tfilado Jutrch
«■—i.................... "■■" •"•mum
št. 49
»eaelia 6. decembra
t\
1936
Emest Thompson Seton:
Zgodba zajca z bombažastim repko
Klatež Je zgubil mnogo časa v neprehodnem trnjevem gošavju, in silno težavno mu je bilo najti nepravilno in že skoraj zabrisano sled. Ali po mnogih mujah je vendar prispel k D. Tu je pričel opisovati kroge, da bi na ta način presekal sled, in ko je z iskanjem zopet potratii obilo časa, je prišel na pravilno pot, ki je pa pri G nenadoma nehala. Vdrugič je zgrešil in bil je prisiljen, da je kakor preje dirjal sem in tja, da bi našel pravo sled. Njegovi krogi so postajali čimdaje večji, dokler ni slednjič prišel mimo tistega štora, na katerem je sedel Strganuhelj. Toda ni bilo nevarnosti; kajti ob mrzlih ne-vetrovnih dneh pride duh kaj težko navzdol. Strgan se seveda ni zganil in ni z očesom trenil, in pes je brez suma zdirjal mimo votlega debla.
Zopet je prikrožil pes mimo debla in tokrat se je približal nižjemu koncu. Obstal je, povohaval in si mislil: »Ho-ho, to diši po zajčje!« Duh je bil sicer že hladen in napol razpihan, navzlic temu se je povzpel pes na deblo.
Bila je trda preizkušnja za odrevene-lega Strganuhlja, ko je gledal, kako je orjaški pes poduhavaj deblo in se mu bližali. Ali njegov; močni živci ga niso zapustili- Veter je bil ugoden in trdno je sklenil, da Jo z drznim skokom popiha, čim bi se mu Klatež na pol debla približal. No, do tega ni prišlo. Kak umazan vaški cucek bi bil zajca takoj našel, a ta-le plemeniti lovski pes ne. Nenadoma se mu je zazdela sled zastarela in skočil je z debla, in Strgan je Ml zmagovalec.
VII.
»raja matere vi Strganuhelj
nikoli videl kakega drugega zajca. Težko, da je kdaj mislil na možnost, da žive v okolici še druga njemu enaka bitja. Njegovi opravki so ga čimdalje bolj zadrževali izven doma. a vendar-le se ni nikdar čutil osamljenega; kajti zajci ne koprne po družbi. Nekega dne v decembru je bil v gošavju zaposlen s tem, da si je utiral novo stezo proti velikemu gošavju ob potoku, ko zapazi nenadoma na hribčku uhlje in glavo nekega tujega zajca. Prišlec je nastopal kakor kak podjeten raziskovalec in kmalu je prispel v dolgih skokih dol na Strganuhljevo stezo, v središče Strga 11-nuhljeve posesti. Neko novo neznano občutje ga je takoj presunilo- Bila je tista kipeča zmes jeze in sovraštva, ki ji pravimo ljubosumnost.
Tujec se je ustavil pred enim, onih Strganovih dreves, ob katerih se je ta običajno povspel na. zadnje noge in si potem čim višje na deblu podrgnil svojo bradico. Delal je pa to le radi zabave in ne da bi vedel, da počenjajo isto vsi moški zajci. To da takemu drevesu nek poseben zajčji duh, iz katerega spoznajo novodošleci, da že biva v tem okolišu druga zajčja družina in d i ni drugim priseljencem na razpolago. Tujec tudi z lahkoto izvoha, -ako sp .da zadnji obiskovalec k njegovim znancem in višina podrgnjenega mesta na skorji mu natančno po v,? kako velik Je bil njegov predhodnik.
Z velikim nezadovoljstvom je zap.izil Strganuhelj. da Je bil vsiljivec za glavo večji od njega in poleg tega še krepak fci močan dečko. To je bilo za Strgana nekaj povsem novega in navdajalo ga je x nekim doslej neznanim občutkom.
Krviželjnost se je pcdastila njegovega
nedolžnega srca, naglo je pričel žrvečiti, dasiravno nI imel ničesar med zobmi, in s par skoki se je zagnal na odprto trato in slovesno je potrkal:
»Trk-trk-trk!« Ta brzojav Je pomenil: »Glej, da se mi spraviš iz mojega okoliša, ali pa jih skupiš!«
Tujec je napravil z uhljui veliki V, sedel nekaj trenutkov zravnano kot štor, nato pa povesil prednje krake in jačje ln krepkeje je potolkel ob zemljo »trk-trk-trk«.
Vojna je bila napovedana.
V kratkih skokih sta tekla drug krog drugega. Vsaki je skušal odrezati protivnika od vetra in vsaki je prežal na priložnost za napad- Tujec je bil močan težak zajec z dobro izoblikovanimi mišicami. Toda že v začetku je dokazal svojo nespretnost in okornost, ker ni zna] izrabiti korakov pri nekem obratu, da bi mogel zagrabiti Strgana, ki se je potuhnil. S tem je dokazal, da je dobivaj bitke le s svojo težo in ne z gibčnostjo. Končno se je borba pričela in Strganuhelj ga je naskočil kakor mala furija. Ob spopadu sta skočila kvišku, brcnila močno z zadnjima krakoma, in ubogi mali Strgan se je prevrnil na zemljo. V hipu je čepel nasprotnik na njem in ga obdeloval z zobmi, b mali zajec je moral zgubiti marsikakšen ko-derček volne predno se je osvobodi] in zopet spravil na noge. Ali ker je bil gibčnih krač, se je urno umaknil iz dosegljive bližine. Ponovno je napadel in ponovno je priletel ob tla in kaj neusmiljeno ga je nasprotnik zdelal; kajti Strgan ni bil niti od daleč kos svojemu nasprotniku. Kmalu mu je postalo jasno, da mora rešiti le svoje ljubo življenje.
Ranjen, kakor je bil, se je spustil v divji dir, tujec pa' za njim Bilo je očitno, da ga noče tujec samo umoriti, temveč da ga hoče izgnati iz močvirja, v katerem se je rodil Strgam- Mali zajec je imel krepke, gibčne krake in izborna pljuča, njegov zasledovalec pa je bil debel in težak in je moral kmalu opustiti brezuspešen lov. Bil pa je tudi že skrajni čas za ubogega Strgana, kajti radi ran je bil že močno utrujen 1q ves otrpel.
S tem dnem je pričela tujčeva strahovlada. Strganuhelj je prav dobro vedel
kaj mu je bilo storiti, kadar so ga zasledovale sove, psi, podlasice ali ljudje in drugi nasprotniki, ni pa vedel, kako naj ravna, kadar ga zasleduje drugi zajec. Vse njegove znanje je bilo v tem, da se je potuhnil, dokler ga niso izsledili, in če so ga našli, se je rešil z ar-nim begom.
Uboga mala mati je od strahu skoraj ohromela; kajti Strganu ni mogla pomagati in se je morala zadovoljiti s tem, da je ostala v varnem skrivališču. Vendar je tolsti usiljevalec kmalu našel tudi njo. Poizkusila mu je ubežati ali ona ni bila sedaj več tako nagla, kakor njen potomec Tujec pa je n* poizkusil umoriti, pač pa ji je priče: Ijubez-njivo laskati, ali ker ga je mrzila in se mu je skušala izmuzniti, je ravnal z njo naravnost nesramno Dan za dnem jo je plašil s svojimi zalezovanji. Cesto je bil tako razjarjen radi njene vztrajne nenaklonjenosti in mržnje. da jo je pobil na tla in ji pulil volno iz mehkega kožuha, dokler se ni megov bes nekoliko ohladil Potem jo je navadno pustil nekaj časa v miru Njegov trden namen je bil spraviti Strgana s sveta in kazalo je. da ne bo rešitve. Saj ni bilo nikakega drugega močvirja, kamor bi se Strgan lahko podai. in ako je kdaj malo zadremal, je moral biti pripravljen vsak trenutek, da zdirja za svoje življenje. Po tucat kratov na dan se Je priplazi) debel1 krvolok h kraju, kjer je Strgan spa!. ali vsakikrat se je zbudil zajček pravoČHsno, da si je z begom rešil življenje Da, rešil si je življenje, toda kako bedno je bilo sedaj to njegovo življenje! Kako strašno je bilo to, da ni mogej ničesar storiti! Kako zelo ga je bolelo, ko je moral gledati kaj vse pretrpi njegova uboga mala mati! Skoraj je obupal, ko je moral mirno opazovati, k h ko so prehajali v posest tega zarobljenca vsi njuni najljubši pašniki, vsi prijazni kotički in vse stezice, ki sta si jih s toliko mujo zgradila. Nesrečni Strgan je dobro vedel, da se bo moral nekega dne umakniti močnejšemu, in radi tega ga je mrzil ; bolj, kakor kdaj prej kako lisico ali podlasico.
(Dalje prihodnjič.)
E. P.:
Mladi junak Ljubi
Enajst in dve so mu pomladi naklonile rojenice a bil že mož junak je mladi.
Sinovi naše zemlje čujte edinstven din, tu se zgledujte!
Temna mirna noč leži nad Drago, eden sam ima nemirno spanje, bratce čuva Ljuba, dete blago, iz skrbi pretežke so mu sanje.
Njemu skrbna maiti sta in očka Izročila v varstvo dva otročka.
Zelja Ljubi v sanjah se spolnila, ena sama, ki gojil jo je, kar pomni.
ika mala v roki je svetila, .,ciSno ko po dnevu — to se spomni— ah, iz rok je padla in vgasnila!
Strašen ropot na mah ga zbudi, plane pokoncu, napenja oči. »Od kod prasketanje, od kod je ta dim? Li sanjam ? Ni res, saj vendar bedim!« Nevarnost junak vsak v hipu spozna In znajde se v nji, iz sebe vse da. ^juba že vidi, da koča gori, ata in mamo otroke zbudi
V temi priplazi se z muko do vrat.
Zmaj tam žareči reži mu naproti. »Ej, da boš meni ti zdajle na poti?« mali de Ljuba in gleda grozeče. »Le reži se, grozi, železo žareče, junaško te strem, tako naj še peče in prosta bo pot iz hiše goreče.
Družino da reši, četudi pogine, omamljen od dima in silne vročine, mali se Ljuba v vrata zažene, a vrata zaprta, pomoči nobene, de ključa ne nrime — žareče železo— in z golo ročico obrne ga z jezo.
Dospel je na prosto, še skliče sosede, a sam ves ožgan že v sneg se sesede.
Tam leži sam brez zavesti rane zdaj so brez bolesitL — Umo so na klic vaščani pridrveli neprespani, lahko delo so imeli, ognja da so vse oteli.
»Ljuba, kje je Ljuba«, kliče mati, evo, tam ti že nes6 otroka, —žene plaho povedo vse hkrati — 4n ne glej ga, bol bo pregloboka!'
Mani ca t
Miklavž je prinesel.••
»Sveti Miklavž, prosim te, primesi mi lepo punčko! Ce je mogoče, naj bo še lepša, kot jo ima sosedova Anči, če pa ne, je tudi taka dobra. Oče naš, kateri si v nebesih...«
Tako prosi in moli dvigaje sklenjeni ročici kvišku, mala Nadica. Njen dobro leto starejši bratec Milček ji pa vneto sekundira:
»Ne pozabi, o sveti Miklavž, na krasnega in velikega gugalnega konja! Oče
naš, kateri si v nebesih___<
Te prošnje se ponavljajo že štirinajst dni in se zgoščujejo vedno bolj, čim bližje prihaja god tega radodarnega bradatega svetnika.

'A.
Spričo tolikega zaupanja Miklavž seveda ni mogel zamašiti ušes, zlasti še, ker sta bila oba, Milček in Nadica, prav pridna in ubogljiva otroka,
»Še trikrat gremo spat do tedaj,« računa na prste Nadica.
»Od jutri naprej samo Se dvakrat,« modruje Milček.
Prav v tisti naslednji noči pa zbudi Nadico rahlo božanje po obrazku in takoj nato začuje očeta:
»Nsdica, glej, kaj ti je prinesel Miklavž!«
Nadica se urno dvigne tn pomežikne v bllščečo luč.
Kaj pa, očka?«
»Kaj — tvpja prošnja Je že uslišana. Tu imaš punčko!«
To rekši, očka rahlo položi Nadici v naročje malo v plenice povito neboglje-
no bitje, M se prav tisti hip glasno za-cmeri.
Nadica je vsa iz sebe:
»Očka, to — ta punčka je živa!«
»Seveda živa!«
>Ali bo vedno moja, očka?«
»Vedno! Saj je tvoja sestrica!«
»Pa danes še ni Miklavž!«
»Ni še, Nadica. Miklavž je previden mož. Na dan svojega godu ima ta dobri svetnik ogromne pakete na svojem hrbtu in bi tvojo punčko prav gotovo pokvaril ali celo zmečkal. Zato jo je rajši prinesel par dni prej.«
Nadica je presrečna:
»Jeli očka, take punčke pa tudi sosedova Anči nima!«
»Kje neki To si dobila samo ti! Zdaj pa, Nadica, daj punčko meni, da jo nesem pokazat mamici. Jutri bo spet tvoja. Kar lepo lezi in zaspančkaj!«
Dekletce uboga, zleze pod odejo in zasanja krasne sanje o svoji punčki...
Drugo jutro zve o tem tudi Milček. Ves radosten skoči pred očeta:
»Očka jeli, najbrž bom tudi jaz dobil od Miklavža živega konja!«
»Morda,« se pomuza oče.
Dva dni kasneje — na Miklavževo jutro — je Miloka res čakal na postelji konjič, a — lesen. Pri pogledu nanj, je deček potočil par debelih solz. Oče ga je pa potolažil:
»Milček, ti si bedaček. »Živi konji so za v hlev, ne pa za igračo. Premisli samo, kaj bi bilo, če bi Miklavž ponoči položil k tebi živega konja. Tebe in posteljo bi stri. Bodi hvaležen, da si dobil lesenega in zahvali se Miklavžu zanj!«
Milček je uvidel, da ima očka prav. Skočil je na konjiča in se junaško za-gugal.
Odslej sta se Nadica in Milček vzajemno veselila Miklavževih darov. Včasih sta se kar oba motovilila na konjiču, še večkrat sta pa pestovala in uj-čkaLa ljubljeno sestrico.
Gustav Strnila:
Sveti Miklavž
Ali me poznate, jaz sem Miklavž, mojo škofovsko kapo poglejte, molitvico kratko povejte, da vas ne vzame moj parkelj, grdavž!
Daleč prišel sem, veste iz neba, čul sem jokanje sirot, čutil njih težke oblake solza in odhitel sem na pot.
Sveti Miklavž sem, saj me poznate, kdor od vas je bogat, radodaren naj bo, naj ne pozabi na reveže, brate, naj deli kakor jaz s polno roko!
Če ne pozna siromakov, z mano naj gr« v rudarsko četrt med trpine ljudi, vsak niti za siromaštvo ne ve, kako naj revežem potlej deli?
Ali me poznate, jaz sem Miklavž, mojo škofovsko kapo poglejte, molitvico kratko povejte, da vas ne vzame moj parkelj, grdavž!
Ina Slokanova:
Mirjan in Metka in sv. Miklavž
Mirjan in Metka sta bratec in sestrica in velika prijatelja. Včasi se pa tudi spreta. 2e pride kaj vmes. da zaviha Metka svoj nosek, Mirjan ga pa povesi navzdol ko jezen puran In potem kuhata svojo jezo vsak v svojem kotu. Metka pri punčkah, Mirjan pa pri konjičku.
Tako je bilo tudi lani, prav pred sv. Miklavžem. Šlo se je za kos potice, ki ga jima je odrezala kuharica Marjana. Mirjanov kos je bil večji in to se je zdelo Metki nezaslišano. Takoj je zavihala nosek in zajokala:
»Ti, ti, si dobil pa več.«
Seveda se je Mirjan razjezil. Čeprav je bil njegov kos res malo večji, toda kaj to Metki mar.
»Kaj pa to tebe briga,« se je odrezaL
»Požeruh!« je planilo iz Metke.
To je bilo pa Mirjanu že preveč. Tako zmerjati se pa ne pusti, od take cmerge kot je Metka, že ne. In jo ja pošteno premikastil.
»Uuuuuul« je tulila Metka.
Prišla je mama, ju pokarala in pomirila, toda sprijateijiti ju ni mogla. Mir-jan in Metka sta bila skregana. Niti pogledala nista drug drugega.
Prav tisto popoldne sta bila namenjena 9kupaj napisati pismo sv. Miklavžu. Kajti do njegovega godu so bili samo še trije dnevi. Miklavžu sta vselej pisala skupaj. To se pravi, Mir-jan je pisal, Metka pa je narekovala
To pa zato, ker je Mirjan hodil v šolo že v tretji razred in je znal lepše pisati ko Metka Toda letos bosta pisala vsak zase, seveda, kakopak, ko sta pa skregana
Popoldne sta se spravila k pisanju. Metka je v otroški sobi sedla k svoji mali mizica, Mirjan je šel pa v jedilnico in se spravil k veliki mizi. Prej sta pa še izmenjala s sestrico dva pomenljiva pogleda Kaj sta pomenila ta dva pogleda, je bila pač skrivnost njunih malih, škodoželjnih src.
Metka je pisala:
»Ljubi, dobri, zlati sv. Miklavži
Sprejmi srčkan pozdrav od Tvoje male Metke, ki stanuje v Lepi ulici, it. 2. Veš, jaz sem pridna zelo, zelo pridna, zato mi pa tudi prinesi veliko lepih reči Kar cel voz, če moreš, če sam ne zmoreš, pa druge naprosi, da Ti pomagajo nesti. saj imaš v nebesih dosti angelov. Prinesi mi novo punčko, veliko, veliko, ki bo gledala in spala m klicala »mama«. Pa seveda tudi voziček. moderen, globok, kot ga ima Mu-šinova Vlasta. In žogo, rdeče nosllka-no, Hedflnik. lončke in skledice, pa
| torte, potičke, piškote, čokolado, fige j in pomaranče in še druge lepe in dobre reči.
Mojemu bratcu Mirjanu prinesi pa samo šibo ker je strašno poreden. On ves dan ne dela drugega, kot samo nagaja, meni, mamici, papačku, kuharici Marjani in psu Lordu.
Tvoja Metka.«
Se enkrat je prečitala Metka pismo, potem pa ga je zganila skupaj in napisala na ovoj z velikimi črkami: »Sv. Miklavžu v nebesih.«
Potem pa se je po prstih splazila do vrat jedilnice in jih tiho priprla Mirjan je še vedno pisal. Globoko se je sklanjal nad mizo in pisal, pisal. Metka se je nasmehnila. Kar naj piše. Vse torte in piškote sveta naj si zaželi, če hoče, dobil bo pa samo šibo. To bo gledal na Miklavžev dan.
Mirjan je pisal:
»Spoštovani, častiti gospod sv. Miklavži
Da sem priden, ubogljiv hi se dobro učim v šoli, to itak sam veš, saj pravi naša mama, da vsi, ki so v nebesih, vse vedo in vidijo, kar se godi na zemlji Torej tudi veš, da zaslužim za svojo pridnost veliko lepih in dobrih stvari. Med drugimi mi, prosim, prinesi: zlato uro, bicikelj, vlak in avtomobilček, ki se navije. Pa mora biti lepši in
večji kot je od Flegarjevega Vladota. Prinesi mi tudi jabolk, hrušk, orehov, pomaranč, pa tort in čokolade, kolikor moreš nesti.
Moji sestrici Metki prmesi pa samo šibo, ker drugega ne zasluži. Ves dan se samo cmeri in nagaja in mene zmer ja z grdimi priimki. Najgršo šibo izberi in ji jo prinesi, meni pa vse tisto, kar sem Te prosil Te lepo pozdravlja Mirjan iz Lepe ulice štev 2.«
Ko sta izročila mami pisemci, da ju vrže v nabiralnik, sta zopei drug dru gega pomenljivo pogledala Rekla pa nista nič. Potem pa sta šla vsak v en ko.t k svojim igračam . V nebesih, v srebrni Miklavževi dvorani je bil pa zadnje dni velik direndaj. Angelčki so letali sem in tja, prinašali vsakovrstne lepe igrače in jih polagali v zlate koške, da jih ponesejo na zemljo. Sv. Miklavž pa je sedel pri veliki zlati mizi in prebiral pisemca, ki mu jih je sproti prinašal angelček-pi-smonoša In prinesel mu je tudi Metkino in Mirjanovo pismo Miklavž ju je prebral, potem pa je nataknil z zlatom obrobljena očala in ju še enkrat prebral. Končno pa je zmajal s sivolaso glavo in zamrmral: »Nak, nak, to pa ni prav, da se brat in sestra tako grdo tožarita!« V veliki zlati knjigi je poiskal njuni imeni in ju prečrtal ter vpisal v črno knjigo. Potem pa je poklical angelčka in mu ukazal, naj izbere dve veliki šibi.
Mirjan in Metka pa zvečer pred Miklavževim godom kar nista mogla zaspati. Mamica je morala postaviti k njunim posteljam dve veliki mizi. da bo imel Miklavž, ki bo prišel ponoči kam odložiti svoje darove »To bo gle dal jutri Mirjan,« se je smejala Metka pod odejo »To se bo cmerala Metka, ko bo dobila samo šibo. jaz pa toliko lepih reči,« si je mislil Mirjan Mi se jima dalo zaspati Premetavala sta se po posteljah, toda spregovorila nista besedice.
Končno sta zasanjala ter videla v saniah Miklavža, ki je prišel ves zlat in blesteč ter prinese) krasna darila Mirian je dobil samo šibo, je saniala Metka Mirian pa je sanjal nasprotno, da je dobila šibo Metka In oba sta se v s^niah naglas smeiala
Sivo iutro je pogledalo v sobo Metka in Mirian sta se zhpdfta istočasno in si pomela oči In njun nrvi pogled je noromal k mizi oh postelji O ffro zal O lenih dnrnvih ki sta jih videla v saniah. ni bilo niti sledu No vsaki mizi je ležala samo — velika šiba.
Spogledala sta se in zajokala v en
glas.
Pritekla je mama in se začudila:
»Kaj, samo šibo vama je prinesel Miklavž? kaj sta pa napravila, da sta se mu tako zamerila?«
Med solzami je izjecljala Metka mami, kaj je napisala Miklavžu končno se je udal tudi Mirjan in priznal, da je tudi on pisal, naj Metka dobi le šibo.
»Tako, tako,« je rekla mama. »zdaj pa imata, kar sta drug drugemu želela. Kaj ne vesta, da ni lepo. da se bratec in sestrica prepirata in drug drugega tožarita? Sram vaju bodi. Bodita vesela, da vaju ni parkelj pobasal v koš.«
In kar takoj, vpričo mame, sta si morala seči 'v roke in se poljubiti.
Zdaj sta Mirjan in Metka spet velika prijatelja Letos sta skupaj pisala pismo Miklavžu ln lepo sta ga prosila odpuščanja In prepričana sta. da jima bo letos prinesel vse tisto, kar nista dobila lani
Puklca Munda, učenka S. raz. lice j osn. šole v Ljubljani:
Zakleta kraljična
Nekoč je živel kralj, ki je imei hčerko, ki je kaj rada zahajala sama v g02d in pri jezeru sredi gozda posedala dolge ure ter prelepo pela. Nekega jutra ,ko je sonce vstajalo in se je blestela na nebu jutranja zarja in so črički prepevali svojo jutranjo pesem, se je zopet odpravila v gozd Ni pa vedela, da blizu srtanuje hudobna čarovnica, ki ima vsakih sto let moč, začarati mladenko. Ravno ta dan je bilo dopolnjeno stoletje. Deklica je sedla k jezeru ni brezskrbno zapela. Tisti mah se ji približa čarovnica in jo s čarobno palico pahne v jezero Ko pade v jezero, se spremeni v zlaito ribico. ki je imela v gobčku srebrn kliuč.
Kralj je doleo časa iskal svoio hčerko in povpraševal za nio v dallnih deželah. Tako so potekala leta. Kralj se je postaral in umrl. Minilo je ropet sto let Zgodilo se je. da je prišel , v tj> eozd na lov kraljevi? sosedne dežele. Prišel je do jezera. Truden je bil. zato 1e legel kraj jezera, da se odW.iie Tedaj priplava k njemu zlata ribica s srebrnim ključkom v gobčku. Zaprosi ga:
»Kraljevič, vzdigni me iz jezera in mi ta ribica v prelepo mladenko. Kraljevič jo zavrne: »Kaj boš ribica na suhem? Poginila bi!« A ribica ga prosi in roti, dokler se kraljevič ne vda, da jo vzame iz jezera in ji potegne ključ iz gobčka. Tisti mah se spremeni zla-a ribica v prelepo mladenko. Kraljevič jo vzdigne na konja in odjezdi ž njo domov. Nato se je poročil z njo. Ko je umrl njegov oče, je zavladal on z mladenko, kraljevo hčerjo, ki je bila sedaj rešena.
Živela sta srečno do smrti in dobila dva otroka: Elizabeto in Ljudmilo.
Očetje — berite!
Dragi stric Matic' Večkrat sem imel kakšno prošnjo do Tebe ali nisem se upal te motiti, ker vem da imaš mnogo dela Torej prosim Te, da mi oprostiš aki Te prosim za svet proti alkoholu. Kaj pomaga dragi stric Matic samo pisati o alkoholu? Bolje bi bilo sploh alkohol prepovedati! ! ! Da bi alkohol preprečile matere ali otroci ne gre tako lahko Zato prosim Tebe, stric Matic, in mame in Jutrovčke kateri so proti alkoholu, da bi mi pojasnili kako bi se dal odpravit ta alkohol. Koliko bi bilo potem manj solz in prečutih noči. ko mati pričakuje očeta Koliko manj strahu preklinjanja in gnusnih besed Koliko ubo-štva nepotrebnega Torej bodimo složni in si pomagajmo vsaj sami sebi ker ne moremo drugim Te lepo pozdravlja pod neimenovani učenec Dragi stric Matic imenujem se........
Ker moj oče tudi čita »Jutro«, ne sme vedeti, da sem to jaz pisal Torej če mogoče objavi moj spis pod neimenovani učenec.
Pripis uredništva: Tvoji želji, ljubi mladi Jutrovček, smo ustregli in smo spis tako^objavili, kakor si želel. Upamo, da ga bodo brali Tvoj oče in tudi drugi očetje in da jim pojdejo Tvoje besede do živega! V pismu pravilno praviš. da matere in otroci ne morejo pomagati na žalost tudi oblasti ne morejo pomagati! Tolaži naj Te pa zavest, da bo mladi rod boljši Vi. ki se zdaj borite proti alkoholu, boste kot odrasli možje eotovo daiali lepši zgled' Oglasi se kmalu ■snet in pridno se uaeležuj na-Sih natečajev!
Z daj je pa žitna. Na okno nam trkajo ptice. Lačne so. V mrazu otresajo si perotni-ce. Trkajo s kljunčki na šipo: „Cujte, otroci vi, čujte! Zrnja na okno, na kakšno polico nasujte!"
Pridni otroci store, kar jim srce veleva. V dalji ie slutijo vigred: čuj, ptičji rod hvalo prepeva. Tistim bo sreča najlepše v življenju sijala, komur je pesem v prirodi presrčna zahvala!
Kdo bi rad Imel
ves letnik 19 3$ »Mladega Jutra"
v obliki knjige za majhen denar T
Ves letnik ima 424 strani in je okusno vezan v platno. Na svojo zalogo opozarjamo posebej vse šolske in druge knjižnice. — Vezani letnik »Mladega Jutra" stane samo Din 60.—
Izpolnite točno spodn jo naročilnico In jo pošljite na naslov: Uprava »Jutra« v Ljubljani.
NAROCILNICA: Podpisani naročam.....Izvodov lanskega letnika »Mladepa Jutra«. Naročnikovo trne in točni naslov:
Podpis naročnika:
892 ^—e—-—--
Za spretne roke
Ce boste v božičnih počitnicah povabili svoje prijateljice ali prijatelje, da »e bodo prišli k vam igrat in če jih boste pogostili s skromno malico, bo miza videti posebno prijazno in slavnostno pogrnjena, če jo boste primerno okrasi-
hove lupine služijo palčkom za čeveljčke. Roke in noge napravimo iz lesenih paličic, ki jih v sklepih nalomimo. Zdaj damo palčkom rdeče čepice na glave, ki s mojih napravili iz rdečega svilenega papirja. V usta jim damo lahko pi-
li. Tu vam bomo povedali, kako lahko sestavite skupino palčkov, ki bo požive-la mizo in bo veselo presenetila vaše male goste. Skupino vidite na naši sliki. Za trup palčkov vzamemo večje jabolko; majhen rdeč jabolček pa nadomešča glavo; iz rozin in mandeljnov napravimo očke, nos in usta. Prazne ore-
pe — želode. Zdaj nam manjka samo še ogenj in kotliček. Tri bolj debele lesene palčke zvežemo zgoraj, v sredino pa obesimo prazno orehovo lupino, ki predstavlja lonec. Okoli vesele skupine položimo smrekove vejice ir okrasek je gotov. To bodo vaši prijatelji občudovali vašo spretnost in iznajdljivost!
Listnica uredništva
Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili: Jamšek Janko, uč. IV. a razr. na Vrtači v Ljubljani, Viktor Koman, dijak v Ljubljani, Vončina Dožo, uč. m. razr. v Mežici, Tratnik Stanko, dijak II. c. razr. L drž. real. gimnazije v Ljubljani, Tratnik Stanko, uč. m. a razr. pri Sv. Petru v Ljubljani, Žužek Ljubo, uč. V. razreda v Mariboru, Neubauer Henrik, uč. II. razr. v Goričah p. Golnik, Gotz Zvonko, dijak II. c razr. drž. real. gimn. v Celju, C&-fenšek Majda, uč. IV. razr, y Ptuju,
Spreminjalka
Kaj napišeš pri besedah
—	lan
—	tič
—	rog
—	mir
namesto črtic, da dobiš beseda droga ga pomena?
Rešitev križanke „ Medved«
Vodoravno: 2. kipar, 6. galeb; S. okapi.
Navpično: L bala; 1 igo; 4. Poka; 1 rep; 6. bL