega tradicionalno najemajo sezonske delavce. Zaradi covida-19 bodo tuji sezonci v manjšini, zato ponudba del velja predvsem za domačo delovno silo. Pri tem pa se zatika, saj domačih delavcev ni dovolj, vprašljiva pa je tudi njihova zanesljivost. Več na strani 2. V središču Destrnik  Puščice letijo na vse strani, rešitev je stavbna pravica  Strani 6 in 7 Aktualno Politika  (Ne) službeni izlet – težak nahrbtnik za Pivčevo  Stran 3 Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  4. avgusta 20202 Aktualno Vsako leto se v senci cerkve Marije Zavetnice zbere več tisoč vernikov, ki prisluhnejo svečani maši ob največ- jem Marijinem prazniku. Tudi letos patri prirejajo praznovanje, a letošnje bo nekoliko drugačno. »Spremljamo epidemiološko situacijo, sprejete ukrepe in omejitve, se pripravljamo, usklajujemo,« je zaupal pater Martin Gašparič. Zadnja informacija je, da naj bi tako v petek, 14. avgusta, na god sv. Maksimiljana Kolbeja in na predvečer Marijinega praznika, ter nato še na praznično soboto maša Majšperk  Slovesnost na Ptujski Gori letos drugačna Tradicionalnega romanja zagotovo ne bo Znano je, kako naj bi letos potekalo praznovanje Marijinega vnebovzetja na Ptujski Gori. Slovesna maša bo na praznično soboto ob 8. uri na prostem. Foto: Mojca Vtič potekala na prostem, obe bo vodil metropolit Alojzij Cvikl. Bi pa bilo letošnje praznovanje še posebej slovesno, saj na Ptujski Gori obeležujejo jubilej bazilike, desetle- tnico. Majšperk  Gradnja visokovodnih nasipov razburila »Sadil sem, ker bi rad tudi žel, ne le pospravil« Po več letih napovedi in prelaganja začetka gradnje visoko- vodnih nasipov od Koritnega do Stogovcev so sedaj dela v polnem teku. A zdi se, da je težko pričakovan začetek gradnje sedaj presenetil. Gradnja visokovodnih nasipov poteka po kmetijskih zemljiščih, za- čela se je, ko so bili kmetijski pridelki v fazi najbujnejše rasti. Na direk- ciji za vode so zagotovili, da so bili občani, ki so uporabljali površine, namenjene izvedbi projekta, pisno obveščeni o pričetku del ter poz- vani, da pridelke pospravijo. »Prav tako je izvajalec del faze izvajanja del prilagodil tako, da je, kolikor se le da, omogočil spravilo pridelka na kmetijskih površinah, a da je hkrati omogočena tudi ustrezna dina- mika izvedbe projekta,« so povedali. A besede birokratov razkrijejo le del resnice, opozarja eden izmed kmetov, ki kmetuje na zemljiščih, na katerih poteka gradnja visoko- vodnih nasipov. »Pisno nismo bili obveščeni, k spravilu pridelka pa smo bili pozvani 10 ali 14 dni pred začetkom del,« je dejal. To seveda pomeni, da je sogovornik spomladi kupil semensko koruzo, jo posa- dil, gnojil, tretiral s fi tofarmacevtskimi sredstvi, sedaj pa bi moral še nedozorelo pospraviti. »O začetku investicije bi nas morali obvestiti januarja ali februarja, potem ne bi vlagali, ne bi delali in sadili. Namreč če smo že sadili, bi radi tudi poželi. Seveda se je govorilo o gradnji na- sipov, ampak to se je govorilo že zadnjih nekaj let,« je povedal razoča- rani kmetovalec. Ob tem je izpostavil, da mu bodo visokovodni nasipi presekali parcele, kar pomeni, da se mu bo pot do njih podaljšala tudi za tri kilometre. Na drugi strani županja Darinka Fakin pravi, da so v občinskem gla- silu večkrat objavili informacijo, da se bo projekt letos le prestavil z mrtve točke, in v bran izvajalcu del dodaja, da je bil ta pravnomočno izbran šele marca, pogodba pa podpisana maja in da zato pred tem še ni mogel obveščati lastnikov zemljišč. »Ne želim pa se postavljati na nobeno stran. Vsaka zgodba ima namreč svojo plat,« je še dejala. Tako pravi tudi eden izmed večjih kmetov in nekdanji svetnik Edi Leskovar. »Zemljišča, kjer se gradijo visokovodni nasipi, so bila odkupljena in pravno niso naša last, seveda pa smo tudi na tem koščku zemlje sadili in vlagali, saj se kmetje borimo za vsako drobtinico. Vedeli smo, da bo slej ko prej prišlo do gradnje, in vedno je obstajal riziko, da pridelka ne bomo mogli spraviti. Žal bomo letos ta riziko plačali mi.« Trenutno potekajo dela v skladu s terminskim planom, rok za izved- bo pa ima izbrano podjetje VGP Drava Ptuj do 18. januarja prihodnje leto. Vrednost podpisane pogodbe je nekaj manj kot 600.000 evrov. S projektom pa naj bi rešili poplavno ogroženost stanovanjskih objek- tov od Majšperka proti Bregu in s tem tudi regionalno cesto. Foto: Mojca Vtič Na portalu ponudnikov sezon- skih del v kmetijstvu, ki ga objavlja zavod za zaposlovanje, je z mari- borske območne službe trenutno osem ponudnikov, ki bodo na raz- ličnih lokacijah potrebovali približ- no 400 sezoncev. Danica Juhart, sadjarka z Zgor- nje Ložnice v občini Slovenska Bistrica, od avgusta do novembra išče od 45 do 60 delavcev, ki bodo obirali jabolka v Slovenski Bistrici, Kostanjevcu in na Zg. Ložnici, pa tudi v sadovnjakih nekdanjega Kmetijskega kombinata Ptuj na Osojniku. Letos je vse negotovo »Pri nas imamo zmeraj samo domače delavce, tako da tu za nas ni sprememb. Nekaj jih je stalnih, saj se vračajo vsako leto, dve tre- tjini pa moramo pridobiti na novo. Trenutno se prijavljajo, a jih še ni- mamo dovolj. Kot sem že večkrat povedala, sama prijava za delo še zdaleč ne zagotavlja, da se bo de- lavec potem tudi zares pojavil v sadovnjaku. Ni lahko dobiti zanes- ljivih ljudi,« pravi Juhartova, ki bo za obiranje jabolk plačala 5,5 evra na uro neto, za malico in prevoz pa bodo morali delavci poskrbeti sami. Jareninsko podjetje Dveri-Pax bo od druge polovice avgusta dalje potrebovalo od 40 do 60 delavcev za obiranje grozdja v svojih vino- gradih na območju občin Pesnica, Podravje  Za pobiranje jesenskega pridelka letos bistveno manj tuje delovne sile Domačim sezoncem bolj diši delo v Avstriji Sredi avgusta bodo sadjarji in vinogradniki začeli spravilo letošnjega pridelka, za katerega tradicionalno najemajo sezonske delavce. Zaradi covida-19 bodo tuji sezonci v manjšini, zato ponudba del velja predvsem za domačo delovno silo. Foto: Dreamstime/M24 Foto: Sta/M24 Kapela, Radenci in Ljutomer. Aleš Valcl je povedal, da so prejšnja leta imeli sezonce iz tujine. »Večinoma so bili iz Srbije, poskrbeli smo za njihovo namestitev. Letos je vse negotovo in se ne moremo zanesti na tujino, zato računamo na do- mačo delovno silo. Nekaj prijav že imamo, sicer pa delavce še iščemo. Na uro bodo prejeli 4,5 evra neto, zraven pa še nadomestilo za mali- co in potne stroške.« Računajo na Bosance in Srbe Obiranje jabolk bodo po 15. av- gustu začeli tudi v Sadjarstvu Šilec iz Vitomarcev. V njihovih sadovnja- kih v Godemarcih pri Mali Nedelji bo delo dobilo 80 ljudi. Kolikšna bo letošnja urna postavka še ni znano, kot vsako leto pa bodo tudi letos najeli domače sezonce in jim zagotovili toplo malico in sok. Kmetijsko podjetje Meja Šen- tjur iz Šentjurja je za svoj lenarški obrat, ki ima sadovnjake v Selcah, Voličini, na Tratah in Zg. Velki, za- časne delavce potrebovalo že v juniju in prvi polovici julija. »Takrat so redčili jabolka, od sredine sep- tembra pa vse do konca oktobra pa jih bomo 22 potrebovali za obi- ranje jabolk,« napoveduje Jerica Rihter. »Ponavadi najamemo nekaj delavcev iz tujine in nekaj doma- čih, tudi za redčenje jabolk smo imeli ljudi iz Bosne in Srbije. Upam, da bodo lahko prišli tudi za obira- nje, a gotovo ne v takem številu, kot bi si želeli. Zanje imamo prip- Nuška Gajšek ravljeno namestitev, a se bojimo, kako bo z epidemijo, zato je tako rekoč še vse v zraku.« Nima vsak kondicije za to delo Rihterjeva dvomi, da bodo lah- ko z domačimi delavci pokrili vse potrebe. »Morda bo zaradi večje brezposelnosti kaj več zanimanja domačih sezoncev, a moram žal povedati, da niso preveč zanesljivi. Tujci natančno vedo, zakaj pride- jo, pri nas se nastanijo in oddelajo svoje. Domače pa 'zmoti' marsikaj: najdejo drugo delo, imajo opravke, ne zmorejo fi zičnega dela … Lah- ko, da se takšno delo na svežem zraku in v naravi sliši romantično, a je vendar tudi precej naporno. Dela se dolgo, vroče je, dežuje, treba je pravilno ločevati sadje, ni lahko, nimajo vsi potrebne kon- dicije … Pa to ne pomeni, da niso pridni. Še športniki ne zdržijo tem- pa. In res je, kar pravijo, da so še najvztrajnejši in najvzdržljivejši starejši, saj so vajeni trdega dela. Poleg tega v svojih sadovnjakih na drugih lokacijah lažje dobimo delavce, največ težav je prav v na- šem lenarškem obratu, saj sezonci raje pobegnejo na delo čez mejo v Avstrijo, kjer so seveda tudi bo- lje plačani.« V Meji Šentjur so lani delavcem na uro plačali 4,2 evra, kako bo letos, še niso dorekli, vse- kakor bodo poskrbeli za malico, ne pa tudi za prevoz. Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  4. avgusta 2020 3Aktualno Bodo občine pomagale tako, kot je država? Na obrtni zbornici si sekcija avtobusnih prevoznikov prizadeva, da bi prevozniki, ki opravljajo šolske prevoze, za obdobje, ko jih niso smeli izvajati, dobili povrnjenih vsaj del stroškov, enako kot so od države prejeli izvajalci linijskih prevozov. Ministrstvo je namreč koncesionarjem, ki izvajajo medkrajevni linijski potniški promet, krilo del fiksnih stroškov v višini 36 % normirane stroškovne cene na kilometer, to je 0,69 evra/kilometer za vse načrtovane kilometre v obdobju, ko je bil javni potniški promet zaustavljen. Prevozniki tudi od občin pričakujejo enako. Predsednik sekcije avtobusnih prevoznikov Peter Mirt pravi, da pravna podlaga za izplačilo obstaja. »Čeprav se šolski prevozi, ko se bile šole zaprte, niso izvajali, pa je bil avtobus za to storitev ves čas na voljo, za kar se prevozniki v pogodbi tudi zavežejo. Torej možnost obstaja, a žal polovica občin tej obrazložitvi nasprotuje in so sredstva že preusmerile na druge konte. Sedaj se borimo, da bi občine enotno pristopile.« Da je odločitev glede plačila dela fiksnih stroškov avtobusnim prevoznikom, ki opravljajo šolske prevoze, stvar občin, so poudarili tudi na infrastrukturnem ministrstvu. »Občinam smo le predlagali, da to storijo, ker je večina teh prevoznikov v težkem finančnem položaju.« V sekciji avtobusnih prevoznikov še naprošajo šolsko ministrstvo, da scenarij za izvajanje novega šolskega leta sporoči čim prej, da se lahko avtobusni prevozniki pripravijo, ter da ministrstvo v šolskem koledarju ohrani izvajanje obšolskih dejavnosti. »Če en razred skupaj potuje na neki izlet in se potem vrne, ne vidim dodatnega zdravstvenega tveganja. Ob tem smo ministrstvu še predlagali, da se učencem organizira pouk v naravi. To lahko pomeni, da se zjutraj usedejo na avtobus, mi jih zapeljemo na neko destinacijo in nato pridemo ponje. S tem bi zagotovo zmanjšali duševno stisko otrok, ki je, kot ugotavljajo strokovnjaki, posledica epidemije.« Protikorupcijska komisija bo aktivnosti ministrice Aleksandre Pivec na junijskem obisku v Izoli preverila v okviru zadeve, ki jo vodi o njenem obisku v podjetju Vinakras, kjer že opravlja predhodni preizkus. KPK namreč vodi tudi predhodni preizkus glede gostovanja Pivčeve na Krasu konec junija, ko je med drugim nastopila v videu zasebnega podjetja Vinakras. Na izolski občini se jim sicer zdi logično, da so ministrici plačali tridnevno bivanje, saj da je prišla na občinsko povabilo. Tudi ministrica v tem ne vidi nič spornega. Pravnik Rajko Pirnat pa svari, da lahko pride do konflikta interesov, če bi občina kandidirala na katerem od razpisov ministrstva. »Če se nam bo uspelo izvleči, bomo izgubo pokrivali več let« Med manjšimi avtobusnimi prevozniki je tudi majšperški Karl Pajnkiher, ki ima avtobusno dejavnost registrirano že 25 let. »V tako težki situaciji, kot smo letos, še nismo bili, odkar imam to obrt. Izguba bo izjemna, tako da če se nam bo uspelo izvleči, jo bomo pokrivali več let.« Avtobusni prevoznik ima namreč obveznosti do lizinških hiš, prav tako je zajeten stro- šek zavarovanje avtobusov. »Edina rešitev je bila dodaten kredit. Bi pa, če ne bi imel pogodbe z občino za šolske prevoze, podjetje že zaprl,« je priznal. K povedanemu je skromno do- dal: »Nič ne moremo, v takšni situaciji smo.« Slovenija, Podravje  Mali avtobusni prevozniki bijejo plat zvona Prihodkov ni, položnice za lizing in zavarovanje prihajajo Mali avtobusni prevozniki so v stiski in na robo obupa. Prihodkov ni, lizingi in kreditne obveznosti pa ostajajo. Brez pomoči države je ta panoga obsojena na propad, opozarjajo. Foto: Črtomir Goznik Televizija Slovenija je namreč v četrtek poročala, da je Občina Izo- la kmetijski ministrici Aleksandri Pivec ob junijskem službenem obi- sku plačala več nočitev v tamkaj- šnjem hotelu. V kabinetu Pivčeve so pojasnili, da je bila ministrica od 12. do 14. junija gostja Občine Izola. Televizija pa je navajala, da naj bi se obisk raztegnil v zasebnega in da naj bi s prvotno izdanega hotel- skega računa izhajalo, da sta tam bivala tudi sinova Pivčeve. Pivčeva sicer to zanika. V telefonskem po- govoru za televizijo je med drugim pojasnila, da je bilo sprva res miš- ljeno, da bi prenočila v hotelu tudi sinova, na koncu pa da sta spala pri prijateljih. V njuno nesojeno sobo naj bi se nastanila varnostnika. V kabinetu Pivčeve so še pojasnili, Slovenija  Službeno-neslužbeni obiski ministrice vzbujajo vse več dvomov Težak nahrbtnik za Pivčevo pri nadaljnjem vodenju DeSUS Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša od ministrice in predsednice Aleksandre Pivec ter vpletenih pričakuje natančne informacije glede medijskih objav o ministričinih nočitvah v izolskem hotelu na stroške izolske občine. »Če navedbe držijo, potem bo to zelo težak nahrbtnik predsednice pri njenem nadaljnjem vodenju stranke,« je ocenil Jurša. Foto: Sta/M24 »Nenormalno je, da nekdo plačuje stroške za tako bivanje ministrice. Te plačuje ministrstvo,« je med drugim dejal vodja poslanske skupine Franc Jurša. Agonija malih avtobusnih pre- voznikov se je začela že v začetku leta, torej še pred uradnim začet- kom epidemije, saj so bile odpo- vedane ture tujih potnikov po vsej Evropi. Veliko turistov namreč v Evropo prihaja iz azijskih držav, med drugim iz Kitajske, kjer se je koronavirus pojavil. Poleg tega so turistične prevoze odpoveda- le tudi Slovenija in druge evrop- ske države, odpovedani so bili vsi prevozi na sejme, festivale, šolski prevozi in celoten javni potniški promet. Avtobusni prevozniki še vedno brez prihodkov Avtobusni prevozniki so se ne- nadoma znašli v situaciji, ko so njihovi avtobusi obstali. A tudi po razglasitvi konca epidemije pre- vozniki še ne vidijo luči na koncu tunela. Zaradi omejitev potovanj in omejitev avtobusnih prevozov trenutno prevozniki beležijo le okrog tri odstotke notranjega prometa, mednarodnega pa ni pričakovati, predvsem ne tujega, je dejal Peter Mirt, predsednik odbora avtobusnih prevoznikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Če država ne želi izgubiti tega sektorja (podjetij, ki se ukvarjajo s turističnimi avtobu- snimi prevozi), bo primorana za njih pripraviti posebne fi nančne spodbude, da jih ohrani pri živ- ljenju, opozarja. »Tako kot drugi podjetniki smo tudi mi prejeli na- domestila za zaposlene, ki čakajo na delo doma, temu ne moremo oporekati. A vsi drugi sedaj že be- ležijo prihodke, mi pa žal ne. Ho- telirjem, ki enako kot mi spadajo da je ministrica v petek, 12. junija, z županom Izole Danilom Markoči- čem podpisala pismo o nameri za vzpostavitev interaktivnega muze- ja ribiške industrije v Sloveniji. Na pobudo občine naj bi ministrica ta dan opravila še več delovnih sre- čanj ter pogovorov, ki so trajali do večera. V soboto popoldne naj bi se obisk ministrice nadaljeval z de- lovnimi sestanki ter ogledom tere- na in pogovori, v nedeljo pa naj bi ministrica opravila več pogovorov na temo vinarstva v Istri ter obiska- la tudi eno izmed kmetij. pod turistično branžo, se pomaga z boni, tudi mi prosimo ministrstva za posluh glede pomoči. Namreč moratoriji za odplačilo lizingov se iztekajo, nato bodo sledile še ob- veznosti do bank. Nakup avtobusa stane 200.000 evrov in več. Mnogi prevozniki upajo, da bodo vsaj del dohodkov ponovno prislužili sep- tembra s šolskimi prevozi, a tudi na tem področju ne vemo, kako in ali bomo lahko delali.« Zaradi avtobusov ne želijo zastavljati svojih domov Avtobusni prevozniki si želijo, da bi bili upravičeni do nepovratnih sredstev, a ker se zavedajo, da no- beno kosilo ni zastonj, bi bili zado- voljni že z likvidnostnimi sredstvi oz. poroštvom države. »Na bankah smo avtobusni prevozniki trenu- tno nezaželeni, saj so naše letošnje bilance katastrofalne,« je priznal Mirt. »Zaradi avtobusov ne more- mo zastavljati svojih domov, torej edine strehe nad glavo, ki nam še ostaja. Potem naj raje poberejo avtobuse, žal pa to tudi pomeni, da bomo izgubili težko pridobljen kader in da bodo številne družine pristale na plečih države.« Avto- busni prevozniki pričakujejo, da se bo zanje podaljšal ukrep čakanja na delo doma vsaj do novega leta in da bo NIJZ omejitvene ukrepe oblikoval na podlagi zdrave kmeč- ke pameti. »Dogajalo se nam je, da smo lahko vozili le tretjino potni- kov, to pomeni, da smo potrebo- vali več avtobusov za eno skupino potnikov, ti pa so se po izstopu iz avtobusov skupaj družili. Enako je veljalo za šolarje. Zagovarjamo skrb za zdravje potnikov in naših zaposlenih, a ukrepi naj bodo so- razmerni.« Stroške ministrice plačuje ministrstvo, ne kdorkoli Ne glede na vsa pojasnila pa Jurša kot vodja poslanske skupine stranke, ki jo vodi Pivčeva, priča- kuje odgovore. »Nenormalno je, da nekdo plačuje stroške za tako bivanje ministrice. Te plačuje mini- strstvo,« je dejal Jurša. O tem, ali bi morala Pivčeva odstopiti s položaja, če navedbe v medijih držijo, pa ne želi pole- mizirati. Na Pivčevo sicer v zad- njem času leti veliko očitkov. Koalicija brez komentarja, opozicija zahteva odstop V kabinetu predsednika vlade ter koalicijskih SDS in SMC ne ko- mentirajo zadnjih razkritij o ravna- njih kmetijske ministrice in predse- dnice koalicijske DeSUS Aleksan- dre Pivec. Opozicijske LMŠ, SD, Le- vica in SAB pa so ostre. Po mnenju LMŠ in Levice mora Pivčeva zaradi zlorabe položaja oz. kršenja zako- nodaje odstopiti. Če se izkaže, da je lagala, tudi po oceni SD ne more biti več na funkciji. Foto: M24 Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 4 Spomnimo, da so »uporniške« občine Sveti Andraž, Sveta Tro- jica, Cerkvenjak, Trnovska vas in Destrnik v začetku junija vrgle bombo z odločitvijo, da izstopa- jo iz skupnega projekta obnove spodnjepodravskega vodovoda in ustanovijo samostojni konzorcij. Glavni namen, kot je takrat zatrdi- lo vseh pet županov, ni bilo minira- nje prvotnega skupnega projekta, ampak bolj šok terapija oziroma želja po njegovi pospešitvi. Župa- nja Darja Vudler Berlak ter župani Franc Pukšič, Alojz Benko, Marjan Žmavc in David Klobasa so ostalim občinam kot skrajni rok za skupno oddajo javnega naročila določili 30. junij. »Prosili so nas, da ostanemo« Glede na pomembnost projek- ta in časovno stisko je peterica pričakovala takojšnjo odzivnost in kooperativnost ostalih članic v projektu. In jo tudi dobila. Kot je povedal Miran Čeh, direktor ob- činske uprave Svetega Andraža, ki je v sklopu prvotnega velikega projekta prevzel pripravo razpisne dokumentacije, so bili kmalu po protestni ustanovitvi samostojne- ga konzorcija pozvani k ponovne- mu sodelovanju. »Dobesedno pro- sili so nas, da ostanemo skupaj in projekt skupaj peljemo dalje. Zato Ptujčani bodo skupno obnovili 1,9 kilometra destrniških cest v naseljih Gomilci, Drstelja, Strmec, Ločki Vrh in Placar. V Gomilcih bodo asfaltirali 209 metrov cestne- ga odseka Fric-Pukšič, na Drstelji 630 metrov na relaciji Stajnko-Čeh- -jez, v Strmcu med Kocmutovimi in Malekovimi pa v dolžini 629 me- trov. Preplastitev z rekonstrukcijo je na vrsti tudi na Ločkem Vrhu, in sicer 180 metrov odseka Kos-Puk- šič, prav tako pa 197 metrov dolg odsek Holc-Kumer v Placarju, kjer je poleg novega asfalta predvide- na še obnova opornega zidu. Kolesarska pot bo potekala na obeh straneh ceste v širini 1,25 me- tra. Letos sicer načrtujejo le izdela- vo spodnjega ustroja, kar pomeni, da se bodo kolesarji za začetek vo- zili po makadamu, asfaltiranje pa naj bi sledilo prihodnje leto. Investicija bo stala dobrih 19.000 evrov, pri čemer bo občina zagotovila 4.830 evrov, preostali del denarja pa naj bi predstavljala nepovratna sredstva na podlagi 23. člena Zakona o fi nanciranju občin. Za to naložbo se je občina torek  4. avgusta 20204 Podravje Slovenske gorice  Priprave na prenovo vodovodnega sistema spet na dopustu Šok terapija peterice upornih zalegla le kratek čas Zapletom v zvezi s celovito obnovo vodovodnega sistema Spodnjega Podravja kar ni videti konca. Potem ko je zaradi neresnega pristopa pet slovenjegoriških občin junija zagrozilo s samostojno akcijo obnove, nato pa ostalim članicam v projektu ponudilo roko sprave, zdaj spet kaže, da se nihče ne drži dogovorjenih rokov. Foto: SD Destrniški župan Franc Pukšič in direktor podjetja Asfalti Ptuj Nikola Drašković podpisujeta pogodbo o rekonstrukciji slabih dveh kilometrov občinskih cest. Foto: KG Destrnik  Podpis »cestne« pogodbe 171.000 evrov za 1,9 kilometra cest Občina Destrnik je podjetje Asfalti Ptuj izbrala za re- konstrukcijo petih najbolj kritičnih odsekov cest, ki naj bi bila dokončana do konca septembra. Starše  Letos tudi kolesarska steza Kolesarji najprej po makadamu Na Občini Starše so po hitrem postopku pripravili pot- rebno dokumentacijo za kolesarsko pot na odseku od kro- žišča pri avtocesti pri Marjeti do naselja Dravski Dvor. Slovenija  Po neurju v Domžalah Iščejo krovce iz vse države Po sredini toči na Domžalskem, ki je po prvi oceni povzroči- la za približno 2,5 milijona evrov škode, v občini nadaljujejo aktivnosti na najbolj prizadetih območjih. Občina in Obrtna zbornica Domžale organizirata tudi krovce iz vse države za popravilo streh po toči. V obrtni zbornici zainteresirane krovce vabijo, da jih pokličejo čimprej. Ekipe nudijo pomoč pri odpravljanju posledic neurja tam, kjer so stanovanjski objekti najbolj ogroženi in prizadeti, so na občini zapisali na spletni strani. Sredino neurje, ki je sicer prizadelo velik del države, je največjo škodo povzročilo prav v Domžalah, kjer je poškodovalo več kot 390 objektov. Z zasilnim prekrivanjem poškodovanih streh so v četrtek pomagali že gasilci. Na teren je po četrtkovih navedbah namestnika poveljnika domžalske civilne zaščite Petra Gubanca odšlo 40 prostovoljnih in dve poklicni gasilski enoti oz. približno 250 opera- tivnih gasilcev. Po besedah poveljnika Gasilske zveze Domžale in Centra za zaščito in reševanje Domžale Matjaža Merkužiča jo je od pomembnih javnih objektov v tokratni ujmi dobro odnesel zdravstveni dom, je pa toča poškodovala nekatere šolske objekte. Vendar pa škoda na teh objek- tih po prvih ocenah ni velika. Minister Počivalšek je povedal, da bo z informacijami, ki jih je pridobil, seznanil vlado. Skupaj bodo potem pregledali, ali in kako lahko država pomaga. Ob tem je izrazil zado- voljstvo, da kljub veliki škodi na premoženju med neurjem ni bilo tež- jih poškodb med prebivalstvom. Toča je sicer škodo povzročila tudi v občinah Hrastnik, Žalec, Braslovče in Prevalje. Foto: GT/M24 Ptuj  Okrnjena mobilnost po mestu Mestni avtobus še lep čas ne bo vozil ... Z uvedbo brezplačnega mestnega avtobusa so Ptujčani veliko pridobili. Prav v teh poletnih dneh si predvsem starejši upo- rabniki želijo, da bi čim prej ponovno vozil. A kot kaže, ga na ptujskih cestah še lep čas ne bo ... Konec leta 2015 je ptujska občina zagotovila sredstva za vzposta- vitev linije mestnega avtobusa. Vse od takrat je bil za uporabnike brezplačen. Vozil je neprekinjeno v različnih terminih vse dni v tednu, tudi ob praznikih. Vse do razglasitve epidemije. Od marca naprej ne vozi več, pa čeprav bi prav v teh vročih dneh marsikomu bil še kako dobrodošla oblika prevoza. Na ptujski občini smo preverili, kakšni so načrti in kdaj naj bi bila ta linija ponovno vzpostavljena: „Mestni avtobus bo začel voziti ob spro- stitvi ukrepov za obvladovanje koronavirusa. Še vedno namreč velja, da bi zaradi ukrepov in priporočil na avtobusu lahko bili zgolj trije po- tniki, zato mestnega avtobusnega prevoza do nadaljnjega ne bomo vzpostavljali. Natančnega datuma tako ne moremo napovedati.“ Kakšen bo fi nančni prihranek zaradi navedenih okoliščin, bo znano ob koncu proračunskega leta. V letu 2019 je bilo za izvajanje prevozov mestnega avtobusa porabljenih 121.451 evrov. Vozi pa od 11. junija po starem mestnem jedru električno vozilo Zapeljivec. Za starejše je na voljo tudi Šoferko, pri čemer pa se je za vožnjo z njim treba napovedati nekaj dni prej. Pomanjkanje redne linije mestnega avtobusa bo še občutnejše sep- tembra, ko se začne šolsko leto. Starejši in šolarji so namreč najpogo- stejši uporabniki te oblike prevoza. Foto: ČG Mestni avtobus očitno še nekaj časa ne bo vozil. smo stopili korak nazaj in šli v kom- promis, da gremo v skupen razpis, kot je bilo prvotno dogovorjeno. A znova nič ne kaže, da bo kaj iz tega.« Pogodbo o skupnem nastopu na razpisu so občine junija spet podpisale, slediti bi morala poobla- stila, terminski načrt … »Od takrat se žal spet nismo nikamor premak- nili,« je razočarana Vudler Berlako- va. »Pravkar sem pisala na Mestno občino Ptuj, ki je nosilka projekta, da nam posreduje časovnico po- stopkov in aktivnosti. Od junija capljamo na mestu in izgubljamo dragoceni čas, vse gre preveč po polžje, očitno nihče nič ne dela, zdaj pa smo že v avgustu. Na kon- cu bomo res morali sami naprej, ne bo druge, sicer bo na koncu še za nas prepozno.« Sporna način dela in njegova dinamika Spomnimo, da sta vzrok za ne- zadovoljstvo peterice način dela v projektu in njegova dinamika. »Za- radi slabih izkušenj iz preteklosti, ko se kljub dogovorom ni naredilo veliko, poleg tega so se postopki zavlačevali, ne želimo več tvegati, da bomo ponovno zamudili črpa- nje prepomembnih sredstev,« so dejali ob ustanovitvi samostojnega konzorcija. Poleg tega zagovarjajo obnovo vodovodnega sistema po več sklopih, saj bo le tako zagoto- vljena preglednost, lažje pa bo tudi reševati težave s pridobivanjem zemljišč. Posebej vztrajajo na dveh sklopih, ki zajemata njihove obči- ne, predlagajo pa tudi, da si obči- ne delijo stroške po ključu delitve vode in plačajo samo povezovalne vode, kar skupaj pomeni skoraj 78,5 kilometra povezovalnih vo- dov, ter skupne objekte, komuni- kacije in kontrolo dostopa. Stroške za vse druge vode, zajete v projek- tu za izvedbo, pa naj krije vsaka občina zase. Celotna investicija je ocenjena na skoraj 171.000 evrov. Občina jih bo delno zagotovila iz nepovra- tnih sredstev, delno pa z ugodnim državnim kreditom po zakonu o fi nanciranju občin, ki omogoča pridobitev dodatnih sredstev za sofi nanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo. Foto: MZ odločila precej na hitro, potem, ko so ugotovili da jim bo po moder- nizaciji ceste Starše -Trniče ostalo 11.000 evrov, dodatnih 4.300 evrov pa so prejeli še iz državne blagajne. »Če ne bi šli v nobeno investicijo, bi kar 15.000 evrov ostalo neizkori- ščenih,« je pojasnil Bojan Grus, član uprave občine Starše. Z deli na terenu želijo pričeti v septembru, v oktobru pa naj bi bila zaključena. »Če bodo v proračunu ostajala sredstva, se lahko z nasled- njim rebalansom odobri tudi asfal- tiranje,« so zagotovili na občini. Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  4. avgusta 2020 5Turizem Maribor  V DUTB več kot zadovoljni s številom ponudb Zanimanje za nakup pohorskih hotelov nad pričakovanji Zanimanje za nakup hotelov na Mariborskem Pohorju, za katera so do minule srede zbirali zavezujoče ponudbe, je po navedbah Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) preseglo pričakovanja. Koliko ponudb so prejeli, sicer niso izdali, zagotovo pa med njimi ni trenutnega najemnika hotela Arena, ki je še edini odprt. Občina je na naše opozorilo hitro reagirala in v nekaj dneh ta problem uredila. Gostinec bo moral poskrbeti še za prestavitev smetarskih zabojnikov z odpadki, iz katerih precej zaudarja. V ponos pa nam gotovo ni niti urbana opre- ma na makadamski poti ob Dravi niti trava, ki vedno bolj zarašča okolico. Pot od ptujskih Term in parki- rišča na Zadružnem trgu preko peš mostu je zelo frekventna, saj jo uporabljajo tako domačini kot turisti, ki jih je v zadnjih mesecih izjemno veliko. Je pa na tej relaciji ogromno pomanjkljivosti, ki bi se jih z relativno majhnim fi nančnim vložkom dale odpraviti, s čimer bi bila ta vstopna točka v najstarejše mesto bistveno bolje urejena. Ena izmed ključnih stvari na makadamski poti ob Dravi, ki so jih mestni oblastniki obljubljali že v minulem mandatu, je ureditev oziroma zamenjava urbane opre- me. Ta je v izjemno slabem stanju. Dotrajane klopce in stari, uničeni koši mestu gotovo niso v ponos. Na ptujski občini zdaj zagotavljajo, da bo to prioritetno urejeno. Da ljudje izboljšave hitro pre- poznajo, dokazuje odziv na ureje- no dravsko plažo ob pomolu pri ptujskih termah. To je postalo pri- ljubljeno zbirališče in ena izmed za- nimivih razglednih točk na mesto. Na tem območju so pred leti ob- ljubljali tudi ureditev premičnega gostinskega lokala, a je ta projekt ostal obljuba na papirju. Levo krasna veduta, desno zaraščena goščava Ptuj  Sprehajalna pot od mesta do ptujskih Term kaže slabo podobo Če se že gremo turizma, uredimo vsaj najnujnejše ... Pot od Term in Zadružnega trga preko peš mostu do mesta je ena najbolj obljudenih na Ptuju in predstavlja priljubljeno rekreacijsko, pa tudi turistično vstopno točko. Zato bi morala biti tudi med bolje urejenimi, a očitno ni. Ob gostišču Ribič so zaradi vozil, ki so bila redno parkirana na pešpoti do stopnic, razpokale plošče. Foto: DK Občina je na opazko hitro reagirala ter že naročila zamenjavo plošč in postavitev korit z rožami, ki onemogočajo parkiranje vozil. Foto: DK Še pred nekaj dnevi so bile plošče videti tako ... Foto: DK Urbana oprema na eni najbolj obljudenih poti do centra mesta ni ravno najlepša. Medtem ko nas – gledano iz smeri ptujskih Term – vso pot ob Dravi spremlja eden najlepših mo- žnih pogledov na mesto, pogled na desno ni več tako idiličen. Od pomladi naprej je podoba zaradi zaraščene goščave precej klavr- na. Nepokošeno ogromno zemlji- šče niti slučajno ni primerljivo s stanjem, ko so na tem mestu bili urejeni vrtički. Te so vrsto let obde- lovali najemniki, a se je podjetje, ki ima to zemljo v lasti (Agis tehnolo- gies) odločilo, da bodo to namenili za kaj bolj dobičkonosnega, kot je vrtnarjenje. Gradbenih del še ni na vidiku, pretirane pozornosti vzdrževanju zemljišča pa očitno ne namenjajo. Sam peš most je po novem so- lidno urejen. Črni madeži, ki so bili razliti po novih ploščah, so le še preteklost. Gradbinec, ki je dela iz- vajal, je na zahtevo MO Ptuj moral napake odpraviti. Čeprav je solidno urejen, pa most nima nekih presežkov, kar bi mu dajalo dodano vrednost ali ga razlikovalo od drugih. Pred nekaj leti je, denimo, v Dravi ob peš mo- stu bil postavljen vodni element – brizgalnik, ki je v poletnih dneh bil dovolj visok, da je poskrbel tudi za ohladitev. Vsaka ideja, ki bi okolje popestrila, bi gotovo bila boljša kot nič. To dokazuje postavitev tu- rističnega okvirja, ki je postal ena najbolj priljubljenih točk za foto- grafi ranje vedute mesta. Vsekakor to območje ponuja še veliko možnosti za razvoj inova- tivnih idej, ki bi ta del mesta lahko spremenile v zanimivejšega. Prestavitev zabojnikov za smeti v Dravsko ulico Ob izteku mostu na levi strani, pri gostilni Ribič so nekatere po- manjkljivosti pred kratkim odpra- vili, na ptujski občini pa obljubljajo, da s tem še niso končali. Še pred nekaj tedni je bilo to območje pov- sem drugačno: zaradi redno parki- ranih vozil je bil dostop po tej poti za pešce otežen. Gre sicer za občin- sko zemljišče, a so ga redno zase- dali z dostavnimi in drugimi vozili za potrebe gostinskega lokala. Po- sledično so razpokale plošče, kar je za pešce predstavljalo nevarnost. Po našem opozorilu in vprašanju, kaj na tem območju občina načrtu- je, so na občini naročili zamenjavo plošč, sočasno pa so parkiranje fi zično preprečili s postavitvijo korit z rožami. Kmalu naj bi bila odpravljena še ena pomanjkljivost. Gostilna ima namreč v peš coni, ki vodi do mostu in prehoda za pešce, postavljene zabojnike za odpadke. Predvsem v poletnih mesecih nji- hov vonj nikakor ni prijeten. „Glede zabojnikov za biološke odpadke bomo naročili, da jih prestavijo dru- gam,“ so zagotovili na MO Ptuj. Na parkirišču v Dravski ulici, na drugi strani lokala, je bistveno manj ljudi, tam so tudi že postavljeni zabojni- ki, zato smeti gotovo tja bolj sodijo kot na eno najfrekventnejših (tudi turističnih) poti v mestu. Če se gremo turizma, je gotovo smiselno vlagati tudi v majhne reči, megalomanskih projektov na pa- pirju je tako preveč. Ptuj  Garažna hiša ostaja na papirju Še vedno brez zelene luči Mestna občina Ptuj, ki si želi, da bi se za pošto gradil garažni plato, naj bi bila korak bližje realizaciji te ideje. Dogovori, ki potekajo z mariborsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), so v zadnjih mesecih konstruk- tivni, a do dokončnega dogovora oz kompromisa bo očitno preteklo še kar nekaj časa. samostan in da se omogoči prezentacija srednjeveškega mestnega jarka, ki poteka prav na tem območju. Na ptujski občini poudarjajo, da si želijo konstruktivno rešitev, ki bo zadovoljila zahteve spomeničar- jev in obenem omogočila postavitev platoja. Dodatna parkirna mesta Ptuj namreč nujno potrebuje. Vendar pa Srečko Štajnbaher, vodja mariborske enote ZVKDS, pra- vi, da zelene luči za začetek gradnje še ne bodo prižgali, saj tudi zadnja rešitev ni povsem ustrezna. Projektante bodo zato v kratkem povabili na dodatni sestanek. Že leta podobo samostana na tej strani kazijo oglaševalske table Obstoječe stanje v Ulici heroja Lacka je sicer že doslej daleč od ide- alnega. Zid minoritskega samostana je polepljen z reklamnimi panoji, ki kazijo podobo tega dela mesta. Kljub večkrat slišanim pomislekom ta zid ostaja oglaševalski prostor, za katerega samostan prejema naje- mnino. Kot smo že leta 2017 poročali v Štajerskem tedniku, je soglasje za tovrstno oglaševanje podala tudi ptujska občina, češ da to za mi- noritski samostan predstavlja pridobitno dejavnost. A so predlagali, da se oglasne table premesti na notranjo stran stavbe. Seveda je to bila nesmiselna pobuda, saj oglaševalci od tega, da oglašujejo sami sebi oziroma na območju, kjer niso vidni, ne bi imeli nič. Prav takšne- mu predlogu je pozitivno mnenje za začasno namestitev podal tudi ZVKDS. Od takrat do danes – v treh letih – se ni spremenilo nič. »Za- časne« oglaševalske table so ostale nedotaknjene, pravzaprav jih je vedno več. Želja po ureditvi tega območja je morda priložnost, da se k zadevam pristopi celovito in uredi tudi ta problem . Foto: ČG Ena ključnih zahtev »spomeničarjev« ostaja, da se po izgradnji garaž- nega platoja še vedno lahko ustrezno prezentirata srednjeveški mestni jarek in zid minoritskega samostana. Foto: ČG Neprimeren oglaševalski prostor ... »Idejna zasnova za izgradnjo garažnega platoja pri minoritskem sa- mostanu je končana in jo projektanti usklajujejo z ZVKDS. Vsi skupaj si želimo, da projekt dobi zeleno luč vseh soglasodajalcev, saj bomo tako rešili eno ključnih omejitev v razvoju starega mestnega jedra,« pravijo na ptujski občini. Ta je najprimernejšo lokacijo za zagotovitev dodatnih parkirnih mest v centru Ptuja izbrala že pred več kot letom dni. V Ulici heroja Lacka, kjer je tudi trenutno parkirišče, bi na platoju zagotovili približno sto novih parkirnih mest. Okrog izbrane lokacije je imel ZVKDS številne pomisleke, njihove pripombe pa sta občina in podjetje Javne službe Ptuj, ki bo investi- tor izgradnje, vključila v načrte. Kulturnovarstveni pogoji za izvedbo projekta, ki so bili podani januarja letos, so bili z vidika vodstva ptu- jske občine zelo strogi. Zadnje mesece so skupaj iskali rešitve, kako vendarle nadgraditi obstoječe parkirišče in postaviti plato, obenem pa upoštevati vse zahteve stroke. Po številnih sestankih z vodstvom občine in predstavniki občin- skega podjetja se zdaj »spomeničarji« usklajujejo še s projektanti, ki bodo morali upoštevati smernice varuhov kulturne dediščine. Njihova ključna zahteva je bila, da se s posegom ne zapre pogled na minoritski Odpiranju prejetih ponudb za nakup hotelov Arena, Bolfenk in Videc, ki so prešli pod okrilje DUTB leta 2014 po stečaju Špor- tnega centra (ŠC) Pohorje, sledijo ocenjevanje ponudb ter more- bitna pogajanja s prijavitelji. Za hotel Arena z okoli 60 sobami je bila razpisana cena 2,9 milijona evrov, za Bolfenk z 20 sobami in 12 apartmaji milijon evrov ter za Videc z 28 sobami, 14 apartmaji in nogometnim igriščem 800.000 evrov. Hotel Arena ima sicer najemni- ka. Po umiku najemnika Mirana Ferka je hotel na začetku poletja najelo podjetje FMF lokalnega podjetnika Iva Filipovića, ki ima podpisano najemno pogodbo z DUTB do 31. oktobra letos. Kot je povedal Filipović, pa ga nakup nepremičnine ne zanima. Bolfenk in Videc trenutno ne obratujeta, enako tudi ne nekoč najbolj eliten hotel pod Pohorjem, Hotel Habakuk, ki se nahaja poleg hotela Arena in sodi pod okrilje Term Maribor. Slednje so sicer že prodale hotel Bellevue na Pohorju podjetniku Marjanu Krajncu. Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  4. avgusta 20206 V središču Destrnik  Kegljišče Društva upokojencev sveti Urban – Destrnik slednjič legalizirano Puščice letijo na vse strani, rešitev je stavb Večnamenski rekreacijski center, ki so ga destrniški upokojenci pomagali graditi tako s svojimi rokami kot doniranim materialom, namreč prepovedal uporabo kegljišča, ker objekt ni imel uporabnega dovoljenja, del je bil celo črna gradnja. Zapletlo pa se je tudi pri Zaradi vsega naštetega so se nato zaostrili še odnosi med upokojenci in županom Francem Pukšičem, ki je obljubil, da bo objekt In res, ptujska upravna enota je 8. julija izdala odločbo, s katero je večnamenski rekreacijski center v Janežovskem Vrhu 42 legalizirala, kar pomeni, »da objekt ni nelega- len ali neskladen in da ima uporab- no dovoljenje v skladu z gradbe- nim zakonom«. Konec dober, vse dobro, porečete. Le da zgodba še nima konca. Res je, da ima keglji- šče zdaj vsa potrebna dovoljenja države za uporabo, marsikaj pa morajo zdaj med seboj rešiti še žu- pan in upokojenci oziroma njihov predsednik Branko Goričan, tudi opozicijski svetnik. A najprej spomnimo, kako se je vse skupaj začelo. Objekt so gradili še pod prejšnjim županom Vladi- mirjem Vindišem, občina Destrnik Kegljišče upokojencev je legalizirano, zdaj je treba urediti še pravna razmerja med občino in društvom. Foto: SD Branko Goričan: »A je to način, da župan hodi od enega do drugega člana upravnega odbora in jim govori, da bo legalizacija takoj urejena, če me bodo razrešili z mesta predsednika?« Ptuj, Podravje  Starostniki želijo, da se razpravlja o kvaliteti življenja v domu, ne politiki! Direktorici Šemničkijevi prekipelo: »50 zaposlen Po pričakovanjih je bila seja Doma upokojencev Ptuj, zadnja v tej sestavi sveta zavoda, izjemno napeta. Kar nekaj članov sveta, pa tudi odločitev Vlade RS, da zamenja svoje predstavnike. Pravzaprav je bilo videti, kot da imajo politike, ki se nenehno vpleta v delovanje ptujskega Doma upokojencev ... Svet zavoda se je še zadnjič sestal v tej sestavi. Avgusta razpis za prosto delovno mesto direktorja 30. novembra se Šemničkijevi izteče mandat direktorice, zato je svet zavoda tokrat že potrdil objavo razpisa za prosto delovno mesto. Razpis bo objavljen 17. avgusta v Uradnem listu, dan kas- neje pa še v Štajerskem tedniku. Neuradno se že omenjajo vsaj tri- je kandidati, ki naj bi jih podpirale stranke SMC, SDS in Nsi. Borba za očitno zelo želen direktorski stolček bo gotovo vroča. Šuligojeva: 'To so politične čistke' „Ni res, da smo stari in nič ne vemo! Danes je prelomna seja in povem vam, meni je podtikanj dovolj. Starostniki želimo jasnost. Osem mesecev pred iztekom njiho- vega mandata vlada menjuje svoje člane. Mi smo skupaj delali dobro, ne vidim potrebe za to. Kaj so tu razlogi, kaj je nejasno? Problem je očitno le politično strankarski, to ne vodi nikamor. Želim konkretne odgovore, ljudje so siti tega. Druž- ba je utrujena. To, kar zdaj počnejo, zgodovinarji imenujemo politične čistke,“ je takoj ob začetku seje, pri potrjevanju zapisnika, ki ga Kopše ni želel potrditi, ogorčenje izra- zila Ljubica Šuligoj, predstavnica stanovalcev v Domu upokojencev Ptuj. Za odgovor, ali meni, da je tak način dela normalen, je zaprosila prav Kopšeta. Sam ji je odgovoril, da dojema to kot normalen poli- tični proces, ki se ponavlja, to pa je Šuligojevo še bolj razburilo: „To ni normalno! Starostniki želimo, da se razpravlja o kvaliteti naših živ- ljenj v domu, ne o politiki. Ta svet zavoda je naredil veliko za dom in mene je sram tega, kar se dogaja zdaj! Očitno bomo spet mešali sta- ro 'župo'.“ Obregnila se je tudi ob insinuacije, povezane z dodelitvijo nagrade za uspešnost direktorici, in v imenu (večine) stanovalcev iz- razila mnenje, da je bila ta izplača- na zasluženo. Menjave članov so se dogajale že prej Rozika Ojsteršek pa je dejala, da zamenjave članov sveta iz poli- in društvo pa sta sklenila pogodbo o sofi nanciranju gradnje centra, in sicer je bila investitorica občina, društvo pa sofi nancer. Zgodba o večnamenskem rekreacijskem centru pa ni problematična le zato, ker stavba ni dobila uporabnega dovoljenja, ampak je predvsem ža- lostna, ker so se člani društva upo- kojencev gradnje lotili z veliko nav- dušenja, opravljenih prostovoljnih ur in darovanega materiala v pre- pričanju, da gradijo nekaj svojega. Garali, a ostali brez vsega Ko so gradnjo zaključili, so na- mreč ugotovili, da so postopki tek- li po domače oziroma »v neskladju z zakonodajo in brez spoštovanja pravil javnega naročanja« ter da kljub vloženim 86.000 evrom in neštetim delovnim uram v resnici sploh niso lastniki »svojega objek- ta«. Kegljišče so sicer uporabljali tudi brez uporabnega dovoljenja, a vendar zelo razočarani, ker so bili tako zavedeni. Eni so zato svo- jo jezo stresali na prejšnje občin- sko vodstvo, drugi na sedanjega župana, ki po njihovem ni začel Igor Kopše, eden izmed petih predstavnikov države, ki bo kot član koalicijske stranke SMC ostal do izteka mandata, je „pokasiral“ mnoge očitke tako na račun politič- nih odločitev kot nekonstruktivne- ga sodelovanja z dosedanjim sve- tom, pa tudi zaradi obtožb, ki jih iz- reka na račun trenutnega vodstva doma. Med drugim so mu očitali, da skupaj s strankarskimi kolegi pripravlja teren za „vrnitev stare- ga vodstva“ oziroma Dejana Dok- la v dom. Neuradna, a zelo glasna informacija je, da bo na razpisu za direktorja med kandidati prav on. Foto: ČG Starostniki si brez dvoma (kot je na zadnji seji povedala Ljubica Šuligoj) želijo razpravo o kvaliteti njihovega življenja, ne pa o politiki oz. političnih igricah za nasledstvo direktorskega stolčka v Domu upokojencev. Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  4. avgusta 2020 7V središču na pravica je bil zadnje mesece uradno zaprt. Inšpektor je lastništvu, saj pripada občini in ne društvu. legaliziral v najkrajšem možnem času. »Če mislite, da česa ne delam prav, me prijavite!« Očitno je zadnje dogajanje močno vplivalo tudi na direktorico ptujskega Doma upokojencev. Razočaranja ni mogla skriti in je zadnjo sejo v tej sestavi sveta izkoristila, da predstavi svoje vide- nje. V nagovoru, namenjenem predvsem Kopšetu, ki je vztrajal in zahteval dodatne odgovore okrog načrtovane investicije v Žabja- ku, je dejala, da je najlažje sejati dvome in nekoga črniti: „Ogrom- no dokumentacije smo vam že poslali, ostalo, kar zahtevate, pa še bomo. Če imate dokaze, da česa ne delam pravilno, me prijavite pristojnim institucijam! Pričakovala bi, da me vsaj pustite pri miru, če me že ne pohvalite za odpravo vseh nepravilnosti, ki sem jih postorila v domu. Če je dobiček v socialnovarstvenem zavodu edino merilo uspeha, se v tem ne vidim. Znala bi ga narediti, ver- jemite! 50 zaposlenih manj – pa bi bile številke povsem drugačne. Je to bistvo? Da bi v nočni izmeni v enoti delal en sam zaposleni? Bi mi potem ploskali?“ Razjezili so jo predvsem dopisi Kopšeta, ki jih zadnje tedne naslavlja na različne prejemnike. Kot pravi, je to, da govori o 12 milijonih kredita, čeprav je jasno, da se planira sedemmilijonski kredit za investicijo v Žabjaku, čista manipulacija: „Sem za argu- mentirano razpravo, ne pa neosnovano obtoževanje!“ Foto: ČG Foto: SD Foto: MZ Franc Pukšič: »Med krivci za nastalo situacijo je tudi Branko Goričan, ki se je hvalil, da bo pokril stroške uzurpacije, a iz tega seveda ni bilo nič.« nih manj, pa bi bila uspešna?« direktorica Jožica Šemnički niso mogli skriti slabega vzdušja, ki ga je med drugim povzročila doma, dovolj. A to je očitno le vrh ledene gore vseh zadnjih dogodkov, ki spremljajo delovanje Foto: DK Imenovani novi člani sveta zavoda Kdo so najverjetnejši kandidati, ki naj bi v naslednjih osmih mesecih – do izteka mandata – sedeli v svetu zavoda DU Ptuj, smo v Štajerskem tedniku „preroško napovedali“ pred skoraj dvema tednoma. Očitno so naši viri zelo dobro obveščeni, prav vsi kandidati so namreč tudi dejansko bili imenovani. Novi vladni predstavniki so: Simona Lacko, Katja Svenšek (obe SDS), Boris Kmetec (NSi) in Milan Klemenc (DeSUS), edini, ki ga niso zamenjali, je Igor Kopše (SMC). Potrjeni so bili minuli teden, 28. julija, na dopisni seji. Neuradno je slišati, da bo prvi izziv, ki jih čaka, imenovanje predsednika sveta. Omenjata se vsaj dva kandidata, ki si želita te funkcije ... tičnih razlogov ne vidi kot nič ne- navadnega in da jo je doživela na lastni koži. Takratna Vlada RS jo je odstavila po razrešitvi tedanje direktorice Kristine Dokl, zdaj je v svetu kot predstavnica MO Ptuj. Franc Kodela pa je Ojsterškovi zabrusil, da je pri teh zamenjavah pomembna razlika. Kot je dejal, je bil takratni svet razrešen, ker so bile prejšnjemu vodstvu pod taktirko Kristine Dokl ugotovljene nepravilnosti: „Takratni svet je do- voljeval nepravilnosti direktorice!“ Odgovora na to Ojsterškova ni imela. Kodela je še dodal, da imajo zadnji dogodki – zamenjava čla- nov sveta, očitki na račun sedanje direktorice itn. – jasen cilj in da gre za pripravo terena za „povratek“ in poskus morebitne predčasne razrešitve Šemničkijeve. Čeprav je predsednica sveta za- voda Ana Osterman večkrat sku- šala pomiriti strasti, je tudi sama ugotovila, da je očitno potreba po tem, da se stvari razreši, velika. Kopše pa je dogajanje na tokratni seji označil kot igro za medije in poskus diskreditiranja njega. vanje, smo morali poiskati nove- ga, naročiti geodetski posnetek, pripraviti spremenjeno projektno dokumentacijo, objekt vpisati v kataster stavb, plačati uzurpacijo …, skratka vse, kar je bilo potreb- no, da smo lahko vložili zahtevek za legalizacijo. Zdaj jo imamo, a pri tem so nastali tudi stroški, in sicer v višini dobrih 4600 evrov, ki jih bo moral nekdo pokriti. Nekaj časa smo celo čakali, da bo Goričan po- ravnal nekaj več kot 1100 evrov za uzurpacijo, kot je obljubil, a iz tega seveda ni bilo nič.« Čas je, da se glave ohladijo Ne glede na nesoglasja med Goričanom in Pukšičem, ki naj bi po trditvah prvega izvirala iz časa njegove kandidature za svetnika na listi prejšnjega župana Vindi- ša, pa upokojence najbrž zanima predvsem, kako bodo v prihodnje urejena pravna razmerja v zvezi s kegljiščem. »Ker je lastnica zem- ljišča občina, poseduje tudi nepre- mičnino, ki stoji na njem, sofi nan- cerska pogodba, ki jo je društvo sklenilo z občino, pa še ne prinaša lastništva na objektu. Vem, da so upokojenci veliko vložili v ta pro- jekt in se maksimalno angažirali za njegovo realizacijo, a njihov vložek žal ne pomeni tudi lastništva. Ver- jetno bi bilo najbolj pošteno, če bi od občine pridobili stavbno pravi- co do objekta,« je že na januarski izredni seji občinskega sveta, ki so se je udeležili tudi destrniški upo- kojenci, predlagal predsednik ob- činskih nadzornikov Matija Zorec, s čimer so se takrat strinjali tudi vsi svetniki. Ko se bo razmejila parcela, na kateri stojita vrtec in kegljišče, in če se bodo pregrete glave le do- volj ohladile ter sprti strani stopili korak nazaj, si destrniški upoko- jenci slednjič lahko obetajo dober razplet zgodbe. pravočasno reševati legalizacije. Obenem so se bali, da bodo morali del objekta celo porušiti. Gradbe- ni inšpektor je namreč občini De- strnik kot lastnici v začetku leta prepovedal uporabo kegljišča do pridobitve uporabnega dovoljenja, hkrati pa v 180 dneh odredil tudi odstranitev dveh nadstreškov, ki nista v skladu s projektno doku- mentacijo in za katera ni bilo pri- dobljeno gradbeno dovoljenje. A zdaj, kot rečeno, upokojencem ni treba več skrbeti ne za legalizacijo ne za rušenje, zdaj morajo samo še urediti pravna razmerja z lastnico – občino. »Takoj ko sem prejel odločbo, sem pripravil pisno soglasje, s katerim občina društvu dovolju- je uporabo kegljišča. Soglasje je začasno, do prve seje občinskega sveta, ki bo septembra, na kateri bomo govorili tudi o tem, kako urediti ta razmerja,« je pojasnil žu- pan Pukšič. »Ker Branko Goričan, predsednik društva, z menoj ne komunicira, sem k sebi poklical tri člane upravnega odbora društva, in sicer Eriko Maurič, Cirila Koserja in Milana Simoniča, in soglasje izro- čil njim, da mu ga predajo.« Je župan nagovarjal odbornike? Goričan je potrdil, da so to tudi storili. »Namesto da bi dobili kopijo odločbe upravne enote, župan ni nikogar od nas niti seznanil z njeno vsebino, ne nazadnje smo vsaj so- investitorji projekta. Tako sploh ne vemo, pri čem smo, le to soglasje imamo v rokah. V njem resda piše, da lahko objekt začasno uporab- ljamo, predvsem pa nam nalaga samo obveznosti: od rednega či- ščenja, vzdrževanja, poravnavanja tekočih stroškov do povrnitve mo- rebitne škode, ki bi jo povzročili na objektu ali parceli. To je več kot ža- ljivo. Tako rekoč sami smo postavi- li stavbo in zanjo ves čas skrbimo kot za svojo največjo dragocenost. Objekt je naš, ker smo ga mi gradi- li, a kaže, da bomo zdaj najemniki na svojem. Parcela je res občinska, ampak ali občinsko premoženje ne pripada občanom?« se sprašuje. »Priznam, ko sem videl to so- glasje, se mi je stemnilo pred očmi od jeze. Vrgel sem ključe kegljišča in rekel, da ne bom več predse- dnik, če se mislijo udinjati županu. Naj me zamenjajo, če niso zado- voljni z menoj in mojim delom. A so mi ključe kasneje prinesli domov. Saj ni prav, da sem se tako razbu- ril, ampak a je to način, da župan hodi od enega do drugega člana upravnega odbora in jim govori, da bo legalizacija takoj urejena, če me bodo razrešili z mesta predse- dnika?« »Kriva sta Goričan in Ratajčeva« Glede odgovornosti za nastale zaplete in postopke izvedbe in- vesticije projekta, ki niso potekali zakonito, župan Pukšič s prstom kaže prav na Goričana in Darinko Ratajc, pod prejšnjim vodstvom di- rektorico občinske uprave. »Za nji- ma je ostalo precej umazanije, ki jo moramo nekako počistiti.« Očitke svetnika Branka Horvata, da bi lah- ko uporabno dovoljenje za športni center pridobil že zdavnaj, če bi to le hotel, pa je Pukšič zavrnil: »Od samega prevzema mandata dela- mo na tem. Ker prvotni projektant ni bil več zainteresiran za sodelo- Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 8 Kmetje iz občine Markovci ima- jo do konca oktobra čas, da se prijavijo na razpis, ki za kmetijstvo tudi letos namenja 30.000 evrov. Višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, je soraz- merna in odvisna od skupne višine zahtevkov. »Do sedaj sta na razpis prispeli le dve vlogi, a ju do poteka roka ni dovoljeno odpreti in obrav- navati, prav tako ni dovoljeno po- sredovanje o podatkih trenutnih vlagateljev, saj postopek še ni prav- nomočno zaključen,« so sporočili iz markovske občinske uprave. Si- cer pa se lahko kmetje potegujejo za razpisana sredstva, če so se v obravnavanem obdobju odločili za naložbe v primarno kmetijsko dejavnost, investicije za opravljanje dopolnilnih dejavnosti, denar lahko pridobijo tudi za tehnično podporo na področju trženja in predelave, kandidirajo pa lahko tudi za sofi - nanciranje zavarovalnih premij. De- lež in najvišja višina sofi nanciranja se razlikujeta od ukrepa do ukrepa. Drugi najbolj znan traktor pri nas je verjetno tisti državnega sekre- tarja na ministrstvu za notranje zadeve in nekdanjega ma- riborskega župana Franca Kanglerja. »Osemintrideset let star traktor os- taja v moji lasti!« je dve leti nazaj zapi- sal Kangler, potem ko je sodišče odločilo, da je tožba zoper njega in njegovo hčer Mašo Kan- gler za odvzem premoženja nezakonitega izvora neutemeljena. Ob tej priložnosti čestitamo traktorju ob 40. rojstnem dnevu. Če še nekoliko pobrskamo po objavah poslancev, lahko vidimo, da delo na kmetiji ni tuje SDS-ovcu Borisu Doblekarju iz občine Šmartno pri Litiji, kot tudi ne kočevskemu poslancu iz vrst SD Predragu Bako- viću - Baku, ki se na facebooku šopiri s svojim modrim traktorčkom. Vsekakor pa ob tem ne smemo pozabiti na gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki se ponaša s kmetijo z desetimi telicami, v lasti pa ima dva traktorja, na katerih, kot je nekoč dejal, preživi tudi 200 ur letno. Če sledimo slovenskemu povprečju, pa bi moralo biti v pos- lanskih vrstah nekaj čez pet traktorjev med 90 poslanci. torek  4. avgusta 20208 Kmetijstvo Podravje  Nepovratna občinska sredstva za kmetijstvo V Markovcih 30.000 evrov, v Žetalah nič Številne občine imajo v svojih proračunih rezerviran denar za pomoč kmetijstvu. Obseg sredstev se med obči- nami razlikuje tudi zaradi različnih proračunskih zmožnosti. Največ denarja za kmetijstvo tako namenjajo v Markovcih, in sicer kar 30.000 evrov, v Žetalah si tovrstnega razpisa glede na proračun ne morejo privoščiti. Foto: mv Sredstva, ki jih kmetje uspejo pridobiti na razpisih občine, ne zadostujejo za večje naložbe, so pa dobrodošel do- hodek na kmetiji. Kumare za vlaganje, namenje- ne za prodajo, je lani 228 kmetij oziroma kmetijskih gospodarstev gojilo na 11 ha kmetijskih površin. Pridelali so jih 84 9 ton, to je petino manj kot leto prej oziroma skoraj 43 % manj kot v 2005, ko so jih pri- delali 1.485 ton (to je bilo največ po letu 2001). Najvišjo povprečno ceno za kilogram so v tem obdobju dosegle v letu 2019, to je 2,86 evra, najnižjo pa v 2004, ko je bilo mogo- če kilogram kumaric kupiti za 1,29 evra. Na Ptuju na Ormoški cesti kuma- rice za vlaganje prodaja Veronika Bolcar. Cena kilograma kumaric je 2,5 evra, malo večjih dva evra. »Za zdaj se ta dejavnost še izplača, res pa je, da prodajamo samo fi zičnim strankam,« je dejala. Specialistka za zelenjadarstvo Miša Pušenjak pa opozarja: »Kmet kumaric po ceni, ki bi jo predelovalna podje- tja odštela za kilogram, teh eno- stavno ne more pridelati. Gre za povsem ročno delo in v sezoni je obiranje treba opraviti vsak dan.« Večinoma se zato kmetje odločijo, da jih predelajo raje sami, saj jih kot vložene lažje prodajo po višji ceni. Slovenskih kumaric na policah ni Podjetje, ki pod blagovno znamko Droga proizvaja in razvija vložnine, je podjetje Gosad iz Sre- dišča ob Dravi, ki sodi pod okrilje družbe Ahac. Med artikli, združe- nimi pod blagovno znamko Dro- ga, so tudi kisle kumarice, a žal ne slovenske. Pravijo, da bi, če bi le bila možnost, odkupovali sloven- ske kumarice. »Žal pa slovenskih kumaric že več let ni. Slovenska zemlja sicer ponuja površino, kjer bi se lahko pridelalo bistveno več kumaric, vendar se pridelovalci za to ne odločajo, ker ni delovne sile za pobiranje, ker so cene prenizke ipd.,« so ključne probleme izposta- vili v družbi Ahac, eni največjih uvo- zniških in distribucijskih podjetij za pijače in hrano. Po kumarice na Balkan Od kod so torej kisle kumarice, ki jih je mogoče kupiti na trgovskih policah? »Največ jih uvozimo z ro- dovitnih območij Srbije, Bosne in Hercegovine ter Kosova, saj nji- hova kombinacija lege, podnebja in tal daje odlične rezultate tej zelenjavi,« so zaupali v podjetju s sedežem v Šentjurju. Zato podatki statističnega urada o količini uvoza kumaric ne presenečajo: Slovenija je lani uvozila 71-krat več svežih (ali ohlajenih) kumaric, kot jih je izvo- zila. Uvozila jih je 563 ton, izvozila pa 8 ton. Uvoz je precej večji od izvoza tudi pri vloženih kumarah in kumaricah: v 2019 je bil uvoz 42- krat večji od izvoza. Največ smo jih uvozili iz Nemčije (1.241 ton), izvo- zili pa v Hrvaško (40 ton). Niso vse kisle kumarice enako kisle Pri južnih sosedih se uspešno prodajajo tudi vložnine podjetja Ahac pod blagovno znamko Dro- ga. Ali se recept za kisle kumarice razlikuje glede na trg prodaje ozi- roma kako se razlikujejo okusi po- trošnikov, niso razkrili. Dejali so le: »Vsak proizvajalec ima svojo recep- turo. In prav je tako, saj imajo tudi potrošniki različne okuse.« Podravje  Na trgovskih policah kraljujejo kisle kumarice iz uvoza »Po ceni, ki bi jo kmetu plačala podjetja, kumaric ni mogoče pridelati« Poročali smo že, da je pridelava domačih kumaric v Sloveniji že poldrugo desetletje v upadu. Medtem ko je bila še pred desetletji pridelava kumaric pomemben dodaten dohodek na kmetijah, pa je v zadnjih letih organizirana proizvodnja praktično zamrla. Razlog je seveda prenizka odkupna cena. Slovenija  Vodilni po številu traktorjev na prebivalca Tudi politiki vozijo traktorje, mar ne? Slovenija je na svetu številka ena, ko pride do lastništva trak- torjev. Medtem ko je ob osamosvojitvi v Sloveniji bilo registrira- nih 40.000 traktorjev ali približno 20 na tisoč prebivalcev, se ta številka po zadnjih dostopnih podatkih bliža okroglim 60 trak- torjem na tisoč prebivalcev ali 120.000 v absolutnih številkah. Kmetje so pri nakupih upravičeni do državne pomoči pri obnovi mehanizacije, a to je le del razloga, zakaj ima Slovenija prepričljivo največ traktorjev glede na število prebivalcev. Med ostale vzroke lah- ko dodamo razbitost poljedelskih zemljišč, zaradi česar je povprečna posest slovenskega kmeta relativno majhna. Seveda pa ne moremo mimo znamenite slovenske »fovšije«, zaradi katere je pač treba imeti pri hiši boljši traktor kot ga ima sosed. Kaj šele, da bi si ga delila. Ni govora. Kako orjejo politiki Če je soditi po traktorju, le stežka očitamo »fovšijo« bivšemu premi- erju Marjanu Šarcu. Nekdanji kamniški župan ima sicer doma zavidljiv vozni park, za življenjske potrebe pa mu najbolj pride prav njegova ško- da superb, letnik 2009. Traktor, ki si ga lasti, je 22 let starejši, podedoval pa ga je prek staršev. Gre za model IMT 539, letnik 1987. Beograjsko podjetje Industrija mašina i traktora (IMT), ki je svoj čas delalo tudi po 42.000 traktorjev na leto, je medtem ugasnilo, Šarčev 539 pa še dela. Foto: FB Traktor Franca Kanglerja je letos dopolnil 40 let. K o m e n ti ra m o Foto: Dreamstime/M24 Kmetje veseli vsakega evra Na razpis Občine Markovci se redno prijavlja tudi kmetija Cimerman in Stojncev. Tomaž Cimerman je priznal, da so občinska sredstva dobrodošla, niso pa vzrok za odločitev o investiciji. »Na razpis se prijaviš z investicijami, ki si jih že opravil med letom, tako da nikoli ne veš, koliko oziroma ali boš do denarja upravičen,« je pojasnil in poudaril: »Smo pa veseli vsakega evra in seveda pozdravljamo tovrstne razpise.« Cirkulane: denar vedno v celoti porabljen Po številu prebivalcev primer- ljiva občina Majšperk, ki razpo- laga s 4 milijoni evrov proračun- skega denarja, za kmetijstvo namenja 15.000 evrov. S tem denarjem želi kmete spodbudi- ti za naložbe, ki pomenijo po- sodobitev kmetij, manjši delež denarja pa namenja za urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov ter za izobraževanje na področju predelave, trženja … Tudi v Cirkulanah namenjajo kmetijstvu enak znesek kot v Maj- šperku. Na občini še pravijo, da je zanimanje za ta razpis vsako leto izjemno in da so vsako leto pora- bljena vsa sredstva. Največja med v tem članku obravnavanimi občinami, občina Videm, za kmetijstvo namenja 20.000 evrov. Upravičenci do po- moči so tisti, ki ukrepe izvajajo v času od 25. marca do 30. sep- tembra oz. do porabe sredstev. Denar je predviden za posodablja- nje kmetij, promocijo ter trženje proizvodov in storitev, prav tako so upravičene investicije gradnje in rekonstrukcije hlevov in gospo- darskih poslopij, stroški nakupa kmetijske mehanizacije, stroški postavitve in obnove večletnih nasadov … Najvišji znesek za po- samezno naložbo je 4.000 evrov, za ukrep trženja in promocije pa 1.000 evrov. Pomemben delež proračunskih sredstev za kmetijstvo namenjajo tudi v Podlehniku, in sicer 15.000 evrov, skromnejši so v Makolah, kjer imajo za ohranjanje in spodbu- janje kmetijstva in podeželja pred- videnih 9.000 evrov, v Zavrču pa 4.900 evrov. Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  4. avgusta 2020 9Podravje Statistični podatki kažejo, da število rojstev in posledično tudi število otrok, vključenih v predšol- sko vzgojo, med leti močno niha. Zgolj na primeru občine Videm je očitno, da je bilo v šolskem letu 2015/2016 v vrtce na območju ob- čine vpisanih 173 otrok, nato je leta 2018/2019 številka padla za 14 otrok, to je celoten oddelek jasli, na 159 vpisanih otrok, v preteklem šolskem letu pa se je številka po- novno povzpela na 174. »Glede na velika nihanja otrok, vključenih v vrtec, bomo v občini Videm z novim šolskim letom 2020/2021 za- gotovili varstvo za 205 otrok. Naša ocena je, da bomo z dodatnima od- 0 50 100 150 200 250 Cirkulane Majšperk Makole Podlehnik Videm Zavrč Žetale Število vrtčevskih otrok glede na občino prebivališča 2015/16 2016/17 2017/18 2018/19 2019/20 0 200 400 600 800 1000 1200 Otroci iz MO Ptuj, vključeni v vrtec Otroci, vključeni v vrtec na območju MO Ptuj MO Ptuj 2015/16 2016/17 2017/18 2018/19 2019/20 1090 1100 1110 1120 1130 1140 1150 1160 1170 Otroci iz Slov. Bistrice, vključeni v vrtec otroci, vključeni v vrtec na območju Slov. Bistrice. Slovenska Bistrica 2015/16 2016/17 2017/18 2018/19 2019/20 Ormoško  Število neprofi tnih stanovanj ne zadošča Ko dom postane predraga dobrina Vsak posameznik si želi živeti kar se da neodvisno in si ustvariti lasten dom. Pri reševanju stanovanjskega proble- ma se angažirajo tudi občine s ponudbo neprofi tnih stano- vanj. Ker je število teh stanovanj omejeno, dajejo lokalne skupnosti pri dodelitvi stanovanja v najem prednost mla- dim družinam, brezposelnim, materam samohranilkam, žrtvam družinskega nasilja, invalidom. Stanovanj je premalo Da je povpraševanja po neprofi tnih stanovanjih več, kot jih imajo na voljo, so potrdili tako v občini Središče ob Dravi kot tudi v Ormožu. V Ormožu pri tem ocenjujejo, da bi glede na povpraševanje potrebovali vsaj osem stanovanj več, da bi lahko zadostili potrebam občanov. Ob tem imajo za izjemne primere nenadnih izgub nepremičnine ali varne- ga doma na voljo tudi 12 bivalnih enot na dveh lokacijah, ki omogočajo začasno rešitev nujnega stanovanjskega problema. „Nekaj stanovanj pa trenutno ni primernih za vselitev, saj so potrebna celovite preno- ve,“ so pojasnili na občini Ormož. Drugače pa ocenjujejo v občini Sveti Tomaž, kjer pa glede na pov- praševanje ne vidijo potrebe po dodatnih neprofi tnih stanovanjih. Na več kot 1.000 naslovih vsaj dve gospodinjstvi Najnovejši podatki SURS-a o številu gospodinjstev in naseljenih sta- novanj so sicer nekoliko starejši (iz leta 2018), a kljub temu govorijo svojo zgodbo. Kar 6.277 gospodinjstev je razvrščenih v 5.215 stanova- njih, kar pomeni, da v več kot 1.000 primerih na enem naslovu delujeta vsaj dve gospodinjstvi. Gotovo je, da družine s po več generacijami znajo sobivati v harmoniji in živijo na skupnem naslovu, ker si to res- nično iz srca želijo. A ne zmeraj. Pogost vzrok tovrstnim odločitvam je tudi fi nančna stiska in nezmožnost fi nanciranja stanovanja za po- samezno gospodinjstvo. Zato tudi do povpraševanja po neprofi tnih stanovanjih sploh prihaja. Foto: GS/M24 Foto: GS/M24 Podravje  Občine odgovorne za prostor, a nihanja med generacijami so pravi izziv Število vrtčevskih otrok nemogoče predvideti V številnih občinah Podravja je bilo ob koncu šolskega oziroma vrtčevskega leta slišati pozive po iskanju rešitev prostorske stiske v vrtcih. Ena izmed najhitrejših in najcenejših (začasnih) rešitev je zagotovo name- stitev oddelka vrtičkarjev v šolo, celostna pa razširitev vrtca oziroma novogradnja. Neprofitna stanovanja po občinah Občina Število neprofi tnih stanovanj Število trenutno prostih stanovanj Višina najemnine v evrih Ormož 168 6 50 - 225 Središče ob Dravi 6 0 40 - 155 Sveti Tomaž 18 2 cca 180 Skupaj 192 9 - Vir: podatki občin Višina najemnine je odvisna od stanja in velikosti nepremičnine. Sicer pa so najemnine namenjene vzdrževanju stanovanj. Boštjan Jerovšek iz občine Ormož je pojasnil: „S sredstvi, ki se naberejo iz naslova najemnin, izvajamo sprotne adaptacije, ki jih načeloma izvajamo vsakoletno.“ Stanje nepremičninskega trga je za mnoge skupine po- gosto povsem neperspektivno iz različnih razlogov. Na eni strani gre za pomanjkanje stanovanjskih objektov, ki la- stnikom nepremičnin omogočajo visoke prodajne cene, na drugi strani pa kreditodajalci postavljajo prezahtevne po- goje za veliko število zainteresiranih kupcev nepremičnin. Na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (SURS) živi skupno več kot 16.000 ljudi. Skupno imajo te občine v lastništvu 192 neprofi tnih stano- vanj, ki jih lahko ponudijo občanom v neprofi tni najem, a je trenutno prostih stanovanj le za peščico. V občini Središče ob Dravi so trenutno vsa neprofi tna stanovanja zasedena. V Ormožu so pred kratkim z jav- nim razpisom iskali najemnike za šest stanovanj, ki so v lasti občine, in eno, ki je v lasti Stanovanjskega sklada RS. V Svetem Tomažu pa bodo razpis za dve prosti stanovanji zaključili prvega avgusta. Število otrok iz haloških občin, vključenih v domače in druge vrtce Število otrok v v ptujskem in slovenskobistriškem vrtcu Podatki statističnega urada kažejo, da se število vključenih otrok v predšolsko vzgojo iz leta v leto spreminja. Število otrok iz MO Ptuj, ki so vključeni v programe predšolske vzgoje, zadnja tri leta upada, prav tako število otrok, ki so vključeni v ptujski vrtec. Nasproten trend zaznavajo v Slovenski Bistrici, kjer je po upadu v šolskem letu 2018/2019 ponovno naraslo število vključenih otrok v tamkajšnje vrtce. »Tako bi že v začetku šolskega leta 2021/2022 zagotovili dodatne štiri oddelke. Z nadzidavo bi v Vidmu dobili osemoddelčni vrtec,« je na- povedal. Ravno v Vidmu je največja potreba po zagotovitvi zadostnih prostorov za vrtičkarje, saj imajo trenutno dva oddelka vrtca v pro- storih Športnega društva Videm. Tudi v občini Kidričevo v zadnjih letih število otrok, vključenih v vr- tec, narašča. Medtem ko je bilo v šolskem letu 2016/2017 v predšol- sko vzgojo vključenih le 219 otrok iz občine Kidričevo (to je najmanj v zadnjih petih letih), je lani vrtec v domači občini in drugod obiskova- lo že 279 najmlajših občanov, leto prej pa 244. Na drugi strani pa stati- stika kaže, da je število rojstev lani upadlo. Seveda projekcij rojstev za naprej ni mogoče oblikovati, so pa na občini odločeni, da bodo odpra- vili prostorsko stisko, ki je resen problem v Kidričevem že več let, z gradnjo prizidka k OŠ Lovrenc, je povedala ravnateljica OŠ in vrt- ca Cirkovce Ivanka Korez. »Za to so se na občini odločili, saj že dve leti opažamo, da ostane pred vrati vrtca skoraj za en oddelek otrok. Stisko smo skušali reševati s pro- stori v šoli, vendar tudi šola zaradi večjih generacij potrebuje svoje prostore,« je dejala in dodala, da je v vrtec, vsaj v Cirkovcah, vključenih kar 95 % vseh otrok. S podatkom, kakšne so čakalne liste za sprejem v vrtec po drugih občinah, Kore- zova, ki je predsednica Društva ravnateljev ptujskega področja, ne razpolaga. Kot eno izmed mo- žnih rešitev pa predlaga, da starši otroke vpišejo v bližnje vrtce, ki še razpolagajo s prostorom. Eden takšnih je Vrtec Ptuj, kjer bodo letos vpisali za oddelek manj otrok. V Mestni občini Ptuj je namreč že zadnjih pet let viden upad števila otrok, ki so vključeni v vrtec v domači občini ali drugod (z 855 v šolskem letu 2015/2016 na 788 v preteklem šolskem letu). A kot izpostavlja Korezova, je cena vrtčevskega programa za otroke iz drugih občin višja. V Markovcih se v zadnjih štirih letih število vključenih otrok spre- minja le malenkostno, vrtec pa je vsako leto povsem zaseden. So pa že ob gradnji vrtca predvideli neka- tere prostore, ki bi se jih dalo pre- urediti v igralnice, je pojasnil župan Milan Gabrovec. V Majšperku pro- storsko stisko rešujejo z oddelkom v šoli, ta za zdaj zadošča potre- bam, možnosti za nadgradnjo vrt- ca na Bregu pa nimajo. delkoma v prostorih OŠ Leskovec zagotovili varstvo za vse otroke. Gre za začasno preureditev dveh učilnic,« je povedal župan Branko Marinič. Sicer pa načrtujejo nadzi- davo obstoječega vrtca v Vidmu. Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  4. avgusta 202010 Večerja pod mestnimi brajdami? V času martinovanja in morda še ob kakšnem vinskem dogodku se na Ptuju radi pohva- limo, da smo tudi mesto trte in vina. Še najprepoznavnejši slogan za Ptuj pa je še vedno „najstarejše slovensko mesto“. K o m e n ti ra m o Foto: Črtomir Goznik Za brajde na Muzejskem trgu nihče več ne skrbi, lahko pa bi bile nadvse privlačna kulisa za vinske dogodke. Ljudje in dogodki Ptuj  O pooblaščencih za sklepanje zakonske zveze Ob stalnih tudi enkratni Na Ptujskem imamo v tem trenutku tri uradne poročne dvorane: v občinski stavbi MO času je vse več porok tudi zunaj uradnih prostorov, v okolju, ki je bodočim zakoncem njihove zveze ali pa jih neki ambient še posebej privlači. Včasih pa so pri tem odločilni V pisani druščini otrok so bili Je- lenovi vnuki in še dva druga sorod- nika. Urban in Laura Arnuš sta prišla iz Ljubljane, Špela in Katja Jelen iz Slovenske Bistrice, Eva in Marsel Jelen iz Leskovca, Kornelija in Tilen Jelen sta doma v Trdobojcih, blizu dedka in babice. To je bila pisana druščina otrok, starih od 4 do 13 let, ki je skupaj preživela teden dni nepozabnih počitnic. Občasno sta jih obiskala še bratranca Timotej in Julijan. Timotej je star 17 let in ga bolj kot druženje z razposajenimi osnovnošolci že zanimajo dekleta. A vendarle ga je druženje z bratran- ci in sestričnami pri dedku in babici tu in tam le zamikalo in je s fanti ig- ral nogomet. Julijan je star dve leti, kljub temu pa želi biti enakovreden z vsemi starejšimi otroki. Živahno je tekal za njimi, se veselil, smejal, jim nekaj pripovedoval in jih velikokrat nasmejal. Sprehodi, družabne igre, opazovanje sončnega zahoda Otroci so si vsak dan našli de- javnosti, s katerimi so si ustvarjali nepozabna doživetja in hkrati spo- mine. Igrali so se skrivalnice, se lovili, raziskovali okolico, se podili dol in gor po haloških bregih. Se- deli so pod orehom, se pogovar- jali, pripovedovali zgodbe, igrali družabne igre, kartali, brskali med fotografi jami v družinskih albumih, prepevali in plesali. Babici so poma- gali pri krmljenju zajcev in kuhanju kosila, pripravili so mizo za kosilo, večji fantje so se lotili košnje tra- ve, starejša dekleta so poskrbela za varstvo mlajših otrok. Vsak dan je bil z aktivnostmi zapolnjen do zadnje minute. Po bregu so se po- dili peš, opazovali ptice, se lovili, vozili s kolesi in skiroji. En dan jim je vreme namenilo nekaj vročega sonca in so lahko čofotali v bazenu. Za osvežitev v poletni vročini so si pripravili dvobarvne ledene kocke. Odrasli so jih vozili s štirikolesni- kom, pripeljali so jim kačo, da so si jo lahko ogledali in se je dotaknili. Ob večerih so opazovali sončni zahod, nato je sledilo gledanje te- levizije, pa tudi klepetanje in smeh pozno v noč. Čez dan je bilo aktiv- Haloze  Poletje pri babici in dedku v Trdobojcih Počitnice, kot so bile Na domačiji Jelenovih v Trdobojcih je bilo sredi julija vse polno življenja. Babica Marija in de- haloški kmetiji na okoli 400 metrih nadmorske višine je bilo od jutra do večera živahno, čuti- Letos skoraj za polovico manj porok Po podatkih UE Ptuj je bilo lani sklenjenih 212 zakonskih zvez, od tega zunaj uradnega prostora 40. Ker so lani pridobili nov uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez – poročno dvorano Sternthal –, se je število porok zunaj uradnega prostora v primerjavi z letom 2018 znižalo, ker te poroke niso bile več poroke zunaj uradnega prostora. V prvi polovici leta 2019 je bilo 110 porok, v prvi polovici letošnjega leta pa le 62, od tega jih je bilo zunaj uradnega prostora 10. Foto: MZ Z zanimanjem so si otroci ogledali oživljanje Čerinovega posestva, raziskovali so ruševine in šli pogledat govedo, ki se je paslo na pašniku. Upravna enota ima trenutno osem pooblaščenih oseb za skle- panje zakonskih zvez. Pravilnik o sklepanju zakonske zveze in ponovni slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze določa pogoje, na podlagi katerih lah- ko načelnik UE pooblasti nekoga za sklepanje zakonskih zvez. Biti mora državljan Republike Slove- nije, v okolju mora uživati ugled in spoštovanje, aktivno mora obvladati slovenskih jezik, na ob- močju, kjer sta poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski in madžarski jezik, mora aktivno znati tudi jezik narodne skupnosti, prav tako pa mora imeti sposob- nost javnega nastopanja in mora biti poslovno sposoben. Glede na pravilnik lahko načelnik nekoga pooblasti za sklepanje zakonske zveze za največ štiri leta, lahko pa izda tudi pooblastilo za enkratno sklenitev zakonske zveze, s tem da oseba za enkratno sklenitev zakonske zveze ni upravičena do plačila. Pooblastilo se izda na pred- Na informacijskih tablah ob vstopu na Ptuj z ni- čimer ne dajemo vedeti, v kakšno mesto prihaja obiskovalec oz. turist, radi pa bi prodajali 'zgod- be'. Z vinsko preteklostjo in sedanjostjo bi lahko hitro sestavili privlačno in doživljajsko zgodbo. Na levem in desnem bregu Drave imamo veliko tega, česar drugi nimajo. Le povezave ni, ker je nitka povezovanja na Ptuju še vedno zgolj fl o- skula. Na ptujskem gradu vinsko zgodbo oblikuje grajska vinska klet z grajsko vinsko zbirko in so- dom velikanom, ki je v svojih boljših časih razpo- lagal s 40.410 litri vina ter s potomko najstarejše trte na svetu. V kleti lahko pokusimo najboljše, kar pridelajo vrli vinarji in vinogradniki na ob- močju VTC 13 in Haloz. V hotelu Mitra se bohoti Osterbergerjeva klet, zanimivo je tudi podzemlje nadžupnijskega urada sv. Jurija, kamor sicer vo- dijo stopnice, a jih lahko premagajo le najpogu- mnejši. Po grajskem hribu se razprostira mestni in župnijski vinograd, kjer skupaj raste 1150 trsov renskega rizlinga. Pridelek je mestno vino (civis), ki je lahko za vinoljubce tudi turistični spominek. V rovih pod ptujskim gradom lahko vinske okuse prepoznavamo v temi. Pri hotelu Mitra je vinote- ka Kobal s prepoznavnimi vinskimi okusi Haloz. Na Mestnem trgu smo leta 2014 posadili prve trse, ki bi po šestih letih že lahko sestavili brajde; če drugo ne, za senco kavarniških gostov. Tudi tu se je zataknilo že na začetku: ker ni bilo nikogar, ki bi se z njimi ukvarjal, danes namesto brajd „ob- čudujemo“ dva trsa, ki komaj še dihata. Prava zlata zgodba pa je najstarejša slovenska vinska klet z najstarejšim slovenskim vinom – zla- to trto iz leta 1917. Ta razpolaga tudi z vinskim hramom, kjer je mogoče podoživeti polno vinsko zgodbo te kleti in njenih odličnih, vrhunskih letni- kov in vin. A kaj, ko jo vidi le med 5500 in 7000 obiskovalci letno. Izjemno vinsko podzemlje ima Ptujska klet tudi v Vodnikovi ulici. Nekoč smo imeli v mestu tudi vinarski muzej na prostem, na gradu v žitnici pa tudi veliko vinarsko zbirko. Njuna zgodba se je žalostno končala, usodna sta bila plesen in ogenj. Vinsko zgodbo je nekoč pri- povedoval tudi okrogli stolp ob Dravi, kjer danes domuje Miheličeva galerija. Vinsko klet imajo tudi še v minoritskem samostanu. V Termah Ptuj imajo vinsko vas, kjer rastejo domače trte, in savne v vinskih sodih. V hotelu Primus je možno razvajanje tudi z vinskimi lepo- tnimi tretmaji. Jeseni in pozimi v tem hotelu raz- vajajo tudi z vinskimi omizji v okviru Primusovih vinskih zgodb. Hude pokušnje na temo vina in literature vabijo v Muzikafe (Dom kulture). Na gradu že vrsto let gostijo grajski vinski praznik, na katerem podeljujejo amfore za najboljša vina z območja VTC 13 in Haloz, izbirajo pa tudi knežje vino. Na gradu ima zadnja leta domicil festival mladega vina. Vse bolj prepoznaven je Salon sa- uvignon, ki je letos potekal v minoritskem samo- stanu. Za promocijo ptujskih vin se trudijo tudi ptujske vinske kraljice, vsaka s svojim vinom oz. vinsko zgodbo. Del ptujske vinske tradicije je mogoče prepo- znati tudi na antični arheološki dediščini. Zdaj, ko smo našteli vse to, kar imamo – ima- mo pa samo na vinskem in vinogradniškem po- dročju veliko – do zaokrožene turistične zgodbe oz. turističnega izdelka manjka samo še pentlja. Vprašanje je torej, kdo bo tisti, ki jo bo zavezal, saj si mu ne bo treba izmišljevati nečesa, zaradi česar turizem na Ptuju ne bo bogatejši oz. uspe- šnejši. Za začetek vabim na večerjo ali pa tudi na kosilo pod mestne brajde. Ne veste, kje rastejo? Na dvorišču nekdanje uprave Kmetijskega kom- binata Ptuju. Samo pohiteti bo treba, da ne bodo propadle. Mestnemu viničarju namreč še nismo „naročili“, da bi moral poskrbeti tudi za ta edin- stveni vinski nasad na koncu Prešernove ulice oz. na Muzejskem trgu. Kosilo ali večerja bosta v tem idiličnem okolju zagotovo teknila, če bomo na mize postavili domačo kulinariko in ptujske vinske okuse. V sosednjem dominikanskem sa- mostanu bi pred tem lahko še užili zgodbo klo- potcev umetnika Hansa Beckersa. Že davno pred njim je o aleji klopotcev, ki bi vodila na ptujski grad, razmišljal etnolog dr. Aleš Gačnik. Tega v Sloveniji nima še nihče, škoda, da mu niso pris- luhnili. Podobnih zgodb je bilo na Ptuju še več, a se „s petelini, ki so prehitro zapeli“, ni želel ali hotel nihče ukvarjati. Tudi zato iščemo atrakcije tam, kjer jih ni. Tudi ime novega ptujskega tu- rističnega produkta je znano: Ptujska mestna vinska pot. Prvi zametki so bili postavljeni že pred desetimi leti. Koronakriza in vseslovenska promocijska akcija »Zdaj je čas. Moja Slovenija« sta priložnost, da bi ta mestna pot končno lahko zaživela. Ker danes je čas za zgodbe, ki ne stane- jo veliko, lahko pa prinesejo veliko. Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  4. avgusta 2020 11 Nega obraza s haloško ilovico in ščepcem sivke Starejše punce so se lo- tile kakšnih zahtevnejših projektov. Zamislile so si izdelavo kozmetičnih pre- paratov iz naravnih ma- terialov. Iz haloške ilovice so izdelale blatno oblogo za nego obraza, dodale pa so ji kanček opojno dišeče sivke. Izdelovale so orehovo in sivkino olje, nabirale orhideje, slikale na platno. Urejale so si tudi pričeske; običajno so spletale kitke. Ljudje in dogodki pooblaščenci Ptuj, v stavbi UE Ptuj in stavbi občine Kidričevo. V zadnjem še posebej pri srcu, ker so pomembno vplivali na razvoj čisto praktični razlogi. Foto: Črtomir Goznik Poroke zunaj uradnega prostora za sklepanje zakonskih zvez so vse bolj priljubljene. nekoč dek Jakob sta teden dni gostila devet počitnikarjev. Na majhni ti je bilo obilo otroške radosti, smeha, igrivosti in veselja. Vsi s 'partizanska imena', babico poimenovali Trdobojski Google Že lani so si med počitnicami izmislili vzdevke ('partizanska imena') in po njih se med seboj kličejo. Eva je Ivica, Marsel Joža, Kornelija Mičika, Urban Hanzek, Laura Julčka, Tilen Polda, najstarejšega, 17-letnega Timoteja, pa kličejo Lepi. Babici Miciki so nadeli vzdevek Trdobojski Google. Igrajo se tudi besednega izziva z narečji. Laura in Urban prihajata iz Ljubljane, zato jima haloško narečje ni domače. Večina navihancev je doma prav v Halozah, zato so jima pripravili narečni izziv. Govorili so besede v narečju in ugotavljati sta morala, kaj pomenijo. Otroci so se igrali tudi drugih besednih iger, spreminjali so pomen besed in si izmišljali nova poimenovanja. Foto: MZ Vesela druščina otrok je v en glas zatrdila, da se bodo na počitnicah v Trdobojcih še srečevali. Foto: MZ Za mizo skupaj z dedkom in babico log bodočih zakoncev, ko želita, da jo poroči točno določena oseba, ki sicer ne sodeluje pri UE Ptuj kot redni pooblaščenec. Pred izdajo pooblastila se tudi v tem primeru ugotovi izpolnjevanje predpisanih pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, da lahko nastopa kot po- oblaščenec za sklenitev zakonske zveze. Praviloma si bodoči zakon- ci izberejo družinske prijatelje oz. osebe, ki imajo njihovo zaupanje in spoštovanje, pravi Boris Mioči- nović, vodja oddelka za upravno- -notranje zadeve UE Ptuj. Tako jih v zakonski stan lahko popeljejo tudi znane osebe. Pooblaščencu za sklepanje za- konske zveze, ki ni zaposlen na upravni enoti, se plačilo za sodelo- vanje v postopku sklenitve zakon- ske zveze opravi na podlagi podje- mne pogodbe. Pravilnik določa, da plačilo za prvo sklenitev zakonske zveze znaša 40 evrov, za vsako na- slednjo opravljeno poroko na isti dan pa pet evrov. Na podlagi družinskega zakoni- ka, ki velja od marca leta 2017, so se možnosti oz. načini sklepanja zakonske zveze razširili in liberali- zirali. Po spremenjeni zakonodaji imajo pravico za sklepanje zakon- skih zvez tudi župani, vendar le v svoji občini, ter matičarji brez nav- zočnosti pooblaščencev in prič. Županova pristojnost za sklepanje zakonske zveze je utemeljena v zakonu in ni vezana na pooblastilo načelnika upravne enote. Lista ni tajna, ni pa javno objavljena Lista pooblaščencev za sklepa- nje zakonske zveze ni tajna, ni pa javno objavljena. Če kdo želi, lahko dobi vpogled vanjo. Načeloma tudi ni nobene ovire, da mlademu paru ne bi ugodili pri izbiri pooblaščen- ca za sklepanje zakonske zveze. Vedno poskušajo upoštevati želje, če je to le mogoče, vedno pa to ni mogoče, zlasti še tiste dni, ko se poroči več mladih parov na različ- nih lokacijah, ne samo v uradnih poročnih dvoranah. V tem prime- ru si morajo bodoči zakonski par pridobiti odločbo oz. dovoljenje za sklenitev zakonske zveze zunaj uradnega prostora ali časa, to pa mora biti objektivno utemeljeno. To jih stane 170 evrov. Poroka v uradnem prostoru ne stane nič. Četudi je danes poroka možna tudi brez prič, na Ptujskem bolj ali manj sklepajo zakonske zveze na tradici- onalen način. Res pa je, da ni več hostes, ki so včasih sodelovale pri porokah, in tudi ni več izbranega vina za zdravico. Danes mladopo- ročenci in svatje nazdravljajo s svo- jo penino. Predsednik RS se porok ne udeležuje Zanimalo nas je, ali obstaja možnost, da bi se za sklepanje zakonskih zvez odločil na primer predsednik RS Borut Pahor, saj se je v preteklosti že preizkusil v različnih opravilih. „Predsednik Borut Pahor je v času predsedniškega mandata prejel več prošenj, da bi kot pooblaščenec sklenil zakonsko zvezo mladoporočencev. Vendar bi bil s tem lahko postavljen v neljubo situacijo, saj bi zaradi že dogovorjenih in potrjenih obveznosti moral izbirati, katere poroke se udeleži in katere ne. To je eden od razlogov, zakaj se za to ni odločil, saj ne želi delati takih neljubih izbir,“ so na naše vprašanje o tem, ali je predsednik RS Borut Pahor že prejel prošnjo, da bi kot pooblaščence sklenil zakonsko zvezo mladoporočencev in kako bi oz. je ravnal v takšnih primerih, odgovorili v njegovem uradu. Foto: ČG nosti toliko, da jih telefoni, tabli- ce, računalnik in televizija niso niti malo zanimali. Rabutali jabolka, nabirali gozdne jagode, raziskovali ruševine Trdobojski počitnikarji so razi- skovali naravo, jo fotografi rali, ple- zali po drevesih in rabutali jabolka. Jablana na dvorišču enega izmed vikendov se je šibila pod težo slad- kih dozorelih sadežev. Jabolka so bila tako mikavna, da se jim ni bilo moč upreti, zato so jih pač rabutali. Pisana druščina razigranih deklet in fantičev se je odpravila tudi na obisk k 68-letni Vikici, ki živi v soseš- čini. Ženica jih je obdarila z bombo- ni, z otroki je delila svoje spomine o življenju in prigodah med haloškimi bregi. Dvakrat so se odpravili na daljši sprehod, raziskovali so ruše- vine na Čerinovem posestvu, šli so pogledat govedo, ki so ga pripelja- li na pašnik posestva. Občasno je prišlo do kakšnega nesporazuma, a so ga uspeli hitro zgladiti. Iz babičine kuhinje dišalo po samih dobrotah Babica Marija, po domače Mici- ka, je otroke razvajala z različnimi dobrotami. Najbolj so jim teknili ocvrto meso (pohano) in pogače. Babica je zanje skrbela boljše, kot če bi bili v hotelu, so zatrdili krat- jo vnuki nagajivo kličejo Trdobojski Google. To pa verjetno zato, ker vse ve. Otroci so zelo pohvalili še strica Darka, ki je izučen kuhar in jim je prav tako pripravljal različne kulinarične poslastice. Povedali so, da je mojster za pečenke. V slast so jim šli špageti z omako, pa tudi sla- doled, ki jim ga je pripeljal vsak dan, ko se je vrnil iz službe. En dan so se okrepčali s picami. Tilen v bolnišnico, vsi so ga neizmerno pogrešali Sredi počitniškega tedna, v sre- do, se jim je pripetila nezgoda: 11– letnega Tilna je pičil sršen. Ker je na pik alergičen, ga je odpeljal rešilec in je v bolnišnici ostal do petka. Pre- ostala druščina, ki je medtem uživa- la pri dedku in babici v Trdobojcih, ga je v bolnišnico po telefonu pok- licala večkrat na dan. Vzpostavili so videoklic, da so lahko bili bližje drug drugemu. Tilen je iz bolnišnice pri- šel v petek, ravno v času, ko smo z otroki snemali pogovor. Snemanje smo morali prekiniti, ker je bilo ve- selje ob njegovi vrnitvi nepopisno. Vseh sedem, osem ali devet, kolikor jih je bilo takrat tam, ga je želelo objeti. Zelo so se ga razveselili in mu hiteli pripovedovati, da je srše- nom v grabi odklenkalo. Zaredili so se v deblu votlega drevesa. Ko je Tilen zaradi pika moral v bolnišnico, so z njimi opravili in tako sršenov ob njegovi vrnitvi domov ni več bilo. kohlačniki. »Pri jedeh sploh niso izbirčni, jedo, kar jim pripravimo. Pa tudi drugače so pridni. Sicer navihani, vendar otroci takšni so: veseli, razigrani, živahni, včasih ubogajo, včasih malo manj. Niko- li jim ni dolgčas, vedno si najdejo kakšno zaposlitev. Zelo sva vesela, ko so pri nas,« je z nasmehom na obrazu povedala babica Micika, ki Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  4. avgusta 2020Kultura12 Slovenija  Žirija ocenila 39 del Znani nominiranci za 24. večernico Žirija pod vodstvom Igorja Sakside je izbrala pet za večer- nico nominiranih del. Podpisujejo jih Igor Karlovšek, Bo- štjan Gorenc - Pižama, Andrej Rozman Roza, Vinko Möder- ndorfer in Peter Svetina. Ptuj  Pogovor z režiserjem Matjažem Latinom Na korono krizo z druge perspektive – z Lunaparkom Kuga »Na Ptuj se, odkar se profesionalno ukvarjam z gledališčem, redno vračam. V tem gledališču sem skoraj doma, tako domače se tu počutim. Nimam občutka, da tu gostujem,« je dejal režiser Matjaž Latin, ki v tem času v ptujskem gledališču pripravlja predstavo – kabaret Lunapark Kuga. Premiera bo 12. avgusta. »Smo v času, ko se rehabilitira nacizem« »Upam, da ne bodo katastrofalne. Lahko so zelo slabe, ker se vsaka kriza lahko zlorabi, da se stvari premaknejo v smeri interesov vladajočih elit. Treba je vlagati v ekologijo, izobraževanje, kulturo, umetnost ... To sicer lahko zveni kot floskula. Ekonomski sistem bi bilo treba nastaviti tako, da bi bila prisotna socialna varnost za vse, to sploh ne bi smela biti več debata. Mislim, da je denarja več kot dovolj, samo ni pravilno razporejen. Zdi se mi, kot da smo danes v 30. letih prejšega stoletja. Tudi osnova našega kabareta so tista leta, hkrati pa dajemo sliko časa, v katerem živimo. Zdi se mi, da se zgodovina ponavlja, da se nismo ničesar naučili. Smo v takem času, ko se rehabilitira nacizem. Večina ljudi nima vpogleda v to, kdo so dejansko tisti, ki jih izkoriščajo, pač pa se velikokrat bojijo nekih fantomov, črnih sil teorij zarot.« Foto: Črtomir Goznik Matjaž Latin: »Na Ptuju se počutim domače.« smo imeli zelo dobro organiziran in voden dramski studio. Na oder sem prvič stopil kot osnovnošolec v tretjem razredu v neki predstavi, ki jo je režiral Tomaž Pandur še kot gimnazijec. Tomaž mi je tudi omo- gočil prvo profesionalno režijo v SNG Maribor, ko sem bil še študent Akademije za dramsko umetnost v Zagrebu.« socialna ... Danes je to še kako potrebno. Tako kot v gledališču imam kot konzument tudi v glas- bi, kulinariki, nasploh v življenju rad širino. Rad režiram predstave različnih žanrov. V zadnjih letih me zelo veseli tudi mentorstvo na II. gimnaziji Maribor, kjer delava skupaj z odlično sodelavko Majo Pihler Stermecki – Bilbi. Rad imam »V zadnjih nekaj letih smo s ptu- jskim mestnim gledališčem zelo us- pešno sodelovali v več predstavah. Lani so to bili Amaterji, za katere upam, da se bodo še igrali, pred tem so bili Cucki. Za letošnje po- letje smo se pogovarjali o nekem drugem, tudi glasbenem projektu, a je za zdaj začasno padel v vodo. Z direktorjem gledališča Petrom Srp- čićem sva se pogovarjala o tem, da bi pa morda naredili nekaj, kar nas bo v času korona krize povzdignilo. Ta izkušnja je vendarle zelo močna. Težko bi delal nekaj, kar se ne bi navezovalo na to, in da se neke re- fl eksije na stvari, ki so se dogajale v tem času, ne bi prenesle pred ob- činstvo, da se nanje pogleda tudi z neke druge perspektive in skozi fi lter zabave. Prišli smo do nove vsebine, tudi ekipa se je nekoliko zamenjala. Z Juretom Ivanušičem, ki je na veliko srečo postal del naše ekipe, sva se veliko pogovarjala že v Mariboru, kaj in kako glede na Petrovo izhodiščno idejo postaviti na oder. Še vedno pa je to (tudi) glasbena predstava, kot smo jo prvotno načrtovali. Odločili smo se za kabaret, tematiko pa smo našli v kugi, ki je v literaturi zelo priso- tna,« je povedal režiser najnovejše predstave v MG Ptuj Matjaž Latin. Med vsemi teksti, ki jih je pre- biral v času samoizolacije, je bil še posebej zanimiv dramski tekst iz druge polovice 30. let prejšnje- ga stoletja češkega avtorja Karla Čapka Bela bolezen (izbrskal ga je Jure), saj meni, da govori točno o danes. Uprizorili ga bodo v skrajša- ni obliki, z vmesnimi točkami. Ker živimo v zelo turbulentnih časih – družbenih, socialnih in političnih –, je prepričan, da moramo v kon- tekstu kuge oz. aktualnega virusa, ki je res globalen, pogledati, kaj se dogaja še na nekih drugih ravneh. V predstavi so zelo kritični, v mar- sičem aktualni, ampak skozi zgo- dovinske odmike, od črne smrti pa celo do atenske kuge. Vendar gledalcem ne želijo težiti. Kdaj ste se srečali s kulturo? »Kultura me je spremljala že od otroštva. Oče je veliko poslušal glasbo in jo je tudi kot glasbeni opremljevalec posredoval v različ- nih medijih, mami je bilo marsikaj blizu ... Teta me je vodila v gleda- lišče, bila je tudi direktorica kon- certne poslovalnice. Hodil sem na koncerte klasične in jazz glasbe, mama mi je brala knjige, literatura me je hitro začela zanimati, zelo rad sem bral. V osnovni šoli so me dekleta zvlekla v dramski krožek – verjetno zaradi tega, ker sem pripovedoval bolj živo, oponašal učiteljice ali koga drugega. Krožek sta vodila profesorica zemljepisa Milka Partljič in njen mož Tone Partljič. Onadva sta me navdušila za igralstvo; najprej sem bil igra- lec, potem pa režiser. V tem sem se našel. V srednji šoli v Mariboru Kakšno gledališče vam je blizu: klasično, avantgardno ali nekaj vmes? »V gledališču imam rad drznost, vedno mora biti dovolj kreativne svobode. Kot je dejal že Shakespe- are, gledališče mora dajati zrcalo, takšno ali drugačno refl eksijo, ne glede na žanr. Tudi angažira- nost je dobrodošla, politična oz. Kaj vas še poleg režije, kulture še veseli? »V življenju je pomembnih veliko stvari. Rad imam naravo, potova- nja, druženje s prijatelji. Super je, če lahko grem občasno na kakšno potovanje. Vsak dan moram ne- kam iti, moram hoditi, v naravi ali po mestu. Četudi sem po naravi humor, tudi ko režiram dramo, tudi ko delam nekaj, kar ni v žanru komedije, rad to vsaj malo cepim s humorjem. Všeč mi je, da ljudje predstav ne gledajo zgolj anali- tično, hladno, akademsko, da se sprostijo in aktivirajo svoja čustva – poleg analize konceptov in este- tike. Ne maram pa podvrženosti trendom, ker mi stvari postanejo antipatične. Tudi če kakšna vsebi- na postane trend, postane hitro samo lupina.« Slovenija  Novo iz Mladinske knjige Slike in zgodbe Ejti Štih Pri Mladinski knjigi so predstavili knjigo slikarke Ejti Štih Slike in zgodbe. Avtorica je v pogovoru z urednico Nelo Ma- lečkar spregovorila o delu z zgodbami priznanih slovenskih in bolivijskih mojstrov besed, ki upovedujejo njene slikar- ske podobe. Knjiga Slike in zgodbe ponuja umetniški preplet besed in podob. Ejti Štih je k sodelovanju povabila več uveljavljenih slovenskih in boli- vijskih piscev, ki jim je poslala med 60 in 80 svojih slik in jih prosila, naj ob njih zapišejo svoje zgodbe. Kot zanimivost je omenila, da si je vsak izbral drugo sliko, le Agato Tomažič in Vinka Möderndorferja je nago- vorilo isto delo – biblični prikaz mlade Suzane in dveh starcev, ki jo opazujeta. Ker avtorja ponujata ženski in moški pogled na tematiko, se je odločila, da dopusti izjemo. Umetnica je spregovorila tudi širše o svojem delu, ki je po besedah Nele Malečkar zelo družbeno angažirano. Ob tem je citirala enega iz- med avtorjev besedil Dušana Jovanoviča, ki je dejal, da Ejti Štih ustvar- ja »iz zgroženosti in sočutja«. Slikarka je povedala, da jo vse življenje spremlja socialni čut, s katerim hitro prepozna socialne krivice po vsem svetu, ne le v Latinski Ameriki, kjer živi in kjer že sicer bodejo v oči. Jovanovičev opis pa je komentirala z besedami, da je težko iz omenjene pozicije ustvariti nekaj, kar ni osladno, sentimentalno in ki- často. Za to je potreben intelektualni napor, da najdeš ustrezno kon- ceptualno rešitev. Po besedah Borisa A. Novaka, ki je umetničino delo z naslovom Žu- pan pospremil s sonetom Dober tek!, je umetnica, ki jo pozna že od njene mladosti, v svojem ustvarjanju »šla v presunljivo smer«. V svojih delih podaja globok vpogled v človeško usodo, hkrati pa na različne načine in večplastno upoveduje tudi družbeno realnost. Naloga je bila zanj zanimiv izziv, v sliki je prepoznal požrešnega otroka, ki vse poje, tudi svoja starša. Pisatelj, kot je dejal, tudi sicer v groteskno obarvanih umetničinih delih prepoznava »ljudožerske elemente«. Predstavili so tudi delo splitske avtorice Tisje Kljaković Braić Unad- va. Delo ponuja minimalistične prizore tako v besedi kot sliki, s kate- rimi je predstavljen dalmatinski zakonski par. Kot je povedala Nela Malečkar, je avtorica »slikice« sprva objavljala na družabnih omrežjih, po odličnem odzivu pa se je odločila še za knjigo. To po uredničinih besedah odlikuje mediteranski humor, ki ga avtorica vtke v opis dal- matinskega para in njunih vsakdanjih situacij. (sta) Foto: Svet24 Ejti Štih Za večernico so tokrat nominirani Karlovškov zgodovinsko-pusto- lovski roman Pobeg (Miš), knjiga Si že kdaj pokusil luno? (Mladinska knjiga) Gorenca - Pižame, pesniška zbirka Rimuzine in črkolazen (Mla- dinska knjiga) Rozmana Roze, Möderndorferjeva zbirka pesmi Babica za lahko noč (Miš) in Svetinova zbirka kratkih zgodb Timbuktu Tim- buktu (Miš). Petčlansko žirijo so poleg Sakside sestavljali še Kaja Bucik Vavpetič, Dragica Haramija, Darka Tancer Kajnih in Petra Vidali. Izbirala je med 39 deli. Vsi letošnji nominiranci so dobitniki več nagrad, večina med njimi tudi večernice. Svetina je njen trikratni dobitnik, Karlovšek in Möder- ndorfer sta jo dobila enkrat, Rozman je velikokratni nominiranec za nagrado, le Gorenc - Pižama je pri večernici novinec. Dobitniku bodo večernico predvidoma podelili na srečanju sloven- skih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti. (sta) zelo družaben, imam zelo rad tudi samoizolacijske trenutke. Zelo sem vesel, da po obdobju karante- ne ponovno režiram, in to na Ptuju, pa še z izjemno ekipo – z enimi po- novno, z drugimi prvič. Zelo dobro smo se ujeli, vsi so se aktivno vklju- čili v nastajanje predstave, ki sva jo konceptualno zasnovala skupaj z Juretom Ivanušičem. Pevko Majo Pihler Stermecki – Bilbi, tokrat tudi v vlogi igralke in koreogra e, bi imel, če bi to bilo mogoče, vedno v ekipi. Z Nešom Tokalićem redno sodelujeva, prvič pa delam z Go- razdom Žilavcem, kar sem si že dalj časa želel. Stalni član ptujske ekipe je Simon Šerbinek, ki ni samo lektor in šepetalec, ampak sou- stvarjalec predstave. Mira Strnad je poskrbela za kostume, Mateja Kapun za scenografi jo. Hvala MG Ptuj, ki je odprlo vrata, da lahko delamo v ustvarjalnem in sprošče- nem vzdušju, kar ni vedno nujno. Tu imamo svoj mir, ni občutka ne- kega pokroviteljstva.« Matjaž Latin je skupaj z ekipo prepričan, da bo kabaret Lunapark Kuga nekaj 'blažilnega' tudi za to korona obdobje, da bomo na našo 'novo realnost' pogledali iz druge perspektive in si prizadevali za boljšo. Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 13 Podobno kot vsi prvoligaši so tudi Kidričani v prejšnjem tednu začeli priprave na novo sezono. Te bodo zelo kratke, saj se sredi naslednjega tedna s tekmami 1. kroga že začenja sezona 2020/21: Aluminij bo v četrtek, 13. avgusta, gostoval pri Mariboru. Igralce in strokovno vodstvo je na prvem treningu pozdravil pred- sednik kluba Marko Drobnič in jim za uvod zaželel čim uspešnejše priprave na novo tekmovalno se- zono. Spored treningov bo uvodo- ma peklenski, saj bodo rdeče-beli v začetku trenirali po dvakrat na dan. Ker časa za nov pripravljalni ciklus enostavno ni, bodo mo- štva začela tam, kjer so končala prejšnjo sezono, s tekmami. Že v torek bodo tako šumarji odigra- li dve pripravljalni tekmi. Trener Slobodan Grubor bo igralce raz- delil v dve moštvi; eno se bo ob 18. uri pomerilo s tretjeligašem iz Rogaške, drugo pa ob 20. uri z ra- venskim Fužinarjem (2. liga). V pe- tek se bodo rdeče-beli pomerili še z Vidmom (3. liga), kar pa bo v bi- stvu že generalka pred srečanjem z Mariborom. JM hitreje. Če to zdržiš na treningih, kjer ni limitov, potem je na turnir- jih, kjer igram s puncami, vsekakor lažje kontrolirati žogico.« Nekaj malega je bilo primerja- ve s slovenskimi tekmicami, npr. s Kajo Juvan in Polono Hercog na turnirju v Ljubljani in s Kajo še na skupnih treningih. T. Zidanšek: »To je bilo vse v času različnih trenažnih proce- sov, vsaka je imela svoj načrt treningov … Jaz sem se takrat zelo dobro počutila na igrišču in mi je bilo prijetno igrati, tudi vzdušje na Mima Cupu je bilo izjemno, vzhod je pokazal svojo moč (smeh).« Ženska in moška svetovna te- niška turneja s sabo prinašata veliko potovanj in selitev igralk in igralcev s celine na celino, to pa je bilo v času koronakrize povsem neizvedljivo. Tako so bili vsi turnirji od marca naprej odpovedani oz. prestavljeni, igralci in igralke so bili bolj ali manj primorani ostaja- ti v svojih državah in se posvetiti treningom. Pravih primerjav med igralkami tako ni bilo, zato je prvi napovedani turnir ženske WTA se- rije v Palermu v Italiji v tem tednu zelo nestrpno pričakovan. Turnir bo minil v močnem slo- venskem zastopstvu, saj sta Po- lona Hercog in Tamara Zidanšek neposredno uvrščeni v glavni tur- nir, Kaja Juvan pa igra kvalifi kacije. Pred odhodom na Sicilijo smo se na Ptuju pogovarjali z najboljšo športnico Mestne občine Ptuju Ta- maro Zidanšek, varovanko trener- ja Zorana Krajnca. Pred vrati je težko pričakovano nadaljevanje sezone po dolgem premoru. T. Zidanšek: »Zadnjič sem se peljala z avtomobilom in zraven razmišljala, da premor traja že pet mesecev, od začetka marca, sedaj pa je nadaljevanje vendar- le končno pred vrati! Precej sem že pogrešala potovanja, saj jih je pandemija dobesedno odrezala. Ko nekaj delaš rad, to ni obreme- nitev, ampak način življenja. Res se že veselim vrnitve na tekmovanja, turnirjev, tekem in tekmovalnosti, ki jih spremljajo.« Pogrešaš tekmovalnost, pri- merjavo z drugimi igralkami? T. Zidanšek: »Ja, to je pred pre- kinitvijo šlo iz tedna v teden, sedaj je zaradi daljšega premora to pač bolj specifi čno, ker nismo imeli no- benih kontaktov in primerjav. Na neki način bo to nov, svež začetek. Zagotovo pa so vse punce v vmes- nem času pridne trenirale, tako da bo na prvih turnirjih zagotovo zelo zanimivo. Karte bodo na novo premešane, vse smo sedaj na neki način nepopisani listi.« Kakšen je tvoj občutek glede lastne pripravljenosti? T. Zidanšek: »V času karantene sem najprej pridno delala na kon- dicijski pripravljenosti, potem pa seveda tudi na teniškem trenin- gu. Zelo dobro smo z ekipo izko- ristili ves čas, odigrala sem tudi nekaj slovenskih turnirjev, kjer sem 'testirala' kakšne podrob- nosti – ves čas sem imela dobre občutke. Vmes sem si vzela tudi čas za kratek odmor, od takrat pa so potekale pospešene priprave na prave turnirje, začenši s Paler- mom.« Nekaj je bilo tudi manjših težav s poškodbo. T. Zidanšek: »Znova je prišlo do manjše obnovitve stare poškodbe, a se je na srečo vse skupaj hitro sa- niralo.« V Sloveniji si veliko trenirala s fanti, mladinci TK Terme Ptuj, s Svenom Lahom, tudi Blažem Rolo. Kako gledaš na to sodelovanje? T. Zidanšek: »Trening s fanti mi je veliko prinesel, saj imajo 'dru- gačno žogo', udarjajo močneje in Kaj bi rekla glede lastne igre, kje je bil storjen napredek? T. Zidanšek: »V tem obdobju je bil zelo primeren čas za sistematič- no odpravo napak, na začetku sva se s trenerjem Zoranom Krajncem zelo posvetila detajlom. Pozneje smo vse preigravali na sparingih, tako z dekleti kot fanti. Sedaj je bil že čas, da se to poglavje glede tehničnega napredka zapre in se odpre tekmovalni del, da se več dela na tekmovalnem duhu.« Trener Krajnc govori o tem, da se točke dobivajo v vsega treh ali štirih udarcih. T. Zidanšek: »Pri dekletih je ta trend morda še močnejši kot pri fantih, to je enostavno treba spre- jeti.« Kakšen je vrstni red turnirjev, ki jih boš odigrala? Kaj je vrhunec tega dela sezone? T. Zidanšek: »Vrhunec v nas- lednjih dveh mesecih in pol bosta nedvomno grand slam turnirja, ki sta še načrtovana, New York in Pa- ris – če bo do njiju resnično prišlo, saj je vse kar nekako še v zraku. So pa še tudi drugi veliki turnirji, npr. Rim in Madrid. Najprej pa načrtu- jem nastopa v Palermu (3. do 9. 8.) in Pragi (10. do 16. 8.).« Kakšen je torej načrt za Paler- mo? T. Zidanšek: »Želim pokazati to, kar smo delali v zadnjih petih mese- cih! Predvsem pa se veselim tega, da je ob pričakovanju turnirja zno- va prisotne nekaj več radosti. Vese- lim se tega turnirskega občutka.« Ste dobili od organizatorjev obsežne protokole obnašanja na turnirju? T. Zidanšek: »Niso bili pretirano obsežni, nekaj strani. So pa opisa- ni povsem normalni postopki, po- dobno kot jih imamo doma: upo- raba maske, specifi čna uporaba fi tnesa, predlagajo nam zadrževa- nje v hotelih … Tudi v običajnih ča- sih smo se držali veliko teh pravil.« Jože Mohorič Tri igralke iz TOP 20 V Palermu bo za ta rang turnirjev zastopstvo izjemno močno, prisotne bodo npr. kar tri igralke TOP 20 WTA-lestvice. Prva nosilka turnirja je Hrvatica Petra Martič (15.), druga Čehinja Marketa Vondo- usova (18.), tretja pa Grkinja Maria Sakkari (20.). WTA-turnir serije International v Palermu, peščena podlaga (200.000 dolarjev nagradnega sklada): 1. krog: Zidanšek – kvalifi kantka, Hercog – Cocciaretto (Italija) Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Rus (Slovenija/Nizozemska) – Olaru/ Yastremska (Romunija/Ukrajina, 2.) Borut Arlič »Za razvoj težko najdeš idealnejše okolje od Aluminija« Stran 14 Planinski kotiček Pohod na najvišji vrh MO Ptuj Stran 15 Rokomet V novo sezono s precej številčnejšo ekipo Stran 15 Nogomet Številni zanimivi pari že na uvodu Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Tenis  Tamara Zidanšek »Karte bodo na novo premešane, vse smo na neki način nepopisani listi« Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek: »Trening s fanti mi je veliko prinesel, saj imajo 'drugačno žogo', udarjajo močneje in hitreje. Če to zdržiš na treningih, kjer ni limitov, potem je na turnirjih, kjer igram s puncami, vsekakor lažje kontrolirati žogico.« V Palermu igralka pozitivna na novi koronavirus V Palermu na Siciliji se je v petek s kvalifi kacijami začel prvi profesi- onalni teniški turnir po premoru zaradi koronavirusa. V kvalifi kacijah nastopa Kaja Juvan (121. na WTA), v glavni turnir pa sta neposredno uvrščeni Polona Hercog (45.) in Tamara Zidanšek (71.) Prvi testi v Palermu so pokazali, da nihče izmed igralk in spremlje- valnega osebja ni bil pozitiven na novi koronavirus, drugi test pa je to spremenil. Ena izmed igralk je vendarle pozitivna, iz ženskega te- niškega združenja (WTA) pa imena niso razkrili. Vsi tisti, ki so bili v stiku z okuženo igralko, se bodo morali znova testirati, do takrat pa bodo izolirani od drugih sodelujočih na turnir- ju na Siciliji. Vsi pozitivni na sars-cov-2 bodo morali ostati v izolaciji, turnir pa se bo po predvidenem programu nadaljeval, so sporočili iz WTA. Nogomet  NK Aluminij Priprave skoncentrirane v dober teden, vključno s tremi pripravljalnimi tekmami Foto: Andrej Lončarič, DAMM Nogometaši Aluminija so se 1. avgusta zbrali na uvodnem treningu pred novo sezono. Med najbolj nasmejanimi je bil Alen Krajnc, ki se je po poškodbi ponovno priključil treningom. Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 14 Ko so igralci Aluminija odšli na kratek odmor med sezonama, so v klubskih pisarnah še bolj zavihali rokave. Za novo sezono, ki se bo za Kidričane začela v četrtek, 13. avgusta, s tekmo v Mariboru, je treba postoriti še veliko podrobnosti. Z direktorjem NK Aluminij Borutom Arličem smo se pogovarjali o minuli sezoni, o izjemnem izkupičku z odhodoma Dejana Petroviča in Luka Štora, o usmeritvi kluba in o aktivnostih v prestopnem roku. Kakšna bi bila splošna ocena se- zone 2019/20? B. Arlič: »Sezono moramo gle- dati v celoti, ne samo njen tekmo- valni vidik. Že pred mojim priho- dom je bil cilj kluba, da postane stabilen prvoligaš, in kar se tega tiče, smo naredili velik korak nap- rej. Kar se tiče športni vidik, smo izpolnili vse zastavljene cilje, saj smo si želeli in tudi dosegli mesto v sredini lestvice. Z nekaj športne sreče bi lahko bili tudi višje, imeli smo celo možnosti za uvrstitev v evropska tekmovanja. Kar se tiče organizacijski vidik, smo v tej sezoni spoznali nekaj stvari, ki niso bile dobre, zato smo jih že začeli popravljati tako glede članske ekipe kot nogometne šole. To so nekateri premiki, ki navzven niso vidni, jih pa mi v klubu pozna- mo in smo mnenja, da zagotovo gredo v pravo smer. Naslednja stvar je fi nančni vi- dik, kjer nam je z dvema fenome- nalnima prestopoma (Luka Štor v Dynamo Dresden, Dejan Petrovič v Rapid, op. a.) uspel super dosežek. Resda je nato prišla koronakriza, ki je nekoliko zmanjšala za učinek, saj imamo – podobno kot domala vsi klubi – nekaj manjši priliv od spon- zorjev. Ne glede na vse si je klub s tema transferjema ustvaril imidž. Ljudje so prepoznali, da je Alumi- nij klub, ki ne samo da zna narediti igralce v mladinski šoli, jih uveljavi- ti in prodati, ampak tudi pripeljati igralce od drugod in jih prodati. Narediti nekaj takega v eni sezoni z dvema slovenskima igralcema je za domače razmere enostavno – fenomen. Če bi nam to uspelo še kdaj ponoviti, bi to že mejilo na znanstveno fantastiko. Bomo pa diti iz zadnje vrste, kar pa je veliko težje. To je bil največji minus, ki se je pojavil, obramba je bila večkrat pod stalnim pritiskom – posledica tega je bila večje število napak. Ker so nekateri igralci še mladi, so seveda prej podlegli takšnemu pri- tisku. Tudi Martinović je ob priho- du k Aluminiju delal napake, pa še kdo pred njim, dokler pač ni nabral dovolj izkušenj. Zato pa je lani in v pravkar končani sezoni igral odlič- no. Enostavno vsak igralec potre- buje čas, v ospredju pa je seveda ekipa: če ta dobro funkcionira, po- tem vsak igralec lažje opravi svoj del naloge.« Kakšni bodo cilji kluba v nasled- nji sezoni? B. Arlič: »Cilji so razdeljeni na športni, organizacijski in fi nančni vidik ter so podobni kot letos. Za- vedamo se, da bo letošnje dosež- ke težko ponoviti, osnovni cilj pa je mirna plovba med prvoligaši. To je tudi najboljše za razvoj mladih igralcev, saj trener veliko lažje po- nudi priložnost mladim v primeru, ko ni pritiska rezultatov. To se je v zadnjih krogih najbolje videlo pri Gašperju Pečniku, ki je kljub neiz- kušenosti odlično izkoristil ponu- jeno priložnost za igro. Tudi Flakus Bosilj je v zadnjih tekmah dobival več priložnosti, tudi na nekaterih drugih igralnih mestih. Vse to je dragocen proces vključevanja mla- dih.« Trenerski kader ostaja isti? B. Arlič: »Podobno, kot velja za igralce, velja tudi za trenerje, z is- timi močmi se skupaj podajamo naprej. Je pa tudi v tem primeru podobno kot z igralci: za nami je uspešna sezona, za katero pa niso zaslužni samo igralci, ampak tudi trenerji, posledično se lahko tudi komu iz strokovnega vodstva od- pre možnost za napredovanje v kakšen drugi klub.« Dve »tarči«, zaenkrat še nedosegljivi Še zadnje vprašanje: imate igralca, ki je za Aluminij »glavna tarča« tega prestopnega roka in si ga želite v svojih vrstah? B. Arlič: »Imamo, pa ne samo enega, ampak dva! Trenutno sta za nas v fi nančnem smislu še ne- dosegljiva, a v nogometu večkrat rečemo, da je žoga okrogla, zato se lahko zasuče v to ali ono smer. Morda se tokrat obrne v našo smer! Bistveno je, da igralec prepoz- na, kaj lahko v Aluminiju naredi in zakaj lahko gre po poti Petroviča, Štora, Vrbanca, Martinovića … Mi mu ne moremo ponuditi visokih fi nančnih sredstev, lahko pa mu ponudimo fenomenalne pogoje za trening in stabilno okolje, v kate- rem ni prevelikih pritiskov medijev in navijačev. Za razvoj težko naj- deš idealnejše okolje od Aluminija. Igralci, ki to prepoznajo, lahko to obrnejo v svoj prid. Kar se pa tiče plač igralcev, bi dejal, da ne bomo spreminjali svoje fi lozofi je. Zavedamo se, kakšne so naše zmožnosti plačila, kaj lahko ponudimo – tukaj ne bomo delali nobenih izjem! Kakšna pa je ga- rancija, da bo nekdo, ki bi mu dali višjo plačo, z glavo bolj pri stvari? Tudi garancija, da bo igral vse tek- me, mu nič ne pomaga. Edina po- membna stvar je ta, da igralec ra- zume, kaj lahko pridobi z igranjem za Aluminij. Če to razume, potem je na dobri poti, da bo naredil ko- rak naprej.« Jože Mohorič Imamo pa v klubu še nekaj za- nimivih igralcev, a mi o njih vemo več kot konkurenca, kar je v tem trenutku za nas morda celo bolj- še.« Lovro Grajfoner je igralec Ma- ribora, ki je bil pri Aluminiju na posoji. Bo ostal tudi v naslednji sezoni? B. Arlič: »Z NK Maribor smo v fazi dogovarjanja. Prvi pogovori se že bili opravljeni tako z Lovrom kot s športnim direktorjem Maribora Oliverjem Bogatinovom, več pa bo znano v tednu ali dveh. Obstajajo zelo dobre možnosti, da bi kariero nadaljeval pri nas.« z vsemi močni delali na tem! So pa rezultati članske ekipe izjemno pomemben faktor pri tem, brez tega enostavno ne gre oz. je veliko težje. Tukaj bi še dodal, da sta odšla še dva igralca, ki ju nismo uspeli zadr- žati oz. zanju nismo uspeli iztržiti odškodnine, to sta kapetan Matic Vrbanec in Ilija Martinović. Oba sta naredila korak naprej v svoji karie- ri, kar je pokazatelj, da se da tukaj narediti igralca. Vse to so referen- ce, ki so za prihodnost NK Aluminij izrednega pomena.« Kakšno dogajanje na nogome- tnem trgu pričakujete v tem pres- topnem roku? Koliko bo koronak- riza vplivala nanj? B. Arlič: »Pričakujem absolutno manj prestopov! Dejstvo je, da se to že sedaj pozna tudi pri po- nujenih zneskih, saj klubi nimajo na voljo toliko sredstev kot v pre- teklih sezonah. Nekateri pa tudi namerno čakajo in kalkulirajo, kaj se dogajalo v naslednjih mesecih – nekateri bodo zagotovo počakali vsaj pol leta in se bodo raje zanesli na svoje moči.« Če pogledamo seznam pogodb, ki jih imate deponirane na NZS, vidimo, da večini igralcev poteče- jo v sredini leta 2021, leto pa hitro mine. Kako boste delovali v tej smeri? B. Arlič: »Na podlagi nekaterih kriterijev, kot so starost, igranje, želje igralcev …, pogodbe podalj- šujemo. Z nekaterimi smo že začeli pogovore za podaljšanje, z neka- terimi bomo to storili v naslednjih mesecih, pri nekaterih pa bomo počakali do konca. Vsi igralci pri podaljšanju želijo zase boljšo po- godbo, to pa je pri našem omeje- nem proračunu nemogoče. Treba je narediti številne kompromise. Kot sem pa že povedal: tudi lani smo npr. z Vrbancem in Martino- vićem želeli podaljšanje, a z njima nismo bili uspešni. Smo pa bili z drugimi.« ko zgodi kakšen odhod, zato tudi predvidevamo, na katerih igralnih mestih moramo iskati igralce. Krajnc se po poškodbi počasi vrača v ekipo, Leko bo še nekaj časa odsoten – tudi poškodbe na- rekujejo iskanje. Sedaj imamo vse pozicije bolj ali manj pokrite, razen v napadu. Bolj ali manj smo zadnji del sezone igra- li z enim napadalcem, Živkovićem, imeli smo še Štora, a se je žal poš- kodoval, Flakus pa še ni klasični napadalec za celo sezono. Na trgu pa klasičnih napadalcev skorajda ni, vsi so 'vingerji' ali pa 'desetke'. Če pa se bo ponudila kakšna dobra priložnost za nakup – v okviru na- ših zmožnosti, seveda – kakšnega mladega in obetavnega igralca, po možnosti še iz Slovenije, pa bomo to zagrabili z obema rokama. Do- gajanje v prestopnem roku glede prihodov bodo v največji meri oblikovali morebitni odhodi in po- škodbe; če bo kateri igralec odšel ali se poškodoval, potem bomo na njegovem položaju iskali novega.« »Obramba je bila večkrat pod stalnim pritiskom« Centralna obramba vrsta je ime- la po odhodu Martinovića precej težav. B. Arlič: »V klubu razmišljamo tako, da imamo na tem položaju tri igralce plus še katerega iz mladin- skega pogona. Tako je bilo že lani jeseni, s tem da je bil takrat še v klubu Martinović, Petek pa je bil na posoji pri Dravi. Ko z Martinovičem nismo uspeli podaljšati pogodbe, se je Petek vrnil in se odlično vklo- pil v ekipo ter iz tekme v tekmo ka- zal napredek. Najzanimivejši je Ante Živković Ante Živković je s svojimi igrami in predvsem zadetki v spomladan- skem delu opozoril nase. Je on trenutno najzanimivejši igralec Aluminija za prodajo? B. Arlič: »Če sklepamo po klicih agentov, potem je odgovor jasen: da. Imeli smo nekatere pogovore, ni pa še nobenih konkretnih in uradnih ponudb. Vedno v nekih mejah upoštevamo tudi mnenje igralca, ponudba mora zadovoljiti obe strani, tako klub kot igralca. Če tega ne bo, bo ostal pri Alumi- niju. Sanin Muminović je prišel po- magat v zaključku sezone, bo os- tal? B. Arlič: »Saninu smo povedali, da smo zainteresirani za nadaljnje sodelovanje, a ima nekatere po- nudbe iz tujine in si lahko po do- govoru prosto izbira klub. Z nami bo začel priprave, a so možnosti za njegov ostanek realno zelo majhne.« Na katerih igralnih mestih se že- lite okrepiti? B. Arlič: »Defi nitivno moramo iskati igralce, to vedno počnemo, tudi v kontekstu tega, da gleda- mo kakšno leto naprej. Vemo, na katerih mestih se nam realno lah- Glede napak v obrambi bi dodal še to: res so se dogajale, pa tudi na mestih vratarjev so se in še kje drugje. Zaradi tega bi bilo povsem napačno za vse kriviti obrambo, sploh zaradi dejstva, da se ekipa brani in napada kot celota. V spo- mladanskem delu z osiromašenim igralskim kadrom kljub dobrim treningom enostavno nismo uspeli vzpostaviti takšnega načina bra- njenja, kot smo ga imeli jeseni. Tak- rat smo stali zelo blizu tekmecem, bili smo zelo agresivni, hitro smo odvzemali žoge …, posledično smo hitreje in lažje prehajali v na- pad. Sedaj nam takšna igra ni uspe- vala, zato smo morali napade gra- torek  4. avgusta 2020Šport14 Nogomet  Borut Arlič, direktor NK Aluminij »Za razvoj težko najdeš idealnejše okolje od Aluminija« Foto: Črtomir Goznik Trener veliko lažje ponudi priložnost mladim v primeru, ko ni pritiska rezultatov. To se je v zadnjih krogih najbolje videlo pri Gašperju Pečniku (Aluminij, rdeči dres), ki je kljub neizkušenosti odlično izkoristil ponujeno priložnost za igro. Foto: Črtomir Goznik Borut Arlič: »V začetku sezone smo imeli v ekipi tudi po sedem domačih igralcev, kar v 1. ligi zelo težko vidiš. Nato je prišel drugi del sezone, ko se je to vse spremenilo.« »Vsi se strinjamo s tem, da morajo biti tujci kvalitetnejši od domačih, a v praksi je to včasih težko udejanjiti« Kakšne so prioritete kluba: vzgoja mladih igralcev iz svoje nogo- metne šole in njihova uveljavitev ali tržna uspešnost pri preprodaji katerih koli igralcev? B. Arlič: »Prioritete, ki jih klub želi, so eno, realnost pa je nekaj drugega. V začetku sezone smo imeli v ekipi tudi po sedem domačih igralcev, kar v 1. ligi zelo težko vidiš. Nato je prišel drugi del sezone, ko se je to vse spremenilo. To je delno posledica dveh že omenjenih prodaj igralcev in tudi nekaterih poškodb. Klub bo tudi v novi sezoni poskušal čim več mladih igralcev pripra- viti za nastopanje v 1. ligi, že sedaj imamo s petimi sklenjene profesi- onalne pogodbe in tudi že leto ali več trenirajo s člani. To so Flakus Bosilj, Jauk, Majcen, G. Pečnik in Mesarič. Je pa tudi od njih odvisno, kdo se bo uveljavil v članskem moštvu. Moramo pa zavedati, da je izpolnjevanje športnih ciljev – uvrstitev v sredino lestvice – precejšen zalogaj. Liga bo zelo močna, za uspeš- no plovbo bo treba biti stabilen in močan, zato je treba najti srednjo pot in pripeljati tudi igralce iz tujine, brez tega enostavno ne gre več. V ekipi moramo imeti igralce, ki so zanimivi za druge klube, ker je del našega proračuna pač treba zapolniti s prodajo igralcev. Vsi se stri- njamo s tem, da morajo biti tujci kvalitetnejši od domačih, a v praksi je to včasih težko udejanjiti. Bomo pa si vedno prizadevali za to, da bi razmerje med domačini in tujci približali tistemu, kot smo ga imeli v jesenskem delu. A je to težko držati.« Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 15 Rokometašice Ženskega roko- metnega kluba Ptuj so v prejšnjem tednu začele priprave na sezono 2020/21, ki jo bodo odigrale v 1. ženski ligi. V lanski so imele precej težav z igralskim kadrom, na neka- terih tekmah se jih je zbralo komaj za začetno sedmerico. Ob pogledu na obsežen seznam igralk za novo sezono to ne bo več težava. »Na seznamu imamo 28 igralk, a je med njimi tudi Alea Bez- jak, ki je trenutno poškodovana. Tri so prišle iz Rač (Maša Mandl, Eva Gradišnik in Aneja Rozman), ena iz Maribora (Tajda Tripkovič), naj- več pa jih je seveda iz Ormoža, kar enajst: Tjaša Irgolič, Hana Zajšek, Tajda Kreč, Anemari Trunk, Alina Planinc, Lorella Kolenko, Kaja Kor- par, Liza Kandrič, Maša Baum, Ana Žižek Cvetko in Astrid Lovrec,« je povedal predsednik ŽRK Ptuj Ro- bert Krasnič. Na uvodnih treningih je igralke zbral novi trener Matej Bračič, ki je neposredno po končanju igralske kariere – ne bo več igral za Dravo – prevzel novo vlogo, trenersko. »Prvič se bom preizkusil v tej vlo- gi, zato je to zame kar velik izziv. Ker imam opravljeno fakulteto za šport, nimam težav s trenersko li- cenco, kar je tudi en plus,« je dejal Bračič. Razkril nam je načrt priprav za dekleta: »Najprej jih tri tedne čaka- jo izključno fi zične priprave, četrti teden bo že na vrsti kombinacija fi zičnih priprav in igranja rokome- ta, za zaključek pa pride izključno igra oz. tehnično-taktični del. Prvi del se že izvaja pri šoli na Hajdini v fi tnesu na prostem v gozdičku, kjer imamo vse pogoje za delo. Ta del priprav je v domeni Luka Širovnika, ki je strokovnjak za fi zično pripra- vo, pomagal pa bo tudi pri fi ziote- V preteklem tednu je bil opravljen žreb parov v li- gah, ki jih vodi MNZ Ptuj. V Super ligi se bo tekmovanje po sedanjih predvidevanjih začelo 22. avgusta, dva te- dna kasneje pa še v 1. in 2. ligi MNZ Ptuj. Že tradicional- no se bo na začetku sezone začelo tudi pokalno tek- movanje, 1. krog je predviden za sredo, 9. septembra. Ljubitelji nogometa po odpovedanem spomladan- skem delu sezone 2019/20 že nestrpno čakajo novo sezono, ki pa jo še vedno spremlja kopica neznank in negotovosti. Če bo glede koronavirusa vse teklo tako, kot vsi skupaj upamo, pa bomo lahko zagotovo spre- mljali zanimive predstave in številne odlične partije nogometašev na zelenicah. Pokal MNZ Ptuj RAZPORED 1. KROGA (9. 9.): Drava Ptuj – prosta, Gorišnica – Majšperk Picerija Špajza, Podlehnik – Cir- kulane, Rogoznica Slofi n – Oplotnica, Markovci – Haj- dina, Polskava Avtop. Grobelnik – Kety Emmi Bistrica, Ormož – Pragersko, Bukovci – Slovenja vas, Makole Bar Miha – Apače, Boč Poljčane – Leskovec, Videm – Središče, Stojnci – Zgornja Polskava, Grajena ANpro – Madinec Lovrenc, Hajdoše – Zavrč, Gerečja vas – Skor- ba, Tržec – Podvinci. Super liga RAZPORED 1. KROGA (22. 8.): Gerečja vas – Apače, Stojnci – Gorišnica, Skorba – Boč Poljčane, Zavrč – Bu- kovci, Markovci – Hajdina. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 1. KROGA (5. 9.): Tržec – Rogoznica Slo- fi n, Podlehnik – Ormož, Majšperk Picerija Špajza – Haj- doše, Grajena ANpro – Središče. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 1. KROGA (5. 9.): Zgornja Polskava – Pol- skava Avtop. Grobelnik, Leskovec – Oplotnica, Slovenja vas – Pragersko, Mladinec Lovrenc – Makole Bar Miha. JM Tekma razvojnega pokala oziro- ma 49. pokala Krško je na bazen v Brestanico privabila 318 plavalcev in plavalk iz 20 slovenskih klubov. Med njimi je bilo deset predstavni- kov Plavalne akademije Kurent, ki jih je vodil trener Borut Petrovič. Ptujčani so imeli na startni listi nekaj plavalcev iz prve in druge vadbene selekcije, prav tako pa so imeli svojo predstavnico tudi ob bazenu – sodnico Majo Škri- njar Jovanovič. V bazenu so tok- rat nastopili Jurij Peteršič, Alen Adrian Plošinjak, Špela Sedič, Matevž Kostanjevec, Lina Malta- rič, Emma Krevs, Mia Jovanovič, Eva Hvalec, Sofi ja Peteršič in Ža- nin Krušič. Vsi so solidno opravili svoje nastope, pri nekaterih pa se je videla utrujenost, saj so na- stopili tretji vikend zapored. Kljub temu so dosegli nekaj uvrstitev v prvo deseterico, večina je tudi izboljšala svoje osebne rekorde in izpolnila norme za nastop na državnem prvenstvu. David Breznik Na nedeljskih kasaških dirkah v Ljutomeru so v sedmih točkah sporeda člani domačega kluba sla- vili kar šestkrat. Osrednja dirka v spomin na Janka Makoterja je tretjič zapo- red pripadla šestletni italijanski kobili Vittorini Jet na vajetih Du- šana Zorka (KK Ljutomer), ki je prehodni pokal prejel v trajno last. Med deseterico nastopajo- čih na 2100 metrov dolgi stezi (na posnetku) je zmagovalka dosegla kilometrski čas 1:17,1. Na dirki za pokal občine Ljuto- mer je slavil Mitja Slavič (KK Ljuto- mer) s Prime MS, ki je v konkurenci trinajstih 3- do 6-letnih slovenskih kasačev na 2100 metrov dolgi ste- zi zmagal s kilometrskim časom 1:19,9. NŠ rapiji. Punce so marljive, zaenkrat si za prizadevnost zaslužijo vse pohvale. Vidi se, da so si po nekaj mesecih premora že močno želele druženja na treningih. Ekipa je mla- da, več je mladink kot članic, od izkušenejših igralk lahko omenim Asjo Frangež ter vratarki Višnjo Varga in Neško Pušnik.« V načrtu imajo tri ali štiri prip- ravljalne tekme, več jih do začetka sezone, ki je predviden za začetek septembra, niti ne bo mogočih. »Problem je tudi v dvorani Ljudski vrt, ki bo zaradi počitnic odprta šele v drugi polovici avgusta. Za nas je to velika težava, saj pred tem enostavno ne moremo vaditi v primerni dvorani, Mladika je pač premajhna za igranje rokometa. Vsi naši konkurenčni klubi v 1. ligi imajo neomejen dostop do dvoran vse leto, pri nas pa se ta težava po- navlja iz leta v leto,« sta bila kritič- na Bračič in Krasnič. Kako pa je s fi nančno konstruk- cijo za prihajajočo sezono? »Prora- čuna še nimamo v celoti pokritega, na nekatere sponzorje še čakamo in jih vabimo k sodelovanju, da bi lažje prebrodili sezono,« je dejal predsednik kluba Robert Krasnič. JM torek  4. avgusta 2020 Šport, rekreacija 15 1. A SRL (ž) PARI 1. KROGA (5. sep- tembra): ŽRK Ptuj – Krka Novo mesto, Zelene doline Žalec – Ž.U.R.D. Koper, Z'de- žele – Litija, Mlinotest Ajdov- ščina – Zagorje, Krim Merca- tor – Izola. Pohod na najvišji vrh mestne občine Ptuj V soboto, 8. avgusta, z Mestnega trga na Ptuju Planinsko društvo Ptuj organizira za vse občane v soboto, 8. 8. 2020, ob 8. uri pohod izpred Mestne hiše občine Ptuj do vodohrana na Dol- gem kamnu v Krčevini pri Vurbergu, ki stoji na 417 m in je najvišje ležeč kraj v mestni občini Ptuj. Pohod bo združen s postavitvijo klopotca v vinogradu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku ter v sodelovanju z Društvom vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice. Pohod bomo začeli na prenovljenem Mestnem trgu, nadaljevali po Prešernovi ulici preko grajskega hriba do sedeža Biotehnične srednje šole Ptuj, kjer se nam bodo pridružili pohodniki za postavitev klopot- ca. Nadaljevali bomo mimo Babosekove grabe do »železniške postaje« na Mestnem Vrhu ter se potem po poti med vinogradi sprehodili do muzeja Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice na Mestnem Vrhu. Po postanku in okrepčilu bomo nadaljevali pot do posestva Biotehnične srednje šole Ptuj, kjer bomo sodelovali na odprtju prireditve ob postavitvi klopotca. Od tod bomo nekaj časa hodili po lokalni cesti do kapele na Grajenščaku, nato pa bomo po goz- dni cesti prispeli na koto 417 m. Tam je vodohran Komunalnega pod- jetja Ptuj. Pri vrnitvi se bomo spustili do posestva Biotehniške šole in sodelovali na vinogradniških igrah. Za pohod so potrebni lahki pohodniški čevlji ali močnejši športni copati, obleka primerna vremenu in zaščita proti dežju v primeru sla- bega vremena (lahko tudi dežnik). Pohod bo vodil Janez Vertič s pomočniki vodniki PD Ptuj. Predhodne prijave niso potrebne, razen večjih skupin. Planinski kotiček Rokomet  ŽRK Ptuj V novo sezono s precej številčnejšo ekipo Nogomet  Lige MNZ Ptuj Številni zanimivi pari že na uvodu Foto: Črtomir Goznik Igralke ŽRK Ptuj prvi del fi zičnih priprav opravljajo v fi tnesu na prostem pri šoli na Hajdini. Foto: Črtomir Goznik Tudi v letošnji sezoni lahko pričakujemo pestro dogajanje na tekmah v ligah MNZ Ptuj. Foto: arhiv PA Kurent Ekipa PA Kurent v Krškem Foto: NŠ Utrinek iz osrednje dirke nedeljskega sporeda v Ljutomeru Na spisku kar 28 igralk Trenutni seznam igralk ŽRK Ptuj: Asja Frangež, Alja Krasnič, Nuša Puž, Maša Mandl, Ela Šemrl, Nuša Bukvič, Rebeka Orešek, Aneja Rozman, Tja- ša Irgolič, Hana Zajšek, Tajda Kreč, Eva Gradišnik, Anemari Trunk, Alina Planinc, Minea Kolenko, Lorella Kolenko, Kaja Korpar, Liza Kandrič, Maša Baum, Neška Pušnik, Tajda Tripkovič, Teja Luknjar, Višnja Varga, Ana Žižek Cvet- ko, Anea Bezjak, Astrid Lo- vrec, Nika Bedrač. Plavanje  Razvojni pokal v Krškem Kurentovi plavalci tekmovali v Brestanici Kasaške dirke v Ljutomeru Spominsko dirko Janka Makoterja dobil Dušan Zorko Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  4. avgusta 202016 Korona – spodbuda za branje Primerjava opravljenih izposoj potujoče knjižnice kljub epidemiji koronavirusa in dejstvu, da skoraj dva meseca niso bili na poti, v primerjavi z lanskim letom kaže rast: v prvi polovici leta 2016 je bibliobus do uporabnikov pripeljal 47.544 knjig, lani 74.242, letos pa je bilo opravljenih neverjetnih 74.859 izposoj. Na sceni Po dveh mesecih premora za- radi koronavirusa se je 11. maja na ceste ponovno vrnil bibliobus. Spremenjene razmere so močno vplivale na njihovo delo. Sprejeti so morali nekatere ukrepe za va- rovanje zdravja zaposlenih in upo- rabnikov. Med drugim so ustvarili dve ločeni poti: na enem mestu bralci knjige vračajo, na drugem jih knjižničarji izposojajo. Da bi se izognili širjenju virusa, knjige po vrnitvi dajo v poseben prostor, ka- ranteno – sprva za sedem, sedaj za tri dni. „Teden dni prej smo vse naše člane povabili, naj nas obvestijo, katere knjige želijo, in tako smo jih v skladišču že pripravili in rezervi- rali. Bralce so ob prihodu na posta- jališče že čakale v vrečke zložene želene knjige. Tistim, ki tega niso storili, pa smo po njihovi želji zbrali gradivo iz bibliobusa,“ nam je poja- snila Tjaša Mrgole Jukič, vodja po- tujoče knjižnice, ki deluje v sklopu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in vozi po Spodnjem Podravju. Kot ugotavlja, se je rezervacija knjig obnesla bolje, ko so priča- kovali, saj so kmalu bili zasuti z vrečkami oziroma paketi gradiva. „Veliko dela je imel tudi kolega Luka Gajšek, ki je v skladišču knji- žnice pripravljal gradivo. Čeprav sva sprva šla na teren malce zaskrbljena, kako bo, sva takoj spoznala, da so nas bralci pogre- šali še bolj kot po navadi, saj so ostajali doma in imeli več časa za branje. Izposojene knjige so bile prebrane, novih pa ni bilo. Čez čas, ko ukrepi niso bili več tako strogi, sva s kolegom hkrati spre- jela po dva bralca na bibliobus,“ še pravi Mrgole Jukičeva. Manj otroških, pa več knjig za odrasle Letos pravljičnih uric, ki so jih ob koncu šolskega leta ponavadi izvaja- li, ni bilo. Tudi obisk šolskih otrok je precej upadel. So pa se organizirali učitelji in si na veliko sposojali knjige za šolarje in vrtčevske otroke. Medtem ko je bilo malih bralcev manj, je bila z odraslimi povsem drugačna zgodba. „Po času, ki so ga preživeli doma, so se zbali, da bodo morda ponovno taki ukrepi, in so si želeli narediti zalogo knjig. Mi pa smo jim šli na roko in smo vse knjige že konec maja in v juniju izposojali do 22. septembra 2020. Rezultat? Izredno velika izposoja,“ ugotavlja Mrgole Jukičeva. Julija in avgusta potujoče knjižnice ne vozijo, je pa to obdobje, ko preve- rijo delo prvih šestih mesecev. Konč- ne številke so v primerjavi z lanskim letom narasle. Edino, kar se je spre- menilo, je razmerje odrasli – otroci: bistveno več knjig je bilo izposojenih za odrasle in manj otroških. Kot pravi vodja potujoče knji- žnice, so si zaradi večjega povpra- ševanja morali knjige 'izposoditi' tudi iz študijskega oddelka. Trenu- tno je pri bralcih okrog 7.000 enot gradiva iz bibliobusa: „V poletnih mesecih vse bralce vabimo, da namesto bibliobusa obiščete našo knjižnico na Ptuju. S kolegom Boja- nom Petkom sva srečna, da imamo nov bibliobus, saj nam omogoča delovni proces, kot so ga zahtevali ukrepi – ločiti poti vračanja gradiva in izposoje. Tega mnogi bibliobusi v Sloveniji niso mogli zagotoviti in so zato lahko opravljali le vračanje gradiva, izposoje pa ne.“ „Avseniki so tako legendarni, da bi si takšno nagrado zaslužili že za časa življenja bratov Slav- ka in Vilka Avsenika. Tudi Pre- šernovo nagrado bi si zaslužili,“ ob nominaciji Ansambla bratov Avsenik za nagrado državljan Evrope razmišlja Ivan Gobec s Ptuja, eden najboljših pozna- valcev narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. V njegovi zbirki je skoraj vse, kar so izdali Avseniki. Preden je izšla prva njihova plošča v Sloveniji, jih je bilo v njegovi zbirki že okrog 30, a so bile pred tem izdane na nem- škem govornem območju. Sicer pa je njegova zbirka in plošč in kaset z narodno-zabavno glasbo ena naj- večjih v Sloveniji, če že ne največja. Ustvarjati jo je pričel okrog leta 1957. Narodno-zabavna glasba je v njegovem življenju nepogrešljiva, ni dneva brez Avsenikove glasbe. To so pravi koncerti v malem, pove. Ansambli narodno-zabavne glasbe radi pri njem iščejo pomoč, napot- ke in tudi navodila. Med njimi so tudi člani ansambla Okrogli muzi- kanti, ki so se Ivanu že leta 2010 poklonili s polko Polka za Ivana, katere avtor je Andrej Toplišek. To je bilo za Ivana eno največjih pre- senečenj, ki jih je doživel v svojem življenju. Ob nominaciji ansambla bratov Avsenik za nagrado drža- vljan Evrope mu je zaigralo srce od navdušenja in ponosa, četudi je vmes nekaj pelina. Danes pogosto manjka tiste srčnosti, kakršne smo bili priče ob prvih festivalih naro- dno-zabavne glasbe v Sloveniji, še posebej pa ptujskega, ki je sploh prvi na tem področju. Po njem so se kasneje zgledovali vsi drugi. Če- tudi je že skoraj 51 let od prvega festivala narodno-zabavne glasbe leta 1969 na Ptuju, je spomin na večkrat predvajana instrumentalna skladba na svetu. Mogoče jo je sli- šati v kar 600 priredbah na nem- škem in avstrijskem trgu, kjer se je pravzaprav Avsenikov uspeh tudi začel. Njihov opus zajema 120 plošč in kaset v nakladi več kot 30 milijonov. Avseniki veljajo za za- četnike novega žanra narodno-za- bavne glasbe v srednji Evropi. Pobudo za nominacijo Ansam- bla bratov Avsenik za nagrado evropskega parlamenta državljan Evrope je dala evropska poslanka Romana Tomc. Pri tem so se ji pridružili tudi drugi evropski po- slanci iz Slovenije. „Avseniki so v svoji glasbi ude- janjali vse vrednote začetnikov evropskega povezovanja. Njihove skladbe danes pogosto slišimo na kulturnih dogodkih, v športnih dvoranah in na različnih priredi- tvah po vsem svetu. V domačem kraju Slavka in Vilka Avsenika, v Begunjah na Gorenjskem, je da- nes predstavljena bogata zbirka, posvečena ansamblu. Avsenikova tradicija se nadaljuje tudi v nas- lednje generacije,“ piše v predlogu za nominacijo za letošnjo nagrado evropskega parlamenta državljan Evrope, ki se podeljuje za projekte, ki spodbujajo tesnejše povezovanja in sodelovanje, pa tudi vrednote Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Odločitev o tem, ali bodo Avseniki prvi slovenski glasbeni iz- vajalci, ki bodo prejeli to častitljivo nagrado, bo znana konec leta. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Nominacija Ansambla bratov Avsenik za nagrado državljan Evrope Vrednote, kakršnih se premalo zavedamo Foto: Črtomir Goznik Ivan Gobec je prvo Avsenikovo ploščo kupil že pri rosnih 16 letih. Ptuj  Bibliobus: kaj je prinesla epidemija Odrasli v času korone beremo več Poletni čas, ko bibliobusa oz. potujoče knjižnice ni na podravskih cestah, knjižničarji izkoristijo za pregled poslovanja v prvi polovici leta. Kljub epidemiji koronavirusa in dejstvu, da zaradi tega kar dva meseca niso razvažali knjig, so pre- segli število opravljenih izposoj v lanskem letu. Opažajo pa, da so se trendi precej spremenili: izposojenih je bilo manj otroških in bistveno več knjig za odrasle. Foto: Tjaša Mrgole Jukič Toliko rezerviranih knjig čaka na mlade bralce v pravljičnem kotičku bibliobusa vsak dan. skladbo Borisa Terglava Spomin na Ptuj in Krežetovo Stoj še dolgo, Ptuj ponosni, še kako živ. Neka- teri danes še vedno omalovažujejo našo narodno-zabavno glasbo. A ta glasba je glas naših ljudi, temu primerno jo moramo spoštovati in deliti njene vrednote, je prepričan Ivan. Slovenski etnografski muzej je Avsenikov glasbo vpisal celo med slovensko kulturno dediščino. Tudi tega mnogo ne vedo. Legendarni Ansambel bratov Avsenik velja za najuspešnejšo slo- vensko glasbeno skupino, ki je še danes prepoznavna v celi Evropi. Njihova skladba Na Golici je naj- Šole so zaradi nalezljivih bolezni zapirali tudi nekoč … Kot pravi Mrgole Jukičeva, je stanje, v katerem smo se znašli, po svoje vsekakor posebno, vendar pa: „Zaradi ošpic, bolezni, za katero zbolijo v glavnem otroci, so v času naših prababic in babic (prva polovica 20. stoletja) zboleli mnogi šolarji, zato so ob tisti epidemiji zapirali šole in učenci so os- tali doma. V Zgodovinskem arhivu Ptuj imamo dokumente, ki govorijo o tem. Ker je šlo za otroške bolezni, so starši lahko odhajali na delo. Odkar javno zdravstvo skrbi za ljudi, smo v Sloveniji in Evropi nalezljive bolezni s cepljenjem premagali in nanje skoraj pozabili.“ Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  4. avgusta 2020 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine:200 g moke, 100 g masla, 1 jajce, sol, poper, 1 buča hokaido (400 g), 400 g pora, 4 žlice olja, 300 g mešanega mletega mesa, mleta rdeča paprika, 150 g topljenega sira, 2 žlici mleka, 4 vejice mijana. Moko, maslo, jajce in pol žličke soli zgnetemo v testo. Oblikujemo ga v hlebček, zavijemo v folijo in za pol ure postavimo na hladno.Buči odstranimo semena in jo narežemo na rezine (debele do 1 cm), por pa na koleščke. Na olju 5 minut pražimo bučne rezine, potem jih vzamemo iz ponve, dodamo žlico olja in pražimo por od 3 do 5 minut. Stresemo ga na krožnik.V ponvi segrejemo še žlico olja in vanjo stresemo meso. Pražimo ga 5 minut, solimo, popramo. Praženo meso stresemo k poru, dodamo buče, solimo, popramo in potresemo z mleto papriko. Sir do gladkega zmešamo z mlekom.Testo razvaljamo na pomokani delovni površini v obliko ovala 3 mm na tanko. Položi- mo ga na papir za peko. Nanj razporedimo mesni nadev in sir. Rob (4 cm) pusmo brez nadeva. Potresemo s mijanom in robove testa zavihnemo pro sredini.Pito prestavimo v pekač skupaj s papirjem za peko. Pečemo v pečici, ogre na 175 stopinj, od 30 do 40 minut.(Na fotografiji je pita, preden smo jo prelili s sirom in spekli.) TOREK SREDA ČETRTEK zelenjavno-mesna enolončnica, polnozrnata štručka, kvašeni zavitek z marmelado porova kremna juha, mešana solata z navadno klobaso, kruh z zrnjem, puding stročji fižol v omaki, krompir, hrenovka, palačinke PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK krompirjeva juha, testenine z drobtinami, paradižnikova solata, sadje cvetačna kremna juha, mesna pita, kumarična solata, pohorska omleta čebulna juha, svinjski ražnjiči, zelenjava z žara, lepinje, marelični zavitek s sladoledom marelični/slivovi cmoki, jabolčni kompot Mesna pita Kvašeni zavitek z marmelado Zeleno gnojenje pomeni, da v tla zakopljemo čim več rastlinske mase. V novejšem času je postalo po- membno, da humus v tleh povečujemo tudi tako, da rastline posejemo samo zato, da jih potem ponovno zakopljemo v tla, torej gnojimo z zeleno (včasih tudi suho) rastlinsko maso. Od tod torej izraz zeleno gnojenje, zeleni podor. Kaj je značilno za rastline, ki jih uporabljamo za zeleni podor Rastline za zeleni podor so tiste rastline , ki jih ne pojemo, uporabimo za krmo ali kako drugače spra- vimo z vrta (njive). Med drugim mnoge s svojim globokimi in močnimi koreninami globoko prerahljajo zemljo, predrejo posebno zbito plast v globini, ki ji rečemo plazina. Ta pogosto nastane, če gredice redno obdelujemo s prekopalnikom (frezo), ki reže vedno na isti globini. Zato tam nastane neprehodna plast, kjer se zadržuje voda ob večjih padavinah. Zato korenine pogosto gnijejo, pa sploh ne vemo zakaj. Rastline za zeleni podor so lahko popestritev ozkega kolo- barja, predvsem v rastlinjakih. Pri tem pa je nujno upoštevati, da so tudi same del kolobarja. Tako sta bela gorjušica in oljna redkev križnici, prezimne križ- nice pa so tudi meliorativna red- kev (odlična tudi za vrt), repica in ogrščica. Težko jih je torej se- jati v kolobarju, kje pridelujemo veliko zelja, cvetače, brokolija. Oljna redkev in bela gorjušica pa sta čudoviti rastlini v kolobarju krompirja (in paradižnika, pa- prike). Imata izredno negativen vpliv na nematode v tleh, rahlja- ta zemljo in seveda v zemlji za njima ostaja veliko hranil, ki so potem na razpolago omenjenim vrtninam. Neprezimne rastline za zeleni podor Poznamo veliko rastlin , ki jih v ta namen lahko uporabimo, zagotovo bom katero izpustila. Vsaka ima svoje prednosti, pa tudi slabosti. Bela gorjušica in oljna redkev sta križnici in ju sama zelo priporočam. Njuna edina slabost je v tem, da nastanejo težave, če imamo v kolobarju veliko križnic (kapusnic). Po setvi teh dveh križnic vsaj tri leta na isto mesto ne smemo saditi zelja, cvetače, ohrovta, pa tudi repe, kolerabe ali redkve ne. Obe rastlini ima- ta močne, globoke korenine, ki odlično prerahljajo zbito, težko, grudasto zemljo. Zato sta enkratni pionir- ski rastlini in ju posejemo tudi povsod, kjer delamo nove gredice. Sta odlični predhodnici vseh korenovk in gomoljnic, pa tudi plodovk. Zastirka iz zelenih delov bele gorjušice pa varuje posevek tudi pred polži. Še nekaj svetujem: obe rastlini naj zacvetita, saj sta tudi primerna čebelja paša, vendar ju v tla zadelajte ali vsaj pokosite pred koncem cvetenja, da ne bosta naredili semena. Ob pozni setvi (september) ju lahko pustimo tudi premrzniti, suhe dele potem spomladi lažje zadelamo v tla. Zelo zanimiva in uporabna rastlina za zeleni podor je ajda. S svojimi koreninskimi izločki namreč uniči del banke semenskih plevelov, ki jo imamo v zemlji. Hitro raste, naredi veliko zelene mase, lepa je v cvete- nju, pa še čebelja paša je, del mase lahko tudi posušimo in uporabimo v zdravilne namene. Njena največja prednost pa je ravno v tem, da ni v sorodu z drugimi vrtninami, zato je lahko del katerega koli kolobarja, naredi veliko mase, pomaga v boju proti plevelom, njeno seme pa ni zelo drago. Nikar pa je ne pustite semeniti, saj je kot plevel med vrtninami moteča. Zeleni nasveti Rastline za zeleno gnojenje na vrtu Poletje se preveša v drugo polovico, gredice pa se bodo počasi spraznile. V zadnjih letih opažam na vrtovih veliko težav zaradi porušene strukture zemlje. Posebej v letošnjem, dokaj stresnem poletju imajo vrtnine tudi zaradi tega več težav. Zato je zdaj čas, da razmislite o setvah prav posebnih rastlin, ki jih ne boste pojedli, ne boste kompostirali ali pokrmili živalim. Tem rastlinam najpogosteje rečemo rastline za zeleni podor, zeleno gnojenje, prekrivne rastline … Sestavine: testo: 1/2 kg moke, 2 dl mleka, 2 dl olja, 2 jajci, 1 vrečka suhega kvasa, 1/2 žličke soli, 5 žličk sladkorja; nadev: poljubna marmelada (mi smo uporabili marelično); jajce za premaz. Iz vseh sestavin z mešalnikom (spiralni nastavki) zamesimo testo in ga damo pokritega za 45 mi- nut na toplo, da vzhaja. Razdelimo ga na dva dela in vsakega razvaljamo tako tanko, kolikor je mo- goče. Premažemo ga z marmelado (da bo mazanje šlo lažje, marmelado nekoliko pogrejemo, da postane tekoča) in zvijemo v zavitek. Damo v pekač, obložen s papirjem za peko, in spet pusmo nekoliko vzhaja. Testo premažemo z raztepenim jajcem in pečemo 45 minut pri 200 stopinjah. (Če imamo občutek, da se bo preveč zapeklo, pro koncu pečenja pokrijemo s folijo.) Pečen za- vitek narahlo poškropimo z vodo, pokrijemo in pusmo, da se malo ohladi. Lahko ga potresemo s sladkorjem in ponudimo toplega (čeprav baje tudi hladen ni slab, a še nismo uspeli ugotovi). Foto: MP Facelija je ena izmed najlepših rastlin za zeleni podor. Foto: Miša Pušenjak V ospredju je meliorativna redkev, za njo oljna redkev, zadaj pa rume- na bela gorjušica Ena izmed najlepših rastlin je seve- da facelija. Ravno tako ima negativen vpliv na talne škodljivce, naredi veliko mase, ta pa je krhka in v tleh hitro raz- pada, ima globoke korenine, ki rah- ljajo zemljo, in ni v sorodu z nobeno vrtnino. Kot rastline za zeleni podor lahko sejemo tudi mnoge enoletne detelje, kot je na primer lepo dišeča aleksan- drijska ali perzijska detelja. Pazite, de- telje so v sorodu s stročnicami, zato na isto mesto ne sejemo fi žola in nje- govega sorodstva vsaj dve leti. Dete- lje so odlična predhodnica kapusnic, saj le-te odlično izkoristijo dušik, ki ga detelje pustijo v tleh. Za zeleni podor na primer v Nemčiji uporabljajo tudi špinačo (pazi na kolobar, saj je v sorodu z blitvo in rdečo peso), v Veliki Britaniji sejejo pogosto tudi grašice, ki sodijo med metuljnice. Za konec še nekaj navodil Rastline za zeleni podor so člen kolobarja, a če jih mešate, torej posejete vsaj 5 različnih rastlin, tega vpliva ni. Zato na vrtu svetujem predvsem setve mešanic, v rastlinjaku pa imata zagotovo prednost bela gorjušica in oljna redkev. Če ju kombinirate z meliorativno redkvijo, bo učinek še boljši. Rastline za zeleni podor so zelo koristno dopolnilno organskim gnojilom na vrtu. Pazite samo na to, da jih v kolobarju uvrščate tako, da za njimi ne bodo rasle njihove sorodnice. Zanje vam bo zelo hvaležen ves podzemni živi svet, pa tudi mnoge žuželke, ki v jeseni ne najdejo več veliko hrane zase. Nasveti Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  4. avgusta 2020Ljudje in dogodki18 Slovenija  Sindikat zdravstva z apelom Rizični dodatek še naprej V sindikatu zdravstva in socialnega varstva zaskrbljeno spremljajo razmere, v katerih delajo njihovi člani od za- četka epidemija covida-19. Že prej kadrovsko podhranjeni delajo na robu zmogljivosti, od formalnega konca epide- mije konec maja pa tudi brez dodatkov za delo v rizičnih razmerah. Slovenija, Podravje  V laboratorijih po svetu 165 različic cepiva Iskanje cepiva proti novemu koronavirusu Cepivo proti novemu koronavirusu se trenutno ponuja kot edina dolgoročna rešitev za zajezitev pandemije, a pot do tja bo še zelo dolga. Ob relativno dobri epidemiološki sliki v Sloveniji velja vsak dan znova poudariti, da globalna krivulja pandemije ne obeta nič dobrega. Upanja o tem, da bodo visoke temperature ustavile šir- jenje novega koronavirusa, so se ob prvi otoplitvi razblinila tudi za tiste dvomljivce, ki jim širitev v Avstraliji ali Braziliji v času poletja na južni polobli ni bila zadosten dokaz. Slovenija  Vlada proti obveznemu cepljenju za vse Obvezno le cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam Vlada je na julijski seji obravnavala predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki med drugim uvaja tudi ukrep obveznega cepljenja zdravstvenih delavcev. Cepljenje ne bo obvezno Na naše poizvedovanje o obveznosti cepljenja za vse državljane so z ministrstva za zdravje zapisali, da kljub temu, da zanj imajo zakonsko podlago, »o obveznem cepljenju ne razmišljamo, pričakujemo pa odgovorno vedenje posameznikov«. Glede na nevarnost okužbe lahko sklepamo, da bi bili prvi v vrsti za cepljenje zdravstveni delavci, ki jih je v Sloveniji nekaj čez 40.000, in predvsem ranljive skupine. Število slednjih je težje oceniti, a če sledimo zgolj kriteriju starosti, ugotovimo, da je 400.000 prebivalcev Slovenije starih nad 65 let. V najboljšem scenariju bomo imeli cepivo za njih na voljo v roku enega leta, v najslabšem pa še deset let in več ne. Foto: Dreamstime/M24 Znanstveniki Svetovne zdra- vstvene organizacije so tudi ura- dno potrdili, da je očitno, da pri covidu-19 ne gre za sezonsko bolezen, kot to velja za navadno gripo. Globalno gledano, je pande- mija še v polnem razmahu, z več kot 200.000 potrjenimi primeri na dan. Ni pa nam treba pogledati daleč, da vidimo, kako zlahka se nam lahko zgodi resnejši drugi val. Stanje na Balkanu namreč ostaja zelo skrb vzbujajoče, geografska bližina pa za Slovenijo pomeni, da je nevarnost nenadnega porasta okuženih še kako resnična. Možnost vnovične karantene bolj malo verjetna Možnost vnovične karantene seveda ne more biti izključena, a uničujoče gospodarske posledi- ce prvega vala puščajo malo ma- nevrskega prostora vladam pri nas in drugod glede novih omeji- tev gibanja. Iz podobnih razlogov tudi zaprtje meja z namenom po- polne odstranitve virusa ni realna opcija. Če so določene države ob pojavu nove bolezni merile na prekuženost prebivalstva, zaradi katere bi se bil virus nezmožen širiti, pa se je to kmalu izkazalo za račun brez krčmarja. Tako smo zašli v slepo ulico, iz nje pa nas lahko reši le cepivo proti korona- virusu. A to še ne obstaja, pa tudi če oziroma ko bo, kako bomo za- gotovili njegovo dostopnost in ali bo cepljenje za vse obvezno?! Trenutno na svetu strokovnjaki razvijajo 165 različic cepiva proti novemu koronavirusu, 27 izmed teh pa je že v fazi testiranja na prostovoljcih, čeprav se je cepiva začelo pripravljati šele pred šesti- mi meseci. Tokratna pandemija je tako znanstvenike postavila pred največji izziv do zdaj, saj poskuša- jo v roku enega leta razviti nekaj, za kar bi v navadnih okoliščinah potrebovali deset let. Ne nazadnje ne pozabimo, da cepiva proti SAR- S-CoV-1, ki je bil kriv za epidemijo v vzhodni Aziji leta 2003, sploh še nimamo. Omenjena bolezen je bila bolj smrtonosna, a manj nalezljiva, tako da je bila uspešno eliminirana Pod predlog novele zakona o nalezljivih boleznih se je pod- pisalo 38 poslancev s prvopod- pisanim Branislavom Rajićem (SMC). Med ključnimi rešitvami je obvezno cepljenje zaposlenih v javni zdravstveni mreži ali javnih socialno-varstvenih zavodih pro- ti ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskem kašlju, hepatitisu B in gripi, sicer ne bi smeli opravljati dela z bolniki. Izjeme bi bile v pri- meru, če za opustitev cepljenja obstajajo utemeljeni medicinski razlogi. V vladi ocenjujejo, da gre za prekomeren ukrep. Menijo na- mreč, da bi isti cilj lahko dosegli z doslednim spoštovanjem zako- na o varnosti in zdravja pri delu. Kot so še izpostavili, bi uvedba obveznega cepljenja povzročila velik pritisk na izdajo odločb o opustitvi cepljenja iz medicinskih razlogov. Predlog zakona predvideva tudi zavrnitev necepljenega otro- ka v javni ali javno fi nancirani vr- tec, če za opustitev cepljenja ne bi obstajali utemeljeni medicinski razlogi. O tem bi morala obstajati odločba, vlogi za opustitev cep- ljenja pa bi starši oz. skrbnik mo- rali priložiti še mnenje zdravnika. V vladi predlagajo bolj sorazme- ren ukrep, in sicer da omejitev vključitve v vrtec velja le za tiste otroke, ki niso bili cepljeni proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. tudi brez cepiva, pa vendar nudi lekcijo za aktualno problematiko, saj kaže, kako zahtevno delo je is- kanje cepiva. Dolga pot do rešitve Iz povsem razumljivih razlogov mora cepivo preiti več faz testiranj, da bi bilo odobreno za širšo popu- lacijo. Da bo Slovenija med prvimi državami, ki ji bo cepivo dano na voljo, ji zagotavlja njeno članstvo v Evropski uniji. Evropska komisija je predstavila strategijo EU za ce- pivo, katere dva glavna stebra sta zagotovitev proizvodnje zadostne količine cepiv v EU in prilagoditev pravil EU zdajšnjim nujnim razme- ram, da bi pospešili razvoj, odobri- tev in razpoložljivost cepiv. Komisija bo v zameno za pravi- co do nakupa določenega števila odmerkov cepiva v določenem časovnem okviru in po določeni ceni delež vnaprejšnjih stroškov proizvajalcev cepiv fi nancirala iz instrumenta za nujno pomoč, ki je skupno težak 2,7 milijarde evrov. Ta fi nančna sredstva bodo šte- la za polog za cepiva, ki jih bodo pozneje kupile države članice. Dodatna podpora je mogoča s posojili Evropske investicijske ban- ke. Komisija je med eno od svojih Slovenija  Sindikat upokojencev opozarja Pretežko do zdravnika! Sindikat upokojencev Slovenije ugotavlja, da imajo ljudje velike težave z naročanjem tako pri osebnih zdravnikih kot pri specialistih. Telefonske linije so zasedene ali telefoni zvo- nijo v prazno, do osebnega stika z zdravniki pa ne morejo zaradi protikoronskih ukrepov. Od zdravstvene zavaroval- nice pričakujejo, da bo zavarovancem priskočila na pomoč. Po navedbah sindikata upokojencev pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ni mogoče pričakovati, da imajo vsi možnost spremljati in- formacije in sporočila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) preko spletnih strani in da so lahko vsi v stiku s svojimi zdravni- ki preko spletne pošte. Še zlasti to ni mogoče pričakovati od starejših, so izpostavili. Generalnega direktorja ZZZS Marjana Sušlja sprašujejo, kdaj bo uresničil poslanstvo zavoda, da bodo zavarovanci oziroma bolniki za- res v središču zdravstvenega sistema. Zahtevajo kontaktne klicne točke Spomnili so, da so v preteklih letih večkrat zahtevali vzpostavitev kontaktne klicne točke pri enotah zavoda, ki bi bila v pomoč zavaro- vancem, a do tega ni prišlo. Po njihovem mnenju je nehumano, da se rešitve, ki bi bile v prid in v pomoč prebivalcem, še zlasti starejšim, ne sprejemajo. Od generalnega direktorja Sušlja pričakujejo, da bo takoj poskrbel za organiziranje teh točk. Prav tako pričakujejo, da bo glede na izjemne pogoje dela zdravstvenih zavodov odziven na predloge, ki jih ti podajajo v zvezi s potrebnimi spremembami kadrovskih in drugih normativov zaradi spremenjenih pogojev dela. ZZZS že poziva zdravstvo k večji odzivnosti na telefonske klice Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je po javnem pismu sindikata upokojencev glede nedostopnosti izvajalcev zdra- vstvene dejavnosti po telefonu nemudoma izvajalce pisno pozval, naj z ustreznimi organizacijskimi ukrepi omogočijo večjo odzivnost na telefonske klice. Tudi na zavodu pa načrtujejo nadgradnjo klicnih centrov. Kot so zapisali v odzivu, bo ZZZS izvajalce pozval tudi k spoštova- nju pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter naj- daljših dopustnih čakalnih dobah, ki ga je minister za zdravje sprejel na podlagi zakona o pacientovih pravicah. Ta med drugim določa, da mora izvajalec omogočiti tudi telefonsko naročanje, in sicer v okviru ordinacijskega časa, najmanj dve uri na dan. V preostalem času mora o terminih za naročanje in drugih oblikah naročanja bolnike obveščati prek avtomatskega telefonskega odzivnika. V primeru nedosegljivo- sti pa mora izvajalec bolniku vrniti klic isti dan ali najpozneje naslednji delovni dan. Foto: Sta/M24 Foto: Bobo/M24 Sindikat je 16. julija na ministrstva za javno upravo, za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovil pobudo za zagotovitev sredstev, da bi zaposlenim, ki delajo v rizičnih razme- rah, izplačevali dodatek tudi po 8. juliju. Opozorili so, da je trenutna epidemiološka situacija najmanj primerljiva z epidemiološko situacijo v času t. i. prvega vala epidemije ter da so njihovi člani, ki opravljajo delo na razglašenih ogroženih območjih, z vidika možnosti okužbe med najbolj izpostavljenimi v državi, kar dokazujejo tudi zadnji po- datki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki nakazujejo na porast okužb znotraj delovnih organizacij, pri čemer sta po številu okužb med najbolj izpostavljenimi ravno področji socialnega varstva in zdravstva. zavez pri nakupovanju cepiv zapi- sala tudi, da bo od proizvajalcev zahtevala zagotovitev prihodnjih odmerkov cepiv partnerskim dr- žavam. Najrevnejše države bodo seveda najranljivejše, saj so vele- sile vse po vrsti tako ali drugače izstopile iz mehanizma Svetovne zdravstvene organizacije, katere- ga želja je bila ravno pravična po- razdelitev morebitnega cepiva ne glede na fi nančne zmožnosti vlad. Koliko odmerkov cepiva bo dobila Slovenija? Na naša vprašanja o tem, ali Slo- venija že ve, koliko cepiva si lahko obeta iz mehanizma EU, kot tudi to, ali ima že narejen načrt glede tega, kako bo potekalo cepljenje, smo z ministrstva za zdravje do- bili odgovor, da pogajanja o ko- ličini cepiva šele potekajo, saj je Evropska komisija v fazi zbiranja podatkov o tem, koliko odmer- kov države ocenjujejo, da bodo potrebovale. Nato bo sledilo še mukotrpno pogajanje z zasebnimi proizvajalci, EU pa naj bi, po nei- menovanih virih Reutersa, merila na ceno pod 33 evri na odmerek. Ob molku pristojnih pri nas lahko vsaj grobe ocene iščemo na Hrva- škem, kjer tamkajšnji minister za zdravje Vili Beroš odkrito govori o dogovorjenih 1,5 milijona odmer- kih, kar bi preneseno na sloven- sko populacijo pomenilo približno 750.000 odmerkov za dva milijona prebivalcev. Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  4. avgusta 2020 Ljudje in dogodki 19 Ptuj  Ptujska noč 2020 Tako drugačna ... in vendarle živa Letošnje praznovanje praznika ptujske občine je bilo zelo drugačno, kot smo ga bili vajeni v prejšnjih letih. Foto: Črtomir Goznik Dogajanje v Sončnem parku je pritegnilo mnogo obiskovalcev. Foto: Črtomir Goznik Na terasah ptujskih lokalov je bilo živahno pozno v noč; tako je bilo v Prešernovi ulici. Foto: Črtomir Goznik Četudi so se ptujski gostinci s partnerji izjemno potrudili, tržnica ni pritegnila večjega števila obiskovalcev. Zaradi koronakrize je bilo prazno- vanje brez pravih svečanih dogod- kov, ne pa tudi brez Ptujske noči, ko je na ulice in trge Ptuja vsaj prvo av- gustovsko soboto prišlo nekaj več ljudi. Ptujski gostinci s partnerji so se potrudili, da so oživele njihove te- rase in vrtovi ter obiskovalce pova- bili še na dve večji prizorišči. Mnoge je pritegnilo dogajanje v Sončnem parku. Ptujska tržnica pa kljub skrb- no načrtovanim glasbenim sklo- pom koncertnega programa (ob sončnem zahodu, pod zvezdami in s polnočnim groovom) ni napolnila prizorišča. Nekateri se za obisk niso odločili tudi zaradi vstopnice (devet evrov), čeprav so to pobirali tudi v Sončnem parku (šest evrov). Četudi je bila Ptujska noč 2020 tako drugačna od preteklih, ko se je na ptujskih ulicah in trgih trlo ljudi, tudi do 10.000 jih je bilo na eno ve- čer, je bila vendarle živa: v mesto je prišlo več ljudi kot na običajno pole- tno mestno soboto. ŠOPEK GORENJSKIH BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, Če še ne veste, kje boste izkoristili vaš vavčer, preživite vikend, 29. in 30. avgusta, za ceno 165 € v družbi ekipe Radio-Tednik Ptuj ter z nami obiščite ŠOPEK GORENJSKIH NAGELJČKOV. • • • • • • • • Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 20 Teden spomina na enega velika- nov hrvaške popularne glasbe so sklenili v petek z jazz koncertom in nastopom Ines Tričković in benda. Zaradi protiepidemioloških ukrepov so vse prireditve potekale na prostem. Osrednje prizorišče so skušali organizatorji razbremeniti tudi tako, da je bilo koncert mogo- če spremljati tudi preko zaslonov v več gostinskih objektih v Veli Luki ter na video zidovih ob obali in v parku v središču mesta. Letošnja manifestacija v spomin na Dragojevića se je sicer začela minuli ponedeljek, ko so v Veli Luki odprli razstavo Oliver v Luki / Luka v Oliverju. Na občini Vela Luka so tudi na- povedali, da bodo jeseni začeli pre- navljati tamkajšnji kulturni center, v katerem nameravajo urediti Dra- gojevićevo spominsko zbirko. Eenega izmed koncertov v sre- do so naslovili Trag u beskraju, po naslovu ene izmed številnih Dra- gojevićevih uspešnic, tako pa je naslov tudi biografi ji legendarnega hrvaškega glasbenika, ki jo je na- pisal splitski novinar Zlatko Gall in je bila predstavljena minuli teden pred omenjenim koncertom. Na koncertu na osrednjem trgu v Veli Luki so nastopili številni izvajalci, med drugim nekdanja Oliverjeva spremljevalna skupina Dupini ter godalni orkester z dirigentom Ala- nom Bjelinskim. Četrtkov koncert so prav tako naslovili po eni izmed Dragojeviće- vih pesmi - Evo mene među moje. Nastopila je vrsta mladih hrvaških glasbenikov, med njimi Mia Dimšić, Dino Jelusić in Iva Ajduković, ki so zapeli Oliverjeve zimzelene uspe- šnice. Ob polnoči pa so predvajali posnetke z Dragojevićeviga kon- certa v pariški Olympii. Znanstveniki z lizbonskega in- štituta za molekularno medicino so v sodelovanju z več drugimi portugalskimi podjetji in inštitu- cijami razvili masko s posebnim premazom. Ob stiku z masko se novi koronavirus deaktivira. Koli- čina virusa se v eni uri zmanjša za 99 odstotkov. Maska je namenje- na večkratni uporabi, saj je enako učinkovita tudi po 50 pranjih, piše na spletni strani inštituta. Virolog Pedro Simas, ki je sode- loval pri razvoju maske, je pove- dal, da premaz sicer ni ključnega pomena pri soočanju z virusom. Meni, da je ključno samo nošenje mask v kombinaciji z ukrepi so- cialnega distanciranja. »Ti virusi se prenašajo prek velikih kapljic s premerom približno en milimeter. Tako da je vsaka prepreka, ki tem velikim kapljicam prepreči dostop do vašega respiratornega sistema, učinkovita,« je poudaril. Maska je v skladu z evropskimi pravili ter je varna za ljudi in okolje, saj ne vsebuje škodljivih snovi. Na spletni strani inštituta so zapisali še, da premaz deaktivira tudi dru- ge viruse in bakterije, kot so virus H1N1, koronavirusi in rotavirusi. Maske so naprodaj že od 10. aprila za deset evrov, a so šele zdaj potrdili, da deaktivirajo novi koro- navirus. torek  4. avgusta 2020Križemkražem20 Prižgite dišečo svečko ali uporabi- te naravno eterično olje in ustvarite vzdušje, ki vam ta trenutek najbolj ustreza. Ste utrujeni po napornem dnevu? Strokovnjaki priporočajo, da se potopite v kopel, ki ji dodate ne- kaj kapljic naravnega eteričnega olja z vonjem po borovem gozdu – povrnila vam bo energijo in dvignila razpolože- nje. Če ste pri volji in pogumni, učinek še poudarite s hladno prho. AMIEL, Henri Frederic - francosko-švicarski pisatelj, ASIMPTOTA - premica, ki se ji krivulja bliža, a je ne doseže, TERMOPILE - prizorišče staroveške bitke med Grki in Perzijci KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (65.) Medtem ko brskam po sple- tu in na svoj mobilni telefon prenašam zemljevid mes- ta, računalniški algoritem predvideva, da želim kupiti letne gume Yokohama, zato me zasipa z oglasi naju- godnejših pnevmatik. Če bi se spoznala na avtomo- bile, bi verjetno vedela, da je istoimensko mesto rojstni kraj enega najbolj znanih gumar- skih podjetij na svetu (takoj za blagovnimi znamkami, kot so: Michelin, Goodyear, Conti- nental in Dunlop). Tudi se ne bi čudila, ko bi zagledala športne avtomobile, kako rišejo črne sledi po asfaltu in škripljejo z gumami med nevarnim drse- njem skozi zavoje. Del ceste je zaprt, dogajanje pa opazu- jem z varne razdalje, medtem ko gledalci vzklikajo za vsak uspešno manevriran obrat voznika. Očitno je, da gre za priprave na tekmovanje v dri- ftanju, zvrsti avtomobilistične dirke, ki izvira prav iz Japon- ske. V nasprotju z mano mimo- idoči le ravnodušno oplazijo cestno dogajanje – podobno, kot če bi se na pločniku poigra- vali otroci na kotalkah. Vsake toliko se policista, ki varujeta cestni odsek, hecno prikloni- ta. Na ta način sporočata, da je pot prosta, zato lahko ne- kaj pešcev in kolesarjev varno prečka cestišče. Ob meni sto- jijo japonske ženice, pokrite s klobučki in dodatno zaščitene s senčniki. Bela koža je tukaj še zmeraj ideal lepote. Morda pa so Japonci le ozaveščeni o škodljivih posledicah sonče- nja?Medtem ko se v naši kultu- ri ljudje soncu še nastavljamo! Ko sem na vrsti jaz, se hitro povzpnem na svojega ponija in gonim hitreje, kot sem verjela, da je z razmajanim kolesom sploh mogoče. Hitim proti sre- dišču mesta, ki je verjetno tudi eno izmed najprimernejših za zamenjavo že prevečkrat zafli- kanih kolesarskih pnevmatik. Foto: M. Toplak Jokohama, Japonska Korčula, Hrvaška  Teden spomina s številnimi dogodki Na Korčuli koncerti v spomin na Oliverja Dragojevića Konec julija sta minili dve leti od smrti enega najbolj priljubljenih hrvaških glasbenikov Olvier- ja Dragojevića. V spomin na glasbenika so v njegovem rojstnem kraju Vela Luka na Korčuli tudi letos pripravili več spominskih dogodkov, tudi koncerte. Portugalska  Uradno potrjeno odkritje znanstvenikov Maska, ki deaktivira novi koronavirus Portugalski znanstveniki so razvili posebno zaščitno masko, ki deaktivira novi koronavirus. V eni uri po stiku s tkanino se koli- čina virusa zmanjša za 99 odstotkov. Maska enako učinkovitost ohrani tudi po 50 pranjih. Foto: m24 Foto: MH Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 4. do 10. avgusta 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺☺ €€€  Bik  ☺☺ €  Dvojcka  ☺ €€  Rak  ☺☺☺ €  Lev  ☺☺ €€€  Devica  ☺☺☺ €€  Tehtnica  ☺☺ €  Škorpijon  ☺☺☺ €€  Strelec  ☺☺ €  Kozorog  ☺☺☺ €€  Vodnar  ☺☺ €  Ribi  ☺☺☺ €€  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svoji- mi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponede- ljka, 10. avgusta. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: te- dnik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kuponč- kom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika ču- dovite brisače za plažo in bazen (s simpatičnim vzorcem žirafe), ki jo podarja Baby center. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Maksi Sakelšek, 2281 Markovci Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 4. avgusta 9:00 Ormož, prvo nadstropje gradu: Ormoški grajski kino – počitniške kino predstave za otroke 10:00 Ptuj, CID: Počitniško lončarstvo, 21:00 Ormož, pred nakupovalnim centrom Holermus: OFAK Festival: Drive in kino Sreda, 5. avgusta 10:00 Ptuj, CID: Počitniško lončarstvo 11:00 Grabe, pri cerkvi: OFAK Festival: Dravski den 19:00 Ptuj, izpred TIC-a: tematsko vodenje po Ptuju: umetniški grafi ti Aleksandra Fenosa Četrtek, 6. avgusta 9:00 Ptuj, Špajza modrosti: delavnica Gipsasti kip 10:00 Ptuj, CID: Počitniško lončarstvo 17:00 Ormož, Knjižnica: šesti Zeleni četrtkov popoldan: Psihično ravnovesje v negotovih časih Petek, 7. avgusta 9:00 Ptuj, Špajza modrosti: Tarok za seniorje 10:00 Ptuj, CID: Počitniško lončarstvo 20:00 Ormož: OFAK Festival: ĐezzpaĐin, 21:00 Lenart, dom kulture: LenArt: Mozart za dušo, komorni ansambel Hiše kulture Celje Mestni kino Ptuj Sreda, 5. avgusta: 20:00 Bog obstaja: ime ji je Petrunija Četrtek, 6. avgusta: 20:00 To morajo biti nebesa Petek, 7. avgusta: 17:00 Mali princ Fakin; 19:00 To morajo biti nebesa; 21:00 Proxima Prireditvenik Foto: ČG 3 4 7 6 8 1 3 7 9 9 7 4 5 8 4 2 4 9 5 9 1 6 3 7 2 4 1 6 torek  4. avgusta 2020 Za kratek čas 21 Poletno dogajanje, ko so ljudje v glavnem na dopustu (hvala bogu so na dopustu tudi slovenski politiki!!!), je čas, ki ga v novinarstvu nimamo najbolj radi. Ker bralci (ki so seveda na dopustu!) bi radi brali kaj zanimivega, žgečkljivega, spotakljivega ..., pa ni nikjer nič pametnega. In potem pač postanejo ‚novica dneva‘ tudi neumnosti. Recimo, da je nekdo našel tri krompirje v obliki srčka, kot smo lahko nedavno prebrali na najbolj poneumljajočem mediju – Facebooku. (Čeprav – oprostite – če mene vprašate, to niso bili ravno srčki; če bi jih človek obrnil za 180 stopinj, bi imel lep pogled na tisti del človeškega telesa, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime. Ampak to je že stvar osebnega pogleda izza šanka!) No, v časopisih so se očitno nekoč v tem času z veseljem lotili tovrstnih novic. Na primer opisovanja tega, kakšna kumarica je nekomu zrasla na vrtu ali njivi. In od kumarice do kisle kumarice je majhen korak. Pa so to obdobje poimenovali čas kislih kumaric. Kar je zelo nesramno v odnosu do kislih kumaric. Ker kaj pa je bolj slastnega kot tam proti novemu letu ali celo proti prihodnji pomladi odpreti kozarec s kislimi kumaricami, jih dati na krožnik poleg tunke in uživati v njihovi kisli hrustljavosti. Seveda morajo biti hrustljave, ne nekak na pol kuhan izdelek. In vložiti pravo kumarico – e, dragi moji, to pa je že znanost. Res, da je najenostavneje iti do svojega trgovca, kupiti kozarec kumaric in pač pojesti, kar je tam notri. Tisti, ki to počnete, sploh ne veste, kaj je pravi užitek! Ko greš na vrt, potrgaš tiste majhne petcentimetrčke (ali še celo krajše), jih okopaš v nekaj vodah, potem pa se lotiš že generacije in generacije izpopolnjenih receptov: kis, voda, česenček (z domačeg vrta, tisti, ki se ti ob lupljenju lepi na prste – ne kitajski ali španski!), poprček (no, ta je res uvožen) – in spretna roka. Dalje vam recepta ne bom povedal, ker je to družinska skrivnost. Pri nas uživamo v času kisanja kumaric in še dolgo po tem – vi pa le hodite k najboljšemu ali najlabšemu ‚sosedu‘ po industrijske nadomestke. Vaš murkov Pepek Za šankom Kdo se sramuje kislih kumaric? Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  4. avgusta 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni no iv naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 29. 8. 2020. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  4. avgusta 2020 Oglasi in objave 23 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) SPOMIN Tudi spomin na vaju, draga mama in ata, ne bo nikdar minil, saj živita še naprej v naših srcih, čeprav mineva že dvajset oziroma enajst let, odkar vaju ni več med nami. S hvaležnostjo v srcu za vse, kar sta nam dala. Vajini otroci Tiho je odšla k svojemu dragemu ... OSMRTNICA V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča Mira Žagar IZ HERCEGOVE 4 NA PTUJU Od nje se bomo poslovili v petek, 7. avgusta, ob 12. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Pogreb bo v ožjem družinskem krogu. Žalujoči: vsi tvoji POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. Vlado Zelenik, Bukovci 44a, roj. 1960 – umrl 23. julija 2020; Maksi- miljan Primužič, Breg 82, roj. 1935 – umrl 24. julija 2020; Darinka Kozel, roj. Zavec, Velika Varnica 112, roj. 1963 – umrla 25. julija 2020; Frančiška Golubič, roj. Krajnc, Ul. prvega maja 4, Ptuj, roj. 1935 – umrla 25. julija 2020; Marija Verzel, roj. Meglič, Rogaška c. 4, Ptuj, roj. 1939 – umrla 25. julija 2020; Marija Lampret, roj. Kamenšek, Stoperce 59, roj. 1929 – umrla 28. julija 2020; Anton Lampret, Stoperce 59, roj. 1928 – umrl 28. julija 2020; Avguština Škrinjar, roj. Štucl, Libanja 52, roj. 1933 – umrla 29. julija 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE DOSJE Megaškandal slovenskega pravosodja: Peter Čeferin o ozadju trojnega umora v Rovinju POLITIKA Razkrita skrivnost: kam je izginil predsednik Domovinske lige Bernard Brščič OČE IN SIN Nekdanji poslanec Andrej Lenarčič o svojem sinu, komisarju EU Janezu Lenarčiču INTERVJU Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike: Kriza bo huda in globoka, trajala bo dolgo Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Da- nilo Horvat s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KOZMETIČNE STORITVE: pedikura, masa- ža telesa, nega obraza, depilacija ... Vse to in še več na številki 031 827 330; Bar- bara Toplak, s. p.,Gomilšakova ul. 1, Ptuj. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM enoosno kiper prikolico Teh- nostroj, zračne zavore, kovinske stranice s poviški, v odličnem stanju in belo meša- no vino. Tel. 031 503 142. PRODAM 4 koze, eno dojno, ostale za zakol. Tel. 753 11 81. Vsako sredo ZA ZVEZDE SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. Julijana Pulko 27. 1. 1940-4. 8. 2000 Ivan Pulko 8. 2. 1936-15. 4. 2009 DELO RAZNO POTREBUJEM pomoč pri hiši in v okoli- ci, dolgotrajno oziroma po dogovoru, ter žensko za pomoč na vrtu in čiščenje hiše v Stojncih, občina Markovci. Tel. 041 725 759. ŽE v prodaji! N E PREZRITE Z razvojem pediatrije in medicinskega znanja na sploh se je spremenil pogled na nosečnost in porod. Predvsem v smislu zavarovanja porodnic, ki so na porodih pogosto umirale. O kontracepciji in planiranju družine oziroma rojstev včasih ni bilo niti sluha, pa tudi krščanska vzgoja je pripomogla k temu, da je ta relativno pozno prišla v veljavo – šele po 2. svetovni vojni. Porod v bolnišnicah je ponujal strokovno obravnavo in, v primeru porodnih zapletov, nujno zdravniško oskrbo. Zaradi vse manj osebne obravnave porodnic pa je med njimi vedno več nezadovoljstva in slabih občutkov v teh, zanje tako pomembnih trenutkih. Anja in Andraž sta mlada starša, ki se jima je konec preteklega leta rodila prvorojenka Maja. Anja je rodila doma, ob spremstvu babice, doule in moža Andraža. Svojo izkušnjo pa sta bila pripravljena deliti z bralci Naše žene/Ženske. Slovenska podjetnost Petra Jančar iz Ljubljane ob večerih kvačka z žico Mladi talenti Ana Grdadolnik iz Lehna na Pogorju zvezdica že od malega Nega in kozmetika Miti in resnica o povečevanju ustnic Modni nasveti Sladkorčki v barvah citrusov in rožnatih fuksij Zdravje Vitamin D lahko zmanjša napade astme Za lepši dom Ustvarite si svojo poletno oazo, kot na morju Okrasne rastline Dalije pisanih barv in oblik Štajerski TEDNIK torek, 4. 8. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami tudi ne- vihtami. Najnižje jutranje tem- perature bodo od 13 do 19, ob morju do 21, najvišje dnevne od 18 do 25, na Primorskem do 27 °C. V sredo in četrtek bo na Pri- morskem deloma sončno in ve- činoma suho, drugod bo zmerno do pretežno oblačno z občasnim dežjem. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Rodile so: Tina Mislovič, Drenovec 18, Zavrč – deklica Julija; Jasna Galun, Spodnje Jablane 33, Cirkovce – deklica Julija; Petra Vajda Zadružni trg 15, Ptuj – deček Jaša; Živa Sabo, Peršonova ulica 32, Ptuj – deklica Lea; Katja Šket, Borova vas 3, Maribor – deček Svit; Urška Kamenšek, Pobrežje 93, Videm pri Ptuju – deklica Vana; Melita Lazar – deklica Tia; Ina Pušnik – deček Jakob; Katarina Schram – deček David; Mateja Očko – deček Luka; Maja Klasinc – deklica Iva; Neža Zagoričnik – deček Tim. Poroke – Ptuj: Leon Kodrič in Simona Bregović, Draženci 13; Peter Mihelič, Ptuj, Ul. 25. maja 15, in Simona Zlatanovski, Ptuj Ul. Lackove č. 13; Matjaž Petek in Dušanka Milošič, Ptuj, Rimska ul. 5; Andreas Stefan Kostanjevec in Marija Gabrovec, Gabrnik 33. Spodnje Podravje  Potok Rogoznica v Budini presahnil Arso meritev v strugi že 51 let ne izvaja Struga potoka Rogoznica je v spodnjem toku skozi Brstje in Budino v ptujski občini skoraj suha. Njegovo dno prerašča gosta zarast, morda se kak pedenj pod njo le skriva kaj vode. A videti je, kot da je ne bi bilo. Gladina se tudi po obilnem deževju pred desetimi dnevi ni zvišala. Foto: MZ Primer dobre prakse regulacije struge Rogoznice na območju občine Destrnik Foto: MZ Preraščena in izsušena struga potoka v Budini – na mestu, kjer je maja 2018 poplavljala in povzročila ogromno škode Foto: RD Ptuj Po mnenju ribičev je neprimerna sanacija struge, s katero se oblikuje kanal, v katerem življenje potoka počasi usiha. Za revitalizacijo starega jezu v Žabjaku „Sanacija potoka Rogoznica bo možna samo z renaturacijo vodotoka, predvsem med Žabjakom in Rogoznico, saj je to samo še preostali del starega vodotoka. Ne bodo pomagale načrtovane suhe akumulcije , temveč vzpotavitev vodotoka, ki je v preteklosti predstavljal potok Rogoznica. To vključuje tudi popravilo podrtega jezu na potoku v Žabjaku, ki bi služil kot akumulacija vode za sušne dni. V preteklosti je imel funkcijo odvajanja vode za mlin na Rogoznici. V današnjem času bi lahko jez umestili v nov prostorski načrt za lokacijo v Žabjaku, kjer bi uredili odvzem vode za že obstoječe stoječe vode in nastajajoče vode, ki so predvidene na območju nekdanje opekarne v Žabjaku, če seveda občina resno razmišlja o urejenem zelenem območju v Žabjaku,“ meni predsednik ptujske ribiške družine Stanko Žitnik. Foto: MZ nikih, potokih in rekah. Predsednik Ribiške družine (RD) Ptuj Stanko Žitnik je bil s sanacijo struge potoka Rogoznica, ki so jo v Budini izvajali po majskih poplavah v letu 2018, že takrat nezadovoljen. Opozarjal je, da se je vodotoku z deli, ki so bila izvedena, prizadela velika škoda. Današnja situacija, ko je potok v tem delu presahnil, njegova takrat- na opozorila potrjuje kot pravilna. Struga ponekod živa, ponekod mrtva Rogoznica izvira v Žikarcah v Slovenskih goricah. Teče po ravnici skozi naselja v občini Destrnik, po- tem pa skozi Ptuj do Markovcev, kjer se izliva v Dravo. Struga, ki vi- juga po ravnici Ptujskega polja, je zelo raznolika: ponekod je ohranje- na v svoji prvobitnosti in na tistih odsekih je še najbolj avtohtona ali zdrava. Nekateri vodarski posegi, ki so jih v minulih desetletjih izva- jali na vodotoku, so bili izvedeni ustrezno, tam potok prav tako živi. Drugače je na delih struge, kjer je vodarska stroka odpovedala in iz struge potoka oblikovala kanal. Še dodatna obremenitev za potočno vodo so izpusti fekalnih in indu- strijskih odpadnih vod. V potok speljane odpadne vode „Potok Rogoznica, ki je bil v bolj- ših obdobjih naseljen s potočnimi raki različnimi vrstami rib, največ je bilo klenov, zelenik, pezdirkov, globočkov, mrenic, pisancev, li- njev, mreničev, ščuk, krapov, kle- ničev in ostrižev, v zadnjih letih v poletnem času večkrat prizadene- jo sušna obdobjah, prihaja tudi do presihanja. V zadnjih letih se je ve- liko spremenilo, saj je bilo ob njem zgrajenih nekaj objektov, ki vpli- vajo na kvaliteto potočne vode. Zgrešeni investiciji sta bioplinarna in čistilna naprava, obe z iztokom v potok. Predvsem je zgrešeno, da ima v potok s tako majhno pretoč- nostjo iztok čistilna naprava. Do- datno onesnaževanje predstavlja- jo izpusti emulzije in drugih snovi iz podjetja MP Ptuj z Dornavske ceste. Potok teh izpustov ne pre- nese,“ je poudaril Stanko Žitnik. Iz potokov oblikujejo kanale; rešitev bi bili pragovi Odgovora, zakaj je potok v Bu- dini presahnil, Žitnik nima. Pravi, da je na to vprašanje težko od- govoriti. „Treba se bo obrniti na Arso in organizacije, ki se ukvar- jajo z urejanjem vodotokov. Ti imajo svoja merila za urejanje vo- dotokov, zato pa tudi prihaja do situacij, da iz strug potokov obli- kujejo kanale. V kanalih nastajajo idealne razmere za razvoj in rast različnih vodnih rastlin, ki posta- nejo ovira za pretok. Veliko bolj- ša je rešitev s postopnim upočas- njevanjem vodotoka z ovirami v obliki pragov. Redno odstranje- vanje odvečne zarasti in košnja brežin prestavljata vzdrževanje pretočnosti profi la korita, to pa je tudi zagotovilo, da ne bo priš- lo do izlitja vode iz korita potoka. V sklopu vegetativnega čiščenje korita Rogoznice, kjer se izvajajo dela s strojnim odstranjevanjem naplavin in koreninskih sistemov (štorov) neposredno iz pretoč- nega profi la korita, bi se dalo izboljšati pogoje za življenje v potoku. Zdaj pa uničujejo mladi- ce domorodnih vrst rib in rake, ki so si poiskali življenjski prostor v potopljenih kavernah brežin in v podvodnih koreninskih siste- mih.“ Na Agenciji RS za okolje (Arso) so bili ob informaciji, da v strugi ni vode, presenečeni. So pa priznali, da hidroloških meritev, s katerimi bi lahko dokazali trenutne vodne razmere, ne izvajajo. Zadnje so op- ravili leta 1969, se pravi pred 51 leti! Tudi meritev gladine podtalnice Arso v neposredni bližini Rogozni- ce ne izvaja. Glede na to, da država s terenom očitno nima pravega stika in o teža- vah vodostaja v potoku Rogoznica ni obveščena, smo pri zbiranju in- formacij potrkali še na vrata ribičev kot varuhov življenja v jezerih, rib-