Poštnina pltim ▼ g«Urini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Ctaa posamcMi Sterilkl Mi 1*ML
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt«
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za >/* leta 90 Din, aa tU leta 46 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljublja*l. Uredništvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 30-89.
Uto XVI.
V Ljubljani, v torek, dne 6. junija 1933.
štev. 65.
Ucvzdcu/liaici,
Id ntOHtlcafa
Na drugem mestu poročamo o otvoritvi ljubljanskega sejma, ki bo kakor vsa druga leta, tudi letos doživel popoln uspeh. Za ta uspeh jamčijo tako razstavljalci s svojim dobrim kvalitetnim blagom in pa v«liko zanimanje, ki vlada med vsemi sloji prebivalstva za naš lepi in pestri ljubljanski velesejem.
Uspeh ljubljanskega velesejma pa bi bil Naravnost senzacionalen, če bi razstavili svoje blago tudi vsi oni, ki delajo danes Po vsej Sloveniji morda najboljše kupčije, a ne plačujejo prav nobenih davkov in jim njih posel ni potreben niti obrtni list. So to razni tuji potniki, ki prodajajo pri °as čisto proti določilom postave svoje Wago in ki zlasti z manufakturo naravnost preplavljajo Slovenijo. Je res čudno, da k®šti, ki imajo najboljši kupčijski uspeh, ncKiejo nastopiti tudi kot razstavljalci, da
i	vsemu svetu in javno pokazali »visoko« valiteto svojega na skrivaj in protipo-stavno prodajanega blaga. In da bi bila njih razstava popolna, bi bilo dobro razstaviti še seznam njih odjemalcev, da bi videli, kako visoke zaščitnike imajo ti tuji Potniki ne samo pri takoimenovanih boljših gospodih, temveč tudi na uradih.
2e samo zaradi imen teh odjemalcev bi bila razstava, ki bi jo priredili razni tuji Potniki in krošnjarji senzacionalna, še "°lj senzacionalna pa bi postala s svojimi drugimi oddelki. Tako bi n. pr. odjemalci eSa protipostavno prodajanega blaga kar ^strmeli, ko bi spoznali kvaliteto blaga, 'i so ga kupili pri teh tujih prodajalcih >v kontrabant«. In še bolj bi zastrmeli, ko bi zvedeli, kako zelo so preplačali pri tujem potniku kupljeno blago, ker bi ga dobili pri domačem trgovcu znatno ceneje.
Senzacija pa bi bila ta razstava tudi za vse one naše brezposelne trgovske pomočnike, sploh za vse, ki ne morejo dobiti dela, ko bi videli, kako veliko ljudi pri nas sijajno služi denar in za skoraj nič dela, pa čeprav opravljajo posel, ki je Protipostaven!
Nič manj pa tudi ne bi zastrmeli naši trgovci, ko bi videli, da se brea obrtnega 'sta in brez vsake koncesije mnogo bolje piodaja, ko pa s koncesijo. Zakaj prav za Prav ne zaprejo svojih trgovin in lepo na-ovorijo vsakemu svojemu nameščencu kovček, ki ga bi ta gotovo nakrat razprodal pri prodajanju pri hišah — in kar je še bolj uspešno — j>o uradih! Pri tem bi se izognili plačevanju tudi vseh drugih davkov, kajti notorično je, da se za ; reveže«, zlasti če gre za tuje in lepo oblečene Potnike, sploh nihče ne briga, kadar prodajajo po hišah.
Razstava teh tujih in p roti postavnih prodajalcev ter krošnjarjev pa bi mogla biti ^di prav lepa senzacija za našo carino, Policijo in davkarijo. Carina bi se kar začudila, koliko tega blaga prihaja dan na, dan brez njenego sodelovanja v našo drža '
»n»i«Tt u pa bi se začudila, ko bi spo-tihotapljeno blago
ne-
policija bi malo deh.i« ,TY , T videla, kako moreio !	1	ko	bl
predpisom izvrševati «SS VSern zakonitiln
bivajo po mesece v naši dr^aliT* t^°1’ u-prijavljeni. Prehod čez naš« mejo "je men da res mogoč brez vsakih formalrLti V najbolj bi se začudila naša davkarija ko bi videla, da je obdačila sicer tudi že one ki delajo brez čistega dobička ali c»lo že
2	izgubo, a da še ni našla onih, ki delajo ^ko sijajne kupčije pri nas, da jim delajo ^fužbo na letovišču še njih boijše pologe, ker v resnici ko na letovišču se po ^tijo pri nas ti tuji potniki. Res škoda, da ne moremo videti senzacije, ki bi jo nudila razstava »v kontrabant« prodanega bl»ga!	A
. Da bi pa bila ta razstava popolna, bi »e j‘ moral priključiti še poseben oddelek /a
šušm&rje. To bi bil industrijski oddelek; dočim bi bil oni drugi le trgovski. Seveda pa ne bi bil industrijski nič manj zanimiv od trgovskega. Tako bi mogel pokazati industrijski oddelek zanimivo statistiko, koliko naših poštenih obrtnikov je že izgubilo kruh in delo vsled dela raznih industrijskih oddelkov v naših kazenskih zavodih. Svetovno pomemben pa bi bil dokaz, ki bi ga nudil ta industrijski oddelek s stoodstotno popolnostjo, da namreč ni cenejše pogonske sile na svetu, kakor je ona »na ričet«. Ubogi pošteni obrtnik, ki nočeš vedeti o tej pogonski sili!
Res, velika škoda je, da niso nastopili na velesejmu tudi ti razstavljalci, ki bi mogli zavzeti največji prostor, ker njih ne tare kriza. Ta tare samo legalnega trgovca in obrtnika, dočim so tuji krošnjarji ter domači in tuji šušmarji vzvišeni nad njo.
V	tej splošni mizeriji bi se človek res kar oddahnil, ko bi videl, da vsaj tujim potnikom in šušinarjem ne more niti kriza do živega! Ali je sploh še mogoč večji dokaz za njih obstojno upravičenost!
Toda treba je obrniti še drugo plat medalje, ker na tej plati pa se žita življenjska resnica v vsej svoji resnobi. In ta resnica pravi: Kako je sploh mogoče, da legalen obrtnik, da legalen trgovec propada, ilegalen pa krasno živi in dela sijajne dobičke! Kam bo prišlo z našim gospodarstvom, če bomo trpeli, da domačini propadajo, ker jim odjedajo zaslužek tuji krošnjarji in tuji preprodajalci! Kaj bo z državnimi financami, če ne bodo oblasti ščitile onih, ki plačujejo davke in če sc ne bodo preganjali oni, ki protipostavno uničujejo legalno trgovino! Kakšna naj postane davčna morala, če vidi vsak nag po-
slovni človek, da je najbolj plodonosna kontrabandna kupčija, ki je prosta vseh davkov in vseh dajatev!
Opozorili smo zato zastopnike oblasti in vso našo javnost na one, ki bi po svojem velikem kupčijskem uspehu morali biti med letošnjimi razstavljalci, a ki vsled za-kotnosti svojega posla ne smejo v častne vrste razstavijalcev na velesejmu! Upamo pa, da si bo policija sama ogledala blago teh nerazstavljalcev in nam potem v resnici priredila veliko in senzacionalno razstavo vsega, kar ima zvezo in posel z nelegalno in kontrabandno trgovino in s šušmarskim obrtom. Jamčimo, da si bo vsak gospodarski človek razstavo tega zaplenjenega blaga ogledal in radevolje plačal tudi še pristojbino za ogled razstave v korist naše davkarije. Z razstavo zakotnega blaga na dan!
73. UuUioMUi velejefan ob/ocien
Obseg velesejma kljub krizi nezmanjšan — Optimistična izjava predsednika velesejma industrijalca Bonača — Govor bana dr. Marušiča
Težka je današnja gospodarska kriza, a tradicija ljubljanskega velesejma je vsled zdravega in ustvarjajočega optimizma prirediteljev velesejma vendarle močnejša. To je znova potrdil 13. ljubljanski velesejem, ki je bil slovesno otvorjen v soboto v prisotnosti vseh visokih zastopnikov naših oblasti in v navzočnosti naših prvih gospodarskih delavcev.
Velika aktivna postavka v našem gospodarskem življenju je ljubljanski velesejem in da se ta postavka ni vsled krize zmanjšala, pač dovolj no dokazuje optimizem, ki je dajal značaj slovesni otvoritvi velesejma. Ce je vzdržalo naše gospodarstvo v najtežjih časih, bo z delom in z vztrajnostjo pač vzdržalo tudi v boljših časih, ki se že kažejo in ki že trkajo na vrata.
2e bežen pogled po letošnjem sejmu to samozavestno prepričanje opravičuje. Razstavni prostori polni, zanimivosti vedno nove, kvaliteta razstavljenega
blaga vedno popolnejša in vedno večji obseg domače produkcije, da je tudi letošnji velesejem nazorna slika našega napredka. Vse veliki velesejmski prostori pa polni ljudi, ki jim ponos sije z oči, ker se zavedajo, da gledajo razstavo, ki je plod domačega dela, ki je zraslo z njo. Ta živa podpora, ki jo ljubljanski velesejem vedno dobiva od svojega občinstva, je tudi eden najmočnejših ustvariteljev nepremagljive tradicije ljubljanskega velesejma. Je to naš, čisto naš velesejem in zato mora biti uspešen! In čast prirediteljem ko razstavljalcem, ta uspeh je tudi tu, pri 13. velesejmu nič manj ko pri vseh prejšnjih.
*
Kakor vsako leto, tako je bila tudi letos otvoritev ljubljanskega velesejma tudi družabni dogodek, ki je združil ob velesejmskem paviljonu vso našo javno, gospodarsko in družabno elito.
Popolna tišina je zavladala, ko je točno ob napovedani uri izpregovoril
frcecUefUtik Ivan Bonač
ta otvoritveni govor:
Letošnji velesejem je trinajsti po številu. Marsikomu se zdi številka 13 nesrečna, drugi zopet imajo to številko za nositeljico sreče in uspehov. Ljubljanski velesejem šteje med te poslednje, ker se trdno nadeja, da je letošnja prireditev zadnja, ki najde naše gospodarstvo še v stanju depresije, živimo v dobi vedno novih in nebrojnlh konferenc, ki vse iščejo načina, kako pomagati svetovnemu gospodarstvu ln kako najti oni ključ, ki bi nam odprl pot iz mraka krize, ki išče kakor kak pravljični zmaj vedno novih žrtev, v bogate poljane novega cvetočega življenja in blagostanja. Tudi mi sodelujemo pri teh mednarodnih prizadevanjih, ker smo si v svesti, da so gospodarstva posameznih držav medsebojno tesno povezana. Seveda se moramo pa predvsem zanašati na lastno silo, na lastno pridnost, zmožnost in vztrajnost ter na organizirano moč lastnega gospodarstva, kajti lep in resničen je pregovor: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal«. Po tem načelu se ravna tudi ljubljanski velesejem. Z lastno močjo skuša ne le prebroditi krizo, temveč dajati tudi spodbude našemu gospodarskemu življenju.
Pozdrav gostov
Predvsem mi je čast pozdraviti za-
fri	VeI-	kralja dl vizionar j a
Vladimirja Cukavca.
V	čast mi je, da zamorem pozdraviti v naši sredi ministra za socialno politiko in narodno zdravje Ivana Puclja.
Nadalje pozdravljam bana dr. Draga
Marušiča, ki zastopa našega častnega predsednika, ministra za trgovino in industrijo, gospoda dr. Ilijo šumenkoviča. podbana dr. Otmarja Pirkmajerja, ki zastopa ministra za notranje zadeve, generala Antonije Pekiča, ki zastopa gospoda ministra vojske in mornarice, direktorja dr. Valjavca, ki zastopa ministra financ, direktorja drž. železnic Josipa Cugmusa kot zastopnika ministra prometa, knezoškofa dr. Gregorja Rožmana, ugledne zastopnike diplomatskega in konzularnega zbora iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, ljubljanskega župana dr. Puca, mariborskega župana dr. Lipolda, celjskega župna dr. Goričana in župana iz Ptuja Jeršeta in druge župane, vse gospodarske zastopnike iz bratske čehoslovaške, gg. senatorje na čelu podpredsednika dr. Frana Novaka, narodne poslance, zastopnike naše hrabre vojske in naše čestite duhovščine, zastopnike državnih in samoupravnih oblasti, zastopnike znanstvenih in kulturnih ustanov in organizacij, gospode predsednike in zastopnike industrijskih, trgovskih, obrtnih in kmetijskih korporacij, zastopnike Zagrebškega zbora in velesejma v Lipskem in Bariju, zastopnike našega vrlega tiska. Enako iskreno pozdravljam vse ostale mile in drage nam goste.
Zelo sem vam hvaležen, čestita gospoda, da ste posetill našo prireditev ter s tem vnovič pokazali neusahljivo naklonjenost napram naši občekoristni ustanovi.
Nato je predsednik Bonač nadaljeval:
Omenil sem že, da se po vsem svetu trudijo, kako bi omilili zlo krize, da je pa treba v prvi vrsti iskati pomoči v svoji lastni sili. Citali smo številke o brezposelnosti v raznih državah ter smo videli, da je v nekaterih državah zajela petino in več prebivalstva. Pri tem smo z veseljem razbrali, da je v naši državi še najmanj brezposelnih, kar nas pa seveda ne odveže dolžnosti, da posvečamo temu vprašanju vso pozornost.
Napačno je mnenje, da je vsaka šted-nja dobra in koristna. Prav je, da država štedi pri svojih izdatkih, toda šte-diti je treba pravilno, kajti štedenje na nepravem mestu je v veliki meri škodljivo. Kjer ni dela, ni zaslužka, kjer ni zaslužka, pa tudi ni konzumentov in ni blaginje ter usahnejo tudi viri dohodkov za državno blagajno. Treba je torej zagnati velik motor, da se zopet zavrti kolo gospodarskega življenja ter oživi sedanje mrtvilo. Denar, ki se izda za potrebna javna dela, najsibodo železnice, ceste itd., je plodonosno naložen. Glavno je, da se dela izvrše z domačimi rokami in z domačim materij alom. Skoraj ves zasluženi denar kroži, kot sveža kri polje po žilah našega gospodarskega organizma, dviga se domač konzum industrijskih in poljedelskih produktov. če dvignemo domači konzum, če dose-
XIII. redna letna skupščina Zveze trgovskih združenj
V dneh 17. in 18. junija t. 1. se bo vršila v dvorani Narodne čitalnice v Kamniku
XIII. redna letna skupščina
Zvete trgovskih »druženj.
V soboto, 17. t. m. ob 15. uri se bo vršila v dvorani Narodne čitalnice v Kamniku
predkonferenca zveznih delegatov,
ki bo razpravljala o predlogih združenj in delegatov.
V nedeljo, 18. t. m. ob pol 9. uri bo
Zvezna skupščina
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Računska zaključek za leto 1932.
4. Proračun za leto 1983.
5. Volitev zveznega ipredeedertva in nadzorstvenega odbora.
6. Predlogi, srtroikovne razprave in resolucije.
V primeru nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši skupščina, po čl. 10 zveznih pravil eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno neglede na število navzočih delegatov.
Odbor.
žemo, da ima vsak, ki je pridnih rok, svoj kmh, se bo mnogo olajšala naša skrb, kam s presežki agrarne produkcije.
Pri tem je treba seveda predvsem urediti naše denarno in kreditno gospodarstvo, ki je prišlo — po mojem mnenju čisto po nepotrebnem — v zagato. Veseli me, da se J« končno vendarle pristopilo k likvidaciji tega perečega vprašanja, ki nikakor ni nerešljivo, zlasti, ko imamo dobre vzglede, kako se drugod z uspehom rešujejo taka vprašanja.
Ko sem bil nedavno v inozemstvu, sem sc na lastne oči prepričal, kako se zlonamerno razširjajo tatarske vesti o prilikah v naši domovini. Jaz pa pravim,
Qd/ua putte&rfC'
če je povsod slabo, je pri nas vendar malo boljše, in če je povsod dobro, je pri nas najbolje. V naši državi vlada absoluten red in oni inozemec, ki v to ne veruje, ki misli, da vladajo pri nas zmede in neredi, naj pride samo pogledat. Gostoljubno ga bomo sprejeli in na lastne oči se bo lahko prepričal o naših prilikah, ne da bi nam bilo treba postavljati Potemkinovih vasi. In če pade njegov. qbisk v čas velesejma, bo najlažje dobil vpogled v našo pridnost in podjetnost, v naše hotenje po gospodarskem in kulturnem napredku.
Letošnja razstava je prilično komplet-
na število domačih razstavljalcev je zopet lepo narastlo. Veseli me, da Je od
leta do leta redkejša vrsta onih, ki se ne zavedajo gospodarskega in kulturnega pomena naše razstave.
V	okviru svojega programa vrši tudi letošnji velesejem propagando za turizem. Letos je vrsta na naši vinorodni Dolenjski. Mična in zanimiva tujsko-prometna razstava je delo agilnega društva »Krke«. Tudi letos je v gostih izredno marljivo in požrtvovalno društvo »živalica«. Kot novost na letošnjem sejmu naj še omenim razstavo »Ljubiteljev prirode v stanovanju«, ki bo gotovo deležna polnega priznanja.
Ob tem slavnostnem trenutku se naj-lepše zahvalim za vso moralno pomoč in podporo, katere je bil deležen velesejem, kr. vladi, zlasti pa nam tako naklonjenemu požrtvovalnemu ministru dr. Albertu Kramerju in min. Ivanu Puclju, nadalje banski upravi, mestnemu županu ljubljanskemu dr. Pucu in mariborskemu županu dr. Lipoldu, Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, Zvezi indu-strijcev in našemu vrlemu novinarstvu.
Predno preidemo k otvoritvi, čutimo srčno potrebo, da se spomnimo Nj. Vel. kralja Aleksandra, našega najvišjega pokrovitelja, kateremu je pred očmi samo blagor in sreča naše lepe domovine. Bog živi Nj. Vel. kralja Aleksandra!
Gospod ban! Cast mi je, naprositi Vas, da otvorite XIII. ljubljanski velesejem.
(favoc fona
»Z veseljem se odzivam tej častni nalogi. Nič ne pomaga, če se oziramo po drugih državah in vidimo, da je tam še slabše nego pri nas, marveč naša dolžnost Je, da se oziramo pred vsem na naše lastne razmere ter Jih skušamo po svojih lastnih močeh popraviti. Ljubljanski velesejem je gotovo tudi eno onih sredstev, ki predstavljajo najboljši način, kako doseči ta cilj. Hočemo in moramo naše gospodarske razmere popraviti in zboljšati. Predvsem vemo, da nič ne pomaga vse tarnanje in pritoževanje, marveč da Je potrebno in to je glavno, da postavimo proti tej gospodarski krizi močno akcijo, da se ji zoperstavimo z delom, kajti delo je najboljša reakcija tudi proti gospodarski krizi.
Upravni odbor velesejma je imel pogum, da je navzlic težkemu stanju našega gospodarstva to našo stalno institucijo vzdržal na višini ter je s tem pokazal, da pravilno pojmuje vlogo dela, pokazal pa tudi zdrav optimizem, brez katerega ni in ne more biti nobenega izboljšanja. Zaradi tega mislim, da Je to tudi lep primer našega uspešnega dela. Smatram, da je to tudi najboljši način borbe proti krizi. Ljubljanski velesejem nam predvsem kaže, kaj sta ustvarila slovenska roka in slovenski um. Poleg tega pa nam kaže tudi celo gospodarsko stanje v naši državi, saj so velesejmi
najboljši primer medsebojne gospodarske povezanosti vseh državljanov in celotne države. Ako kje, potem gotovo v gospodarskem delu vidimo, da Jugoslavija hoče in mora ostati enotna, da je nemogoč razmah gospodarskega življenja posameznih delov naše države brez naše narodne in državne skupnosti.
Naprošen od častnega predsednika ljubljanskega velesejma, ministra za trgovino in industrijo dr. Ilije šumenko-koviča moram pred vsem v njegovem, pa tudi v svojem lastnem imenu čestitati upravnemu odboru na tem pogumnem delu in lepem uspehu, želim, da bi ta velesejem rodil obilo sadov, predvsem kot dokaz našega zdravega optimizma in naše čvrste volje do dela, kot dokaz našega zdravega pojmovanja gospodarstva, če se bo to posrečilo, mislim, da je velesejem v polni meri izvršil svojo nalogo.
Zato mi je čast proglasiti trinajsti ljubljanski velesejem za otvotrjen.«
Gostje in dostojanstveniki so si nato ogledali vse paviljone in glasno priznavali, da je treba čestitati razstavljalcem ko upravi velesejma. Nič manjši uspeh ko vsi prejšnji velesejmi, je tudi 13. velesejem, kar so soglasno priznavali vsi gostje brez izjeme. Velesejmska uprava se je mogla tako že ob otvoritvi velesejma prepričati, da javnost ceni njeno delo. In prav je tako, ker zaslugi čast!
Sprehodi po velesejmu
Sejmišče, ki obsega 40.000 m’ je docela napolnjeno. Razstavlja 620 tvrdik, od tega 15% inozemskih. Tako se letošnji Ljubljanski velesejem vrši predvsem v znamenju domače industrijske in obrtne produkcije ter je zares zrcalo jugoslovanske podjetnosti in žilavosti. Ta velesejem je najlepši dokaz, da je v našem gospodarstvu navzlic krizi in drugim težkočam še dovolj zdravega optimizma in veselja do dela.
Posebno omembo zasluži nadvse bogata velika razstava pohištva in stanovanjske opreme, dalje razstava usnja, usnjene konfekcije, tekstilna razstava, razstava papirja in knjigoveških izdelkov, živilska razstava, kovinska in strojna razstava ter razstava male obrti.
Kakor običajno je tudi letos priključen velesejmu jest vinski in živilski oddelek, kjer bodo gurmanom na razpolago vsakovrstne specijalitete v pijači in jedači. Tu je tudi zabavišče, ki je odprto dnevno do
2.	ure zjutraj in nudi dovolj pestrega razr vedrila. Za to skrbe autodrom, kitajsko Strelišče na žarnice, cirkus, v katerem kot umetniki nastopajo bolhe, tobogan, gozdna idila, vrtiljaki, mrtvaška stena, po kateri kot po ravnih tleh vozijo vozači na motorjih, Charlestoorkolo in še mnogo drugih 'prvovrstnih atrakcij. Po sejmišču obratuje *tndi prava paima železnica z udobnimi va-gončki, seveda v miniaturi, ki se je ob-čhtštvo prav pridno poslužuje, saj je to novost, ki je v Ljubljani na sejmu še nismo
imeli. Ta ljubljanski mali prater je večer za večerom bajno razsvetljen s tisoči in tisoči žarnicami. Na sejmišču so postavljena! tudi plesni odri, kjer plesa željni ob zvokih poskočnih melodij rajajo in porabljajo skrbi celodnevnega truda To je kratek in površen popis letošnjega ljubljanskega velesejma. Opaža se letos, da nimamo posebne automobiLske razstave, katere smo bili navajeni iz prejšnjih let. 'Vzrok temu iso poostreni devizni predpisi, vsled katerih zastopniki
automoibilskih tovarn na tukajšnjem trgu nimajo na razpolago vozov, ki bi jih mogli razstaviti. V splošnem pa je vtis, ki ga dobi obiskovalec že ob površnem hitrem pregledu velesejma, močan in mogočen. Ta velesejem je zrcalo jugoslovanske, zlasti pa še slovenske podjetnosti in žilavosti, produkt dela domačih rok.
TRGOVANJE Z UMETNIM MEDOM PREPOVEDANO
Trgovinsko ministrstvo je v soglasju s poljedelskim prepovedalo vsako trgovanje z umetnimi medom, ki je izdelan iz sladkorja ali z drugimi surogati. Prepovedano je tudi trgovanje s pristnim medom, če ima več ko 25 % vode.
Nemčija in naš sadni izvoz
Carinska napetost, ki vlada med našo državo in Nemčijo, dela mnogo skrbi našim sadnim izvoznikom. Letos računajo z dobro sadpo tetino, ki bi nam prinesla le malo koristi, če zastane izvoz sadja v Nemčijo. Radi tega so se naši izvozniki že sedaj pričeli interesirati, kako bo na jesen z nemškim sadnim trgom. Informacije, ki so jih dobivali, so bile žal neugodne. Izvirale pa so povečini iz napačnega vira, kar dokazujejo sedaj trditve predsednika, zveze nemških sadnih 'veletrgovcev Pavla Gehrkeja iiz Berlina, ki se je na potu iz Budimpešte ustavil za 1 dan tudi v Mariboru. G. Gehrke je sprejel tudi mariborske novinarje ter jim podal nekaj važnih odgovorov na njihova vprašanja, ki bodo obenem lahko služili našim izvozničarjem kot smernice pri nadaljnjem delu. G. Gehrke je predvsem maglašal, da bo Nemčija tudi v bodoče uvažala naše sadje, ki se je na 'tam oš njih trgih že dobro vsidralo. V nemškem časopisju povdarjena zahteva po sadni avtarkiji je praktično neizvedljiva, ker ima le malo nemških pokrajin ugodno podnebje za produkcijo jabolk, ki bi odgovarjale zahtevam nemškega konzuma. Zato bo navezana tudi še nadalje na uvoz iz inozemstva ter se bo obračala na one trge, ki najbolj odgovarjajo tabo v ceni, kakor v kvaliteti. Pri tem je opozoril g. Gehrke na važno dejstvo, !kii smo ga pri nas deloma preveč omalovaževali. Vse preveč se je doslej naglašala od naših strokovnjakov vrednost našega sadja z ozirom na njegov fini okus. G. Gehrke pa je opozo-Til, da se na nemškem trgu gleda predvsem na zunanjost plodu, ki naj bo primerno velika ter brezhibnega izgleda, do-čim je okus akoro postranskega pomena. Važna je tudi embalaža, na katero se pri nas še vedno vse premalo pazi.
Nadalje je omenjal, da so vse izvozne zapreke za naše sadje nastale večinoma radi plačilnih težkoč. Dosedanji način plačevanja je glavna zapreka, da ne pride do tesnejših trgovskih odnosov z Nemčijo; ves način je potreben temeljite revizije, če hočemo, da bo na jesen prišlo do živahnejšega sadnega eksponta v Nemčijo.
Pomembno je tudi dejstvo, da se je zanimal g. Gehrke za izvoz našega grozdja v Nemčijo. Tudi tu je povdarjal ponovno načelo: predvsem brezhibna zunanjost, v drugi vrsti šele okus. Glavno pa je embalaža in čim najhitrejši način prevoza. Žalibog ne odgovarjajo naši vinogradni nasadi zaenkrat še item zahtevam, ker so usmerjeni predvsem za produkcijo žlahtnega vinskega in ne namiznega grozdja. — Zanimivemu sestanku so poleg mariborskih novinarjev prisostvovali tudi nekateri predstavniki Spodnještajerske sadjarske zadruge. Zal ni bilo obveščeno o prihodu g. Gehrkeja tudi tukajšnje Združenje sadnih eks-porterjev, ki hi se bilo sestanka gotovo udeležilo po svojih članih v častnem številu. Sestanek hi dobil potem za našo izvozno trgovino čisto drugi pomen. Je pa vseeno razveseljivo, da je obvestil g. Gerh-ke na primeren način vso našo javnost, zlasti pa naše sadjarje o možnostih, 'ki se odpirajo letos našemu sadnemu izvozu v Nemčijo ter da je dal nekaj važnih smernic naši sadni produkciji, ki ji bodo omogočile še bolijše vsidranje na nemških trgih.
KlftElE
ati najSctidmjk
KUiARNACr-DEU
I1U Bl-j ANAD AIMATIHOVaH
ČEŠKO PIVO ZA AMERIKO
Po plzenski Meščanski pivovarni bo začela pošiljati pivo v Ameriko tudi Budje-viška pivovarna. Prva dva vagona piva bosta te dnii odposlana.
Že v 24 urah ^2S*J5£
klobuke itd. Skrobl in avetlolika srajce, ovratnike in manSetc. Poro, tuli, monga in lika domače porilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. šelebnrgova ni. S. Telefon St. 28-78.
t Prelat Andrej Kalan je umiri v soboto v Ljubljani. Za napredek slovenske#8 kmetijstva, za razvoj slovenskega časopisja in za kulturni ter gospodarski dvig vsega naroda si je pridobil nevenljivih zaslij, S posehno vnemo je delal na karitativne®; polju in se zlasti uveljavil pri katoKškeik gibanju med Slovenci. Bodi ohranjen p® menitemu človeku iu odličnemu delavci) časten spomin!
Z nad v8e uspelim' nastopom srednješol ske mladine se je v ponedeljek začel 1 pokrajinski zlet Sokola v Ljubljani.
Velikanski shod JRKD se je vršil na bi® kostno nedeljo v Sarajevu. Shoda se j* udeležilo do 100.000 ljudi. Glavna govorni ka sta bila predsednik vlade dr. Srškič it mindstr dr. Kramer.
Občinske volitve hode v kratkem razpi sane v dveh banovinah, v drugih banovi’ nah pa kasneje, kakor je izjavil na veli-kem shodu JiRKiD ministrski predsednik dr. Srškič. Te volitve naj bi imele nekakse" plebiscitni pomen*, da je naš narod z® enotno narodno politiko.
Ratifikacija pakta štirih je naletela n3 velike težkoče, ker da so nastale jezikovne težave pri stilizaciji pakta. Nemško i" italijansko besedilo baje ne odgovarja # sto francoskemu. Ta oficialna razlaga odložitve ratifikacije pa na čisto točna, k® so odložitev ratifikacije povzročili NenM® ki nočejo popustiti glede razorožitve in revizije mirovnih dogovorov.
»Ni izključeno, da pride s postopni®! metodičnim zbližanjem na gospod, polj’ . do carinske unije med državami Male a® j tam te,« je izjavil minister dr. Beneš v raz; govoru z urednikom »Petit Journala«.
Trojna konferenca francoskih, angleških in ameriških zastopnikov bo ita teden D3 iniciativo ameriškega delegata Norman® Davisa v Parizu; na konferenci naj se doseže sporazum o vseh važnejših vprašanjih razorožit vene in londonske gospodarske konference.
Kulturni boj v Španiji se je silmo poostril, ker je vlada objavila zakon o km1' gregacijah in se bo ta pričel tudi izvajat' z vso odločnostjo. Proti objavi zakona ^ nastopili španski škofje z ostro protestno izjavo, v kateri groze z represalijami. Tud' papež je izdal o poostrenem, položaju španskih katolikov posebno encikliko.
Konkordat med Avstrijo in Vatikanom je bil v nedeljo slovesno podpisan v Vatikanu.
Mussolini bo posredoval med nemško d® avstrijsko vlado, da se ublaži nasprotja med hiitlerjevci in avstrijskimi strankami To .nasprotje je v zadnjem' času tako naraslo, da postaja hitlerjanstvo v Avstriji ž® veleizdaja.
Nemška letala ne pristajajo več v Avstriji, da se s tem poveča kazen za Avstrijo, 'ker noče postati hltlerijanska.
Če bi avstrijska vlada prepovedala v Avstrija nar. soc. stranko, bo Hitlerje'® vlada prepovedala v Nemčiji cenitrum. Tako groze Dunaju iz Berlina
Stare avstrijske uniforme uvedejo z^-pet v avstrijski vojski. Tudi stara imen8 dobe zopet avstrijski polki.
M«d cemtrumom in V atikanom se vodijo pogajanja, da duhovniki me bi bili vb* poslanci lin se ne udeleževali političnih bojev v sprednjih vrstah.
Zborovanje Društva Nemcev v tujini, k' ima čisto pamgermamski cilj in ki bi & moralo vršiti v Celovcu, se je zaradi nemške turistične prepovedi v Avstriji, vršil0 v Passau-u.
Na sestanku ministra Goringa z nemškimi generali je prišlo po vesti »Matina* do sklepa, da ise prične Nemčija takoj ob-oroževati, če bi bila razorožitvena konferenca brezuspešna.
Bivšega finančnega ministra Kohlerjfc ki je pristaš centruma, so hitlerjevci zaprli, da »ga obvarujejo pred jezo občinstva«.
Število javljenih insolvenc v srednji Ev" roipi se je letos v Avstriji za 1253 povečalo na 5580, v Češkoslovaški za 996 n8 6557, v Jugoslaviji za 500 na 1863, doČi® je v Madjarski nasproti lanskemu le® padlo za 580.
N»čni bnzovlak Pariš—Nantes je skočil ’ tira 'in so se vsled tega trije vagoni či^ razbili. 14 potnikov je bilo ubitih, 80 * ranjemlih.
Mornariški arzenal v Kronstadtu je P°
finskih vesteh ves v plamenu. Iz ru^k strani ta vest še ni potrjena.
odvisno od blagostanja drugega naroda, I kajti vse narode veže ena gospodarska veriga in če skušamo to verigo pretrgati, tedaj se nam zareže ta veriga samo še bolj globoko v meso. Skrajni čas je, da narodi to spoznajo in si medsebojno pomagajo.
Svetovna gospodarska konferenca, ki se sestane čez devet dni, nas navdala z upanjem, da se bo v bližnji bodočnosti izvršilo dobro delo. če bo londonska konferenca upoštevala nasvete, ki jih je izrekla v svojem poročilu na njo Mednarodna trgovinska zbornica, potem moremo pričakovati, da bo naše upanje upravičeno in da bodo države z večjo prostostjo trgovini in industriji dale gospodarstvu sveta večjo razvojno možnost.
Nisem pa tako velik optimist, da bi upal na skorajšnje izvrševanje naših nasvetov. Bojim se nasprotno, da bomo morali prehoditi še dolgo pot, predno pridemo do izvedbe teh nasvetov. Toda stvar je vredna boja in zato apeliram na vse, da so nam ob tem boju na strani, da se oklenejo naše velike organizacije in vseh v njej združenih organizacij. V tem velikem boju ne odločuje samo kvaliteta, temveč tudi število pristašev, ki jih moremo postaviti na plan. Tri milijoni tvrdk in posameznih podjetnikov, kolikor je danes združenih v Mednarodni trgovinski zbornici, pa so nepremagljiva sila, če se bore vsi kot en mož za skupni cilj.
Ne smemo več zgubljati časa! Zato opozarjam vas vse, da opustite vse malenkostne prepire in nesoglasja, ki izvirajo iz rlvalitete v poslovnem življenju. Mir bodi med vsemi razredi, narodi in plemeni! Vse svoje sile pa prihranite za veliki boj vsega sveta proti krizi, ki je zavzela takšen obseg, kakor še nobena kriza na svetu. Prihranite vse svoje sile za ta veliki boj, ki bo odločil, če naj propade naša civilizacija ali pa naj se na svet povrne zopet sreča in blagostanje.
Mednarodna trgovinska zbornica pričakuje, da bo vsak gospodarski človek storil svojo dolžnost!
iakifacna sefa dunfasUefa
CIKORIJA
Maš pravi domači izdelek
de*tacsto/a
SJ-ANJE NAROBNE BANKE
Po izkazu Narodne i>arike z Ane 31. maja se je njeno stanje po zadnjem izkaziu z dne 22. maja spremenilo tako-le (vse številke v milijonih dinarjev):
Zlata podloga se je povečala za 33*5 na 1796 milijonov Din, devizna pa se je zmanjšala za 40*1 na 111*2, valutna pa na 0*01. To dokazuje, da je tudi naša Narodna banka sledila primeru vseh drugih emisijskih bank, ki so pričele po devalvaciji dolarja zamenjavati devize in valute v »Lato. — Skupno zlato in devizno kritje se je zmanjšalo za 6‘8 na 1907‘3, pri čemer pa ni vpoštevana 28*5 % premija. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se zmanjšale za 0*9 na 34'5. Povečala se je vsota kovanega denarja za 40*4 na 247*7.
Menična posojila so se povečala za 0*4 na 1998*9, lombardna posojila pa so ostala neizpremenjena in znašajo 326*0.
Prejšnji predujmi državi so se povečali za 0*2 na 1813*8, začasni predujem državi pa je ostal neizpremenjen v višini 600.
Obtok bankovcev se je povečal za 32*5 na 4453*4, obveznosti na pokaz pa so se zmanjšale za 62*7 na 943*9. Obveznosti z rokom so se znižale za 10*5 na 12860.
Zlato in devizno kritje se je povečajo od SBINl na 36*33 %, samo zlato kritje pa od 32’47 na 33*27 %,
*tke> podo*twsUiU
V	poročilu o valutamo-političnem in ti-	tudi zanimiv pregled o položaju emisijskih
nanfinem položaju podonavskih držav, ki ga	bank podonavskih držav. Ker je >Jutro«
je izdal finančni odbor stalnega biroa za	druge podatke finančnega odbora iz tega
proučavanje ipodcmavskih vprašanj pri	poročila že objavilo, podajamo danes v iz-
Mednarodni trgovinski zbornici, je objavljen	popolnitev še podatke o emisijskih bankah.
Avstrija	Madjar.	Ceškoslov.	Poljska	Jugoslavija	Romunija
dne 15. marca 1933 — vse številke v milijonih: šilingi pengo	k <5	zloty	Din	leji
Zlata podloga	149,5	96,6	1.708,2	513^5	1.761,4	9,597,2
devizna podloga	39,1	15,6	1.007,0	86,1	173,6	597,2
zlata in devizna	188,6	112,2	2.715,2	599,6	1.935,0	10.194,4
Menice	3024	442,6	653,9	540,5	2.061,9
drugi krediti	21,2	9,5	467,5	100,9	339,8	10.103,8
323,3	452,1	1.121,4	641,4	2,371,7	10.108,8
Drž. dolg	661 vO	51,1	2.645,4	90,0	2,4114	5.726,4
Bankovci v obtoku	838,7	324,2	5.436,9	10Q5,7	4.587,0	21.087,1
Obveze na pokaz	206,9	83,5	906,5	146,7	875,2	7.274,3
Kritje v zlatu in deviz.	18,4%	27,5%	42,8%	52,0%	35,4%	35,9%
v milijonih šv. fr.
Zlata podloga	109,0	87,6	268,3*	298,5	160,8	297,5
Kovinska podloga	23,4	14,1	155,2	60,8	11,9	18,4
Zlata in devizna podi.	132,4	101,7	417,5	348,8	172,7	315,9
Menice	180,9	401,2	100,8	315,5	139,5	293,7
Drugi krediti	18,7	8,6	72,0	68,9	23,3	16,9
Državni dolg	395,8	46,3	407,6	62,6	165,5_________176,0
Vsri. krediti	589,4	456,1	580,4	427j0	328,3	486,6
Bankovcev v obtoku	502,2	293,9	837,7	507,3	319,9	648,2
Obveze na;pokaz	123,9	75*7	139,7	85,9	60,1	223,6
Kritje	21,1%	27,5%	42,7%	51,8%	46,1%	36,2%
* Vključno srebro.
Zlata podloga nemške Državne barake je padla po zadnjem izkazu na 7*9 %. Transferni moratorij za vse tuje dolgove
bo vsled pomanjkanja deviz proglasila Nemčija, čeprav ni mogla dobiti za ta korak pristanka tujih upnikov.
Zaključna seja kongresa se je pričela
s čitanjem resolucij, ki se nanašajo na 18 glavnih gospodarskih vprašanj. Kot 19. resolucija, oz. kot prva pa se je sprejelo Poročilo M. T. Z. na svetovno gospodarsko konferenco v Londonu. Skoraj vse resolucije so bile sprejete soglasno, le glede resolucij o obrtniški lastnini in patentih je bilo glede posameznih točk nekaj ugovora. Pa tudi glede klavzule najveičje ugodnosti ni bilo popolnega soglasja. Vendar pa s tem ni bil zmanjšan vtis popolne soglasnosti kongresa.
Govori, ki so bili po zaključku kongre-rn	f°	Se	gibali	predvsem	v	okvi-
gresov in^zato K*™ °b k°nCU k0n_ nracVrtAiH a morenno vse te govore preskočiti, pa čeprav So bile v mnogih
VEČ SADJA BI MOGLI IZVOZITI NA POLJSKO
Ravnatelj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomišič se je mudil te dni v Varšavi, da se dogovori o ureditvi kompenzacijskega prometa med Jugoslavijo in Poljsko. Po svojem povratku iz Varšave je izjavil, da raste zunanja trgovina med Poljsko in Jugoslavijo in zlasti ugodno za Jugoslavijo. Posebno se zanima Poljska za naše sadje in v Poljsko bi mogli izvoziti mnogo več sadja, kakor ga pa izvažamo. Naši sadni izvozniki se vse premalo zanimajo za poljski sadni trg, ki bi jim mogel v znatni meri nadomestiti delno izgubo dunajskega sadnega trga.
je prvovrsten d.osnač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaš« otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli lot otroci z užitkom.
loga je tudi nova vlada določila rešitev kmeta kot svojo prvo nalogo. Na zadnje je minister izjavil, da sklepa na podlagi nekaterih znakov, da bo v najkrajšem času nastopilo zboljšanje.
Zaposlenost nemške strojne industrij*
je dosegla 32%. Narastla so le notranja naročila.
Rumunija uvede v zunanji trgovini načelo kompenzacije. Finančni minister Mad-gearu je izjavil, da bo vlada zaradi omejitev zunanje trgovine dovolila uvoz samo iz tistih držav, ki niso onemogočile rumun-akega eksporta in kjer bo zamenjava biaS« zanjo ugodna.
Času primerno. V Palestini vprašajo s# daj vsakega, na novo do&lega tujca: >Pro-sim, povejte mi, ali prihajate iz prepričanja ali pa iz Nemčije!«
V	modni trgovini. Nekdo je kupoval ovratnioe in nekaj ponujenih odločno odklonil. Kmalu nato je videl, da je dal prodajalec vse odklonjene ovratnice v posebno škatlo. >Ovratmice, ki jah več gospodov odkloni, moramo dati v posebno škatlo,« je pojasnil prodajalec. >Te namireč prodamo gospem, ki kupujejo ovratnice ža svoje može.«
Opozarjamo vse pridobitnike, pravnike, trgovske zastopnike, delničarje in odgovorne poslovodje, kakor tudi vse gospodarske organizacije, da je tiskarna Merkur v Ljubljani (Gregorčičeva 23) iidala v posebni knjižici razpravo univerzitetnega profesorja dr. Milana Škerlja: >Pomen trgovinskega registra«.
Knjižiea stane Din 4*—, s poštnino 1 Din več, in se dobi v imenovani tiskarni in v vseh knjigarnah.
tumjte domače prohnridtat
Vanilin sladkor' Prašek (Ži^L
peciva;
Uprava Slagališta 1. OdeJjka Vojno Teh-ničkog Zavoda v Sarajevu sprejema do dne 26. junija t. 1. ponudbe o dobavi 4000 kg hidrola — tekoče milo, 2000 kg mehkega mila za milnico in 600 kg tovotne masti. — (Predmetna oglasa z natančnejšimi podatki! sta v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Glavno Sanitetsko slagaližte v Zemunu razpisuje za dan 30. junija t. 1. afer talno licitacijo za nabavo 1500 komadov blazin, polnjenih s konjsko žimo; do dne 6. julija t. 1. glede dobave 3000 kom. copat in 5000 kom. nogavic; do dne 11. julija t. J. glede dobave 10 kom. omar in 5 kom miz za instrumente; do dne 15. julija t. 1. za dobavo 3000 m žične mreže za okna, 100 kom. železr nih umivalnikov, 100 kom. 10-lAtrskih loncev, in 1500 kom. raznih krožnikov; do dne 20. julija t. 1. glede dobave 10.000 kg čiste vate, 100.000 m hiidrofilne gaze in 1000 kom filanelnih po vezalk; do dne 25. julija t. 1. glede dobave 1000 m gumiranega platna, 50 kg gultaperka-papirja; do dne 20. julija t. 1. glede dobave 100.000 m hi-drofilne gaze za poveze in 100.000 m ka-liko-platna; do dne 1. avgusta t. 1. glede dobave 15.000 kom. spodnjega perila za bolnike in 15.000 kom. posteljnega perila in do dne 3. avgusta t. 1. glede dobave 700 kom. raznih plaščev za zdravnike in 4500 kom. raznih plaščev za bolnike.
Komanda Mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne 4. julija t. 1. ponudbe za dobavo katranirane jeklene vrvi.
Prodaja lesa se bo vršila potem ofertne licitacije dne 7. avgusta t. 1. pri ka\ direkciji šum v Zagrebu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Francija bo > odpravila vozni red«. Ravnatelj francoske državne železniške družbe Dautrit je označil tehnični program družbe s tem lapidaniim stavkom: »Odpravili bomo vozni red!« Sedanji težki in dolgi vlaki s parno lokomotivo se bodo uporabljali le še za množestvene transporte in za dolge proge. Za potniški in breovozni promet pa se bodo vedno bolj uporabljali avtobusi na tračnicah, ki bodo na prometnih progah vozili v tako kratkih presledkih ko tramvaji in avtobusi v mestih. Ideal družbe je, dati potniku gotovost, da mu ni nikdar treba pogledati na vozni red, ker ve, da vedno najde na kolodvoru vlak, ki je pripravljen za odhod. Seveda pa bo treba spremeniti tudi železniški zakon, da se bo mogla ta novost vpeljati, ker je po sedanjem zakonu, še iz dobe Napoleona III. dovoljena le naj višja hitrost 120 km na uro. Novi avtobusi na tračnicah pa prevozijo z lahkoto 300 km na uro in prevozijo progo Pariš—DeauviHe skoraj v eni uri. Na tej progi bodo začeli letos tudi redno voziti avtobusi na tračnicah.
Zaposlenost v ameriških jeklarnah je v
zadnjem tednu dosegla 38% proti 35 in 31% v prejšnjih dveh tednih.
Prvi plovni otok kot pristanišče na odprtem morju je zgradila družba Norvolk-Vir-giinia v Newyonku.
praiefc ma pirtMt vaaMs-
rumenil« la »■<>■< pralkl ataalM »ADRIA«
TROOVC1, forsiratte naie domače proizvode, mi jamčimo za najboljšo kakovost istih.
Mariborski svinjski trg. Na svinjski sejem dne 2. junija 1933 je biio pripeljanih 347 svinj. Cene so bele te: mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari 120—150, 7 do 9 tednov stari 180—220, 3 do 4 mesece stari 250 do 350, 5 do 7 mesecev stari 450—550, 8 do 10 mesecev stari 650—680, 1 leto stari 700 do 800 Din komad; 1 kg žive teže 6‘50 do 7-50, mrtve teže 10-50—11 Din. Prodanih je bilo 171 svinj.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začtek ob 20.
Torek, dne 6. junija: Zaprto.
Sreda, 7. junija: Okence. Red C.
Četrtek, dne 8. junija: Tartuffe. Red A-Opera, začetek ob 20.
Torek, dne 6. junija: Zaprto.
Sreda, dne 7. junija:	Andre Chenier.
Red Sreda.
Četrtek, dne 8. junija: Marta. Red B.
KAKO UTEMELJUJE HUGENBERG AGRARNI PROTEKCIONIZEM
Na plenarni skupščini Mednarodne poljedelske komisije je imel večji govor tudi gospodarski minister nove Nemčije Hu-genberg, ki je med drugim dejal, da ni mogoče oddeliti vprašanja poljedelske obrestne mere od splošnega problema obrestne mere. Z znižanjem obrestne mere se pomaga samo zadolženim podjetjem, dočim se z zvišanjem poljedelskih cen pomaga vsem. Liberalistično načelo, da morajo biti cene kmetskih pridelkov nizke, da more potem tudi industrija izdelovati svoje tizdelke poceni in jih izvažati, je napačno. Kajti izvozu da ne gre nobena prednost pred domačim trgom. Iz tega raz-
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Ljubljana
dcuž&a * b. %. Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 10
fclelof* ihUuAcbaH štev. pc&dtyapafUci& #
um % Stalna zatoka fU^Ucia vscU ved!
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
Tvgovcil ftavečajle blago pi?i tvvdUab, feaieve oglašuje v „Trgr©vsfeeni Ii«f ?
KASTELIC
ALEKSANDROVA CESTA 9
PRITLIČJE LEVO
• GLAVNO ZAST0PS1V0 ZA SLOVE 11J 0:
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
Zastopstvo „Kuverte“ konfekcijske tovarne J-* o-z- v Ljubljani
Oglasi v »Trgovskem listu" imajo uspeh!
LJUBLJANA
Katlovška c. 2 Volarski pot 1
kleparstvo, krovstvo, strelovodi
Jahch Fligl dediči
TV0RNICA KOVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Ljubljana
Gregorčičeva ulica 5
Rimska cesta 2
Tovarna motvoza in wvarna d- ta.
Grosuplje p*i Ljubljani
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek -> Svoji k svojimi
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. M1HALEK, Ljubljana