Poštnina plačana v gotovini
Martitonlti
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 53
Maribor, sreda 5. marca 1930
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja maaačno. prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din
JUTRA«
Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po tarifu
Oglasa sprejema tudi oglaini oddelsk .Jutra- v Ljubl]ani, Prešernova ulica It. 4
Masaryk med vojno
»Verujem tudi jaz Bogu, da bo — ko se poleže vihar sovraštva, ki smo si ga z našimi grehi na glave nakopali — u-pravljanje tvojih zadev vrneno tebi, narod češki!«
Te besede iz oporoke velikega češkega pedagoga, Jana Amosa Komenskega, je predsednik češkoslovaške republike Masaryk prečital na praškem gradu zbranim odposlancem dne 22. dec. 1918, ko jim je sporočil svojo prvo poslanico kot vladar Češkoslovaške. In je dostavil:	»Komenskega	proroška	molitev se
je dobesedno izpolnila: češki nardd je svoboden in neodvisen in spoštovan ter stopa — podprt od splošnih simpatij — V zajednico evropskih narodov.«
Aprila 1- 1918, ko je v Rusiji prevladal boljševizem, ki se ni zanimal za usodo ostalih slovanskih narodov, je Masaryk odpotoval iz Rusije preko Japonske v Ameriko. Poprej je še z merodajnimi či-nitelji dogovoril, da se češkoslovaške legije prepeljejo preko Sibirije v Francijo, da bi se tam skupno s francoskimi legijonarji borile za svobodo domovine. Kmalu po Masarykovem odhodu je prišlo do izdajalskega napada na češkoslovaške oddelke, ki so boljševiški vladi prostovoljno oddali skoro vse orožje, najprej v Čeljabinsku, pozneje tudi drugod. Izdaijstvo je imelo nenavadne posledice. Češkoslovaške legije so se tako-rekoč z golimi rokami vrgle na boljše-viško premoč, izbojevale velike zmage in tekom nekaj tednov zavladale nad celo Sibirijo in Povolžjem, in njihov pohod je postajal nevaren za samo Moskvo. Boljševiške Čete so bežale kakor brez glave pred čehoslovaki, in znano je, da je bil baš na tem begu v Jekaterinburgu ubit ruski car s celo rodbino, nekoliko ur pred vhodom češkoslovaške vojske- Nastop Češkoslovaških legij je bil odločen. Avstrijcem in Nemcem, ki so bili v velikih množicah v boljševiški .vojski in ki so izzvali ta napad na Čeho-slovake, je bil odrezan dostop do ogrom nih živilskih rezerv v Sibiriji, in centralne sile so bile izpostavljene gladovanju. Zavezniki so znali to ceniti in polne tri mesece je zapadno-evropski in ameri-kanskl tisk opisoval junaška dela Čeho-slovakov, ves svet je bil poln slave o njihovi borbi za svobodo, in angleški ministrski predsednik je brzojavil Ma-saryku v Ameriko navdušene, zgodovinske besede: »Nam in civilizaciji ste izkazali neprecenljive zasluge in nikdar vam ne bomo tega pozabili!« Francoska vlada je službeno priznala češkoslovaško armado za zavenziško vojsko, koje oddelki so se istočasno tudi že borili na Italijanski fronti. Wilson sam, ki ga je Masaryk osebno informiral o češkoslovaški borbi za osvobojenje, je postal po njegovi zaslugi največji pobornik Češkoslovaške in juogslovenske svobode. Ma-saryk je istočasno gojil tesne zveze s Poljaki in v svojem propagandnem delu nikdar ni pozabil na samostalnost Po'j-ske. Pri Jugoslovenih je bil že Izza pred vojnih časov najlepše zapisan. Po njegovi zaslugi so zavezniške vlade priznale češkoslovaški narod za bratski
ev nase zr
NOVE ZVEZE Z INOZEMSTVOM, PODALJŠANJE PROGE BEOGRAD-ZA-GREB DO MARIBORA. — MARIBOR VAŽNA LETALSKA POSTAJA.
BEOGRAD, 5. marca. Za letošnjo zra-koplovno sezono se vrše velike priprave. Dozdajna lokalna zračna proga Beograd bo podaljšana do Maribora in od tu preko Dunaja in Prage zvezana z Berlinom in Parizom. Trenutno se vrše med našimi zrakoplovskimi činitelji in zastopnikom angleških privatnih prometnih družb, Breckerjem, pogajanja radi priključitve Jugoslavije na prometno progo London—Indija- Angleži polagajo
veliko važnost na to, da bi njihovi zrakoplovi v Novem Sadu in Skoplju imeli vmesne postaje, ker je proga Dunaj— Budimpešta—Beograd itd. krajša nego dozdajna preko Italije in Grške. Sporazum je že dosežen, za kompenzacijo bodo angleška letala, na tej progi jemala s seboj jugoslovensko pošto za Indijo. Tudi proga Dunaj—Trst bi šla preko Gradca in Maribora, kjer bo vmesna postaja.
Katastrofalne pouodnji u Franciji
PARIZ, 5. murca. Povodenjska katastrofa v južni Franciji zavzema vedno večji obseg. Vzrok so deloma silni nalivi, deloma pa nenadno tajanje snega v Pirenejah. Reke naraščajo s takšno silo, da je vsaka, kakršnakoli varnostna odredba nemogoča. Mesto Perpignan je od sveta odrezano, vse ceste in železniške proge okrog so razrušene, promet popolnoma počiva. Mesto Castres je celo pod vodo, prebivalstvo je zbežalo v gorovje, vse imetje so odnesli valovi. Tudi Toulouse je odrezan od sveta. Pri Montaubauju so valovi razrušili nasip in vdrli v mesto. Nad 100 oseb je ob življenje, 60 se jih je skrilo v cerkveni stolp in so v nevarnosti. V Raisnesu so vode razrušile nad 100 hiš. tudi elektrarno. Garonne stalno narašča.
Vlada se je včeraj bavila s povo-denjsko katastrofo in sklenila, predložiti parlamentu zakon, da se da prizadetim pokrajinam kot prva pomoč 100 milijonov frankov. Po cenitvah strokovnjakov znaša škoda desetkrat več. Po dozdajnih poročilih je ob življenje kakih 250 oseb.
Letos bo zopet sušno leto?
BEOGRAD, 5. marca. Ker je žetev 1. 1927-28 radi velike suše silno trpela in ker je tudi letos zopet pričakovati vroče leto, je ministrstvo za kme
tijstvo že sedaj izdalo banovinskim upravam navodila o potrebnih ukrepih. V prvi vrsti se opozarjajo Imetje, naj svoja polja z ozirom na toplo spomladansko vreme čimpreje obde lajo.
cev, ampak na visoko pevsko kultiviranost, na znamenito tehniko zborovega skupnega petja, v kateri občudujemo neverjetno lahkoto in prožnost, ter na neposrednost in izravnanost. Na vsem u-spehu je imela veliko zaslugo neverjetno popolna interpretacija ki je ves večer izzivala navdušene ovacije znamenitemu zboru in njegovemu ne manj znamenitemu dirigentu. Moramo reči, da je bil ves loncert triumf čiste umetnosti in da je zbor Gl. M- zapustil v naših mislih naj-epše spomine.«
»Na šine c« pravi m. dr. »To pevsko telo je kot ogromne orgle, je popolnoma izravnano in reagira na najmanjši gib roke in obličja svojega idealnega dirigenta. Izčrpalo je celo lestvico vseh pevskih možnosti od pianissima do gromovitega fortissima, od mehkega larga do divjega neobičajno izrazitega presto, šolano je v zboru in v solih. Odkritosrčne ovacije, ki so napolnile dvorano po vsaki točki, niso bili konvenčni pojavi simpatij napram gostom; bili so odkrito priznanje njihovi veliki umetnosti. « Nekaj izvlečkov iz poljskih in francoskih novin prihodnjič.
H koncertu peuskega zbora ljubljanske Blasb. matice
Nekaj izvlečkov iz čeških novin ob priliki turneje 1. 1928.
Kratko karakterizacijo, ki ne morebiti bolj jedrnata in ki točno označuje višino doseženega uspeha, so priobčili »N a-r o d n i L i s t y«: Zbor in njegov dirigent Hubad so doživeli spontan aplavz, ki je po zadnji točki vsporeda zrastel v pravi vihar.«
»Venkov« piše n. pr.: »Mogoče se preveč zavedamo visoke stopnje zborovskega petja, mogoče je prišel k nam drugi slog te umetnosti, kakor smo ga vajeni; ne moremo pa tajiti, da smo bili z nastopom mešanega zbora Gl- M. silno prijetno presenečeni in da je bilo v uspehu mnogo, mnogo več nego izraz ljubezni in gostoljubja. Brez dvoma je bila to zmaga velike umetnosti in visoke zbo-rove kulture, kakršno le redko slišimo. Zbor Gl. M. se odlikuje po nevsakdanjih zvokovnih kvalitetah. Ni to zvok neke impozantne mogočnosti, tembolj pa u činkuje njegova mehka, plemenita krasota in popolna izravnanost, ki je nične kazi. Ta odlična prednost zbora se ne nanaša le na posamezne glasove poedin
narod in češkoslovaški Narodni svetza vlado, ki govori Imenom češkoslovaškega naroda, redek slučaj mednarodnega priznanja države, koje eksistenca se je šele ustvarjala.
Vse to pa je tudi že pred dejanskim koncem vojne zapečatilo usodo Avstrije-Masaryk je čutil vnaprej njen konec m je 14. oktobra 1918 v Filadelfiji na svečan način proglasil detronizacijo Habs-burgovcev in češkoslovaško samostalnost ter prečital načrt nove ustave. S tem faktom, ki so ga zavezniki vzeli na znanje, je bil Avstriji zadan težek udarec. Zedinjene države so odklonile ponudbo Avstrije za premirje, češ da je položaj postal tak, da so Čehoslovaki in Jugosiovenl že osnovali svoje samo. stalne vlade, ki jim je priznana kompetenca, odločati o usodi svojih narodov In da se mora Avstrija radltega obrniti naravnost na Čehoslovake In Jugoslo-vene. Nato je 27. okt. 1918 Avstrija pristala na vse pogoje- Tako je bil brez kaplje krvi izzvan državni prevrat v enem edinem dnevti. Imena Masaryk in Wilson so bila v ustih vseh Jugoslove-nov in čehoslovakov. Češkoslovaška
narodna skupščina je 11. nov. 1918 na predlog prvega češkoslovaškega min. predsednika dr. Kramara ob nepopisnem navdušenju naroda proglasila Masajka za prvega predsednika svobodne Češkoslovaške, dne 15. nov- se je Masajk poslovil od VVilsona in odpotoval v domovino. Dne 21. dec, 1918 je prispel v Prago. O svojem prihodu v domovino piše sam Masaryk v knjigi »Svetovna revolucija«: »Stali smo na meji Češke, mnogo solz so prelili oni, ki so se po to likih letih vračali domu. Poljubili smo našo češko zemljo.« Stotine tisočev Češkega naroda in cele Češkoslovaške so pozdravljale svojega prvega predsednika- Zgodovina češkoslovaškega naroda ne pozna podobnega navdušenja.
In dne 22. dec. 1918 je čital Masaryk zastopnikom naroda uvodoma omenjeno spomenico. Vsi, ki so Culi njegove besede tam in pozneje izvedeli zanjo potom javnosti, so občutili, da gre glavna zasluga za to, da se je izpolnilo preroštvo Komenskega, baš njemu, Masaryku, ki je znal doprinesti med vsemi največje žrtve.
Pri Opelu,
največji tvornici avtomobilov v Nemčiji, se kadi zopet iz vseh dimnikov, stroji teko in orjaške delavnice bučijo ln delajo v silnem tempu. Preuredba Opelo-vih tvornic, ki je ob prehodu iz starega v novo leto zastala, je sedaj začasno zaključena. Namenjena je bila v prvi vrsti zvišanju sposobnosti in povečanju produkcije, izpopolnila pa je tvomico tudi z važnimi ndvimi napravami. Tako je zlasti nastal tudi poseben oddelek za poskuse in preiskave. Skratka, storjeni so nadaijni koraki, ki naj pripomorejo k po-spešenju popularizacije motornega vozila. Izkustva Opelovih tvornic ter znanje najsposobnejših inženirjev sveta tvorijo temelj današnje Opelove proizvodnje. Z izboljšanimi motorji, hladilnicami, ko5-nicami, pogonskimi napravami, razpli-njevalci in novimi karoserijami je znatno povečana vrednost Opelovih vozil 1930. Krog 8000 delavcev dela na izvedbi produkcijskega programa za I. 1930, ki v glavnem predvideva izboljšanje mo« delov s 4 in 8 konj- silami pri znanih tovornih in dobavnih vozovih.
Fašlstovske sodbe.
Leta 1917. se je potopil pri Puli itatf-;anski brod »Rosvarol«. Po okupaciji so postavili Italijani poginolim mornarjem mal spomenik. Lani v novembru je bila spominska plošča razbita in odnešena. Orožniki so iskali storilca; pa ga niso mogli najti. Slednjič so prijeli 361etnega Petra Perkoviča iz Ližnjana, ki pa je oni dan delal na polju in se ni nikdar brigal za tisti spomenik. Dobili so dve deklici, ki sta trdili, da sta videli, kako je stopal Perkovič proti spomeniku. Pri razpravi ni mogel Perkoviču nihče ničesar dokazati in njegov branitelj je imel pogum, zahtevati oprostitev, vendar pa je -odni dvor obsodil Perkoviča na leto dni zapora in globo 500 lir, kakor ;e predlagal državni pravdnik.
Nezgode.
Danes dopoldne je v Magdalensketn predmestju padel s kolesa 37-letni Jože Pajtler iz Danjkove ulice in si močno poškodoval desno roko- — V Kovini je krog 10. ure 30-letna delavka Ivana Pleve prišla z desno roko v stroj, ki ji Je odrezal peti prst. Prepeljali so jo v
mco.
fpominialte $# CMS)
Josip Danes
K PROSLAVI 25-LETNICE SLOVENSKEGA KOMIKA.
Rojen leta 18S2. v Ljubljani, je že zgodaj pokazal, kaj bo. Pokojni uči-
no izoblikovan umetniški značaj, ki je p -neje tako sijajno prišel do popolne veljave.
Nekega dne se je pa Daneš le naveličal velikega romanja, odpeljal se v Ljubljano in gostoval leta 1904., za in-tendantovanja BIeiweiBovega, v Gorkega drami »Na dnu« za angažman iti bil angažiran. Pa tudi Ljubljana ga ni mogla stalno prikleniti nase, zaželel si je morje in se odpeljal v Trst, kjer jp postal član takratnega Slovenskega gledališča, katerega artistični vodja je bil njegov stari gazda Leon Dragu-tiuovič. Zapustil pa je naposled tudi Trst in se vrnil v Ljubljano, kjer ga ju zatekla svetovna vojna in ga vtaknila v vojaško suknjo. Z umetnostjo in gle dališčem je bilo za nekaj let konec, saj so že stari Latinci vedeli, da »hiter arina silen t musae«.
Pa je. kakor vse na svetu, prešla tudi vojna. Josip Daneš je nehal s pokojnim Švejkom deliti trpko usodo av striiske^a vojaka in je zopet postal igralec, in takrat celo tudi tajnik obnovljene ljubljanske drame. Pa zopet ni vzdržal. Nemirna kri in Pavel Go-lia, ki je takrat postal upravnik osi-
telj Kruic na Grabnu mu je po neki de je§^e?a gledališča, sta ga speljala v klamaciji v drugemv razredu dejal: 0sijeki od koder je leta 1927. prirodi tpček, ti bos pa sauspilcr.« In te ^.„1 vnt1xl1r. i, ,r
proroške besede so mu ostale vsfc živ ijenje v spominu, tudi tedaj, ko je dovršil nižjo gimnazijo in odšel na trgovsko akademijo v Gradec. Toda pota življenja so včasih čudna in hudomušna je usoda, ki jih določa. Ko je Pepček dovršil akademijo in postal bančni uradnik v Sisku, tedaj torej, ko nihče ne bi bil pričakoval, je naenkrat in nepričakovano zares postal »šaušpiler«. Prisostvoval je predstavi potujoče gledališke družbe Miše Miloševiča, pustil banko z njenimi suhoparnimi računi — in se mu pridružil.
Bilo je to 1. 1899., na prelomu dveh stoletij; in doli v samotni Bosanski Kostanjevici je prvič stopil na deske, >?ki pomenijo svet«. Če pa pomenijo že svet deske v stalnem gledališču, pomenijo še toliko več v potujočem, kajti s kulisami in igrami se spreminjajo tudi kraji in obrazi. Tako je Danes kot prvi Slovenec prepotoval v gledaliških družb čikote Miše. Čiriča, Fote Iliča in Leona Dragutino-viča vso Bosno in Hercegovino, Slavonijo, Srbijo, Črno goro in Dalmacijo. Na specializacijo v takih okoliščinah seveda ni bilo mogoče misliti; čeprav je sicer čutil največje nagnjenje do komika, je vendar igral tudi lju-bimske, karakterne in tragedske vloge. Škodovalo mu pa to ni, nasprotno, zgnetlo ga je v jasno začrtan in cnot-
mal končno k nam v Maribor.
Taka je bila njegova življenjska pot. Umetniško se je vila od težav člana potujoče gledališke družbe preko neštetih in najrazličnejših značajev do izkristalizacije v komiki, ki mu je postala višek izražanji in ustvarjanja. Zato se je najbolj razživel kot Hlcsto-kov v Gogoljevem »Revizorju«, kot bolnik v Moliereovem »Namišljenem bolniku«, kot Klopčič v Shakespeare-jpvem »Snu kresne noči« itd. Komične vloge v Moliereovih in Shakespea-reievih delih so mu sploh vedno bile najvišji ideal. Kot tak se je uveljavil tudi v našem gledališču, kjer bo kot rllestakov, Higgins v Sha\vovem »Pigmalionu«, Flore Briga v Leskov-cevih »Dveh bregovih«. Haskov Švejk itd. ostal neizbrisno v spominu.
Od dneva, ko je Josip Daneš stopil na (Kier, da na njem preživi stotino člo veških usod, je poteklo že 30 let in bi tedaj lahko slavil 301etnico, toda časa, ko je služboval bogu Marsu, in raz nih intermezzov ne šteje v dobo svojega gledališkega dela, zato bo v četrtek, dne 6. t. m. slavil le 25-letnico. Slavil jo bo kot župnik Peregrin v ' Našem gospodu župniku* in pokaza zopet vso svojo svežo igralsko moč. Naj bi v tej skromni proslavi našel ro mar-igravec malo, vsaj malo zadoščenja za veliko in utrudljivo delo svojega življenja!	—r.
Mar ih or m ki in dnevni drobiž
fDariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 5. marca. Zaprto.
marca ob 20. uri Premijera-
Naš go-Proslava
Četrtek, 6, spod župnik«
25Ietnice g. Jos. Daneša. Izven
Petek, 7. marca. Zaprto.
Sobota, 8. marca ob 20. uri »Krog s kredo«- Delavska predstava.
KONCERT
Ljubljanske Glasbene Matice
v soboto, 8. marca s pariškim sporedom
Ljudska univerza v Mariboru.
V soboto dne 8. marca točno ob 8. uri »)C^er J50r!cert ljubljanske Glasbene Matice. Na izrecno željo ljubljanskih gostov se prosi občinstvo, da pride pravočasno, da se more pričeti točno ob H. uri. Predprodaja vstopnic je v polnem teku. Ljubljančani se pripeljejo v Maribor ob pol 5- popoldne. Na kolodvoru se vrši njih sprejem in prosi se, da se sprejema čim več občinstva udeleži — predvsem seveda naša pevska društva, da izkažemo ljubezen in spoštovanje
redkim in velezaslužnim bratskim gostom. — V pondeljek 11. marca predava g. prof. dr. Kotnik o velikem angleškem mislecu in dramatiku Bernard Shaw-u.
Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj
zboruje v soboto dne S. t. m. ob pol 'C. predpoldne v mali dvorani Nar- doma v Alariboru. Razen društvenih zadev je na programu silno zanimivo ter /.lasti za vse vzgojitelje in učitelje aktualno predavanje »Mladinsko sodstvo po novem kazenskem zakonu in sodelovanje učiteljstva«, ki nam ga poda vsepriznani strokovnjak na tem polju , prvi drž. pravdnik g. dr. Jančič iz Maribora. Ne zamudite te važne in redke prilike pojasnil in navodil k temu delikatnemu predmetu! Tovariši (-ce), ki bi tudi tokrat manjkali brez pismenih in utemeljenih opravičil, se bodo nam »predstavili« — po svoje! Tov. pozdrave! — Predsednik-
Regulacijska dela na Muri iu Dravi v novem drž. proračunu.
Čujemo, da bo vlada v drž. proračun za I- 1930-3! stavila za pospešeno regulacijsko akcijo na Muri vsoto 7 milijonov Din, na Dravi pa 3 mil. Din. V interesu našega^ narodnega gospodarstva je to nujno želeti. Za območje Mure se namerava tekom leta v Gornji Radgoni ustanoviti posebna terenska sekcija, ki bo vodila regulacijska dela.
80-letnica prezidenta T. G. Masaryka,
katere proslava začne v Mariboru dne 9. t. m. točno ob pol 11. uri dopoldne, bo zbrala ob tej priliki v Unionski dvorani vse prijatelje češkoslovaškega naroda ter častilce Masarykove. Vstop na proslavo bo prost, vendar se razpošiljajo te dni vabila, ki naj veljajo nekako kot izkaznice za sedeže- Vabila se ne pošiljajo osebno, nego na urade, zavode, društva itd., in kdor želi na proslavi sedeti, si blagovoli priskrbeti vabilo; zato pa naj tudi nikdo, ki si bo vabilo priskrbel, od proslave ne izostane, tako da bo slavje nele kvalitativno, nego tudi kvantitativno dostojno slavljenčevega imena. Za to prosijo prireditelji.
Ljudska univerza v Studencih pri Mariboru.
V četrtek 6. t. m. ob 19. predava gosp. šolski uprav. V. Grčar »o probiemu štednje«-
Iz poštne službe.
Uradnica Amalija Pondelak je premeščena s pošte Maribor 2 na Maribor 1.
Upokojeni železničarji.
Upokojeni so: strojevodja Ivan Kra ner in vozovni mojster Peter Vidovič v kurilnici v Mariboru, nadspre-vodnik Josip Hamrosch, Maribor gl. kol. in premikalni nadziratelj Franc Potočnik, Tezno.
Carinarnice podrejene finančnim direkcijam.
Na podlagi zakona o organizaciji finančne uprave so v dravski banovini podrejene finančni direkciji carinarnice v Gornji Radgoni, Dravogradu—Meži, Jesenicah, Ljubljani, Mariboru in Rakeku.
V proslavo Masarykove osemdeset letnice
je češki deželni zbor v svoji seji 4 t. m. sklenil zgraditi velik deželni sanatorij za bolne na pljučih, ki bo sta 25 milijonov Kč. — Češkoslovaška Obec Sokolska pa je ustanovila fone
100.000	Kč, ki bo služil za potovalne ustanove za proučevanje telesne kulture in telesne vzgoje v inozemstvu
Zeileis ne pride v Jugoslavijo.
• Današnji zagrebški listi javljajo, da so jugoslovenske oblasti odklonile iz dati dovoljenje za ustanovitev Zeilei-sovih zavodov v Jugoslaviji. Tudi iz Češkoslovaške poročajo, da tudi ta mošnje oblasti stoje na enako odklonilnem stališču.
Novinarski klub.
Danes, v sredo ob 18. važna seja kavarni »Bristol«.
in. Javna šola Glasbene Matice
Mariboru priredi v četrtek, dne 6. in v petek, dne 7. marca dve interni m* c dukciji v prostorih glasbene šole. Nastopijo gojenci nižje in srednje stopnje. Začetek obeh produkcij je točno ob 17. uri. Uljudno sc prosi, da stariši iu prijatelji naše muzikalne mladine blagovolijo priti že pred 5. uro, da se prireditev po nepotrebnem ne zavla čuje. Sporedi se dobe pri vstopu.
Princ Karneval se je sinoči poslovil od svojih čestil-cev v Mariboru: v Narodnem domu se je na sokolski maškeradi gnetlo v vseh gornjih prostorih številno jugo slovensko občinstvo, izredno lepo število mask, med njimi mnogo originalnih in ukusnih. je dalo prireditvi Privlačnost, sokolski orkester je neumorno zadovoljeval željo plesalcev in plesalk, v šotorih pa so sc nudila krepčila. — Rapidovci so sc poslovili od princa karnevala v Unionu.
Lepo skavtsko predavanje.
smo imeli v pondeljek, dne 3. t. m. v kinu Apolo. Načelnik slavonskih skavtov g. Pavel Kunaver, Sivi Volk, je zanimivo predaval o velikem mednarodnem skavtskem taborenju lani v Arriv/eparku na Angleškem, kjer se je zbralo nad 50.000 skavtov iz cele-a sveta. Predavanje je bilo tem zanimivejše. ker so ga spremljale številne skioptične slike. Predavatelj jo pa tudi sicer znal napraviti predavanje zanimivo z raznimi anekdotami. Poslušalo ga i? številno občinstvo, zlasti veliko mladine, pa tudi mnogo star šev skavtske omladine
Dan prosvete
priredi »Masarvkov lidovychovnv za vod«, največja češkoslovaška prosvetna organizacija, v proslavo Ma-sarykove osemdesetletnice po celi češkoslovaški republiki dne 7. t. m.
Pred katastrofo kmetijstva na Goriškem.
Kmetijske tečaje prireja goriška potovalna šola pod vodstvom kmetijskega učitelja Velicogne. Tak tečaj se je vršil v Sv- Križu na Vipavskem. Obiskovalo ga je 33 kmetovalcev. Sedai se otvori kmetijski tečaj v Vipavi. Naše kmečko ljudstvo hrepeni po gospodarskem napredku in kmetovalci radi posečajo te-ča;e, ako jim nudijo koristen poduk. Za obnovo iu povzdigo kmetijstva na Go« riškem pa je potreba poleg poduka nujno tudi cenenega kredita in znatnega znižanja davščin. Gospodarstva se ra-Pidno zadolžujejo in bliža se katastrofa v goriškem kmetijstvu, 6e ne bo pravočasno pomoči.
Adaptacija postajnega poslopja v Slov.
Bistrici
se bo izvršila tekom, spomladi. Gradbeni oddelek ljubljanske žel. direkcije je razpisal natečaj za prevzem gradbenih del in je treba tja poslati ponudbe do 12- t. m.
Marta Leber zopet doma.
Poročajo nam, da se je sinoči oglasila na polic, stražnici mati Marte Leber, o kateri smo včeraj poročali, da je bila odpeljana s plesne' zabave pri Gačniku v Studencih. Mati trdi, da je dekletu postalo na plesišču slabo in da so jo znanci odpeljali k neki prijateljici.
1
Ste že Dodoisali deleže za Dohorsko vzoenjačo m
Statistika brezposelnosti v Sloveniji v 1. 1929.
Iz leta 1928 je 1. jan. 1929 preostalo pri borzah dela 2218 brezposelnih (pri mariborski 586); prijavilo se jih je tekom leta 28321 (v Mariboru 8524); prostih službenih mest je bilo 22920 (v Mariboru 5278); izvršenih posredovanj je bilo 16612 (v Mariboru 4280); iz seznama brezposelnih je bilo črtanih 11800 (v Mariboru 4360); 31* dec. 1929 je ostalo v evidenci 2127 brezposelnih (v Mariboru 570); brezposelnih podpor je bilo izplačanih 324.422 Din (v Mariboru 91.911.50 Din); objav za polovično vožnjo po železnici je bilo izdanih 14602 brezposelnim (v Mariboru 2540) v vrednosti 875.237.74 Din (149.373 Din). •
Na zadnji svinjski sejem v Mariboru
je bilo pripeljanih 106 svinj. Cena je bila za 5 tednov do 12 mesecev stare mlade prašiče od 250—1100 Din za komad. En kilogram žive teže se je prodajalo po 10 do 12.50 Din, mrtve teže po 17 do 18 Din..
Četrtek, dne 6. marca 1930.
C®nJ. klnoohUkovalee opozarjamo oa velezanimivl film
IDEALNI ZAKON
po znameniti knjigi VAN DE VELDE.
Ul Dagover In še 10 najboljših igralcev.
Kino Union tel. 23-29.
Četrtek, dne e. nrca 1930. os
Zamenjava srečk, kupljenih v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru. Aleksandrova c. 13 je mogoča samo še danes in jutri. Jutri dne 6. marca se bo vršilo že žrebanje. Torej ne zamudite jih obnoviti! Neigralci. ki bi radi igrali dobe še nove srečke! Izrabite priliko obogateti čez noč!
Pri želodčnih in črevesnih težkočah,
izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnenju k bluvanju, učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo priia voda. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in spe-ccrijskili trgovinah-
VMariboru, dne 5. III. 1930.
‘ - min biii iiiiMiiiM    
p0..3l^nrcfr! V P F D N | I/ 1‘lfra
jtran &
Post festum . . .
NEKAJ PEPELNIČNIH PREMIŠLJEVANJ 0 SVETOVNEM SVETNIKU KAR-
NEVALU.
Kurent — Karneval — Fašenk — Pust... Čudna imena! A pomenijo eno in isto. Kakor da je neizogiben ta »svetnik«, katerega celo cerkev vpošteva ali »obrajta«, se mora vršiti vsako leto, kakor Božič, Velika noč, Binkošti in — last not least — tudi vsi državni prazniki. S tem je pač jasno povedano, da je svetovni Karneval, slovanski Kurent, prleški Fašenk in kranjski Pust v neizmerno velikih čislih pri našem ljubem narodu slovenskem. O tem je odvisna vsaka debata; kajti ni zakona pod solncem božjim, ki bi prepovedal maske in vse tiste stvari, katere uganjajo maskirani ljudje.
Karneval. — Beseda je tuja. Ima latinski izvor in sega v dobo pred Kri-stom: »Meso« naj — zdravstvuje (Carne-valeo)! Za dušo je v teh dneh itak bore malo preskrbljeno- — — — Sicer pa je pustiti sentimentalnosti na stran, kajti te eni se je plesalo prav povsod, samo v — cerkvah ne, četudi je biblijski kralj David plesal (»saltavit«) pred skrinjo zaveze, brenkajoč ob strune harfe, in sproti speval svoje vekovečne psalme.
»Še sodi bi počili, ako bi i>m ne dali zraka,« je napisal neki cerkveni knez, ko je razpravljal c Karnevalu in prav je imel. Dal si je spričevalo, da je kaj. dober — fizik.
Kult Karnevala ni monopol gotove
historijske dobe, kraja ali naroda. Najdemo ga ne-le pri vseh narodih sveta, ampak tudi v vseh časih. Trdovratni zgodovinarji celo trde, da spada v predzgodovinski čas. Toda o tem bi se lahko napisala knjiga oz. prav obsežna diskusija. Bojim se pa, da bi bila preveč dolgočasna, doktrinarska in —- preveč postna, karo je pač dobro, da ostanemo pri domačih šega in navada, a v »po-čaščenjc« Kurenta se pozabavimo ob nar refleksijah.
V bistvu ima predpustni čas, ko se staro in mlado ženi križema, s pomislekom in tudi brez prevdarka, prav kakor na novo se porajajoča narava pomen nebrzdanega veselja, ki se konča z jutrom spokorne pepelnice; Nebrzdani jazzband, poskočna polka, okrogla harmonika, piskajoči klarinet, milozvočne strune kitare in vijoline izzvenijo v resen opomin; »Memento homo, quia pul-vis es •..«
V dobi rimskega imperija so imeli tudi »poklade«, (predpustno veselje) zvane — saturnalia. Imele pa so globok notranji pomen, saj so gospodarji zamenjali s svojimi sužnji vloge: Preoblekli so se za tri dni v obleke svojih sužnjev ter jih osebno in bogato pogostili z jedačo in pijačo. Z veseljem so pričakovali bedni sužnji, kdaj napočijo Saturnovi prazniki, katerih konec je za njih pomenil — grozo. S topo resignacijo so se vdali v svojo usodo z nado v skrušenem srcu na — druge saturnalije...
V predpustu, tem »času presnetem« vse raja; zlasti mladina se v tem kultu spušča v včasih nevarne in neredkokrat usodne superlative, po katerih največkrat človeka skozi dolgo časa »boli glava«, a žep dobi — jetiko, a marsikateremu zleze šegavi princ Kurent v želodec in domuje v njem dolgo, obupno dolgo; pa tudi v kosteh starine zapolje eleksir mladostne poskočnosti, šegave nebrzdanosti in bacili skrivnostne »in-sania amabilis« — (ljubke norčavosti) se primejo tudi osivelih in plešastih glav... Ni ga družabnega sloja, ni ga društva ali politične stranke, ki bi se odrekla kultu Karnevala s kategorično gesto — abstinence ali popolne prepovedi. Vsi poskusi so bili večalimanj udarec v zrak; kajti odpraviti praznovanje Pusta bi pomenilo isto, kakor svetovna revolucija ali iztrebljenje v srca človeštva močno usidrane vere. Od aristokrata, buržuja, preko meščana do proletarca vse pleše in zapravlja-
Pred zastavljalnico. Diskretno švigajo tudi elegantne sence skozi vrata... Za ples, zabavo in krok mora biti. Marsikateri dobrovoljček odnese vse, kar ima — in ko odnese edino žepno uro, se tolaži, da je za javno orijentacijo po mestu itak dovolj preskrbljeno .. • Izgovor, samotolažba.
A ko odbije polnočna ura pustnega
torka in potrka na boleče čelo pepelni ca s križem od pepela in opominom na smrt »Memento«, tedaj zamijavka širom sveta velikanski maček in jok »obsede-lih« devic se pomeša v to jeremijado .. • Le malo jih je, ki se za Pusta ne zmenijo, ker njih tuzemski kuluk pomeni večno pepelnico ...
lijoni in milijoni let, ko se je dvignila iz morja sedanja Palestina med njim in sredozemsko obalo. Takrat pa ie njegova gladina bila enaka oni Sredozemskega morja ali celo še višja. Ker pa se vanj niso iztekale nobene velike reke, je vedno več vode izhlapelo, kakor je je znova priteklo. Posledica tega je bila, da se je gladina bolj in bolj nižala, to se pravi, da je voda vedno bolj ginila in tako se je gladina Mrtvega morja tako znižala, da je postala za 394 metrov nižja od sredozemske. To nižanje je bilo zau-
stavljeno šele tedaj, ko se je količina vode, ki dnevno izhlapi, izenačila z ono množino, ki vsak dan priteče vanj.
Na ta način pa je verjetna tudi razlaga visokega odstotka kemikalij, ki jih vsebuje, kajti med tem, ko je čista voda^ izhlapela in se porazgubila, so kemične sestavine, ki ne hlapijo, ostale na dnu kot stalne usedline. Ven dar pa vsebuje voda Mrtvega morja tudi nekatere kemične sestavine, ki jih v vodah ostalih inorij ne najdemo, ali pa le v silno majhnih količinah
OBSBI
NaKudovitnčIis mer’© na
svetu
SKRIVNOSTI MRTVEGA MORJA.
ČEVANJE ŽIVLJENJA. - KAKO
Iz verouka pozna vsakdo poleg svoje domovine gotovo še najbolj Palestino, deželo, kjer je bil rojen in križan Kristus, zato tudi Mrtvo morje ni neznano. To morje, ki je pravzaprav samo neveliko jezero, leži v Palestini, in sicer dosti nižje kakor pa sega gladina pravega odprtega morja. Mrtvo morje — prav pripravno ime! Srebrn je sicer sijaj njegove površine, a drugače je zares mrtvo, ker ne pozna ne gibanja ne valovanja. Vroči vetrovi iz Arabije prepihajo zrak in mu dajo valovanje, a zastonj ljubkujejo težko snov Mrtvega morja. Zrahlja jo kvečjemu lahko vihar in jo uglasbi. Živahni Jordanovi valovi, ki se stekajo v to morje, ne morejo ustvariti življenja in postanejo sami mrtvi.
Tuja in grozna je ta voda: ne igra sc s peskom ob bregu, nc pogovarja se s človekom, ni njegova prijateljica. Kdor ne verjame, naj jo pokusi* zoprna pijača je to. strupena, ocean je v primeri ž njo sladek in okusen. Strupe meša ta voda, veseli se, da ipori ribe, ki so priplavale vanjo po reki Jordan; nobeno rastlinsko in živalsko bitje ne prebiva v njej. In čeprav ni res. da nobena ptica nc more leteti čez Mrtvo morje, je vendar res, da večkrat ptice plavajo po ujem,
— GLADINA BREZ VALOV. — UNIJE MRTVO MORJE NASTALO.
umorjene od dusljivega zraka. Morje mori na daljavo daleč naokoli: uničuje rastline in drevesa, ki kakor kosti mrličev ležijo ob meji njegovega kraljestva.
Grozna točka je to v vesoljstvu. Preiskovali so morje in ga študirali, marsikaj so ugotovili, le malo so pa mogli razložiti. Pet in pol ur je morje široko, dvajset ur dolgo, v kotlini leži, v eni najglobokejših vdrtin zemlje, 394 metrov pod gladino Sredozemskega morja; povprečno 3(>0 metrov je to morje globoko, najgloblja točka je 357. torej 751 metrov pod gladino Sredozemskega morja. Osemindvajset odstotkov ima njegova voda kemikalij, 23 odstotkov soli in S ods; t-kov brona in klora. Odteka 111 nobenega, vsak dan izhlapijo ogromne mno zine vode, za 13.5 mm višine; samo Jordanove vode izhlapi vsak dan 6 tisoč milijonov litrov. To vemo. Nc vemo pa, kako je to nastalo: veliko .ie razlag. Katastrofa je nekoč ustvarila to strašno, življenje uničujočo tvorbo.
Vendar pa se je v novejšem času dalo s precejšnjo gotovostjo ugotoviti. da je tudi Mrtvo morje nekoč bilo del Sredozemskega in s tem ostalega morja. Ločeno je bilo od tega pred mi
Koliko smo od I. 19Z0 zgradili železnic?
Na konferenci beograjskega inže-njerskega društva minuli petek, je bivši direktor za gradnjo železnic govoril o rezultatih in izkustvih pri grad nji železnic v času od 1. 1920. do 1930. V tem času smo zgradili v Jugoslaviji 1348 km novih železniških prog za vsoto 1,695,000.000 Din. V dograd-nji je danes še 291 km, ki bodo stali
829.731.000 Din, tako da bomo imeli koncem 1930. leta 1639 km novih prog za 2,524,900.000 Din. Ti stroški so se krili: iz rednih proračunskih sredstev v znesku 999.239.000 Din, iz notranjega investicijskega 7%nega posojila iz leta 1921. v iznosu 277,500.000 Din, iz bosanskega fonda za gradnjo železnic 1,450.000 Din, iz zunanjega posojila, sklenjenega leta 1922.. pa
1.255.711.000 Din.
Nove proge, ki so v dograduji so: Kraljevo-—Raška—Mitroviča, Pločnik —Kuršumlija, Bitolj—Prilep, Trebitije —Bileč, Priština—Dretiica,	rekon-
strukcija zobčaste proge skozi Ivati-plauino in proga Bakar—Pristanište.
Kot novi progi prideta predvsem na vrsto: proga Beograd—Kotor, ki je v načrtu že s konference leta 1926., in katere je treba zgraditi še 508 km (stroški 2,058.000.000 Din), ter proga Beograd—Split, katere prvi del (Beograd—Lazarevac) v dolžini 59 km je skupen za obe ti progi in bo stal (brez predora Bela Reka) 137.000.000 Din. Drugi del (Lazarevac—Valjevo—Janja—Tuzla—Doboj—Banjaluka)	je
dolg 328 km in bo stal 1092 mil. Din; tretji del (Bihač—Zrmanja), 82 km. 252 mil. Din. Zgraditi treba tudi še proge: Doboj—Sarajevo, 177 km. 354 mil. Din: Kuršumlija—Priština, 67 km, 181 mil. Din; Priboj—Prijepolje—Bjc-lo polje, 85 km. 214 mil. Din; Pazarič —7 arčin in rekonstrukcija zobčaste proge Bradina—Konjic, 25 km, 96 mil Din;	Skoplje—T etovo—Gostivar-
Kičcvo—Ohrid. 170 km, 452 mil. Din; Ohrid—Bitolj, 77 km, 244 mil. Din; Veles—Prilep, 85 km, 233 mil. Din; Beograd—Pančevo, 24 km. 75 mil. Din: Kočevje—Vrbovsko; Št. Janž-Scvnica; Varaždin—Koprivnica.
Nosljanje zopet moderna
V Angliji je v boljši družbi opažati zopet nosljanje tobaka. Ta razvada je bila pred razširjenjem kajenja tako splošna, da so nosljale celo dame. O angleški kraljici Šarloti je bilo znano, da je svoj tobak za nosljanje rada mešala z zelenim čajem. Kralj Jurij IV. je o priliki svojega kronanja poklonil raznim dostojanstvenikom na tisoče škatljic. s tobakom za nosljanje. Tudi slavni francoski državnik Talleyrand je zelo rad nosljal. Kadar je bil na važnih pogajanjih ali posvetovanjih, je vedno marljivo segal s prstom v škatljico. da je tako pridobil trenutek časa, da je dobro premislil, kar je pravkar slišal. Morda je povratek k nosljanju tobaka znamenje, da se bo tudi sedanje neresno človeštvo vrnilo zopet k resnosti.
valnih organov drevesa. Kar je pa naj bolj čudno: ta strašni duh privlači cele gruče opic, ki — kakor pod magičnim uplivom — plezajo po deblu navzgor, kjer jih kakor pajčevina muho, zaplete vejevje krone med sebe in ne spusti več, dasi se branijo z vsemi štirimi in pri tem spuščajo strašne gla sove. Drevo ostane neusmiljeno in trdo. Čez tri dni je tragedije konec, drevo razpne zopet svoje vejevje in na tla popadajo samo kosti. Dr. Marino sam je strepetal pri pogledu na to strašno množino okostij in lobanj opic okrog drevesa. Ta drevesa pa so na drugi strani tudi sredstvo, ki onemogoča v brazilskih gozdovih čezmerno plodenje opic.
Slabi pojmi.
Janez Kopriva je pobegnil iz zaporov. Ko so ga spet vlovili in ga prignali pred sodnika, ga ta vpraša, zakaj je pravzaprav pobegnil.
Janez: Hotel sem se oženiti, gospod!
Sodnik (se prime za glavo): No, vi pa imate res smešne pojme o svobodi!
Sporf
□reuo, hi žre opice
Brazilski raziskovalec, dr. Mariano de Silva je nedavno razkril v brazi-Ijanskih gozdovih v Guyani čudovito prikazen: drevo, ki se hrani s sesav-ci. Deblo drevesa meri štiri čevlje v širino in doseže višino štirinadstropnega poslopja. Njegovo krono tvori strašna mešanica vej. ki vise za velikanskim listjem nizdol kakor zahrbtne mreže. Od drevesa se širi strašen, peuetranten duh po gnilobi 00 neužit nem mesu. So to izhlapine prežveko-
ISSK Maribor : SK Železničar.
Druga nogometna tekma v korist podsavezne blagajne se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. na igrišču ISSK Maribora. Protivnika bosta SK Železničar in ISSK Maribor. Nastopila bosta v najmočnejši postavi in se bo mariborskim športnim krogom nudila ponovno prilika, prisostvovati srečanju med domačimi klubi pred prvenstvenimi tekmami.
Čeprav se SK Železničarju do danes ni posrečilo, da zmaga nad ISSK Mariborom, je vendar izid dvomljiv, kajti »Železničar« ni ravno v slabi formi in je od lanskega leta znatno napredoval. Zlasti sta se ojačila njegov napad in ožja obramba. »Maribor« je moštvo dokaj dobrih kvalitet in je v letošnjih tekmah pokazal, da je resni kandidat za naslov prvaka Slovenije.
Tekma se prične ob 15. uri in bo sodil gosp. dr. Planinšek.
SK. Železničar.
Drevi ob 19. uri seja upravnega odbora. — T a j n i k.
Medmestna tekma Beograd—Zagreb.
Dne 16. marca, na dan glavne skup ščine J- N. S., se bo odigrala v Zagrebu revanžna tekma med beograjsko In zagrebško reprezentanco. Podsavez-ni kapetan Z.N.P. je nominiral v reprezentanco Zagreba sledeče igralce: Mihelčič. Pavičič, Bivec, Gujer, Premrl, Kunst. Podvinec, Hitrec, Lel-nert, Babič, Žarkovid, Remec.
Cross-contrv za prvenstvo Jugoslavije 1930.
Jug. lahkoatletski savez priredi dne 5. aprila ob 16. uri na dirkališču Čr-nomer pri Zagrebu cross-contry rek na 10.000 m za prvenstvo Jugoslavije 1930. Tekmovalo se bo po pravilih I. L. S.-a. Prijave s prijavnino 15 Din je poslati na naslov tajnika: Zdenko Frančič, Zagreb, Martičeva ul. 5.
A.S.K. Primorje v Beogradu.
ASK Primorje bo dne 15. in 16. mar ca gostoval v Beogradu, kjer bo nastopil proti BSK in Jugoslaviji. Medmestna tekma Gradec : Maribor.
Dne 13. aprila t. 1. se bo vršila v
Mariboru medmestna tekma med reprezentanco Gradca in Maribora.
K.A.C. v Mariboru.
Prvak Koroške Klag. Atletik-Club gostuje prihodnjo nedeljo v Mariboru proti SK Rapidu.
MarThorsV? V F C E P N TK Mra
V Marii) o r u, dne 5. III.
Nlcfial Zčvaco
£ukcecija Jftotgia
Zgodovinski roman
40
Ragastens je bil plani! pokoncu. Postavil se je za mizo.
»Oh,« je zmrmral z nekakim srdom. »Zakaj ni moški!... Udaril bi jo., ubil bi jo,.. Ne.. Ah ne! Ne morem... ne morem!«
Lukrecija je bila zagrabila za mizo. Prevrnila jo je, in kakor bi trenil, je bila pri Ragastensu.
Ta je oprezno počakal njenega zamaha. Njegove roke so se hipoma izprožile kakor dvoje mogočnih vzmetov in njegovi prsti so popadli Lukrec/jo za obe «apestji.
Ona se je penila.
»Umri!« je zarohnela.	„
»Milostljiva,« je dejal Ragastens s strahovito mirnostjo, »pazite, da se ne ranite s tem, da bi izpustili zastrupljeno igračico, ki jo držite v roki...«
Njegove žilave roke so zavijale Lukrecijina zapestja. Mahoma je zarjula od bolečine: bodalo ji je zdrknilo iz roke, padlo na svojo ost in se zasadilo v parket.
Ia hip je padla Lukrecija nazaj in se zvila na tleh.
Ragastens jo je držal kleče v svojem prijemu. Segel je po bodalo, Lukrecija je prebledela kakor smrt...
»Izgubljena sem!« je zajecljala.
»Pomiloščam vas!« je odgovoril vitez mrzlo. »Prizanašam vam, kakor sem pravkar prizanesel drugemu morilcu, vašemu bratu... Toda zdaj je konec... glejta, da mi ne prideta več pred oči, niti vi niti on.,. strl bi vama glavo kakor škodljivim modrasom.. .*
To rekši je bliskoma planil kvišku in skočil z bodalom v roki v sosednjo sobo.
Tudi Lukrecija je vstala, vsa bleda, tuleča na glas. Divje je razbijala po zvoncu in kričala:
»Semkaj, stražniki! K meni! Morilec je tu!.-.«
Vrata so se pričela šumoma odpirati. Oborožend in napol oblečene spremljevalke so pričele tekati na kup.
»V palači je! Nemogoče mu je uiti! Zastražite vse izhode! To je morilec vojvode Gandijskega ... in hotel ;e zaklati tudi mene!«
In še ta hip se je zapodila za Ragastensom, z njo pa tucat stražnikov in enako toliko lakajev, dočim so ostali hiteli proti vratom in nabijali svoje arkebuze.
Ragastens je bil pretekel dvoje ali troje soban; mahoma se je znašel v prostorni dvorani, v dvorani pojedin, ki jo je bil že občudoval v njenem velikolepem sijaju.
Tu je začul hrup, kričanje semintja in bližajoče se korake.-. Spoznal je glas Lukrecije.
»Ali naj poginem v tem prokletem kraju?« je mi-silil sam pri sebi. »Poginem kakor mlad lisjak, ki ne zna svojega rokodelstva in se da zajeti v ležišču?«
Njegov ostri pogled je švignil po dvorani naokrog.
»Oho!« je zamrmral. »Rdeča sled! Pot krvi!... Pot zločina, ki bo zame pot v svobodo!..-«
Spomnil se je bil krvave sledi, ki je šel za njo tisto noč, ko ga je Lukrecijina dekla tako zagonetno pustila samega v tej dvorani — sledi, ki ga je vodila do Tibere. Pognal se je v tisto stran.
V trenotku, ko je skočil skozi vrata v ozadju, se je prikazala Lukrecija na drugem koncu dvorane.
»Tu je! Imamo ga!« je kriknila vsa zasopla.
V dveh skokih je premerila dvorano pojedin. Sledila je strašna gonja. Naposled je ona dospela v poslednjo dvorano baš tisti hip, ko je Ragastens z ramo ulomil steklena vrata, ki so vodila k Tiberi.
»Naš je! Primite ga!« je zakričala-
Namesto odgovora se je Ragastens gromko za-krohoral. Stražniki so preplašeni obstali. Lukrecija pa je izbruhnila proti nebu, ki so ga plamenili žarki vzhajajočega solnca, kletev obupane besnosti ter padla onesveščena vznak po tleh.
Ragastens, z glavo naprej, je bil planil v reko ter izginil v žoltih valovih Tibere.
XXIV.
Prodaja Kapitana.
Toliko da se je bila vzdramila jutranja zarja, ko je stopil neki moški pred vrata krčme »Pri lepem Janu« in potrkal. Ta moški je bil Žid. Mojster Bartholomeo — dični gostilničar — je pomolil nos skozi okno in spoznal svojega ranega gosta.
»Dobro, pridem doli!« je dejal-
Kmalu nato je odpahnil vozna vrata, in Žid je smuknil na dvorišče gostilne.
»Pozdravljeni, vrli moj Efraim. Točno prihajate k sestanku. Prav tako...«
»Točno, cenjeni Bartholomeo, dasi mi ni prijetno vstati ob tako zgodnji uri. Toda povejte, zakaj hočete govoriti z mano baš takrat, ko pošteni ljudje še spe, in vse to zaradi te malenkostne kupčije?«
»Pst!.. - Prav zato, da nihče ne more videti, kaj vam prodam pri tej kupčiji...«
»Oh, zaradi kdovekakšnega starega tovornega osla, ki mi včasih katerega prodate, pač ni treba tega skrivanja...«
Brez odgovora je prijel Bartholomeo Žida Efraima za roko ter ga odvedel k enemu izmed stebrov, ki so držali nekakšno teraso- Na tem stebru je bil prilepljen list papirja.
»Berite to, mojster Efraim!« je dejal gostilničar.
Zid je pričel polglasno brati. Ta list je bil oglas, ki je naznanjal, da se vrši usmrčenje Ragastensa danes na trgu pred gostilno.
Ko je prečital, je Žid pogledal krčmarja pri »Lepem Janu«.
»Efraim... poklical sem vas, da vam prodam viteško obleko in konja z vso opravo,« je dejal Barthu lomeo-
»Čemu moram torej brati ta oglas, ko vendar z vsem Rimom vred vem za usmrčenje, ki se ima
vršiti?«
»Ali ne razumete? Oprava... in konj-..«
»Torej?«
»To je oprava tega razbojnika. In konj je last strašnega roparja Ragastensa! Zdaj razumete, zakaj ste morali vstati zarana- Če bi kdo sumi!, da je stanoval ta Ragastens pri meni, bi mogla priti gostilna ob dobro jme.«
»Zares,« je dejal Žid in zmajal z glavo.
»Nasprotno pa vi, cenjeni Efraim, lahko z dobičkom prodaste opravo in konja. Vrednost obleke in živali, ki je bila last tako nevarnega razbojnika, mora biti na vsak način trikrat večja, vsled znamenitosti, ki se čisto naravno drži reči, ki so se jih slavni ljudje dotikali s svojimi lastnimi rokami.«
»Sluga sem! Ni mi do tega, da bi obračal pozornost sodnikov na svojo siromašno kupčijo. Sodnija se še brez tega preveč nagiblje k zlohotnosti. Prodajte vi sami konja in opravo. Ta izvestna tsri ste govorili, vam gotovo pripomore bička •..«
»Oh, da! Toda bojim se!« je dejal Bartholomeo s
klavernim glasom.
»Zase se bojite, zame pa ne!«
»Vsaj oglejte si konja in opravo... Potem se pomeniva o ceni...«
^ »Dobro, to so modrejše besede- Pogleda! bi že. Toda to vam povem naprej, da mi je popolnoma neznano, odkod prihaja oprava in čigava last je konj. Plačal vam bom pravično ceno, potem pa je mir vseh besedi.«
»Pojdite z mano... Ali začneva z obleko? Ta leži lepo razgrnjena na postelji...«
Nekaj trenotkov kasneje se je pričelo med Bartho-lomeom in Efraimom v Ragastensovi sobi burno trgovanje. Naposled sta se pobotala-
»Vzemite to s seboj, pa popojdiva pogledat konja,« je rekel krčmar.
»Ne... pustiva tu. Ako mi konj ne bo povšeči, je ■ kupčija neveljavna; čemu bi brez potrebe prenašal robo semintja?«
Napotila sta se v hlev.
Tam je stal Kapitan ter teptal, rezgetal in trgal za vrv, obračaje glavo proti vratom. Uboga žival je čakala svojega gospodarja, čigar dolge odsotnosti ni mogla razumeti. Vrhutega pa jo je tudi prijemala nestrpnost od tega nenavajenega bivanja v hlevu-
Efraim je šel kroginkrog konja, pogledal mu zobe, privzdigaval njegova kopita, tipal mu krepke kite na nogah ter kot poznavalec občudoval krasnega Šarca.
Naposled, ko sta se bila dična mojstra domenila za ceno, se je Efraim spomnil oprave ter je šel v spremstvu Bartholomea nazaj v Ragastensovo sobo.
Tam pa sta obadva vzkriknila od presenečenja, Stvari so bile izginile!
»Kaj pomeni to?« je dejal žid s sumom v glas«.
»Kaj vem jaz?« je odgovoril Bartholomeo trepetaje.
Decimalna tehtnica
za 150 kg, skoro nova, se proda. Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	627
Priprosfo, zdravo dekle,
34—40 let, lepega značaja, z letnimi spričevali, ki dobro meščansko ku-' ha, čisto in točno opravlja vsa dela, v hi5i in na vrtu, ljubi dom in otroke, se sprejme. Predstaviti:	Domicelj,
Prešernova 34/1. od 8. do 9. dopoldne.
600
V najem se odda s 1. aprilom
stanovanje 3 sobe, kuhinja v pritličju, skupno z lokalom in velikimi kletnimi prostori. Naslov v npravi	361
Oolžo in sližno bolezen
Sobo fino opremljeno, tik glavnega kolodvora oddam. Aleksandrova 48- 670	Gramoione popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica. 14. 602
Lepo solnčno sobo oddam takoj boljšemu gospodu. Ob železnici 6'll„ Kostanjevec. 702	
	Hišo z vrtom in poljem prodam. Studenci, Kralja Petra c. 116. 686
Soho- in črkosllkanie izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ut. 2. 2281	
	Na Glavnem trgu stojnica stoji, — špecijaliteto narodno vam nudi-.. Komur po gibžncah slina se cedi, naj k Treziki se naši koj potrudi! — Alojzija Šafarič, gostilna pri »Večernem solncu«, Splavarska ulica. 579
Stole vple'am s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529	
Viničarja, izkušenega, solidnega, kateri je absolviral vinarsko in sadjarsko šolo, z dolgoletnimi izpričevali. z dobrimi referencami, iščemo za takoj za na Hrvatskem ležečem 7 oralov velikem vinogradu. Poročeni prosilci, katerih žene se razumejo v živinoreji in mlekarstvu imajo prednost. Oferte na Brača J a n e k o v i c, Zagreb, Draškovi-čeva 15.____________________________ 699
Iščem starejšo služkinjo, katera zna kuhati. Naslov v upravi lista. 680 Opremljeno, lepo sobo na ulico oddam, Krekova 5/1. desno.	682
odpravi brez Joda, brez zdravila, trajno in hitro, sredstvo iznajdeno od osebe, ki se je te bolezni sama rešila. (Za obvestila priložiti Din 7.50 v znamkah.) KJILEK, Štemberk, Moravska, Č.S.R. Zajamčen uspeh! Frankirati pisma z 3 Din. 551
I; Inventurna prodaia!
SSEES&S555S5S35535I^E5555255S555
Pri vsem zimskem blagu
10% popust
Specialno nizke cena no* ■avle« Tvorallka zaloga ntolkeaa perila za vse
sloja. O« ----------------
Prepričaj
Saa paril	___ _____
»glejte sl izlolbe. alte ae plode cen.
JOSIP SEREC, MARIBOR
AtekMndrova c. 23.
457
i >	*
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da točim
• a	e
v gostilni »Vinski hram*, Tattenbachova ul. 1
Cino po 11, belo po 12, opolo po 12 Din, čez ulic« 1 Din ceneje
Exportna Hiša ..LUNA**
NajcenejSi nakup galanterije, vezenine, otročjih igrač ter pletenine domačega izdelka
otročje nogavice od	Din	5*—	naprel
damske nogavice od	Din	7’—	naprej
moške nogavice (sokni) od Din	6*— naprej
vezenine od	Din	1*—	naprej	03u
čipke od	Din	1—	naprej
Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame In gospode, za novorojenčke opreme lastnega izdelka. — Čevlje za dom, čevlje za telovadbo, otroSke čevlje in sandale. Nadalje nudim : kravate, aamoveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potiebščine za iivllje in krojače po biezkonkurenčnih cenah
DRUŠTVO HIŠNIH POSESTNIKOV ZA MARIBOR IN OKOLICO
izpolnuje s tem tužno dolžnost in sporoča svojim članom, da je umrl njegov društveni tajnik, gospod
Ivan Klemenčič
nadučitelj v p.
Maribor, 3. marca 1930-
700
Izda)* Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik: PRAN BROZOVIČ v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.