slovcfiilci dnevnik v Združenih državah V c j i* r* vi« leto - • • $6 GO /*.->>»teca - n . $3 00 Z« New York celo »cto - $7.00 in 'nofcmjtvo celo leto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Dally L fl the United States. 3 Utued every day except Sunday« R and legal Holidays. 75,000 Read« TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Clare Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress ol March 3, 1879. NO. 02. — ŠTEV. 92. NSW YORK, TUESDAY, APRIL 20, 1926. — TOREK, 20. APRILA 1926. TELEFON: C0BTLANDT 287* VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV SUHAŠKA POSTAVA- NE BO IZPREMENJENA Canadski sistem se baje ni obnesel. V sedanjem zasedanju kongresa ne bo izvršena no- Suhaci pravijo, da se je bena izprememba v suhaški postavi. — Kongres canadski načrt vladne bo mogoče dovolil spraviti prohibicijske agente kontrole izjalovil in da v civilne službo, a druge stvari bodo morale ča- P« H r a n i prohibicija kati. Suhači bodo imeli zadnjo besedo. Združenim drža vam ______________________vsako leto šest tisoč mi- WASHINGTON. D. C.. 1 9. aprila. — Velikan- ^onov dolarjev' i ko zanimanje je bilo vzbujeno za suhaško in mo- \V ASU ING TON. I>. C., 18. apr. kraško vprašanje tekom zaslišanja pred posebnim Suhači so pojasnili včeraj, da se senatnim komitejem. Zadeve, ki so dospele v roke ne ',f>'je preklica osemnajstega Člana ekspedicije zopet na varnem. Španska letalca, ki sta morala pristati v sirski puščavi, sta bila že izgubila vsako upanje na rešitev. — Kapitan Es-tevez in njegov mehanik sta v bolnici v Ama-nu. KA.JIRA, Egipt, 10. aprila. — Kapitan lisiteveiz, voditelj »pan . kongresa in vladnih uradnikov, kažejo, da je dose-P 'ske zračne etopedieije, mamcaije-T 1-1-1 • ^ vi 1 . . -1 1 banja, da se luodificLra \olsteatlo- ne v Manilo, in njegov mehanik rlo prohibicijsko vprašanje točko kot je ni doseglo vo |m4avo Tako. ,Ia bo aov^nn še nikdar poprej izza uveljavljenja osemnajstega amendmenta. Več narodov je razpravljalo o tem prašanju Posledic tega ne morejo premeniti ne suhači, ne mokrači in tudi ne nepristranski opazovalci. Vse kaže, da so mokrači izsilili razmišljanje o fvojih. argumentih in da so dosegli pri tem uspehe kot se je zdel vsem nemogoč ob pričetku zaslišanj. \a drugi strani pa trdijo suhaški voditelji, da bo ed ina posledica teh zaslišanj poostritev obstoječe suhaške pcstave in da ni niti najmanjše prilike, da hi omilili sedaj veljavno Volsteadovo postavo. Nikake zakonodaje, niti suhaške, niti mokraške, ni pričakovati tekom sedartjega zasedanja kongresa, z izjemo odredbe, da se stavi uslužbence prohi-bicijskega urada v razred civilnih zveznih uslužbencev prohibicij^kega urada v razred civilnih zveznih uslužbencev. Goff predloga, katero je sestavil general Andrews, je baje le odgovor na zahteve mokračev, naj se omili sedanjo prohibicijsko postavo. V oditelji v senatu in zbornici pa zagotavljajo, da ni ta stvar na njih programu ter ne pričakujejo v tem oziru nikake zakonodaje. Posledica zaslišanj bo pogon suhačev proti generalu Andrewsu, katerega hočejo prisiliti, da odstopi. V obeh zbornicah bodo še tekom sedanjega tedna zahtevali odstop Andrewsa. Senator Mc Kellar iz Tennessee-ja je rekel v soboto, da je treba na vsak način izgnati Andrewsa; to svojo zahtevo bo brez dvoma ponovil. Čeprav je izdal zakonodajni komitej Antisalonske lige včeraj zvečer izjavo, v kateri so namignili, da ni . . ....... i ! t i i a i i'a'tl cIaaw senatnega podkonute- bii uveljavljen se noben sklep glede Andrewsa, ia ,tTa bi se bila žaiost:ia liapalka. Hodo po zaključenju zaslišanj pred senatnim pod-jče li sledili caaiadsJkini provinc nan komitejem vnovič zahtevali odstop Andrewsa. iv zatievi viit. 11- i •» * i v. v Rane v-a je povaJbil v Wasihinpr- Nadaljna posledica zaslisanj bo povečanje vaz- ton „]ilVni p^ibieijAi petelin nosti suhaškega io mokraškega vprašanja tekom W^yne Wheeler. pravni zastopnik bližajočih se volitev v kongres. AntUal«n>tke Jligre. Od služi svoj sji"* j • • i t- • i •• vsakdanji kruh - tem. da se zav- Obdizitve, dvignjene tekom zashsanja, da nosijo zema ^ prohfbicijo. Namen pri- mladoletni dijaki stekleničice žganja v svojih že- jčevanja je bil pokazati. da je iz. pih, predstavljajo resen problem za prohibicijske, lenje ^^ *ilk<) t(*ko I!a i«i r> • i i -i ti i ;melju postave. Jki dovoljuje »nivo uradnike, rnznavajo, da se bo pojavil velik odpor! , ,, . . J . . v . * j m> iahka vina ikot na temelju proti V olsteadovi postavi od strani starišev in odgo- U meri-ške Volwteadave positave. vornih vzgojiteljev, če se bo izkazalo, da so te ob-j — Pravijo, da bi bilo. izvedenj.- dolžitve resnične, o čemur pa ne more biti niti Ij!°-*avV' ^i-^h bolj , l;:lik<\ ee bi ietsraUziral.1 prcHU.p najmanjšega dvoma. j neopojnejra piva." Ta efcperimeart Zaslišanja pred senatnim judicijarnim podko- i preizkušam© ravno sedaj v Onta mitejem se bodo nadaljevala danes. Suhači ima- Č" Fo1 odstotka v w . . v . ii ^ • Hotelirji izdali na ti>?©ee m ti- }o se stirinajst ur časa, da predloze svoje argumen- j do arjev. a cela stvar se j«. te, katere bodo zaključili A. Cannon, Mrs. Wilde- • i* j a levila. — kajti pivci piva so hrandt in Wayne Wheeler, plačani-agent Antisa- o pridobile govorice o can ad.-iketin < istemu mnogo pristašev v kongresu. To je vzrok njih ostrega .kritiziranja, generala L'ncolna Andrewsa, poglavarja vlsrlne probrbieij-ske armade, ker je priznal, da bi prodaja piva koristila njegovemu delu. Voditelji Antisalonske lige in meto-dislične cork ve hočejo na vs^k način spravit i Adrewsa iz urada, vendar jta. postopajo .skrajno previdno. da lii ne napravili 'kakega napačnega ikoraka. Včeraj so ugotovili, da je stališče Andrewsa dobro utrjeno in da ni nikaike nevarnosti, da bi ga spodili. Ta novica je bla okrajno 'neprijetna iza profesijocia'ue su-hnee. ki nočejo prekiniti svojih -tikov z uradom za izvedenje pro-hibicije. S (mi a. t or MeK«'l!a»r iz Tennessee-ja, eden najbolj aktivnih siihačev v senatu, je zahteval odstranjen je grtnerala Andrewsa ter izjavil, da na j se odvzame administracijo su-h a škili ]x>stav zakladu iškemu tajil k u Mellonu. Dva odlična prohibicijska voditelja sta bila iprignana iz Toron-■ta. da povesta pred senatnim ikkI-komitcijem, tla se je .canadski sistem vladne kontrole piva in vina popolnoma izjalovil. Obe priči sta bila "\V. Rane v, prejšhji generalni pravdntk Ontarija, ki \V. Peck načelnik organiziranih suhaških sil v CanadL Skušala sta prepri- njegov Calvo se mihajata v bolnici v Amanu. Pogrešali so ju izza nc: del je. Eesteveza je našel avi.jatik Coghill. član angleškega, zračnega /jbora. d oči m so zasledili mehanika m-kako pet in dvajset milj vstran od Aim ana. Le ma.lo informacij j-e bilo mogoče dobiti glede doživljajev o-beh. a kapitan Estevez je že toliko okreval, da bo nadaljeval s poletom. Kapitan je povedal, da ga je pomanjkanj je gaiol.Lna prisililo pristati. Njegov aemplan so našli pet milj vstran od običajne poti. po kateri hodijo karavane. Ac ropi an je pristal a- nedeljo, dne 11. aprila, Oba avijatika sta najbrž ostala poleg stroja do pomdeljka zjutraj. ko sta skušala priti v Aman. ki je oddaljen od dotičnega me. ?+a 140 milj. V četrtek zjuit.ra-j so našli an-ile^ki Hvija;V.:i at-roplan ter so bili skrajno razočarani, ko ko videli. -da ^ ui-ita španvka avijatika držala .-trocregia pravila, da ne -inc nikdo zapUMtirti svojega stro-?a. Od one^a časa naprerj je ducat 'in-jleških aerop'lanon- iskalo pogrešana. Ca1 v o je odšel naprej, misleč da dospe v Amain rji dobi spotoma pomoč. Naslednjega dne pa se je 'tudi on. ^gi-udil na tla. poginoma izčrpan. Sled obeh je zakril peščeni vi-^ar. ki je divjal dva dni. Oba sta bila prepričana., da «ta iz gubi je na. Kapitana Estevez a so odvedli tak o i v bolnico v Amanu. a Ca'-vo je bil tako slab. da mn je bilo treba nuditi na lieu mesta zdrav niško polnoč. Španska kralj Alfonz je brzo ":a\no ^.poročil angli-J^ki zračni si li svoj o zahvalo za uspešno roše valilo delo anigleških avijaitikov. Resno svarilo angl. premogarjev. Angleški premogarji nočejo dati nikakih na-daljnih koncesij.—Tajnik premogarske organizacije, Cook, je posvaril vlado. Prebivalstvo Pariza pada. Zračna ladja pristala v Leningradu. LENINGRAD. Husija. 16. aprila. — Zadržana od težke megle pri poletu preko Sveti>ke, je daspela vodljiva zračna ladija Norpe. s katero ii|>a preleteti eks-|H*dicija Amuml-sena in Ellsworttia Severni š«do včt»raj zvečer l>o ftsini tiri v zračno lopo v (»a_ čini izven Leningrada, mesto od trefi poldne, kot prvotno objavljeno. Številni tisoči, ki so čakali tekom celega ilneya na prihod zra<-ne ladje, so biYmo pozdrav-ko bledu j i nniti so brez koifisti ter jih uporab-iljajo v glavnem'kot. kaaojfuflažo za pristali. Keu se je prihod zakasnil, prodajo močnejših Ktvari. se je pojavila bojazen, da je zrač- j Senator Reed je vprašal Rana ladja popolnoma izgubila svo. , uev.a . jo .•siin-r. Prvo direktno poročilo jej — Kdo vas je povabil? prišlo iz Kronštata. ko so zagle- — Mr. Wheeler, _ je izjavila dali tam zračno ladjo ob Osmih priča. zjutraj. Ko so pritrdili balon, so _ Kako dolgo ste ga poznali? pozdravili polkovnika Xobile in _ \e vem. če sem se kedaj po-druge častnike italijanski in nor- prej teatal ž njim. TMbil pa sem v«;ki konzul, ataše j angleškejra : od tujega juir -pičeni. i |>o>lani.štva t«-r zastopniki števil- xa nadalljna vprašanja, je izpovedal Raney. da lahko v Ontario v-akdo prodaja doma napravljeno vivo v skupinah ne manj kot pet gr,lon. — Torej lahko napravi Vsakdo toliko vin a kot ga hoče* — Da. nih ruskih znanstvenih o r pran iza.- eij. 1'gotovilo se je. da je izgubil voditelj zračne ladijo .svojo smer med centralno Švedsko in Iztočnem morjem. Odposlali .so aeroplane iz Revala, ki so spremili zračno ladijo na pot proti Rusiji. PARIZ. Francija. 18. ai»-"la Izza leta 1921 je pr:'bivu!>:t.vo Pariza. proti vsem pričakovanjem pad' >. V dvaij-^tih arondisemen-t;ih me-ta je sedi: j 2.8:38,416 prebivalcev, fkar fiKMnefnja "2.7r00<) manj ikr*j. i-rtega leta 1921. I/gitba prebivals«t\-a Pariza p.) je le zuiailc. da -e širi mes.to. sledeč^ vzgledu drugih mest. na zunrd Čeprav ni:. še mani rezul5ati šte-tja v deželnih okrajih, je opa •Jit! znake, da se je tamošnie pre biva «t.vo povečaPo za 400.000 dnš Darovi za Dom slepih v Ljubljani. Franc Luic, R. R. 2. Cherokee. Kansas. $1.00. Kiamer, ^renominee. Mich.. $2.00. Denar smo >4j)i-ejeli ter ga bo-mo poslali na pristojiio mesto. . Uredništvo. — In -tudi jabolčmk in pivo? — Da. brez dovoljenja. — Človek torej lahko prodaj; vina ? — Da, a .ne manj kot pat galea skupaj^ LONDON. Anglija, 19. aprila. V govoru, ki ga je imel v Tredegar. je izjjav/il A. J. Cook, tajnik zveze angleških premogarjov, da ne bodo dali premogarji nikakih nadaljnjh koncesij glede mezd in delavnega časa. Cook je posvaril vlado, da se je j>ojav.il v armadi, mornarici in policijskih četah nov duh. — Devetdeset otl^tottkov rc-ki-utov je v teku zadnja h dveh le^ prišlo iz delavnega .stanu in na tisoč iz premogovnikov V slučaju stavke ne bodo ti ljudje streljali na svoje razredne tovariše. Lastniki premogovnikov pa so že »poprej povsem določno izjavili, da ne bodo ipristali v zahtevo delavcev za krarjši delavni čais ki povišanje mezde. Veiled tega bo mogoče izbruhnila -stavka že v naslednjih dneh in ne bo omejena le na premogovno iiidustirijo. V.se ka že. da vse bodo pridružili stavki tudi transporten delavci in druge delavske organizacije. Da Vlalda ne ve za. iizhod, je razvidno az dejstva, da. .se je angleški ,kralj posvetoval >z minfejtrskbn predsednikom, kar se zgodi ponavadi le ob resnih narodnih kri zah. Vlada je na strani podjetni kov, ker jc zagovarjal ministrski predhodnik BafLdwin že popre--splošno skrčenje plač vseh delavcev, brez ozira na stroGco. Ob istem ča.vn pa se boji ang'lesika vlada posledic. katere bi imelo odklonil no stališče napram upravičenim zahtevam premogarjev. V petek bo poteklo plačevanje podijior lastiiiikom premogovnikov, g katerimi je zavJekla vlad? krizo za celo leto. Te i^Ml.pore ne bodo več olsnovljene. Vlada skuša najti izhod, s pomočjo katerega bi preprečila stavko, ne da bi s tem povzročila kako škodo podjetnikom. Ameriški turisti v Franciji. PARIZ, Fraiižcija, 18. aprila. — Kobilice, :ki {X)-žro in opustošijc vse". —je častni nejsim-. katerega je dal ameriškim m drugim turistom v Franciji dobro znani ]>u blicl-t Maurice de AValcffe. Vsi. katere zinnima izvedeti, kaj misli francoski narod o invazji tlujcev v ča-u, ko je \Teden frank mani kot t A in ipol. bodo črpali spoznanje iz njegovih odkritih iz vajanj. prostih vsake lrnav"Čine — \'e.s svet prihaja semkaj, da "cavživa Jiaše t>i>omladan .ke to\>.ki obleki ali pa v tuk-si lu ter zamei^l »svojo puško z vi-ieami, a živi še vedno od francoske dežele. — Potrpežljivost P&riza je izčrpana. — pravi Wateffe in -eda.i jc opazi'ti v.vtajo proti invaziji požrešnih kobili«". Qn ni mnenja. da bi bilo tjxvrrelmo zapreti meje Fram-eije, a preillagra. na; plačujejo tujci v zlatih fraukih. kot Jd bi bili ,doma. Pran. da bi -icer imanj turistov obi^ikak) Francijo, da }>a bi e>e na ta .način »zadržalo Hkope profiler^, dočhn bi drugi izdali p>eftikratf ye5, j ^ LAŠKI DIKTATOR OGROŽA MIR Dr. Butler, predsednik Columbia vseučilišča, trdi, da ogroža Mussolini mir Evrope s svojim des-potizmom. — Strah pred pokretom mohame-dancev. Čeprav ni imenoval Mussolinija in italijanske vlade, je izjavil dr. Nicholas Murray Butler, predsednik Columbia^vseučilišča, v nekem poročilu, katero je izdal Carnegie-jev zavod za mednarodni mir, da sta dve oviri svetovnega soglasja, kojih ena je despotizem, katerega so uveljavili med demokratičnimi narodi, in druga nemir na Balkanu. Dr. Butler je izdal svoje poročilo kot ravnatelj oddelka za mednarodne odnošaje in vzgojo. V svojem pregledu je dr. Butler tudi omenil, da je bil tekom leta 1925 velik nemir med mohame-danci, kojega vzrok mu ni popolnoma jasen. Poročilo, ki hvali dogovore, sklenjene v Locarno, smatra zahtevo, da se proglasi vojne za zločin — kot nekaj fanatističnega. V svoji razpravi glede položaja na Balkanu pravi dr. Butler: — Je pa še nadaljna ovira miru. To je v onih državah, ki so se začasno ali trajno odrekle demokratičnim principom ter ustanovile despotično obliko vlade. — Despotizem je vedno nevarnost za mir. V vsakem slučaju pride čas, ko se more vzdržati le na ta način, da vzbudi mednarodna sovraštva in mednarodne konflikte. Civilizirani svet mora zreti z velikim vznemirjenjem na vsak prehod od demokracije k despotizmu, ker involvira to ogroženje miru in dobrih odnošajev med narodi. — Na drug istrani pa se utrjuje Liga narodov vedno bolj v zaupanju evropskih narodov. Modro :n taktno se je pečala s številnimi problemi in ko je zavzela hitro in odločno stališče vspričo spora med Grško in Bolgarsko v preteklem letu, se je izkaza'a kot pristna in zaupanja vredna branilka mednarodnega miru. Vrjetno je, da bo Liga narodov rešila balkanski problem. Omejitve oboroževanj, ki je bistvena za mir, ni mogoče o mnenju Butlerja izvesti z matematiko, temveč edinole s prepričanjem, da pospešujejo oboroževanja vojno, ne pa varnosti. — Važen problem rešitve, — je nadaljeval, — obstaja v tem, da se združijo balkanske države v ekonomsko federacijo in da se nudi vsakemu posameznim narodu priliko za ekonomski, industrijalni in kulturni razvoj, ne da bi se združile pri tem v kako federirano sodelovanje, politične ekonom sko. — Vsa pričevanja kažejo, da je ta nemir v svojem bistvu proti-krščanski, proti-zapadnjaški in proti-individualističen. Splošno priznano dejstvo je, da je večni konflikt med orijentalskimi in za-padnimi ideali glede življenja in civilizacije. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Dane« «o n*£* cen« slede*«: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 6000 Din. — $92.60 Pri nakazilih, ki znatajo manj k«t en tiaot dinarje« račnnaa« poukej IS eentoT za poštnino in druge stroške. Razpošilja na sadnje pošte In lzp!at«je Taftta! tek«nd wad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE* 2°0 lir ......... $ 9 10 500 lir —_______$21.75 300 lir .......... $13.36 1000 lir........... $42.50 Pri naročilih, U ma&aj« Banj k«t MC Ur, —---1 m li za poštnin« In drage atroške. Razpošilja na saduje pošte in Izplašaje I JnklJ«a*n kreditu* « Trsta. Za pošiljatve, ki presegajo PETTISOO DINARJEV ali pa DVATIMOC LIR dovoljujemo po mogočnosti 5e poeeben popust. Vrednost Dinarjem In Liram sedaj al stalna, menja s« re&raft ta »epe* čakovano; Iz tega razloga nam ni Mg«te podati one vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko ota pride podani denar r roko. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TFR RAČUNAMO ZA STROŠKE Denar nam Je peeiai! naJWi> p« D—estfc Mal Umor Order a« a. New York Bank Draft. ^^ FRANK SAKSER STATE BANK , 32 Cortlandt Street > Mam York, a. ? f GLAS NARODA. 20. APR. 1926. JU GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVEXIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers: $2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of, the People" Issued Every Day Except Sundays and holidays. Za cclo leto velja list za Ameriko in Kanado ............................$6.00 Za pol leta ................................$3.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za Xcw York za celo leto Za pol leta ................... Za inozemstvo za celo leto Za pol leta .......................... $7.00 , $3.50 .$7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. **Olas Xaroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. DepUi brez podpisa in osebnosti -e ne priobčujejo. Denar naj sej blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da >e nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS N A li o D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2S7C. OC'MC Ur POGLAVJE O PROSTOSTI SpJoHno iomno, a vendar tudi 'ošno zanikano dejintvo je. da. razmišljajo važJ« in vplivni vel. kapitalistični interesi v tej deželi j if vedno o HWojcv«iii.ju M.-bik.-. Splošno je zrna no nadalje, da spravljajo ti uiitrivM s\ ■ >je želje na površje pri vsaki možni priliki, čeprav pridejo !•• v pm>em redkih slučajih na dim /. odkrito besedi o. Večinoma se pushižijo kakega j v-em neznatnega dogodka. — na-; jmda na kakega Ameri.kane a ali izirona n<-jKWtavno v Mehiki mu-1 deeih so hujnkijeev. — tla -rpajo iz -tega dogodka liattk, "'da je! Kkrajju »'as napraviti v Mehiki red ter nadomestiti nieliisko anarhijo z ameriško diseipliivo in ameriškim redom". T<«deaski List "Libenty ki je la>r (ihiea^o Tribune. lista vplivne in te/ikobogate McConniek družine, zahteva v -voji številki z dn«,» 17. aprla v uvodiieiu ebii*Ku anek^jo Mi hike. Ta listič, ki postavlja, da izide vsaki teden v vee kot nivlijr>n ek-emplar jUi. ]va ne skn-i najrti niri aiajmainjie pretveze za i;: nameravani rop dežele. Na-aprort-TK) izja.vlja na trajno pro.todu^iu način, da aisjj se zaipo&U'j to vojuio in luuto sledečo a.nek-ijo radi naravni zakladov. katere la aUije našit t>ogastva Mehike in na zaoritalobt posjK>dar>ikega razvaja dežele. Urez pomoli ameriškega ka,pitala »ploh. ni mogoče nii-lit.i aiii izkoriščanje mineralnih virov in rudnikov. Dvajset milijonov }■■ tr'k.»v a vtomo(bi!oiv v Združenih državah pa je istotako navezan ii na mehiški .petmlej in gurnij. Ti in dmigi važni ameriški interest .iti morajo -smatrati zn škodljivo in nqprimerno umeUio mojo, katero skuia r>te,yau.ii vlada fallen prati inozemoNkeomi an prav pose»bno amerulkeoijii ikapitaiki. — Odstranjen je te mieje. — se .jrlasi v nadaljtnem. — bi pome-njalo blagoslov za Mehiko. /.a Združene dižave in tudi ves svet. Ka- Če ste se naveličali navadnih... Iz Jugoslavije. vi -it v Ola-su N a roda. kot odgo-vor n«^ nt ko pismo, v katerem ^o vpra-mje. ksikštie so pri nas'delavske raizmere. Pisal sem resnieo in Otrok ne puste v šolo, ker jih po-j ciji :ra,v t?,io dobro znane kot vsakemu drugemu Slovencu, ker delam v iprav takih toviV.Mah kot v-i diuigi Slovenci. l>opds.uik piše. da -o delavske i arzmere mnego slabše kojt sem jih jaz ' pi-*al. le v naselbini, kot ,>e la. kjer je toliko žag in tovarn, ki vqeiuoma vse obratujejo, se vendar lahko i ef-e. dt; dHa jv.ilieno. — I)t>Lienik -i cetLo drzne trditi, da še nisem videl nobene tovarne od-rn-vtraj. d očim je resnica, t.la ni še noben Slovenec iz te naselbine , Toliko delal i>o i^vih in tovarnah kevt jaz. On daJje piše. naj se grem nč t raCii!i»tva. da bom lahko iz-' računal, koliko je tu sloveu-kih j družin. Tod;'. .>a.z ne štejem to : i raeiBnanjo. itenuvee iza štetje o [; t'. e dn de-tt. Steer pa je bilo ta ; ■krat devet družin, ker če mati- Z odobren jem ministrstva pro-• vete bL se na Madsr::ikih pristavah ]>ri Smnboru imelo zgrailiti ; <«vo p. -!o]>je za ( snovno šolo. V :j svr^e je veliki župan dovol i pri-p vek v znie-kii 10!).il0(> tlkiar-je ••■r j,- i ;l i:'.r->-"*i Uipair.i h\ zbianim e.bčins-iiim sve-. ovaleem. Ti pa ti;; v.llko zai-u-:«-nje 'pr:-pevka h t-»li -
k ! 'i'ji:ti v >" !o. iker jih }X>tl*e.bu-jejo iloma za domače delo; jrrad-i.ja y.'l da .i" nepotrebna.
Vkl'jui) t^-inu >e pričakuje, i] i h) pc.k!ieani tV:!ctorji osnovali
!n r-.-".; 'i	volji madaraškil
j : ebiva'eev.
Ukraden zavoj 3 705.C00 Din.
Kal:or je i>ik» sporoča no. ; * bii ' a l>V"Si I\ ru.šrvae-Sti"'ar iz |H>št-
vdova ž:vi pri -s\T>jeim sinu. se to J.- ira vagrria uk-i*j: len .zavoj z vse
_J ELMAR je letala vetlno priljuidjena
Njenih naviliršencev j<- na milijone.
Na milijone ljudi kadi danes llelmar. (,'e enkrat okusite llilmar. ne oostt .-liK lar vee hrepeneli po drugi elgarvti.
Niti čas ne more uničiti, niti navada odpraviti neprekosljive kakovosti te cigarete.
Seznanite se s
Kraljico izrednih cigaret.
vendar ne šteje »za dve. temveč za eno družino.
Kar se tiče osla in njegovi ^ ve. sem l»i I pa še najbolj upravi-j eeu za.pisriti. ker to
bo
n:> TOo.OtV^ drniirjev. ki je |:: imen p>štni hwnilnici v lieo-tra-	Ta.-! vi m* -s a bihi nujno o-
tnuljen-" {>:>":t.:ii pripravnik -lovan menda I 'kovi iii kondukt- r Na>tr >
Ignjatovič. ki ^ta laeijo
Pri v ŠIui v A Ike- in ženea obsojena
It-Ziie jeee :ii denar, -'.t hotela
Girard, O.
rm iiiiL za malo prostora v va-tem cfiLjcnem li au. O novicah. i< Girardai .ne l>om poročaj, ker vredno, temvee horem opisati.lu, voj in aiapredck naše Mladince godbe. Due 29. ma ja In a 19*20 Je Mladin-ika Godba prvikrat za-gratia, za kar gre vsa za.-luga u--1amiA'it elje.ni te god>be. Naš d< bro 'nani in napredni rojak Jch:i prožil to misel,
dolgo pa«- je mogoče vzdržat i tako barije.ro mi d življenskiani ( A^žiček je .prvi potrebami kapitala r,a eni -4iani ter naravnimi poa,robŽclnami na . bi tako >k> tudi drugi zavedni mož-drugi strani, č.« nam je znano. t!a jo trpi le neizmerna poltnpežljivost' je stopili -slcupaj ter organizirali Amerrkanieev ? Vojna bo mogoče ipos-tala jk trebnn za ode A-ojne na- kajti začetek je vsak težčik. Staoojo .iz štopklnost-i. Ta vojna pa «ii .bila najbollj žtupotlii« uied. vse-j Maisiika-tc.rega sem -jidro-mi, ker bi JaJiko dosegli iotoiii mircljiiUiiega skupne-j v da .bo ta is.dha kmaLu izglih-ga delovanja. Oe bo 'prišlo do vojne, bo .Mehika pridobila. Njena j'"la. to-Ua {>orai«ii, a mehiški na- 1'- Rečem »pa. da če bi n.' imeli
vj>li\'uih mej^i^kov z.a sebo-j. bi sv prav lahko tlca.j preabmilo. dokler pa imamo take može. kakor sr>
lod bo postal neJo&meriko br*lj dobro--lojeni- ter bo srečnejši.
Bolj razločno in .jasno ni mowo^e ^ovoiitii kot v pričrjj-čem ^ki čaju. Prav posebno pov,M.'iu prosto izraza «vo- j'dušeni za svojo m'.adir.o. da •-.» iz-jim liajibolj skri\niim mislim ter p ».pa žira jo s svoji-m ecrtecilm šimd- obrazi, lwwue-'to da'i:i >e -potika:! a časopisjem masitkriranije ware lov n ono-UA'en rop zemlje, ki ni l)i 'l>o cestnih vogHlih in zapravljala la nikdar njih la>t.	i ča.^. 1k> it-iuli gedba uspeval«.
Ta j:on.fa, ko je ei4j je aueik»<:ja Mehike. — izkljueiio le v inte. -Zato čas-t vam. ker -te uresniči!': lesu ameriškega velekapihala, -e vrši že več kot eno generacijo, de- ji<> lepo idejo, ki nam jr> S;!oveneen janski izza. časa, ko -o ]>rvikrat vdrli ameriški ka.jnt aH-Ti v Mehik-p j v ponos, ker t.ujei vidijo, da sin ter se polastili jmrI zaščito pivjsnjh iz^lajalskiili lneh.l-'kib vlad. ve-	un« .Slovenei 'k d1 nr.a i lrarod
like«;a dela ogramuga naravnuga l>ogat-it.va Meiiiike. Velik del toga1 Na še dolgo temu. ko sem bii ropa je bil izvršen pod Port'irij.m Diazoni. a 'pozneje je pričel pih^r'okrajnem .sodišču v Warren ti drugaičun veter in j^ojavik, -e je ge.slo: — Mdiika /n .Mehikanec! | '^jer sem imel opravilo radi držav Gonja je povMa še vedjSL, ko ji' postal petrolej eden naj\-ažnej-ii'5« « "eka silt pixxluktov sveta, ko >e j.- ;ia liezaslišai.l način razvila motorska i oseba izrazila napram ineni. da industrija in ko je pričel .pet r« le j '/.poilri-njati premog kol splošna "" Slovenci -/im-oremo \ -e. kar -kurivo. Mehika je boonosftn do_ sianu r.no nizko |Jaeaai za ^voj trud. za tilačansko delo. ka.tero \-tsi 'nioV. ker s^ern V'kleL da nas prist >ia korist lujca. ki se i, . briga /.v deželo ter žanje le dobičke. Anie-'ui Amerikanei upoštevajo, da tvo-rištai narod. — brez upoštevanju k«ip;talistflene?a ra/.reda. bo dA^a-lrijno tudi mi izobra.žen delec ;unc-krat prem Vui. predtio bo privolil v tak enostavni roip.	jri^ikaga prebivalstva. Iz te^a raz-
j vidite, 'ka j je jxat.reba na^i tur" . j&tti mladini, ^la jo Lziobi aizimo :.r v Mr	*	.ji ipi-ipouwremo do napredka. —
-----Zatorej, kdor ima vas«]je~ >do god-
S pota. | nimivosti. katerih ni v drugih li-lbe. naj i)rMU>pi: vsakeaiu ja pm-V državi 1'tah no izredno shb -jMih Tudi Peter Zsraga dosti ko- >to. Starši, ki imate .sinove, ki ni-deLav?4ke ra-anere. Ljudje gredo , rLstnega "ui šaljivega pove.	j so še jui godbi, dajte jih i k-rti. da
na vse kraje od tujka j, mnogi v CaHfornijo. Pa tindi ob Tihem morju iti ntiič do«bree ter i>oma^a! mladini, ki še ni zmožna na-il-ti 30
m dobi-o znano. Xajbol.j obžalovanja vredno }ia je, da hoe-*» do-. —.ii.ik krivdo za to nosjiorazum-Ijeu.je zvaliti .name. čeprav sem jaz tukaj -iimo poldrugo leto, pre-I h i. bina'.>itvo, obrekovanje m zii' rbtin pa je bila v cvetju že doLgo prej. — Torej kdo je dela! tu prepir 'tedaj, ko mene še ti:i j ni \o Zahtevam od dopisnika, da mi to odgovori! Sieer pa po-: n:?mr» ptička jk>-njegovem perju, kajti ta posel je iri Stara vetih velikih družinah ni nobeiie 11, ga podpornega drrušt.va Ko se.m se i nase.i'1, m.i je ta ideja takoj
vršila nianipu-
pisiijknmi ! n*i
ainbulantjn
obravnavi, ki - • je vita !>ila -ob"te nedeljo j.
< clnii vliilc na progi O-d.jt.k-.To-i p-ovae povozil neznano žen ko. t v : < ■ o n; •-1 i
prišla na misel, toda km ail u >em
funtov težkejra l>;
asa. Ko ]>a od- uvidel. da je to nemogoče.% ke,-rastejo, jim bom izročil ->voje bre- med takim rav.som in kav>om. me se ^sloviil od nj'h. I'pam daj čez tega. ipotem čez onega, n • da. bodozr;inmtii ceniti mojo požrtvo- :vore biti goivora o društvu. Jaz val.iosC ki! je njim v f:orisi. — z«. -U'tojo one 24. fjprila gd-^uje .Mla lin- komur naredil nič sila be ga. pa."
!i mrtvo na že!'-'iiiški i»' bda prvbMž > "•! le^nt-it • še ni-o nioirli u-j-otn-' "ii. i idcsia je preiskava, d - • dožene, aH i je žena izvrala saino-a1" pa je posrečila.
Slikar, ki je slikal z negami.
■ka (irdba v Farrell, Pa., v ilr-"at .kem L'ojjiu. Xa programu j "i:odoja.n>ka ve-^'i'ijrra ''I^iubo'--niiino'". Ta Igra bo jako zani-
pi: m; sika j dofjrega. — C idno je tudi. da se dopisnik skriva za napačnim imenom, ker v. začet liiui črkami (J. T. H. ni tukaj no.bene-
V Edii btirgu je umrl slikar A. Alek-an-.ier. l>rez i-o"; je priš ■] na svet. toda. kljub temu je postal i\o r-: ♦ ten in da i: i"- j o/via.'i slika r. Že ml rane mladosti -o .j-- :-
Že večkrat -cm poročal, da se je neki rzžeti ne\vyorški milijonar oženil - 'petnajstletnim dekletom.
.Mlado ženico vodi po plesih in /a.bavali. kupuje ji drage obleke in sp!oh, h« če na vse mogoče način" o slad iti medene tedne.
C'a-i.dk;! :--ki poi-oeevalei vedo pove tat i. da ji tla vsako jutr;» linkovec za tiNOe dolarjev.
On je že izžit in navličan živ-rji nja. Ona ra/evitaj »-:i in raz.vi-jajoea se j>etnajstletna mladenka. To je nomrtiiUMia zveza. Ti-oč dol ari c v v ako jut ro lep dar.
Kd<> ve. če je mlada ženica s t-, ni za l o vol in a
*
Neka pivovarna je začela pre.! me-t ei izdelovati »pivo. ki ima isti oku- kot pravo pivo. isto barve, '^t" pene. Isti dull. — -ami nobe-lie-jra alkohola.
Včeraj je šla pivovamia bankrot.
Te dni sem čital naslednje poročil« :
Na nu ji aic l ( i4io-!'»va>.ko in Nemčijo -redi temnega irov.da. m Ali m-v-ko truplo. V obleki :ii l.il ničt—ar dintgega kot majhen ! '• z. iiiuiKiin Eiieh Mueller.
(»lava in pleča >-o ležala na če--ki -.trans, noge Ln e-tai > pa na "enii.ju manške rer-ub ike.
K rich. Mueller! Erich Mueller! I'elih dvaiiikštiridesct dni -e je ■ kb'c'a pravila, na kntero ^tran na j zavlečejo in pokopljej » trup 'o. š\ : i .l,vVm:*irvdr-et'h dneli •e iiilo tr.vplo pokopa«;*. Poročilo i ue c-meiija. kako. ('.. - truplo pre'agadi ter je i'»die-4ova6ka vzela svoje in Nem čija svoje, bi IaJrko -.torili t c» ž-» i rvi ii;»n. da bi me bilo Imv.potreb-! li troškov in brcT^^tr« hiiega -mradu.
Z Hi ikovlto nairlieo se Idiža no- ie maj. ljubezni in skritega keprnen ja.
S:»veda. ee bo kaj ljubezni in kri'e-_:;> korpuen.j«i od aprila o-lalo.

Dopisi.
Denver,. Colo.
Upam, da mi ne froerte zamerilL ker sem ee neikotLiko zakasnil z HnaroČnino. Priloženo vam poeri-S^fuui za ■pol leta. Hvala, -vam, ker mi tint redno poaaAjaAe. Zelo rad
Rojaki, ki še niste ataročeoi na vam ix>do ]>oaneje hvaležno, ker Naroda, naročuie se 'hitro. !.so se uaiu-ili uredbe. Ptivrtite -voje Takih romanov ko«, jafa prinaša predsodke; ako >e ne morete ra-
Naroda, ne (najdete 'nikjer.
Iz taiikatjsnje ^lovem-nke n^tseJbi-ne nimam poročali -poseibnih novic. V mestu je z delom ponavadi doio na farmah .pa zadržuje sia-bo vreme, ker padata Mkoro visak dan .sneg in deiž. Če kak Slovenec potuje ekwzi Demver, naj se pri meni ogiaecL
Anton
ril .1 .	Market Street,
zujneti z -odi'aščenimi. j>a puhtite veselje mladini, naj se uči in ta.ko natpredavje. Gotovo >bo kdo reked. da ja^. ki to pisem, r-e ne razumem vsakem ali jaz se na to n? razumom. Jaz Ljuibim .mladino, zato me imaljo v&i mladeniči v god bi radi, ker ve»do, da sam jim \ oporo, sie pa v xaador. Jaz sem 'najsfcare-jai med nijimi, pa se nič ne keetam, da sem se začeil učiti
miva. za.to .pi idite. da vidite, krk- ga sloven ikcga imena. Sicer pa -.no zlo je za človeka, če je ljubo , vam je itak znano, kaj so ljudje, -.nnen. Po ur-'J-ta.vi Iio pi\ :a za- ki s;e bojijo pred javncHt .s -.vojiiu ba\ia in pie-. VršilH se -bo tirtLi pravim imononi. <1 rničba krasne prepraire 'v/, u-nja
ki jo lio v.-ak ve... ja v jwdporo sloveii-lkim slepet-;n ; i<:rah. -M iadin^a (i^-dba ve.sele v domovini 7. željo, da bi me še j r,-.-.kočnice. Za lač.ue !.n žejne bo kdo drnigi od tu po.-zieanal z da-••re-t'krbljeno. tako da bo lalvko lom za ito prepatirebno stvar Ln v :iil<-ir> 2:1 iovoljen. O-ebe. ki na-'svoje dobro srce tudi v dejmyij ropa jo v i?.gTi. -o -ledečc: \iogo' pokazal.	C. K.
\arel Bukovca 'bo igral John Ma-j----
tekovič. 1 nmo, njegov« ženo. —'
•larv !l>ežinan. Emo Barkovo. — Železniška konvencija med Jitgo-1
•:-1 Znana gledal.i-ka igralka Peggy a-]llo].i!:iiis - • je te dni že petič poročila.
Nj«*ni prejšnji .-' irj.- mož je so :cdravi in zadovoljna, i Imel j.* velik -likar-ki tai-i:' i -j T:;!', mjoia pet*, mož je zdrav. Priloženo .poŠiljaan dva dolar- j je 1»" I posebno	po - voj i h : or-'^u! vdjon '-.» p.i najbrž sele ta-
'•.'I /. veh kini trpi :n° v,ata.:'ivanji m v -v< ;'i!i ur.;:. Naučil
j.uije.in 111 uporabi prstov se je pola.goina
;< rz.ati eopie. pere>nik in -.v:nč:;
t ret il;.
|J-.
le
rilk;. Jelene. Iliaiko Kirajec. Mar-
slavijo in Bolgarijo.
vi Miite.ko-.vič. N'ailcntin. v w!užbi »ri Bukovcu. -John Dolčič. UrSka.j V pi uneMu-m ministrstvi! je se-Term.-e Cigo!e. Dejanje se vrii 11a tavljeaa jw-ebna -trokovna ko iež.-li v kmjcMti. — Vas >-e en-\,j-,jH. ki bo -«kleni'a z. lk»lgari.:« vrait vabimo, da se udeležite t<
Alois Gregorin
KNJIGOVEZ
1816 Centre Street
Brooklyn, N. Y.
i Rojakom .^e priporoeam za v.-a ! » : dela. ki »padajo v posel knjigo- 1
veza.
K limi p liei-t .nekega inaleg«-me-teea je sedel na klopi, kadil fajfo tobaka, jezno pljuval pre l-.-•e ter modi-oval:
Zi ve- me-ee ni bilo v na-š -ni kraj:! nobene 'tatvine, nobenega vioma in nobenega umora. Nob« :; bum ni priklatil v naše
;n zanimivega \ečera v-i iz Farrell-a »11 bliž-iijc ofkoViee, da nčv.n >i'ipouuorete do boljšega uspehi«. ^'ašo n aki o iiij en ost va.111 ob 'prilik' '.'t-nerao. \'-uopnina m moške jt- .^O •ou-tov. za ženske 25c. za otrok«-I <>e. — Omenim naj se. da bo Mladinska godiba gostoval h. tudi .' .Vliquippa. Pa., in sicer dne 15. maja. Toliko v 'pojasnilo.
N"a> ]>azdra\.ljamo mladi goilb^*-i:ki i-n vami ikličeaiio: 'na sividein^e V Farrelj-nii v Hrvatskem Dosnn1 ln<- 24. aprila ob 7.3<) zvečer! dolm Dolčič. eJan MJad. Godbe.
1
'm-'ia. KI ■dnzr e":k:> koi'vtub
Izborno obnovljenje ChLIhtI A; Sollivaiiove opere
PINAFORE
i
I NAJBOLJŠI IGRALCf. I
ZMERNE CENE
Menomimie, Mich
Naključje je včasih tTB velike-' sra jxwnena. Tako je tudi mejti na-j netslo iiakhjuCije. da H-iii v Mil-wajukee. Wis., daleč i>roč od svo-, jega doma. nailotel v list 11 Slovenija na dopis iz orpe naselbine, ki ce le mene t.iče. — Nolbene stva-' ri ne sovražim bolj. kot laži. !hi-
1
navstva in obrekovanja, in prav v-,led teh razlogov sem primonun ne.knlikjo odgovoriti.
Človek, ki ljtvbi mir ii; slngo pri yv»jem. in dobg-r vzgledi pri drugih -narodih, naleii navadno pri .kaibleih mirn na velik odpo * iin hoditi mora itrnjevo 'pot.
Pred- par ttdai sem napisal x»ar
IT v	U v	1 ••v* . . •	vi	1
Masa vlozna knjižica je vas kapital.
1
Nabavite si jo.
Vloge na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT
obrestujemo po pričenši s prvim vsakega meseca.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., : : New York, N. Y.
___.__~_i^.
____._
____
......... ____i__£_____i__._____
.m i, if-bmega beraea ni bilo • i t !>u 1 :. .irivijart i. Ze-n-ke ve ni- > n'ti enkrat spri«1. Nikjer nobenega j •ii.ine;i. nilijer tiobenega kršilca po-t ive. T<> je prekleta °vi-*nj arija.
Y novem jpgoslovauvkeru kabinetu ni niti Kadiva niti Pašiea
Zci->traiiitega se o j n. gosi o van-•ikem 'ca'dnetn ne izplaea r;»/.-■ ra vi jat i.
*
Xu -vetu troje vrst ljudi :
1 - hiutlje. ki delajo ;
2. ljudje, ki nie ne delajo;
•». ljudje, ki se delajo kot da bi kaj delali.
N -c bojir littlje naše naj-večj" iij>ijnij«-. — je rekel Mn^-so liuii.
t *e se praiv -pomln jr.nio. se ie tudi Italiji tiantega u-deleiila svetowne vojne, da prr-preet v-e lwdoce -pore med narodi. . .
Neki strokovnjak za /en-ko in mo«dko lciparo q>ri/poroC*a. da bi m(--ral vsak ra^sški patroširi najmanj sedem dolarjev na tedeu za lepo-, tiecrje sa.iutiga setbe. Za razna mila. rdeeiln. pudre itd.
Se vre kot r-^deni dolarjev ipo-rj tiaoijj.i mJcateri za baj vajye^o^ra-^ za. ipo^lmo — za. bairv;ajQj<' iiosti.
. ' SLi.. .... _ . ----
glas; naroda. 20. apr. 1926.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
še-niee. 5.200.000 dodatmih bušelnov koruze. 20 milijonov dodatnih. bu-i šehiofv ovsfc. /1.500.000 {dodatnih bušulnov ječmena in 21 milijonov uodartnih .bušelnov krompu-ja*'.
Rastliaiorejee. dejal je. nima ča_ la, da, bi se sam obogatil. In za-
, ,	,	,	, „ „ ,	,	.res Burbafuk ni bal nič kai bogat,
bo konnu drugemu v svrho. da >e zla o aLi 6 krav vstok večer m se	. ,. ,.
......	'	~ , . „ ,	Drugi ljaidic na njegovem me^hi
pn njem um rokodelstva oziroma zraven pomagala pn delu ua po-1, . . ..	•„• • ,
1 bi bui napravili mmjocie le uz eno
aLi dveh (njegovih ustvaritev, ali tedaj ne bi bili inirtli časa. .da bi posvečal i 14 otr na dan rast.Iinar-stvu, kot je to delal Burbank.
Lirther Burbank la trail skromnim začetkom je začel svoje eksperimente, s ikatterimi je osupnil «vet. in k i fza omačili kot enega« izmed največjih dobrotnikov človeštva v današnjih časih.
OTROCI V NAJEMU.
Pogodba, s ikatero oče ali otro-' pomagala pri oskrbovanju treh kov skrbnik oddaje otroka v ot&r- deie-l, pripravljala je zajtrk, mol-
iTSaik večer in š< pri delu ua po
da mu isluži, se v angleščini ime- lju, aJli njetn 'krušna oče je izja-nuje "chiLd indenture*'. Ta reb- vil izpraševalcem, da -ne 'bo nilt-kvija iz š<*st naj »tega stoletja, ki dar vtzol drugega 'otroka., ako ni je Lz Anglije prešla v Ameriko, je zadosti mdad, da ga more "nkro-; še priznana v nekaterih držarvah trti za delo. Neki fantek, 9 let dvaji-etstoletne Amerike. Fede- stari, '' indenturiran" na. farmo. raJni urad za otroke v svojem po- je delal lahka dela na farmi, nosil r< ilu obsoja to .zastarelo pravno drva in okopaval; nekega, dne je razmerje in priporoča, da ga od- pustil ograjo odprto in je 'bil nepravi jo. Države, !>odje so ga našli skritega v ja-otrok, so: Arkansas Illinois, Kan- Mani in njegovo 1<-io je '1>ilo vse -as. Mavnlarvd, Pennsylvania, {»odplirto i krvjo. Rhode Mami, Virginia. West Vir- Xwvodno pro era otroka.  slučaji te vrste, itako kakor bi o.! Udn »privatnikom. Našlo se je. bilo potrebno, in da bi ukrenili <1* ra-zmere, pod katerimi --o ti potrebno, da. se s-kinpnosrt družine i•• rot-i /iv.-li. -o bile v mnogih sin- ohrani. Državna šola pa. kamor čajih škodi V jive za rasvoj otrok. j take otroke (pošiljajo. jih potoni Mnogi otroci so v remici bili le (indenniki ob- • iskali, v skoraj polovieo slučajev1 otroci živeli ob razmerah, ško 1-Tjivih 'njihovemu rar\v>jn
PororiJo otroškega urada iui^«-slučaje, ki i[K*Laj«-jo sliko o i*az merah, pod katerimi n<"kateri taki otroci trpijo. V onem slučaju j
bolj primerna l>o 14"Ji otmk
družina za pot.re-
\a.lziranje otavik -po ode države. Otroci so v mnogih -lučajih inora.li čakati nie.seee in leta predno >o imeli ]yriliko pri-tožiti se radi (krutega ravnanja a!i pretežkega dela.
je bil neki otrok, ki je okreval po' Ta P*«Moro ffldenfeuga orfcro-Vljuičmei. |>o\-rj<»n v drža.\Tno šolo m od lam ponlam v zd r a vi Vi -»če. kjer je i«nrl za jetiko. .Štirinajstletna deklica, ka je delala kot pestunja, »kuharica in perica v hiši. kamor jo je državna šola pogodbeno -pristavila, je pohajala šo. lo neredno in njena kmšna mati ji ni dovoljevada hoditi v cerkev, češ da jo -šola že zadosti moti pri dehi.
Neka deklica, 12 let slara, je
brranja ]x4df4tkov. Med tem so o-lj'laoroča, da se zgraidi program, ki naj se prepi-eči razpad družin in žalostno usodo odvisnih otrok, naj se posveti pa.žnja potrebam poedine-ga otroka in se boljše preiskujejo in nadzirajo družine, kamor so >e taki otročji iixwtavl'jajo.
LUTHER BURBANK, ČAROVNIK RASTLIN.
Velfk i Ajuerikan.ee, ki je ra.vfno-3ntT preminul jx> dolgem in uspešnem življenju, jo bil t>re>sdvomno največjii rejec rastlin, ki je kedaj /jvei I*>pehi njegovega n«»um"r_ nega in ;4krobiff.)nk so *rli uloviti, tla ga je občinstvo na
ko hitro kot je c-fl^upna ra.^t obeh dreves, iz katerih se je razvil; nijepovo le»j>o in s.v«*llozeleno listje diše kot ono j a/Mane. T,i pik£ik i/
22 ; našel jt- toda j |vo rvakljn." ji i	Marly ro-e
kn»nifiirja. ki re \viiu s\toiu bi ki baje ima l»ajo	\ptiv na zalog*- hrano
•'■lovešlva ko< katera^ibodi drn^a ^ žitna rastlšna
U iu4co ameriške sorto r»tbarbaro tako. da	ki «so narw\i bila nako široka kot ->>T«ičsiik, so po*4t&la široka ko» *4ovekovo Razvil je različne ^*r^^te češpol j in sl'rv. izmed teh ueko vneto češ pel j brez koiči. ce, in ustvaril tudi interesaitno novo f^nije, takorvani "phimeot \ s tera, da je skrižal japonsko "slivo (pkiro) in marelieo (aprioat >. I"-*tvaril je nove kutfiaie. breskve, jabolka in razne nove vrste ere-šonj. Iz ene izmed nje/^ih čudežnih polutaurk (c\*tn1 prali iz dreii'esca juglans califomica in peirtič drevesa juglans nigra) se > raavil oreh, tki rawte čudovito močno in hitro, toko da novo drevo rnute v o^*egu vsaj dvnkrat ta.
-
I Piloti no\ih z«*lišv. ki jih je Bur ustvaril, uaj |>olog I»nrban-kovlh	družil krompirjev na-
\oolutaxika med cvetočim tobačnim zeliščem in pet unijo.
Burbauk je pred v^m zanima! za nisi varile v novih in izboljšanih w^t saxlja. evetilie. zelLšč in »iroves. ki ing bodo <3o\-o;tvn v neposre*.kno koi-ist. Spisal jo sam le malo. Rastlixwtvo je b>lo za Burbanka metoda, s katero naj >c do nettkononosatii j>oveča bogat st\"o elove!t\"a. "Ne bi bilo nitka j težko", pisal je. "za enega •amega človeka razvitii no\t) vr šet*voe, ječmena, ov-sa riža ali koruze, ki bi obrodila po eno zrno več iza -klas. oziroma po en krompir več za vsako zelišč o. ali po eno jabolko, slivo, poma rančo ali oreh več za vsako drevo. Keu bi ibila posledica t Le v petorici letin v ^ainih Združenilt držav bi neizčrpBjive sile narave
glasom porodil naturalizaerj.. skega urada je bilo v januarju tega leta na t u rail izi ram ih 343 •državljanov Kraljevine .Srbov. Hrvatov in .Slovencev, tekom februarja •po 200. Y obeh slučajih so Jugoslovani jrlede števda novih ame-rišktii državljanov na devetem mestu izmed vseh diiugih narotl-liosti.
Italijani in Poljaki vetlno tekmujejo za prvo mesrto. kar se tiče absolutnega šflevila novih državljanov. Državljani britanskega cesarstva stojijo vedno na tretjem mestu.
HRANA
ZA FfclČAKUJOČO MATER.
za ženske v blagoslovljenem stanju so ijndje bin vedno polni raznih nasveftov glede 'posebne hrane, ki je baje za aijih potrebna. Tudi danes oglašujejo ra.zno po^olmo vžitne priprave v to svrho. Resnično pa zadostuje navadna zdrava d i jet a in le po nasvo. tu zdravnika bi mora;]a pričakujoča mati spremeniti svojo dijeto.
Pač i>a (90 nekatera pravila, po kateri naj ts-e noseča ženska ravna kar .se tiče prebrane. Na primer, jesti mesa več 'kot enkrat na dan tekam ntosečnosti utegne škoditi zdravju. Zdravnik colo utegne h ploh prepovedati mesno (hrano in jo nadomesti morda iz ribami, jajei ali siix^m. Izmed a'seli mesnatih jedi svinjina je najmanj prebavijiva. Govedi ua. 'koštnuno-vo meso. jagnjert.ina in kuretina so najboljša. Mesto mora biti vo jno najboljše vrsto.
Kruh in žitne jedi naj V-ebujo-jo tudi otrobe, ker ^o ti l*ogati na potrebnih mineralih in vitaniinali. Pšenica z rrfrobi Vs^jJ imenuje " whole whoat". Mask» ali mleko z žitnimi jedrni vol "ko p rvečava hranilno vrednost.
Z|>uia."*a. silami.
7-1 jo. karfiVo' fi»»l v -Trrx"-jn itd., initio večjo hraiiiln«i nost k t kro«iif>ir. ropa. srrab ali fižol. Vsaka pričakujoča mati naj všiva polno listmatib zohmjav in sadja.
Jesti preveč tekom nos-čn o,tl jo nevarno m ne bo nikakor |>o_ večailo količino materinega mleka.. istaronio-.lna ideja jo bila. mora mati jesti poino jedi. češ da mora prehranjevali dve bitji. Ženska tekom nosečnosti ne bi smola pridobiti več kot povprečno 20 funtov. Žeti-tke. ki imajo torej nad norma'no^o. storijo bolje, a ko tokom no^ečno^fti pridobijo manj ali sploh n'č na svoji teži.
PREDNO GRESTE
ZVEČER SPAT
Posvetite otrokom pravo pozornost
Starimi šele tedaj spoznajo, »!a so njihovi otroei slalio in premalo hranjeni, ko je že prepozno. Dosti otrok se nahaja danes v trni stanju, ker jim stariši n!so dali pravilne hrano. Kodno tehtajte svijega otroka in če njehova teža ne ho večala, takoj izpre.nenife njegovo stanje. Ko so zdra\niki preiskovali šolske orteke, so pronašli, da je kon-denzirano .Mirko dragocena lirana za vzpostavitev njihovega zdravja.
Magnolia ali Siur Kondenziranega Mleka se lahko poslužujete na vsakovrstne načine. Napriiner v kustar-dih. polivkah, pudingih, keksih, piškotih. deezKih itd. Dajte ga otroku v čokoladi ali kakavu, ali ga jim pa uamažite na piškote ali kruh. C'e iim je kaka jod posebno priljubljena, jo jim napravite s Star ali .Magnolia Koudenziranim Mlekom. Poslužite se ga v kavi za zajtrk. Sladkorja iti mleka vam ni treba posebej. Imejte ga vedno konvo na ledu. Ne bo se pokvarilo ter je vedno pripravno za uporabo.
BREZPLAČNO
Izdelovalci teli vrst k«nd»nziranega mleka dajo tudi dragocena darila za labelne s teh kan. Tukai vidite uaprimer škarje za ."iU labelne v. Ta dar \as nič ne stane. Samo labelne odstranite s kan. Oduesite jih v bližnjo premijsko prodajalno, označeno spo laj ter jih zamenjajte za darilo.
F®

Hranite labelne za • dragocena darila.
PREMUSKE TRGOVINE
NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave
1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East 125th Street, near Madison Ave
BRONX. N. Y. 578 Courtlandt Avenue, near 150th Street BROOKLYN. N, Y. 570 Atlantic Avenue, near 4th Avenue 2 Sumner Avenue, near Broadway
LONG ISLAND CITVf 44 Jackson Avenue, near 4th Street JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenue
1GK0LU
JJmiO
MILK
Položaj kitajske ženske.
ZA GOSPODINJE
Piie ISABELLE KAY
Slovenska gospodinja v Ameriki vedno 7. veseljem sprejema nasvete, s pomočjo^katerih znmore boljše vrSiti svoje dolžnosti kot gospodinja In matL Ne tem mesto bomo vsak teden objavili članek, ki. bo zanimal vsako dobro gospodinjo.

NAVODILO Št*. !>7. Navodilo za kuho. "	Nasveti za doni.
Jy v /ni:i-
Koruza ji» pravi ameriški produkt. V ti-j dežoli pridelujejo dve vrsti koruze, namro«" rrneno in ln1-lo. (Maviii hranilni element v koruzi j»« ^kroli. Koruza, katoro sprav Ijajo v konvo. je znana pod iiucuoin sladka koruza. I'i»orablja s razno r^izliono nanumo: kot to jetl v puilingili in sinipili. kot
surovo ali v konv;ili. «"■<» hočete m»-<-uj zadovoljiti družino, ji napravite okusen in zdrav koruzni pti-dinjr. Nashtlnji koruzni puding jt> lahko napraviti ter jo p«>ooni.
KORI'ZNI IT1HXG
eaše evaporiranega mkka
1 čaše v ex le
"j Žliriro soli
1 žlii-a masla ali nadoiuestila za maslo žlieioe popra jajei
_ enši obrano koruzo ali koruze v konvi.
ZuH-sajte mleko in v. 1'rido-nito maslo v zabelo in zavrite. do-dujte koruzo ter zlijte zmes v na dobro uto]H'iia jajta. Nato dajte vso skti]«ij v dobro namas«T-eno liov. to poin'v pa v ponev vrele vode ter jN-oite v zmerni peči. *la -e bo strdilo kot navaden kustard. Oo hočete, dodaste lahko tudi žličieo čebule ali malo zelene pa]»rike.
Nasveti za kuhinjo.
Alumitijasto jkis volno in mibiin v vreli vt«li. Nato tomoljito izplaknile v mlačni in mrzli v<«li.
Klektrični toast or najlažje «^či-»lire z malim mehkim čopičem.
Ko pripravite vs' potrebno za s|»onge rake in ko priden«'te jaj< a. ni ti"oba testa mešati. ampak ga vpogibajte sem in tja. da bo prišlo vanj kolikor mogoče dosti zraka.
Smetano utepajto vedno na mrzlem prostoru. Pred no jo začnete
utepati. jo imejte par ur na kakem mrzlem kraju. < »skalite jo šolo potem. ko je utepena.
Vodne madeže odstranite iz platna. če platno zmočite ter ga toliko časa likate. t svojih ropat, boste strgali dosti manj nogavic. tV se vam >četine na krtači zmehčajo, ihihio-
čite krtačo v milnim, v kateri je razpuščene nekoliko baking sixlo.
js'asveti za lepoto.
Čistost je temelj lepote. Zdravniki. strežui'-e. i.obozilravniki. u-f rudniki, stariši. < «-b> mesta in vlado. priporoajo čistost. Prvi pogoj j«>. «la imate čisto kožo. glavo. zol»e. nohte in vse t«-1 •Mil«> obraz, roke. telo. za glavo, britje in pranje. morate jako previdno izbirati, kajti vsako ima svojo svrlio. Tudi druga čistila in kreme igrajo važno vlogo pri čistoči in lepoti, ljudje naj kupujejo le tisto to:«lotne preti met o. ki so pripravljeni z največjo skrbnostjo.
Osebno zdravje.
Šolski dnevi poiuenjajo. da je končana dnevna prostost. Kekleta i Ft fantje se morajo zojtet lotiti dela. Vso. kar opravljajo. je p. d nadzorstvom. ra:.en jed. P. leti jo mati ve«lno skrbela, da so otroei opoldne jedli kako zelenjavo ter da so bili močni in zdravi. V šolskem «"nsu nosijo otroci liuič -1 •<»j ali ga pa kupujejo v šolskih kafetarijali.
tem slučaju naj bi s«> dajalo o-t rokom le tako hrano, ki je pri po. ročljiva za otroke. Ako nosijo lune i seboj, mati v«*, kaj jim da. ne \o I pa. če IkkIo res tudi l»ojeiUi. Daja-! j«» naj jim torej taka jedila, ki jim . bodo ugajaly tel ImhIo raziunTstna in vsebovala vse snovi za rastoče-jga < »t roka.

Težave poljske vlade.
y>rodvajalo na leto "hretz vsa4co-ra I
Pijte Runkomalt.-NnVsar drugega vam ni treba kot dati v časo mrzlega mleka žlioo Runkomalta ter zmešajte v shakerju. Takoj se razredči ter napravi izlKiruo večerno pijač«*. Izlx>ma hrana. Lahko prebavljiv«/ ter ixnuaea tekom siianja graditi vaše telo. Ta pijača iz Runkomalta vsebuje vso redil-ne snovi slada, sladkorja, kakava in t j mleka. Vprašajte svojega groeerja. |
—Adv't.
1K> Ida 1912. ko jo l.ilo o.l-| -ra vi je »o ft'sa'.NtvoL vi bilo ki tajske ženske malone br zpravne. .Mojki -d imeli na-1 iijini n»'«.i»noj-n«» obla^r. Tiuli zakoiv laja1.-i >*» jih z:«jM>stavljali. Zf-ii.- iti klcta -«» bile i/.kLjttvouf <».[ «l.-ihie«*a •prava. Kitajski pre«pi>vž, in ee iina mora tudi njeira nlnx/ati. Tako je bil«> do ltfta 1912. Kiia jk«- se d<> novejšega ea^a javnega življenja sploh ni>o udeleževale.
Zadnja leta -o j«' pob.-žaj kitajske žeaie tcelo iapr-emetnil. Js ipad-eem ee«a.rs?hva so bili ratz^reljavljeni staii-i ivakeijonarni zakoni iu zdaj iniajo^Kitajke približno i-te praviee. kakor so j:li imele ovrivp-=ke zone v preteklem stoletjil — Najbolj napreden kraj na Kitajskem .je Hu Nan. Tam so ženske zas-topane e«do v po>krajinski vladi. V Tienrtvimi, Šatnsgiiaju in Canton ti ustanovile voč žem^kih dnuštev >n do^?le v jahtnem življenju tepe uspehe. Tudi po deželi širijo aigilno prrwpagaji \ provine S<-i-C':ian. kj«*r sj priboril^ ž«'n-ko tlr-/avljansko pravire. Za u^peh žoit-I skeira {>'kreta i.a Kitaj-kom j * jtre! a suvoda iuno^r«> ti-nnrja in jeiiergir-nl-h ljudi. Mn«»g«» Kitajk preživlja v itiozenistvu. Unla !o malo j- med njimi takih, ki l»i inndo potrebno .šolsko vo!»ra.d>o. ' V Sanjihaju je banka, fci i«► v.cli-jo same /"ii-ko. fro^pa Sume ki o mudi soilaj v IVri/u. je o;!-vttniea. Zadnjo raso se Kitajko zelo zanimaj« tudi za fifcmsiko n-me!iii(Kt. Mnojro Kitajke -o po-svetile ea-Jn:karst\ni. IV-crat«* ki-taj-ke ž»mio in dekleta se -.plah navdušujejo 7 a literaturo. V Pekinjru imajo žen.-ke >voj trgovski doni. Kanglu.j ima tudi ženska juridreno fakultet O. IV i jo vodi iro--pa Sue-Sun. 1 "11 i verze -so odprlo Kitaijkam svoja vrata. .Mnogo Kitajk se je ipotšvetilo pedagogiji. Na javnih šolali poiu-ujejo hrez-plaeno. Zadmje čao-(bur^ko^a po*Lro«''ja in glede notranje politike. XV*>Oglasje z vladno >ni«'rjo prihaja iz tabora s<»oi-j«!i>ti»*Mie stranke, ki tvori del vladne k* u lir i jo. Soeijali-T ičua stranka jo postavila pred o-talo vladne strt.nke -v«»}e zahtevo / izjavo, da j«- od njih iajxiLutvc ■ dvi-no. ali o-ta nejo ^«-ijaIi-ti v vladi ali ne. Njihovo zalit -ve
i jeeil <«iaprier itra ht;-k b 'pb»'":
'.ahteva.ri. «la so višina pla>- ured po premakljivem indek>n. v skla (Iu / iribanjetn valute, čomur se
) > proti-vi finančni miniJster iz b< jii 'iii. da bi hilo to opasno za tir'»;': 'aeijo državnih fiibanc. —-
Dalje -zahtevajo -ooijalisti. «la -e m vsako e«*nio uvede raoiovosje v bu«lžotti_ Poljska izkazuje nani-!'♦ č Zelo neugodno finančno stanj«-: leta 192-> je bilo j>ri vsot* 97."i milijonov zlotov celoflcupnih izdatkov :J14 milijonov /lotov deficita. Za loto 1926 pa je p» izjavi finančnega ministra pričakovati še večji primanjkljaj; v me i s«rcu januar ju m februarju znašia j deficrt 42 milijonov, a za april »«> i pričakuje deficita 2S milijonov (zlotov. Socijalisti zahtevajo, da se I dohodki zvišajo 7. zvišraijem rlav-Jka 11a ipremoženjje smovitejših slojev, s povišanjem dohoot;»n na iph's, op -co pa jo /aprl v kle'ko tlorila. ki ni \!ilt'a g<»s|M»iiitrja <»i> času v--•"•'•rje. j«- p">»tala n« mirna. Strgala j«- p;il«x dobe I o /.-Uv:io otfrotljo* ti sj j,. C.-, ogledat -1 ;t]iova 11 j»*. Pr. ,1 \ -.-ni j: n; l»'b» vš • v«-' ,-co otrled: 'o \* xo^lni si»bi: vrgla jo vanj stol > t««ko - i lo. da Iea m?%eko ujela iti jo strgala na drtfbne kosce. Na srečo je bila sprejemna soba. najlepša v stanovanju, zaklenjena. Ključ je sicer tičal v ključavnici, a ga o-piea. ni znala obrniti. Potegnila ga jo ven tako silo. da >e je prelomil in da je < -'ala brala v kiju-čavuici. Razen toga je odtrgala opica kljuko in je pričela z zolrmi ruvati p«xil»oje. To delo je mend t oliladilo njeei srd. Ko je prišel kr-petaif rano v j utrni domov, je našel opico v ko/tu. kjer je m inn o ^>ala. jztnidua -e je t^ikoj oib njegovem prihodu, mu vljudno l>0(dala roko hi si pričela mencati trebuh, da ivfcaže. kriko je lačna.
GLAS NAHODA. 20. APR. 1926.
STRAŠNE POSLEDICE MATERINE SMRTI
Kot kapitel neverjetne strahotne drame se eita /.godba treh mladih Angležinj, ki so zblaznele vsded siurti svoje matere ter hrani!" truplo umrle tri leta v svojem stanovanju.
Zgolj slučajno je -prižLa stvar na dan.
Dva t.rgovea M a vložila zoper n«'ko go*po Nursoo, ki je .stanovala v .stari hiši v eneiu londonskih predmestij. l»o opetovanih brez-u^poinčh upommih. (predlog na rubežem.	'
Eksekutor llughes je potrkal na vrata. Ker >4* nihe<* ni odzval, dasi je -eni v atanovanjfu. korake, je hitel na policijo «po pomoč. — Vrnil se j«' v spremstvu detektiva. Ker tudi nai jionovno trkimje ni bilo odziva, so vdrli «p red sta v-niki oblasti silama v -stanovanje.
Nudil se jim je nenavaden prizor. Na 01 omani je ležalo napol rajikrojeno truplo; pred truplom ipa so klečale iri deklice in molile. Poleg otomanv je stala mizica, na kateri so ležali amuleti, križe i in »»tare fotografije itd., o-čividn« darila za umrlo.
Detektiva in eksekutor so ob-Htali nemi o.I stnuenja. tedaj pa he je dvignila ejia deklic, rekoč: — Mi mu o v rokah »ubega Boga. Nahajate se v hiši Gospodovi. Vsak prostor tega stanovanja je napolnjen iz žveiplenitn duhom kot Sodoma in .e-do. hiteli po rešilni voz. Z veliko težavo so obvladali umobol-r.a dekleta ter jih vtaknili v prisilile jopiče in odvedli v blamico. Zdravniška preiskava je itgo-
f
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y.
POUČNE KNJIGE • MOLITVENIKI
: : I G R E : : RAZNE POVESTI IN ROMANI
1
MOLITVENIKI:
1.—
Duša popolna i................
Marija Varhinja:
v platno vezano...............80
- v fino platno ................ 1.00
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano .............. 1.00
v fino platno vezano..........1.10
v usnje Vezano .............. 1.50
v fino usnje vezano .......... 1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano...............80
v usnje vezano..............1.65
v fino usnje vezano ..........1.80
Sveta Ura z debelimi črkami:
v platno vezano...............90
v fino platno vez..............1.50
v fino usnje vez..............1.60
Nebesa Naš Dom:
v usnje vezano................1.50
v fin o us*nje vreano .......... 1.80
Kvišku srca, mala:
v fino usnje vez............... 1.20
Oče naš, slonokast bela .......... 1.20
Oče naš, slonoko-st rjava .......... 1.20
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30 Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano .............................70
pokazala na Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano.... 1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje rezano .... Catholic Pocket Manual:
1.50
Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ...........................30
VoščUna knjižica..................50
Veliki slovenski spisovnik raznih pi.
sem, trdo vez................ 1.80
Vinarstvo...................... 2.00
Veliki Vsevedež...................80
Zdravilna zelišča .................40
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek .....................45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.....v . .70
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
AŠKERČEVI ZBRANI SPISI:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........1.25
broš........'..................80
Četrti zbornik trd. v.............1.—
Peti zbornik, broš..................90
Primež Trubar trd. v. ... '........1.—
Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda vez .................. 1.—
Andrej Hofer ....................50
Boccacio dekameron ............ 1.60
Beneška vedeževalka.............35
Belgraj ski biser ..................35
Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00
Bisernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez...............90
Brez zarje, broširana .............80
Bele noči (Dostojevski) t. v........75
Balkanska Turška vojska.......... .80
Balkanska vojska s slikami......). .25
Božja pot na Šmarno goro.........20
Božja pot na Bledu...............20
Bur ska vojska ....................40
Bilke (Marija Kmetova) ...........25
CANKARJEVA DELA:
LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušiee — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70.
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave........................70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70
Zbrani spisi trd. vez...............90
Poezije trd. vez...................90
LJUDSKA KNJIŽNICA:
I.	in 2. zvez. Znamenje štirih
trdo vezana.................. 1.00
z\. Darovana. Zgodovinka povest ......... ...............50
3.	zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečjca vojska ... .75 7. zv. Prihajač...............60
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
10.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60
II.	zv. Kako sem se jaz likal,
(Brencelj) ....................60
12. zv. Iz dnevnika malega pored-
neneža, trdo vezano ...........60
14. z v. Ljubljanske slike. —
(Brencelj) ...................60
1-5. zv. Juan Miseria. Povest iz
španskega življenja...........60
16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih .................60
MILČINSKIJEVI SPISI:
Drobiž ...........................60
Povest o sedmih obešenih .........70 Št. 25. Poslednji dnevi PomjJeja
v fino usnje vezano Ave Mana:
v fino usnje
....... 1.30
vezano..........1.40
POUČNE KNJIGE:
Grešnik Lenard t. v. .
Hlapec Jernej ......
Podobe iz sanj t. v......
broširano .......
Romantične duše trda
Zbornik trd. v......
Mimo življenja \ v. . broširano ..........
vez
Angeljska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši...........10 i Cesar Jožef II
tov i la, da je inirla Mi-. NiesnnjBoj nalezljivim boleznim ...........75 Cvetke
že najmanj pred dvema letoma. Bitni i la je v .groJ> svojemu možu. ki ga je povozil avtomobil. V-sled teh dveh udarcev usode, se je o-mraoil hčerkam dnh.
.90 .50 1.— .75 .90 1.20 21 .80
.30 .25
T
ŠKOF OBSOJEN RADI PONEVERBE
Dva sestavljena plesa: četvorka in	Cerkniško jezero in okolica, s slika-
beseda spisano in narisano.....35 mi. trdo vezana ..............-1.40
Domači vrt, trdo vez............. 1— Ciganova osveta ..................35
Domači živinozdravnik ........... 1.25 Čas je zlato......................• 30
Domači zdravnik po Knajpu ..... 1.25 Cvetina Borograjska...............bv,
Govedoreja	.75 ' četrtek t. v......................90
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35
Po strani klobuk, trdo vez..........90
Požigalec ....................... 25
Praprečanove zgodbe ............. ,25
Patria, povesti iz irske junaške dob« .30 Predtržani, Presern in drugi svetniki v gramofonu............. .25
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikova dama (Puškin) ........>. .30
•Pred nevihto ......................35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek .....................40
2.	zvezek .....................40
Rabi ji, trda vez....................75
Robinzon .........................60
Revolucija na Portugalskem . .......30
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga Arabska ......... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, mala .............60
Spake, humoreske, trda vea . .....90
Strahote vojne ....................50
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje...................75
Spomini jugoslov. dobrovoljca —
1914—1918 ................1.
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .9C Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
S7eta Notburga...................35
Sredozimci, trd. vez................60
broš........................40
SHAKESPEAREVA DELA:
Machbet, trdo vez..................90
Machbet, broširaina ..........1......70
Othello ...........................70
*	— n
Sen kresne noči.....................
.75
.50
Pred poroto v Koda«ju se je Eacovarjai il obtožen goljufije in uradne 'jxvneverbe. — Baal je iadajal svoj list. imel je fevojo t ii .^amo in je rivel zelo raz-koicjo. Predlanskim >e je vrnil iz
Gospodinjstvo .................. 1.—
Jugoslavija, Melik 1 fcvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.80
Kubična računica, — po meterski
meri........................
Katekizem, vezan ...............
Kratka srbska gramatika .........30
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju........50
Ljnbavna in snubilna pisma.......50
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško - angleški tolmač ...... 1.20
.80
Amerike. Brž >po povratku -o g« Največji spisovnik ljubavnih pisem
rianske oWtiwti aretirane, ker jejNank Pomagati .........................60
bi! obtož.TL da je poneveril i/. Najboljša slov. kuharica, 668 str. ..	5.00
fotida za reveže nad 250.000 dan-1 Naše gobe, s slikami. Navodila za -k«n kron. Porotna obravnava je; »poznavanje užitnih in strupe-
trajala v.-, teden. Obtoženec je I nih gob ........................................1.40
i/javil. da je nedolžen in da -o sr. , Nasveti za hišo in dom; trdo vezana	1.— izdali injejSDvi verski nasprotniki. Porota je vprašanje o zločin.i
broširano .....................75
Nemška slovnica ...............60
goijofi.je in poneverbe zanikala, j Nemščina brez učitelja — pae pa je potrdila vprašanje o i odškodovanju fonda. Škof je bil j
jen u i tri meseee zapora in I Pravila za oliko.................. .65
povru.tev -kode. ki znaša 120.000 Psihične motnje na alkoholski podila tisk iii ikron.
1. del .......................30
2 del.........................30
*agi .........
Praktični računar
Princ se je pobotal s s ta ris i.
..............75
...............75
Praktični sadjar trd. vez.........3.00
Parni kotel; pouk za rabo pare____1.—
Poljedelstvo. Slovenskim gospodar. --jem v pouk...................35
i'ARIZ. Fratmija. Is. aprila. — Računar v kronski in dinarski ve-
Ji-nt:roška ]*rme Karol .iala >>'a.. se in med plesom I	Oprostite, madaane, — je if-
rcgovorila par besed. Ko je j>ri-j k 1 in stopil k nepoKnanki, ki ji povexlovala mlademu človeku o^' začetku ni mogel videti v ob-»»vujeiu sedanjem življenju, ji je, J raz. — niste slu-eajno našli mc-mogoee ne da bi hutela. ušla bese-jjt-ga i ob ca '
da. da se ji toži ,po prejšnjem živ- ■ l>a. gospod. — je odgovorila Ijimju. To je naredilo, da se je n.'Iada žena. —»nate ga. — In da-Muscttc na koncu kadrilc zmoti-j je Marcelu v roko robec, ki la ui namesto da bi dala rdko gr je držala v roki. Mareehi. ki je bil tijea kavalir.} Tu -e je lunetjiuk zvalil v preje prijela /a roko svojega znanca. j j a zbudila Mu-Refcte v mčasten budoairju. M«'ler jo .je čaJcal pri vratih m vso m;-dne nimfe so ji prinašale svoja čuda pred noge. Musette je bila na <1 i vami. in kot j«' ibiJo videti se je njena mladost še tponilajala sred tega elegantnega okvirja Tii je .'<>•,iet začela svoje :>taro življenji-, hodila je na vs>e zabave n i je nazaj pridobila svojo slavno-t. IVtv^kd »o jjovi ril o nj<»j — na Ixuvi in celo v okrepčevalnicah v parlamentu. Njen novi ljubimec gosjpod Alleksis je bil ljubezniv pnJ&dent-c. Vcjekrat 4jc lo/il * ;vxl" -ni Musette, da se mu /di nekriiUo ]>reve;e lahkomišljena in brezskrbna, kadar ji govori o ljubezni. Tedaj ga je Musette smehljaje pe.gl^dala. mu udarila v roko in rekla:
—	Kaj hočete, moj dragi, živela stjn še.»t mesecev s ol-ove-koin ki me j<* hranil s solato in prež ganko, me oblačil v kotalimo in m«' vodil mnogo v Odeoit. ker n bi! bogat. Ker ljubezen nič ne -dane in -eju ibila zat . lelwuia v to po sa-t. sva porabita precej ljiubez ni. Ostale -o le drofotme. Poberite jdi. ne branim vam. Sicer pa vac* nisem varala; ln če b^ trakovi bi ne bili tdko dragi, bi živela š> vedno .s svojm -slikarjem. Kar se tiče mojega siva. moram revi. da ne čutim, da 'bi kaj močno bilo javila precej močna patrulja.
MuseUe se je naredila nekoliko j prestrašeno, se krčevito pri vila Marcelu pod roko in reklla:
—	Qii, moj Bog. poglej vendar, tu prihaijajo čete, še revolucija bo! Rešiva -.se, strašansko se bojim. Pel j i me u£nu-ji.š večerjo. Ne pijem vina iz vaše drugih.
M>u>etie .je (obnemela pred to odklonitvijo. Potem je ^kozi meglo spominov za-pa/ila revno stanovanje ubogega umetnika; kajti Marcel ni bil {x>-tal milijonar; tu je prišlo Mnset-e nekaj na misel in ko sta srečala novo pa.truljo, je porabila to priliko, in se je -znova naredila kot da se je prestrašila..
—	Bili se bodo. — je vzkliknila. — nikakor si ne upam iti domov. Marcel, dragi prijatelj, ]>e-
A. Šabec:
Slike iz New Yorka.
K.i/ub t/nru. da omamo of ici- j lib ](> unč ali — en funt! In sicer:
jelno prmi'-ad že dobrih par tednov. pa je o kaki resnični -»omla-' di v New Yorku in okolici bore ma!o nnaineinj. Vreme je hladno, cnevi večinoma mračni in pusti, narava še popo-mmia mrtva; za nielaciholirjo in pesimizem naravno t idea "rti pogoji. Drev.it* v parkih moli turobno v nel>o golo vejevje, na katerem ni Še
;::ti >ledu novega bivrja. — Naredimo kratek izpreho 1 v zoolo-gičen vrt v Bronx pai+n. -— Zve-ri'i leže leno v svojih gajbali; pri-
n:«a t i: oranigutaaii in smpi&nizi. ti stu veliko in hvaložino čudoviti ipoil-ljudje afnš-k-ih džun- Senzajcije >e vrste druga za drugo
šoli tč k i unč. "obleka" < lahka svila) 2 in pol nuu*i. pet unč pa preo-»tane «za nogavice in ostale delikatno>ti, ki -o še i»otrebiie inodeniii Bviini hčerki ! — Y -p'o.s-nem bo moški svet > to lia.jnovej-šo modo ameriških gospodiičen najbrž popokiema zadovoljen. — drugo vprašanje pa če bodo ž njo zadovoljni tudi njih zaročen ci in možje? . . .
Newyorsko čatsopi- je. ki lovi za senzacijami, ima v našem me-
polje. —
fci
M
l*kM
KOŽNE BOLEZNI OZDKAVl
SUBECLt'0 HITItO OLAJŠA
SE VER A'S ESKO
i
lil
gel, .ki vzbn.'a.jo drugače s svojo I LiiteligtSlco :,n v i -ro podjetniku in hladni računar j i. ki jim px)|poinoma zadostuje, da >e je udej-tvihi po-ml a 1 -tem, da je -neg ^kopnel, stavbeniki grade z mrzlično naglico ko-l.v-.alnt 1 ^auHboipra.ske * *: minerji ri-r\ jejo pod «zemij«o in ra.:< treljuieji> d'r.iMnitCim deiii nraaiit. k:
lji m^ k neki moji prijateljici, ki
mora -taujo.vati v tvojem delu me-
,	jtvoii fu:udamenta".'ni temelj tega
moflei negta Baibilona. da nairede
labiiin-te rovov novim podzem-
skijn železnicrm. kjer bodo zdr-
Vaša koža jiotn^buje
SEVERA S SKIIm SOAP
Pripomoček za lepoto kože
2;5e.
K. i okrajno zdravilo za ».Ostra-r.itev muCne ^totčice li» raz-»Iraži njf k'»ze. Severovo Ksko s.- j izkazalo |>osebno usji»-.'zi eno noč sr«c " it o s.' ustavi takoj. Severovo Esko jt- čudcnlelno arjii-aeptično maslo z.» uporabo o»> vsa! cm času.	O'na COc.
Pri vašem lekarnarju.
\V. K S«-vera Co
CeCar ftrpi.Js., la.


■ ■
l
kakor slike aia filmu. Komaj je nekoliko pooKibljen Skandalček. k-i ga je izzvala ko pel mlad*- h
hemke. v banji šampanjca. Že je! '-	tla -o ubili nekega | kakšne vojne akademije, kjer bi
preskrbel pa letih tr. - a ixo \ r0ce| j;l-	bodočih dvajset let se izobraževali višji albanski čast-inla.l milijcuar Browniiwr. ki - L m je mjiili nadebudno karijero n:ki v :t;Jo''d-kem liuhu. Očivid-
je te dni -poro.Hl s {>ot,na>itleJii'. I prekinilo	- JLtče. njihovega ko-(no gleda Italija, tako bi svoj
punčko. Čaoopis.ju nove scnzaci-J^^J0	bo POsildilo na elek- vpliv v Albaniji čim lx>lj okrepi jonalne t vari ne. — Zop,\* dniui
dol.
Na«|•;» "ip: . . uvedio glerde i!.i -«i\r obravnave eev tkalk, ki izaihlevajo o^J svo-temelj;.: « pretkavo ter dog'nalo. da je d «1očmo-^li: parne lopate puh a je k plje.v« in nakladajo na tovoime avtomobile kamen ie. pr-t im irraano/ do » 1
tal porušenih hiš. ki >o jih podrli. da zgmde na njih me-du nove modeme palače. -- \*. =el i:i ::nn j -ilen pojav je. «ko človek vidi. da -e Anur. ikaiiid pri grad:iji teh že-lezmbcton-kih kolosov «ne ozira jo več samo na praktično M ran ]>r-
'cj marvei"	jim je
t - Ji mnogo na tem, o.glek:i-
. „ . ^	.	sii. Tiolem new\ oi^ki nebotieni-
iki. . .	, . . ,
fki. pcozna!a pot. da bi mogla iti či-to sama v Louvre, če bi jo (bil postavil na kolesca. — Marcel, ki je 'bil desetkrat jtre-naredil in od vrlui do tal poprav U to plat.ru>, je )>ripl-soval osebni so-vrayjiost.i članov i*aesodičča os-
con
nacizem, s katerim so ga vrgli t,Udi m> b° :zatl"jv«ako leto iz Naloga: v ovojem
U,M' '	• prostem času je bil zložil v čast
Boeda je bda jasna ; zažvižgala , eerberov IlMjfrt.uf4l besednjc^ek je kot krogla Marcelu na idio.
— Svetilo nebo. — je rekel in
pogledal na zvezde, la ni-4'in jaz prvi streljal. Ilitro si moram natakniti okJr.p.
Od tega trenorka sta bila v oir-nju.
^lo je le za to, da najdeta j>ri-merno vez. ki bi sjKijila ti dve fantaziji, ki sia sc n toliko živahnostjo obudili.
Ko «sta šla. je Musette gledala Marcela in Marcel je gledal Mu - tie. Nista govorila, toda njiiju »či. li j>oob!aščenci srca. so se večkrat srečale. Čez j>et mint di plomi eije je ta kongres pogledov tiix> uredil zadevo. Treba je bilo le še ratificirati.
Prekinjeni razgovor se je zopet razvozlal.
—	Povej mi odkrito. — je rekla Musette, — kam si hotel pravkar iti ?
—	Povedal -e ti. da sem liote1 obiskati Lavro.
—	Je lepa ?
—	Njen?. itMi odklonitev ki jih je doživel pri vsaki razstavi. T nI no .s je bil zabil v glavo mnenje, da je njegova slika v malem jiričrtkovau pendaait k "Žc-n i tov an ju pri Kami Galileji", o-nem gigantskem mojstrskem delu. ki mu prah treh stoletij ;ni mogel uiiieit.i blesteče svetlobe. Zčito je poslal Marcel vsako leto za čas;* razstave v Salonu sviojo -liko razsodišču. Da bi zapuljal ocenjevalce in jih -kjašal odvrniti od predsodka. Jda miorajj-o odkloniti, ki so ga imeli, kot se nui je zdelo. odrob-r.owti in daA -sliki drug na*lo<\ ne da bi predru£ačle-u. kn kor so gradili P-itLJo Indi'-nc" voija -ika^nata bivališča. To je : nrv.iaj t (do d-vaj-^otr .nacb-t ropi j g;e nsvpičnio kiiakn. v>a.ka tri al i nadairna nadstropja pa sn ]-"jnaknjena n.'koliko v notranjost 'av.be. In pogled nn skupine teh kolo-TOv je res Čudovit, pr. cbnr-ponoči, k oso vrihovi o-veitiljeni od nevidnih el kt' -nih žarnic. se. kakor bi stal človek r h w.nr>ž j-u silrrh Dolcr.il:>tcv a.li veliči:stnih c cloraids-kih kan i jouov.
Tako je prišla slika 'pred razso-d išče ]kx1 imenom : '" Prebotl čez Rrl-iljeni živeti ti stavka rii. si ni mogoče in Miti niti v
in kaj naj zamolee.
_.j -acinji -ibir-ki gubemiji bivše car-Dej-rvo je. da so bile priče 7>u ^ke Rudije, kjer je bila alL'a in omc-i.'y.i (dn-avaavi v j^rotislov.vih |oa v.-eh argumentov knutrj. Staiv-in da bnndii i umora ni o dokjt.za-j'-^a-rji v Passaicu so izpostavljen; li. Sedaj je \avta! c-bešeni bandit j iun.fhu.j5Vm .brutalnostim : policija uden idol jav:. •i:u«,ii.;a. v o- »a konjih Lnjm-.š udriha po njih s čeli nekaterih celo nekak muce- -voj:nvj krepeljci. kjerkoli se po-nik ž: glori jolo okoli glave. Svet u (ka-žejo. mjihove -kupiiie ra^gan ja-pac inponirajo njegovi jekle.ii; s smrdljivimi hcrutami. Govor-živci, kiijtr nič na -vetu ni moglo 'uik in dedaVsilci v* di! dj. ki -i i!r?.-pr*praviti ('.haiomaov„ iz ramo-j »e pj-otchl i a i i | »'(vti tcaiiiU - nvč! )-vesja njegove mirnosti. V zaporu j veškeJtlU po>1oq)ailju. mora takoj se je p.:\g!laJ]iljal v praivo ameriš-p* v'i>remsltv.u ttn/i formiran i h koza-kesra kazen-koga zakoirka. čkallkov v šerifovo ka.torgo. Časnikarje v .previxlih deJa I'lnneo-kih. ni-j ki p )roče\-alci • more-jo v t> amie-
la. Nedavno je Ahmed beg prejel ijiosojilo .">0 milijonov lir. ki ga uporablja za svoje |»otrebe. V jirUtaaiisču "PoKoik" ni^-d Saii (iiova nni jem in Oračem, izkrca-vajo itqii.jaiisike ladje mnuieijo. topove in orožje; piipdjale - i tudi več i klopnih avtomobilov. Proti Ali meti hegovemu režimu in njegovi italijanski politiki pa m je že začela pojavljati močna struja. Po zatrjevanju imenovanih Albancev, utene v Albaniji kmalu izbruhniti revolucija. Zla>ti vre v -kadiskem okrožju.
skill ii< nemJk h .k'a-:k-.v
vel ikim ra zume v; .n	jsnalijti-ra!
n š.tv-d-iral d.n?:r - edin er »h oTi«o-idit i-v A«'M.lrejeV.i -( dm-ih i bcseri'ih''. .
risk » Sibirije, -amo v oklopnili av-t oni ob Uih. k< r sicer <«» ziivostav-Ii.-!:1 neva-rn? da jim državni Povesti ojbiriči rr./.bijoio glavo. In to se do-V smrt jc i e pač pravila: Ni->mo otroci in zuaino -ami hrxliti. — No. treba je priznati, da <<• razumen Amerikanec in Anieri-ka.nka nadv.se lepo. preprosto in <;ku-no obhčrta. Toda amciiike (Jamice nameravajo iti letos do -krajao-ti. Skknile so. da bo vsa njihova plesna toaleta tehtala ce-
(i lede zl«ceio v -'adnjcin ča i nj.di tudi nekaj neb<-gLj< »nih ptičkov spe! j • ličkov, ki o jim ikiibr.o in vestno prist tiirli perenti. d^i jim preprečijo njih nadiljni tr^jikosem polet. Prijeli >o niiniN-č kakih pet še za lise-i mo&ršh i'a.n;i.ičkov. ki }»a so kljub svoji inlado«s;i .delovali že kot pravi afMŠti. ki ;o njih vzor. Da sq vreilnd svojih mojstrov, so i dokazali s tem, da ^o imeli že -vo-
ALBANIJA ~ LASKA KOLONIJA
Za priletne ljudi, ki imajo mnoge boli in nadiog-e.
Vi.vo v. .-< 1 jo tni:ini<> r. i jtrilttno in st.i-rc lj.uli. ki s-e pufiilijo utrujene in so iz-
n-.i-.»"«-:ii vsieC 21 vije tiskih «V:rl.i.
'iisoče rn l>i pre pa racijo, zvnno Niik.«-Tohp, in porofaj" <» r-udovltih uspohth v p.tr :Ineh. Zakaj? K<-r isto j«» priprava, ki gos1o
pie ("arije * odf-. slali spanec iti tisto 'i-
trujt-nost. ki jo puC-utite v jutro.
C? vam istega ni predpisal vas
zdravnik, pojdite k vašemu zdravniku in kupite steklenico. Z«.ve se .Vuga-Tone. Je siromakovo zJra.vilo, ker za 51.00 ilcl.it.- celomeseeno salopo. Je prijetno za vSivati. roskiifcite ca par dni: c">tiiti ne morate, ker i?to van mora za-rlovoljiti ali pa vam -Jekarna*" lMJvrne
va8 de ui r. TaJto je i«to prodan«. Oglejte si garancijo ra vsakem pnhetu.
PljiKvrofano. jnmfenn In ria i»roflaj v
fekatnah in trgovinah 7. z'lnvili
—Ad v* t.
MEHIŠKA VODITELJA

Smrtna kosa.
— V 79. letu svoje starosti j,, umrl v Ijubljani višji poštni kop-droior v pokoju, Jernej Grošelj. «ee doccAtA dr. I^a,vla in prof. Rudolfa Grošija.
.. • •..-',. •. .'-i
Te dna	sc.staia biv«i pi<.1 kt i«--na nasprotnika dajyisnjcjra režima v Albamiji. Brlen. Lazar ol"ntiiko luivarja iz Albanije it al ijn.sk ao kolonijo. Zato ga tudi Italija v vsem podpira da bi novo pozicijo učvrstili*. Zdaj >o ustanovili! dtaJijani • Italijansko l>a»i:ko. ki ovedB(ti ničesar
— ti vedel. — ga je prekinila t> pritajeno sapo. moja draeia. %x*del sem «e prodno >i postala anoja ■.rti, d- bi mi mogel tvoj krušni oce, kaj takega za-
—	iu kiju1* tam, Marcel, kljub temu me napravili za evojo ie-uo! || p	v
-	Kljub -temu, drriga. Ljubil sem te kot Ijubiin še sedaj ter to bom Ijtilnl preko groba. — je rekel pripronto.
11-i — ji> •rMniko vuliboila ter razpnwtrla roki. ~
-	To ji- odrt."-ciije, — jc vaklinrla iu solose so ji tekle po licih.
*
Krvo ud |w>zjieje je odv«nleJ knefz Višj«-gradiiii svojo ž«nno v rvtjgo laMoo *obo, ki je ležala hladno proti scvero-za,|Kidu ter predstavljala | i»vi /Jt\ M-; ij t okorni vročih poletaiih dni. Čutila se jc oja-ce»u) in moctin na duhm tai telesi, — ljubezen je premagaj« duha t» svojth opravkih, a vendar ne pii>ti 11 is s svoje strani, jo je odv«*del v svojo sol>o ter jo naNtan.il v ji udobni nasionja-i. poit u' katere je ipo<4«ivil nizko mizico. Pd »glavo ji je potisnil us-ii jato i »lamino.
Za pi-.ibio mizo je n;«lo pregledal p Uma. ki >o došla tekoan njegove odsotnosti.
Ta |*>set in zojiet sifo-pal k In«. ji |x»gladil la^e ali pa vari njeni roki v svoji. In ko je bil zopet eif vi.tt zajKh-ieai s tem. je čutil, da njeni roki treseta.
-	Kaj ti je. drr.ga ' — je vprašal v skrbeli.
(ilas se /o)*"t idiža, — je zacepetala.	'
—	»-ni vend h r ]»ri teVii, — je rekel z gla.-om, s katerim sv govori z holtiiinn otroei.
Pi ijc';» je tidnej^e njejjovi roka.
—	T;iko ■< mi ne more nič nripeti^i. — je rekla pomirjen'-t. V istem tieiiu ku pa je nekdo i«>trkal na vrata kuijžniee hi i«toe.Hiio je topila v stilni Sigi-id.
-	Ravnokar sem cula, da jc luU vstala. Ali je m-isrrma boljša .' — j«- vprasaJ*a 1«-r se lažaJ«.
Kne/. se je dwmoni otorturl na wa(kin;jo. — Ali ni vedcl-a. kaj .-»e je pripetilo? Njene poteKe. ki so 1*11«* kljub \TOČinj dmeva hlanlne ni !.< !e k<>i aiaJ>aMer. i.i-o Izdajale ničesar. Seveda, jrrofesor in -4ki-/ |uiiU n • ta n T- p.-Vdlala in kar je mogla, poveilati komomica. >o bila le ugibanja.
r Stanje Iiis je boljše, vendar pa potrebuje velikega miru. — je rekei. ne poesdino vabljivo.
—	Dobro, /a to hočemo skrbtiti. — je odvrnila Sdgrkl, obotavljajoča s<» na m«-itu. kjer je ^"ala. Iris pa se je na|x>l vzravnala iz Mvoje udo^Mic lege.
—	Le eno bes,-do bi ruda. — je prosila t-»*r proseče stisnil® r-'ko svojega moža. — Sigrid, — MareeJ je vcclel, kilo -o 4>ili mojti -'aVi-ši, pred no se je zaročil /. menoj. Tvoj oče mu jc povedal.
—	Tiho, Iris, tiho. — se je vme&J knez. — Sigrid ve to že davno.
Tedaj i*a je skotilo Iris jK>kom*i ter stala, z oJiratzom. obRt. ni s kr\jo ter planitečtrn jioglcdom.
—	Sigrid. — jc vzkliknila, tresoča se od ogorčenja. — Sigrid. -— ali jc mogoee. Ha »d vedel« to. ne da bi me obvestila? Kakf> sii me mo/li pustiti v veri, tla me s:matra TJarcel še vedno za tvojo
^'io.' \%slcbi si hi nanp-rfištivo ter me pustila pretrpeti vse muke.
Vsa U -h^I>e. oproščena prizanesljivo«ta liapraan .sestri. >e je "vrgla li*its mi psrsa svojega moža.
A* očeh Sigrid je prioe*o bli-kati.
—	Ne spnuiiujam >e, da bi me ikeda.j vi>ra.šala o tem. — je r< ki a ter skotmig4iila z ramama.
—	Vprašala! — j. rekla InU. vsa iz sebe. — In tudi čc bi me /anircvatUi in sovražila. — radi ljubezni, s katero so napravili tvoji SiarLši mojo nilado-t tak<*o sohieno in svetlo, bi -mi morala povedati to ne da bi te jm« vprašala. Prihranila bi mi lahko dotiti niu-k.
—	Tega ne uvkiim. — jc odvrnila Sugrid hrapavo. — Stvar jo ostala i^ta.
—	Nikdar. — je \zkliknila Iris ter se tesneje prlvi^ k svojemu možu. — Kako -i drzneš reči kaj takega Rasakritje, rta s<*ni hčerka nesTcene sestre tvojega očeta, bi me moglo zadeli Ic na^jol talko težko. <-e (m mi rekla, da me jc napravil Marcel za svojo ženo v tpolni -•»vesti toya. — brez olxvtavljanja in Oij^hovnnja.
UH.sk jc šuiiod iz oči Sigrid. Uvidela je. da bi boljše, ila doseže svoj cilj, ee i>i molčalsi tet se sklonila, a i»j*'ii tem-]>enamenit je zmagal nad njtito prevdartiostjo ter jo potegnil s seboj.
—	Urez o 1)0 ta vljanja in omahovanja, a4i res.' — jo vprašala Si-t;iid z.tauoljivo. — No. v>aj za eno stopinjo bo moral tvoj junak s svojega vUokega piedet-4arla. Ins. Mogoče se spominja, sam, da se jc \-nil .seU siiri in dvajNet ur potem, ko je govoril glede tebe z mojim jčetout, da ziu-oči s teJ>oj. Seveda, le štiri hi dvajser ur je onmho-^i. če se -klada z njegovo čistjo. da napitrvi hče-rko obglaviljene doeuike za svojo ženo adi pa umakne -s\x>jo snul>itev ter te zapttsiti. Marcel |»a je bil dnsu j^>guinen. da tvega rizako — to rada priznam
in rfczAentega -vi jnred -vetom tičala za mišim dobrim imenom!
•Snd je blLvkal iz njen ill oči. ko je govorila. Ni biLa več zmožna zadržati svojih besed ter brzdani svoje strasti.
Marcel \kl je ipriti-nil plavola o glavico s-voje žene šc tesneje na jrrsa
—	Prav iuidN, Sigrwl, — je rekel poi>oinoina mirno. — Štiri in
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PA&NIKI NA OLJE
FRANCE 24. APRILA
PARIŠ 30. aprila.
HAVRE — PARIŠKO pristanišče Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vod« za 2. 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET	NEW YORK
ALI LOKALNI AGENTJE mK^mmmmm^mm^^m^mm
ste bili vi in vaša papiga. Papigo -fin nocoj tu spoznal, m vas tudi. krvoses! Iz znoja in krvi mornarjev ste kovali denar! Kaj ste dobili zaine? Deset funtov:
Gallagher jc začel premišlja*i. Pred petimi leti je bil Rio zaplc-, ten v vojno. . . Privlekli so vse mogoče stare barke, j ili pre pleskali. ila so bile videti kakor nove. deset funtov so plačevali za moža. Nekatere ladje so se odpeljale. diruige pa so se potopile, vsem pa jc bilo -treba posadke. . .
—	Me več ne poznate* — je vprašal ilrhoiu
—	Bilo jih je veliko, preveč! i — Spraviti ste me ua ''Esme-
*n meni, a upanje človeka jc pomarMkr.jiva Kgradiba v m pričo zlobno- ia|j0**
s a ljudi in zavUti »podlih, nizkdi duš. Pojdi z mer o j, Iris, — prišel __Ztiaj vas pa imam! —
jc čas. Aii hočeš vzeiti s ^ bo j te rože.' Mogoče, uc, — prav gotovo ti' moraldo" so tctnpcdirali in se
Hretanje parniko« - Shippmg Ne*'?
bo drago, da si jih \zcla s seboj.
(Halje prihodnjič.)
Rio de Janeiro po noči*
Solnce ji« svetilo nad mestom ter }>oljnblja3o ruas in avenidas. polne avtomobilov in o^Ioa-. Sli-ko\it promet je valovil nad me--trm in pristaniščem.
Samo ulk-a z zapit.hni okni je s^pa^a gloiboko ispanje. "Yankee Bar"' je stal med hišami krkor zevajoča rai:ia. Kdor je šel mimo. jc takoj uganil, v kakšnem mestnem delru se nahaja.
Gallagher se je sončil pred ba-rom. Njegov temni obraz je bii zadovoljen. Bil je kafcor obelisk in živ -'petmenčk mešaniib raš? Na solne u je bil videti rumen, vendar so pričale njegove drobne a-
liatne oči. da mu je tWkla zibelka
v Z:!.v:uVii Indiji. 'Yankee P»ar"
je potopila z vsem moštvom. Vi ste slepar!
— Da. ampak Mason -e jc rešil, po (treh aid štirih dneh ga je neka ladja vzela na krov. Toda ni mogel ne hoditi, ne stati, hrbtenica
--I mu je zlomljena. . . Saj veste, da
her zatriumfiral: — Prinesi ehian- sem bil strojnik, da sem liotel v tija. Marija! — In Mulatika je pri- T/rvettp^l. da wm pn-til pred nocja steklenico.	vašim baroni svoje stvari. Ni bi-oJ
—	Alinija. toči!	vt-lilco. le moja prtljaga je bila in, Ena izmed četverih vrat so se moja hči. Šost let je bila stara in j
odprla in Renzo je težko 2X4-op' 1. ime ji je Alinija.
Gallaigher mu je zašepetal:	j — Mogoče sem štor«', kar ni"t^
—	Ni bela kakor lilija?	jneJtnte. moj Bog. kupčija je kup-. Ona pa je bila bledo, bredkrv- eija, ampak otroka živ dan ni-1
110 bitje. Malo je videla sveta: s sem videl, papiga naj mi bo za j svojega okna jo gledala samo nr. umazano dvorišče, strehe in zvonike. S štirinajstimi leti je žr vedela. da je žAiska. Strah jo je bi lo. Ni hila lepa. bila jc samo bela ReiLzo jo je kar požiral. T) v: t'soč*je pa res vredna.	raču-
nal. Lase jn bo tlal drugače počesati. usti lied in nohte pordečiti
21.	aprila:
Bcrengaria, Cherbourp; La Savol«. Havre; Pres. llard.ng. Bremen.
22.	aprila:
Bremen. Bremen; Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
24. aprila:
Majestic. Cherbourg; France, Havre.
28. aprila:
Mrturelanla, Cherbourg; America, Bremen, Republic, Bremen.
2a. aprila:
Birlin. Bremen; Hamburg, Cherbourg, Hamburg.
30. aprila:
Levila than, Cherbourg; Homeric, Cherbourg.
I.	maja:
Paris, Havre.
5.	maja:
Aquitania. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg, Bremen; Orca, Hamburg.
6.	maja:
Westphalia, Hamburg; Muenclieu, Bremen.
8. maja:
Olympic, Cherbourg. 12. maja:
Berengaria, Cherbourg: Pe Gracse,
II.Lvre:	George Washington, Cherbourg, Bi rmen.
13. maja:
Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg.
15. maja:
Majestic, Cherbourg: France, Havre; Sierra Ventana. Bremen.
18.	maja:
Columbus, Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg, Hamburg.
19.	maja:
Mauretania, Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
20.	maja: Thuringia, Hamburg.
22. maja:
PARIS. HAVRE: SKUPNI 1ZI.ET.
25.	maja:
Leviathan. Cherbourg.
26.	maja: Leviathan, Cherbourg.
26.	maja:
Aquitania. Cherbourg; America, Cherbourg, Bremen.
27.	maja:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Deutschland, Chei l>ourg. Hamburg.
29. maja:
Olympic, Cherbourg.
22. junija:
MARTHA WASHINGTON, TKST; SKL'PXI IZLET.
6. Julija:
PHES1DEXTE WILSON, DRUGI SKUPNI IZLET.
TRST;
ie bil njegov in marsikateri^ tujec f ogrlice bo dobila, svile. zajxMnir -i ga je prekleto dobro zaipomnil jn parfumov. H -n/.:) je l.fTrbil Ali — Seveda sem Amerikanec. —j ni j o. Pa bi mulo na sejmu prav je govoril s portugalskim n^gla- tako kritieno -oeenjal. som. — m j»išem se Caillagher.! Gallaigiher pra je gledal, pil ir Dober Aanerikanee ,sem "m moja končno dejal:
hči je bela koft lilija. Ženska, ki — Srečo imaš. Ren^o, kaj? Ni je med brati vredna dva tisoč do- to čudno, kako barantava. čeprav larjov. papiga naj mi bo priča! j še ne veva. kakšen bo konec ? Pa-Vedno je prisega pri svoji pa- .p i ga, kriči, a ne izda. Ali še veš. ipipi. On in ptica sta bila IM^ter ka.vo sem jay. kričal, a iilseilf vz-pat-ček. (iallagher je imel v bla-1 (j;l] . . prišel si k meni z dija-ga;ni tudi pontsrejcvie banlkovce.; nianti. ki si jdi nekje ukradel. Ko Toda noben opeharjeni turist se	j ^ oo dvajsetih letih vra ča v I>\a tisoč dolarjev dobim za hčerko. . . dva tisoč. . .
pričo!
Orke-ter je divje igral. 51 axon j ic blodil z očmi po lokalu, končno i r>a dejal;
—	Pridem zopet. — m je odšel.
Ta večer so v baru govorili samo o poroki A linije 111 hori kava. Maslen obraz se mu je znojil in drobni o-čc-ei sta bili kakor dvoje k a vini h zrn v slanini. Ril je grd, star in
ReiiTO mu jih je naštel na roko. Gallagher j<> dvignil ča-šo:
— Zdaj sva prijatelja, (cz Vri dni bo poroka. V najlepši "bleki
.......—...... - - *
debel. Zavidal je Gatllaghcrja, ki)vat> ^ čakal;?, ^mhor.
I.
je bil prožen kot pero.
(iallftgher jc pljunil. Reaiscu gro ilobro. si jc mrsliL Dijamante ima na prstih, usvilo na telesu, padres po cerkvah, da molijo zanj. Mrčes!
Avto ^ je uvta-viL Papiga je hrcŠMe pozdravljala.
Gallagher je novodošleca ogovoril: — Hudičeva ptica jc to! Vse najine zadeve ve. pa jih ne pove nikoli. Kaj vse bi vedela^po-veda-ti o naju dvt-h! Stvari pred dvajsetimi N't i, ko še niste bili tako dostojni-kot Me danes! Dva jset let ! I11 midva sva se našla šele pred 1 petim i dnevi! Marsikaj se je izpremenilo. Vi ste bogati. . .
—	I u vi govorite angleško, me sto portugalsko, — ga je prekinil Renzo, — in če niste obogateli, kdo je kriv?
—	Saj ni.-eiu ravno reven. Oba sva se na 'bolje obrnila. Jaz sem izpremenil svoje ime, vi pa .svoj značaj. Amp«(k jaz imam še ne-kadtakaiv-aš ti.
—	Kaj me briga razFog, čc govore dejstva — je vzkliknila Sigrid v btamem srdu. ker je morala -gledati Iris v njegovem objemu.
—	Ali jc bil za t-*-jem dvom v tvoje si-cc. draga? — je vprašal Marcel ter se skkMul navzdol k Ir«.
Zmajala je 7. glavo.
—	Ah. — je rekel Marcel, kar žafloNtmo. — tega ne moreš še vedeti. Zrno v/ki i je šele v i'tii urah ratzmkšlgan(ja. Ka! pa hočem nni-
< iti še t kred no se raavtije. AH si dosti močna, da napraviš z menoj tisoč amerikrmskih dolarjev i prehod, ki bo -za vedno oom moral izgubiti Alinio. . . Imate dva
pri
Ki se je Rnnzo podovM, Ga i lah er zajeeal:
—	D-vajsct let sem zaman čakal!
Ponoči jc ulica oživela. Sko>zi ta ali OBia vrata .]*' smuknila moška postava. Oranžna luč je vabila. . . Deklice -o klicale za moškimi: — Seuhor! . . . Mon.vieur. . Mister! . . . Da bi ga privabila, je mar- i katera potrkala na okno in 11111 j>okLmala. . .
44 Yankee liar" jc bil pestro razsvetljen. Pri blaginj ni je .kraljeval GaMagher. Niigger - orkester je sviral najbolj divje ritme, vitke barske deklice, mnlatke in zanior-ke. so nemo ustre/aile željam 1110/ ki - > jih klicali v vxeh jezikih sveta. Deklice so bile napol goh-in s-o .opravljale prisiljeni denar v nogavice.
Večer je bil kot navadno, dokler se ni nekaj zgodilo. H Gal-laghcrju je stopil naeilkrat bled mož tsivih las. Ril je velik in goy? vo mlajši kot se mu je videlo. — Hodil je počasi in se opotekal toda ni bil pijan.
—	Kje je ona. Gallaigher? -je vprašal mirno.
—	Za kog?) vprašate? — je odvrnil Gallagher, ki je pričakoval Rertza. ^
—	Jaz scan Ma^ou. — je odgovoril tujec.
—	VeseH me. da vas poznam čeprav -e še nisva videla.
—	Pred petimi leti ste me pro tla I i in oropali, še veste? Bilo je
Noč in dan jc deževalo.	1
Gallaglierju se ne -naenkrat posvetilo. Ko-nčno! Kakor ,strela : jasnega je prišlo! — Goljufal /eni in ropal. Triunifiral sem nad svojimi žrtvam« in poraženimi stražniki. . . samo da bi se maščeval nad Rertzom — toda po dvaj-set i h letih moram uvideti, da je vse zaman.
Poklical je nvulatko in ATiniijo:
—	Sleci ji poročno obleko, obleci jo v drugo in qxvMprarvi vse njene -stvari v košaro! Odpotovala 1k), Pojdi v bar! Doli sedi bled mož, ki sc piše Mason. Pdkliči ga gor! Ti, Alinija pa sedi k meni!
Gallagher je »položil k nejnin-s'tvarem v košaro koverto z dva tisoč dolarji. Ko je prišel Mason, sta nekaj ča.sa t.iho govorila, nato pa je -stopil ta k deklici in jo krčevito objel.
Ona je kričala:
—	Saj to ni senhor!
Gallagher je še eirfkraa pogledal na- košaro, kjer je bil denar, nato pa rekel:
—	Pojdi ž njim! V-se boš izvedela. Sauno ne tu! — Rekel je še mula tki:
—	Ne si košaro za njima, kamor hočeta. — Ostal je v *sobi sam « svojo papigo: — Kak dober človek sem! Papiga mi je priča!
Po polnoči je prišel Renzo. — G al la gh er -ga j e pofzdra v il:
—	Tako le]>o je hila, »na pravi jena. pa niste prišli, senhor! Sto dolarjev sem dal za obleko! Ampak jaz sem dostojen človek. Ce hoT'ete. da ]>oitde rz vami. mi na štejte se ]>ct sto dolarjev!
Renzo je zardel od jeze in 11111 naštel zahtevano vsoto.
Gallagher pa je dejal:
r—1 Dober č^pvek ^ Rt«nzo! ^daj s<»m se maščeval. Premagan si! Ti jo Ljubiš, a videl je ne boš nikoli več! Nekoč si me u-gnal v kozji rog .s tem revolverjem, sedaj sem te jaz lik a nil za prodano ličerko. ki sem jo tuidi ukradel kakor "ti t.voje dijamante, a zda.i sem ti jo .^nel izpred nosa, a brez revolverja. Takrat ni bil nabasan zdaj pa je, na. -vračam ti ga. Kriči kakor papiga* ustrelil me pa n»-boš. kajti še vedno je bolje bit: ugleden senhor, kakor se gugat.; na vešalih. . .
Reraao je spoznal svoj Mtari rr vol ver. mi si upal Mre^jati: a ko mu je od jeze kri bruhnila v glavo. se je ves divji vrgel na Gal-
lagherja. Pri tem je padlo orožje z nidze. Ko sti'j se moža valjala v beaiem boju po tleh, je kričeča papiga priletela do revolverja, se začela ž njim igrati 'kaikor s kako Lirraeo aid palieieo-voje železne kle-tke iii pri tem .s kJjhu*cmi sprožila. . .
Ivo je pi'Lsla policija, se je past il senhor Rcni/o čisto mirno n-klemti 111 ves začuden je gleda! 11a revolver, iz katerega se je kadilo in še boLj začuden na ustre ljenca GaHagherja. Ničesar n* razumel.
Le papiga je za^oslavno lireš-čala svoji palici.
Rojakom naznanjamo, da je po stal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUDMAN, . ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Clevelandu vršiti isto delo za naš list, ki ga je tako uspešno ttsli v Indianapolisu.
Mr. Rudman je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh
ozirili lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list. sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima CHas Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko.
Uprava "Glasa Naroda".
Bolgarski Zeliščni Caj
I're/.«-!!«- prehlade. Prežene zaprtje. Ztlravi revmatm-m. Zdravi ledic-ne bolezni. Izboljšuje kr!.
Itolfrarakl Že'iš-ni <~';ij predajajo lekarnarji vsepovsod, 35e, 7f»c in $1.25.
Opomba: Poslal vam t«>m p