11. aprila 1940
štev. 15. Leto IV*
vvalfauda
A S I L
NARODNEGA DELA V S T V A
IzhujH vnuk četrtek. I reum&tvo; Ljubljano, Miklošičeva Gesta it. telet. *t. 46-IH. — liprava: Knafljeva ulic« t> telet At. 31-'.»
Delavska izdaja „POMOVlNE“
Naročnina polletno 18 in CPloletno S8 flln. — Posamezna itevllka 1 din. — Račun Postne hranilnice, podružnica Ljubljana. At. 17.751
Ponovno o delavskem zavarovanju
Ako bi imeli delavci možnust, da nemoteno in v lastnem krogu brez vpliva kakršnih koli tujih interesov povejo o delavskem za* varovanju svoje mnenje, bi bila mnenja delavstva hitro razčiščena in ustvarjeni enotni pogledi na probleme reorganizacije delavskega zavarovanja. Svobodne delavske strokovne organizacije v Sloveniji danes nimajo te možnosti. Delavska zbornica je v rokah najmlajše delavske strokovne organizacije, ki gotovo ne predstavlja večine slovenskega delavstva. Delavska zbornica pa je oni forum, ki je poklican, da o problemih delavskega zavarovanja pove svojo veljavno in tehtno be-scuo. Slovenska delavska zbornica k problemu ni zavzela do danes svojega definitivnega stališča, ki bi bil vsestransko izdelan in ob-raziozen. Na ta način postaja problem vedno bolj nejasen, zamotan, javnost zgublja za problem razumevanje, ali pa ne najde za problem prave orientacije. Na ta način postaja eden najvažnejših delavskih vprašanj predmet dnevne politike in polemike. Problem se odmika stvarnosti in objektivnosti, do veljave prihajajo demagoška gesla, popačitve s.varnih dejstev in varanje celokupne delavske javnosti. Zanimivo je, da tudi gospodarske organizacije k problemu še niso povedale svoje izdelane besede. Samo na splošno se včasih čuje zahteva po avtonomiji delavskega zavarovanja. Pojem avtonomije pa je zelo raztegljiv in širok. Ni jasno, ali so naši gospodarstveniki za popolno razbitje sedanje socialno zavarovalne skupnosti, ali zahtevajo samo primerno reformo. Pametno bi bilo, ako bi naši gospodarstveniki skupno z delavskimi strokovnimi organizacijami k problemu izdelali svoje končnoveljavno mnenje in predloge. Mislimo da je delavsko zavarovanje tako velevažna socialna in gospodarska stvar, da je ne moremo m ne smemo obravnavati ločeno in samostojno od ostalih naših gospodarskih problemov. Slišimo od resnih gospodarstvenikov mnenje, do more gospodarstvo v državi ostati enotno, ako hočemo posamezne pokrajine ohraniti pri gospodarski moči in razvojni sposobnosti. Regulator gospodarskega življenja pa je vedno tudi delavsko zavarovanje, ki je povsod tesno povezano z veselimi in žalostnimi dogodki v gospodarskem izživljanju države ali pokrajin.
Delavci hočejo, da so njih socialno zavaro-vaini interesi kar najbolj in tudi trajno zaščiteni. Delavci vedo. da važen del njih zemeljskega življenja tvori izseljevanje iz kraja v kraj, socialna zaščita delavca mora zaradi tega biti mobilna in enakovredna v vsakem času in v vsakem kraju. Delavec v lastni državi ne sme priti iz dobro urejenih socialnih razmer v reakcionarne pokrajine, v katerih bo socialna zaščita samo še senca tega, kar bi morala biti. Delavci se zavedajo, da je samo velika skupnost delavcev sposobna, da svoje pridobljene pravice more uspešno ščititi pred pritiskom od strani kapitala ali od strani knke druge stanovske politike. Ne gre, da bi bili gospodarstveniki združeni v enotnem gospodarskem izživljanju, v kate-
rem bi uveljavljali svoje zahteve glede socialnega zavarovanja, delavci pa bi bili razbiti na male edinice, ki moralni in gospodarski moči gospodarstvenikov ne bi bili kos. Delavci morajo vztrajati na načelu samouprave v delavskem zavarovanju, na kar n j-nižjih premijah in na najmodernejših dajatvah. Finančna politika sme koristiti samo potrebam delavstva in ne potrebam kake druge politike ali mentalitete. V delavskem zavarovanju mora biti uprava elastična in gibčna, pravična in polna socialnega duha. Zato mora biti uprava široko decentralizirana, brez nepotrebnih ovir v kakršni koli nadzorni instanci. Svarilen zgled za delavce so razmere v rudarskem socialnem zavarovanju. Premije v rud. socialnem zavarovanju so izredno visoke, pokojnine sorazmerno zelo nizke. To izvira odtod, ker je rizikova skupnost rudarjev preozka. Tudi pokojninsko zavarovanje nameščencev je silno drago zato, ker je rizikova skupnost pretesna. Plače delavstva, ki je zavarovano v splošnem zavarovanju, so tako nizke, da samo brezvesten demagog upa te plače obremenjevati z visokimi zavarovalnimi premijami, ne da bi nudil kako koristno protiutež. Dnevna kompetenca bratovskih skladnic bi ostala lahko neokrnjena, pokrajinska finančna politika nedotaknjena, pa vendar bi bili rudarji lahko združeni v vsedržavni rizikovi skupnosti s premijo, ki bi bila za najmanj polovico nižja od sedanje. To bi pomenilo za rudarje velik prihranek. Delavci hočejo imeti moderne zdravstvene ustanove in naprave, dvomimo, če male edinice morejo take naprave ustvarjati in vzdrževati. Številke iz Slovenije pravijo, da sami nismo v položaju vzdrževati obstoječih zdravstvenih ustanov. Delavci hočejo imeti dobro zdravniško službo in to enako po vseh pokrajinah države. Samo enotna ureditev zdravniške službe nudi jamstvo za koristno in uspešno zdravniško pomoč zavarovancev. Nelojalna, demagoška licitacija v teh problemih bi imela katastrofalne posledice. Zgledov v svetu imajo za to dovolj. Sedanji rezervni fondi so zlasti v bolniškem zavarovanju nezadostni. Najmanjši prctresljaj v zdravstvenem stanju zavarovancev prinaša za zavarovance težke nevarnosti. Zato je v socialnem zavarovanju zlasti v bolniškem zavarovanju vsedržavni rezervni sklad nujno potreben, bolj potreben kot so potrebna pozavarovanja v privatnih zavarovanjih.
Premijske rezerve imajo brezpogojno služiti samo pokojninskim pravicam zavarovancev. To bo zajamčeno samo takrat, ako imamo možnost, da ista načela uveljavimo za vso državo, ker delavec premijske rezerve zbira v vseh pokrajinah države s svojim preseljevanjem iz kraja v kraj. Kdo naj slovenskemu delavcu ščiti premijske rezerve, ki si jih bo nabral z zaposlitvijo v Skoplju ali v Podgorici ali v Splitu in podobno? Delavske strokovne organizacije morajo za zaščito svojih najvažnejših socialnih pravic energično povzdigniti svoj glas. —ec.
Sezonski delavci
Prihaja čas, ko bo spet odšlo na tisoče naših delavcev na sezonsko delo preko meja naše države. Pogrešno bi bilo, če bi presojali koristi sezonske zaposlitve našega poljedelskega delavstva samo po zaslužku in prihrankih, ki jih po končanem delu lahko prinesejo domov. Ne sme nam biti vseeno tudi v kakšnih okoliščinah so naši delavci zaposleni in kakšnim vplivom so izpostavljeni posebno v pogledu njihove nacionalne in državljanske zavesti. Previdnost in naša skrb je tem bolj potrebna, ker se večina našega sezonskega delavstva regrutira iz vrst obmejnega prebivalstva, ali krajev, ki so v nacionalnem pogledu precej občutljivi. Sezonskega delavstva, ki odpotuje v druge države, ne bi smeli prepustiti samemu sebi. Poskrbeti bi morali, da je v stalnem kontaktu z domovino in da bi se po naših predstavnikih vsaj parkrat na leto obiskalo izseljenike, vsaj tam, kjer so zaposleni v večjih skupinah. Vsem sezonskim delavcem bi se moralo pošiljati časopise vsaj enkrat tedensko. Tedenski časopis za sezonske delavce bi moral obravnavati vsa vprašanja, ki zanimajo delavce v pogledu zaposlitve, delovnih pogojev in prepisov glede pošiljanja zaslužkov v domovino.
Izseljeniško vprašanje
Preteklo nedeljo je bila v Zagrebu VIII. glavna skupščina Zveze izseljeniških organizacij za vso državo. Skupščino je vodil predsednik Zveze g. Milan Marjanovič iz Beograda. Navzoč je bil tudi zastopnuk Narodnega izseljeniškega odbora. Naše izseljeniško vprašanje ni samo socialno, ampak tudi narodno in državno ter je v interesu ugleda naše države v inozemstvu, kakšen kontakt smo ohranili z našimi rojaki, ki so šli s trebuhom za kruhom po svetu. Izseljeniško vprašanje reševati se pravi izboljševati našo domačo valuto; kajti ugotovljeno je, da so pošiljali izseljenci ogromne vsote denarja v staro domovino in s tem izboljševali gospodarski položaj naše države. Na glavni skupščini je bilo ugotovljeno, da leže še ogromne zaloge denarja zamrznjenega v najrazličnejših bankah, ki sicer še poslujejo. Z ozirom na novo upravno razdelitev države bodo ustanovljene tri izseljeniške zveze, ki bodo posamezno lažje intenzivno delale, a kljub temu imele enotno in skupno vodstvo. Na glavni skupščini so Hrvati že osnovali Savez izseljenika banovine Hrvatske. Isto bodo napravili tudi Srbi in mi. Po dolgotrajni debati je bil napravljen sledeč zaključek:
Ker je osnovana zveza organizacije izselje-nikov banovine Hrvatske v Zagrebu, se osnujeta srbska izseljeniška zveza v Beogradu in slovenska v Ljubljani. Dosedanji skupni savez pa je bil na glavni skupščini likvidiran. Likvidacijo bodo izvedli po trije delegati vsake izmed gori omenjenih treh zvez za celo državo, razdelili po ključu skupno imetje ter predložili smernice in modalitete bodočega skupnega dela.
Na glavni skupščini v Zagrebu je zastopal Narodni izseljeniški odbor tov. Ambroži, ki je obenem tudi član r-v.-ora v'-v':lr.cijo skupnega premoženja.
'jMMrsHsetmasBS
IM mz fes dvomov
Trgovski pomočniki so zadnji čas dosegli 'dva pomembna uspeha: minimalne plače in pokojninsko zavarovanje. Delodajalci minimalnih plač niso sprejeli s posebnim veseljem. Vsaki dan slišimo, da ta in oni trgovec odpove pomočniku službo, ker mu noče plačati minimalne plače. Je pa to prehoden pojav. Urejena in količkaj velika trgovina ne bo mogla shajati brez pomočnika. Slej ali prej bodo dobili zopet vsi zaposlitev, ki bi jo sedaj ►-ogoče zgubili. Skromna minimalna plača SCO din na mesec res ne bo zadržek, da bi sposobni trgovski pomočniki ne dobili zaposlitve.
Pa tudi pokojninsko zavarovanje je za trgovske pomočnilke velika socialna pridobitev. Res je, da so zadnji čas imeli trgovski pomočnik* skromno starostno zavarovanje v okvisu bolniškega zavarovanja. Vendar je pa bil v delavskem zavarovanju zavarovan naj višji letni dohodek 14.40(1 din. Vsaj polovico kvalificiranih trgovskih pomočnikov ima pa gotovo preko 14.400 din letnih prejemkov. Vsi ti pomočniki za svoje višje prejemke pri delavskem zavarovanju niso bili zavarovani. Delodajalci, ki niso naklonjeni pokojninskemu zavarovanju trgovskih pomočnikov radi trdijo, da bi bilo za slabše plačane trgovske pomočnike delavsko zavarovanje ugodnejše, kakor je pa sedaj nrurse-ščensko pokojninsko zavarovanje. Te trditve pa niso točne. Res je sicer, da bi prejemal v delavskem zavarovanju pomočnik z mesečnimi prejemki din 700, za premijo 21 din po desetih letih rento 252 din. (ločim bi imel v pokojninskem zavarovanju za premijo 72 din rento 330. Prav tako je pa res, da bi v delavskem zavarovanju pomočnikova renta po 10 letih nič več ne rastla, dočim se bo v nameščenskem zavarovanju povečala vsako leto za 2°/o zavarovanih prejemkov, tako. da. doseže pri premiji din 72 rento 759 din. Poleg tega priznava pokojninsko zavarovanje nameščencev vdovsko rento v viši-
ni polovične moževe rente. Jdovskih rent delavsko zavarovanje sploh ne daje. Dalje priznava nameščensko zavarovanje povračila premij, kar je posebno važno za pomočnice, ki se poroče, ali za pomočnike, ki se osamosvoje in nočejo biti več pokojninsko zavarovani. Torej tudi Za najslabše plačane trgovske pomočnike je bolje nameščensko pokojninsko zavarovanje, kot pa zavarovanje pri OUZD, da o boljše plačanih trgovskih pomočnikih sploh ne govorimo, ko pri OUZD niso zavarovani za celo svojo plačo.
Uredba o pokojninskem zavarovanju trgovskih pomočnikov predpisuje, da lahko Pokojninski zavodi za nameščence vodijo trgovske pomočnike knjigovodstveno ločeno od ostalih zavarovancev. To določilo se tudi napačno tolmači tako, da imajo Pokoj ninoki zavodi pooblastilo, da smejo trgovske pomočnike združiti v samostojno rizikovo skupnost s samostojnim knjigovodstvom in torej tudi sčasoma s samostojnimi premijami in seveda tudi posebnimi pokojninami.
V	pomirjenje trgovskih pomočnikov pa lahko ugotovimo/da je taka bojazen neutemeljena, ker Pokojninski zavodi nimajo nobenega pooblastila, da izločijo trgovske pomočnike iz rizikove skupnosti ostalih zavarovancev Trgovski pomočniki so zavarovani v obveznem oddelku Pokojninskih zavodov in ostanejo tam z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki so veljavne za ostale zavarovance. Uredba ima le določile de se vodi lahko administrativno in knjigovodstveno evidenco o trgovskih pomočnikih, kjer smatra to Pokojninski zavod za potrebno. Ta evidenca pa samo obsebi nima nobenega vpliva na premije in rente trgovskih pomočnikov. Č e bi se hotelo v tem pogledu kaj spremeniti, bi se to lahko zgodilo le s spremembo zakona, ne pa v okviru uredbe, ki razširja pokojninsko zavarovanje na trgovske pomočnike.
V'
dveh zavarovanj
Delavci, ki spadajo pod rudarske zakone so pokojninsko zavarovani, pri bratovskih skladnicah. dočim so nameščenci zavarovani pri Pokojninskem zavodu za nameščence. Niso redki slučaji, da napredujejo delavci v nameščenski stalež Od tega trenutka dalje morajo biti kot nameščenci zavarovani pri Pokojninskem zavodu. Zakon o pokojninskem zavarovanju predpisuje, da mora v tem slučaju skladni ca izročiti za zavarovanca Pokojninskemu zavodu premijsko rezervo. Bratovske skladnice pa ne izpolnjujejo zakonitih predpisov in ne izročajo Pokojninskemu- zavodu premijskih rezerv za zavarovance, ki prestopajo iz delavskega v nameščenski stalež. Rudarsko zavarovanje je namreč zelo pasivno in nima premijskih rezerv in jih zato tudi ne more izročati Pokojninskemu zavodu. Tako je vsled nelikvidnosti bratovskih Skladnic neurejeno vprašanje medsebojnega odnosa med rudarskim in nameščenskim pokojninskim zavarovanjem. Prizadeti delavci, oziroma nameščenci že leta in leta pritiskajo, da se odnosi med obema zavarovanjema urede. Zadeva je tem nujnejša, ker nastopajo že zavarovalni slučaji in ker poteka v prizadetih primerih karenčna doba za varovanje pravic pri bratovskih skladnicah
Rudarski nameščenci so zahtevali, da bi v zavarovalnih primerih priznala in izplačevala oba zavoda tako bratovska skladnica kot Pokojninski, zavod pokojnino vsak po svojih predpisih na podlagi pri njem pridobljene zavarovalne dobo. Omogočilo naj bi sp zavarovancem, da lahko, če hočejo, ostanejo še naprej zavarovani pri Bratovski skladnim, če tudi so zavarovanci Pokojninskega zavoda. Pri odmeri rente, naj bi se osnovna renta računala v celoti pri obeh zavodih.
S	svojo zahtevo pa rudarski nameščenci skoraj gotovo ne bodo uspeli. Medsebojni
odnosi med rudarskim in nameščenskim zavarovanjem se bodo uredili po načelih, ki so merodajni za mednarodne konvencije o vzajemnosti socialnega zavarovanja in ki določajo, da prejema zavarovanec od vsake-j ga zavoda le sorazmerni del osnovne rente
(in ki izključuje dvojno socialno zavarovanje. Rento bi odmeril in izplačeval zavod, kjer
*	je zavarovanec bil nazadnje zavarovan, v zavarovanje bi se pa štela vsa leta, ki so potekla pri obeh zavarovanjih na osnovi plačanih premij. Med obema zavodoma bi se vršil obračun o izplačanih rentah m bi Pokojninskemu zavodu plačala Bratovska skladnica vse zneske, ki jih je izplačal za račun rudarskega zavarovanja.
Verjetno pa je, da bodo dosegli pravico do polne rente in to brez skrajšanja osnovne rente vsi oni nameščenci, katere bi zatekla uredba, ki bi predpisala medsebojni odnos med obema zavarovanjema, seveda pod pogojem, da so že dosegli karenčno dobo pri Bratovski skladnici. To bi bilo tudi pravično. Kajti ti nameščenci so bili prisiljeni svoje zavarovanje pri bratovskih skladnicah nadaljevati in sami plačevati v celoti premije, če so hoteli varovati svoje pravice. Živeli so v prepričanju, da bodo lahko v celoti uživali rento po predpisih Bratovskih sklad-nic in bi bilo krivično, če bi sedaj uživali dobrote dvojnega zavarovanja, ko so jih pa razmere in zakoniti predpisi sami silili v dvoino zavarovanje
Nesocialni odpasti
Zgodili so se slučaji, da so vodstva tovarn odpovedala službo delavcem z izgovorom, da morajo omejiti obratovanje vsled pomanjkanja surovin, v resnici se je pa odpoved izvršila zato. da pri 'zopetnem sprejemanju delavcev, ni bilo treba sprejeti vseh in da se je lahko izločilo tiste delavce ki nora-
vam niso bili prijetni. Tovarne so se rade znebile starejših delavcev in seveda tudi onih, ki se jim niso zdeli dovolj krepki in sposobni za delo. Večje redukcije osebja morajo tovarne javiti inšpekcijam dela. V pogledu uvoza surovin potem tovarne tudi intervenirajo pri oblasteh. Pri intervencijah! lastniki tovarn prav radi poudarjajo, da soi dobave surovin prav zato potrebne, da delavci ne bodo brez posla. Ta utemeljitev navadno pri oblasteh najbolj zaleže, če se ja pa že šlo na roke industrijam pri dobavah sirovin prav zato, da ne bodo delavci brez posla, bi morala inšpekcija dela tudi nadzorovati, kako se je potem izvršila ponovna zaposlitev delavstva v obratih, ki so za nekaj časa prenehali z obratovanjem in so pred tem odpovedali večjemu številu delavstva službo. Mislimo, da v današnjih izjemnih časih, ne bi smeli podjetniki odpovedati delo delavcem samo s profitarskega stališča. Socialni momenti bi morali biti orav tako merodajni. Danes je težko dobiti zaslužek in ne smelo bi se zgoditi, da industrije brez potrebe izročajo javnemu skrbstvu delovna moči, katere bi pri količkaj dobri volti lahko zaposlile.
Najemnme
j Najemnine so maksimirane m se od lanske-: ga leta ne smejo povečati. Vendar so pa bila 1 že lansko leto najemnine tako visoke, da jih 1 najemniki stanovanj niso zmogli. Sedaj, ko sq j se življenjske potrebščine tako zelo podražile, najemniki še težje plačujejo najemnina* Vedno večje je tudi število onih, ki najemnin pri najboljši volji sploh ne morejo več plačati. Slede odpovedi in kje bodo dobili delo-žiranci stanovanja, je veliko vprašanje. Razumemo, da pri obremenjenih hišah ni mogoče najemnin znižati, ker bi potem lastnih hiše ne zmogel svojih obveznosti. Lahko bi pa znižali najemnine lastniki starih hiš, ki sc* odplačane in so se v velikem delu tudi amortizirale. V novih hišah bi se pa najemnina lahko znižale, če bi se obrestna mera za posojila znižala. Tudi to bi bilo izvedljivo, samo dobra volja bi bila potrebna pri tistih, Id imajo danes moč v svojih rokah.
Cene sc dvigajo
Izjemne gospodarske razmere zahtevajo tudi izjemne ukrepe, ki bi bili danes posebno potrebni spričo vedno bolj rastoče draginja. Imamo sicer dve uredbi, ki naj pobijata draginjo. Vendar draginja mimo uredb stalno narašča in o ustanovah, ki jih uredbi predvidevata za pobijanje draginje niti sluha duha ni. Pojavljajo se zloglasni vojni dobičkarji, ki služijo težke milijone prav zato in lahko, ker naše gospodarstvo in predvsem naša izvozniška trgovina ni urejena in pod: državnim nadzorstvom. Tako so izvozniki živine zaslužili silne vsote, doma se je pa cena mesu dvignila tako, da revni konsumem kmalu ne bo mogel kupiti košček mesa. Zopet se nam obeta velik skok cen za moko in sploh za vse mlevske izdelke. Ali se res ne bo našel nihče, ki bi bil v stanju ustaviti val draginje? Ali se ne zavedamo, da nismo daleč, ko se lahko sproži lavina inflacije s svojimi nedogledniini posledicami?
Želje izvoznikov
Povpraševanje po živini in mesnih izdelkih je iz sosednih držav zelo veliko. Plačujejo sa tudi visoke cene. Nekaj časa so izvozniki Visoke cene tajili, da so lahko poceni živino kupovali in potem zelo drago prodajali. Od visokih cen ni imel koristi producent, ampak samo vmesna trgovina. Sedaj predlagajo izvozniki, da se naj konsum mesa v državi omeji. Vpeljejo se naj brezmesni dnevi. Izvozniki bi radi še več izvažali in seveda še več zaslužili. Mislimo, da bi bilo potrebno najprej izvoz omejiti, da se cene na domačem trgu popravijo in da bo meso zopet dostopno revnemu konsumentu. Ves izvoz mora pa priti pod strogo kontrolo. Če se za blago dosežejo v inozemstvu dobre cene, naj ima od teh cen koristi producent in ne vmesna trgovina in izvesti je treba zaščitne mere, da se vsled višjih cen na tuiih tržiščih doma zato še. cene ne bodo dvignile.
Politični pregled
Na zapadnem bojišču ni bilo kakšnih izrazitih dogodkov, vendar pa vlada
vtisk, da se pripravljajo velike vojaške operacije.
Na suhem so bile živahne praske med patruljami po vsem bojišču ob spremstvu topovskega ognja. V zraku je bilo nad suho zemljo in nad morjem več bojev.
Vodilni vojaški činitelji so zadne dni da-
Ki izjave v tem smislu, da prehajamo v do-srditih borb velikih obsegov. Tako je
nemški maršal Goring v nagovoru na mladino dejal, da je Nemčija pripravljena z enim samim zamahom uničiti nasprotnika,
kakor je z enim zamahom uničila Poljsko In da je letalstvo na Poljskem pokazalo, kaj bo naredilo z Anglijo. Vrhovni šef angleškega generalnega štaba Ironside pa je izjavil, da Anglija pred šestimi meseci ni bila pripravljena in da s strahom zbuja spomine na prve tedne, kai se bi bilo zgodilo, če bi bila Nemčija takrat napadla. Danes pa sta Anglija in Francija povsem pripravljeni, ne samo za obrambo, temveč da tudi sami udarita tako, da bo odločilno.
V	Angliji je prišlo do spremembe v vladi
in
»o prišli na oblast možje, l>i hočejo vojno izvesti do kraja in uspešno.
Voditelj angleške vojske je postal podjetni Churchill, znrmenje, da zares iz tišine prehajamo v novo dobo. Angleški in francoski ministrski predsednik sta v preteklem tednu Imela govore, ki razodevajo, da se pripravlja resna vojna.
Anglija in Francija sta mislili, da bosta z blokado Nemčijo pritisnili ob tla, toda izkušnje zadnih mesecev kažejo, da jim to ni uspelo, ker je Nemčija skozi nevtralna pristanišča dobivala blago, ko ga ni mogla več 'dobivati skozi svoje lastne luke, in da so nevtralne države morale v velikem obsegu idajati svoje blago Nemčiji na razpolago. Anglija in Francija sta sklenili, da temu napravita konec in
da s primernimi ukrepi dosežeta, da nevtralne države, ki imajo z Nemčijo suhozemske meje, ne bodo več pošiljale Nemčiji svojih kmetijskih pridelkov in surovin,
&	tudi ne prodajale naprej Nemčiji tisto blago, ki so ga v tuiini naročile in Dripeliale v svoja pristanišča Anglija in Francija sta Bklenill. da bosta blokirali tudi nevtralne države s svojimi vojnimi ladjami, vsaj kolikor se tiče tistih predmetov, ki bi lahko koristili Nemčiji Nemčija ie v zvezi s temi angle-ško-francoskimi skleoi. ki so zelo resnega mačaia, po svoiem časopisju izjavila, da bo na vsak nasprotni ukrep pri nevtralcih takoj nastopila in da bo s primernimi sredstvi preprečila, da bi Anglija in Francija mogli pri nevtralcih kaj storiti, kar bi moglo škodovati Nemčiji Nevtralne države prihajajo torej v nekaki kiižni ogenj dveh nasprotnih si taborov in je vprašanje, kako se 1 bodo mogle izmotati, da bodo obema taboro- j rna ustregle Francoski tisk je naglašal, da bo morala biti dvojna igra nevtralcev končana in da bodo tudi nevtralci v tej borbi med velesilami morali zavzeti eno ali drugo stran
Na svetu so
Stlri velesile, ki se vojne v Evropi ne udeležujejo
In s katerimi vojskujoče se države ne morejo tako postopati kakor z malimi nevtralnimi državami To so Italija, Rusija. Amerika in Japonska. O Italiji in Rusiji je znano, da za-■ledujeta svojo politiko. Noben vojskujoči se tabor jih ne more prištevati k svojim zavez-*dkom. O Ameriki vemo, da se po čustvovanju nagiblje k Angliji tn Franciji, o Ja-
poncih pa se čuje, da bi rajši šli z Nemčijo proti Angliji, a tudi proti Rusiji.
O	Danski, ki je približno tako velika kakor Švica (površina Danske znaša okoli 42 tisoč 900 kvadratnih kilometrov, a njeno prebivalstvo šteje okoli 3,800.000 duš), se je doslej bolj malo govorilo. V torek pa so
vkorakale v Dansko nemške čete in jo zasedle.
Danska vojska, ki je neznatna, se ni upirala. Danska vlada je sklenila, pokoriti se Nemčiji, in je izdala na narod razglas, naj ohrani red in mir, da se ne bo položaj še poslabšal. Malo pred zasedbo so nemška letala še metala letake na dansko glavno mesto^ Kodanj (Kobenhavn). Danski kralj Kristijan X. je tik pred zasedbo govoril po danskem radiu, da se danska vlada s protestom pokori nemški zasedbi.
Takoj po zasedbi Danske
so Nemci začeli zasedati Norveško.
Zasedli so že več norveških pristanišč, nekaj drugih mest in glavno mesto Norveške Oslo, ki stoji ob morju. Norveška vojska se je umaknila severno od Osla. Norveški kralj Haakon VII. in vlada sta se preselila v Hani ar. Norveška vojska se je zasedbi upirala, vendar je bila preslaba, da bi bil mogel odpor kaj koristiti. Norveški vodilni možje pričakujejo, da bo norveška vojska med Oslom in Hamarom zadržala nemške čete, dokler ne bo norveška mobilizacija izvedena v celoti. Iz Berlina poročajo, da so Nemci v Oslu že ustanovili novo norveško vlado, tako da sta zdaj dve.
Po vesti iz Pariza
Se bo Norvcškn branila in na pomoč ji pridejo tudi Angleži in Francozi.
Kakor javlja časopisje, so na poti že velike cete francoske in angleške vojske. Razen tega pošljejo zavezniki tudi letala.
Spričo tega položaja je
Švedska začeta mobilizirati,
vendar pa naglaša strogo nevtralnost. Samo če bo napadena, se bo branala. Nekatero časopisje izvaja, da je prav verjeten nemški napad na Švedsko, ki je poleg Danske in Norveške tretja nordijska država, drugi listi pa spet menijo, da Nemčija takih r.amer nima.
Istega dne, ko je bila zasedena Danska, se je začela
velika pomorska bitka ob Norveški.
Kako se bitka razvija, ni znano še nič določnega. V bitki med zavezniškim in nemškim brodovjem sodelujejo tudi Norvežani na zavezniški strani. Norveške obalne baterije so potopile nemško oklopnico »Bliicher«. Po isti vesti je potopljenih še več nemških ladij in dva angleška rušilca. Potrjene te vesti še niso.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
. 99^	žive teže so se trgovali v
ljubljanski okolici: voli I. po 6.50 do 7 voli
II. 5.50 do 6, voli III. po 5 do 5.50, telice III. po 4 do 4.50, krave I. po 4.50 do 5, krave II. po 4 do 4.50, krave III. po 3 do 4, teleta I. po 7, teleta II. po 5 din; v Kranju: voli po 7, II. po 6.50, III. po 6, telice I. po 7, II. po 6.53,
III. po 6, krave po 4.75 do 6. teleta po 7.50 do
7	din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Konjicah: Špeharji in pršutarji po 11 do 11.50 v Ptuju: pršutarji po 7.50 do 8, v Mariboru Špeharji po 7.50, pršutarji po 11,75, v Dravogradu: Špeharji po 10, pršutarji po 9 din.
KRMA. V ljubljanski okolici: seno 100 do 120, slama 45, v Konjicah: seno 110, slama
70, v Kranju: lucerna 150, seno 100 do 125, slama 30, v Ptuju: seno 150 do 200, slama 45 do 50, v Mariboru: seno 140, slama 70, v Dravogradu: lucerna 120, seno 100, slama’ 80 din za 100 kg.
SIROVE KOŽE. V ljubljanski okolici: goveje 13, telečje 14, svinjske 10, v Konjicah: goveje 12, telečje 18, svinjske 11, v Kranju: goveje 12 do 14, telečje 16, svinjske 8 do 9, v Črnomlju: goveje 12 do 13, telečje 14 do 18, svinjske 8, v Ptuju: goveje 11 do 12, telečja 16 do 18, svinjske 10, v Mariboru: goveje:
12,- telečje 18, svinjske 9, v Dravogradu: goveje 13, telečje 16, svinjske 12 din za kg.
VOLNA. V ljubljanski okolici: neoprana 30, oprana 45, v Kranju: neoprana 24 do 28, oprana 34 do 38, v Dravogradu: neoprana 30, oprana 35 din za kg.
KROMPIR. Cene so čvrste. V Kraniu 200 do 250, v Mariboru 225, v Ljubljani 225 do
275	(tudi do 300), v Dravogradu 200, v Ptuju 200, v Konjicah 240 din za 100 kg.
VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo: v ptujskem okolišu: navadno mešano vino po 3.50 do 4.50, finejše sortirano vino po 4.75 do 7, v konjiškem okolišu: navadno mešano po 3, finejše sortirano po 5 do 6 din za liter.
MED. V ljubljanski okolici 20, v Konjicah 20 do 25, v Kranju 22 do 24, v Ptuju 16 do 18, v Mariboru 16.50, v Dravogradu 20 din za kg.
FIŽOL. V Mariboru 650, v Dravogradu 750, v Ptuju 600, v Črnomlju 700, v Kranju 600 do 700, v Konjicah 700 do 800. v ljubljanski okolici 500 do 650 din za 100 kg.
Seimi
15. aprila: Apače, Terbegovci-Sv. Duh, Pameče, Ponikva, Velike Lašče (rodovniški
sejem za selekcionirano montafonsko pasmo);
17. aprila: Kapele;
18. aprila: Irča vas.
Vrednost denarfa
Na naših borzah smo dobili 0. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 155.90 do 159.10 (za 192.62 do 195.82) din;
100 francoskih frankov za 38.05 do 90.35 (za 108.84 do 111.14) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1	holandski goldinar za 23.48 do 23.86 (za 29.01 do 29.39) din.
Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 437 do 441 din
Drobne vesti
—	Plemenski sejmi. Letošni pomladni sejmi za plemenske bikce bodo po temle vrstnem redu: 22. aprila v Velikih Laščah za bikce sivorjave pasme, 24. aprila v Beltincih za bikce simodolske pasme, 3. maja v Št. Jurju pri Celju za bikce sivopšenične pasme (pomurske), 7. maja v Šmartnem ob Paki za bikce marijadvorske pasme, 11. maja v Kranju za bikce pinegavske pasme, 15. maja v Ormožu za bikce pinegavske pasme. Biko-rejce opozarjamo na pravočasen dogon bikcev na sejem ter na to, da slabih bikcev in mlajših kakor eno leto ne goniio na sejem. Zaradi hitrejšega in pravilnejšega pregleda in ocenitve bikov naj bikorejci bikce ra zvrst e v posamezne starostne skupine, in si cen po 12 do 14 mescev, 14 do 16 mescev, 16 do | 18 mescev, 18 do 20 mcscev ter 20 do 24 mescev. Na letošne pomladne plemenske sejma posebno opozarjamo one občine, kjer plemenskih bikov najbolj primanjkuje.
= Pi-i/ad je odkupil doslej 120 vagonov vina in 80 vagonov žganja. Odkar je Privilegirana izvozna družba (Prizad) začela posredovati na tržišču z vinom in žganjem, s* je položaj znatno izboljšal. Prizad je doslej že pokupil okrog 120 vagonov vina, in sicer v glavnem v vinorodnih okoliših Srbije in Hrvat ske. Vino se je medtem precej podražilo. Žganje odkupuje Prizad v Srbiji. V Bosni ni potrebno posredovanje, ker so tam cene dovolj visoke. Prizad še nadaljuje nakupovanje žganja. Doslej ga je nakupil 80 vagonov.
SS»KrW.7!M^S!5SaEisaBionuMmognBBBns^
* Občni zbor nacionalistične mladine v
Gorjah pri Bledu. Predzadno nedeljo popoldne' je bil pri Mačku v Gorjah občni zbor tamkajšnje mladinske organizacije Jugoslovanske nacionalne stranke. Obširna gostilniška soba je bila premajhna za številne somišljenike Zbor je vodil delavni predsednik g. Miha Frčej iz Zasipa, ki je v lepem uvodnem govoru izrekel prepričanje, da bodo naprednjaki vseh struj na Gorenjskem ostali v teh važnih časih enotni in trdni. Po od-bomiških poročilih so bile volitve, pri katerih je bil ponovno izvotljen le nekoliko izpopolnjeni zdaišni odbor s predsednikom g. Miho Frčejem na čelu. Poročili o mednarodnem in notranjepolitičnem položaju sta imela predsednik in tajnik banovinskega odbora »mladinske Jugoslovenske nacionalne stranke gg. inž. Jože Rus in Andrej Uršič. Po živahni razpravi je predsednik zaključil zbor s pozivom, naj se Gorjani krepko oprimejo dela v korist stranke, katere prizadevanja so posvečena izključno narodu in njegovi srečnejši bodočnosti.
* Napoved novega zakona o občinah. Na nedavnem shodu Samostojne demokratske stranke v Novem Sadu je govoril tudi minister dr. Srdjan Budisavljevič in med drugim naglasil, da je bila vlada doslej v glavnem zaposljena z ureditvijo banovine Hrvatske, predvsem s prenosom pristojnosti na banovino. Zdaj, ko so ta vprašanja že kolikor toliko urejena, bo vlada posvetila svoje delo demokratizaciji države in drugim vprašanjem, ki jih ima v svojem programu. V prvi vrsti se dela zdai na izdaji političnih zakonov, med njimi tudi novega zakona o občinah. Zakon je že 'zdelan in bo v kratkem predložen ministrskemu svetu v odobritev. Zakonski predlog določa tajno glasovanje pri občinskih volitvah in proporc.
* Enodinarskj kovanci izgube veljavo. Narodna banka opozarja, da bodo enodinarski kovanci prenehali biti 20. t. m. zakonito plačilno sredstvo. Zaradi tega se pozivajo vsi, ki imaio take kovance, naj jih čim prej zamenjajo pri blagajnah Narodne banke ali državnih finančnih ustanov.
Predpisi 7a tujce, ki potujejo letos v nago državo Hoteli, oanzioni in zasebniki na-
K
Homan z
‘-‘uslovetiil B R
Henrik ie molče strmel predse.
Dobri ljudje so bili. Šli so. Torej je bil on kriv. on, zlobni človek. In oni so bili pravični. Potem se mu je spet zdelo, da to ne more. ne srne biti tako. In neprestano ta boj. to preudarjanje
Slonel ie ob neči. zunai pa so se dvigale s skal bele meglice Od poldneva ni spregovoril s človekom besede Sicer pa je tudi takrat. prišel samo hlapec, ki ga je nekaj vprašal.
Kje je ostala njegova moč. kje pogum, ki ga je še imel. ko je govoril z Matijo in Lenko, upornost, ki je z njo sestri dejal, naj gre?
Samota ga je razgrizla.
Zdaj je stopil k oknu. Morda bo videl kakšnega človeka, ki pojde mimo. To mu bo dobro delo In ootern — tam onstran ceste prebiva dekle ki je krivo, da se je vse to zgodilo Ko sta ga Matija in Lenka zapustila, ga je bil zagrabil občutek prostosti, misel, da se je osvobodil lažne domovine in da bo le lahko iskal samo svojo srečo, svojo edino resnično srečo.
O.	kako je imel Loto rad! Od tistega majskega dne ni več i?ginila niena slika iz njegove duše Čeprav se je tolikokrat mučil, da bi jo bil zagrnil Omotično veselje se ga je polotilo: kadar 'je zag'edsl dekle, in če je še tako ta občutek preganjal, zmerom izno-
pačno obveščajo goste iz Nemčije in Češko-Moravsike zaradi vizumov. Zato prihaja pogosto do neprilik na obmejnih postajah. Predpisi so takšni, da od 1. septembra lani ne more dopotovati v našo državo noben državljan Nemčije in protektorata (pa rudi drugih držav) brez vizuma za vstop in za izstop. Turistični .vizumi so odpravljeni in noben tujec ne more več dobiti vizuma na meji. V primeru, da je tujec dobil dovoljenje za bivanje v naši državi in da odpotuje pred časom, si mora preskrbeti vizum ih plačati predpisano takso. Obmejna oblastva imajo strog nalog, da ne smejo pustiti v državo nikogar brez obeh vizumov. Na to je treba opozoriti goste, turiste iz drugih držav da ne bodo imeli sitnosti i?r meji.
* Druga knjiga spominov dr. ivana Laha je izšla. Izdal jo je odbor, ki je lani zaslužnemu književniku in borcu iz nabranih prispevkov odkril nagrobnik pri Sv. Križu. De-
lo	obsega 200 strani in je opremljeno s pisateljevo sliko Mirka Šubica. Kratek uvod je napisal Pavel Karlin. Knjiga se mehko vezana za 36, trdo vezana pa za 43 din naroča v komisijski založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica
* Seznam izžrebanih številk sokolske loterije pri Sv. Jederti nad Laškim 31. marca letos. Glavni dobitek so zadele srečke: 4570, 55, 1556, 4026, 4144, 5512, 1917, 5972, 2074, 3087, 199, 3104. Poleg teh so bile izžrebane: 47. 77, H5, 226, 407, 481, 556, 621, 640, 643, 914 932 1016,	1062,	1104,	1148,	1194.	1230,	1418,	14'2,
1582,	1675.	1704,	1755,	1792.	1820,	1940,	2017,
2018,	2109,	2232,	2253,	2258,	2298,	2323,	2488,
2565,	2645,	2695,	2767,	2805,	2831,	2840,	2»60,
3004.	3093,	3265,	3275,	3301.	3353	3371,	3334,
3428,	3462.	3560.	3611.	3671,	36?6.	3773,	3807,
3835.	4017,	4048.	4049,	4075.	4432.	461?,	4 692,
4748,	4769,	5022,	5024,	5072,	5177,	5228	5261,
5288,	537.5	5377,	5577.	5586.	5608	5749.	F853
5864, 5868, 5884, 5995. Dobitki, ki se ne dvignejo do 1. junija letos, zapadejo v korist društvu
* Zle posledice hude zime po Goriškem in Vipavskem. Letošnja dolga in huda zima je pustila po Goriškem in Vipavskem zelo hude oosledice. Ozimina je pretežno uničena, kolikor je ni pokončal mraz. jo je vzela bur-ja, ki jo je ponekod z zemljo vred odnašala z njiv. Kmetje bodo morali vso jesensko setev preorati. Vprašanje je le, če imajo še toliko semena, da bodo niive lahko znova noseiali in posadili Mraz in burja sta sto-
rila mnogo škode tudi na figovih drevesih, ki so ponekod pozebla, tako da ne bodo naj-brže več ozelenela
* Povodenj v Vojvodini j«* porušila velikansko število zgradb. V Novi Sad je prispel minister za vojsko in mornarico general Nedič, da si ogleda zaščito Novega Sada in Petrovaradina pred poplavo ki je zadnje čase strahotno pustošila po Vojvodini Prebivalstvu je prihitela na pomoč tudi vojska, ki utrjuje nasipe in rešuje ljudi iz ogroženih hiš Samo v Adamovičevem naselju je voda norušila nad 1500 hiš in znaša škoda tu okrog 30.000.000 din. Iz hiš se je moralo izseliti nad
15.000	ljudi To so po večini siromašni ljudje, ki nimajo niti najpotrebnejše za življenje Mnoge so spravili v šole in druga iavna ooslonia, nad 3000 se jih pa mora še vedno stiskati no vagonih Vlada je dala zaenkrat no noolavi prizadetemu prebivalstvu 4 mi-liione 500.000 din podnore Škoda pa ni velika samo zaradi oorušenih zgradb, temveč tudi zaradi opustošenega polja
® Dva požara v JHijski krajini. Nedavno ie b’il na Brdu ori Dornbergu velik oožar. Gorela ie hiša posestnika Ivana Rijavca Ker ni bilo gasilcev je ogenj kaj kmalu uničil zgradb^ Pred dnevi pa je gorelo v seniku Ivana Grudna v Godoviču Nesreča je hotela, da se ie požar razširil še na ostale hiše, ki so bile v nenosredni bližini. Kmalu so bili na kraju nesreči idrijski gasilci in njihovi tovarši iz Črnega vrha Pomagali pa so jim tudi jugoslovenski gajici iz Hotedršice. Pozno nonoči pa so prišli še poklicni gasilci iz Gorice. Vsem so pomagali še vojaki. Zaradi pomanjkanja vode je bilo požar težko gasdti in so se bol.) omejevali na zavarovanje bližnjih zgradb. Po mučnem poslu 1e bil naslednega dne požar pogašen. Gorišld gasilci so se v imenu vseh zahvalili jugoslo-venskim gasilcem za požrtvovalnost,
* Nevaren ogenj v Ambrusu. Nedavno bi bil kmalu postal požar v Ambrusu usoden za vas. Goreti je začelo zaradi žarečih dimnih cevi na podstrešju hiše Frančiške Murkove. Zraven je bilo seno in se vžgalo. Posebno nevarno je bilo, ker je vlekel močan veter v smeri proti vasi, ki je po večini krita s slamo. Sreča v nesreči je bila, da so takaf prišli gasit vaščani ln gasilci.
* Prodano vino se je samo potočilo. V zidanici Barbare šavorjeve v Radoviči so bi-
li	zanosi jeni s prioravami za pretakanje nro-danerra v'na. Nasladno iutro na se je nudil
va se je vračal, zmerom srečnejši je bil ob njem.
In tudi zdaj. ko je pogledal čez cesto, jo je zapazil. Za odhod pripravljena je stopila na nrng in gledal proti oknom Bukovniko-vega doma Henrik se je hotel odmakniti od okna stran, na ga je že videla. Najmanj nol minute sta se gledala Čisto negibno ie stala in nekai vprašujočega je bilo v nienem pogledu. Potem je rahlo sklonila glavo in počasi zavila proti vasi.
Henrik je bil ves razburjen. To je bila snet ura ko ga je premagala želja po boju proti okovom in samoti. S tisočimi rokami ga je ta želja vleka iz strašne hiše. ki ni bila več niegov dom, ki nikoli ni bila njegov pravi dom
Kakor pijanost ga je obšlo. — tesnoba je padla z njega kakor mrtva navlaka, kri mu je pognalo v žile in ena sama misel ga je obšla. Pojdi za njo! Pojdi k njej! Pri njej je rešitev, pri njej je sreča!
Vzel je klobuk.
Tedaj so mu spet vstali stari dvomi.
Na steni ie bila slika njegovega očeta.
Tiho je obstal pred njo. Ni se upal ozreti. Zdelo se mu je, da stoje v izbi vsi domači ljudje- Lenka z grozečimi rokami. Matija z nemo prošnjo v dobrih očeh. Lizika z žalostnim obrazom in čisto zadaj, zunaj v veži, kakor dve senci: oče in mati
Obupan je omahnil na stol in zastokal In samota je zaprla vrata, vzela mu ie klobuk z glave in zapela svojo mrtvo pesem
Toda motila se je Pela je svojo pesem oregrozotno, pretrdo in preveč zasmehi ji vo. Pela je neznosno za tistega, ki jo je moral poslušati:
»Ne morem več tega prenesti, — in če bi me tisoč ljudi preklelo, za njo pojdem!«
Kmalu je’bil zunaj Šel je v jesensko meglo. Kri ga ie žgala, poganjalo mu jo je v glavo, v srce Megla ga je tako zavila, da skoraj ni v^del poti v vas.
Tako je Jel, kakor becunec ali kakor človek. ki beži za poslednio reditvijo.
Potem ie zagleda! dekle Še nekaj korakov in razločno jo je spoznal.
»Lota!«
Kakor krik je zvenel ta klic skozi t5š’no. Prestrašeno se ie ozrla. Z dolgimi koraki in žarečim obrazom je stopil k. njej.
»Lota. — ne bodi huda. Moral sem te poiskati. — če bom sam, bom še znorel « »Henrik kaj vam je? Kakšni pa ste7« »Bodi dobra. Lota, in nikari me ne vikaj. ,Ti’ mi reci, kakor si mi časih rekla Vsaj malo prijazna bodi z menoj Ne morem ve5 strneti. ubilo me bo!«	,
»Henrik, ljubi Henrik!«
Sočutno ga je gledala z velikimi, lenimi očmi. Drhtel je. ko je stal pred njo. Težko je dihal. Oči so mu gorele, in ona je bila tako lepa. da jo ie moral brez besede pograbiti. kakor pograbi žival svojo žrtev, in posut’ njen obraz s poljubi.
Kakor z železnimi rokami 1o je držal, —* kakor se oklepa utopljenec svojega rešitelja. tnko se ie je držal in z vso vročično lakoto svoje nesrečne duše jo ie poljubljal. Obraz se mu je izpremenil. Njegove oči so dobile tuj. zlovesten lesket, — vsa strast, ki jo je moral vsa dolga leta zatirati, je udarila na dan vso žarečo žejo po sreči in ljubezni je moral nasititi Prestrašena, a srečna je ležala na njeflo*
STRAN 5 1
 --------- l
vsem žalosten pogled v zidanico, kajti bila Je napolnjena z vinom, ki je izteklo v količini kakih 15 ki na ilovnata tla zidanice. Nemara je bilo pripravljeno delo v zidanici premalo previdno, pa je zadostovalo že to, da je kdo po neprevidnosti malo zadel ob pipo, ki se je zrahljala in jo je ponoči pritisk vina potisnil iz soda.
* Smrt bedne ženice v Muri. V banovinsko bolnico v Murski Soboti se je nedavno zatekla onemogla 661etna viničarka Terezija Klobasova, pristojna v občino Sv. Anton v Slovenskih goricah. Zadnja leta je bila skupno s svojim možem uslužbena v viniča-riji inozemca Kleinoschegga v Policah pri Gornji Radgoni. Ker pa žena zaradi svoje izčrpanosti ni spadala v bolnišnico, je uprava bolnišnice odredila prevoz v občino Gornjo Radgono. Občina Gornja Radgona je poslala voznika Franceta Veberiča iz črešnjev-cev v Mursko Soboto z vozom po ubožico. iVoznik pa je nri povratku zavozil pri Petanj-cih v Muro. Konja in voz so deroči valovi reke zanesli na drug breg, a ženica je padla v vodo in utonila. Konja z vozom so pri tako zvanem Horvatovem mlinu na Petanjcih izvlekli iz vode. V kolikor zadene krivda na nesreči voznika, bo dognala preiskava.
* Na poti od vinograda je utonil v Krki. Posestnik Jožef Senica iz Meniške vasi pri Toplicah je šel v svoj vinograd v Straži. Proti večeru pa se je vračal nekoliko vinjen proti domu. Na poti ga je spremil posestnik Jz Dolenjega Polja Gorše preko mosta čez Krko pri Dolenjem Polju do pota, ki krene proti Meniški vasi. Tam sta se poslovila. Ker Senica ni prišel zvečer domov, so ga domači še ponoči šli iskat. Iskanje so nadaljevali zjutraj. Iskali so ga zlasti ob Krki, kjer idrži pot od mosta proti Meniški vasi in ga naposled našli mrtvega v vodi. Mož je imel na nogah gumijaste čevlje in ker je bila zemlja zaradi dežja precej polžka, je verjetno, da mu je spodrsnilo in da je padel v vodo. Rajnki zapušča sedem otrok, izmed katerih so štirje nepreskrbljeni. Bil je dober In skrben gospodar, ki ni nikdar popival po gostilnah in je le malo več pil, kadar je bil v svojem vinogradu.
* S pomočjo ženske obleke mu Je prišel orožnik do živega. Na Tur Janškem vrhu pri Radencih se je že dalje časa skrival vojaški begunec in tat koles Janez Orgolič. Nedavno se Je zasledovan od orožnikov vozil na ukradenem kolesu. Ko je zlikovec spoznal, da ne
»ih prsih.
»Henrik, ljubi Henrik!«
»Moja moraš biti, Lota, In če se ves svet podere, — moja moraš biti.«
Pogledala ga je.
»Ali me imaš še rada, Lota? Vsaj malof«
»Da, rada te imam, Henrik!«
»Lota!«
Zmagoslaven krik, krik sprostitve Je presekal megleni jesenski večer Brezdomec je držal srečo v svojih drhtečih rokah, gledal Jo Je in bi se bil najrajši na glas smejal od pevelikega veselja
»Lota. zdaj sem bogat. Zdaj sem vse dobil! Zdaj mi je dobro! Zdaj bom spet lahko Sivel! Zdaj me vse drugo nič ne brtga!«
Gledala ga je in njene oči so se vlažno Iskrile.
Prišel je dolg, blažen molk. tista velika tišina, ko je vse v nas mrtvo razen veselja.
Toda počasi je prilezla senca na njen Dbraz.
»Henrik! Ali so res šli vsi od tebe, — za-rad! mene?«
»Da Lota! Toda pusti jih, ne govori o njih. ne misli nanje! Če imam tebe, pozabim vse druge, vse, vse!«
Spet se je zasmejal, izpustil jo je in se tresel, kakor bi bil hotel stresti s sebe nekaj nevidnega.
»Pojdi z menoj! Pogovorila se bova o vsem!«
Šla sta z roko v roki in megla ju je zakrivala. kakor bi ju bila hotela varovati. Henrik ji je pripovedoval o svoji ljubezni do nje. kako je hrepenel po njej od mladih dni, kako jo je moral odriniti od sebe v dnevih bojev, in kako so ti boji postajali strahotni
bo mogel uiti, je vrgel kolo proti orožniku, ki je dirjal za njim, tako da je padel orožnik preko kolesa in se lahko poškodoval. Orgolič pa jo je v vsej naglici spet odkuril. Toda tat se ni dolgo veselil zlate svobode. Ker jo je Orgolič doslej seveda zmeraj odkuril, ko je opazil kje kako orožniško patruljo, se je orožnik odel v žensko obleko in tako pohitel na dom Orgoliča. Ko je tat občutil trde roke postave, je zavzdihnil: »Zdaj pa je po meni.« Po kratki borbi ga je orožnik premagal in uklenil, nato pa uklenjene-ga odvedel do Radencev na postajo.
* Nevaren tat je že večkrat kaznovani 39-letni Ivan Vukovnik, ki se je moral zaradi številnih vlomov in tatvin v mariborski okolici zagovarjati pred mariborskim malim kazenskim senatom. Obsojen je bil na osem let robije in na pridržek po prestani kazni.
* Napadi na sejmarje pojasnjeni. Veliko razburjenje sta svoječasno povzročila v kamniškem okraju zavratna napada na dva stara sejmarja. Eden se je vračal iz Kamnika proti domu skozi gozd v Rudnik. V gozdu ga je napadel precej čedno oblečen mladenič, ga udaril po glavi in mu vzel 4000 dinarjev. Podoben napad pa je bil kasneje izvršen na nekega starega sejmarja, ko se je vračal iz Mengša. Tolovaj Hace je zdaj priznal, da je on izvršil oba napada in prišel na lahek način do lepih tisočakov. Hace pa zanika, da bi on odpeljal vinotržcu Vodetu v Komendi avto iz garaže in ga potem pustil na cesti pri Brežicah.
• Drzen vlom v klet. Neznani vlomilci so ponoči skušali vdreti k Martinu Kuštrinu, posestniku v Ponikvah pri Studencu. Prišli so pred klet omenjenega posestnika dobro maskirani, odorli s pomočjo vitriha vrata in naložili v koš precejšno zalogo slanine in mesnin, ki so bile shranjene v kleti. Ko so skušali ujeti še nekaj kokotši so te s kokodakanjem zbudile starejšega sina. Ta je poklical na pomoč še očeta in mlajšega brata. Preden sta se pa ta dva odzvala, so zlikovci vrgli starejšega sina v apneno greznico, pograbili nekaj kokoši in še dobro ohranjeno moško kolo, ki je bilo shranjeno v kleti, in izginili v noč. Na pozorišču so morali v naglici pustiti ves plen, ki so ga bili naložili v koš.	i
• Vlomilsko šolo «o odkrili ▼ Maribora. I Mariborska policija je prijela družbo vlomilcev. med katero je bilo več mladoletni- •
od tistega majskega dne dalje. Potem Ji j« pripovedoval tudi o Liziki, o Matiji, o Lenki in o koncu.
Obstala je. Tiho in plašno Je vprašala:
»Ali sem ti res uničila dom, Henrik? Jaz?«
Zamišljeno je odkimal.
»Ne! Dosti sem o tem premišljeval. Kaj }• prav za prav dom? Ne vem! Vem samo to, da ga nisem nikoli imel, tudi takrat ne, ko sem bil še otrok. Nikoli ni bilo pri nas srečnega življenja. In tako bi bilo ostalo, če bi bil vzel Liziko. Ne, še dosti huje bi bilo. Kajti tebe ne bi mogel nikoli pozabiti!«
Nežno je naslonila svojo glavo na njegovo ramo in on jo je spet poljubil.
Globoko je vzdihnil in se zastrmel v meglo, kakor bi bil hotel nekaj premisliti Kako se zdaj počuti? Svoboden je, močan, kakor bi bil zmetal vse tovore s svoje duše, kakor bi se mu bile odprle nove, lahke poti.
»Lota, zdaj bo prišla najina sreča!«
Tudi ona se je privila k njemu in m# pripovedovala o sebi, o svojem žalostnem domu,
o	blaženosti, ki jo je čutila v maju, čeprav jo je tako bolela noga, o dolgem času brez sreče, ko je brivec vsak dan iznova pripovedoval, kako hodi Henrik za Liziko, ko jo je mladi Hrastar nadlegoval s svojo vsiljivostjo, in potem, ko je slišala, da pojde Lizika v samostan in da se je Matija s Henrikom sprl. Tedaj ji je zraslo v srcu novo upanje. Ko pa je potem Lenka odšla in je videla Henrika, kako hodi obupan okoli hiše, ko so ji dekle pripovedovale, da skoraj nič več ne je in da prebedi cele noči v svoji sobi, je prišel spet brivec in pripovedoval, da Henrik trpi zaradi Lizike. Tedaj je bilo spet konec vsega njenega upanja.
kov. Mladi izprijenci so zahajali stalno k 48-letnemu Davidu Mavku, kamor je prihajal tudi 661etni znani vlomilec Alojzij Pihler. Tukaj so mladoletniki prejemali pouk za izvrševanje vlomov. Zadeva je zbudila v Mariboru veliko pozornost. Po njihovi aretaciji so pojasnjeni vlomi v Nedogovo čistilnico v Razlagovi ulici, v pisarno lesnega trgovca Lebana v Kopališki ulici, v pralnic«! Elze Durjavove na Tržaški cesti, v pisarna slikarja Josipa Škofa v Vetrinjski ulici, v pisarno podjetja Škrinjar in Dolenc v Miklošičevi ulici, v pisarno trgovca Pirkmajerja n« Aleksandrovi cesti, kleparja Romiha v Smetanovi ulici, ključavničarja Hitzla in v pisarno Fordove delavnice na Masarykovi cesti. Po končanem zaslišanju so Mavka, Pihlerja in mlade potepuhe izročili sodišču.
* Iz sedmih dinarjev je napravil 17 tisočakov. Mali kazenski senat v Mariboru j« obsodil 30Ietnega krojaškega pomočnika Julija Miklavca iz Marenberga na pet mesecev! strogega zapora, ker je lani v aprilu v svoji vložni knjižici ponaredil znesek 7.29 din n« 17.107,29 din ter na tej podlagi črpal kredit pri raznih znancih, ki so mu nasedli. Prizadeti so oškodovani za lepe tisočake.
* Rekruti, rezervisti in njih starši, pozori Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le n« koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica 14), ki vam pove, ali je proš« n ja sploh izvedljiva ali ne. Ce je izvedljiva, vam za malenkostni znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Na zamujajte časa in hitita n zadevo! Za odgovor priložite znamko za § dinarjev.
Papstnikooo torna
Skrivnost pred petimi 1 leti utopljenega hlapca'
Ljubljana, april«
Pred petimi leti meseca julija Je zbudil«
v	naseljih Ljubljanskega barja vznemirjanje vest, da so našli ob bregu Ljubljani o« utopljenega 241etnega Kraljičevega hlape« Viljema Boniferja, po rodu iz Nemčije. Kol rejenček je prišel na kmete. Pristojen Je Ml
»Toda zdaj, Henrik, Je vse drugače.«
Blaženost je žarela na obrazu lepega dekleta.
Zamišljen Je obstal.	1
»Nečesa sem se spomnil, Lota: kjer ae srečata dva brezdomca, ki se imata rada, tam nastane nov dom.«
Pogledala ga je. V njenih očeh sta bil« zaupanje in vera. Prikimala Je.
Sla sta dalje. Dekle se je borilo s neke mislijo, ki jo je nazadnje odkrilo.
»Nekaj pa moram vedeti, Henrik: Kaj očitate mojemu očetu? To mi moraš povedati!«
»Lota, ljuba Lota, nikari se zdaj, v najini prvi srečni uri, ne mučiva s starimi zgodbami.«
Žalostno je pobesila glavo:
»Pa vendar, Henrik, je to potrebno. O tem si morava biti na jasnem. To ne sme ležati
med nama! To neizrečeno nezaupanje med obema domoma, to je bil izvir vsegg zla. Tega zdaj med nama ne sme biti.«
»Ne bo. Lota.«
»Toda pogovoriti se morava o vsem!«
Snet sta oba molčala. Potem je Lota tiho rekla:
»Ali mislite, da je moj oče zažgal vaš dom?«
»Ne, Lota! Saj ni mogoče, Takrat je bil doma!«
»Toda, — mislite, da ie on koga najel ali pa da je vsaj o tem vedel!«
Henrik se je obotavljal.
»Saj veš, Lota, da je Matija to trdil in da je bil zato tudi kaznovan.«
»In ti?«
»Jaz, Lota, — tega ne verjamem! Bog ve, kdo ie bil. Morda je kakšen hlapec po ne-
na Krko. Bonifer Je bil marljiv in varčen kmečki delavec.
Prvotno se je razširila vest, da so se nekaj dni prej črnovaiSki fantje sprli zaradi nekega dekleta. Do hudega spopada da je pri-ilo med Boniferjam in posestnikovim sinom Janezom Žitnikom iz C me vasi. Prvi da je drugega z nožem oklal in nato zbežal proti Ljubljanici v Lipah, kjer naj bi bil skočil v vodo. Nadaljnje govorice pa so se kmalu Bonifer dobesedno pognan v vodo. Govorice o tem, da je bil Bonifer pognan v vodo In Je utonil, ker ni znal plavati, so prišle tudi do policije, ki Je takoj uvedla poizvedbe. Aretiranih Je bilo več osumljencev, ki pa so zanikali, da bi bili nagnali Boniferja v vodo. Zaradi pomanjkanja dokazov je bila takrat kazenska preiskava ustavljena.
Letos na pustno nedeljo je bil v Mokarje-
vi	gostilni na Ižanski cesti nasproti barjanski šoli ubit posestnik Jože Škafar. Ubijalec Je bil aretiran in odveden v sodne zapore. Po tem žalostnem dogodku so kmalu znova oživele tudi govorice o skrivnostni usodi hlapca Boniferja, ponovno so ljudje zatrjevali, da je bil Bonifer res pognan v vodo ln da ga je nekdo do vode preganjal. Policija je že pred 14 dnevi aretirala nekega posestnikovega sina in zaslišala veliko število prič iz Črne vasi in Lip. Nekatere priče so podale izjave, iz katerih je sledil sklep, da je bil res hlapec Bonifer pognan v vodo in da ni šel prostovoljno v Ljubljanico, kakor so zatrjevali nekateri ljudie. Jasno je bilo, da so prizadeti ljudje skušali zadevo potlačiti in jo na kak način spraviti v pozabljenje. Priče so si v svojih izjavah nasprotovale in se skušale na primeren na-
Naša usoda je baje zapisana na dlaneh. Ci tanje človeške usode, odnosno človeškega značaja, z dlani je postalo zadnje čase kar veda. dasi so sicer ustanovitelji te vede cigani. S to vedo se pečajo celo resnejši ufe-nlaki in dokazujejo, da je mogoče na dlani določiti značaj človeka. Pravijo namreč, da gp rinipimp lnc+nosti človeka izražajo v raz-
rodnosti. Kakšen notepuh ali pa kakšen ne-inan sovražnik Bog ve, kdo?«
»Prav je, da misliš tako, Henrik, kajti drugače — In kaj nam še očrtate? Kaj pravi Lenka? Vse mi povej! Prosim te, Henrik!«
»Lota, hudo mi je Težko mi je — danes le prav posebno.« —
»Da. prav zato! Ko pojde vse to s srca, bova šele prav srečna. Kaj pravi Lenka?«
»Pravi — da se ie naš oče ustrelil, ker mu }e tvoj oče odnovedal posojilo.«
Lota je prikimala.
»Da, vem! Oče mi je to povedal. Bil je pri vas in se ie hotel prijateljsko pomeniti z očetom. Tvoj oče pa je bil zagrenjen in slabe volje in je moiemu še to prepovedal, da bi ga bil tikal. Tedaj je moj oče zahteval svoi denar Da pa se bo zgodilo kaj takegh, ni mogel vedeti In prav zaradi tega, ker se Je zgodilo, pije zdai moj oče in ta pijača ga bo nazadnje pokopala.«
Jokala je.
»Lota. ljuba Lota! Grenke reči si že doživela.«
»O. Henrik! In žive duše nisem imela, da bi ji bila svoje srce odkrila. Nikogar!« Vse •em morala prenašati sama In ed!ni, ki sem Ra imela rada. si bil ti — in — ti« —
»Ljubo, sladko dekle!«
Snet io je začel poljubljati.
»Tako sem srečna Henrik, da sva se o vsem pogovorila Ce bi bil ti tako slabo mislil o mojem očetu, se ne bi smela imeti rada Ne. Henrik, res ne. kajti jaz te ne bi bila vredna Toda nekaj mi lahko verjameš: moj oče ima svoje napake, kaj slabega pa ni storil Tvoji ljudje mu delajo krivico. Ali Bil verjameš?«
čin izmotati lz nevšefcne zadeve. Zločina osumljeni posestnikov sin zanikuje vsako krivdo pri hlapčevi smrti. Vztrajno zatrjuje, da ni bil z Boniferjem nikdar sprt. Slo Je za neko družinsko zadevo, pri kateri je imela glavno vlogo neka ženska.
Dva tihotapca ljudi pod ključem
Sv. Jurij ob Pesnici, aprila Pred nekaj dnevi so orožniki pri Sv. Juriju ob Pesnici razkrinkali družbo tihotapcev, ki je spravljal pri Sv. Križu nad Mariborom ljudi čez mejo v Nemčijo. Zdaj pa se je posrečilo mariborski orožniški postaji odkriti drugo takšno druščino, ki je opravljala iste posle. Voditelja teh tihotapcev sta bila posestnikov sin Franc Terglavčnik in delavec Franc Namestnik, oba iz Brestemi-ce. Ljudi sta tihotapila čez mejo že od lanskega poletja. Terglavčnik je sam hodil v Maribor in iskal po zakotnih gostilnah žrtve, ki bi hotele čez mejo. Bili so to največkrat Hrvatje, ki so prihajali v Maribor v nadi, da se jim bo posrečilo dospeti v Nemčijo brez listin. Neomajno je namreč med temi ljudmi prepričanje, da je v Nemčiji prav lahko dobiti udobno delo z dobrim zaslužkom. Skupaj z Namestnikom je Terglavčnik potem vodil cele trope teh ljudi po Brestemiškl grapi do Sv. Križa in tam čez mejo. Terglavčnik je priznal, da je trinajstkrat povedel ljudi čez mejo. Ni pa vedel povedati, koliko je bilo vseh oseb, ki jih je na ta način spravil na ono stran.
nih človekovih gibih in da zaradi tega ostanejo prej ali slei vidni sledovi tudi na rokah, če se nekateri gibi ponavljajo.
Čitanje z dlani (s tujo besedo hiromanti-ja) se deli na več vrst preučevanja znača-1a z rok. Ena izmed njih se imenuje veda o znameniih na dlaneh (s tujo besedo palmi-strHrA ki rn7r>o?nava gub’ce in črte na dla-
»Verjamem ti, Lota!«
Vsa srečna ga !e pogledala in spet sta šla nekaj korakov dalje.
»In kaj zdaj, Lota? Kaj bo rekel tvoj oče, če te pridem k niemu snubit?«
Pobesila ie glavo.
»Prestrašil se bo. morda bo tudi kričal, t^da tpp* mu n»smeš zameriti. Sat je razumljivo. Toda dolgo se ne bo upiral. Meni ne more odreči nobene želje. In ti, — kako bo pri tebi?«
»Pri men'? Saj rem svoj gospodar! Vse sem vzel sam v roko in vse bom sam izpeljal do konca. Z vsem’ spm se sprl. Zdaj sem sicer sam. pa sem svoboden. Če bom imel tebe. Lota. bom lahko vse drugo pozabil. In čas bo marsikaj izpremenil. Moji ljudje se bodo počasi spametovali.«
»Upajva!«
Lota ie hotela iti na vas na obisk, pa se je zdaj premislila.
Po široki, tihi stezi sta šla in megla ju je varovala pred radovednimi očmi. Govorila sta o svoii bodočnosti in gradila nov dom. Na zapadu se ie skozi belo meglo iskril rožnat soj. Tam ie zahajalo solnce.
»Zdai moram iti domov.« je rekla Lota. »Morda bom očetu že danes vse povedala, če bo sam «
»Ljuba moia. ali se boš upala? Ali ni bolje, če pridem jaz sam?«
»Ne, Henrik Ce oče pristane na to, bo pristal samo zaradi tega. ker me ima rad. Obvestila te bom «
Počasi sta šla proti domu. Ko Je zagledal Henrik skozi gosto meglo svojo hišo, sta se poslovila.
¥
n eh in na podlagi preučevanj teh črt ugotavlja, kakšna je usoda človeka. Dlan ima prečne in vzdolžne črte. Prečna črta sredi roke se imenuje življenjska Po tej črti ugotavljajo po tem. kako je globoka in dolga, dolgost življenja Črta, ki se vleče od kazalca proti sredini dlani, odkriva, kako je človek kaj nagnjen proti boleznim in kaže tudi, ali je telo bolj ali manj krepko To črto imenujemo tudi želodčno Druge manjše črte nimajo posebnega pomena Crt.a pod palcem in črta pod prstancem odkrivata, ali je človek pošten ali ne, črta pod dlanjo pa baje odkriva srečo
Ce hočemo dognati lastnosti posameznega človeka, moramo preučiti velikost in obliko roke in prstov Pri tem ie posebno zanimivo, da ljudje z velikimi rokami radi delajo razna drobna dela, kakor na primer urarska« Ti ljudje so možati in značajni. Ljudje z majhnimi rokami pa niso za drobna dela, kar se zdi na prvi pogled neverjetno Pripisujejo Jim, da so dobri organizatorji in da se radi posvečajo stavbnim strokam Značaj človeka nam odkriva tudi mišičevje roke. Ljudje s trdimi mišicami so odločni, delavni in povprečno razumni. Ljubilo snort !n gibanj« na prostem. Ljudje z mehkimi mišicami so občutljivi, a mirni, neodločni in se neradi trudijo. Ljudje z močno, a voljno roko so močni in zelo razumni
Tudi po velikosti posameznih delov roke lahko ugotavliamo. kakšnega značaja je človek. Roke z enako dolgimi prsti imajo ljudje s povprečnim razumom in ljudje povprečne duševne in telesne delavnosti. Cim bolj le razvita dlan ob začetku prstov, tem bolj Je človek nagnjen h grobostim in uživanju telesnih dobrin. Ljudje ki imajo krajše prste kakor dlan, so navadno rojeni za hudo delo, so mračni in ne posebno delavni. Cim daljše prste ima človpk. tem več nadarjenosti ima za umetnost. Dolgi prsti izdajajo ob-čutliivost. krivi pa prilagodljivost. Prsti, ki »o debeli ob dlaneh, izdajaio udobnost ljubeče ljudi. Prsti, ki so na koncu razširjeni, kaželo, da ima človek smisel za duševno udejstvovanje. Prsti, ki se končujejo pravokotno, izdaiaio delavne ljudi, mirne in na preveč duhovite.	(
Tako torei sodijo o človeškem značaju na podlagi preučevanja rok Ne smete pa s« Jeziti, če si boste ogledali roke in odkrili na nlih kaj slabega. Prav gotovo le. da vsa ta
v vcoVnrn nrimprn PP
Ko ie Henrik stopil v svojo sobo, je bil kakor piian.
Ni mogel strpeti na mestu, — sem in tja le hodil in časih je skril ohraz v dlaneh. Zmerom iznova ga je zanašalo k oknu, kje* je gledal čez cesto.
Se zdai ie slut'l rijene mehke, tople ustnice. Ljubo dekle! Ko bo niegova. bo vse dobro, tedaj bo prišlo morje solnca in »reče v to prazno izbo, tedaj bo šele spoznal, kaj Ja pravi dom.
Ce bi le mogel zdaj s kom govoriti, če n« bi moral biti zdai čisto sam! Malo je pooml-slil in potem zavil proti oskrbnikovemu sta« novanju.
Oskrbnik ie sedel za mizo in strmel v neko pismo. Ko je Henrik vstopil, je hotel pismo skriti toda nremislil se ie. ga pomolil mlademu Bukovn;ku in zarenčal:
»Saj je vseeno! Tu ga imaš! Janez Je pisal.« pisal.«	!<
TTpnW1< bral:	fDalje)
KLEPETULJI
Urša: »Evlalija mi je povedala, da ste JI povedali, kar sem vam jaz novedala, čeprav sem vam rekla, da ji ne srn^te novedatl.«
Jera: »No. takšna ie ta Evlalija, da vam le kljub temu povedala, čenrav sem ji rekla, naj vam ne pove, da sem ji jaz to povedala.«
PLEŠAST DED
»Otroci, ali se tudi jaz lahko igram z vami?« vpraša čisto plešasti dedek svoje vnuke.
»Ne. dedek.« reče Mihec. »Mi se igrama Indijance, ti pa si že skalpiran.«
Usoda in značaj človeka
zapisana na dlaneh
STKAlf T
Tud! nekatere živali
se v
Znanstvena dognanja potrjujejo domnevo, da so nekatere živali zmožne globokih občutkov. Krokodilove solze pretaka, pravimo, če hočemo reči, da joka človek samo zato, da bi zbudil sočutje bližnjih. Kako je prišel ta izrek v naš jezik? Ali more krokodil sploh jokati? Ne, krokodil ne more jokati, ker krokodil nima solznih žlez. Predstava jokajočega krokodila izvir? iz prastarih vzhodnih bajk in pravljic, po katerih posnema krokodil glas Jokajočega otroka, da vabi k sebi žrtve.
Nekatere živali so pa zmožne globokega Rinjenja, ki ga večkrat spremljajo ludi solze. Zanimivo je, da so med temi živalmi na prvem mestu take. pri katerih bi najmanj pričakovali ginjenosti. Kdo bi, recimo, mislil. da soadajo krave, zroče na paši tako mirno in topo na človeka, med bitja, ki poznajo solze. A vendar je tako. Vsi prežvekovalci imajo namreč solzne žleze prav tako, kakor jih ima človek.
Najobilnejše izkušnje o živalih imajo seveda lovci. Znano je, da jelen v svoji smrtni uri tiho joče. Slavni francoski pesnik La-martine pripoveduje v enem izmed svojih del o srni, ki jo je na lovu obstrelil, kako ga je z bolestnim in s solznim pogledom prosila. naj se je usmili in jo pusti živeti Tudi
Kit živi do 300 enodnevnica
V	navadi je, da določamo starost po številu doseženih let. Vendar število let ni zmeraj odločujoče. Tridesetletni mož utegne biti atarček, a kak petdesetletnik je ko mladenič duševno in telesno čil. Šestdeset let tihega, čeprav skrbi polnega življenja ni isto kakor šestdeset let nemirnega življenja.
Pri živalih ni dosti drugače. Obžalujemo psa, ki doživi samo 15 let življenja, ne pomislimo, da je nemara po svoje v tej kratki dobi doživel prav toliko ali še več kakor ti-
žalosti jokajo
medvedi in severni Jeleni znajo pretakati salze. Tako trdi raziskovalec in lovec Gordon Cumning: »Bili smo na Aljaski,« pripoveduje Cumning, *in tam sem obstrelil severnega jelena. Po večurne miskanju smo naposled prišli do ranjene živali, ki se je bila zatekla daleč v gozd, da bi tam mirno poginila. Pene so Ji silile iz gobca, iz umirajočih oči so ji pa tekle debele solze. To Je bil pogled, ki je pretresel človeka do srca.«
Jokajo tudi žirafe. Ta čudna prebivalka afriške stepe je izredno občutljiva žival. Zadostuje, da se le nekoliko rani, pa že bridko joče. Isto velja za neko majhno opico na Sumatri. Ta žival je navadno vesela in poskočna. Če pa se zgodi kaj proti njeni volji ali če se česa ustraši, začne takoj jokati in s svojimi sprednimi nogami ai briše solze iz objokanih oči.
Nekaj podobnega pripovedujejo naravoslovci o tjulnjih. Na malajskem otočju polo-ve domačini pred lovom na tjulne najprej žive mladiče, ker z njihovo pomočjo prav lahko privabijo njihove matere in jih pobijejo. Mladiči začno namreč v ujetništvu milo tuliti in njihove matere takoj prihite
Ik njim. Celo slon, orjak v živalskem svetu, je zelo rahločuten. Če je ranjen, mu odseva iz drugače divjih oči globoka žalost.
let, muha pa le nekaj dni
sti jastreb iz živalskega vrta v Schttnbrunnu, ki je bil 118 let v ujetništvu in se Je leta 1824. poslovil od tega sveta, človeška radovednost si rada zastavlja vprašanje, koliko let morejo doseči razne živali. Poleg 300 let, ki Jih pripisujejo kitu, Je 40 let povodnega konja ali nosoroga zelo majhna številka. Odkod ta velikanska razlika pri živalih, ki vendar niso toliko različne druga od druge?
Za nekatere živali sploh ne vemo natančno. kakšno starost lahko dosežejo v svobodi.
temveč poznamo le starost, ki Jo dosežejo V ujetništvu. Zveri živijo v ujetništvu pod povsem drugačnimi pogoji kakor pa na prostem, kjer se bije boj za življenje in smrt. Tako se opice v kletkah malokdaj postarajo^ marveč poginejo po večini že v svojih najlepših letih. Gorila doseže v ujetništvu dem let, Šimpanz in orangutan 10 let, « pavijan 18 let. Neka kapucinska opica pa ]• dosegla starost 41 let.
Zelo različno starost dožive ribe. Jastog postane star povprečno le Štiri leta, jegulja pa devet let. Krap doseže 150 let, ščuka 100 let, postrv pa 50 let.
Ta zadeva Je še bolj pisana pri ptičih. O Jastrebu, ki je prebil 118 let v ujetništvu, smo že govorili. A v istem živalskem vrtu j« živel 1201etni orel. Sova doživi nekako 80 let. Vendar je znan primer uharice, ki J* Stela 70 let. Glede na papige je dognano, d« je v Florenci živela neka papiga 120 let. Pti-či-pevci, kakor škrjanček, slavček, kos in ČU žek dosežejo le 20 let starosti, a kanarčki ln vrabci ne dosti več. Isto velja za golobe in kokoši, a grlice žive baje še enkrat toliko let Noj ne doseže več ko 20 let, a kukavica postane stara do 50 let. Galeb in pelikan živita nekaj let manj in štorklja se že s 30 leti odpravi s tega sveta. Če postane labod star 70 let, se človek ne začudi, toda če doživi go« 80 let, »e mu zdi neverjetno.
Slon doživi 100 let, a konj 25 let. Skromna Je srna, ki po večini ne dočaka več ko 10 let, a jelen le pet let. Domače živali kakor pe% mačka in koza, dosežejo navadno nekaj večjo starost kakor jeleni Zveri v ujetništvu pa utegnejo doseči visoko starost. Lev dočaka 65 let, kar se mu v svobodi brez dvoma ne posreči. Volk in severni medved dosežeta 30 in lisica 15 let.
Kako pa je s to zadevo pri žuželkah? O neki mravlji vedo povedati, da je dočakala 15 let starosti. Čebela matica pa doživi samo tri do Štiri leta. Navadna muha preživi komaj poletje. Največja Je razlika med Metu-talemom med živalmi kitom z njegovimi 300 leti in pa muho enodnevnico, ki sicer kot ličinka živi nekaj let v vodi, a ko se dvakrat prelevi, gleda sonce le nekaj dni, nato pa pogine.
Postani in ostani član
Ciril Metodove druibel
- . Prn«to po Scotta*	15
6RNI BRATJE
KRIMINALNI ROMAN
Bolestno razburjeni so delovali njegovi možgani, ko je bil stopil nazaj v sobo. Če še ho-{e tvegati poskus pobega, se mora narediti, kakor da ni videl spodaj čakajočih mož, da bodo oni to res tudi mislili in zaradi tega ne takoj planili nanj. Iskati je začel stikalo, da bi napravil luč, a ga v razburjenosti ni mogel najti. Od zunaj je prihajala skozi okno ■labotna svetloba. Na steni ob vzglavju njegove postelje sta »e svetlikala dva pravokotna odseva oknic. Ko je bil našel stikalo, mu je bilo, kakor bi ga bila železna pest sti-■nila za vrat. V slabi svetlobi je opazil senco, ki je kazala obrise sklonjenega moža.
Hripav, divji krik se je odtrgal Moravcu iz ust. Krik, v katerem so se mešali strah, groza, obup in napadalna besnost. Poleg njega je stal težak naslanjač. V trenutku ga je zgrabil in vrgel v sklonjeno senco.
Senca je izginila, stol je udaril v steno in ae razbil. Sredi tega silnega fopota je slišal Moravec za seboj tiho, mačje plazenje na naskok se pripravljajočih nog. Zdelo se mu Je, da se je ves svet vitel okoli njega. Druga temna postava je prilezla iz ozadja. Moravec je stopil korak nazaj in se z vso silo vrgel na nasprotnika. Zamolkel plosk, pritajen krik zavoljo bolečine in nato ropot padlega telesa.
Hitro se je sklonil. Se je bil tu oni drugi, ki se je bil umaknil stolu. Ko ga je skozi »labo svetlobo iskal, je za njim ostro škrtni-lo in v sobi je zagorela luč.
Najprej je opazil iskanega moža. Stal je na sredi poti med njim in posteljo, čokat, gibčen mož. Dva druga «ta stala ob stikalu zraven vrat. Tudi ta dva sta bila civilno oblečena, toda večja in močnejša. V tistem trenutku je bil oni prvi skočil naprej in Moravec Je zagledal pred seboj cev revolverja
»Vdaj sel* ga je nahrulil mož z revolverjem. »Nima smisla, da se otepavaS. Saj vidiS, da se ne moreš rešiti.«
Moravčev odgovor je bil divji skok proti možu. Njegova desna pest mu Je zbila revolver iz roke Preden se je mož zavedel, kaj se je zgodilo, ga je bil Moravec že prijel in vrgel po sobi.
Možak je med padanjem potegnil pisalno mizo za seboj in negibno obležal na tleh. Revolver je bil butnil v steno in nato zdrsnil pod mizico poleg okna. Ne Moravec ne drugi niso opazili, kam je bil zletel.
Vse drugo, kar je sledilo so bile grozne sanje sproščene domišljije. Moravec sam se pozneje ni mogel vač natanko spomniti vseh podrobnosti. Nekdo v bližini je začel klicati policijo. Mož, čigar senco je bil videl Moravec najprej, ga je zdaj naskočil od zadaj. Moravec se je preDozno obrnil, da bi ga bil udaril s pestjo. Toda s krepkim zamahom ga je s komolcem sunil v želodec in vrgel v steno.
Četrti Je stal oklevaje pri vratih z revolverjem v roki in prežal proti odprtemu ok-
nu. Omahovaje je vstal prvi napadalec in m oprijel mize, da ne bi spet zdrsnil na tla Ko je Moravec ne glede na komando moža s revolverjem skočil k oknu, je opazil, da J* •den izmed mož na tleh krvavel iz nosa.
Nato se Je zgodilo toliko reči hkratu, da so bila odslej Moravčeva dejanja le še nagonska. Videl le senco moža na požarni lestvi, ki je z neverjetno hitrostjo lezla kvišku. Sobna vrata za njim so se na Široko odprla in čedalje več mož je prihajalo v sobo. Prvi napadalec ob mizi je stal zdaj vzravnan, zdajci Da se je prijel za čelo ln «e sesedel proti mizici, ki se je polomila, da se je videl r^ volver pod njo.
Ko tiger 1e skočil Moravec in popadel orožje. V naglici je pregledal revolver. Zdaj •o bile v njem prave patrone, ki lahko bljuvajo krogle in smrt. V trenutku, ko je začutil revolver v roki. je skupina v sobo vdrlihi mož tiho obstala. Vsi so grozeče molčali. Moravec jih je premeril z enim samim zbeganim pogledom.
Pet mož več je bilo zdaj proti njemu. Vsi nevarni, močni liudje. oblečeni v civilne obleke. Eden je bil za glavo večji od drugih. Za delec sekunde sta se srečala pogled tega moža in Moravčev pogled. Obraz velikega moža je bil hlacjen in čisto miren.
Z revolverjem, namerjenim proti skupini, se je Moravec prev;dno splazil nazaj k oknu. »Ostanite pri miru!« Komaj je spoznal svoj lastni glas »Prvi. ki se premakne, prisegam pri Bogu. da ga ...«
Ob oknu je zaslišal šum po požarni lestvi plezajočega moža. Ni okleval, hitro se je zavihtel skozi okno... Plezajoči mož je bil !•
če lil se stafal vesel ki,
M nastala nova mosrfa
Ledene in vroče dobe na zemlji so bile po novejših raziskavanjih odvisne od množ ne ogljikove kisline v zraku. Dognano je, da so nastopile ob bljuvanju večjih ognjenikov, ki so napolnili zrak z ogljikovo kislino, toplej-8e dobe Nasprotno pa je v dobah mirovanja ognjenikov toplina padla.
Ker v današnji dobi ni verjetno, da bi začelo naenkrat bljuvati večje število ognjenikov, torej tudi ni verjetno, da bi se zavoljo prevelike množine ogljikove kisline v zraku povečala toplina. Izključeno pa to seveda ni. So pa še druge možnosti za povišanje topline na zemlji, kar je v zvezi z odnosom zemlje do zvezd v vesoljstvu in do soln-ca.
Ne moremo si natanko predstavljati, kai bi bila posledica, če bi se tool;na na zemlji povečala. Po računih ameriškega znanstvenika Humnhievsa bi zadoščale že tri stopinje, pa bi zemlia doživela veliko nesrečo Ozemlji obeh tečajev namreč imat^a velike količine vode. ki je vklenjena v led in ki bi se ori povišanju topi’ne razlila v svetovna
morja. Če vzamemo, da ima Južni tečaj 13 milijonov 760.000 kub. kilometrov in Gron-landija 2,920.000 kub. kilometrov 'edu, potem dobimo za obe ledeni deželi skupno 16 milijonov 680.000 kubičnih kilometrov ledu. če bi se ta led raztopil, bi se morska površina, ki znaša 357 milijonov kvadratnih kilometrov, zvišala za 50 metrov.
Tako zvišanje morske gladine bi imelo za posledico poplavo vse kopne zemlje. Vzhodna obala Zedinjenih držav s svojimi pomembnimi pristanišči in velemesti bi izginila v valovih in le vrhovi nebotičnikov bi še gledali iz njih. V Evropi bi bile enake posledice: London in večji del Anglije bi se potopil in Holandska bi sploh izginila Valovi Sredozemskega morja bi vdrli daleč v Saharo in Črno morje bi se združilo s Kaspijskim. V obljudenih ravninah Azije, kjer zdaj žive milijoni, bi množina raztopljenega ledu stvoriia nova morja. Tudi mnogi otoki bi izginili. Tako bi se lice naše zemlje čisto spremenilo.
X Majhna zvezda v bližini zemlje. Pred tedni je ravnatelj zvezdarne pri Bi us! ju profesor Delporte fotografiral majhno premični-co, ki jo je pred osmimi leti sam odkril iri ji dal ime Amor. Ta zvezdica se vrti dalje časa okrog solnca kakor naša zemlja. Zemlji se lahko približa na sedem mili'onov kPom0-trov. Se bliže nam lahko prid ita zvezdici Apolon in Adonis. Adonis je prav za prav le velika skala v vesoljstvu. Njegov premer znaša komaj 800 metrov. Med vso-oi malimi planeti pa se zemlji lahko najbolj približa Hermes. ki ga je I. 1937 odkril prof Reinrmdh v Heidelbergu in ki se nam je takrat pribrižal na 650.000 lem. Približa na se nam lahko še na
300.000	km, to je mani, kakor znaša rizdaua med mesecem in zemlio. Kai bi pomendo. če bi takšen majhen plan"* treščil na zemlo. si lahko vsakdo sam predstavita. Vsekakor bi ne bila malenkost, kamor bi padel, čeprav znaša njegov premer le nekaj več kakor en kilometer.
X Addis Abeba ima že 40.000 Italijanov.
ga«.v»JwraBB—"UMjmnj~.njanr*namm
Rimski časopisi pišejo, da je Addis Abeba, glavno mesto Abesinije, ki je bilo nekoč umazana vas, danes najlepše afriško mesto. Pritok Italijanov v mesto je čedalje večji. Zadnje štetje je pokazalo že 40.000 Italijanov ki so se tja preselili. Odkar so zasedli Addis Abebo Italijani, se je rodilo v njej že nad 1000 otrok italijanskih staršev.
X Zaplemba kravjih zvoncev v Avstriji. Kakor poročajo tuji listi, so nemška oblsatva zasegla v Avstriji 100.000 kravjih zvoncev, ker potrebujejo to kovino.
X Najstarejšo obrambno črto so našli. Dva t;soč let prej, preden so Francozi začeli graditi svojo Maginotovo črto, so se že njihovi predniki Galci zavarovali zoper vpade tujcev. Zdaj so odkrili ostanke pradavnih zidov in napisov, s katerimi so se Galci zavarovali proti Hunom.
X Prvi bankovec so Imeli v Kanadi. Leta 1684. v Kanadi niso imeli dovolj kovanega denarja, da bi ojačali voiaike francoskega
kralja Tedaj si je uprava v Kanadi, ki je bila tedaj francoska, izmislila, da bi dala v
promet na igralne karte napisane zadolžnice. Te je bilo treba jemati namesto kovanega denarja. Tako je vodja uprave de Meules ustvaril prvotno obliko bankovcev in njegov osebni podpis je dajal jamstvo za njih vrednost. Nekoliko izvodov tega denarja na igralnih kartah je bilo videti tudi na pariški svetovni razstavi in so zbujali veliko pozornost.
X Železo iz peska s pomočjo magneta. Na
zapadni italijanski obali so te dni ob navzočnosti Mussolinija delali zanimive poskuse* kako bi se pridobivalo železo iz obalnega peska s pomočjo magnetne naprave. Kakor poročajo rimski listi, so poskusi zelo dobro uspeli in bodo v najkrajšem času začeli na ta način zbirati koščke železa na vseh italijanskih obalah tako v Evropi kakor tudi v Afriki.
X Iznajditelj, ki pomaga iznajditeljem.
Znano je, da so nove iznajdbe številne baš v vojnem času. Toda večina ljudi z dobrimi domislicami nima primernih sredstev, da bi mogla svoje domislice preizkusiti. Ameriški Italijan Parlini pa se je odločil, da bo tem ljudem pomagal V New Yorku je opremil posebno delavnico in povabil iznajditelje, naj se oglasijo pri njem, kadar bodo imeli kakšen izum. Izkazalo se je, da je mož pravilno računal. V kfatkem času se je oglasilo ori njem kar 500 ljudi, katerim je za odškodnino seveda preizkusil njihove izume* Tako se je pred kratkim pri njem oglasila tudi neka ženska, ki si je umisiila zelo koristne izpopolnitve pri šivalnem stroju. Parlini je njen domislek preizkusil in pokazalo se ie. da je imela ženska prav. Iznajdbo ja Parlini prodal neki tvornici šivalnih strojev in žena je dobila zanjo pol milijona dinarjev, od katerih pa je morala kajpada majhen del odstopiti Parliniju.
X Najtežji ljudje na svetu. Za najtežjega človeka na svetu je veljal Anglež Lambert, o katerem so leta 1909. ugotovili, da je tehtal 329 kg. Njegov telovnik je še zdaj ohranjen v nekem angleškem muzeju, širok ja 180 cm, kar je skoro trikratna širina navadnega telovnika. Lambert ni dočakal visoka starosti. Umrl je, ko mu je bilo šele 40 let Med Američani je bil pa najtežji neki Titt-man iz Filadelfije, ki je umrl tam 1. 1929., star šele 39 let. Se tik pred smrtjo je tehtal 290 kg. Ko pa je bil še čil in krepak, je pa
nekaj metrov pod njim. Moravec je vzdignil revolver.
»Nazaj!«
Mož na lestvi se je sklonil in zdrsnil nazaj. kjer se je skril za neki rob. Moravec je vedel, da bo trajalo le še kakih pet sekund, pa bo postil! tarča za strele iz okna. V obupu ie drvel vzdolž ozke oožarre galerije, ki Je bila napravljena okoli hiše. Že prvo okno bh'zu sobe je bilo odprto.
Z enim samim skokom je bil Moravec v tej tuji sobi Zazdelo se mu je, da je videl obupno se vijoče ženske roke in slišal prestrašene klice: »Polička, policija, policija!« Toda že je stal pri vratih. V kliuč^vnici je tiče! ključ. Odprl je vrata in planil k stopnicam.
Toda že so ga opazili. Vpitje, povelja in ropotajoči koraki so so slišali za njim, ko je divje bežal po stojnicah. Pri nekem zavoju stopnic je onazil, da so bili trije možje tesno za njim.
Moravec se ie natanko zavedal, da ie re-Sitev skoraj neverietna, če bo moral teči »kozi vežo. Toda drugega izhoda ni poznal.
Samo revolver v roki mu ie dajal majhen, zelo majhen up, da se mu bo pobeg morda Posrečil, Z njim si bo morda izvoioval oot skozi vežo. Napol skakaje in napol padaip je divjal po stopnicah navzdol. Tesno za seboj Je poslušal svarilne klice preganjalcev. Se en zavoj, nato pa je planil v vežo.
Divje veselje ga je prevzelo. Samo trije možje so bdi v veži. Eden je bil nočni vratar; ta je izginil, kakor hitro je zagledal revolver. Drugi, hišni detektiv, velik, rejen možak, jc razkoračen stal sredi vežne dvorane, le tretji, ki je bil očitno eden izmed
policijskih uradnikov, je planil proti njemu.
Ne da bi bil nazil na revolver, se je vrgel policist proti Moravcu. Ta pa ni uporabil revolverja, temveč je udaril moža s pestjo v čelo. Policist je izgubil ravnotežje in se zrušil na tla.
Zdaj je še domači detektiv skočil nanj, toda prejel je udarec z revolverjem in omahnil na tla.
Ko je Moravec bežal skozi vrteča se vrata, je naglo vtaknil revolver v žep. Bilo je že precej pozno, toda na cesti je bilo živahno, ker so se ljudje vračali iz gledališč in raznih zabavišč domov. Moravec se je hotel pomešati med pešce, tedaj pa je prestrašen obstal. Zagledal je bil skupino mož, ki je stala tesno ob glavnih hotelskih vratih. Bili so policijski oficir in trije možje v civilni obleki.
Takoj je spoznal Moravec v oficirju policista ki ga je bil videl prej iz okna. Vsi štirje možje so zastrmeli vanj. Skoraj v istem trenutku so pridrveli na cesto tudi preganjalci. Moravec je začel bežati po cesti navzgor.
Spričo živahnega prometa se je beg zazdel skoraj nemogoč. Toda Moravec je tekel ob robu hodnika za pešce, si brezobzirno in nasilno delal not, če je bila kje ovira, in računal s tem da pregnnialci zaradi občmstva ne bodo streljali.
Čeprav so se mu vsi nešci plašno umikali, mu ie bilo jasno, da niegovo bežanje re more trajati dalie časa Vsak trenutek mu lahko zastopi pot kak stražnik.
Pritekel je do prečne ceste. Ta je bila njegova zadnja nada Zavil je okoli ogla n; stekel na drugo stran, ne meneč se za drveče
avtomobile.
V	naglici se je ozrl nazaj. Se zmeraj so mu bili tesno za petami. Dva, trije preganjalci so prišli izza ogla. Dolg, črno se blesteč avto je prišumel mimo njega, zmanjšal hitrost in peljal z enako hitrostjo, kakor je on tekel.
Moravec je obupano gledal na drugo stran ceste. Videl je dolgo vrsto starih, odličnih hiš. V ostrem kotu je krenil na drugo stran in planil v najbližjo hišo. Vrata niso bila zaprta. Ko je bil notri, je zaprl vrata in jih' zapahnil. Nato se je razgledoval po veži. Vedel je, da mu ostane še minuta časa, preden dosoo preganjalci. Iz male veže je držalo šest vrat v različne smeri. Se je oklevaL Tedaj pa ie zaslišal zunaj težke korake in nekdo je stresel hišna vrata. Ni več premišljal. temveč je planil k onim vratom, o katerih je menil, da drže na dvorišče. Prišel io v temen vrt in začel iskati v temi, ki jo je svetloba s ceste nekoliko mešala, kje bi bil* izhod Nanosled ga ie odkril. Vse to je trajalo le nekaj sekund.
Zdajci ie osumil. Č;m bliže je prihaja! k izhodu, tem bolj ie lahko videl na cesto na drugi strani. Na hližncm cestnem oglu je stal dnhgi črni avto. Bil ie tisti, ki ga ie bil prej prehitel.
Niegovi preganjalci so torej vedeli, kod bo skušal uriti iz hiše.
Ujet je bil. Počasi jo vzel v roke revolver. Skušal je dognati, koliko nasprotnikov je bilo na tej strani.
Kmalu jo odkril, da ie bilo vozdo prazno* Kie n°ki tiče preganjalci, ki so se posluževali tega avtomobila? Gotovo stoje v bližini skriti. Ali pa se morda moti in to ni tisti voz.
tehtal 315 kg. V državi Illinoisu v Ameriki je živela Maud Weisova, ki je tehtala 255 kilogramov. Umrla je stara 48 let. V Cin-cinatti so pa imeli najtežjo rodbino, obstoječo iz treh članov. Tehtala je namreč skupno 793 kg. Najtežji je bil sin, in sicer je tehtal 286 kg. Mati je tehtala 280 kg, oče pa
276	kg.
X Kdaj je dobila Evropa pomaranče. Pomaranča je prišla v Evropo iz Kitajske. Vprašanje je samo, kdaj in kako se je to zgodilo. Splošno mislijo, da so pripeljali pomaranče v Evropo portugalski pomorščaki v 15 stoletju. V Lisaboni na vrtu plemiča Lorenza je zrasla prva pomaranča v Evropi. S tega vrta so se baje razširile pomaranče v vse druge evropske kraje, kjer je podnebje dovolj milo. da lahko rasto in dozore. Da so prvi pripeljali pomaranče v Evropo Portugalci, pa najbrž ne bo držalo. Imamo že dokaze iz leta 1333, da sr gojili pomarančnike v Dauphineu. Potemtakem je moral to sadje pripeljati v Evropo nekdo, še preden so se napotili portugalski pomorščaki čez morje
X Lastovke silno hitro letijo. Štirje naravoslovci iz Turina v Italiji so napravili poskus, kako hitro lete lastovke Vzeli so tri mlade lastovke Vsaki so pritrdili na nežne nožiče majhne pločevinaste znamke, da jih lahko ob povratku sprznajo Nato so jih v zaboju z avtom preneljali proti jugu. Ko je bil avto 158 km oddaljen od njih bivališča. so zaboj odorli in lastovke so se takoj vzdignile v zrak. Ko so dosegle višino 200 m, so nekaj časa krožile nad krajem in ko so se znašle, so se spustile v smeri proti svojemu domačemu kraju V teku 46 minut so bile spet doma Ker znaša oddaljenost med obema krajema 158 km in so lastovke preletele to razdalio v 46 minutah, so povprečno letele s hitrostjo 218 kilometrov na uro. To na je že lena hitrost
X Najsrečnejši zakonski par Amerike. Če prirede v Ameriki tekme najslajšega otroškega smehljaja, najpopolnejše ženske noge, najboliše stroiepiske. najbolj priljubljenega stražnika, zakaj bi ne mogli s pomočio tekmovanja najti tudi najsrečnejši zakonski par. Za ameriško javnost je to vprašanje tem zanimivejše, ker je v Ameriki največ ločitev zakona. In tako so nedavno res priredili v nekem ameriškem mestu tekmo ki naj bi pokazala, kakšne lastnosti mora imeti najsrečneiši •'nkort^ki nar PoctmrUnri so
Počasi se je splazil k izhodu Zdajci pa ie-zapazil enega moža. Ali ie bil res samo eden? To se mu je zdelo čisto nemogoče Kljub vsemu nanornemu razgledovanju ni mogel" odkriti več nasprotnikov.
Tega edinega moža si le nnzorneie ogledal Ril je velik, temen, molčeč in negiben. En mož — ena ovira na poti v varnost.
tli nai strelja?
’Tlo bi bilo najlaže. Zgrab’1 je revolver *li nai stori takšno strahopetno, zahrbtno de-janie?
Ostro očrtano ie videl postavo moža Mož je pozorno gledal proti izhodu. Pri drugačnih okoliščinah bi bil Moravec tvega! skok iz teme, toda ta mož ie bil velik in močan, skorai večii od Moravca samega in očitno skrajno čuieč Razen tega je Mo-.vec čn1il, da je brezmejno izčrpan. Blazna borba v hotelu in sledeča divja gonia sta porabili vse njegove sile. Malo dalje časa trajajoča borba s tem možem bi zanj gotovo pomenila konec.
Ostala mu ie le ena pot.
Moravec je to čutil, vedel. Prav tako ias-no mu ie bilo. da mora biti njegov strel smrten. Na dvorišču so se zaslišali koraki in je zazvenel oster glas. Moravec se je stisnil k zidani ograii Vsak trenutek se oreganialci lahko pojavijo od koder koli Čvrsteje so prijeli niegovi prsti revolver. Njegove oči so spet poiskale moža pri izhodu. Temen, vzravnan je še zmerai stal na svojem mestu
Orožje v Moravčevi roki 1e postalo težko.
Čisto blizu so se zaslišali glasovi Nasledno sekundo bo prepozno Moravec je zdajci spoznal, da je preslab. Strašno se je bal.
bili tile pogoji: Ženin mora biti star 25 let, nevesta pa 21, ko se poročita. Mož mora imeti dva ali tri otroke, izmed katerih mora biti ena deklica. Mož mora imeti najmanj 1500 dolarjev letnih dohodkov. Zena ne sme imeti svojega poklica in tudi v posle svojega moža se ne sme vmešavati. Njena dolžnost je skrbeti za dobro kuhinjo. Stanovanje mora biti opremljeno okusno in prijazno. Mož in žena morata vedno skrbeti za svojo zunanjost. Mož mora biti pošten, zvest in blag, žena pa prisrčna, čustvena, gospodinjsko izurjena in neomajno zvesta. Posebna komisija, ki je v lovu za takim zakonskim parom prepotovala vso Ameriko, je naposled našla moža in ženo, ki ustrezata vsem tem pogojem. To sta zakonca Hubert in Mariorija Macdonellova iz Gainsvillea na Floridi. Poročena sta že 10 let. Mož šteje 35, žena pa 31 let. Mož ima 2.000 dolarjev letnih dohodkov. Zakonca imata udobno štirisobno stanovanje, vrtiček in avto. V 10 letih sta se samo enkrat sprla, in sicer ob rojstvu prvega sina. ko se nista mogla sporazumeti glede imena. Mož zahaja enkrat na teden v klub, žena pa tudi enkrat na teden k svojim prijateljicam. Mož pokadi dnevno
10 cigaret in dve cigari, vsak večer pa popi-ie čašico žganja. Vsak teden greste zakonca v kino, enkrat na mesec v gledališče in štirikrat na leto v umetnostno galerijo, kier občudujeta slike Tak je torej srečen zakonski oar Amerike
X Škorpion je samomorilec. Že rimski oi-sateli Plinij je pisal o tem, da napravi škor-pion. ako je od vseh strani obdan od ognja, iz katerega s» ne more rešiti, samomor s tem. da s’ zabode las+no želo v telo tl tej reči poročata zdaj dva afriška misionarja v nekem pri rod opisnem časopisu. Enemu izmed njih se ie posrečilo uieti živega škorpi-ona ne da bi ga pri tem poškodoval. Okrog škorpijona na sta v krogu s pmirerno ši rino postavila žareče oglie. Krog je bil toliko velik, da se ie škorpion po niem neovirano gibal. Škorpion je tekal v gorečem krogu zdaj na eno. zdaj na dnigo stran Ko pa je spoznal, da ne more nikjer ven, se je postavil na sredo krona in se z lastnim želom zabodel v t;lnik. Samomor ie trajal precej časa. Škorpion ie svoie želo vrtel tako kakor čevljar, kadar zabada šilo v debelo usnje. Potem ie škorpion nenadno potegnil želo iz rane in v naslcdniem trenutku pogi-
011
■lin iMimiimHU' iiiw imun n m i n um in »ni' iiii» —I
smrti, temveč tega, da bi moral koga umoriti
★
V	svoji prostorni, razkošno opremljeni jedilnici je sedel Friderik Merrivale pri zajtrku m čital liste Izraz njegovega obraza je najprej pričal o strahu, nato o olajšanju, naposled v veselju in občudovanju.
Vzrok vse te moževe duševne razgibanosti je bil dolg spis na prvi strani, ki je imel v orjaških črkah tale naslov: »Pobegel jetnik ie drugič ušel! V hotelu ,Brewsterju’ se je v divji borbi otresel stražnikov in policijskih uradnikov«
Članek, ki je živahno opisoval Moravčevo borbo in beg, se je končal takole:
»... tako se je peljal mož, ki je zasledoval begunca Moravca v svojem avtu, okoli ogla in je prispel k izhodu ba.š v času, ko je begunec plan;l na cesto Mož se mu je postavil po robu. toda zločinec ga ie »bil na tla. Nato je sedel v avto, toda ga je spet zapustil in v divjem diru zbežal proti vhodu v podzemsko železnico, kjer je izginil brez sledu. Vsi poskusi, da bi spet našli sled za njim, so ostali neuspešni. Moravec je bil stanoval v hotelu »Brewsterju« pod imenom George Caldwel1 iz Montreala. Podatkov glede tega. kako so odkrili njegovo b;vališče, policija našemu poročevalcu ni hotela dati. Prav tako nam ni izdala imen uradnikov, ki so se udeležili lova na Moravca. Avtomobilist, ki ga je Moravec pobil na tla, je izginil, ne da bi povedal svoje ime.«
Merrivale se ie zamišljen naslonil nazaj in si prižgal cigaro. Trkanje na vrata ga je zbudilo iz premišljevanja Vstopil je sluga.
»Gospodična Frančiška je prišla.«
Iz Prekmurja
Žrtev materinstva. V Salovcih v Prefe»[ murju je umrla stara 38 let ga. Etelka Ziim kova, rojena Lepoševa, žena gostilničarja in bivšega župana. Smrt jo je iztrgala iz družine, ko je bila dala življenje tretjemu otroku. Njena žalostna usoda je zbudila v okolici splošno sočutje s hudo prizadeto ugledno družino. Na zadnji poti jo je spremljala velika množica ljudi, ki so zasuli grob s pomladnim cvetjem. Zastopani sta bili tudi gasilski četi iz Salovcev in Markovcev. Hudo prizadetim svojcem iskreno sožalje!
Ženski vestnik
človek je lahko dolgo mlad
Človek ni toliko star, kolikor let štej^ temveč je njegova zunanjost odvisna oa ohranitve ožilja. Če se pretaka po človeških žilah zdrava kri, je človek navzlic letoma mlad. Kri si pomlajamo z rednim uživanjem prave hrane, ki ima dovolj vitaminov. Posebno je priDoročati uživanje vsakovrstnega presnega sadja, zelenjave in raznih solat. Prav koristno ie tudi uživanje sirovega masla. medu in mleka med drugim zlasti bolgarskega kislega mleka (jogurta), toda ne smeš pretiravati. Važno je dalje, da ne uživaš preveč mesa. V splošnem pomni, da je preprosta hrana bolj zdrava kakor umetni izdelki bogatinove kuhinje.
Seveda moraš začeti, ko še ni prepozno, ko si že v razvoju ali pa na višku moči. V letih, ko je človek še mlad, še lahko zadržuje prihod starosti
Na živlienie vplivata naposled tudi duševno razpoloženje in stanje živcev. Vse. kas moti človeka v njegovem duševnem razvoju. mu krajša življenje in pospešuje priha-■ janje starosti. Za+o se ogiblji jeze, nejevolje. nepotrebnih skrbi in podobnega, koliko« ti je najbolj mogoče. Človek, ki je zmerom dobre volje, je dolgo mlad. Delaj marljivo in redno, vendar pri delu ne pretiravaj preko svoiih muči. Stalno redno delo je korkst-
Merrivale ie skremžil obraz. »Tako zgodaj? No, morda je to baš prav. Naj vstopil«
»Ah, gospodična Frančiška!« se je priklonil, ko je ženska vstopila. »Veseli me, da sta že tu.«
»Mislila sem, da se je treba če o marsičem pogovoriti«	1
»Prav imate. Ali ste že brali o najnovejM pustolovščini našega prijatelja?«
»Seveda.«
»Kaj pravite k temu?«
»Biti mora zelo močan in gibčen mož «
»To je pač nedvomno res«, se je zasmejal Merrivale. »Toda midva se morava zdaj malo pogovoriti o vsem potrebnem.«
Zgoraj v vrhni sobi ji je ponudil stol m obstal nato poleg nje s pridržanim smehljajem.
»Danes sva čisto sama. Če se natančna vzame, stoji naša odlično vodena družba lfli na naju dveh. Allan in Viljem sta se odpeljala proti zapadu, a Morili sedi doma in kuje načrte za svoje bodoče pošteno življenje.«
»Ali velja glede Moravca tisto, kar smo sklenili?«
»Seveda. Zadnja navodila zanj so že na pošti.«
»Kaj mislite, kje zdajle tiči Moravec?«
»Ne morem si predstavljati. Gotovo pa Je na varnem. Mož je močan ko divja zver in poleg tega še izredno razumen. Skoda, da je naš protivnik.«
»Kdo pojde z limuzino ponj?« je vprašala ženska.
Merrivale se je ognil njenemu pogledu. »Mislim«, je dejal, »da dobremu slugi Gar-rishu take nevarne naloge ne moreva zaupati.	(Dalje.)
RADIO
tensa iz velike Filharmonične dvorane. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Torek, 16. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 11.00: Šolska ura: Med koralnimi ribiči na našem morju (Viktor Pirnat). — 12.00: Solistične točke (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14.00: Poročila. — 18.00: Radijski Šramel. — 18.40: Vera in filozofija (Fran Terseglav). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Anekdote o Francetu Prešernu kot človeku (Rudolf Dostal iz Ljubljane). — 19.40: Objave. — 20.00: Reportaža iz opernega gledališča: Kako se pripravlja opera »Kleopatra«. — 21.00: Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dobro voljo (plošče).
Sreda, 17. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12.00: Citre in harmonike (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Pisan orkestralni koncert (plošče). — 14.00: Poročila. — 18.00: Mladinska ura: »Janez Šubic, slovenski slikar«. Igra. Napisal Arnošt Adamič. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. — 18.40: Kazen kot vzgojno sredstvo (dr. Stanko Gogala). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Zagrebško družabno življenje v XV stoletju (Srdja Božič iz Zagreba). — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere (v I. odmoru glasbeno predavanje Vilka Ukmarja; v II. odmoru napovedi, poročila).
Četrtek, 18. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Cvetke v glasbi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Harmoniko bo igral Rudolf Pilih. — 14.00: Napovedi. •— 18: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič).
—	19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura:	Predavanje	ministra za telesno
vzgojo. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20.00: Klavirske kompozicije prof. Panča Vladigerova (igral bo komponist
sam). — 20.45: Reproducirani koncert simfonične glasbe. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester).
Petek, 19. aprila: 7.00: Jutrnji pozdrav. —■ 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 11.00: Šolska ura: Višnja gora. Učenci se bodo pogovarjali o sedanjih in preteklih zanimivostih tega starodavnega mesteca, ki so ga spoznali na šolskem izletu in iz raznih spisov. Razgovor bo vodil Miroslav Zor. —• 12.00: Naše plošče — naši zvoki. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02t Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.05: Tedensko poročilo Tujskoprometne zveze. — 18.00: Zenska ura: Kako si pripravljamo poletno garderobo (Ema Oražmova). — 18.20« Godba na pihala (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Omer paša — Fra Ivan Franjo Jukič (Stjepan Bano-vič iz Zagreba). — 19.40: Objave. — 19.50: O Kurešfku (Farkaš Štefan). 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Iz pozabljenih operet (radijski orkester).
Sobota, 20. aprila: 7: Jutmi pozdrav. — 7.05: Poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Plošče brez prestanka. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče brez prestanka. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: a) Slovenske narodne pripovedke % in pravljice (brala po Mileva U1,™qr-T^^u'"’i''-va). b) nastop najmlajših (vodila do Slavica Vencajzova). — 17.50: Pregled sporeda — 18: Radijski orkester. — 18.40: Organizacija in poslovanje pasivne zaščite v Ljubljani (direktor Fran Jančigaj). — 19: Napovedi, poročila — 19.20: Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije narodne obrambe. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled Alojzik Kuhar). — 20.30: »Lepa si, pomlad zelena ...« Pisan večer z besedo, pesmijo in godbo. Izvajali bodo radijski orkester p^d vodstvom Šijanca, Sonja Ivančičeva — sopran. Andrej Jarc — tenor, kvartet s<?.° er Stritarjevih, kvartet Fantov na vasi in člani radijske igralske družine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna (plošče).
LJUBLJANA
od 14. do 21. aprila.
Nedelja, 14. aprila: 8.00: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Jožefa. — 8.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Slavne koračnice (plošče). — 10.00: Misionski govor. — 10.20: Kmečki trio. — 11.00: Pevski in klavirski koncert državne meščanske šole iz Tržiča pod vodstvom Milice Pretnarjeve. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 16.30: Pol ure za dijake.
— 17.00: Kmetijsko predavanje: Pogozdovanje pomladi (inž. Karel Tavčar). — 17.30: Veselo popoldne: Šramel »Škrjanček« in Mirko Premelč. — 18.30: Za ples (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Gospodraska moč Vojvodine pred 250 leti (prof. Dušan Popovič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 20: Koncert: Samospevi ob sprem-ljevanju kitare (pel bo Anton Sladoljev, spremljal pa Stane Prek; vmes bo igral radijski orkester). — 21.30: Švicarske pesmi in
lesi (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. — 2.15: Citraški dueti (Skok, Kosi).
Ponedeljek, 15. aprila: 7.00: Jutrnji po-rdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12.00: Veseli napevi (plošče).
— 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14.00: Poročila. — 18.00: Zdravstvena ura: Telesna in duševna občutljivost (dr. Božena Zajc-Lavri-Ceva). 18.20: Glazunov: Stanko Razin, simfonična pesnitev (plošče). — 18.40: Kvarni vplivi na naš narodni organizem (Vojko Ja-
S>dič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: acionalna ura: Filiofilstvo naše mladine (prof. Mitropan iz Beograda). — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (Fran Govekar). — 20.00: Plesni orkestri (plo-ICe). — 20.30: Prenos koncerta violinista Soe-
nejše človeškemu telesu kakor leno malikovanje.	★
Za kuhinje
Telečji zrezki s sirom. Tanko narezane telečje zrezke natri s soljo in poprom, nato pa Jih položi na krožnik, kjer imaš pripravljeno raztopljeno maslo in v niem drobno nastrgan sir. Zatem potegni zrezke skozi tekoče testo in speci v sredno vroči masti. Še vroče daj na mizo.
Praktični nasveti
Kdaj je meso pokvarjeno. Zdravo meso dkoro nima duha, če ga primeš, je trdno in skoro nevlažno. Pri kuhanju se zdravo meso ne skrči in tolšča med mesnimi vlakni je bela in trda. Ce ima meso belkasto barvo, izvira od slabokrvne živali. Slabokrvnost pa utegne biti posledica kakšne nevarne živinske bolezni. Če ima meso temnordečo, škrla-tasto barvo, je to znak, da je žival poginila. Mast mesa od bolne živali je rumenkasta in vodena, a meso samo mehko in mokro. Pri kuhanju se skrči In mnogo izgubi na teži.
Z mlekom s« da hitro pogasiti goreči petrolej. Dognano je, da goreči petrolej, če ni ogenj prehud, laže pogasiš z mlekom kakor z vodo.
Škrobu dodamo nekoliko kapljic glicerina, tta dobi naSk robljeno perilo lep blesk.
Mažo proti raskavi koži in proti razpoka-aju kože si lahko napravite sami. V drogeriji si kupite 50 gramov linolina, 10 gramov glicerina in dva grama perujskega bal-*ama ter vse dobro zmešate. Po umivanju Se vselej namažite s to mažo po obrazu in po rolkah, potem pa se s krpo otrite.
Za smeh in kratek čas
!	SREČANJE
Gadper: »Klanjam se, gospod. Z« celo sto-fetje vu nisem videl.«
Melhijor: »Videla se že nisva, odkar sem
▼am posodil stotak.«
REVMATIZEM
»Miha: »Kaj počne tvoj revmatizem?*
Gašper: »Kaj bi neki počel? Meni povzroča bolečine, lekarnarju pa veselje.. «
UPORNI CMOK
Miha Lačnik je prignal na sejem vola, ga dobro prodal in si zato v gostilni privoščil zvrhano skledo cmokov. Bilo jih ie kar dvaj-set.
Miha jih je otepal in otepal ter iih potlačil vase devetnajst. Ni šlo in ni Slo več.
Z obrazom, polnim obupa je gledal Miha zadnjega člana častne garde v skledi in vzdihoval: »Če bi vedel, da se mi boš ti tako upiral, bi te požrl prvega.«
STAROST
Sinko: »Mamica, koliko let štejem?«
Mati: »Deset.«
Sinko: »Koliko pa ti, mamica?«
Mati: »Osem in dvajset.«
Siniko: »Vidiš, mamica, jaz sem za eno leto starejši kakor lani, ti pa za eno leto mlajša. Gotovo bova nekoč enako stara.«
NISTA SE RAZUMELA
Za Napoleonovih časov je nesel Laščan v košu meh pšenice v mlin. Na potu pa ga je ustavila francoska straža.
Kmet se ie popraskal za ušesom in menil
v zadregi: »Sitnu je.«
Straža jc razumela sitoen (državljan) in ga je pustila z besedo »Pase« (idi).
Kmet se je ustrašil, ker je mislil, da je Francoz rekel po domače: Pa se, in ga je obupnovdano pogledal: »Eh, gespud, kaku se pa bova? Vi s flinto, jest pa s košem«?
KAKO SE DELAJO LJUDJE
Mati: »Kaj ste se danes učili v šoli?«
Brankec: »Kako se človek naredi, mamica.«
Mati: »Kaj?«
Brankec: »Ali 8e ne ve4 tega? To je čisto preprosto: vzemi kepo Ilovice, pihni vanjo, pa je človek narejen.«
PRI CVETLIČARJU
Dama: »Tale krasna cvetlica izpuhteva posebno čudovit duh.«
Cvetličar: »Ne, ne. Sicer je brez duha, le danes smo jo malo zalili z gnojnico.«
VPRAŠANJE
Jurček: »Mamica, zakaj ima striček tako rdeč nos?«
Mati: »Ker vedno pije vino.«
Jurček: »Toda on pije samo belo vino.«
KONJSKA BOLEZEN
Učitelj: »Kaj napravi tvoj oče, kadar je njegov konj bolan?«
Učenec: »Zelo bolan ali le lahko?«
Učitelj: »Zelo. Zakaj vprašaš?«
Učenec: »Če je lahko bolan, pokliče živi— nozdravnika, če pa je huje. ga prod'i na sejmu ...«
NI ZA KLOBASE
Poglavarju liudožrcev javi eden izmed njegovih vojščakov: »Poglavar, pravkar smo ujeli belega človeka, Ali naj napravimo iz njega klobase?«
»Kaj je njegov poklic?« previdno poizveduje poglavar.
»Trgovec z bencinom.«
Poglavar odkima in reče: »Izpustite ga! , Saj smo šele pred kratkim Imeli trgovca z milom in so klobase imele okus po milu ...«
TEŽAVNO NAROČILO
Trgovec (vajencu): »Če bom jaz odvetnikovi gospe imenoval ceno za zeleno svilo, mi boste vi zašepetali, da je prodajna cena višja. Zašepečite pa ml tako glasno, da vas bo gospa slišala, vendar ne toliko glasno, da bo mislila, da šepečete z namenom, da bi vas ona čula ...«
PRI VRA2AIIICI
Vražarica: »Z vašim soprogom se je včeraj poljubovala črna dama.«
2ena: »O hvala, to sem jaz. Davi sem sl dala lase svetlo barvati.«
Iz naših delavskih krajev
Hrastnik
Kadar plavi govore — govore stvarno in ne lažejo. Tako je bilo tudi na javnem zborovanju, ki ga je sklicala Narodna strokovna zveza 29. marca t. 1. v Hrastniku. Vidimo pa, da se nekateri nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvi. Zato ponovno poudarjamo, da je bilo poročilo, ki je bilo podano, absolutno stvarno in le verna slika dejanskih pogajanj in posvetov, torej le golo poročilo brez vsake ocene, kritike in napada. Ne moremo pa pomagati, da je inicijativa prišla od NSZ, kar je vsem znano in kar lahko tudi dokažemo z dopisi. Nikjer in nikoli pa nismo govorili o kakih zaslugah tega ali onega, in se prav čudimo, kje je mogel rudar slišati kaj podobnega. Da pa je dopis v »Delavski politiki« z dne 9. aprila golo natolcevanje in plod demagogije, je razvidno tudi iz sledečega: Zastopniki NSZ se nikakor niso mogli sprijazniti s poviškom, ki ga je rudarsko delavstvo dobilo, kar vedo prav vsi, ki so bili navzoči pri pogajanjih. Prav radi tega se je vršilo več posvetovanj, ker je NSZ zastopala drugačno stališče glede višine poviška. Zastopnik NSZ pa je moral dati prav posebno izjavo na zadnjem pr edpos veto vanju in na pogajanjih pri TPD in to na zahtevo g. Arha, da tudi NSZ končno soglaša s tem poviškom. Iz tega je točno razvidno, da NSZ ni povsem zadovoljna z zaključkom in tudi odločno zavračamo (trditev, da je tov. Makše Božidar govoril o »tako ugodnem zaključku«.
Glede miru ne bomo govorili, kajti če pade na koga kaka krivda, ta nikakor ne pade na zastopnike NSZ, Saj so ti le po težkem oklepanju pristali na povišek, kot je bil odmerjen.
Kar se pa tiče glede pojasnil, ki sta jih zahtevala odpuščena rudarja, so zastopniki NSZ, povedali le to, kar bi jim povedal vsakdo, ki je bil navzoč pri pogajanjih. Znano je, da nam je odgovoril g. generalni ravnatelj, da zaenkrat ne more dati nobene izjave; če 30 pa na vsak način hočemo, bo negativna. Končno je pristal na to, da se bo zadeva ponovno pretresla, ko bo Delavska zbornica predložila potrebno gradivo. Ta odgovor mislimo, da je povsem zadovoljiv na vprašanje: kaj je z reduciranimi rudarji. Glede stanovanjske odpovedi pa se je zastopnik NSZ takoj obrnil na Delavsko zbornico, katera je telefonično posredovala pri g. gen. direktorju TPD radi te zadeve.
Glede obljub pa povemo le toliko, da je vse laž, ker NSZ ni ničesar obljubljala, temveč le pokazala stvarni položaj. Lahko pa trdimo, če bi NSZ bila večinska organizacija in bi imela vse zaupnike in Bratovske skladnice v svojih rokah toliko časa, kot so jih imeli sodrugi, bi bil položaj bistveno drugačen. Rudarji pa so toliko razsodni, da bodo vse to uvideli sami. Kdor pa je točno sledil našim časopisnim poročilom in poročilom na sestankih, bo lahko uvidel, da je naše stališče absolutno pravilno ter da smo vestno in pravilno zastopali rudarsko delavstvo. Poročilo pa je bilo le verna slika dela in ne moremo za to, če v poročilu ni bilo govora, da so sodrugi dobili posebno odlikovanje za svojo ži-lavost in borbenost pri zadnjem mezdnem gibanju.
M egi vode
Ker so razgovori, ki so se vršili med delavstvom papirnice Vevče-Goričane in zastopniki podjetja, ostali brez uspeha, je delavstvo 1. aprila t. 1. poslalo podjetju vlogo, v kateri je sporočilo, da odpoveduje kolektivno pogodbo, če 2. aprila t. 1. ne bi razgovori rodili uspeh. Podjetje pa je na to odgovorilo 2. aprila t. 1. s sledečim dopisom:
»Potrjujemo prejem Vašega sporočila z dne
1.	aprila t. 1., glasom katerega ste kolektivno pogodbo med Združenimi papirnicami Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani in njega industrijskim delavstvom dne 3. marca 1937 v smislu čl. 14, t. 4. na dvomesečni rok odpovedali.
Razgovor z delavskimi zaupniki nameravan za 2. april t. 1., ki ga omenjate v svojem pismu, je bil predviden zgolj za obravnavanje zadev v okviru čl. 13. kolektivne pogodbe, ki omogoča uvaževanje za trajanje kolektivne pogodbe nastopivših bistvenih sprememb potom dodatkov h kolektivni pogodbi.
Vsled odpovedi kolektivne pogodbe z Vaše strani je pa postal ta razgovor odvišen, ker posegajo zahteve delavstva z dne 20. januarja 1940, o katerih naj se razpravlja pri razgovorih za sklepanje nove kolektivne pogodbe preko določil sedanje kolektivne pogodbe in stoje deloma izven vsake zveze z bistvenimi izpremembami, nastalimi za trajanja sedanje kolektivne pogodbe.
Naše zahtevke za izpremembo poedinih določil sedanje kolektivne pogodbe Vam bomo pa v toku pogajanj itak sporočili.
Le radi reda končno ugotavljamo, da poteče veljavnost sedanje kolektivne pogodbe z 31. majem t. L, ako se v toku pogajanj, ki se bodo v prihodnjih dveh mesecih vršila, ne bo določilo drugače.«
Iz tega je razvidno, da bo 31. maja t. 1. po-.tekla kolektivna pogodba in če organizacije ne bodo do tedaj sklenile nove kolektivne pogodbe, bo delavstvo v brezpogodbenem stanju.
Kranj
Podružnica NSZ je posredovala radi odpuščenih delavcev v »Semperitu«, kjer je bilo obljubljeno, da bodo vsi oni, ki so odpuščeni v »Semperitu«, sprejeti pri »Kontinental kavčuk a. d.« Kranj.
Tudi v tekstilnih tovarnah preti nevarnost, da bo delavstvo izgubilo svoj zaslužek in kruh radi pomanjkanja surovin. Ponekod se že praznuje, drugod se vrše razgovori z obratnimi zaupniki, kako bi se to praznovanje uredilo, tako da je delavstvo res v zelo težkem položaju.
Tovarna tkalnice juta izdelkov Ivan Ev. Sire, Kranj, je na posredovanje NSZ uredila in zvišala mezde svojemu delavstvu ter izjavila, da današnji težki položaj delavstva popolnoma razume ter bo skrbela, da se bo to vprašanje zadovoljivo rešilo v njenem podjetju.
Mariborsko okrožje NSZ
Vse podružnice mariborskega okrožja ponovno opozarjamo, da se vrši v nedeljo, dne 14. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Toffa v Mežici seja mariborskega okrožja, na katero so vabljene vse podružnice mariborskega okrožja in prosimo, da pošljejo svoje zastopnike. Dnevni red je razviden iz 14. št. »Nove Pravde«.
Jesenice
Vse na novo izvoljene odbornike in revizorje vabimo na sejo podružnice NSZ, ki se bo vršila v četrtek dne 11. t. m. ob 7. uri zvečer v pisarni NSZ v svrho konstituiranja novega odbora.	Predsednik.
Novoizvoljeni delegati v krajevno skupščino Bratovske skladnice podružnic Jesenice—• Javornik se vabijo, da se udeleže v petek, dne 12 aprila t. 1. v prostorih NSZ na Jesenicah predkonference z ozirom na sklicanje redne krajevne skupščine, ki se vrši potem v nedeljo, dne 14. t. m.
Tovariši, smatrajte ta poziv za važne, ker nam bo potrebno proučiti vsa poročila, ki se bodo obravnavala.	Odbor.
V	soboto, dne 13. t. m. bomo zaključili pouk v strokovni šoli, pri katerem bo sodeloval naš tamburaški zbor na tovariškem družabnem večeru. Opozarjamo vse tovarišice in tovariše, da naj se tega večera udeležijo in v tovariškem razpoloženju zaključijo šolo. Večeri, na katerih bomo razpravljali o mezdnih gibanjih in vprašanjih, se bodo še nadaljevali.
Podružnica NSZ na Jesenicah je imela vi nedeljo, dne 7. t. m. svoj redni letni občni zbor, kateri je prav lepo uspel in tudi udeležba je bila prav lepa. Občni zbor je otvoril predsednik podružnice tov. Zupan Tine, ki je pozdravil vse navzoče ter prešel takoj na dnevni red. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora je sledilo izčrpno poročilo tov« predsednika, kateri se je dotaknil vseh važnejših delavskih vprašanj s posebnim ozirom na razmere delavstva KID. Odbor je imel ogiomno dela in kljub temu, da je bil okrnjen, je bilo to delo izvršeno v zadovoljstvo vseh in vsega delavstva KID.
Po poročilu tov. predsednika je sledilo tajniško poročilo tov. Zena Tina, ki je podrobno nanizal in predočil vsem prisotnim delo podružnice, ki je bilo v minulem poslovnem letu res uspešno in koristno. Navzoči so sprejeli to poročilo z velikim odobravanjem. Nato je sledilo poročilo tov. blagajnika Avseneka Janka, ki ga je razdelil na tri dele in sicer; strokovnega, prosvetnega in gospodarskega. Prav iz njegovega poročila je točno razvidno po številkah, kako je podružnica delovala in kafco pametno je gospodarila; saj se je ponovno zvišalo njeno premoženje za približno din 28.000 kljub temu, da je bilo prometa manj, kot prejšnja leta. Iz tega je točno razvidno, da je blagajnik sijajno gospodaril in vodil vse blagajniške posle v najlepšem redu za kar je tudi žel veliko odobravanje. Podružnica stoji na dobrih nogah! saj ima v premičninah, nepremičninah in gotovini precejšnje premoženje.
Končno je sledilo še prosvetno poročilo, katerega je podal tov. Zen Tine in iz katerega je bilo razvidno, da tudi na teni polju podružnica uspešno deluje ter posveča največjo pažnjo samoizobrazbi delavstva. Iz poročila je bilo razvidno, da ima podružnica svojo čitalnico, knjižnico, da je priredila več p da vanj in da je tik pred koncem tudi strokovna šola, katero je podružnica na Jesenicah priredila v letošnjem letu.
Nadzorni odbor je ugotovil, da je vse poslovanje v najlepšem redu in je predlagal, da se da odboru zaupnica, kar je bilo soglasno sprejeto. Po teh poročilih pa so sledile volitve in je bil povečini izvoljen soglasno stari odbor. Z velikim aplavzom je bil soglasno izvoljen za predsednika tov. Zupan Tine, za podpredsednika tov. Žnidar Mirko. Nadalje pa so bil izvoljeni v odbor naslednji tovariši: Piber Jože, Zen Tine, Zen Maks, Avsenek Janko, Markizeti Janko, Mikelj Fr., Bartolj Anton, Razinger Nace, Čadež Pavel in Tratnik Franc. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni sledeči tovariši: Puc Matevž, Baraga Mirko, Zvagen Jernej. Namestniki tovariši: Ferbežar Alojz, Kožar Joško, za praporščaka pa je bil izvoljen tov. Globočnik Andrej in Vidmar Janko, za njegovega namestnika. Končno so bili izvoljeni za posamezne obrate in oddelke še posebni organizacijski zaupniki, Po izvršenih volitvah je pozdravil občni zbor zastopnik cetrale ter apeliral na članstvo na disciplino, složnost ter jim želel v novem poslovnem letu obilo uspeha.
Končno pa je tovariš Avsenek razložil nov pravilnik o podeljevanju podpor. Predlog je bil sprejet soglasno, kar je povsem razumljivo, ker bodo po tem predlogu tovariši prejemali v slučaju brezposelnosti, bolezni itd. večie podpore.
Na zaključku je tov. predsednik Tine Zupan prečital spomenico, v kateri je predvsem omenjeno težko stanje delavstva KID in ugotovljeno, da se mu mora na vsak način od-J pomoči. V tej spomenici poziva delavstvo na enotno, složno sodelovanje, da bo uspeh zagotovljen. Obsoja na vse one elemente ki skušajo med delavstvo zaseinti razdor. Občni zbor je bil zaključen ob 12.45
Po občnem zboru *e i> vr5:lo
Občni zbor pa so poživeli tamburaši, ki so pred začetkom in na koncu zaigrali par komadov. Posebno so se postavili mali tamburaši, ki so zaigrali ob koncu par vomadov
Upravna seja, ki je bila sklicana za 21. t. m., se.je radi gotovih zadržkov morala preložiti. Vršila se bo 5. maja. 1940 ob 8 uri dp-poldne v Delavski zbornici.
Novo mesto
Podružnica NSZ v Novem mestu se tem potom najlepše zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je naša akademija v vsakem oziru tako lepo uspela.
Vse tovariše prosimo, da poravnajo svojo članarino, da bo tako odbor lahko pravilno in redno posloval in da mu bo omogočeno na-daljne uspešno delo. Zato tovariši ne odlašajte in izvršite svojo organizacijsko dolžnost. Kajti vedeti morate, da brez discipline ni napredka.
Ribnica
Dne 8. 4. 1940 je naša podružnica priredila predavanje tov. tajnika I. O. dr. Alujeviča j o idejnem in delovnem programu NSZ ter minimalnih mezdah. Predavanju je prisostvovalo okrog 40 oseb, ki so z zanimanjem sledile izvajanjem tov. predavatelja. Pred predavanjem je tov. predsednik Doudaril potrebo skupnega dela in obsodil tiste, ki smatrajo našo podružnico za svojega sovražnika in ne uvidijo, da je njeno uveljavljanje potrebno ter tudi zanje kot delavce zelo koristno.
Istega dne se je vršila tudi odborova seia, na kateri je bilo v navzočnosti obratnih zaupnikov sklenjeno, da sp takoj napravijo potrebni koraki ra zviSnnje mezd v skladu z odredbo o minimalnih mezdah, varujoč obstoječo prednost višjih kategorij.
X Zvonovi za topove. V Nemčiji snemajo zdaj zvonove iz cerkvenih stolpov in jih prelivajo v topove. To odredbo je izdal maršal Goring kratko pred velikonočnimi prazniki in v njej pravi, da je treba pripraviti potrebno rezervo za dolgo vojno. Zvonovi so z majhnimi izjemami last cerkva. Država j prevzame za zdaj samo stroške za snemanja m odvoz. Obljubila je, da bo po vojni dala za zvonove primerno odškodnino. Odredba govori tudi o nadomestni kovini za nove zvonove, vendar iz nje ni jasno, ali dobijo cerkve ta nadomestek že zdaj ali šele po vojni. Zvonovi sestoje po večini iz 75 do 80 odstotkov bakra in 20 do 25 odstotkov cina. Država namerava rekvirirati tudi bakrena dele cerkvenih in zasebnih poslopij, predvsem bakrene strehe stolpov in kupol
Ivan Brunčič
g stavbeno In pohištveno pleskarstvo g in ličarstvo
ieg	B
Ljubljana
Celovška cesta 42
Zagorje
V	petek, dne 5. t. m. ie imela podružnica fiiršo sejo katera ie bila polnoštevilno obiskana, saj se je razpravljalo o zaključku mezdnega gibanja pn TPD Poročal je zastopnik centrale iz Liubliane Delavstvo je z zanimanjem sledilo izvajaniem ter odobravalo postopek, ki ga ie zastopstvo NSZ zavzemalo pri teh pogajanjih.
Obravnavala so se na seji še druga važna vprašanja in to o obratnih zaupnikih, o zastopnikih Bratovskih skladnic in končno o splošnem položaju rudarskega delavstva.
Loke
Dne 2. t. m. se je vršil na Lokah sestanek delavstva NSZ. na katerem se je razpravljalo o zadniem mezdnem gibanju. Navzoč je bil tudi zastopnik centrale Delavstvo je z zadovoljstvom spreielo povišek, na vsak način pa želi, da se odpravijo v najkrajšem času tudi ostali nedostatki ter da se kolektivna pogodba prilagodi času in potrebam.
Končno se je razpravljalo tudi o izletu, ki Ca namerava podružnica prirediti 1. maia. Bilo je več predlogov. Končna odločitev pa bo storjena na enem prihodnjih sestankov. Vse tovariše onozanamo že sedaj, da se tega izleta polnoštevilno udeležite!
Ivan Albreht:
MATI ZEMLJA
Na veliki šmaren sta šla Krtinova Rezika in Klenarjev Tone v jamo. Tone je že kot otrok rad stikal po skrivnostnih podzemskih jamah, ki jih je bilo okrog Loke vse polno. Od nekdaj so ga navdajale s čudovitim čarom. Še v tisti nežni dobi, ko otrok živi ves v pravljicah in bajnih b'tjih. se je večkrst primerilo, da je Tone nenadno izginil in ga niso mogli najti, dokler se ni sam prav tako nenadno primuzal na dan, kakor je bil nepričakovano izginil
Tako se mu ie nekoč zgodilo, ko je le blodil in blodil, da je izgubil smer in ni več znal najti izhoda. Begal je po temnih rov:h in iskal in klical, toda kamor se je obrnil, ie naletel na steno ali na vodo. ki je ni mogel prebroditi Nič si ni več mogel misliti, kako dolgo je že taval pod zemljo, le po utruieno-sti in lakoti ie sodil, da mora biti že dolge ure v jami Začela ga ie mučiti bojazen, da morda sploh ne bo našel poti venkaj, da bo obnemogel in zapuščen umrl v jami med kapniki in nemimi človeškimi ribicami. Silna groza ga je obšla in s podvojeno vztrajnostjo je iskal izhoda, toda bilo je kakor zakleto. Naposled je ves truden obsedel kraj velikega kapnika in začel bridko ihteti. Tedaj je v bližini nekje padlo in zajokalo. Tone se je zdrznil. To je vendar človeški glas. Kakor je bil izčrpan, se je vzdignil in šel za jokajočim glasom. V trenutku se mu je začelo svitati. Joj, odprtina, dnevna svetloba, pot na zemljo!
»Kdo pa joka?« je kriknil Tone na ves glas, nato pa je ihtenje na mah prenehalo. Deček je še šel in šel in zagledal deklico, Krtinovo Rezko, ki je plaho strmela v rov.
-Ti?« se je zavzel Tone. »Odkod si pa prišla sem?«
»Padla sem«, je spoznala tudi mala Toneta. »Pasla sem, pa mi je začela živina bez-ljati in sem letela za tistim lisastim juncem, ki je zmeraj najbolj divii in neumen. Karmi je* zmanjkalo tal in telebnila sem. Kje se pa ti klatiš, da te ni na izpregled? Ze včeraj in danes so te iskali in jokali za teboj.«
»Pot sem zgrešil«, je mimo povedal Tone. »aKmor sem se obrnil, ni nikjer kazalo ven«.
»Kaj bova pa zdaj?« se je zgrozilo dekle.
»No. venkaj pojdeva«, je bil Tone pogumen. »Ako si padla, mora vendar nekje blizu biti kaka odprtina. Dva jo bova že našla.«
Mala je poskušala vstati, toda kakor se je
hotela odpreti na noge, je zavrisnila od bolečine.
»Potrpi,« je skušal Tone potolažiti nenadno rešiteljico, »te bom jaz oprtal na rame in odnesel na svetlo.«
Kakor pa je bila dečkova volia močna tako so bile niegove telesne moči toliko ot>e-šane. da bi komai sam nrilezel ;z jame kaj šele, da bi nosil še razmerno težko breme s seboj' Komai si ie onrtal deklico na hrbet, ie omphnil in k'ecn'1 na kolena
»Saj ne boš megel«. se zastokala Rez;ka
»Počakaj no«, ie jezila Toneta dekletova malodušna nestrpnost. »Malo si oddahnem, pa pojde.«
Oddahnil si ie, a kliub temu ni šlo.
»Zdaj bova oba ostala tukaj,« je š'o deklici na jok.
»Vsaj nama ne bo dolg čas, ko bova dva«, se ie skušal Tone opogumiti s šalo, vendar je bilo tudi niemu brdko pri srcu Mislil 'e in mislil ter se naposled odločil, da zl^ze najprej sam iz iame in reši potem še R.ez>ko.
»Samo glei, če mi pobegne*1« se ie zgrozla mala »Pomni, da te potlej nikdar več ne po- , gledam!«
Dečka je obšla raznosaiena prešernost
»Saj me ne bi mogla gledati, ko pa sama ne moreš iz jame.«
»Ce si tak, pa še ti ne poideš!« se ga je oklenila Rezika »Sram te bodi, da veš!«
In že je jokala.
»Kakšna si vendar«, jo je tolažil Tone. »Lahko bi vedela, da nisem mislil tako hudo. Prav nobene šale ne razumeš «
»Bi že videl, kako bi se ti šalil, ako bi tebe tako bolelo«, se je priiemala Rezika za nogo. »Zakaj pa govoriš tako nespametno!«
Po daljšem prerekanju je naposled zlezel Tone iz jame in hitel po ljudi.
»Viš, viš Klenarjevega pobiča!« so se čudile grabljice po travnikih. »Po so pravili, da se je izgubil «
Deček je slišal opazke, a se ni zmenil zanje. Kakor stroj je je hitel naravnost h Krti-novim in potedal ves v eni sapi:
»Rezika 1e padla .. Hitro, hitro!«
Kam? Vse je hitelo, vpraševalo, kričalo, Tone pa je samo pokazal proti Krtinovi gmajni.
Vsi Krtinovi in z njimi pol vasi so šli proti jami in Tone je med potjo komaj dopovedal, kaj se je zgodilo njemu in kako ga je Rezika prav za prav rešila smrti. Oče Krtin se je sam spustil v jamo in prinesel hčerko venkaj. Malo si je bila spahnila obe nogi, vendar zdaj ni mislila na bolečine, temveč je bila zadovoljna, da je spet videla svoje.
Izza tega dogodka sta ostala Tone m Rezika prijatelja Skupna nevarnost ju je tako čudovito združila, da ni bilo treba nobenega govorjenja. ;n sta vendar vedela, da spadata drug k drugemu. To je bilo še v dneh, ko sta drgnila šolske kloni in živela brezskrbno življeme vaških otrok. Potem se je vnela vojna in sta morala Klenar in Krtin pod orožje Oba sta se težko ločila zdoma, oba sta se poslavljala kakor da gresta in se ve5 ne vrneta Štiri leta so potem bila dolga kakor večnost Po teh letih pa se je Krtin vrnil oohablien in bolan. Klenar pa je ostal tam od koder ni vrnitve Prišlo je pismo, da je menda padel, v seznamu izgub je bil naveden med padlimi Po vojni so se '.elo oglasili ljudje, ki so zatrjevali, da so nili orife njegove smrti Nekdo je vrhu tega še zatrjeval Klenariei da je pomagal pokopati njenega moža Tako ni bilo nobenega dvoma, da ;< Klenarieva kmetija res ostala brez gospodarja in da ie ostal vdovi Ani edini Tom- za uteho Bala «e je zanj uolj kakor za zenico v očeh Posebno pa io je skrbelo, ker se m'a-denič ni mogel odvaditi stikanja po jamah.
»Očeta ie vzela vojna tebe bo pa jama«, je večkrat vzdihovala da bi ga pridržala doma. Tone pa ic bil kakor živo srebro in ni imel obstanka
»Jama nikomur ne odide«, se je smejal materi »Kar brez skrbi bodite! Saj veste, da poznam vsako najmanjšo kotlino.«
»Oh. da nimaš nič srca«, je bila mati žalostna. sin pa se ie skrivaj smehljal, češ: »Oj, ko bi mati le vedeli, kako vroče utriplje moje srce!«
Mislil je na Krtinovo Reziko in na tisti dan ko se je kot otrok-na ta čuden način srečal z njo v podzemski jami Odslej so se mu skrivnosti vlažnega mraka neverjetno prikupile. Bolj ko je doraščal, raje je taval po jamah. In kakor je hodil, je vedno vstajala pred njim podoba jokajočega dekleta, ki se ga oklepa in prosi rešitve Bilo je čudno. Ze , koj po tistem dogodku samem je čutil v dekletovi bližini, kakor da ga mora biti sram. Ni si sicer mogel poiasniti, odkod ta občutek, hkratu se ga pa tudi ni mogel znebiti Zato se je Rezike skoraj izogibal. Bilo mu je, kot da sta si preveč blizu in da zato ne smeta očitno govoriti drug z drugim. Sele z leti, ko je Krtin pod težo tegob, ki mu jih je zadala vojna, popolnoma opešal in naposled umrl, se je Tone začel zavedati, da je dekle in njega združila skrivnostna usoda, ki je obema pobrala roditelja, kakor da hoče s tem mlademu rodu pokazati pot.	(Dalje)
Izdaja za konzorcij »Nove Pravde«: dr. Joža Bohinjec — Urednik: Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Vsi v Ljubljani.