PRIMORSKI dnevnik (? I8C»I uhajati v Trstu ■ maja 1945, njegov n^.hodn,k PARTIZANSKI EVNlK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž Cerknim, razmnožen "■ ciklostil. Od 5. do 1 7. *®Ptembra 1944 se je ti-v tiskarni «Doberdob» v vjovcu pri Gorenji Trebu-«q. °d 19. septembra 74 do 1 maja 1945 v "»kam, «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. aja 1945 pg v osvoboje-Z" Tr$tu. kjer je izSla za dnia Številka. tiskani Bil je NIK edini partizanski DNEV- v zasužnjeni Evropi. primorski! ris, —j To O j>. ■- "rO O CD C 70 o m rn o to r o n x "Z. 7T. C 2> ILCI o to i> -n V 1_ m c: 'J> 7T. z o Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XL št. 189 (11.912) Trst, četrtek, 9. avgusta 559 -•sl Cr- O Z izpustitvijo vseh potnikov in članov posadke ter s predajo obeh ugrabitel £ Včeraj se je na rimskem letališču Ciampino srečno končala ugrabitev iranskega letala Po pristanku v Manami in Kairu sta ugrabitelja skušala zaman poleteti v Pariz k0 M — Z izpustitvijo vseh 292 potni-dai ‘n 11 članov posadke ter s prc ob ir un h- uKral;,iteljcv se je včeraj šest ur po pristanku na le-soiàa.U pampino, srečno končala odi-sta aa *ranskega potniškega letala, ki Padnt Projšnj° n°č ugrabila dva pri-»mn u.a. ‘ranske oborožene opozicije TrR žabed'nov ha'k« med poletom iz J oberarla v širaz. ‘Iran a”’ ‘Airbus« letalske družbe namoi ^lrda V" r5aib°lj zaskrbljeni so bili se-hodn,V Eranciji, ker so oblasti pred-sredst !laP<,vcdale, da bodo z vsemi ljeno Vl Preprečile pristanek ugrab-p ga elala na francoskem ozemlju. bil0 iVZ e*'u s kairskega letališča je .asino, da bosta ugrabitelja pri- stala v Italiji, da bi se nato s polnimi tanki podala proti Franciji. Podobno kot prej v Kairu so torej tudi italijanske oblasti zaradi pomanj kanja goriva privolile, da letalo pristane na rimskem letališču Ciampino. Takoj po pristanku -so se začela pogajanja z ugrabiteljema, ki sta zaprosila za hrano, pijačo in gorivo. Sodnik Domenico Sica, podprefekt Stelo in poveljnik policije Porpora so svoja pogajanja smotrno vodih, saj sta ugrabitelja v zameno za hrano in pijačo izpustila postopoma 129 talcev, v glavnem ženske in otroke. Med njimi tudi nekajmesečnega otroka s srčno napako, ki so ga takoj sprejeli v neki rimski bolnišnici Medtem pa je Francija zaprosila Italijo, naj z vsemi sredstvi prepreči, da bi letalo poletelo proti Parizu. Ko sta za to izvedela tudi ugrabitelja, je bilo delo za pogajalce še lažje, da sta ugrabitelja privolila na izpustitev še preostalih talcev in članov posadke. Nekaj minut pred pol sedmo zvečer je res še zadnji potnik zapustil letalo, poveljnik iranskega »Airbusa« pa je po radiu zaprepade- no sporočil, da na krovu ni ugrabiteljev, da sta se bržkone pomešala med potnike. Prav poveljnik je nekaj minut kasneje med potniki prepoznal ii-grabitelja, ki mu je ob preusmeritvi pomolil pod nos ročno bombo anana-sovko. Drugi ugrabitelj pa se je sam predal oblastem, kljub temu, da ga ni nihče od članov posadke prepoznal. Pri njem so našli nekaj hlebov eksploziva. Dvojico sedaj vneto zaslišujejo, da bi ugotovili njeno odgovornost, vsekakor ugrabiteljema niso nudili političnega zatočišča, kot so to prvotno trdile tiskovne agencije. Italijanske oblasti so torej lahko zadovoljne, da se je vse srečno in v najlepšem redu končalo. Dvojici bodo bržkone sodih na podlagi italijanskih zakonov in je le malo verjetno, da bi ju izročili Irancem. j- Danes v naši olimpijski prilogi Italiji že deseta zlata kolajna Osvojil jo je N. Oberbiirger Rokomet: »plavim« že zlato odličje Sandal v boksu 'Neslovanska atleta faradi afere domov Itaiijansc-11 *K>zornost' na 01 v Los Angelesu so te dni škandalozne odločitve boksarskih sodnikov. Na sliki: ^ 10 boksar Todisco v svojem včerajšnjem zmagovitem nastopu (Telefoto AP) Stiki Egipta z Italijo o minah v Rdečem morju RIM — Medtem ko ostajajo še od prta bistvena vprašanja glede eksplozij morskih min, ki so v zadnjih dneh poškodovale več ladij v Rdečem morju in Sueškem prekopu in v prvi vrsti za kako vrsto min gre, se je včeraj izvedelo, da Egipt spro ti obvešča o razpletu dogodkov italijansko vlado. Ni pa doslej zapro sil za italijanski neposredni poseg. Po uradnih vesteh iz Washingtona, bodo sodobni ameriški helikopterji RH 53 za iskanje in čiščenje miniranega morja, ki šo že odleteh iz letalskega oporišča bhzu Norfolka, začeh delovati le približno čez teden dni. štirje helikopterji, ki bodo na delu v Rdečem morju in skoraj dvesto oseb z vso potrebno opremo bodo namreč najprej pristali na španskem ameriškem oporišču v Roti in šele nato pluli proti Sueškem prekopu na la di ji »Shreveport«. Gre za isti tip helikopterja, ki so ga Amerikan-ci uporabili v spodleteli akciji za o-svoboditev talcev na teheranskem letališču 1979. leta. Vsekakor pa v Rdečem morju že sodeluje z egipčanskimi tudi ameriški minolovec »Harkness«. Dve francoski bojni ladji sta včeraj natanko preiskovali ves južni del Rdečega morja, ne da bi našli niti eno mino. V prihodnjih dneh se jima bodo pridružile še tri ladje. A-denski zaliv bodo preiskovale pa tri angleške ladje, ki so trenutno zasidrane v pristanišču v Džibutiju. Seveda se mednarodna javnost sprašuje, kdo je za teroristično dejanje kriv. Na včerajšnji tiskovni konferenci je iranski zunanji minister odločno zavrnil vsakršnjo odgovornost iranske vlade. Dodal je tudi, da vladi ni znana skrajna organizacija Džihad Eslami (Islamska sveta vojna), ki si je prevzela odgovornost za miniranje »Proti poskusom, ki skušajo razmajati stabilnost na tem področju«, se je včeraj oglasil predsednik Južnega Jemena Ali Naser Mohamed, ki je hkrati pozval k sodelovanju in k skupnim pobudam Severni Jemen, da bi preprečiti nevarnost izkoriščanja afere miniranega Rdečega morja in vojaški poseg imperialističnih sil na to področje. ^ V prijateljski nogometni tekmi JWilci boljši od Tržačanov Tr>»ina -,°=3) Vasco de Gama 0:4 (ur* De Falco (v 67' Tetini) BJ?glia' Gamberini (v 46' f/ASCo n„Karnano- De Giorgis. * 9' a£1?»«-v lito mmm osanni 'R"*ano (v 63' Romulo), Dinamite, Mar viPNlK■ <■ Glaudio Jose). Di^ELCr. gUlzzatto iz Verone. (il L!8' Mauril'.ho. v 21’ N'10, v fi.^rovka). v 44' Mau ii 0 sobni,,■ C audio Jose. ie 1'riestirviren'ng .lekmi proti Zar-v Prvi resni preizkuš- nji proti odličnemu brazilskemu prvoligašu Vascu de Gami doživela visok poraz. Rezultat je vsekakor razumljiv, saj brazilsko prvenstvo le začasno ustavljeno in so zato gostje v odlični formi. Brazilska ekipa je bila najmanj za razred boljša od domačinov. Pokazali so vse tiste prvine spektakularne hitre igre, ki je značilnost te velesile svetovnega nogometa. Triestina je začela zelo poletno in obetavno in je imela v začetku nekaj priložnosti, ki pa jih De Falco in De Giorgis nista znala izkoristiti. Gostje so nato prevzeli pobudo in brez težav visoko zmagah. Triestina se je sicer ves čas požrtvovalno branila in rezultat je morda previsok v korist Brazilcev. IN o v vladni odlok o osebju zdravstva RIM — Ministrski svet je včeraj na svoji zadnji seji pred vclikošmarenskim odmorom le delno omilil posledice zavrnitve treh zakonskih odlokov o državni zdrav stveni službi, o zlivanju finančnih sredstev krajevnih uprav v enotno državno blagajno in o izrednih posegih na Jugu, ki je pretekli četrtek ponovno zamajala samozavest vladne večine Na predlog predsednika Craxija in pristojnega ministra Degana je vlada nastopila tam, kjer je bila odločitev neodložljiva,-saj bi drugače krajevne zdravstvene enote po vsej državi morale postaviti na cesto okrog 70 tisoč zdravnikov, bolničarjev in uradnikov, ki so zaposleni zgolj začasno. Odobrila je zato nov dekret, ki jim podaljša delovno razmerje do dokončne vključitve v stalež z ustreznim zakonom. Nadomestilo za ostala dva zavrnjena dekreta bo via da pripravila do konca meseca. Zlasti so nujni novi zakonski ukrepi za pomoč južnim predelom države, saj je z zavrnitvijo odloka in posledično razpustitvijo Bla gajne za Jug zaustavljenih mnogo načrtov in javnih del za okrog 24.000 milijard hr. Socialisti devinsko- nabrežinske občine o vprašanju novega župana NA 4. STRANI Po znanem odmevnem intervjuju Mitje Ribičiča Mnenje elana predsedstva CK ZKJ Jureta Bilica o delavskih stavkah in sovražni dejavnosti v SFRJ ZAGREB — Nedavni intervju z Mitjo Ri bičičem še vedno odmeva. Dotaknil se je pač nekaterih jugoslovanskih tabu tem, dokaj živahno formuliral nekatere žgoče probleme in s tem povzročil tudi precej ugibanj. Je to samo njegovo mnenje, ali so v njegovih odgovorih pravzaprav stališča jugoslovanskega političnega vodstva, se sprašujejo mnogi komentatorji, zlasti .v tujini. In nato — če je bil to njegov osebni pogled na, recimo, vprašanja disidentov, sodnih procesov itd., kaj o takšnih tezah menijo drugi člani jugoslovanskega političnega vrha? Jugoslovanski novinarji so seveda brž pohiteli in diskretno »potipali« klimo. Tako so v intervjuju, ki ga je imela beograjska revija Duga s predsednikom zvezne konference SZ DL Jugoslavije Marijanom Rožičem že navrgli nekaj vprašanj, ki se nanašajo na Ribičičeve izjave (zlasti glede vloge SZDL v družbi), zagrebški Danas pa je v zadnji številki »provociral« Jureta Biliča, člana predsedstva CK ZK Jugoslavije. Tako so omenjenega politika med drugim vprašali, kaj meni o jugoslovanskih štrajkih. Novinarka, ki se je z njim pogovarjala, je omenila, da so danes te stavke nekoliko dru gačne kot pred časom. Tako so se, recimo, nekje pojavile tudi takšne parole: »Druže Tito, mi ti se kunemo, da ovako više ne mažemo« . . . »Da, je rekel Bilič, skrbno spremljam vse informacije v zvezi s štrajki. Njihov značaj pa se v ničemer ni spremenil: pojavljali so se predvsem tam, kjer so zamudili z izplačili osebnih dohodkov, ali ni bilo denarja za regres (poseben dodatek za dopust — op. p.) in kjer delavci menijo, da niso dobili toliko, kolikor so zaslužili, oziroma so porušeni nekateri odnosi. To so bili tudi prej motivi za stavke. Mnogi delavci so mi rekli; protestirali bomo, vpili, toda tega našega ne bomo rušili. Lahko rečem, da se večina delavcev, zlasti tistih z najnižjimi dohodki, vede zelo hrabro. Res je, skupina delavcev neke zagrebške tovarne je med nedavno stavko prepevala tako, kot ste povedali. Najbrž zato, ker cene in in flacija najbolj prizadevajo ravno te delavce. Moramo vedeti, do kod lahko gremo, da se to ne bi zgodilo v širših razsežnostih, kar bi lahko zaustavilo celoten proces ekonomske stabilizacije. Vodilni ljudje, delavski sveti, komu nisti morajo skrbeti za to, ne pa da tako brez- glavo in neupravičeno dvigujejo cene.« Jureta Biliča so seveda vprašali tudi, kaj meni o primerih, kakršen je tisti z aretacijo 28 občanov. Konkretnega primera sicer ni hotel komentirati, v zvezi s tem pa je dejal, da je pač veliko stvari na idejnem področju, ki jih je mogoče in treba reševati i> prvi vrsti z demokratično idejno borbo. »Tam, kjer ni idejne borbe, uporabljajo administrativne u-krepe, ki nam morda niti niso potrebni, ra zen v skrajni sili, kadar kdo želi spodkopavati in ogrožati pridobitve revolucije, zlasti, kadar je povezan s silami v tujini. So ljudje, ki menijo, da nas bodo prisilili k spremembi politike, če se bodo spajdašili z našimi sovražniki zunaj. To so prodane duše, njihova aktivnost pa je sestavni del strategije boja proti socializmu in komunizmu, pa tudi proti Jugoslaviji. V tem kontekstu je treba gledati na te stvari, kadar pri nas uporabimo administrativne ukrepe. Naši prijatelji v tujini morajo vedeti, da to, kar počnemo, niso nekakšne naše drobne igrice, medsebojne zadevice ali krepitev tendenc totalitarnega režima. Ne glede na to ,da včasih naredimo tudi kakšen neroden korak, so to vendarle obrobne epizode, ne morejo samo po tem ocenjevati, kaj P°" čnemo.« Ali v Jugoslaviji dovolj ločujejo stvari, ^ jih je treba obravnavati na idejnem področju, od tistih, ki so zares sovražne in je potrebna represija, je še zanimalo Danas. Da, politika Zveze komunistov je, da jih je treba ločevati, toda če nekje naredimo napako, v neki odločitvi ali na sodišču, bodo to popravili, meni Bilič. »Zakaj iz nekega primera delati načelno obtožbo družbe in revolucije? Če bi &*" zlobni, bi lahko rekli, da je mogoče tudi tistim, ki nas učijo demokracije in svobode, marsikaj očitati. Stokrat bolj so nesramni tn drastični, kot smo mi kdajkoli bili, ali kakof smo vsaj v zadnjem času.« »Lahko bi na to vprašanje odgovoril tudi drugače,« je dejal Jure Bilič. »iMhko bi šaljiv, in zabaval občinstvo, toda resen čim vek, pa če je še državnik povrhu, ki je °~, govoren, oziroma dokler je odgovoren —_ f" dokler sodeluje pri odgovornosti neke politik — ne more biti šaljivec . . .« Tako je odgovarjal Bilič in tako piše Danm — med vrsticami bodo pa brali tisti, ki 1 pač radi počno ... Z. S. Tortora v evroparlament Znani televizijski napovedovalec Enzo Tortora, ki je-bit zaprt pod obtožbo sodelovanja s kamoro in izpuščen ob izvolitvi v evropski parlament, je včeraj odletel na prvi stik s svojo novo nalogo (Telefoto AP) Po padcu avtobusa z mostu Nesreča pri Mesini terjala štiri mrtve MESINA — Huda prometna nesreča, ki se je Ripetila v torek na avtocesti Mesina - Catania, je zahtevala štiri smrtne žrtve. Tri osebe • so bile pri priči mrtve. Gre za 33-letno Antonello Piscopo iz San Ca-talda, 32-letnega podoficirja Sergia Ferrara iz Catanie in 24 letnega vojaka Gioacchina la pichina iz Raguse. Včeraj pa je zaradi poškodb umrla v bolnišnici še ena žrtev nesreče. šofer avtobusa, 40-letni Antonio Cantarella je vozil po viaduktu avtoceste Mesina - Catania. Avtobus je odpotoval iz Mesine ob 14. uri. Vozil je okrog trideset potnikov. Ko je Cantarella privozil iz tunela, se je pred njim pojavil tovornjak, ki je vozil z zmanjšano hitrostjo. Policija domneva, da se mu je šofer avtobusa hotel izogniti, ker pa je bila cesta spolzka, je izgubil nadzorstvo nad vozilom. Avtobus se je zaletel v varnostni zid, potem pa je z mosta strmoglavil v 25 metrov globok prepad. Skoraj vsi potniki avtobusa so bili v tej nesreči ranjeni. Najhuje je bil poškodovan voznik avtobusa. Odpeljali so ga v oddelek za intenzivno terapijo v Catanii. V bolnišnico v Calami so sprejeli tudi sedem ranjencev, turistov iz Senegala in z Malte, ostale pa so odpeljali v razne krajevne bolnišnice. Policija še vedno preiskuje vzroke nesreče. Pridržala pa je Vincenza Alfonsa, ki je vozil tovornjak. Iskanje rešitve za prekomerno rast prebivalstva CIUDAD DE MEXICO - V mehiškem glavnem mestu se je v P?0 deljek začela konferenca o sveto nem prebivalstvu, ki bi morala v s stih dneh razpravljati in poiskati šitev za številne probleme, ki n stajajo zaradi naglega naraščam prebivalstva predvsem v državah razvoju. Podatki so res zaskrbljujoči Pr 10 leti, ko je bila v Bukarešti tovrstna konferenca je bilo na sy® 3,99 milijarde ljudi, danes pa h.A. baje že 4,76 milijarde, točnega s vila pa ne ve nihče. V soglasnem prepričanju, da je m g oče le s kontrolo in omejitvijoJ štev zajeziti sedanjo človeško P'^i se samo Vatikan zavzema, da. staršem pustili svobodo proste > * re o številu otrok. V poslanici P®*j„ Janez Pavel H. obsoja tudi spla Na Zahodu ne verjamejo nepreverjenim vestem Sovjetske oblasti zagotavljajo da je Saharov zdrav in da dela MOSKVA — Na Zahodu še vedno vlada zaskrbljenost o usodi ruskega znanstvenika Andreja Saharova na prisilnem bivanju v mestu Gorki. V začetku maja je namreč začel gladovno stavko, da bi pritisnil na ruske oblasti, ki odklanjajo ženi Jeleni Bonnerjevi vizum za zdravniški pregled oči. Zaskrbljenost potrjujeta tudi dve pismi, ki ju je pred nekaj dnevi naslovila moskovskim prijateljem žena ruskega Nobelovega nagrajenca, kjer pravi, da se ne srečuje z možem od 7. maja, da ne ve, kje se nahaja in kakšno je njegovo zdravstveno stanje. Dve pismi, če sta seveda verodostojni, demantirata torej izjave prijateljev Saharova, ki naj bi prejšnjo nedeljo prišli v stik z Bonnerjevo. Le ona naj bi jim potrdila, da je Saharov prekinil gladovno stavko in da se dobro počuti. V krogih ruskih disidentov se sedaj pojavlja dvom, da se za to zadnjo vestjo skriva ruska tajna služba KGB. Jelena Bonner je zadnjič prišla v stik s sinovi Saharova po sedmem maju, ko je ruski znanstvenik izginil iz svojega stanovanja v Gorkem. Iz neuradnih krogov se je takrat zvedelo, da so ga peljali v bolnišnico in prisilno hranili. Zatem so se razširile vesti o smrti ruskega disidenta, medtem ko so ruske oblasti, ki skušajo omiliti v svetovni javnosti odmev afere Saharov, izjavile, da se znanstvenik dobro počuti, se normalno hrani in da nadaljuje znanstveno delo. Konec tega meseca pa se bo morala Jelena Bonner braniti pred sodniki zaradi obtožbe protisovjetske propagande. O zadevi Saharov v Washingtonu pravijo, da že dva meseca nimajo vesti, ki bi jih ruske obUsti potrdile z dokazi. Glasnik ameriškega state departmenla Alan Romberg je s tem v zvezi včeraj izjavil, da so vladni krogi ponovno posegli pri ruskih oblasteh, naj dovolijo zunanjemu opazovalcu, da osebno preveri zdravstveno stanje Andreja Saharova. Smrt med počitnicami Štirje italijanski turisti, zakonska para iz Turina, dva Švicarja in so poleg pilota izgubili življenje, ko je v torek zaradi megle malo letalo zadelo v pobočje griča, v naravnem parku 65 km od Nairobi ja v Ob vprašanju referenduma in zaradi vse bolj grozeče brezposelnosti Francoski socialisti vedno bolj osamljeni PARIZ — Medtem ko se finančne perspektive francoske vlade vsaj po oceni pravkar objavljenega poročila mednarodne organizacije OECD pozitivno umirjajo, se politične in socialne napetosti v Franciji sicer zaostrujejo. Ob sedanji najnovejši oceni OECD je novi minister za finance in gospodarstvo Pierre Bere-govoy objavil v včerajšnjem Le Matinu intervju, v katerem res poudarja, da bodo glavne smernice francoske gospodarske politike tudi poslej ostale iste, se pravi v okviru strogega varčevanja, ki ga je vpeljal njegov predhodnik Lelors, vendar pa je hkrati že priznal tudi neke šibke točke v dosedanji usmeritvi, zaradi česar je napovedal, da pri vsem tem mora pa ostati kupna moč prebivalstva neokrnjena. Čeprav bi ob nastopu nove vlade Laureola Fanbiusa že zaradi mladosti novega premiera pričakovali predvsem neke ofenzive, se je morala vlada zaradi raznih okoliščin očitno umakniti bolj v obrambo. To se je še posebej pokazalo v se- danji razgreti razpravi o novem Mitterrandovem zakonskem predlogu o referendumu v klopeh senata, kjer ima desna opozicija dokajšnjo v.ečino. Za razpravo v tem tednu v senatu je prijavljenih kar 48 govornikov, vendar je že zdaj jasno, da bo senat odločno zavrnil MHtterrandovo pobudo in s tem blokiral postopek za izvedbo referenduma in nadaljeval načeti razkol med dvema polovicama Francozov. Vsekakor je bilo značilno, da je leva večina, ki je v senatu v bistvu manjšina, nastopala v zvezi z referendumom s položaja o-brambe, desnica pa s položaja napada. Minister za pravosodje Robert Badinter je svojo utemeljitev zakona podal zares kot odvetnik obrambe, medtem ko je opozicijski Jean Lecanuet vzkipel s pravo obtožnico v slogu javnega tožilca. Golistični pr vak Charles Pasqua je ponovno zahteval, da predsednik republike Mitterrand razpusti sedanji parlament in razpiše nove volitve, češ da je to edina in najbolj enostavna pot za ugotovitev ljudske volje. Socialisti, ki se zavedajo, da imajo sicer od prejšnjih volitev v parlamentu dovolj močno večino, nasprotno pa niso prepričani v to večino med dejanskim ljudskim mnenjem v tem trenutku, so se seveda oklepali le referenduma kot sredstva, ki bi omogočilo Francozom, da sodijo ene in druge. Še bolj se pa osamitev socialistov v tem prehodnem razdobju kaže tudi glede na novo taktiko KPF. Medtem ko so bili komunisti še do nedavna člani v prejšnji koalicijski levi vladi, so zdaj že zakorakali precej v svojo smer proč od vlade. Medtem ko je predvčerajšnjim Huma-nite, glasilo KPF, zapisalo o sedanji razpravi o referendumu, češ da je to — brezplodna razprava o spolu angelov — je včerajšnji Humani te povzel po razpravi komunističnega senatorja Charlesa Ternana naslov svojega uvodnika — Francija ima druge skrbi kot pa referendum — pri čemer so pokazali s prstom zlasti na vse bolj grozečo brezposelnost v državi. BOGDAN POGAČNIK Comelli o ZOI v naših krajih Jti' TRST — Trbiž (Furlanija - . lijska krajina), Beljak (K°r in Kranjska gora (Slovenil™^ bi bile sedež zimskih °^.,.iele iger za leto 1992. Te tri r0. so predložile enotno kandW» ^ Načrt, tako je izjavil je deželnega odbora Comelli, tudi začasni predsednik de ^ skupnosti Alpe Jadran, sfch buda Skupnosti desetih * ^ežel-področij. Vsekakor se Jn ^ ne uprave vneto ukvarjal0 • načrtom. Možnost za skupn didaturo treh dežel za 0-olimpijske igre bi krepila sodelovanje med iberni, razširila pa bi tudi. s vanje v turističnem sel ktotju- primorski dnevnik — 9. avgusta i9«4 tržaški dnevnik □ 3 Vsaditev novih dreves v Ribiškem naselju ^red kratkim so na srečanju med Qezelnim odbornikom za krajevne ustanove in gozdove Vespasianom in zainteresiranimi krajevnimi predstavniki ookončno sklenili, da bo deželna upra-Va ,v devinskem Ribiškem naselju od-j ila neobhodno potrebno odstranitev topolov ter se obenem obvezala, da ., čimprej poskrbela za vsaditev no-ton dreves. Včeraj pa je deželna uprava na Predlog odbornika Vespasiana odredi-a’ da se zaupa deželnima ustanova-a Observatoriju za bolezni rastlin to Nadzorništvu za gozdove raziskava .fjtožnosti čim bolj racionalne pogo-cutvo tistega območja, na katerem bo-0 odstranili stara drevesa. Vespasiano je o tem problemu v petnem odboru poročal včeraj zju-M dodal, da bo dežela tako fi-t/fj10 kot tudi tehnično poskrbela za ’ “O bodo v Ribiškem naselju spet sadili drevesa, ki so prava značil-^ tega kraja. Ueželni odbornik Vespasiano se je to srečal z upravniki devinsko - na-ozuiske občine, katerim je poročal ^Jutranjih sklepih v deželnem odbo-• Odbornik devinsko - nabrežinske s tone Giorgio Depangher je izrazil zadovoljstvo nad odločitvami de-lruh upraviteljev. Z otvoritvijo 8. Bienala umetnikov lep začetek letošnjega »Tabora 84« Z otvoritvijo 8. bienala umetnikov -amaterjev, se je v Prosvetnem domu na Opčinah v torek zvečer začel letošnji praznik »Tabor 84«, ki ga organizira domače kulturno društvo »Tabor« in ki se bo nadaljeval, z raznimi prireditvami, vse do 15. avgusta, ko bo tokratno prireditev zaključilo gostovanje folklorne skupine KUD ULJANIK iz Pulja. Najprej nekaj kronike o samem letošnjem Bienalu, za katerega se je tokrat prijavilo s svojimi deli (v glavnem s slikami, eden od umetnikov razstavlja tudi dve svoji skulpturi iz železa) 16 umetnikov - amaterjev, ki so predložili kar 56 svojih del. Med temi je žirija, ki so jo sestavljali Peter Krečič, ravnatelj arhitekturnega muzeja v Ljubljani, slikar Franko Vecchiet in Magda Tavčar, sama izdelovalka izredno lepih tapiserij, pa tudi članica domačega društva, izbrala 32 del, ki so si jih udeleženci otvoritvene prireditve lahko ogledati, ob strokovni razlagi Petra Krečiča, ki je imel na večeru tudi kratek govor o pomenu razstave. V imenu domačega društva je številno občinstvo pozdravila Stanka Hrovatin, ki se je zahvalila vsem umetnikom in poudarila velik pomen, ki ga ima omenjena prireditev za uspešno delovanje društva samega. Predala je nato besedo Petru Krečiču, ki je udeležencem obrazložil kriterije žirije pri izbiri razstavljenih del: »Držali smo se dveh kriterijev,« nam je v razgovoru za naš dnevnik povedal. »Pomembno se nam je zdelo že to, da se je tolikšno število umetnikov - amaterjev priglasilo za sodelovanje na tokratnem Bienalu. Menili smo, da je treba že ta njihov trud, to njihovo veselje do slikarstva, ali kiparstva, nekako nagraditi. oziroma zabeležiti ter smo od vsakega izbrali po eno delo. Dru- Pogovor s strokovnjakinjo prof. Lauro Rottini - Sandrini Večja prisotnost meduz v Jadranskem morju ni nujno posledica večjega onesnaženja nesnaževanje okolja in problem lau,Uz sta vprašanji, o katerih bi je a Pisali skozi vse leto. Ker pa lasfrv i e. čas, ko ju občutimo na s tem' smo se odločili, da se v problemi pobliže seznanimo. desetn, finskem Bregu že več kot sk0 l . , deluje Laboratorij za morto , °gijo. Pred kratkim pa so črt vH n-vil1’ še oddelek UNEP (Nata) držav za varstvo oko- Mpj v okvirun katerega deluje tudi Pr(warodni center za Sredozemlje in »Naš evani° okolja meduz, CIMAM. r°dni center je priznan na medna-zarari- r,avr>i in je važen predvsem datki1 tega’ ker se tu zbirajo po-tiam ° toeduzah z vsega Jadrana,« taura° ^jasnila vodja oddelka prof. tetni r> ”'°^*ni - Sandrini, univerzi-tu na t *-es-or Pr* zoološkem inštitu-Oašjh težaški univerzi. »Ena izmed MaRf p.rxtoh pobud je bil Načrt Za e|. , jNačrt alternativnih metod ganizac0sko raziskovanje). Razne or-jele nn'Ju ‘n ribiške zadruge so predo kon °ne P0Pisne pole, ki naj jih šetnu *ete izpolnjene vrnejo na-tivna ,abpratoriju. Pobuda je pozi-s°delovai- zat°. ker bodo pri tem Ravnr,' tudi nestrokovnjaki.« k°Palcih >r* nestrokovnjakih (rtirčih, a je, ji ltd-), pa je razširjeno mne opazil; „srno v zadnjih letih lahko dranskem°ras^ števila meduz v Ja-s°tnost _ toorju. »Občasna večja pri-?aškem m,duz v Jadranu in v Tr- stvar 1 zalivu številčni posebej, ni nova porasti so naravni pojav, kot je naravni tudi njihov številčni padec. Tako smo na primer leta 1977 zabeležili porast, ki je leta 1979 dosegel svoj višek — z jugoslovanskih obal so javili 250.000 primerov opeklin zaradi meduz. Po triletnem številčnem padcu, so zabeležili ponovni višek leta 1983. Letos pa je meduz znatno manj. Obstaja pa še vedno vprašanje, zakaj se jih leta '79 pojavilo tako veliko.« Pod vplivom raznih manifestacij zoper onesnaževanje na vseh področjih, ki jih spodbujajo ekološka gibanja, radi iščemo v onesnaževanju okolja vzroke za vse negativne pojave. »Glede hitrega ali manj hitrega razmnoževalnega ciklusa meduz nimamo nikakršnih znanstvenih izsledkov, ki bi potrjevali podoben sum. Razloge je treba iskati drugje. Dr. Adam Benovič z Biološkega inštituta v Dubrovniku meni, da ima pri tem svoj delež krivde vedno manjše število morskih roparjev, kot je npr. morska želva "Caretta caretta”. Dr. Tamara Vučetič s splitskega Inštituta za biologijo raziskuje vpliv, ki naj bi ga morda imele na razmnoževanje meduz klimatske spremembe, seveda v dolgih obdobjih; recimo v 30 letih. V isto smer so usmerjene raziskave prof. Alenke Malej z ljubljanske univerze, ki proučuje metabolizem meduz — npr. koliko kisika porabijo.« »Tu gre za analize in za urejanje podatkov, ki zahtevajo dolg in naporen študij,« je še poudarila prof. Pelagia nottiluca, najbolj razširjena vrsta meduz v našem morju Rottini - Sandrini. Proučevanje pojava meduz poteka v bistvu na treh ravneh. Predmet podrobnejših raziskav je najprej biološki ciklus oži-g alkar jev; s tem v zvezi je tu vprašanje pojava rojev meduz pod morsko gladino v poletnem času. Zdi se, da se meduze prepuščajo morskim tokovom, kot bi jim nekako odpove- dal mišičasti sistem. Na drugi strani gre za zdravstveni problem, ki je posledica opeklin. Prisotnost meduz vpliva seveda tudi na turizem. Nazadnje pa je tu še škoda, ki jo meduze — majhne in velike — povzročajo ribičem, »Za vse podrobne a-nalize potrebujemo pa "svež material”, ki ga pa ni vedno na pretek. Tako se dogaja, da moramo biti često raziskovalci na razpolago meduzam in ne obratno,« je v šaljivem tonu dodala prof. Rottini -Sandrini. Nazadnje nas je še zanimalo, v kolikšni meri poteka sodelovanje italijanskih znanstvenikov s slovenskimi in jugoslovanskimi. »Izrecno bi tu poudarila, da je naše dosedanje delo sad plodnega in tesnega sodelovanja z jugoslovanskimi strokovnjaki. Povezani smo z biološkim in štitutom iz Ljubljane, ki ima svoj sedež v Portorožu, dalje z inštituti v Rovinju, Splitu in Dubrovniku. Odlične stike z jugoslovanskimi znan stveniki ima tudi prof. Corrado Pic-cinetti, direktor Laboratorija morske biologije in ribolova v Fami, ki spa da pod okrilje univerze v Bologni. Prof. Piccinettiju je zaupana organizacija letnih pomorskih križarjenj po Jadranu, ki jih prireja Trgovska mornarica. Ravno na teh križarjenjih si jugoslovanski in italijanski, pa tudi drugi tuji strokovnjaki izmenjujejo mnenja in strokovne podatke.« BRUNA CIANI amaterjev na Opčinah gi kriterij je seveda upošteval bolj kakovost slik in skulptur. Tu smo imeli razmeroma strogo merilo. Če je po naši sodbi umetnik - amater pokazal nekaj več ambicij, bodisi v tematiki, bodisi v čisto formalnih uspehih svojih ustvarjalnih rešitev, potem smo za razstavo izbrali po dve njegovi deli.« »Žirija je prišla tudi do druge pomembne odločitve,« nam je Krečič še povedal, »Tu gre za osmi Bienale. Čez dve leti, naj bi bila to že deveta takšna prireditev. Menili smo, da je treba tem umetnikom - amaterjem, ki so že pokazali, poleg vztrajnosti, tudi napredek, nuditi tudi strokovno pomoč. Zato smo sklenili, da bi, pred bodočo razstavo, uvedli tečaj, ki bi ga vodil priznani umetnik to ali onstran meje. Tu bi udeležence porazdelili v dve, ali tri skupine, od katerih bi se ena na primer ukvarjala s slikanjem v naravi, druga z geometrijskimi liki, tretja s kolaži itd. Prvič sem sodeloval v tej žiriji,«* je Krečič dejal, »pa sem presenečen nad tem velikim navdušenjem, ki sem ga zasledil pri organizaciji razstave tako pri članih domačega društva, ki so organizatorji te prireditve, kot pri u-metnikih, ki se le te udeležujejo. V tem trenutku, ko smo na področju umetnosti v svetu, kot jadrnica brez vetra v jadrih, je takšno navdušenje s strani vseh vredno še posebne pohvale.« Predsednica društva »Tabor« Nori Jerič nam je pravtako izrazila zadovoljstvo nad uspehom tokratne razstave in nam že najavila prihodnjo prireditev, ki bo v soboto ob 20.30. »’Tu se nam bodo predstavili nasi igralci, ki jih je pripravil Drago Gorup, ki je dal prireditvi naslov "Mali tabor starih - Beseda 84«. To bo poučni in obenem zabavni program in upamo, da bomo imeli veliko občinstva.« V nedeljo ob 18. uri bo na letošnjem »Taboru« nastopil pihalni orkester od Korošcev, v ponedeljek, 13. t.m., bodo ob 19. uri predvajali film »Sreča na vrvici«; v torek ob 20.30 bo zopet večer filmov Sergija Verča v sredo pa bo nastopila ob 18. uri še folklorna skupina KUD iz Pulja. Ob otvoritvi razstave je Stanka Hrovatin razdelila vsem udeležencem tokratnega Bienala priznanja. Sergij Verč pa je prikazal tri svoje filme »Black-art«, »Ameriška razglednica« in »Tržaška melanholija«. N. L. Jazz drevi na Gradu sv. Justa V spomin na najvidnejšega jazz skladatelja vseh časov Duka Elling-tona bo drevi ob 20.45 na Gradu sv. Justa tržaška jazz skupina »Italian Ali Starš«, zaigrala nekaj njegovih skladb. Omenjeni dogodek bo obenem predstavljal otvoritev osmega večera »Olimpiade v Trstu«. Kot običajno se bo spored nadaljeval s predvajanjem olimpijskega dogajanja na velikem e-kranu. Na zaslonu se bodo zvrstili posnetki s tekmovanj v atletiki, boksu ter jahanju. Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Iz trinajstega stoletja prvi dokumenti o Proseku .,r"sek V in N* Vas* so štiri gostilne, daf ' s Prenov-izven nje Pa dve £<> > doi^f^sci. Več rožnaric prost Vctaj Pfidelek povečini v Trstu, 'Na centavbi Deželnega cvetličarji svil,'LEfVSA (Ente regionale v na Ush, n,/P0 dell’agricoltura - Deje N-kuNPN razv°i kmetijstva) i„ ,tanka Potoče cvetja. Na Proseku riNu trinP ^varovalnica. &.*»£«** (dve mlekarni fritta dv mestliri ^'t\.^ona C Trgovin droge- pto-sk^^^Prcxiajaini obutev, dva šhl tedi’i karna: zlatarna, v bli-Sp»? itd.) «/p,to-čji prodajalni pohi-N J,' Med državno cesto in Pm- rì,, . mesnici, cvetličarni, že QVe proč' ’ ‘ Iona, i kor ekarn re ve letik0 PostaN državno cesto in Pro-okih zrasla* * v zadnjih dvajsetih &si£?s.«ass.r te5- totem ' domačin. Prosečani so jtoarnij, deja^enJ-|V rprstu v raznih mladine °soih' °Pja: 1854, nižja srednja šola, poimenovana po Franu Levstiku, iz leta 1973, v drugem poslopju pa je otroški vrtec. V vseh dedujeta slovenski in italijanski oddelek. Cerkev sv. Martina je bila zgrajena leta 1637 in je postala farna leta 1850. Na robu vasi je pil in od leta 1972 tudi spomenik padlim v NOB. Spomenik padlim partizanom je tudi na pokopališču. V bližini pro-seške postaje je spomenik desetim talcem, ki so bili tu obešeni junija 1944. V kraju je pokopališče, izven naselja pa tudi vojno pokopaišče avstro - ogrskih vojakov, padlih med 1. svetovno vojno. Na Devinščini je postaja orožnikov. V tako imenovani Soščevi hiši imajo Prosečani na voljo manjšo dvorano in druge prostore. Bivšo kinodvorano, ki so jo kupili osnovni r, na voljo tei PO tota šola, zgrajena leta Vse, ki bi se hoteli oglasiti v zvezi z opisi krajev, Id si bodo tu sledili, toplo vabimo, da svoja dopolnila, kritične pripombe in popravke posredujejo uredništvu Primorskega dnevnika ali SLORI. pred kratkim, pa preurejajo v kulturni dom skupen za Prosek in Konto-vel. V petdesetih letih ustanovljeno Prosvetno društvo Prosek - Konto-vel ima tri pevske zbore, moškega, ki nosi ime glasbenika Vasilija Mirka, ženskega in otroškega. Amaterski o-der Jaka Štoka, Mladinski krožek Prosek - Kontovel (1978) ; v kraju deluje skupno za obe vasi tudi Godbeno dru štvo Prosek, podružnica Glasbene matice, sekcija VZPI - ANPI. Tu so tudi sekcije strank KPI, PSI in SSk (za Prosek, Kontovel in Križ), poleg tega pa še občinska izpostava in rajonski svet za Zahodni Kras. Tudi v šporL nem pogledu je društveno življenje za oba kraja skupno. Na Proseku obstaja od 1924 FC Primorje, ki se posveča nogometu in ima svoje igrišče na Rouni, ki so si ga domačini sami uredili s prostovoljnim delom. Mnoge vaščanke imajo narodne noše, ki jih same krojijo in jih nosijo ob posebnih priložnostih. Ena šivilja se je celo specializirala v krojenju letali. Na Telovo okrasijo prebivalci pot procesije z jesenovimi vejami in del poti posujejo s cveticami. Martinovanje 11. novembra privabi na Prosek veliko ljudi iz vse tržaške okolice. Takrat je sejem, na katerem prodajajo kramarji na stojnicah posodo, oblačila, igrače, slaščice itd., gostilničarji pa postrežejo s klobasami in zeljem ter kuhanimi štruklji. Pač pa ni več tradicionalnega pokušanja vin na o-smicah, odkar je pridelek manjši. Na Devinščini je ta dan sejem prašičev. Blizu kraja so ob poti proti Križu v manjši jami pod Kravjakom izkopali iz rdeče pleistocenske ilovice močno okamencio, spodnjo čeljust človeka iz konca ledene dobe, pri vojaškem pokopališču severozahodno od tod pa so našli v jami z dvema navpičnima vhodoma koščene in keramične ostanke iz bronaste in železne dobe. Prosek je dokumentarno prvič izpričan leta 1289, vendar sodijo, da je obstajal že prej. Razvil se je severovzhodno od sedanje pokrajinske ceste ter je pripadal devinski zemljiški gospodi. Po sporu te s tržaško občino v 18. stol. je prešel k njej, vendar je del naselja, sedanja Devinščina, še vedno pripadal devinskemu gradu. V 15. stol. so vas opustošili Turki. Krajani so bili sprva pretežno kmetje, kar izkazuje prvi popis prebivalstva iz leta 1777, ko so na Proseku prešteli 398 ljudi. V 19. stol. je doživel Prosek precejšen gradbeni in demografski razvoj. Najstarejši vaški priimki izhajajo iz dobe, ko so priimki šele nastajali. Verjetno se je na Proseku že v davnih časih trgovalo z žitom in vinom in razvile so se tudi obrti, ki so povezane s trgovino in prometom: v vasi je bil že v 15. stoletju trgovec in gostilničar, v 18. so tu delali trije kovači in je bila ustanovljena carinska uprava. (Nadaljevanje prihodnjič) Popravki in pojasnila V zvezi z ustrelitvijo petih kurirk iz Prebenega, o čemer smo pisali v tej rubriki v sobotni številki našega dnevnika, nas je Stanka Hrovatin z Opčin opozorila, da jih niso ustrelili na o-penskem strelišču, pač pa v majhni dolinici ob robu vasi. Na tem kraju so v zadnjem času zrasli novi stanovanjski bloki med ulicama Santa Fosca in San Isidoro. Tiskovno poročilo krajevna socialistična sekcija PSI: Čimprej imenovati novega župana Nabrežine Od devinsko nabrežinske sekcije socialistične stranke Italije smo v zvezi s političnim položajem v občini prejeli naslednje tiskovno poročilo, ki ga v celoti objavljamo: Vodstvo sekcije socialistične stranke v devinsko - nabrežinski občini u-gotavlja z zaskrbljenostjo po enomesečnih pogajanjih med strankami sedanje večine (PSI - KPI - SSk) glede novega župana, da kljub večkratnim sestankom še niso vidne kakšne novosti, predvsem zaradi prevelike togosti med strankami. Socialistična stranka je od vsega začetka zagovarjala nujnost, da je treba čimprej imenovati novega župana, ker so za sedanjo občinsko u-pravo predvsem važni programski dosežki. Zato bi morala ta uprava taka kot je izpeljati do konca mandatne dobe začeto delo in svoje obveznosti. Občinski odbor in svet bosta morala do zaključka svoje mandatne dobe izdelati in zaključiti nekaj važnih vprašanj, kot je varianta za Splošni regulacijski načrt, kar bo imelo svoje posledice tudi na Sesljanski zaliv (ob tem naj spomnimo, da socialistična stranka od vedno zahteva za Ses-ljan jasne izbire, ker se zaradi zapuščenosti zaliva nedopustno kvari vse okolje). Drugo važno področje zadeva javna dela od obnovitve občinske razsvetljave do krajevne kanalizacije. Zaradi svoje obsežnosti pa zahtevajo vsa ta dela kar največ prizadevanja in sodelovanja v občinskem odboru. Prav zato se socialistom zdi nujno, da pogajanja o izbiri novega župana ne ovirajo rednega poteka teh del. Iz istega razloga predlagajo socialisti ostalim strankam v odboru, da ostane sestava vodstvenih organov v občini nespremenjena z izjemo župana, ki naj bo oseba sprejemljiva za vse tri politične sile. Povsem razumljivo je v takem primeru, da je treba izbrati enega izmed svetovalcev KPI. S tem pa ni bilo dano »priznanje KPI, da predlaga novega župana«, kot je nekoliko pristransko zapisano v dokumentu, ki ga je pred kratkim izdala krajevna komunistična sekcija, ampak da je treba nastopati enotno in izbrati med več imeni, ki naj jih predlaga KPI. Drugače tudi ni bilo mogoče nastopati, saj občinskega odbora ne sestavlja ena sama stranka, ampak koalicija strank. KPI je zaenkrat nudila še nezadosten odgovor, zato se pogajanja nadaljujejo. Socialistična stranka, ki v teh tednih ni hotela vplivati na pogajanja z javnimi izjavami, poudarja svojo težnjo po spoštovanju vseh dosedanjih dogovorov, ker je mnenja, da je le tako možno braniti koristi vseh občanov, predlaga, da ostane sedanja politična situacija nespremenjena in nasprotuje večjim zamenjavam na vodilnih mestih občinske uprave vsaj do volitev, ki bodo prihodnje leto. Nihče Fotografije z izleta Primorskega dnevnika po Grčiji so na ogledu v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20. pa ne more zahtevati od socialistične stranke, da se odpove vlogi in poziciji, ki ju je imela v sedanji mandatni dobi, pa tudi ne, da bi sprejela zasilne rešitve z manjšinskim odborom. Socialisti pričakujejo od političnih partnerjev v devinsko - nabrežinski občini vsaj toliko pripravljenosti na sodelovanje, kolikor so jo sami vedno pokazali pri političnih pogajanjih zato, da bo prišlo kmalu do izbire novega župana in predvsem zato, da se pozitivno uresničijo vse točke iz dogovorjenega programa. • Združenje Italija - ZSSR bo priredilo v soboto, 11. avgusta v Palači Cost anzi razstavo beloruskih slikarjev, v galeriji Centra Barbacan pa razstavo litovske grafike. Veliko je problemov, ki jih bo KZE morala rešiti jeseni V katmarski bolnišnici je zasedena le polovica razpoložljivih postelj Sedaj, ko je nova večina v skup ščini KZE z novim predsednikom Scarpo (KD) na čelu ir.kako izpeljala barko iz razburkanih valov, ki jih je sprožila razprava okrog načrta za restrukturacijo glavne bolnišnice, čaka upravo KZE veliko dela za rešitev številnih vprašanj zdravstva v pokrajini. Predvsem bo moralo vodstvo preveriti delovanje katinarske bo nišnice. Odprli so jo 7. maja, sedaj, po treh mesecih, pa dela še vedno polovično, saj je zasedenih le okrog 450 postelj od skupnih 800. To pa ima za posledico, da je v glavni bolnišnici delo izredno naporno, nekateri oddelki, kot npr. drugi medicinski, pa popolnoma zasičeni. Ob tem se je zadnje čase pojavil tudi sindikalni problem univerzitetnih zdravnikov, oz. direktorjev kliničnih oddel kov katinarske bolnišnice, ki jamčijo oskrbo le 15 ur na teden, kot določa konvencija med zdravstvenimi strukturami in fakulteto za medicino. Vprašanje ima ozadje v preteklih letih, ko so bili univerzitetni zdravniki bistveno manj plačani od bolniških, zato pa so prejemali (za dodatno delo) posebno doklado. Sedaj so se dohodki izravnali, doklada je bila ukinjena, jeseni pa bi dežela morala obnoviti konvencijo z univerzo. Verjet- Socialisti nasprotujejo termocentrali na premog Socialistični upravniki in sindikalisti so na sestanku, na katerem so bili prisotni podpredsednik deželnega odbora Piero Zanfagnini, načelnik socialistične svetovalske skupine v deželnem svetu Gianfranco Carbone in pokrajinski tajnik Augusto Seghene, razpravljali o možnosti uresničitve premogovne centrale v Trstu. Podpredsednik deželnega odbora je poročal o delu Znanstvenega odbora in o deželnih raziskavah o lokaciji te centrale. Tu prideta v poštev dve možnosti, in sicer lokacija pri Korenu v Furlaniji ali pa v dolini Oreha. Vsi prisotni so se strinjali s tem, da je treba pazljivo preveriti vse možne negativne posledice na o-kolje, ki bi jih povzročila gradnja te strukture. Znan- stveni odbor naj to raziskavo še poglobi in razširi, saj ni nihče, niti predstavniki ENEL, postavil nobenih časovnih rokov za gradnjo te premogovne centrale. Predstavniki tržaške socialistične federacije so nadalje potrdili svoje nasprotovanje tej gradnji ne samo iz ekoloških razlogov, temveč tudi, ker naj bi bila, po njihovih besedah, ta gradnja v nasprotju s funkcionalnimi alternativnimi možnostmi razvoja mesta samega. Prav zaradi tega bodo socialisti ob zaključku raziskave predlagali pokrajinski referendum, na katerem bi se ljudje izrekli o tem problemu, ki naj bi bil obenem tudi priložnost za razpravo o bodočem gospodarskem razvoju mesta Trst. no je, da je sindika’na zahteva, k* predvideva med drugim tudi povečanje organika, nekak pritisk za ugoden potek dogovora, ob tem pa se bo morala KZE pošteno potruditi, da strumno spremlja dogodke in po po-trebi vskoči, saj je medicinska fakiu; teta le v tržaški pokrajini, to pa bi morala deželna uprava upoštevati. Osrednji vozel, da bi zdravstvo steklo nekoliko bolj v korak s časom }n z vloženimi finančnimi sredstvi, pa Je po mnenju poznavalcev v restruktura-ciji (gradbeni in organizacijski) glav- ne bolnišnice. V sklepu, ki ga je vo čina sprejela na zadnji skupščini KZh piše, da mora odbor do konca oktobra nuditi načrtovalcem točne indikacij® za novi načrt o preosnovi glavne bolnišnice. To pa pomeni, da mora do takrat uprava KZE dokončno izdelat} načrt, kateri oddelki in departma!1 bodo osta-i v tej strukturi. Gre predvsem za področja urgentne medicine, geriatri je, onkologije in kardiologije,23 katera še vedno vladajo nesporazumi in nasprotujoči si interesi. Radona1-no je treba rešiti tudi organizacijo medicine dela in oddelka za transfuzijo. To so osnovni problemi, nikakor P® ne edini. Že v prihodnjih mesecih D KZE namreč lahko pospešila z odprtjem petih ali šestih zdravstvenih kroži j, ki bi bistveno lahko vp iv® na decentralizacijo zdravstvenih storitev in na prevenrijo bolezni. Številni problemi doma za ostarele na Proseku Predvsem premalo usposobljenega osebja Tudi občina sama ne dojema pra^ no problema ostarelih : birokrata poti pa so precej počasne, medtem a take ustanove potrebujejo hitro krepanje. Treba bi bilo združiti v sodalne in politične sile, predyse pa vložiti vso dobro voljo, da bi bn. življenje v domovih za ostarele vsa Na račun doma za ostarele na Proseku smo slišali že veliko pritožb: razmere so slabe, oskrbovanje onemoglih je nezadova jivo, higiena je pomanjkljiva, prostori neurejeni, občina sama pa se premalo zanima za vse te probleme. Da bi zvedeli, kakšno je dejansko stanje, smo se odpravili v dom »Don Marzari«. Modema stavba je na prvi pogled zelo lepa in udobna. Ko pa stopiš na dvorišče, vidiš nekaj starih, ki ždijo sami na svojih invalidskih vozičkih in občutek imaš, da se nihče ne u-kvarja z njimi. V domu »Don Marzari« bivajo stari, ki so popolnoma odvisni od drugih, torej taki, ki rabijo stalno pomoč. Cista relih je tu okrog 100, nameščencev za njihovo oskrbo pa je 70, od teh je 27 nameščenih za neposredno pomoč. Manjkajo pa predvsem specializirani bolničarji, to pa zato, ker v Glavni bolnici ni več tečajev za njihovo Dom za ostarele na Proseku usposabljanje. Še pred nekaj leti je bila v tem domu zdravstvena oskrba precej nezadovoljiva, sedaj pa se je, kot je izjavila ravnateljica zavoda Franca Geti, stanje precej izboljšalo. Težav je seveda še veliko. Pralni stroji so pokvarjeni in to je seveda hud problem, saj je treba ostarelim večkrat menjati perilo. Prav tako ni šoferja, ki bi vozil ostarele na posebne preglede v Trst, ker je že tri mesece na sindikalnem dopustu. Proseški dom »Don Marzari« se mora zato posluževati rdečega križa. Znano je, da so obiski v domovih za ostarele precej redki, zato so stari nekako prepuščeni sami sebi. Bolničarji jim nudijo le zdravniško nego, manjkata pa seveda fizioterapist in animator. Za oskrbo starih in onemoglih je potrebno usposobljeno osebje, ki mora imeti poleg strokovnega znanja tudi »posluh« za človeške probleme. V takih domovih in podobnih ustanovah bi morali delati tisti, ki se čutijo res »poklicane« za tako delo. Pereč problem je tudi ta, da že dolgo ni bilo natečaja za stalno bolničarsko službo in se torej boiničarji menjujejo vsake 3 mesece. To je nesprejemljivo, prvič zato, ker se starejši navežejo na osebe, ki skrbijo zanje, drugič pa zato, ker bolničarji v treh mesecih komajda spoznajo »goste« doma, potem pa jih morajo zapustiti. Na povabilo Kmečke zveze Medlem ko (maroški) terorist vztrajno molči v zadnjih letih bolj mimo... . HELENA JOVANOVIČ Skladiščnik kradel v trgovini Tommasini Agenti letečega oddelka so P1"^ vili 26-letnega skladiščnika Sermoneta iz Ul. Zugnano 15/}. .j, radi večkratne tatvine v obtežui okoliščinah, njegovo zaročenko, letno Clorindo Garganese iz Ul. £ z gente 5, pa zaradi prekupčevati61 ukradenim blagom. .jo Sermoneta je po preiskavi, W je policija začela voditi na Ppl s Giorgia Sile, direktorja trgovine ^ športnimi artikli Tommasini spoy Ul. Mazzini, priznal, da zaraa nančnih težav v zadnjih šestih ‘jj secih ukradel več športnih P°rsf-in jih izročil zaročenki Clorindi ganese, ki je športno opremo P v dajala v svoji trgovini Mondi Ul. XXX Ottobre 18 ne da 1)1 po njenih izjavah — vedela, da n8j za ukradeno blago. Sermoneta ^ bi trgovino Tommasini oškodova* 10 milijonov lir. Podpredsednik ERSA obišče jutri našo Jutri bo obiskal našo pokrajino podpredsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA dr. Dante Savor-gnan, ki trenutno opravlja funkcijo predsednika te ustanove. Obisk bo o-pravil na povabilo Kmečke zveze, spada pa v okvir priprav na izredni načrt, ki ga mora sestaviti in predložiti prav Dežela o razvoju tržaškega kmetijstva in teritorija. Ta načrt je odobrila in podprla tudi Kmečka zveza. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva upravlja namreč velik kapital, ki je namenjen tej gospodarski stroki, skrbeti pa mora tudi za posodabljanje strokovnih prijemov v kmetijstvu. Dr. Dante Savorgnan bo jutri zjutraj v spremstvu predstavnikov Kmečke zveze ob 9.30 najprej obiskal Kra ški zadružni hlev v Praprotu, ob 10.45 si bo na Repentabru ogedal Kraško zadružno mlekarno, ob 12.30 bo obiskal živinorejsko zadrugo »Dolga krona« v Dolini, ob 15. uri pa kmetijsko zadrugo v Trstu. Uro in pol kasneje se bo sestal s člani odbora cvetličarske zadruge na Proseku, ob 17.30 pa se bo na sedežu te zadruge na Proseku, ki je tudi sedež tržaškega področnega pokrajino centra ERSA, srečal z odborniki Kmečke zveze in s predstavniki kmetijskih zadrug. Na tem sestanku bo podpredsednik dr. Savorgnan prisotnim obraz ložil načrte in okvirne programe ERSA za Tržaško. čestitke IRENE in EDI EMILI praznujeta danes 25-Ietnico poroke. Še na mnoga srečna leta jima kličejo sin Livio, hči Erika z možem Frankom, mama Marija, sestra Vesna z možem Neviom ter vnuka Petra in Marko. Danes praznuje 50. rojstni dan ER-MINIJ iz Ricmanj. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in srečna leta mu želita žena Savina in hči Tanja. razna obvestila 50-letniki dolinske občine so vabljeni, da se udeležijo sestanka danes, 9. avgusta, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Zveza vojnih invalidov obvešča svoje članstvo, da je urad zaprt do 20. avgusta. Preiskovalci skušajo ugotoviti izvor plastičnega razstreliva El Man Souri Abdullah Mohd,- rojen leta 1965, maroški državljan : to naj bi bili osebni podatki mladega terorista, ki so ga v ponedeljek zjutraj okrog 5. ure ustavili na openski železniški postaji finančni stražniki, ker je na vlaku Qrient-Express prevažal v nahrbtniku okrog 7,5 kilograma plastika — naj večjo količino eksploziva, ki so ga v zadnjem desetletju zaplenili v Italiji. Njegove podatke so včeraj posredovali tisku finančni stražniki, ki so se skupno z namestnikom državnega tožilca Origani jem, podnačel-nikom letečega oddelka v Trstu Pa-dulanom in organov Digosa, prvi lotili preiskave. Mladeniča, ki je vsekakor arabskega porekla, včeraj niso zaslišali, tudi zato, ker je preiskovalcem, f» predvčerajšnji izkušnji, povsem jasno, da ne bo izrekel niti besedice. »Odlično je pripravljen za to vlogo«, nam je včeraj povedal sodnik Origani. »Preverili smo celo, če ima jezik, saj se nam je zdelo njegovo obnašanje skoraj nenaravno Menim, da ima sodstvo v tem primeru bolj obrobno vlogo, saj je odvisno predvsem od policije, tajnih služb in sodelovanja z tujimi službami, če bomo resnico — kam je bil eksploziv namenjen in v katere namene — kdaj odkrili. Kolikor vem, pa ni posebnih dogovorov s službami arabskih držav.« »Jasno je, da je nabiranje informacij o maroškem državljanu, zelo malo pa je verjetno, da je res iz Maroka, širokopotezno. O verodostojnosti njegovega potnega lista nam bo morda kaj več povedala maroška ambasada v Rimu,« nam je povedal pod-načelnik letečega oddelka Padulano. »V stiku smo tudi z jugoslovanskimi organi javne varnosti, saj se je Maročan mudil v Ljubljani, kjer je kupil mednarodni listek za Rim in Rim - Pariz, bržkone pa tudi v Zagrebu ali Beogradu. Ni izključeno, da je eksploziv nabavil prav v teh mestih.« Preiskovalci bodo na njem opravili danes zelo podroben telesni pregled, izvedenci pa so že na delu, da bi ugotovili značilnosti plastika in njegov izvor. Po dolgi bolezni nas je * pustil naš dragi Valentino Stroppo!0 . • bo v Pogreb dragega pokojnika petek, 10. avgusta, ob U-30 V1, v pele glavne bolnišnice naravi* cerkev na Katinari. žalostno vest sporočajo- pa-Mauro in Giorgio z Antonella gititelo, sestri Bibiana in Gig®1 p0r® šotna) z družinama, nepozabo in drugo sorodstvo. Trst, 9. avgusta 1984 Žalovanju se pridružuje Stancich. Trst, 9. avgusta 1984 Eno leto je minilo, odkar razšli od tebe za vedno, d Uroš V. a (1983) liceja PRIMORSKI DNEVNIK — 9. avgusta 1984 □ stran 5 n \\l##. olimpijske igre LOS ANGELES 1994 Italija pred rekordno bero kolajn? Velik uspeh jugoslovanskih rokometašic, ki so že osvojile zlato odličje kolajne ZDA 43 Romunija 16 Kitajska 14 Zah. Nemčija 10 •Talija 10 Kanada 7 Jpponska 7 Tinska 4 Avstralija 3 *el- Britanija 3 ^žna Koreja 2 Francija 2 Nizozemska 2 N; Zelandija Mehika Belgija JUGOSLAVIJA Brazilija Švedska Švica Danska Norveška Avstrija Grčija Kolumbija “Panija peru Jamajka ortugalska •"aivan Veaezuela 2 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 O 0 0 0 0 0 0 40 12 6 12 3 8 4 3 8 6 3 2 2 0 2 1 1 1 4 2 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 O 17 8 6 14 6 7 9 4 10 15 1 8 4 1 1 2 2 1 5 2 2 2 1 1 0 0 0 1 1 1 1 A današnje kolajne *eHsk.5^iKA : 200 m ženske, daljina * k=. 62 5 2» katw>ri|Li 48 kg. ilc2NtETNOSTNO PLAVANJE: dvo-: ženske. KONjti^J^L sab,ia ekipno. «o. ŠPORT : dresura ckip- ^antede po odstopu v Ježavah CesJnih*2*>°n* • ie Prišlo do manjših ^altieri V^oifestacij zaradi odstopa 3e k v loku na 10.000 m. Olje Mal« p Pr?1 * * *»1 tudi dnevnik »A Ca-Wy0 °uoči so neznanci z rdečo vine, or^azali vrata športne trgo-?°stno i?e Mamedeja. Solidar-fcttib. brzojavko je poslal samo Prijateljev Mamedeja. M. Parlov: °d tr, Poseiw,sSAŠA RUDOLF ~— “*1 *a Primorski dnevnik LOS ANGELES — »Biti najspret-nejši žepar podzemske železnice in z rokami hiter in za žrtev pogu ben, kot so dečki, ki smo jih pripeljali v Los Angeles,« zatrjuje eden re- “ lren<>r,„. ™ les-« zatrjuje e l^zentaril V ■ amerlške boksarske ,0 nii, , e in v istem himi rrristt etouj)p. Mkhcni boksarji borili za r V Crs"as!°Ue « *,s IzTedn.r? ie to res/ ZDA imajo Pre,~- ™ bomogeno boksarsko re- is*? pa so za boks turiških rir?°Va m vseh’ ne samo m še toliko bol ' V Grmovim boksa Južni Tirolec Oberburger (v sredi) po zmagi v dviganju uteži v kategoriji do 110 kg (AP) LOS ANGELES — Italija se približuje svojemu rekordnemu številu zlatih odličij na olimpijskih igrah. Doslej jih ima že deset (največ — 13 — pa jih je dosegla na olimpiadi v Rimu). Deseto zlato odličje je Italiji priboril Južni Tirolec Norbert O-berbuerger v dviganju uteži v kategoriji do 110 kg. Čeprav Jugoslavija včeraj »u-radno« ni dobila nobene kolaj- ne, pa je bila tokrat zelo uspešna. Jugoslovanske rokometašice so namreč v odločilnem srečanju premagale Južno Korejo in kolo pred koncem turnirja osvojile zlato kolajno. Dokaj u-spešno pa nastopajo tudi boksarji, čeprav se v jugoslovanskem taboru še kako in upravičeno hudujejo nad krivico, ki je bila storjena Škaru. Sploh pa je boks v središču ostrih polemik. Sodniki namreč kar sramotno navijajo za domače boksarje. Naj omenimo še, da so jugoslovanski vaterpolisti posegli najmanj že po bronu, da so kitajske odbojkarice v velikem finalu premagale favorizirane domačinke. Ameriške košarkarice pa so po pričakovanju v odločilni tekmi premagale Južno Korejo V boksu pravi škandal LOS ANGELES — V boksarskem taboru se vse gla sneje slišijo besede »škandal«, »krivica« in »odstop«. Blizu slednje so za sedaj predstavniki Južne Koreje, ki so uradno zahtevali preklic razsodbe, ki je iz turnirja izločila njihovega Kirn Dong Kila v korist boksarja ZDA Jerryja Pagea. Po mnenju Korejcev in tudi nevtralnih opazovalcev je bila odločitev v korist Pagea pravi zločin in Azijci so zagrozili, da nameravajo odstopiti z vsemi boksarji (pet), ki so še ostali v raznih konkurencah. Hude obtožbe so prišle tudi s stra- ni Velike Britanije, ki je na skrajno krivičen način izgubila Johna Lyona v korist Paula Gonzalesa (ZDA). Vodja angleške ekipe Frank Hendry je za krivice odkrito obtožil sistem sestave komisij, ki predvideva vedno dva sodnika iz latinskoameriških držav, kjer naj bi imele ZDA pose- » ben »vpliv«. Žrtev spletk je bil tudi jugoslovanski boksar škaro, ki je po porazu v borbi z Američanom Hillom izjavil, da namerava zapustiti ring. »Nimam živcev, da bi se kosal še s sodniki, Če hoče v Los Angelesu kdo premagati Američana, ga mora knokautirati,« je povedal razjarjeni Škaro. Trije jugoslovanski boksarji, ki so nastopili v prejšnjem večeru so vsi napredovali v polfinale in imajo za- gotovljen vsaj bron. Redžepovski je po precej izenačenem boju strl ži lavega Avstralca Fenecha, Puzovič pa Kamerunca Mbereka. Najbolj suvereno zmago je dosegel Josipovič, ki je s čistim 5:0 izločil Romuna Doniciuja. V polfinalu se bo Puzovič boril z Američanom Pageom. V polfinale je napredoval tudi I-talijan Salvatore Todisco, ki je s 4:1 premagal Portoričana Ramosa. Med »azzurri« je v četrtfinalu pete-linje kategorije nastopil tudi Maurizio Stecca in po točkah premagal Kolumbijca Tanara ter si s tem že zagotovil vsaj bronasto medaljo. In v polfinale se je uvrstil tudi Ita lijan Angelo Musone, ki je v težki kategoriji po točkah s 5:0 premagal Šveda Brocka. »Ne bomo praznih rok« Zgodovina olimpijskih iger nudi številne primere olimpijskim zmagoval cev, ki so med poklicnimi boksarji dosegli najvišja priznanja. Spomni mo se na primer Pattersona, ki je kot 17 letnik v Helsinkih, leta 1952, boksal v srednji teži. V težki kategoriji pa je sodeloval tudi Johansson, ki se je prebil do finala. Morda v strahu pred nasprotnikom Johansson ni nastopil v zaključnem boju in se zadovoljil s srebrno kolajno, ki pa mu je organizatorji niso hoteli izročiti. Mnogo več poguma je pokazal štiri leta kasneje, ko je kot prvi boksar te teže drugič zapored osvojil kolajno. Tradicija talentov v težki kategoriji se je nadaljevala s Clayem v Rimu, leta I960 — v srednji teži je tedaj zmagal Nin d Benvenuti, Frazerom štiri leta kasneje, Fore manom leta 1968 in Leonom Spink-som, ki je bil olimpijski prvak v Montrealu. Se bo tradicija nadaljevala tudi po OI v Los Angelesu? Mate Parlov, olimpijski zmagovalec poltežke kategorije v Miinchnu 1972, Puljčan, ki se je dokaj uspešno boril tudi med poklicnimi boksarji, je v Los Angelesu eden najbolj inter-vjuvanih zlatih kolajn preteklih iger. Seveda je bil takoj pripravljen na krajši klepet. »Se je amaterski boks spremenil v primerjavi z Miinchnom?« »Ni se mnogo spremenil, kajti z razliko od atletike in plavanja, kjer menjo rezultate v sekundah in metrih, v boksu ni lakih meril. Zato pa tudi ni opazna večja razlika. V glavnem bi rekel, da boks ni nazadoval, verjetno je v teh dvanajstih letih na predoval.« »Bodo, kot kaže, ameriški boksarji pobrali večino kolajn?« »Prav gotovo b> tako. Oni so tu na svojem ringu, poleg tega pa vemo, da prihajajo najboljši boksarji — amaterji iz Sovjetske zveze in Kube, ki jih v Los Angelesu ni. Tako bo do verjetno domačini pobrali največ kolajn.« »Kdaj bo Jugoslavija dobila novega Mateja Parlova?« »Tega ne morem z gotovostjo na povedati, vendar sem prepričan, da tudi v Los Angelesu ne bomo ostali praznih rok.«. Brez izkaznice ne morejo nikamor niti policijski psi Tako strogi so varnostni ukrepi na OI, da so tudi policijskemu psu dali izkaznico Kako ugašajo ognji junakov in bogov ACE MERMOLJA Gledalce letošnjih olimpijskih iger v Los Angelesu, mislimo na nas, ki zadevi sledimo po ekranu, mučijo glavoboli, neprespanost in živčnost, slednja, ker ob vsem naporu neprespanih noči ni pravega užitka. Hkrati ne moremo niti mimo zavesti, da so olimpijske igre v matu in da zanje ni videti pravih rešitev. Pustimo pokojnega De Coubertina, 'saj njegovih idej ni mogoče več zagovarjati, kar je žalostno, pa je, da olimpijskim igram njegovi potomci niso znali najti dostojnega obraza. Že same absurdne dileme med amaterstvom in profesionalnostjo ti potomci niso znali ali hoteli razvozlati, čeprav je rešitev na dlani. Vrhunski šport pomeni danes poklic in je že kar smešno vlačiti na olimpijske steze v amaterje preoblečene profesionalce. To lahko velja le za »revne športe«, ostalo so pravljice in folklora. In vendar Moser na olimpiado ne sme, lahko pa gre nogometaš Bagni, ali bolje Američan Carl Lewis, ki zahteva težke denarce za intervju, da ne govorimo o ostalih njegovih dobičkih. Bojkot v Moskvi in Los Angelesu je olimpijske igre bistveno osiromašil. Nevmešavanje politike V šport je torej očitna (že druga) pravljica za lahkomiselne ljudi. Sprašujemo se, kdo bo šel na olimpiado v Seul. . . Američani so olimpijskim igram dodali svoje. Polastili so se spektakla in ga prikrojili svojim potrebam. Skoraj vsi novinarji, ki igre spremljajo, se hudo pritožujejo nad tem, tudi tisti, ki so na vse kriplje hvalili dokaj mi-zemo otvoritev. Pač nič ne pomaga. Začnimo kar pri prenosih, ki jih ima v zakupu ameriška TV družba ABC. Tu v Evropi smo prisiljeni gledati razvlečene posnetke, ki pa so v Ameriki natrpani z reklamo. No, ta zadnja muka je nam prihranjena . . . Potem je tu res pretirani ameriški kampanilizem. V panogah, kjer Ocenjujejo športnike sodniki, so dvoboji z ameriškimi predstavniki brezupni. V boksu moraš Američana knokautirati, saj je v bistvu nemogbče zmagati po točkah. V telovadbi in drugih ocenjevalnih športih je stvar podobna. Očitno so sodniki iz raznih držav v nekaj dneh podlegli kalifornijskemu šarmu in se večkrat obnašajo kot domači navijači. .. Televizija lovi 6 kamero pretežno domače športnike. Nam še pridejo na ekran različni obrazi, kot beremo in slišimo, pa se zdi olimpiada ameriškim gledalcem domače prvenstvo, a-li bolje tekma ZDA proti ostalim. Skratka, western, kjer je domači re-volveraš nesporna zvezda, tudi če na bojišču pade. Olimpijske igre so torej spektakel, vendar spektakel za domačo (tokrat ameriško) rabo in pogosto tudi prvenstvo na dokaj poprečni ravni. Pa še nekaj lahko odnesemo z olimpijskih iger: ponovno prepričanje, da sta dvoumnost in lažna morala res neprijetni napaki. V boksarskem dvoboju z Jugoslovanom Škarom je ameriški predstavnik v duhu čistega amaterstva, bratstva med športniki, miru in svetlega olimpijskega ognja po sodnikovi prekinitvi boja krepko udaril Škara in seveda zmagal, ko bi po vseh pravilih moral biti diskvalificiran. Tako pač ugašajo ognji junakov in bogov. in še to... S pištolo na boks 58 letna Louella Reynaud je prišla na boks in pri vratih povedala pazniku, da ima s seboj pištolo. Pogledali so v torbico in jo res našli. Iskrenost je Louella plačala s priporom. Niso odkrili, čemu naj bi pištola služila. Rokomet: po zasluženi zmagi v predzadnjem kolu proti Južni Koreji Jugoslovanke že osvojile zlato odličje Jugoslavija - Juž. Koreja 29:23 JUGOSLAVIJA: Ptujec, Ognjenovič 1, Pavičevič, Jankovič 3, Ana stasovski 3, Dašič - Kitič 5, Erčič, Djurica 4, Višnjič 5, Kolar Merci an 8. Gledalcev : 3.000, SODNIKA: Marin in Serban (Romunija). FULLERTON — Jugoslovanska ženska rokometna reprezentanca si je z zmago proti nevarnim Korejkam že kolo pred koncem olimpijskega turnirja zagotovila zlato kolajno. Varovanke trenerja Samardžije so odpor trdoživih nasprotnic strle šele v končnih fazah prvega polčasa, saj je bilo moštvo Južne Koreje večji del prvega polčasa v rahli prednosti. V drugem delu tekme so »plave« zaigrale čvrsteje v obrambi in po-vsem onemogočile prodore Korejk, ki Odslej niso več bile kos razigranim Jugoslovankam, ki so bržčas zaigrale mnogo bolj udarno in Učinkovito tudi v napadu. V sredini drugega polčasa so si jugoslovanske rokometašice priigrale prednost štirih golov ter v končnih fazah srečanja povsem nadigrale nasprotnice. Tekmo si je ogledalo lepo število jugoslovanskih športnikov, ki so burno navijali za svoje, tako da je bilo vzdušje v dvorani pravzaprav »domače«. Po zmagi nad Južno Korejo je bilo veselje v jugoslovanskem taboru nepopisno. ROKOMETAŠI V Jugoslavija - Romunija 19:18 (8:10) JUGOSLAVIJA: Bašič, Radjenovič 2, Isakovič 6, Vujovič 1, Vukovič 3, Kalina 2, Jurina, Zovko 1, Elezovič 4, Kuzmanuvski, Rnič, Štrbac, Mladenovič, Amautovič. Jugoslovanski rokometaši so v finalu, kjer se bodo za zlato olimpijsko medaljo pomerili z reprezentanco ZRN. Tekma z Romuni je bila težka, »plavi« so morali nujno zmagati, med- Najboljša strelka turnirja Jasna Kolar - Merdan, ki so ji ameriški novinarji že našli najrazličnejše vzdevke (»gazela«, »stroj »a zabijanje golov«, najboljša igralka na svetu ipd.) je izjavila: »Tekma je bila dobra in kvalitetna. Korejke so zelo oster nasprotnik, a jim ni uspelo presenetiti naše ekipe. Srečna sem, da sem prvi strelec olimpijskega turnirja.« Danes bo Jugoslavija odigrala še zadnje srečanje proti Kitajski, ki pa BOJU ZA ZLATO tem ko je Romunom že neodločen izid zadoščal za uvrstitev v finale. Vse to je vplivalo na slabšo igro Jugoslavije in Romuni so bili večji del tekme v vodstvu z dvema goloma prednosti. Dobrih deset minut pred koncem je »plavim« s tremi zaporednimi goli Isa-koviča uspelo izenačiti in nato tudi povesti z golom prednosti, ki so ga uspeli obdržati do konca tekme. Največ zaslug za zmago ima vratar Bašič, v drugem polčasu pa sc je s 4 goli izkazal tudi Elezovič. (15:14) bo zgolj formalnega pomena, saj bi »piavo« ohranile zlato kolajno tudi v primeru poraza. LESTVICA Jugoslavija 8, Kitajska in Južna Koreja 5, ZRN in ZDA 2, Avstralija 0. Jugoslovanska rokometašica Svetlana Kitič-Dašič Ameriške košarkarice zlahka do zlata Košarkar D. Petrovič podpisal za Notre Dame? Kot trdi znani ameriški košarkarski strokovnjak Digger Phelps, je Dražen Petrovič podpisal pogodbo z univerzitetno ekipo Notre Dame iz Chicaga. Trener vseučiliščnikov iz Chicaga, ki je na olimpijskih igrah v Los Angelesu komentator televizijske družbe ABC, na hotel o tem povedati nič določenega. Spregovoril pa bo, kot je zatrdil, šele ko se bodo olimpijske igre končale. Sicer pa je Dražen Petrovič v središču pozornosti. Ameriški tisk in strokovnjaki ga primerjajo s slovitim Peteom Maravichcm, košarkarjem našega porekla. Los Angeles Times je objavil iz javo Dražena Petroviča : »Tujina mi ne prija. Takoj ko za nekaj dalj časa odidem od doma, zbolim od domotožja.« LOS ANGELES — Američanke so po pričakovanju brez težav osvojile zlato kolajno v košarki. V velikem finalu so kar za trideset točk premagale Južno Korejo (85:55), ki je v Los Angeles prišla namesto Sovjetske zveze, dvakratne olimpi j ske prvakinje. Američanke, ki so bile na igrah v Montrealu druge, so azijsko moštvo prekosile v vseh e-lementih, še zlasti pa je bila očitnu njihova telesna in višinska premoč.. Finalna tekma je bila izenačena le do šeste minute (12:12), nakar so se ZDA razigrale. Še zlasti učinkovita je bi?a Millerjeva, ki je dose gla 16 točk in polovila kar enajst odbitih žog. Med Korejkami pa se je izkazala Čoj Ai z 20 točkami. Ne glede na izid finala je srebro za korejsko peterko že lep uspeh, o napredku azijske košarkarske šole pa priča tudi bronasta kolajna Kitajske, Id je v malem finalu premagala Kanado s 63:57 (37:29). . Končni vrstni red 1. ZDA, 2. Južna Koreja, 3. Kitajska, 4. Kanada, 5. Avstralija, 6. Jugoslavija. »Azzurri« za peto mesto ' Italijanski košarkarji so sinoči zasluženo premagali ZRN z 98:71 (45 proti 35) in bodo jutri igrali tekmo za peto mesto proti reprezentanci U-rugvaja. Po zadnjih bledih nastopih so torej varovanci trenerja Gambe le ne- koliko bolje igrali in tudi povsem zasluženo premagali Zahodne Nemce. Bezbol V finalu bezbolskega (demonstrativnega) turnirja je Japonska nepričakovano premagala favoriziiune ZDA s 6:3. V finalu za 3. mesto pa je Tajvan premagal Južno Korejo s 3:0. Tenis V prvem kolu teniškega turnirja je Španec Sanchez premagal Italija na Fiorilla s 6:4, 6:1, Italijanka Cecchinijeva .je odpravila Japonko Kijimuto s 6:3, 6:2, Jugoslovanka Renata Sašak pa je premagala Pe-ruanko Arrayo z 1:6, 6:1, 6:1. Jugoslovanska atletika iz škandala v škandal »Plavim« najmanj bron Jugoslavija — ZRN 10:9 (3:4, 3:1, 3:1, 1:3) LOS ANGELES — Strela z jasnega v jugoslovanskem taboru! Kot poroča Tanjug, sta atleta Dragan Zdravkovič (1500 m) in Vladimir Milič (krogla) že pred nastopom na poti proti domu. Oba atleta sta hotela nastopati z opremo znamke »puma« oziroma »tiger«, jugoslovanska atletska zveza pa je predvidela znamko »adidas«, s katero ima uradno pogodbo. Ker nobena stran ni popustila, je zmagal močnejši. ASJ je oba tekmovalca poslala domov. V jugoslovanskem športu se je nekaj podobnega že zgodilo pred dvema letoma na nogometnem »mun-dialu« v Španiji, primer pa ni čisto nov v atletskih krogih. Poljski vrhunski skakalec v višino Wszola je moral nekaj mesecev »počivati«, ker je hotel vnovčiti zasebno sklenjeno pogodbo. Najbolj nenavadno je, da do raz-čiščenja ni prišlo pred odhodom na OI, saj sta oba atleta vedela, da sta njuni zasebni pogodbi v nasprotju z določili zveze. Sabljanje Po porazu s Francijo so italijanske floretistke izgubile bronasto kolajno, ki je bila po prvem delu turnirja najnižji cilj, ki so si ga postavile. Zmagala je ZRN pred Romunijo. Odločilen za poraz je bil padec forme Vaccaronijeve. Med srečanjem je utrpela Margherita Zaleffi lažjo rano na kolenu. JUGOSLAVIJA: Krivokapič, Lušič 1, Petrovič, Videtič, Djuko 2, Roje 1, Bebič 2, Bukič, Sukno 1, Paškva-lin 2, Milanovih, Andrič 1, Popovič. LOS ANGELES — Z zmago proti ZRN so si jugo-goslovanski vaterpolisti že . zagotovili medaljo. Srečanje je bilo mnogo bolj naporno kot tekmi z Avstralijo in Nizozemsko. Jugoslovani so bili v prvi četrtini slabši od nasprotnikov, uspešnejši pa so bili v drugem in tretjem delu tekme. Plavi bi lahko slavili z večjo razliko, če ne bi trikrat zapravili priložnosti, ko so v bazenu imeli igralca več. Mnogo zaslug za zmago ima nedvomno tudi vratar Krivokapič, ki je nasprotnikom preprečil tri gotove zadetke. Jugoslavijo sedaj čaka še tekma s Španijo, 10. avgusta pa bo igrala proti reprezentanci ZDA, ki bo najbiž o-dločala o olimpijskem zlatu. Izidi 3. kola FINALNA SKUPINA: Jugoslavija - ZRN 10:9; ZDA - Avstralija 12:7; Španija - Nizozemska 8:4. LESTVICA: Jugoslavija in ZDA 6, ZRN in Španija 3, Nizozemska in Avstralija 0. TOLAŽILNA SKUPINA: Italija -Kitajska 11:8. LESTVICA: Italija 6, Grčija 5, Kitajska 4, Brazilija 2, Kanada 1, Japonska 0. Atletski izvedenec Gledalca v Coliseumu so vprašali, če ve, zakaj je pred vodno za preko teka na 3000 m tudi pregrada. »Do tekači ne padejo v vodo!« je - prepričljivo povedal izvedenec. Kanu-kajak Uspešni nastopi Italijanov in Jugoslovanov LOS ANGELES — Italijanski in jugoslovanski ka-jakaši so včeraj dosegli še en u-speh. Najprej sta se v finale v kajaku enosedu na 500 ' m uvrstda Jugoslovan Janič in Italijan Scarpa. Oba sta veslala v prvi polfinalni skupini, iz katere so se v finale uvrstili trije veslači. v tej skupini je bd najhitrejši Novozelandec Ferguson, Janič in Scarpa Pa sta se borila za drugo mesto. Ves čas je bil Scarpa nekoliko naprej’ v zadnjih metrih pa ga je Janič dohitel in premagal za 2 stotinki sekunde. Daniele Scarpa je potem n as topil Jj? v polfinalu kajakov dvosedov na m skupno s Francescom Ubertije111-V začetku sta veslala rezervirano. na drugi polovici proge pa sta Pjf" šla v ofenzivo in brez težav osvoJJ, drugo mesto v skupini in se s sedmim časom uvrstila v finale. Atletika Thompson 8,01 m LOS ANGELES — V pričakovanju tretje zlate za Lewisa in nastop" Meinnee na 200 m poročamo lahko o predtekmovanjih losangeleških J tranjih ur. Italijanski predstavniki so zadovo- ljivo opravili svoje nastope. Lucian^ Zerbond in Marco Martino sta ® uvrstila v finale meta diska. Po5®, no dober je bil Zerboni, ki je orodJ vrgel 63,44 m daleč. Prvo kolo jo? 200 m prestala tudi sprinterka ™ risa Masullo. S časom 23”30 se J v svoji skupini uvrstila na drug, mesto. Zaradi manjšega števila P javljenih so bile včeraj odpovedan kvalifikacijske preizkušnje v na 1500 m za ženske. Tekačice boo tekle danes naravnost polfinalne ke. Med kandidatinjami za boU-mesta je tudi Italijanka Gabrič Dorio. V živo je stopil deseteroboj in k . že, da bo še enkrat šlo za dvo med Thompsonom (VB) in nemško koalicijo. Thompson je drugim dosegel 8,01 m v skoku v . ljino in dokazal, da je za to P1 ložnost dobro pripravljen. Rokoborba V V rokoborbi so bila na predtekmovanja : Italijana La Brw (v kategoriji do 62 kg v P1"?5 gg slogu) in Azzola (kategorija do kg) sta nastopala s spremenljivo ^ čo. La Bruna je namreč dosege* ^ zmage (z Bolivijcem Canachom, ^ gentincem Navarre te jem in f rag. zom Santorom), Azzola pa dva^ raza (z Japoncem Oto in Britof!^elli Ivobanom) in eno zmago (z Indù Prakashom). Kitajke ugnale favorizirane domačinke LOS ANGELES — V manj kot eni uri so kitajske od bojkarice z gladko zmago nad Z DA osvojile zlato kolajno na olimpijskem turnirju. Kljub navdušenemu navijanju prepolne dvorane v Long Beačhu je i-luzija Američank, da bi ugnale Kitajsko, trajala slab set, ki se je končal v korist Azijk s 16:14. Tedaj je bilo tekme praktično konec, čeprav so Američanke še naprej vztrajale, a preveliko število napak je bilo u-s od no za njihove ambicije. Drugi set se je končal s 15:3, tretji pa s 15:9, vendar po izdatnem vodstvu Kitajk s 14:3. Po srečanju je bilo razočaranje v ameriškem taboru veliko, saj so se ZDA temeljito pripravile na ta turnir. Zmedlo jih je nedvomno tudi dejstvo, da so v kvalifikacijski sku pini Kitajsko presenetljivo premagale s 3:1 in so bile torej prepričane v zlato. Izkazalo pa se je, da so takrat Kitajke le skrivale svoje adute... V finalu za bron je Japonska s 3:1 (13:15, 15:4, 15:7, 15:10) pre magala Peru. Končni vrstni red 1. Kitajska, 2. ZDA, 3. Japonska, 4. Peru, 5. J. Koreja, 6. ZRN, 7. Brazilija, 8. Kanada. Jadranje Prva mesta oddana V jadranju so tri zlate kolajne že oddane : Španca Dareste in Molina v razredu »470«, Američan Haines v razredu »soling« in Novozelandca Sellers in Timms v razredu »tornado« so si namreč v prvih šestih regatah nabrali tolikšno prednost, da jim je zlato že oddano (za končno lestvico velja šest najboljših rezultatov iz sedmih regat), tako da ne bodo v sedmi regati niti nastopili. V šesti regati sta se od Italijanov najboljše uvrstila Gorla in Peraboni v razredu »star« (na drugo mesto) in sta na skupni lestvici dru ga. V deskaškem tekmovanju »wind glider« je bil Maran 4., isto pozicijo pa zaseda tudi na skupni lestvi ci in ima torej še možnosti za osvojitev kolajne. Slovenec Puh je bil v šesti regati 16. in je na skupni razvrstitvi še vedno 15. Od ostalih Italijanov sta še vedno v boju za kolajno brata Chieffi, ki sta na skupni lestvici 4. (v razredu »470«), medtem ko nimajo La maro, Della Vecchia in Romano (8. v razredu »soling«), brata Celon (9. v razredu »flying dutch-mann«) in Semeraro (16. v razredu »finn«) več nobenih izgledov za u-vrstitev na prve tri stopničke. Zola Budd Južnoafriška atletinja Zola Budd, nova pridobitev za Veliko Britanijo, je prejela opomin, ker je v obliki o-sebnega dnevnika pošiljala prispevke londonskemu »Daily Mailu«. na ostalih prizoriščih Judo Leščak peti Včeraj so V zgodnjih jutranjih u-rah podelili kolajne v judojski kategoriji do 78 kg. Tu je nastopil tudi Slovenec Filip Leščak, ki se je uvrstil na nadvse zadovoljivo peto mesto. Bistričan je začel zelo dobro in v predtekmovanju premagal Hon-duračana Sierro, Brazilca Santosa in Senegalca Gueyeja. V finalnih srečanjih pa je, tudi zaradi spornih sodniških odločitev, podlegel najprej Britancu Adamsu, nato pa še (v finalu za 3. mesto) Francozu Nowaku. Zlato kolajno je osvojil Zahodni Nemec Wieneke. Izidi finalnih dvobojev FINALE ZA 3. MESTO: Nowak (Fr.) - Leščak (Jug.) yuko; Pratica (Rom.) - Takano (Jap.) koka. FINALE ZA 1, MESTO: Wieneke (ZRN) - Adams (Vel. Brit.) ippom. , Wi<' KONČNA RAZVRSTITEV: , neke (ZRN); 2. Adams (Vel. * r j. J. Nowak (Fr.) in Pratica Skoki v vodo V moškem tekmovanju s trs ske deske so bili na sporedu {Sl-ni skoki; vsak tekmovalec N -^lj-vil enajst skokov, dvanajst v ših skakalcev pa se je $0 finale. Daleč najboljši (bržk jjjl mu pomagali tudi sodniki. -) J JJtC-Američan Louganis, dobro šes sto in s tem tudi uvrstitev v J-pa je dosegel tudi Italijan 1 taliani. Romuni prodajajo drese Veliko romunskih žportni^. 0-sklenilo spremeniti v dolarje j0 limpijski znoj. Precej intenzi ^ji-začeli prodajati svoje športne ce. Cena: 15 dolarjev. Dvigalec priboril zlato Italiji LOS ANGELES -Južnotirolec Norberto Oberburger iz Merana je Italiji priboril še e-no zlato ko ajno, v panogi, kjer »azzurri« ponavadi ne blestijo. V dviganju uteži za kategorijo do 110 kilogramov telesne teže Je v skupnem seštevku za deset kilogramov premagal Romuna Tasnadi-Ja, medtem ko se je na tretje mesto uvrstil Američan Guy Carlton. , Zmaga Oberburgerja ni tako nepričakovana, kot bi bilo mogoče sklepa-o, niti ni v celoti posledica bojkota vzhodnih držav, ki je bistveno ohromil tekmovanje v dviganju uteži. Oberburger je namreč v svoji kategoriji bosilec naslova evropskega podprva-Tedaj ga je premagal le Sovjet Zakarijevič, ki bi v Los Ange’esu za-bestjivo osvojil zlato, vendar na zmagovalni oder bi Oberburger vseeno Jahko stopil. Tokrat je bilo Ober-burgerju za zlato kolajno dovolj dvigam v skupnem seštevku 390 kilogra-btov, to je deset kilogramov manj kot ba EP. (Zakarijevič je tedaj zmagal z 415 kg). O^akorkoli že je olimpijsko zlato za berburgerja res neprecenljive vred-bbati in lepo plačilo za trud v špor- tu, ki na Zahodu sploh ni upoštevan, kaj šele cenjen. Končni vrstni red kat. do 110 kg 1. Oberburger (It.) 390 kg (175 + 215) ; 2. Tasnadi (Rom.) 380 kg (167,5 + 212,5); 3. Carlton (ZDA) 377,5 (167,5 + 210); 4. Seipeilt (ZRN) 367,5 (160 + 207,5); 5. Squires (Kan.) 365 (165 + 200). Napaden trener košarkarjev Ronald Munoz, 21 let, je v Playi del Rey z nožem napadel enega izmed trenerjev košarkarske reprezentance ZDA Franka Ormila. Mladenič je skušal tremrja oropati in ga je ranil z nožem po vratu. Takoj po napadu je policija Munoza aretirala. Doping Meanarodni olimpijski komite je za 12 let diskvalificiral maserja japonske ženske odbojkarske reprezentance, ker je igralkam dajal zdravila, ki so vsebovala narkotike. Igralke so dokazale, da niso bile seznanjene s sestavo zdravil in zato niso bile ka-znovam. Francija giljotinirana Katastrofalen poraz francoske košarkarske ekipe proti ZDA s 120:62 je naletel na odmev v vrstah časnikarjev tako, da je eden izmed los-angeleških dnevnikov izšel z velikim naslovom,- »Francija giljotinirana«. »Podvodna košarka« Potapljači, ki so preverjali čolm televizijske družbe ABC na jezeru Casitas (veslanje), so odkrili majhno Atlantido. Nekdo se je znašel na košarkarskem podvodmm igrišču. Gre za naprave, katere je umetno jezero preplavilo l. 1959. sam... po teleksu Rekordno število gledalcev Med tolikimi re kordi, ki so jih postavile letošnje olimpijske igre v Los Angelesu, je tudi največje število gledalcev. Do nedelje si je razna tekmovanja o-gledalo kar tri milijone in pol gledalcev, kar je dvakrat več kot v Montrealu pred osmimi leti. Rekord med športi pa ima nedvomno doslej nogomet, kjer si je 26 tekmovanj ogledalo več kot milijon gledalcev. Tudi pred televizijskimi zasloni se mak dan zbere veliko število ljudi. Otvoritveni slovesnosti je po amen ških ocenah sledilo kar dve milijardi in pol gledalcev. Kar 24 odstotkov ameriških državljanov pa vsak dan sede pred male zaslone, kot je sporočila televizijska družba ABC. Brezplačen vstop za sinhronizirano plavanje Ameriški organizatorji, ki sicer izkoristijo vsako priložnost za zaslužek, za tekmovanja v sinhroniziranem plavanju niso prodajali vstopnic. Ugotovili so namreč, da je ta šport »dolgočasen« in je zato prav. da si ga lahko vsak brezplačno ogleda. Prvi preizkušnji v tej novi disciplini je prisostvovalo približno tisoč gledalcev, večinoma trenerjev in atletov. Zlate kavbojke za zmagovalce Levi Strauss, znani proizvajalec jeansov je obljubil, da bo vsem zmagovalcem naredil posebne kavbojke. Na njih bo natisnjeno ime zmagovalca, vsi gumbi pa bodo iz tistega zlata. Najbolj elegantna ekipa Za naslov najbolj elegantne ekipe se poteguje več držav. Že večkrat so to bili Francozi, ki so se tudi letos potrudili. Izredno lepo oblečeni pa so tudi Nizozemci in Romuni. Ekipa mona ka je izdelavo svojih oblek poverila Carvenu, ki sicer skrbi za garderobo princa Ranierija in njegovega sina Albertu. Verjetno jih je to stalo kar precej, vendar si je tamkajšnji olimpijski komite glede na majhno število atletov lahko privoščil tak izdatek. Tudi Angleži šovinisti Šovinisti niso samo Američani. To oznako so dobili tudi Angleži, ki skrbijo preko BBC za televizijske oddaje v afriških deželah, bivših kolonijah. Kenijska revija t’Weekly re view« je zapisala, da BBC prikazuje v Afriki samo podvige angleških športnikov, pozablja pa na afriške. naši bralci in los angeles ’84 V naši rubriki smo se tokrat posvetili izključno pred stavnicam nežnega spola. Koga intervjuvati? Odločili smo se za odbojkarice, ki so v športu kajpak zelo dobro pod kovane. In res, izkazalo se je, da vse sledijo igram z ve likim zanimanjem, kljub časovnim razlikam. 1 prašali smo jih za splošno oceno olimpijskih iger, posebej pa še za mne nje o moškem in ženskem odbojkarskem turnirju oziroma o uvrstitvi »azzurrov« v polfinale z Brazilijo. ne llndra Montanari : »Igram v glav-bi sledim po Primorskem dnevniku, ...televiziji pa sem gledala gimna-.ib plavanje. Žal italijanska te-n ‘7jJa Priviligira panoge, v katerih berita^0 italijanski tekmovalci in za So j h druge. Na splošno mi igre ni v*?*, ker je vse preveč rek'ame siterà Pccveč po ameriško. Odbojkar Vj.i | turnirju nisem dosti sledila Zdi sem 1° tekmo Italija - Egipt Kajntf? ^ 50 Italijani res močni zani^,a ^Kiša: »Igre se mi zdijo kar bavd -Ve'. Američani jim sledijo z blani$njem’ v Evropi je zanimanje i Jse. Moti me pristranskost sod-***AOV v f * tih piV ^ksu, judu in še drugih špor sie’j V ede odbojke so se Italijani do sj 'L.obro odrezali. Poraza z Japonci ki hi ^., ^služili, tudi sicer ni ekipe, zal bila odločno močnejša od ostalih, še da bodo Ita'ijani prišli daleč • ^>r* ženskah pa so Kitajke deklet+a^*^c- Tako pri fantih, kot leSna ..me je najbolj presenetila te-ber btok*na ^ kot posledica tega do- ltalf^a.ž«Jal. »Najprej o odbojki! bolfini1 'Scajo odlično in če bodo v bta premagali Brazilijo, lahko dobijo zlato kolajno. Zadovoljna sem tudi, da je Kitajska zmagala v ženski konkurenci. Igram drugače sledim tudi ponoči, dokler me ne premaga spanec. Upam, da bo Jugoslavija zmagala v nogometu, želela bi tudi, da bi osvojila kolajno v košarki, a se bojim, da bo s Španijo težko... Od individualnih panog mi je všeč predvsem atletika.« Lučka Križmančič : »Igre mi niso všeč, ker so ZDA preveč favorizirane. Zanimata me gimnastika in atletika. Glede odbojke sem videla le eno tekmo. Televizija bi ji lahko posvetila več pozornosti. Italijani so me vsekakor presenetili, a kolajne vendar ne pričakujem. Sicer, morda ja, morda ne.« Saška Pertot: »Igram sledim že od vsega začetka. Všeč so mi vse pano ge, še zlasti pa ženska gimnastika in atletika. Nisem pričakovala, da bodo ZDA osvojile toliko zlatih kaajn, čeprav se je vedelo, da bodo prve. Presenetila je tudi Italija, več pa sem pričakovala od Jugoslavije, zlasti od Petričev. Odbojke je po televiziji malo. Če bom zdržala pa si bom ogledala neposreden prenos tekme med Italijo in Brazilijo.« Italijani le osmi v ekipnem tekmovanju LOS ANGELES — Italijani so v e-kipnem konjskem tekmovanju preskokov z osmim končnim mestom pripravili svojim strokovnjakom dokajšnje razočaranje. Če je bilo zlato namreč že pred pričetkom tekmovanja praktično oddano močni ameriški ekipi, so bili »azzurri« prepričani, da se' lahko enakovredno borijo z ostalimi državami. Na hipodromu v Los Angelesu se je zbralo res veliko število gledalcev, ki so z zanimanjem sledili temu vse preveč zanemarjenemu, sicer dokaj elitnemu športu. Veselje ob nastopu Američanov, ki so v dveh poskusih zbrali vsega le 12 točk odbitkov, je bilo seveda razumljivo. Italijani so si vse možnosti zapravili že v prvem krogu. Potem ko sta veteran Mancinelli in Nuti skakala odlično, sta Moyersoen in Scolari končala tekmovanje na tleh. Italijani so si tako nabrali kar 59,25 točk odbitkov, kar je bilo komaj dovolj za nastop v finalnem krogu. V nadaljevanju so bili sicer »azzurri« povsem solidni, a so se povzpeli šele na končno osmo mesto. KONČNA LESTVICA PRESKOKOV — EKIPNO L ZDA 12 točk, 2. Velika Britanija 36,75, 3. ZRN 39,25, 4. Kanada 40. 5. Švica 41, 6. Francija 49,75, 7. Španija 52, 8. Italija 75,25, Italijan Filippo Moyersoen je s padcem preprečil svoji ekipi boljšo uvrstitev tako po tv o tako po tv o tako po tv današnji in jutrišnji spored Italijanska TV PRVI SPORED ČErn» DANES , 9- AVGUSTA ^etrtfin:,i atletika - finale, boks - y Vod« c' sabljanje - finale, skoki ki PreL'.moškJ; 15.30 - 19.37: posnet-.40 - dne in direktni prenosi; l'kifann i ’ *K>ks - polfinale, sinhro-ki v v,ui V.anic> atletika, hokej, sko-r°kom<.i -’ Jado, vaterpolo, košarka, nte, tenis)aaanie’ lokostrelstvo, jadra- JUTRI * AVGUSTA ?• dalji,. * atletika - finale 200 m 'in»le ,>lu deseteroboj, sabljanje - Prc8led n"’ ,wks * Polfinale; 10.30: Posnetki Js.nieRa dne; 15.05 - 19.37: btenosi Pl eJšnjega dne in direktni : 1.00; rol’ .danskih tekmovanj; 22.30 a k» Pri-tri,,.1,1, ba ali atletika posne-i ’ vatprr> i: boke j, judo, skoki v vo-?ki šZ^'"’košarka, rokomet, konj-teajs • lokostrelstvo, jadranje, * V Ljublj ana > DANES S*1?. 9. AVGUSTA Pugled ,.,mP'iska kronika 1; 13.55: > 15.30: atletika (polfinale 200 m M, finale 200 m M, finale skok s palico, finale 400 m ovire Ž, pred-tekm. daljina Ž, polfinale 300 m Ž, polfinale 3000 m ovire M, deseteroboj) (POS); 23.15: olimpijska kronika 2; med olimpijsko kroniko kajak - kanu (NEP); 23.30: pregled 2. JUTRI PETEK, 10. AVGUSTA 04.00: košarka polfinale moški; 04.30: vaterpolo finale Jugoslavija -?; 12.00: pregled 1; 13.35: boks polfinale (drugi del) (POS); 14.45: košarka polfinale moški (POS) 16.30: vaterpolo finale Jugoslavija - ? (POS); 17.00: atletika (polfinale 200 m Ž, predtekm. 1500 m, polfinale 1500 ra Ž, finale daljina Ž, polfinale 5000 m M, deseteroboj) (POS); 23.00: olimpijska kronika 2; 23.30: pregled 2. TV Koper DANES ČETRTEK, 9. AVGUSTA 13.55: olimpijski pregled 1; 15.30: atletika posnetek; 19.55: boks - direktni prenos; 23.30: olimpijski pregled 2 direktni prenos. JUTRI PETEK, 10. AVGUSTA 12.00: olimpijski pregled 1 - posnetki; 13.35: boks - posnetki ; 17.00: atletika - posnetki; 22.00: vaterpolo -Jugoslavija ? - direktni prenos; 23.30: olimpijski pregled 2 - direktni prenos. Radio Trst A Slovenska postaja Radia Trst A Ima v Los Angelesu svojega poročevalca, Sašo Rudolfa, ki sc vsak dan javlja s prizorišča olimpijskih iger v Los Angelesu v poročilih ob 7.00, 13.00 in 19.00, ob nedeljah pa ob 8.00 ln 19.00 Danes 16.30 (7.30): kanu kajak - 1000 m moški in 500 m ženske polfinale; 17.00 (8.00): hokej - moški kvalifikacijski turnir Indija - Nova Zelandija, Nizozemska - Španija; 17.30 (8.30) : vaterpolo - ZDA - ZRN, Kitajska - Brazilija; 18.00 (9.00): tem"s - četrtfinale moški in ženske; 18.30 (9.30) : atletika - deseteroboj, 100 m ovire Ž pred-teki, višina Ž kvalifikacije, 200 m Ž polfinale in finale, 1500 m M predteki, 1500 m Ž polfinale, daljina Ž finale, strešni šotori (canadesi) 2 osebi 52.700 lir šotori igloò 3 osebe 129.000 lir DO IZČRPANJA ZALOGE tommagipi TRST - Ul. MAZZINI 37-39 5000 m M polfinale; 19.00 (10.00): lokostrelstvo - 50 m moški in ženske; košarka - srečanje za 11. mesto Franr cija - Egipt; skozi v vodo - stolp ženske kvalifikacije; 20.00 (11.00): boks -polfinale; 21.00 (12.00) : košarka - tekma za 9. mesta Brazilija - Kitajska; sabljanje - meč moški ekipno; rokoborba - kvalifikacije 52, 57, 68, 74, 82, 100 in preko 100 kg, finale 48, 62, 90 kg; 22.15 (13.15): hokej - ženske ZRN - ZDA; 22.30 (13.30): vaterpolo -Grčija - Italija, Jugoslavija - Španija; sinhronizirano plavanje - dvojice finale; 23.00 (14.00) : konjski športi dresura ekipno nadaljevanje ; , 23.30 (14.30) : lokostrelstvo - 30 m moški in ženske; 24.00 (15.00): hokej - moški polfinale Avstralija - Pakistan, Velika Britanija - ZRN. Jutri 1.00 (16.00): judo - kategorija do 95 kg; 1.30 (16.30): skoki v vodo - stolp ženske finale; 3.00 (18.00): rokoborba - nadaljevanje kvalifikacij v istih kategorijh, nadaljevanje finala v istih kategorijah; boks - polfinale; ritmična gimnastika - ženske kvalifikacije; 3.30 (18.30) : rokomet - ženske Avstrija -ZDA; 4.00 (19.00): košarka - tekma za tretje mesto; 5.00 (20.00): sabljanje -meč ekipno moški finale; rokomet -ženske Južna Koreja - ZRN; 6.30 (21.30) : rokomet - ženske Jugoslavija -Kitajska, stran 8 □ O /f litpij.S k f» If/ff' PRIMORSKI DNEVNIK — 9. avgusta 1984 Nekdanji član jugoslovanske reprezentance v orodni telovadbi M. Stergar: Odsotnosti zmanjšale vrednost iger Morda ga ni treba predstavljati. Nekdanji član jugoslovanske reprezentance v o-rodni telovadbi, organizatpr, priznani mednarodni sodnik, pisec številnih strokovnih razprav Miloš Stergar ni odpotoval v Los Angeles, vendar tamkajšnje dogajanje intenzivno spremlja na malem ekranu, zlasti seveda v orodni telovadbi. Vsako jutro se pomudi za kakšno urico v koprski kavarni Loža, kjer se znanci in prijatelji ob kavici največ pomenkujejo o olimpijskih igrah. Tu sva tudi navezala kratek razgovor. »Sedaj, ko so za nami skupinski in posamični nastopi v orodni telovadbi, me najprej zanima tvoj splošni vtis.« »Olimpijske igre in svetovna prvenstva so tekmovanja, ki si sledijo v razdobju štirih let in zato so gimnastične novosti za gledalca, ki redno ne spremlja razvoja na tem področju, veliko presenečenje, rekel bi celo pravi majhni čudež. V Los Angelesu smo bili priča napredku v orodni telovadbi tako pri moških kot pri ženskah tako glede novih, težkih prvin kakor tudi glede na variante že znanih prvin.« »Ali lahko v prihodnosti, glede na prikazano v Los Angelesu, pričakujemo sploh še kaj bistveno novega?« »Orodna in partema telovadba ter akrobatika imajo še velike možnosti razvoja. Znani so izvirni in močne j ši elementi, kot na primer trojni sai to nazaj v prosti vaji (parter), ki ga nekateri telovadci že izvajajo, vendar ga na tekmah še niso pokazali. Tudi na orodjih se vrhunski tekmovalci držijo načela: kar si pokazal ti, bom jaz bolje. Seveda so potrebni za vrhunske prvine posebni strokovnjaki z znanstvenim pristopom, ki v posebnih šolah usposabljajo telovadce tako fizično kot psihično. Velik napredek pričakujem tudi v sestavi koreografije ter v zvezi s tem tudi izpopolnitve v estetiki gibanja.« »Kaj pomeni odsotnost Sovjetske zveze?« »Ne gre samo za Sovjetsko zvezo, ampak tudi za Vzhodno Nemčijo in Bolgarijo, ki sta tudi velesili v o-rodni telovadbi. Odsotnost teh držav je nedvomno znižala vrednost olimpijskih iger v Los Angelesu. Menim, da so Američani nastopali bolj sproščeno, saj so kontrolirali le Kitajsko pri moških in Romunijo pri žen- skah. če bi nastopale še Sovjetska zvpza, Vzhodna Nemčija in Bolgarija, bi bilo seveda vprašljivo, kako bi se vse skupaj končalo. Osebno dajem prednost Sovjetski zvezi, ki je znana po svojih sistematičnih in do aadnjega detajla izdelanih pripravah.« »Ameriške uspehe pa vendar ocenjujejo kot senzacionalne...« »Predvsem bi rad povedal, da ZDA niso nova velesila na tem področju, saj že deset let zaznamujemo stalen napredek, če bi šli v Moskvo, bi verjetno že tam postregli s presenečenji. Sicer pa ne smemo pozabiti na ogromna sredstva, ki so jih ZDA vložile v priprave in ki so se zdaj lepo obrestovala.« »V sredstvih javnega obveščanja pogosto naletimo na namigovanja, da je bilo sojenje pristransko...« »Po mojem mnenju sojenje ni bilo pristransko. Kitajci so imeli nekaj spodrsljajev v obveznem programu in tudi v poljubnih vajah, kar je vplivalo na njihov ekipni kot na Li Ningov osebni plasman. Nobenega dvoma pa ni, dia so Kitajci najboljši telovadci na svetu. Ko jih gledaš, imaš občutek, da je zanje vse lahko, izvedba pa je estetsko tako popolna, da jo lahko imenujemo u-metniška. Hkrati pa so pokazali tudi največ novosti. Za konec bi še rekel, da mednarodni pravilnik ni dorasel takim vajam, kot so jih prikazali. Napake se kaznujejo z 2 do 5 desetinkami odbitka, ostalo pa je prepuščeno prosti presoji sodnikav Tak način ocenjevanja ne more zajamčiti popolne ocene. Seveda zaradi tega ne bi mogel govoriti o neobjektivnosti, saj je tudi sodnik le človek in vtis je pač nekaj osebnega« (L.O.) Turški športniki kot v zaporu Ker so turškemu boksarju Kema-lu Onerju zagrozili s smrtjo, je policija temeljito preiskala športno dvorano pred začetkom njegovega dvoboja v bantamski kategoriji. Zaradi teh groženj, so organizatorji poskrbeli za izjemne varnostne ukrepe. Kot je povedal Bajatli, živi 52 turških športnikov in funkcionarjev v olimpijski vasi UCLA, v pravem zaporniškem vzdušju, in vas lahko zapustijo le tedaj ko gredo na tekmovanja- Predstavnik policije je potrdil, da so turški športniki deležni posebne pozornosti varnostnih sil, dodal Pa je, da policija raziskuje tudi incident. ki se je pripetil Jaserju Saigi, P°' ročevalcu nekega istanbulskega časnika. K Saigi sta pristopila dva neznanca, se predstavila za Armenca in mu »svetovala«, naj zapusti Združene države Amerike, sicer ga bodo ubili. Magičen zaključek? Igre so se prevesile v drugo PJ lovico in medtem ko se je doslej se govorilo o otvoritveni slovesnosti, Je. zdaj že slišati ugibanja o zaključni cerimoniji na stadionu Coliseum. j° bo nekaj povsem magičnega, je izla. vil producent tega spektakla But Barriere. »Na rit boste padli od na vdušenja!«, pravi Barriere, ki si f zagotovil sodelovanje nekaterih ueb' kih hollywoodskih imen. j mednarodni šport % domači šport ♦ mednarodni šport # domači šport • mednarodni šport # domači športj kratke vesti - kratke vesti Pri Udineseju končali abonmajsko kampanjo VIDEM — Skupno ši je abonmaje pri videmskem prvoligašu zagotovilo več kot 22 tisoč navijačev, kar je društvu prineslo okoli 5 milijard 700 milijonov lir. Lani je bilo abonentov sicer več (26 tisoč), inkasov pa je bil manjši. Udinese bo od 11. do 14. t.m. priredil mednarodni turnir, na katerem bodo nastopili še Milan, Kòln in Fluminense. O varnosti v formuli ena HOCKENHEIM — Na sestanku med predstavniki mednarodne zveze za avtomobilski šport in avtomobilskih hiš je beseda tekla tudi o varnosti vozil v formuli ena in o potrebi, da zmanjšajo moč motorjev. Soglašati so, da je treba predvsem ojačiti prednji del avtomobilov, glede jakosti motorjev pa so skleniti, da zmanjšajo število oktanov v bencinu. Nova praviti naj bi stopila v veljavo žd januarja prihodnjega leta. Prijateljska srečanja Italijanske enajsterice brez predaha nadaljujejo s prijateljskimi srečanji v okviru priprav na prihod nje prvenstvo. Nekaj izidov : Napoti - Grosseto 4:0, Roma - Trento 2:0, Verona - Predazzo 7:2. # VIDEMSKI KOŠARKARSKI prvo tigaš Australian je pod vodstvom trenerja Nikoliča začel drugi teden priprav, ki potekajo v kraju Aita Terme v Kamiji. Ekipi se bosta v kratkem pridružila še Datipagič, ki je zaposlen z jugoslovansko reprezentanco v Los Angelesu, in pa ameriški pivot Napo leon Johnson, ki bo verjetno zamenjal odslovljenega Hardyja. Vrh boljši od Doberdoba V okviru prireditev ob 15-letnici ŠD Mladost iz Doberdoba so organizirali nogometno srečanje med ženskimi vrstami Doberdoba in Vrha, ki si ga je ogledalo veliko »navijačev«, predvsem moškega spola, da bi se... od bliže seznaniti s stvarnostjo na i-grišču. Konična zmaga je pripadla Vrhovkam, ki so z neoporečnim 5:0 odpravile Doberdobke. Za zmagovito ekipo sta biti uspešni L. Černič (2) in N. Černič (3). Za konec zapišimo še imena vseh nastopajočih. DOBERDOB: Orel, Ferletič, Lakovič, L., D. Lavrenčič, Stopar, M., G. in Mo. Košič, A. in D. Jarc. VRH: I., L., N. in D. Černič, Deveto, M. in Mo. Krašček, Zotti, Centa, Cotič, Grillo, Devetak. (Na sliki: zgoraj ekipa Vrha, spodaj Dobeidoba.) Pri TPK Sirena velika skrb za mlade Tudi letos so pri Tržaškem pomorskem k ubu Sirena iz Barkovelj uspešno izpeljali štiri tečaje v razredu »optimist« in pa tečaj za jadralne deskarje. »Vsak tečaj je trajal po teden dni. Udeležilo se jih je okrog 40 otrok, na tečaju za jadralne deske pa jih je bilo štirinajst,« sta nam povedati tajnica Sirene Majda Gerdol in podtaj-nica Anamarija Debel j uh, ki smo ju zaprositi, da nam kaj več povesta o letošnji pomorski dejavnosti tega našega društva. »Udeležba je bila torej zadovoljiva, tudi vreme je bilo nati'onjeno, kar je pri tej aktivnosti velikega pomena. »Kdo je vodil tečaje?« »Po enega sta vodila naša člana, odbornik Bogdan Stanič in Inko Starec, dva Vlado Barbarič iz Jadralnega kluba Burja iz Izole, pomagala pa nam je tudi Športna šola z vaditeljem Zdravkom Skrtom, ki je skrbel za razgibalne vaje. Tečaje deskarjev sta vodila Marko Zubalič in David Poljšak. V razredih finn europa in laser pa nimamo tečajev, ampak samo treninge, za katere skrbita Romeo Fer-folja in Bruno Bogateč.« »Od kod prihajajo otroci?« »Iz mesta in bižnje okolice. Vse večje je zanimanje zlasti za jadralne deske. Prišli so tudi otroci naših ljudi, ki živijo drugod po Italiji, a so v Trstu preživljati dopust, pa celo zdomcev iz Avstralije, Francije. V večini gre za domačine iz Barkovelj. Imeti smo tudi tečajnike iz Jugoslavije, ki imajo sorodnike v zamejstvu. Odziv je bil torej velik, zlatti zadnja dva tedna. Nekatere smo morali žal zavrniti, ker skupine ne morejo biti preštevilne. Težave so tudi s plovili in nasploh opremo, ki je ni zadosti za tak odziv. Tudi vadbenih kadrov ni v izobilju, saj v zamejstvu šefe orjemo ledino. Lahko bi jih našli v večinskem okolju, vendar odklanjamo tako rešitev.« »Koliko so stari otroci, ki prihajajo na tečaje?« »Imajo od 7 do 12-13 let. Z delom začnejo že ob 8. uri zjutraj. Po telovadbi imajo plavanje, zatem kratek počitek, teoretične vaje in praktične vaje na morju, pospravljanje, čiščenje plovil.« »Kakšne stike imate s starši?« »V bistvu le pripeljejo in odpeljejo otroke, čeprav so se nekateri že bolj navezati na društvo, kar je tudi naša želja in cilj.« »Otroci kažejo veselje za te tečaje?« »Pridejo sicer z velikim navdušenjem, ko pa se sami znajdejo na morju, se morda Ustrašijo. Določen odstotek pa se jih vrača. Naši tečaji so namreč vsi začetniški, niso še raznih stopenj. Začnemo seveda z razredom "optimist", za druge razrede, kot smo omeniti, imamo le treninge. Tečajni- A ~ --------------------- Nadji in Francescu se je rodila KATERINA Mali Katerini želita vso srečo, Nadji pa čimprejšnji povratek na odbojkarska igrišča. 1. ženska odbojkarska ekipa in ŠD Breg Posnetek z regate, TPK Sirena organiziral zadnjo nedeljo I kom do 18. leta nudimo vse zastonj. Ob tem bi omeniti, da je vsako leto v okviru Gozdne šole s posredovanjem Vlada Barbariča tudi tečaj v Bohinju. Na njem sodelujejo tečajniki, ki imajo za sabo že nekaj izkušenj. Letos tečaj poteka od 6. do 12. t.m.« »In tekmovalna dejavnost?« »Letos smo priredili tri regate: regata jadralnih desk je žal odpadla zaradi močnega vetra, zatem je bila na vrsti regata v razredih europa, laser in finn (slednja je veljala tudi za področno prvenstvo) ter regata za optimiste, prav tako področne, ki so jo zaradi pomanjkanja vetra morati prekiniti. Na tej regati je bilo vpisanih kar 83 tekmovalcev.« »Tekmovalna sezona je seveda vezana na koledar Italijanske jadralne zveze-FIV 11. cone, ki sega od Chiog-gie do Milj. Sodelujemo na regatah optimisotv, finn, europa, laser in jadralnih desk, naši tekmovalci pa nastopajo tudi na mednarodnih regatah, na mladinskih igrah itd. ...« »Kako izbirate tekmovalce?« »Na podlagi tečajev, treningov. Za to skrbi komisija, ki jo sestavljajo Bruno Bogateč, Romeo Ferfolja, Bogdan Stanič, Marko Zubalič, David Poljšak in Andrej Prašelj.« »V katerem razredu imate največ tekmovalcev?« »Med optimisti (6), v razredu europa so trije, laser dva in finn eden. Na tekmovanja hodijo z društvenim vozilom in osebnimi avtomobili. Treba povedati, da tisti, ki so lani nastopati med optimisti letos tekmujejo v razredu europa, a jim manjka še izkušenj. To smo sicer skušali nadoknaditi že med zimskimi treningi, pravih rezultatov pa še ni, 2 asti med optimisti, ki niso trenirati vso zimo. Poleg tega ne gre pozabiti vseh drugih obveznosti, ki jih imajo otroci, od šole do aktivnosti na drugih športnih področjih.« »Kako pridobivate nove sile?« »S pomočjo združenja staršev in Športne šole, s propagiranjem po časopisju, radiu.« »Kakšno je vaše sodelovanje z drugimi društvi?« »Smo v zelo dobrih odnosih s so® njo Società velica iz Barkovelj . Grljana, Oscar Cosutich iz Tržiča. " ^ katerem smo imeli zimske trening- ^ Burjo, Jadrom iz Kopra in JK Vetru1 iz Ljubljane.« »In z zamejskimi društvi?« ^ »Letos je prišlo do konkretnega delovanja s Športno šolo, katere . tudi član. Da bi nam s'a na rt*’ Športna šola uvedla tudi tečaj P n ja, s Čupo sodelujemo v smislu. 0 jim dajemo izkaznice FIV, da nastopajo na tekmovanjih.« . sp Nekaj več nam je o samih ^djtc-povedal eden izmed letošnjih V“. i, ljev, Bogdan Stanič: »Otroci K ^ veliko vneme, da bi se kaj na-iejo vsaj v začetku. Nekateri P? f”! pole poleti, ker ta tečaj vzamejo k jr čitnice. Če jih od desetih os dva trije, je to že uspeh.« . o« »Kdaj ste začeli s treniranjem- j »Pred več kot desetimi leti- ^jp sem sam, s svojo jadrnico, zatern _ se udeiežil izpopolnjevalnega ki ga je vodil trener iz Kopra, smo spremljali naše otroke na .. p, v Kopru, kjer smo veliko Pndd Ptodo odtlej prevzeti jugoslovansko m dela.« nhremc- »Danes so otroci zelo ° njeni...« veka; »Res je, to je velik problem- ^ teri se ukvarjajo s preveč s ^rU. hkrati. Meni se to ne zdi pra • \e jajo se. Bolje bi bilo, če bi d vSe eno stvar in to dobro, kot več skupaj a'abo.« ,heli Z<1 »Boste naslednje leto poskr kakšno novost?« , : po- »Na podlagi letošnjih izkuse ge mo svoje delo skušali še poPr® j pa ta mesec bomo začeti s trenmts ■ pi katere bomo poklicati otroke, 10 ^beli na letošnjih tečajih. Moramo =ip0 ti za naraščaj, moramo sestavi za naslednjo sezono.« (DB) • V FINALU MEDNARODNEGA gometnega turnirja v Ženevi J ^jezi Iški Botafogo z 1:0 odprav' je ški Everton, za tretje mesto tger-Paris SG z 2:1 premagal domač vette. tržaški dnevnik gledališča VERDI Do 12. avgusta bo na sporedu FESTIVAL OPERETE 1984. Jutri, 10. avgusta, ob 20.30 osma Predstava operete »Frasquita« F. Lebarja. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi. v soboto, 11. t.m., ob 20.30 deveta Predstava. ..Prodaja vstopnic pri blagajni gledala (tel. 60050 in 631948). CANKARJEV DOM - LJUBLJANA "ala Tivoli - Velika dvorana V nedeljo, 19. avgusta, ob 20. uri: Meavy Metal Koncert leta - Iron Mai- kino Anston 21.15 »La seduzione del potere*. M. Streep, A. Alda, B. Harris, M. Douglas. Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani. «azionale Dvorana išt. 1 15.30 — 22.15 ,uperblue erotic movie«. Prepovedan mladini pod 18. letom, dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »Pomo leto0*' PreP°ve^an mladim pod 18. Dvorana št. 3 16.00 — 22.15 »L’ulti- pfbf °nda«. R. Chamberlain. "rattacieio 17.30 — 22.15 »Coctail per Mun cadavere*. snon 16.30 — 22.15 »I racconti del-A,,1' Zl() Tom«. Walt Disney. “r°ra 16.30 — 22.00 »Un'estate paz _ zesca«. v®/itol Danes zaprto, de V'0 Veneto 16-30 - 22.00 »La casa e/n Zambi«. F. Yanson. Prepovedan 1 „ , i'n| pod 14. letom. Ran*- erf Zaprto. bo° L5'30 — 21.30 »Inquietudine morosa di una moglie«. Prepovedan mla-Alcf1 110(1 16- letom. Citale sol)ote zaprto zaradi po- C razstave jeVjK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, EXpSK® razstava FINIUM FRONS -lani>r,t'» osmih sbkarjev dežele Fur-Julijske krajine. 8 nJi.Tabor Opčine - Prosvetni dom. JEV n ALE UMETNIKOV AMATER-16 Ugled razstave do 15. avgusta od ^ ure dalje. tržaSK- t°'. H- t.m., ob 18. uri bo v svoiih obCinski galeriji odprl razstavo Koši? al