Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 6. junija 1936 Štev. 128. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 1t / telefon uredništva 2440, uprave 2455 Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku * Oglase sprejema tudi oglasni oddelek lrJutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun ŠL 11.409 99 JUTRA 99 »»•»■»/»tir jp ■* Znana je izborna Moliereova satirična komedija »Tartufie«. Moličre je s svojimi Parodijami razvnemal sodobnike na način, ki je edinstven v svetovni književnosti. Slavni Moliere je ravno radi tega svojega svetostnega Tartuffa zadel na strahovit odpor predvsem od strani cerkvenih krogov. Saj je ta njegov »Tar-tuffe« klasičen lik pobožnjaškega licemer stva, hinavščine, svetohlinstva. »Tartuffa« so gledali lani v ljubljanski drami v Gavellovi režiji. Letos pa smo ga ob pričetku sezone videli tudi na mariborskem odru. Sijajen je bil ta Tartuffe. V vsej plastični značilnosti je stopil ta Molierov Čednostni Tartuffe pred oči mariborske kulturne publike. Živo se je vtisnila njegova podoba v spomin. Marsikateri lik svetovne književnosti je postal simbol. V vrsti teh simbolov pa stopa nedvomno najbolj v ospredje posebno Tartuffova spaka. Ta podoba je trajne veljave in bo živela do konca dni. Če zremo okoli sebe, srečavamo tudi v naši dobi mnogo Tartuffov. Celo v, bližnji okolici živijo in vršijo svoje tartuffovske podtalne posle. Pomežiku-iejo in hinavčijo na levo in desno. Se Prilizujejo ter z neverjetno naglim kroženjem zenic sukajo svoje oči. Na vse strani in vse smeri. Iz obraza sije pošasten nasmeh, ki je sumljiv in ki zbuja nc-2aupanje. V neizrečeni jeguljarski prožnosti se bohotijo v dvoživkarstvu, da celo tro- in večživkarstvu. Njihova zunanja Prijazna narejenost se nabrekuje v licemerstvo. ki mu ni mogoče premeriti ciljev in dna. Zvijajo se v spretnih umikih 'h odmikih, podtalno pa vršijo svoje tar-lutfovske posle. Mnogo je Tartuffov, ki hodijo po naši 2emlji. Včasih so v svojih licemerskih Oagnenjih celo nasilni, vsiljivi in oblastni. Prisluškujejo z ene strani in svetohlinsko oddajajo šušljaje, toda z radijsko hrzino, do ušesnega bobniča prispele novice in govorice naprej v nje smeri. Odkrivajo ■ na sebi vso togoto in goloto laži, hlinjene čednostnosti, licemarstva, podti-kavanja ter obrestujejo svoje doznave in jprtuffovske podvige celo v javnih pusto l°vščinah. Tartuffi so kakor gadje. Pla-2‘io se tiho po zemlji. Vid je oster kakor Pjstrebovo oko, sluh zajema največje tl-shie in jih sprevrača v afere in gorostast-Posti. lartuffi lazijo po vsem svetu. Nedose-jni Moliere jim je postavil v svetovni knji 'Tvnosti edinstven spomenik. Tudi po Ppši zemlji so potuhnjeno plazijo. Skoda, rj* ni tudi med nami . vzniknil kakšen "PolKre, ki bi to tartuffstvo prikazal in Podal iz vidikov naše dobe in naših prilik- Simbolika hinavca, svetohlinca in pri jzovalca bi nemara tudi v naših razgle-:‘h zadobila prav sočne, sveže in plasti-Clle konture. hlodijo po naši zemlji pa tudi O r goni. .h ni Maliereov Orgon tragičn osmešni iu'nak te komedije, ki je v slepem oboževanju Tartuffovega svetohMnstva doživel i*trahotno prevaro in razočaranje? Ka-K°r Pajek muho v svojo pajčevino, tako f Prevejani. pobožnjakarsko virtuozni ‘°vec lahkovernih duš Tartuffe ujel tega slepoto udarjenega in otroško naivne-a M zaupnega Organa v svoje mreže, peni ko ga je denunciral celo samemu pcosketnu kralju. Tartuffa je doletela 'cer v Moliereovi komediji kruta usoda. auk naših dni pa bodi :izganjajmo tar-Pnstvo, ne b(xlimo Orgoni! Bukatešia sfmeiettutsm/etene BUKAREŠTA, 6. junija. Romunska prestolnica je v znaku priprav za obisk tujih suverenov. Semkaj je prispelo že okoli 100 najuglednejših novinarjev. Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu sta se odpeljala nasproti do meje jugoslovanski poslanik v Bukarešti Kasidolac ter adjutant kralja Karola II. general Stojcescu in polkovnik Funtacio, ki sta mu dodeljena za časa njegovega bivanja v Bukarešti. V spremstvu kneza namestnika Pavla sta med drugim minister dvora Antič in prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Vojin Čolak-Antič. tuddUitaislca itiMUiUšdtiiA Id-fiattwm va$m HONKONG, 6. junija. Pokrajinski svet kitajskih jugozapadnih pokrajin je sklenil napovedati vojno Japonski. Takozvana protijaponska pomožna vojska obeh pokrajin Veng Ši ter Veng Tung se pripravlja na pohod proti severni Kitajski, da si pribori nazaj izgubljeno področje. Splošno se misli, da se nankinška vlada ne bo protlvila poveljnikom jugozapadne vojske, ko bo korakala preko njenega področja. HONKONG, 6. junija. Mobilizacija južno kitajskih vojnih sil je v polnem teku. Japonci so že poskrbeli za protiukrepe, tako da je vsak trenutek pričakovati izbruha sovražnosti. Hmm se dmsm v Brn tpopito Ih $t&šm PARIZ, 6. junija. Prvi apeli predsednika Bluma in novega notranjega ministra niso imeli pri stavkajočih uikakšnega odmeva, ker trdijo delavci,,da je stavka zadeva delavcev in delodajalcev in se niti najmanj ne tiče vlade. Novi notranji minister Salengro ima velike skrhi z oskrbo Pariza z življen-skimi potrebščinami. Včeraj se je ves dan spravljala hrana pod zaščito policije, da ne bi stavkujoči napadli šoferjev, ki so s svojimi vozili prevažali hrano. PARIZ, 6. junija. Položaj v stavkovnem gibanju sc ni mnogo spremenil. V Nizzi, Marseillu in drugih pristaniških mestih so pričeli stavkati pristaniški delavci. Časniki so izšli z izjemo socialističnega organa »Populaire« in komunističnega »Hunianitc« v zelo omejenem obsegu. Provinca je še vedno brez časopisja. Vlada je sama vzela v roko organizacijo dovoza živ-Ijenskib potrebščin s pomočjo vojaštva. Vojaštvo jc zasedlo veliko množino mlinov in spremlja vse prevoze moke v francosko prestolnico. liaiifa se pteftem^ INOMOST, 6. junija. V okolici Sterzinga na področju južnih Tirol bodo prihodnji teden veliki italijanski manevri. Šole v Sterzingu so se že izpraznile v ubikacijske svrhe. V Gossensasu se nameravajo zgraditi nove vojašnice, v Pflerschu so zgradili nove vojaške barake. Med Sterzingom in Bre nerjem se intenzivno dopolnjuje cestno omrežje. DUNAJ, 6. junija. Na Brennerju so bili včeraj veliki avstrijski zračni manevri, katerih se je udeležilo veliko votlih letalskih oddelkov. BettoHifa pmm Megusa ? LONDON, 6. junija. Eden je včeraj posetil neguša iz kurtoazije in je ostal pri njem pol ure. Potem, ko je Eden odšel, so doznali iz neguševe okolice, da je negiiš na Edenov nasvet sklenil, da ne pojde v Ženevo. m fiat % Umi (desinska tteudj/a RIM, 6. junija. Jutri v nedeljo bo italijanski kralj odlikoval z zlato kolajno za vojaške zasluge zastavo vojnega letalstva. V zvezi s tem prinaša »Lavoro Fascista« službene podatke o akcijah, ki jih ie izvršila laška vojna aviacija v teku vojne v Abeslniji. Skupno so italijanska letala vrgla na abesinsko zemljo bombe v težini en milijon 500.000 kg in izstrelili! okoli 260.000 iztsrelkov iz strojnic. ieUuMŠka kalasitofa uti t&eis$etgu DUNAJ, (). junija. V noči na 6. junija je iztiril v bližini postaje Ebels-berg hrzovlak Dunaj—Pariz. Lokomotivo, službeni voz ter več ostalih vozov je vrglo iz tira. Nesreča jc zahtevala tri mrtve, tri težko ranjene in tri lažje ranjene. pM&Otki SAMUEL HOARE ZOPET V VLADI. Novi prvi lord admiralitete sir Samuel lioare je danes prevzel svojo posle. NOVI NUNCIJ. Beograjski nuncij msgr. Hermeuegilu Pelegrinetti je imenovan za apostolskega nuncija v Varšavo. Na njegovo mesto pride msg. Testa, ki je 'bil doslej apostolski delegat v Egiptu. SNOVANJE »LJUDSKE FRONTE«. V zadnjem času se je započelo v Beogradu akcija, ki gre za tem, da se po francoskem vzorcu tudi v Jugoslaviji organizira takozvana »Ljudska fronta«. S tem v zvezi piše »Politična smotra«; »Skupina beograjskih intelektualcev vodi v zadnjem času izredno živahno akcijo v vrstah srbijanskega dela združene opozicije v svrho formiranja posebne »Ljudske fronte«. Ti intelektualci izhajajo pretežno iz vrst bivše republikanske stranke ter levega krila zeinljorad-nikov. Hočejo, da pridejo na čelo tega pokreta novi ljudje, ki niso v javnosti razkričani kot profesionalni politiki. Radi tega gledajo v vodilnih krogih združene opozicije na to akcijo z veliko rezervo, ker prevladuje prepričanje, da je ta akcija naperjena prvenstveno proti struankarskim prvakom izvenparlamen ■ tarne opozicije.« IZ DNEVNIKA TEDNIK. Ljubljanski večernik »Glas naroda« bo odslej izhajal ob sobotah kot tednik. List sporoča čitateljem, da je sprememba lista ,v tednik samo začasna. SHAW NA JADRANU. V Šibenik pride te dni znameniti angleški pisatelj Bombard Shaw, ki bo ostal delj časa tudi v Splitu in Dubrovniku. SPAHO V BUKAREŠTO, BEHMEN V ANKARO. Prometni minister dr. Spaho je odpotoval včeraj v Bukarešto, kjer se v zadevi gradnje mostu preko Dunave sestane z romunskim prometnim ministrom dr. Franasovicem. Minister brez listnice dr. Behmen pa je odpotoval v Carigrad in se nato odpelje v Ankaro, kjer ostane več dni. Z njim potuje tudi njegova soproga. MUZEJ CARJA NIKOLAJA II. Jutri se otvori v Beogradu muzej carja Nikolaja II., v katerem se bodo razstavili vsi predmeti, ki spominjajo na bivšo rusko carsko rodbino. ZAPOSLITEV TUJIH DRŽAVLJANOV. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal navodila glede potrditve in evidence dovoljenj za zaposlitev tujih državljanov. V smislu teh navodil se mora dovoljenje za zaposlitev tujih državljanov vršiti že pričenši s 1. majem 1936. »CELULOZA« :»ŠIPAD«. V zvezi z znanim procesom, ki je bil te dni v Sarajevu in o katerem smo poročali, je sodišče razsodilo, da bo »Celuloza« v sporu s »Šipadom« morala slednjemu izplačati atiri milijone dinarjev. SKANDINAVSKA POLITIKA. V finsko letovišče Nanendal je prispel švedski kralj Gustav, ki hoče s tem vrniti obisk finskega-državnega predsednika Svinhuofuda. Kralja Gustava so zelo prisrčno sprejeli in je gost finskega državnega predsednika. Finsko časopisje posveča obisku visokega gosta velik pomeni kot poudarek finsko-švedskega zbli-žauja. / Mariboru, dne 6. VI. 1936. —Mil1 UH H MIBBMMrMnMTTljii »I H ifrnšettet futsiokstoa katodne fim&eie K včerajšnjemu občnemu zboru Ljudske univerze V predavalnici na Slomškovem trgu je imela sinoči mariborska Ljudska univerza svoj redni letni občni zbor, ki so se ga v razmeroma lepem številu udeležili nesebični in požrtvovalni tvorci naše kul ture. Predsednik g. inj. Kukovec, ki je olvoril in vodil to kulturno zborovanje, je uvodoma toplo pozdravil vse navzoče, posebej pa go. Marijo Maistrovo, vpok. ministra dr. Kukovca, prof. dr. Dolarja, upravnika Niko Vrabla, upok. gimn. ravnatelja dr. Tominška in druge. Podal je nato obširno in stvarno poročilo o delovanju naše kulturne ustanove v preteklem poslovnem letu, iz katerega posnemamo naslednje: Pretekla sezona je trajala osem mesecev. Inzentivuost dela Ljudske univerze se je močno dvignila. Priredila ie v preteklem letu 58 prireditev in je imela torej deset kulturnih večerov več kakor predlansko leto. Če pregledamo opravljeno delo, vidimo, da se je naša Ljudska univerza tudi letos ravna ki po načelu, naj se obravnavajo predvsem aktualna vprašanja, ki so na dnevnem redu in ki zahtevajo poglobitve od strani dobrih strokovnjakov. Priredila je lani tri predavanja. ki so obravnavala politične probleme Sredozemskega morja, dve predavanji, ki sta obravnavali abesinske razmere, eno predavanje pa je bilo posvečeno sedanjim nemškim gospodar- skim prilikam. Tudi je Ljudska univerza opozorila naše občinstvo na visoki kulturni nivo naših bratov Bolgarov s tremi predavanji o njihovi literaturi in umetnosti, dvoje predavanj pa je bilo posvečenih uašim severnim bratom Čehom. Posebno pažnjo pa je posvečala Ljudska univerza domačim prilikam. Priredila je literarni večer petih naših odličnih pisateljev Aškerca, Stritarja in slikarja Grobarja. Z dvema kulturnima filmoma »Naše Kosovo« in »Plitvička jezera« je prikazala pomembnosti in lepote naših krajev. Za oba filma je bilo izredno veliko zanimanje in bi bilo želeti, da ostane kulturni film tudi v bodoče stalno uvrščen v programu naše Ljudske univerze. Najlepši spomin pa je zapustil sijajno uspeli večer arij in pesmi, ki jih je pela številnim poslušalcem odlična ljubljanska operna pevka ga. Gjungjenčeva. Globok vtis so zapustila predavanja psihologa dr. Klagesa iz Curiha, ki je predaval z velikim uspehom o pisavi in značaju. dr. Voegelina z Dunaja in dr. Rho-terta iz Frankfurta, ki je živo opisal Fro-bemnsovo ekspedicijo v Afriko. V središču letošnje sezone pa je vsekakor ostal naravoslovni ciklus. Na devetih predavanjih so se obravnavali problemi moderne astronomije, geologije, živalstva in rastlinstva. Opaziti je bilo, da ima naše občinstvo za naravoslovje zelo živahen interes in se bo biološki del tega cikla nadaljeval v bodoči sezoni. V svojem poročilu je predsednik g. inž. Kukovec posebej opozoril, da je Ljudska univerza posvečala posebno pažnjo literaturi in umetnosti, ki sta bili zastopani kar z 12 prireditvami. Z veseljem je nadalje ugotovil, da so v letošnji sezoni predavali prvenstvo domači predavatelji. Bilo je od vseh predavanj osem hrvaških in štiri nemška. Skoraj vsa predavanja pa so ponazoirjevale skioptične slike. Omenil je tudi, da je bil obisk v letošnji sezoni nekoliko slabši kakor lansko in predlansko leto. Končno je še omenil, da se Ljudska univerza bliža svoji 151etnici, ki jo bo proslavila prihodnje leto. Da pa je mogla Ljudska univerza izvršiti to veliko kulturno delo, se je predsednik inž. Kukovec zahvalil banski upravi, mestni občini mariborski, pa tudi mariborskemu tisku, ki je stal požrtvovalno ob strani. Tajniško poročilo je podal prof. V o-šter. V svojem poročilu je omenjal o-bisk predavanj in prireditev Ljudske uni verze in ugotovil, da so bila zlasti dobro obiskana turistična predavanja. Tudi je kritično omenjal vsebino nekaterih predavanj in izrazil željo, naj bi Ljudska u-niverza gledala na to, da bodo predavatelj; domači in tuji predavali v lepem in čistem jeziku. Dotaknil pa se je tudi vpra šanja ponašanja občinstva pri predavanjih. Iz blagajniškega poročila, ki ga je poda! marljivi blagajnik g. Matelič je razvidno, da šteje Ljudska univerza 300 članov in da je njeno blagajniško stanje ukljub temu, da je bil obisk v pretekli sezoni slabši, od predlanskega, še dokaj povoljno. 35 predavanj je bilo deficitnili in le 8 predavanj je vrglo blagajni suficit. Na predlog predsednika nadzornega odbora g. dr. Poljanca se je blagajniku in celotni upravi soglasno izrekla razrešni-ca s pohvalo. O poročilih posameznih funkcionarjev se je razvila dolgotrajna živahna in stvar na debata, ki so se udeležili gg. Koprivec, inž. Kukovec, nadzornik Senkovič, dr. Rapotec, dr. Kukovec, upravnik Vrabl in drugi. Sprejetih je bilo več predlogov in nasvetov, ki jih bo odbor Ljudske univerze upošteval pri svojem bodočem kulturnem delu in pri svojih hvalevrednih kulturnih stremljenjih. Pri volitvah, ki so nato sledile, se je ponovno izvolil za predsednika dosedanji nesebični in požrtvovalni predsednik ing. Kukovec. V odbor pa so se izvolili Marija Maistrova, minister v p. dr. Kukovec, prof. dr. Dolar, upravnik Niko Vrabl, upok. nadzornik Senekovič, prof. Bizjak, strokovni učitelj Matelič, prof-Vošter, strok, učitelj Šumljak, prof. Dru-zovič, prof. dr. Crnek, prof. Rihter in strokovi učitelj Koprivec. Po izčrpanem dnevnem redu je ponovno izvoljeni pred sednik inž. Kukovec zaključil sijajno u-spelp zborovanje naših kulturnih tvorcev. Okna v svet se vedita Umka MADRID, 5. junija. V raznih mestih Španije so zopet nastali nemiri. V Sevili so levičarski elementi navalili na jetnišnico ter ubili ravnatelja. V Santandru je bil težko ranjen ravnatelj velikega socialističnega lista. Atentatorji so bili ubili na begu. V Alore so komunisti in delavci navalili na neko veleposestvo. Razvila se je bitka, v teku katere je bil en delavec ubit, dva pa težko ranjena. V Malagi so odpeljali nekega katoliškega duhovnika. Ko so prejeli 3000 pezet, so ga težko ranili ter ga nato izpustitli. Uaefsmktgeui fmstasi eoftušeafa (toia-ssafe DUNAJ, 6. junija. DNB poroča: Dunajski pokrajinski vodja milice in bivši namestnik zveznega vodje udarnih oddelkov klerikalnih »Ostmarkische Sturm scharen« dr. Josip Kimmel je podal ostavko na položaj vodje milice in je obenem izstopi! iz državnega zbora. Dr. Kimmel je pristaš politike kneza Starhembcrga in je radi tega prišel v nasprotje s kancelarjeni dr. Schuschni-gom, s katerim je svojčas sodeloval. Njegov položaj v milici je zavzel generalni major Unger. Citalte »Veternik M Naše delavstvo preživlja hude čase Nezaščiteno se s svojimi izčrpanimi močmi bori za zboljšanje svojega obupnega položaja. Poleg nekaterega tekstilnega delavstva živi v Mariboru tudi stav binsko delavstvo v skrajno slabili socialnih razmerah zaradi pičlega zaslužka za svoje trdo in naporno delo. Stavbin-ski delavci zaslužijo danes po 350 do 450 dinarjev na mesec, nič boljše pa niso plačani tudi preddelavci in profesionisti. Mezdno gibanje stavbinskega delavstva v Ljubljani, ki je pri koncu in bo danes najbrže že dosežen sporazum med zastopniki stavkujočih in delodajalci, je razgibalo tudi stavbinsko delavstvo v Mariboru. Marib. stavb, delavstvo zahteva odpravo akordnega, zboljšanje mezd, in sicer za preddelavce 1. kategorije in 8.50, 11. kategorije Din 7.50, za zidarje in tesarje I. kategorije in 7.50, za delavce I. kategorije Din 4.—, II. kategorije pa Din 3.50. Nadalje zahtevajo mariborski stavbin-ski delavci sprejem novih delavcev izključno po borzi dela, odpust pa po predhodnem dogovoru z organizacijami, ki imajo pri vsakem podjetju svojega obrtne ga zaupnika. Tudi zahtevajo, da smejo kvalificirano delo izvrševati samo profesionisti in da sme delovni čas trajati, kakor to določajo zakonski predpisi. Z* nočno delo pa zahtevajo 100% premijo na normalno urno mezdo. Končno še zahtevajo, da se izvrši izplačilo mezd v kuvertah, na katerih morajo biti označeni zaslužki in odtegljaji. Svoje zahteve bo mariborsko stavbinsko delavstvo predložilo merodajnim cini tel je m in delodajalcem. MWH€ Veliko narodno slavje priredi letos na praznik sv. Cirila in Metoda naša novo- ustanovljena podružnica CMD pri Sv. Treh Kraljih. Slavnost bo zvezana z bto' goslovitvijo šole. Mariborčani! Takr*1* pohitite na naš Kozjak! ti&mtki ia usek smeti Pokrajina Siov. gorice, a ne Prlekija Mene kritikujoči tovariš protičlankar mi je v 95. številki »Večernika« očital nedoslednost, češ, da smatram izraz prlek« za psovko obenem pa da v isti sapi psujem samega sebe za »starega prleka«. To je njegova sicer nezakrivljena. a vendar zelo velika zmota, .laz sem bil namreč dal svojemu, po njem obsojenemu članku napis: »Varavi, krivi in krivični priimki«, toda uredništvo ga je brez moje vednosti izpustilo ter ga nadomestilo s svojim, manj primernim: 'Predvelikonočno razmišljanje starega Prleka«. S tem pojasnilom odpadejo vsi protičlankarjevi očitki kot neutemeljeni, saj je s tem jasno dokazano, da samega sebe ne imenujem tako. Pod članek sem se bil podpisal, kakor danes, s črko R. Nisem torej prlek, temveč sem R, jugoslovanski rojak iz Slov. goric. Tudi ni res, da bi me besedica »prte« * To, že pred več tedni došlo razpravo priobčujemo radi pomanjkanja prostora gelu danes. Z. objavo Sc ni rečeno, da se uredništvo strinja s pfščevimi izvajanji, kar velja ■iatk id vsak prispevek iz.v«i redakcije. žalila, saj je ona v narečju mojih roditeljev kot domačinka zapopadena, žali me pa njena izpeljanka »prlek«, ki mojim roditeljem ni bila znana in ki sem jo prvič čul v Mariboru kot psovko 1. 1874. Kakor sem dognal, sega njen izvor v 1. 1867., ko je bil v Avstriji izdan novi državni osnovni zakon, po katerem so bili vsi narodi v tostranski državni polovici proglašeni za ravnopravne in smo dobili tudi Slovenci po dolgem brezpravu neizpodbitno pravo, svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti v šoli, v uradu in v javnem življenju. Proglas tega zakona je zbudil med Nemci, posebno tu na severni meji med takrat pTeinuogobrojnimi nemškutarji, veliko razburjenje, vročo ljubosumnost, osinjc zbadanje, nečuvemo omalovaževanje, strupeno jezo, zasmehovanje in psovanje, češ, kaj bodete vi »bindišarji«, saj nimate niti svojega pravega jezika, nam kradete naš nemški ii, in kdo naj razumi vaš »prle«, vi še dobri »bindišarji« niste, zato vas pravi Slovenci, ki se začnejo šele nekje tam onstran Celja, niti ne marajo, vi ste pač prleki!« Tako in podobno so nam peli nemškutarji svojo žaljivo pesem, kjerkoli se jim je nudila ta priložnost. Tudi so nas psovali kot zaničevano pleme, rekli so celo, da nismo pravi ljudje, zato so moramo nem- ško šele učiti, da postanemo pravi in celi. To zasmehovanje se je v letih, ko je nemški nacionalizem dvigal svojo pošastno glavo za nemške šole tudi po vseh trgih, vsebolj stopnjevalo in se je zaneslo Ow*lo med šolsko mladino. Psovka »ferdamani prlek« je bila naš vsakdanji častni priimek. Izraz »prlek« je torej zgodovina našega zasramovanja, žalitve in dušnega trpljenja. V teh žalostnih časih smo imeli še razmeroma malo zavednega razumništva, ki ni moglo biti na zunaj uspešno borbeno, saj ni našlo nikjer zaslombe. V poznejših letih doraslo današnje naše razumništvo morebiti ni več zadostno poučeno o onih žalostnih časih, zato naj jih vzame od nas nastarejšib na znanje, fino pa je gotovo. Nobeden resen in zadostno zaveden rojak Slov. goric ne naziva niti samega sebe niti svojih soroja-kov z izrazom »prlek« in ga tudi ne zagovarja (izvzemši morebiti v hudomušnosti, šegavosti, v pustni razposajenosti, šali in podobno), kaj šele, da bi ta iztraz rabil javno, službeno ali v tisku. Vso prostrano gričevje od Kozjaka med Muto in Dravo do Medjimurja in do Prekmurja se z vsemi dolinami i ravninami zove Slovenske gorice. Avstrijska državna uprava jih je imenovala vsa stoletja po nemško »NVindisch Biicheln«* Ko je v letih okrog 1900 nemški nacio' nalizem nasejal po vseh mestih in trg’11 bivše Koroške in Štajarske vse pol>1(> nemških šol, so začeli tudi po njem zastrupljeni avstrijski državni uradi pravljati naziv »Slov. gorice« (W. &■’’ Tako so n. pr. oblasti ukazale, naj se tr? Sv. Lenart v Slov. goricah imenuje Sy* Lenart na Štajerskem, čeprav se naha)a v starih državnih in župnih zapiskih, spj' sili in maticah latinski prevod: »In libus slovenicis« = v Slov. goricah. ta način so upali odpraviti rabo ime^ »Slov. gorice«, če ne prej pa vsaj tekoj^ stoletja. Tako je službeno in fevensluZ' beno nemštvo in nemškutarstvo do 1e ^ 1918. tudi tu znašalo kamne za namera* vani nemški most preko Slov. goric Jadrana. Toda božja Previdnost Je san' mignila in kameniti stebri že začeteg nemškega mosta so se v svetovni v o) zrušili v — Jugoslavijo, v kateri so s irazjedinjem rodni bratje po krvi, naro nosti, jeziku in veri ujedinili v ,iugosl°' venski narod in državo. Srečno so porušeni kameniti riems > stebri odpravljene so habsburške dezC.* ne meje bivše Koroške, Štajarske, K ra™' ske itd., pokrajini Slov. goric ne ST° več uradno odpravljanje njenega stare? lepega imena, izbrisati je samo treba v HUusišatske in dtofiške *wke Zanimiv spor radi zavarovalnine Zadružni gospodarski banki v zvezi z nedavnim vlomom Vsebolj skrivnostna postaja zaideva še vedno nepojasnjenega vloma v tukajšnjo Podružnico Zadružno gospodarske banke. Dosedanji rezultati preiskave so o-stali brezuspešni, ker je Karbeutz kot glavni osumljenec izkazal svoj alibi. Karbeutz je namreč dotični popoldan prišel iz zaporov tukajšnje moške kaznilnice, 'kjer je presedeva! daljšo kazen. S seboj ie imel nekaj denarja, ki si ga je bil prihranil v kaznilnici. Popival je po mariborskih krčmah z nekaterimi znanci ter ie radi tega moge! z lahkoto izkazati svojo nenavzočnost. Tudi sicer je malo verjetno, da bi se bil prvo noč po prihodu iz kaznilnice odločil za takšen vlom. Način izvršenega vloma je edinstven v kriminalni kroniki ne samo Maribora, ampak v vsej naši državi. Železje na o-kmu je bilo presekano z neko pripravo, ki samo z ene strani preseče železo. Tak snih priprav doslej pri nas niso poznali. Tudi se ni še pripetilo v naši kriminalni in vlomilski kroniki, da bi bil vlomlec pustil denar in vrednosti v blagajni ter se zadovoljil samo z delnim zneskom, četudi ni 77 jurijev mačja šala. Sedaj po nepojasnjenem vlomu pa se je razvil 'zanimiv epilog. Blagajna je bila namreč zavarovana pri zavarovalni družbi »Crotia«, ki se je postavila na stališče, da ji ni treba izplačati zavarovalnine, češ da je bila sicer tukajšnja podruž. Zadružne gospodarske banke zavarovana proti vlomu, nikakor pa ne proti tatvini, za kar dejansko gre v predmetnem slučaju, ker govorimo o vlomu samo v slučajih nasilnega izropanja, dočim se je prilastitev 77 jurijev po tuji osebi izvršila brez vsakega nasilja, popolnoma mirno, tako da gre za izrazio tatvino, nikakor pa ne za vlom. Zadeva pride naj-brže pred sodišče, ki bo imelo o stvari odločiti. Izdane in izbrisane obrtne pravice Seznam v mesecu maju izdanih in izbrisanih obrtnih pravic: Izdanih: Srnontara Teirezija, buffet, Magdalenska ul. 15, Šuler Cecilija, bufiet, Smetanova ul. 4, Soklič Tusnelda, trgovina s pisalnimi stroji in radijski aparati ter pisarniškimi in radio potrebščinam, Aleksandrova c. 43, Bauerle Matilda, trgovina in izposojevanje klavirjev, Gosposka ul. 56, Ulbl Ivan, izdelovanje aparatov za trajno onduiacijo, Delavska ul. 12, Wernigg Ivan, izdelovanje sredstev za uni&3vanje Sadnih škodljivcev in izdelovanje razne-£a izolacijskega materijala. Meljska c. 5, Smeh Josip. trg. z mešanim blagom na drobno, Radvanjska c. 30, Čopič Rudolf, valjanje cest in drobljenje kamna s strojem, v kolikor delo ne pripada v delokrog gradbenih obrtov, Vrbanova ul. 12, Spanner Franc, brivec in frizer, Kralja F*etra trg 4, Veselko Anton, brivec, frizer, la§ničar in maniker, Dvorakova ul 10, Kresal Josip, čevljar, Meljska c. 61, F*ukšič Franc, mizar, Koseskega ul. 17, Unterlechner Karl, mizar, Vojašniška ul. 12, Naumovič Temelko, orientalski slaščičar, Zrinjskega trg 9. Izbrisanih: Majer Tomo, hotel in restavracija, Masarykova ul. 4, Majer Tomo, avtoizvošček, Masarykova ul. 4, Bauerle Terezija, trg. in izposojevanje klavirjev, Gosposka ul. 56, Zamuda Ivan, trg. z mešanim blagom na drobno, Radvanjska c. 30, Baumeister Josip, trgovska agentura, Aleksandrova c. 40, Hruza Mihael, trgovska agentura, Sodna ul. 32, Konrad Terezija, trg. s sadjem, zelenjavo, jajci, smetano, maslom, sbom, južnim sadjem ter prodaja mrzlih in gorkih klobas Glavni trg (stojnica), Vogl Roza, gostilna, Pobreška c. 46, Fideršek Marija, čevljarski obrt, Koroška c. 43, Jeršek Kristina, gostilna, Pristan 1, Stoječ Lovro, urar, Jurčičeva ul. 8 (Nadaljevanje po vdovi Antoniji), Stoječ Antonija, trgovina z urami, zlatnino, srebrnino, optičnimi in kovinastimi predmeti ter trgovina s športnimi predmeti, šporfmo obutvijo, konfekcijo, pleteninami in perilom, Jurčičeva ul. 8. tUun ftojdesfta? Glasbena Matica v Mariboru je svoj Prvotni načrt, da ob koncu letošnjega dela pohiti preko Savinjske in Dravske doline ter da priredi več vokalnih koncertov, v toliko spremenila, da nastopi nien zbor na Telovo ob 15. ud pri Sv. Lenartu v Slov. goricah v izredno akustični dvorani Sokolskega doma. Na po- sebno povabilo iz Marenberga pa is«to-tam dne 28. junija o priliki velikih narodnih svečanosti. Dopoldne bo pela pri slavnostni inaši na prostem, popoldne pa priredi poseben koncert, pri katerem se bodo izvajale le nekatere nmetne, v ostalem pa same jugoslovenske narodne pesmi. Restavracija »Trije ribniki«, odojčki, piške, narezki, dobro bizeljsko in domače vino ter sveže pivo. •'Jenih cvetočih lic ono staro zgodovinsko nemškutarsko sramotečo brozgo, nabrizgano na njo pod 70 letjem in treba vase s spoznavanjem, da sodeluje kot duševni dedič nemštoutairstva in habsburškega zatiranja slovanskih priimkov, kdor naziva kjer in kedajsibodi Sloven-pe gorice in njihove prebivalce za pr-ekijo in prleke. Imena pokrajine in prebivalstva izpele naše jezikoslovje iz imen gorovja, Gričevja, rek, potokov, mest, trgov in >, a nikdar iz besed kakega narečja, ar bilo zelo neokusno. Potem bi n. pr. SlT*eli Italijane imenovati Porkamadonar-Ie> Madžare Teremtetarje itd. To bi ne Ustrezak> niti našemu, niti njihovemu Estetičnemu čubu. Tudi iz besede »prle«, J je zapopadena v narečju prebivalstva '°v. goric, se radi tega ne sme izvajati nobeno ime. ker bi vsebovalo brez ozira na doi opisano zgodovino povrh še neko hu- toušnost, šegavost, razbrzdanost in !_azr>osajenost oziroma zbadljivost ter bi (j‘lZak), da hočemo Slovenci svoj narod r°biti in cepiti še na podplemena, kar ’ nasprotovalo našemu narodnemu edin- 4 Vu- Nobeden resen razlog ne govori za Prlekijo«, nego vsi za Slov. gorice. Iz te razprave izvajani sledeče vodil-ne stavke: • Predvsem je treba rabiti v šoli, uira- Sobota 13. junija 1936. »Nanos«: Spored slavnosti predaje zastave našemu -društvu je sledeči: V soboto 13. ob 20.30 uri se vrši svečan koncert društva »Tabor« iz Ljubljane. Koncert vodi g. Venturini F. skladatelj pesmi, ki se bodo ob tej priliki prvič pele v Mariboru. V nedeljo se vrši ob 9. uri svečan sprejem na kolodvoru zastopnikov vseh društev iz drugih krajev. Nato se uvrsti povorka v Narodni dom, kjer bo pozdrav gostov. Na te prireditve vljudno vabimo vso mariborsko javnost ter vsa društva iz Maribora in okolice. Sokolsko društvo Maribor II. Pobrežje naznanja, da priredi dne 9. avgusta t. 1. tombolo na Pobrežju in prosi vsa druga društva, da bi to upoštevala. Na veliki poletni veseflei »Drave« na letnem telovadišču Sokola Maribor I. v četrtek, dne 11. t. m. bomo plesali brez prestanka do pozno v noč. Igrali boste dve godbi izmenoma. Plesalci ne zamudite! Za dobro ter ceneno pijačo in jedačo je tudi obilno preskrbljeno. Vstop-( nine ni! Gostilna »Framska kapljica«, Mlinska ulica 15, pod novim vodstvom, priporoča prvovrstna sortirana vina. Topla in mrzla jedila! Obvešča se članstvo »Podpornega društva žel. del. in uslužb. v Mariboru«, da se vrši jutri dne 7. t. m. ob 8. uri zjutraj redni letni občni zbor društva v Mariboru, Gambrinova dvorana, Gregorčičeva ulica. Vstop dovoljen le s članskimi izkaznicami! Odbor. Modna revija. Združenje krojačev v Mariboru vabi vse svoje člane na razgovor v ponedeljek dne 8. junija 1936 ob 20. uri v prostorih hotela »Zamorec« glede prireditve modne revije ob priliki Mariborskega tedna. Za združenje krojačev: M. Pravdič s. r. Pozor! Jutri v nedeljo vsi v Studence na veliko veselico studenške gasilske čete, ki bo na travniku gosp. Pezdička (poleg gostilne Kokot), Kr. Petra cesta. Izborna kapljica! V slučaju slabega vremena se preloži na Telovo! Jutri 7. tm. ob 9. uri predpoldne bo u-stanovni občni zbor Glasbenega društva na Teznem v gostilni Pulko. Kdorkoli je, naj pride. Jutri od 11. do 12. ure pri lepem vremenu koncert v parku. Igra godba »Drava« pod vodstvom kapelnika Žekairja. dih, tisku in v javnem življenju samo taka pokrajinska imena, ki so izpeljana po pravilih jezikoslovja ter ustrezajo estetičnemu čutu. 2. Ako je v kateri pokrajini med narodom vendar v rabi še kakšen drugi, ne iz pravilnega jezikoslovja izhajajoči obči priimek, se naj ta ne goji, temveč zatira, posebno če se ne vjema z našim narodnim edinstvom odnosno če ga slabi. 3. Nazivi, izhajajoči iz habsburške politične razdelitve na Štajarsko. Kranjsko, Koroško itd. in iz tega izpeljani pridevniki, se naj pri nas več ne rabijo. Za nas bodi merodajna samo jugoslovenska politična razdelitev. 4. Izraza prlek in perlekija so ustvarili naši narodni in politični nasprotniki, ki so ga rabili z sovraštva v sramotenje naše narodnost in jezika. Ta izraz je krajevno zgodovinska psovka. 5. Kdor kljub tem dokazom rabi ta izraz kjersibodi in kakorkoli, greši proti našemu narodnemu edinstvu in ljubezni do domovine ter se potrjuje psovanje nemškutarstva in nemškega nacionalizma v bivši Avstriji. 6. »Domovina, kak’va bila Rodjenom’ je sinku mila!« Hrv. rečenica. R. Tapetni ka d sla hitro, solidno in poceni Franjo Novski Koioška 8, Vetrinjska 7. ima k a JV fz najmodej odličnega ok barve. IM ia izd ceDi-hran N ION in zelo lepe } KAO Je zelo dobao in zato zelo pote zaradi svoi izrečno _ Sovsod INION KAKAOČ Union kino. Do vključno ponedeljka velenapeti pustolovni film »Bil sem Jack Mortimer« z Adolf WoMbruckom. Sledi »Vstajenje«. 6 t&H tfc Ok&H Program proslave Gasilske čote na Pesnici, združene s blagoslovitvijo novega gasilskega avtomobila v nedeljo, dne 7. tm. je naslednji: Dopoldne ob 9. uri sprejem pokrovitelja proslave starešina Gasilskega saveza Kraljevine Jugoslavije iz Beograda, zastopnika bana, oblastnih in cerkvenih predstavnikov ter ostalih gostov. Ob 10. uri slovesna služba božja na prostem, nato blagoslovitev gasilskega avtomobila. Slede slavnostni in ostali govori ter defilacija gasilskih formacij. Popoldne: velika ljudska veselica s plesom, srečolovom, vožnjo na drči in raznimi drugimi veselimi presenečenji. Pri vsej proslavi sodeluje vojaška godba 45. pešpolka. Ne samo gasilstvo, temveč vse ostalo občinstvo je vljudno vabljeno na to proslavo čete, ki zasluži, da je podpiramo radi njene požrtvovalnosti in pokazanega razmaha v razmeroma kratkem času obstoja, ko si je nabavila potrebno gasilsko orodje in naprave, ter sedaj še kompletirala to z gasilskim avtomobilom, da bo mogla čim bolj koristiti onim ciljem, za katerimi gasilstvo stremi. Pričakujemo obilnega obiska, je posebej od strani najega narodnega občinstva in kličemo: Jutri vsi na proslavo v Pesnico! Vlaki vozijo v Pesnico ob 7.08, 10.—, 13.05 in 18.30, iz Pesnice pa ob 12.14, 17.42, 21.28. Avtobusi izpred glavnega kolodvora ob 10. uri. Mestni avtobusi vozijo jutri od 3. ure popoldne naprej od glavnega kolodvora v Pesnico. Javiti se je pri prometniku. Gasilska četa v Zrkovcih priredi v nedeljo 7. t. m. v gostilni Papež na Pobrežju veselico. Gasilska četa Pobrežje objavlja, da priredi dne 5. julija tombolo na Pobrežju. I Prosimo, da ta dan upoštevate! Zveza mladih intelektualcev razpuščena. Predstojništvo mariborske policije je včeraj po nalogu banske uprave predložilo odboru tukajšnje Zveze mladih intelektualcev odlok o razpustitvi ter je po svojih organih zapečatilo zve-zine društvene prostore v gradu. Angažirana. Pri Narodnem gledališča v Skopiju >je angažirana v prihodnji sezoni gdč. Milena Godinova iz Maribora. Iz vojaško sanitetne službe. Za zdravnika tukajšnje inž. podoficirske šole z istočasnim službovanjem pri tukajšnji vojaški bolnišnic^, je imenovan sanitetni poročnik dr. Milivoje Srčič. Iz duhovniške službe. Za soprovizorja v Breznu ob Dravi je imenovan Janez Krušič. Pred izpraševalno komisijo zbornice za TOI pod predsedstvom obrtno-za-družnega nadzornika g. Založnika je o-pravii včeraj mojstrski izpit iz stroino-ključavničarske stroke g. Stanko Deren« čin iz Maribora. Čestitamo! Na klasični gimnaziji v Mariboru bodo sprejemni izpiti za I. razred dne 26. junija. Prošnje za pripustitev k izpitu se bodo sprejemale 22. do 24. t. m. Priloge; rojstni list in šolski izkaz. Pripuščeni bodo le leta 1923 do 1926 rojeni učenci in učenke. Na realni gimnaziji v Mariboru bodo sprejemni izpiti za I. razred 25. in 26. tm. Prošnje za pripustitev k izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in kolekovane s 5 Din, se bodo sprejemale 22. do 24. t. m. Priloge: rojstni list in šolski izkaz. Pripuščeni bodo le oni učenci in učenke, ki so se rodili leta 1923.. 24., 25. in 26. in katerih starši bivajo v srezih Maribor, Slovenjgradec, Prevalje. Posest\a iz rok v roke. Tukajšnja Spodnještajerska posojilnica je kupila od Marije Vesnaverjeve hišo v Barvarski ulici 3 za 362.690 Din. Tukajšnja Borza dela išče dve perfektni kuharici ter eno šiviljsko vajenko. Skozi Maribor je včeraj potovala nemška delgacija, ki se je udeležila mednarodnega policijskega kongresa v Beogra* du. Vodja nemške ekipe grof Heldorf pa je ostal še nekaj dni na Bledu. Dva operna pevca. Te dni smo pod tem naslovom poročali o zadevi dveh mlajših ljudi, ki sta se mudila v Ptuju. Doznali smo iz druge strani, da je stvar precej drugačna. To ugotavljamo, ker nočemo nikomur delati krivico. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi: Negotovo vre-me. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Vidmarjeva in Savostova lekarna, jutri v nedeljo Albaneževa in Si-rakova, v ponedeljek pa Vidmarjeva in Savostova lekarna.* Mariborski prašičji sejem. Na prašičji sejem dne 5. t. m. je bilo pripeljanih 189 rilcev, prodanih pa je bilo 101. Cene so bile sledeče; mladi prašiči 5 do 6 tednov starj komad od 60 do 90 dinarjev. 7 do 9 tednov 100 do 120. 3 do 4 mesece 135 do 200. 5 do 7 mesecev 200 do 300, 8 do 10 mesecev 320 do 460. 1 leto 500 do 820. 1 kg žive teže po 6 do 6.50, I kg mrtve teže pa po 7.50 do 9 dinarjev. Nič senzacije. Neki ljubljanski ‘dnevnik se je ob najdbi trupla mladega utopljenca pri Sladkem vrhu silno razpisal, in skon- . Stran 'A. riariborski »V e c o r n! k« Jutra / M a r i 1i o r n, dne 6. VI. 1936 Pastirjeva smrt na gugalnici Na Sp. Kapli pri Breznom je služil za pastirja pri posestniku Alojziju Germutu 191etni Peter Krelj. Krelj je brl živahen pastirček. Za kratek časi si je na Germu-tovem dvorišču pred hlevom postavil gugalnico, ki jo je privezal za močen tram. Nekaj dnj se je veselo zabaval na gugalnici in je vabil na njo tudi svoje prijatelje in znance. Tako so se predvčerajšnjim zvečer gugali fantje in je bil vmes tudi pastir Peter, ki je korajžno poganjal gugalnico visoko v zrak. Nikdo izmed fantov v veseli družbi pa ni slutil, da se skriva za gugalnico kruta smrt. Ko se je spravljal na gugalnico Petrov tova£j narodno, da se na pieteten način oddoj* kralju Mučeniku za osvoboditev rn uje' dinjenje Dravske doline z Jugoslavijo- K. V. Hnžutku&ttž, milite Odhod brata staroste. Te dni jc od&j na novo službeno mesto k ljubljanski d' rekciji dosedanji tukajšnji postajenace nik, kontrolor g. Lipovšek France. Zlas ga bomo pogrešali bratje Sokoli. VstoP je v naše vrste takoj ob prihodu v 1 oii' čane in prevzel važno in odgovorno m sto staroste. Vodil jc društvo ves čas vzgledno požrtvovalnostjo. Kljub sv odgovorni in težavni železniški službi nikdar ni branil dela pri Sokolu. Prav ■> povedali na poslovilnem večeru, da sm z njim izgubili enega najboljših Sokoio in s-tarost. Svoje nacionalno in naprea ^ prepričanje je nosil vedno odkrito prav radi toga so ga vsi cenili in & štovali. Velika vrzel je nastala z vdm odhodom. Želimo mu na novem sl benem mestu, kamor si je sam zaze da si okrepi zdravje* vse najboljše. kt oi več mladenka, se imenuje Marry« Svečana otvoritev stadiona SK Mure ifc SHjem * Hakc se je ib angieslte aUetke iatmM suHftaiueu ttdadetuc u, dne 6. VI. -' i 1111 !■■■ IIIIIBI Stran 5, raaatRS hujske MO¥U€ Blagoslovitev prapora krajevnega odbora »Jadranske straže« v Ptuju, se vrši 11. t. ni. na Florijanskem trgu. V slučaju slabega vremena se vrši svečanost 14. junija t. m. Cvetlični dan v korist Rdečega križa. Sreski odbor društva Rdečega križa v Ptuju priredi v nedeljo 7. trn. cvetlični dan v korist Rdečega križa. Poživljajo Sc vsi Ptujčani, da ne odklanjajo prodajalk cvetlic in da se vsak spomni tudi z najmanjšim prispevkom te največje humane organizacije. Smrtonosen padec s kolesa. Pred dne- vi se je vozil 25 letni Ivan Jug, trgovski Pomočnik iz Podvincev, na svojem kolesu in je pri tej vožnji zavozil v obcestni jarek in padel z vozila. Pri padcu si je prizadel na dlani levice neznatno poškodbo. Ker ni posvetil tej poškodbi ni-kake pozornosti, je roka tekom 24 ur tako otekla, da je moral nemudoma v bolnišnico v Ptuju. V bolnišnici so zdravniki ugotovili zastrupljenje prvi (tetanus). Zdravniki so se trudili na vse načine, da ohranijo mladeniču življenje. Rilo pa je prepozno. Jug je v groznih bolečinah v bolnišnici umrl. Strahovalci Haloz na varnem. V srednjih Halozah, posebno pa v okolišu občine Podlehnik, so bili v zadnjem času vlomi in tatvine na dnevnem redu. Tolpa je izvršila številne vlome pri raznih imovi-tejših posestnikih in je odnesla vse, kar ji je prišlo v roke. Preiskavi orožnikov slediti vlomilce in tatove, po številu 9 oseb, med katerimi je tudi ena ženska. Trojico vlomilcev in sicer brata Petra in Franca Brglez ter Franca Hliš iz Gorce pri Sv. Trojici v Halozah so orožniki že aretirali in izročili sreskemu sodišču v Ptuju. Ptujski sejmi. Da so največji živinski sejmi v Slovenniji v Ptuju, smo že v zadnjem sejmskem poročilu omenili. Dokaz temu je zopet izredno velik dogon živine na konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek 2. t. m. in ki je znašal 918 lav živine. Prignali so 138 volov, 468 in so bile naslednje: voli 3 do 4 Din, krave 1.50 do 3.75 Din, biki 2.50 do 3.25 Din, junci 3.25 do 3.50 Din, telice 2.75 do 3.80 Din, za kg žive teže; konje so prodajali po kakovosti in sicer od 300 do 3500 Din, žrebeta pa od 6Q0 do 2000 Din eno; konje za klanje so prodali po 1.75 Din za kg žive teže od teh so prodali 1 vagon v sosedno Avstrijo. Prihodnji konjski in go veji sejem bo 16. trn. ' datuite, za sPomenik blago* pokojnega viteškega krav, 21 bikov, 43 juncev, 75 telic, 7 te- j kralja Aleksandra I Zedini telja v Mariboru. Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotov- let in 166 konjev. Kupčija je bila z ozirom na velik dogon srednja in sicer so prodali 228 glav živine. Cene živini se od Podlehniku se je konečno posrečilo iz- zadnjega sejma v bistvu niso spremenile Ški trg 1, soba št. 6 a Evgenij sabanoV: ROMAN Med tem sta sedela v skrbno zavarovani sobi nekega hotela v prestolnici dr. Vang-Ceng in inž. Atanazij Gal v,zaupnem razgovoru. »Tovarno je razdejal sam, osebno,« je dejal inž. Gal. »O tem sem tudi sam trdno prepričan,« ie pritrdil Kitajec. »Vendar se je temeljito zmotil. Mislil je, da naju bo pokončal in z nama tudi aparate, ki edini omogočajo boj z njegovimi. Da, uničil jih je res nekaj, toda modeli in načrti v mojem stanovanju so ostali nepoškodovani in nepoškodovana sva ostala midva.« »Sedaj je izoUrnih aparatov že toliko, da se vrše lahko v popolni varnosti seje vlade in posveti vseh tistih činiteljev, katerih dolžnost je razorožiti blaznega zločinca in ga napraviti neškodljivega.« »Tudi priprave za zavračevalne žarke bodo jutri že dovršene. Potem se nam ne bo treba bati nobenih pošasti več. Uničiti jih bomo mogli v najkrajšem času ali pa poloviti žive in spraviti kot čuda v živalske vrtove.« Kako ste iznašli te naprave, gospod doktor?« je vprašal Gal po kratkem molku. »Kot delavec na Maklenu sem že kmalu opazil, da razpolaga dr. Fvarist z nekimi svojevrstnimi žarki, ki ne more, ampak žrtve samo odbijejo ali začasno omrtvičijo. Teoretično sem tudi kmalu doumel, da delujejo omrtvičevalno na živce, ki prenehajo delovati. Na podlagi vsega tega sem se pozneje lotil poizkusov, da bi na teoriji zgradil praktične priprave. Priznati vam moram, dragi in-ežnjer, da to ni bilo tako lahko, kakor sem si predstavljal. Toda nazadnje mi je le uspelo. Prvi aparati niso bili Bog ve kako velike praktične vrednosti, sedaj pa prav nič ne zaostajajo za Evaristovi-mi. Morda so moji žarki celo močnejši. Polagoma sem prodrl tudi v ostale njegove skrivnosti in, vem celo. kako po- greza in dviga svoja vzrejevališča.« »Bi jih torej mogli sami dvigniti? Proti njegovi volji?« »Bi in ne bi, dragi prijatelj. Odvisno je vse od tega, da zadenem prave vzvode. Ti se premikajo na podlagi različno dolgih brezžičnih električnih valov. Sistem je isti kakor pri navadnem radiofonskem oddajniku ali sprejemniku. Razlika je v tem, da ujamete z radiofonskim sprejemnikom lahko vsako postajo samo ako vrtite kolo tako, da zadenete zaže-ljeno valovno dolžino, tu pa je treba mimo dolžine poznati ali odkriti ključ sistema istočasno različnih dolžin.« »In je to mogoče?« »Mogoče, a zelo težko. Treba je poizkušati vse variante.« »Koliko jih je lahko?« »Na tisoče. Odvisno je od tega, s kakšnim številom sektorjev dela.« »Potem traja to lahko zelo dolgo.« »Ali pa ne. Mogoče je tudi naključje. Vendar se mi zdi, da kompliciranost ni tako velika, kakor bi lahko bila, in to iz najpreprostejšega vzroka, ker se je dr. Evarist preveč zanašal na to, da tega sistema nihče na svetu razen njega ne pozna in ga še dolgo ne bo poznal. Težja bi postala stvar, ako bi jo sedaj kompli-ciral, toda tolažim se s tem, da za to ne bo imel časa. Ko bi le bila vlada v svojih sklepih in ukrepih hitrejša!« »Da, zares! Ta njena počasnost in neodločnost je strašna. Neprenehoma od-gaja svoje zadnje ukrepe.« »In daje s tem časa dr. Servaciju Eva-ristu, da izpopolnjuje svojo obrambo.« »Kdaj boste imeli dovolj aparatov za zavračevalne žarke?« »Za silo bi zadostovali že ti, kar smo jih v naglici izdelali, a treba jih je izdelati nekaj tudi za rezervo in uporabo na različnih krajih. Pomisliti morate, da bo treba prijeti živalske pošasti, ki pustošijo Italijo, hkratu na več krajih. Mimo tega bi se utegnilo zgoditi, da vdro sedaj od tam k nam in napadejo našo državo, zlasti še. ako se združeno »e spravijo nad Francoze. Ste slišali najnovejša radiofonska poročila?« »Ne.« »Ne veste, da se bore sedaj s pošastmi tudi že Francozi, ki so po uničenju Italijanov vdrli preko obmejnih Alp v povirje Pada?« »Ne vem.« (Dalje sledi.) Mali o kazno POHIŠTVO ustnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t MILOSTIVA! Vaš krznem plašč čez poletje 'iajskrbneje shrani krznar Semko, Gosposka ul. 37. Obenem ga za polovično ceno Popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni pri prevzemu. 19&5 JOS. TICHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično po dietje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27-56. izpelluie elektroinstalacije stanovanj-skih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev 'estencev. svetilk, elektroin-Malacijskega blaga oo kon jorečnih cenah želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »WANDERER -CONTINENTAL«. — Cene srno za znižali. — Samopro-n»ia: Ivan Legat, specijalist *a pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska 30. Podruž-bjca Ljubljana. Prešernova ul. 44. 2569 'edilnFin spalne sobe. soerane, politirane, plcskatie er kuhinjske, najmodernejše opreme po nainižjib cenah, jmzarstvo in zaloga pohištva kompara Aleksandrova 48 HALO! HALO! V nedeljo, dne 7. junij i vsi na veselico v Studence k Rech-bergerju, tam igra godba tekstilnih delavcev. Ples in druge vsakovrstne zabave. Začetek ob 3. uri. vstop prost. Za slučaj slabega vremena bo veselica 14. t. rn. _ 28V0 VINOTOČ ZA KALVARIJO (Jan) otvorjen. Lep sprehod. Prvovrstno vino Din 8.—. 2797 200.000 DIN ZASLUŽKA. Iščem družabnika za izdelovanje patent-maske prot; vdihavanju prahu v tekstilnih tovarnah itd. Potrebno lOtiO Din za modele in pridobitve naročil. Ponudbe pod »Priložnost« na upravo »Večer-nika«. 2789 POCENI! Trajni kodri in druga postrež ba dobra in poceni v frizerskem salonu »Seme«, Studenci, na vogalu Kralja Petra c. in Kalohove ul. Sprejmem vajenko. 2817 Službo dobi TAPETNIŠKEGA sprejmem. Anton staniška ulica 3. VAJENCA Čerin. Pri-2799 UČENCA Velika hiša, 2 obi. kuh-nja, velik vrt v Studencih 45.000. Posestvo, 7 oralov, hiša. 2 sobi, tik mesta 55.0f)9. — VI-nogradno posestvo, 4 oralov, z vilo 60.0.90. tudi knjige Prve hrvatske štedionice. -- Trgovina v najem Din 500,- s primerno šolsko izobrazbo mesc5na Posredovalnica .Ra sprejme A. Požar. trgovec, pid<<_ Qosposka 28. sprejme Ruše. «790 2844 SLUŽBO DOBI več krojaških pomočnikov z nekaj gotovine. Ponudbe s točnimi podatki pod > Družba« na upravo »Večernika«. 2853 ENODRUŽINSKA HIŠA s studencem naprodaj. Tezno, Levstikova 26. 2828 DVOSTANOVANJSKA HIŠA s 1874 m'- vrta m studencem takoj naprodaj. Nasipna 56, Pobrežje. 2833 MADRACE. posteljne vložke, otomane, kauče, pohištvo in popravila po konkurenčnih cenah »Ada«, Vojašniški trg. 2821 SPREJMEM ABONENTE na dobro domačo hrano v Melju. Naslov v upravi »Večernika«. 2829 SLUŽBO DOBI starejša uradnica, zmožna j knjigovodstva, slove mrke in | nemške korespondence ir ki lahko položi nekaj tkavcije. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Stalno«. 2852 Posest ENODRUŽINSKA HIŠA z velikim vrtom radi bolezni naprodaj. Naslov v upravi, »Večernika«. 2807 STAVBENA PARCELA v Studencih naprodaj. Nasioy v upravi »Večernika«. 2791 DVOSTANOVANJSKA I1*ŠA z velikim vrtom na prodaj za 56.000 Din. Naslov v upravi lista. 2779 , pREDNO ODPOTUJETE, ^nite kovčekc, aktovke, lis !!*ce, denarnice, nahrbtnike Pri KRAVOSU. Maribor, 'Aleksandrova 13. 2583 „ VEDITE. ;ja tudi za staro obleko in J®yllc dobite denar v Graj-■NEs tar in a rni. _ 2582 i VINO ShPiš od 5 litrov naprej pri PaUiuaiiu Ivanu, vinogradni-St. Ilj v Slov. gor. Oddaja ,'na pri kolodvoru po Din 4. --11 liter. 2573 DIN 20- !>vtlene kombineže uri Trpi-”u. Vetrinjska 15. GREM ŠIVAT NA DOM. Plača po dogovoru. Rotovški trg 6. 2848 V nedeljo, dno 7. t. m. VRTNA VESELICA s plesom pri Sv. Lenartu v Slov gor. v gostilni -Lovski rog«. Zelo ugodna u\ vobusna sveža s povratnico Din 12.—. Kegljači in balincarji vljudno vabljeni. Za obisk prosi Sernc. gostilničarka. 2850 INTERESENTOM graščin, posestev, hotelov, pensionov, kavarn, restavra-j cij, hiš. vil. pekarn. Žag, mlinov, veliko izbiro nudi, posredovalnica Ivan Godina, Maribor, Aleksandrova 30. 2819 Kupim OTROŠKI VOZIČEK samo dobro ohranjen in snažen, kupim. Naslov je pustiti v upravi »Večernika«. 2793 oficirsko KUPIM konjsko sedlo. Za- PRODAM NOVO HIŠO z vrtom. sob*a in kuhinja. — Devica Marija Brezje Mariboru. 13 pri 2823 UGODNO PRODAM HIŠO. 10 let davka prosto, dve sobi, kuhinja, veranda, klet, pralnica. s studencem, vrtom in njivo. Uostejeva ul. 3, Zg. Radvanje. 2801 Stanovanie V CENTRU MESTA sprejmem na hrano in stanovanje gospodično ali mladega gospoda. Maribor. Trg svobode 6-iII, desno. 2775 NA STANOVANJE in hrano sprejmem dva gospoda v sobo s posebnim vho dom. Trg svobode ! nad mlekarno. 2803 SPREJMEM GOSPODA ali gospodično na ceneno stanovanje in dobro brano. Miklošičeva 2-III. 2834 SOBO IN KUHINJO in sobico s štedilnikom, opremljeno, takoj oddani — Alcljska c. 59. 2836 SOBO IN KUHINIO oddani s 15. junijem. Gejeva ul. 5, Pobrežje. 2839 Sobo odda LEPO SOBO oddam v centru. Stolna J-J, vrata 1. 2804 OPREMLJENA S»BA z uporabo kopalnice takoj na razpolago. Strossmajerjeva 28, stanovanje 9. 2831 - SPREJMEM GOSPODA na stanovanje. Koroška 27. 2837 S 15. junijem oddam opremlje no, veliko, solnčno, ziačr o SOBO, ob železnici 8-1 nadstr.. vrata 5. Ogleda se od 1.—3. ure popoldne. 2846 OPREMLJENO SOBO oddam. Studenci, Obrežna c. 25.____________________ 2798 Popolnoma separirano SOBO v solnčni legi takoj oddam. Gregorčičeva ul. 8 11, levo. 2794 Eno in dvosobno STANOVANJE oddani v najem. Gostilna Šramel, Danjkova ul. 10. 2816 Dvosobno, čedno STANOVANJE takoj oddam. Naslov v vi »Večernika«. upra- 2818 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami oddam. Krčevina, Praprotnikov.! 294. 2820 MALA HIŠA radi starosti na prodaj. — Gornje Radvanje 34. 2854 Okoliške enodružinske liiše, vrt od 10.000 Posestva-kmc-tije od 30.000. Vile, obresto-nosno hiše od 50.000 dinarjev dalje, gostilne prodaja Posredovalnica Maribor. Slovenska ul. 26. 2847 STANOVANJE. sobo in kuhinjo z verando in vrtom, oddam. Studenci. Ci-ril-Metodova 17. 2825 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddani. Zrkovska c. 33. Po-brežje. 2828 ODDAM STANOVANJE. 2—3 sobe, Din 500 -809 — Opremljeno sobo, kuhinjo Din 450.—. Pisarna Rapid«, Gosposka 28. 2843 z vrtom 2261 pečnik. Brezno. 2818 Ptujska c. 126. HIŠA naprodaj. Tezno, *826 STANOVANJE, sobo in kuhinjo, poceni oddam. Pobrežje. Aleksandrova 99. 2840 SOBO veliko, prazno, oddam. Krče-vina, Aeksandrova 7. 2785 SOBO prazno, z balkonom, v strogem centru, zajamčeno čista, s posebnim vhodom, uporabo kopalnice, eventuelno z vso oskrbo, oddam samo boljši osebi. Naslov v upravi »Večernika«. 2783 SOBO [oddam s 1. julijem družini ; brez otrok. Možnost je, si vpostaviti štedilnik. Koseskega 22. 2849 _ Službo išže NATAKARICA, pridna in poštena, s kavcijo išče službo. Poldi Brvar, Ca-dranska vas, Poljčane. 2759 SOBA opremljena, čista in solnčna, s strogo separ. vhodom, v bližini parka, se odda s 15. junijem. Naslov v upravi. 2780 KABINET oddam gospodu ali gospodični. Smetanova ul. 30. 2822 Kupujte svoje po* trebštine pri naših inserentih f Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! NEGA NOG Din 10.-. Maribor. Aleksandrova c. 7. šžsstkm 2366 Pri pokvarjenem in preobteženem želodcu pri zgagi, pri začetnem TVORU v želodcu Vam pomaga SALVACID Dobiva sc v vseh apotekah. Oglu res. tog S br. 2009 i 2339/321 Darujte za azilni sklad RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR v lattnl novi palaii na ogiu Gosposke - Slovenske ulite Centrala: MARIBOR Halboll varna naložba denarja. ker lamil za vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem in * wo svolo davimo tmoijo — — Hranilnica Izvršuje vse v denarno stroko spadajoia posle tožno In k u la n t n o Podružnica: CELJE nasproti pošte, prej Južnoštajerska hranilnica vloge la knjižice na tekotl ratun po najugodnejšem obrentovanju jelša, bukva par. in neparjena okume in topola SLAVONIJI'FORNIRII v vseh vrstah znane tovarne WEINER &W£ISS Zagreb MARIBOR MASARYKOVA 1 Prodam ZAHVALA Prodam otroško, moško in ŽENSKO KOLO najboljših znamk ceneno. Ve- | trinjska ul. 11, dvorišče. 2788 POHIŠTVO otomane, kredence, pernice, odeje naprodaj. Koroška c. 9. >____________2782 ŠIVALNI STROJ na prodaj. Koroščeva ul. 4, pri hišnici.______________2813 RAZPRODA IA raznovrstnega pohištva, kuhinjske posode, kredenc in odej. Koroška 9. Langusova št. 4.____________________2815 ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK na prodaj. Pobrežka c. 17-11. _____________ 2832 ___________ »SINGER« brzo šivalni stroj, sivoraj nov, uporabljiv za krojače in šivilje, ugodno naprodaj. Poizvedbe pri Avberšeku, Državna c. 24. 2835 SPALNICA. salonska garnitura in zrcalo poceni naprodaj. Pojasnila pri hišniku, Aleksandrova c. št. 20. 2838 NOVO POHIŠTVO na prodaj za Din 1500.—. Naslov v upravi »Večernika«. 2842 Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in izraženega sožalja ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, brata, i t. d. gospoda JANKA GR1VECA ravnatelja Okrajne posojilnice v Ormožu izrekamo tem potom vsem iskreno zahvalo. Prav prisrčno pa se zahvaljujemo primariju bolnišnice križ-niškega reda g. dr. Antonu Hrovatu, usmiljenim sestram in častiti duhovščini. Posebno zahvalo izrekamo Sokolom, gasilcem ter predstavnikom drugih kulturnih, nacijonalnih in gospodarskih organizacij, ki so svojega člana spremljali na njegovi zadnji poti. Prav tako se prisrčno in posebej zahvaljujemo starosti ptujskega Sokola g. dr. Šalamunu, narodnemu poslancu g. Augustu Lukačiču in strokovnemu učitelju g. Turku za besede, ki so jih s tolikimi občutki spregovorili ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se prav toplo odposlancu Sokolske župe g. Dojčinoviču iz Maribora, starosti ljutomerskega Sokola g. dr. Stajnku, predstavnikom oblastev in banovinskih zavodov. Naša iskrena zahvala tudi bivšemu narodnemu poslancu g. Lovru Petovarju, vsem članom, odboru in ravnateljstvu posojilnice, kakor tudi vsem dobrotnikom in darovalcem vencev in cvetja. Prisrčna Vam hvala dobri prijatelji, dragi znanci in možati nasprotniki za navzočnost in vsem, ki ste našemu blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast. 2857 Ormož, dne 6. junija 1936. Žena Jožica, mama. biat, sestra in ostalo soiodstvo. 40 vrst že od naprej Citaite „Veternik" I Prvi zbor malih harmonikarjev vabi vse one člane, ki so pod vodstvom prof. Schweigerja sodelovali na turnejah Beograd Te-mešvar, Bled, Praga itd. in vsi, ki imajo naše narodne noše, na nujni dogovor o sodelovanju pri Slomškovi proslavi v torek, dne 9. junija ob 20, uri v restavracijo »Mariborski dvor" na iIMIHIIHI HM se je preselila v Frančiškansko ulici tl. 13 Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sočutja oh priliki smrti našega nepozabnega soproga, brata in strica, gospoda Pavla Jurečka se iskreno zahvaljujemo za vse poklonjene vence in cvetje kakor tudi za iziečena sožalja. Posebno zahvalo izrekamo č. o. kapucinom pri Sv. Jožefu za opravljene molitve, pevskemu društvu »Frohsin* za ganljive žalostinke in gasilski četi delavnice drž. železnic v Mariboru kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili k večnemu počitku. V Studencih, dne 6. junija 1936. Žalujoči ostali. POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranil, vlos blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne y!oge na knjižice in n. tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Opravilna številka IX I 1203/36-10 Dražbeni oklic Dne 27. julija 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Zg. Radvanje vi, št. 83. S Cenilna vrednost: Din 30.757-50. Najmanjši ponudek: Din 20.505*— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sreske sodišče v Mariboru, ' Opravilna številka IX I 60 / 36-4^ Dražbeni oklic Dne 27. julija 1936 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Zg. Jakobski dol vi. št. 226, g Cenilna vrednost: Din 368.900-60 I Najmanjši ponudek: 1. Din 184.450-30. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit n® uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. 9X.« dne 27. maja 1936. ! Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubliani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVjKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.> predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.