226. Številka.
Trst, v torek 15. novembra 1S98.
Tečaj XXin.
Udajatelj in odgovorni urednik Pran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti".
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj 14. Drugo sejo delavskega svćta, pri-dodeljenega statističkomu uradu, je otvoril trgovinski minister baron Dipauli z govorom, v katerem je izrazil nadejo, da bode delavski svčt v smislu sporazumljenja in zmernosti deloval na rešenju svoje naloge. Dvorni svetovalec Tillat je pozdravil trgovinskega ministra v imenu {delavskega svdta. Opravilni red se je sprejel en bloc. Program delavskega statistiškega urada za preosnovo statistike, ustavljanja dela in izključevanja iz dela, se je sprejel brez spremembe. Na neko vprašanje je izjavil predsednik, da bo bode pri sestavi uzorcev za poizvedovanja oziralo na jezik, katerega govorijo dotične stranke.
Dunaj 14. Danes popoludne so došli na Dunaj vojvoda in vojvodinja Kumberlandskn, danski kralj Kristijan, danski prine \Valdemar in prino Jurij iz Grške.
Dunaj 14. Borzna komora je v današnji seji soglasno sprejela naslednje predloge: 1. da se izroči cesarju o priliki njegove petdesetletnice uda-nostna adresa; 2. da se dne 2. decembra, kakor na dan jubileja, opusti borzni shod in 3. da se podari obstoječi Fran .Josipovi jubilejni ustanovi 50.000 goldinarjev.
Stanislav 14. Pri Makovcu je vsled megle in gladkega ledu sunil tovorni vlak v poštni vlak, ki se je ravno ''pripeljal nasproti. Pri tem se je prevrnilo in potrlo več vagonov poštnega vlaka. Inženirju Sternhellu, ki se je vozil s poštnim vlakom, je zlomilo nogo, poštni kondukter in neka žena sta lahko poškodovana.
Krakov 14. Danes v noči sta med postajama Tarnov in Tzarna trčila skupaj dva tovorna vlaka. l)va kondukterja sta ubita, dva težko ranjena in eden lahko ranjen.
Geneva 14. Lucheni je uložil prošnjo, naj se njegova obsodba ovrže.
Carigrad 14. Izredno poslanstvo turško je prineslo sultanu iz Livadije lastnoročno pismo ruskega carja Nikolaja.
Pariz 14. Ob 7. uri zvečer sta silno trčila skupaj dva vlaka. Več vagonov je razbitih in okolo 20 oseb ranjenih.
New-York 14. Kakor javlja »Ne\vyork-Her.« iz AVashingtona, je dal tajnik mornarine, Song, povelje, naj zaustavijo popravljanje vojnih ladij pri Broklvnu, dokler se Španska ne odloči glede Fi-lipin. Nadalje je odredil Song, da se mobilizirajo štiri vojne ludije, a dve, ki se nahajati v Rio, da ostaneti.
London 13. Bivši državni podtajnik za zunanje stvari, Grey, je imel včeraj v Ashingtonu govor v katerem je odobraval politiko Salisburyja v vprašanju glede Fašode. Glede zasedenja Egipta po Angležki, je rekel Grey, da je šla Angležka v Egipt z obljubo in namenom, da se zopet povrne. Okolnosti pa da so vstvarile obveznosti, o katerih se m' moglo vedeti naprej in katerih se tudi ni bilo nadejati. Ako zapusti Angležka Egipt, tedaj bi padel isti zopet v svoje prejšnje stanje in Angležka bi si s tem razdrla svoje veliko delo. Obveznosti Angležke bo vstvarile položaj, katerega vzdržati je zavezana vsaka angležka vlada. Govoreč o nevarnostih, katere bi nastale o boju med narodi za
razširjenje njihovih držav, je pozdravil Grey manifest ruskega carja kakor poroštvo, da želi vsaj Rusija, da se vzdrži mir.
London 13. Bivši minister za notranje stvari, As(|uit, je imel včeraj v Padihamu (Laneashire)< govor, v katerem je rekel, da je še poravnati kočljiva vprašanja z Francijo, vendar pa more Egiptu povrnjeni Nil pomeniti Nil, ki je odprt legitimni trgovini ne samo Velike Britanske, temveč tudi vsake druge vlast.
Govornik je rekel dalje, da je dobro znamenje za bodočnost, ako se zbliža angležki in ameriški narod v trenotku, ko postane Amerika kolonijalna in državna vlast {imperial power). Britanski in ameriški interesi na Kitajskem so identični in'njihovo skupno delovanje v vzajemne namene bi se dotikalo vse bodoče diplomacije daljnega vshoda.
V nekem drugem govoru, katerega je imel v Swindomi (Wiltshire) je rekel predsednik trgovinskega urada, Ritehne, da Angležka ne želi delati ovir franeozki trgovini, vendar pa da namerava vzdržati egiptovsko gospodarstvo ob vsem Nilu. —
0 delovanju društva „Edinost",
oziroma o dogodkih v minolera društvenem letu je poročal tajnik Cotič na občnem zboru tega društva nastopno:
Slavni zbor! Odbor, ki je vodil posle tega društva v tem minolem razdobju, stopa danes pred vas precej kasnije, nego bi I il moral. Kake 4 mesece smo odlašali letos z razpisom občnega zbora, toda to se ni zgodilo po naši volji ali krivdi, marveč so razmere, kakoršne so bile nastopile že lani v jeseni v parlamentu na Dunaju in ki so zaprečile vsako plodonosno delovanje zastopnikov različnih narodov, provzročile, da je postalo vse politično položenje tako nejasno in krizičavo, daje tudi naj-izkušeneji parlamentarec taval kakor v temi in v temi tavajo in se pehajo in se — sovražijo še vedno tudi avstrijski narodi, In naravno, da smo v temi tudi — mi. Ali gospoda! Skušnja nas uči, da, čim hujajc nejasnost, tem veča je radovednost! Dovolj umljivo pa je, da smo mi želeli ustreči tej radovednosti, in da smo radi te želje čakali in čakali, odlašali in odlašali, da bi se stvari zasukale tako ali tako, le da bi se položenje zjasnilo: in da bi vam potem mogli povedati kaj točnega o bilanci naših mučnih naporov za zboljšanje materijalnoga in kulturnega stanja in za osiguranje obstanka milega nam naroda slovensko-hrvatskega. Ali čakali smo — zastonj! No, kar naravnost vendar ne smemo izključati možnosti, da so se stvari v ta zadnji čas morda že zasukale na pot in v smer, v kateri se bodo razvijale na dalje in da bode ta pot — pot do boljega! Toda, kakor rečeno, pojasnila vam ne moremo dati nikakega, ker bo naši gg. zastopniki zapeti gori do podbratka in varujejo strogo tajnost o tem, kar se vrši gori v središču države. Pravijo, da jih v to veže dana beseda. Nam torej ne preostaja druzega, nego da stopamo danes pred vas izjavo: odlašali smo in čakali jasnosti, a je nismo pričakali.
Poročati nam je torej skoraj o pol drugem letu življenja in delovanja našega društva. Ako bi hotel" v jedni potezi označiti naše delovanje, rekli
Natianila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
bi, da bc isto ni vspelo nad višino skromnosti — kakor bo sploh skromne vse naše razmere —, ali popolnoma neplodno vendar ni bilo. A verujte nam, da vo^».jje*bila vsikdar najbolja, in da ni naša jf^ruMbj&J«) so vspehi navadno zaostajali za našo \fXffAf\ našimi nameni. Saj poznate pretužne po-litiške razmere naše! Toda ne bilo bi prav in lagali bi sami sebi v lastni žep, ako bi se odtezali spoznanju, da je tudi v lastnem našem taboru še mar-sikaka ovira, še marsikateri nedostatek, ki ne pov-spešuje baš narodnega delovanja.
Dovoljeno nam bodi torej, da vam sedaj omenimo nekoliko važnejih dogodkov iz našega delovanja, od onega dne, ko ste nam zadnjič poverili vodstvo tega društva.
Na zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor se je konstituiral nastopno : predsednik Matko Mandid, 1. podpredsednik dr. Gustav Gregorin, 2. podpredsednik dr. Otok Rybaf, tajnik Makso Cotič in blagajnik Ante Bogdanovih.
V tem času je društvo priredilo v okolici 5 sijajno vspelih javnih shodov: dne 2t». oktobra 1H97. sv. Ivanu, 10. novembra 1897. na Prošeku, 30. novembra 1897. v Bazovici, 12. decembra 1897. v Škednju in 1. maja 1898. v Bar-kovljah. Vsi ti shodi so bili prav dobro obiskani in nam je bilo posezanje v razprave od strani našega ljudstva v spričevalo, kako da se je isto jelo zanimati za javno stvari in torej polagoma dozorevati politiški. Soselmo smo bili veseli shoda v Bazovici, ki nas je — v veliko tolažbo našo — uveril, da je tudi v onih krajih jela svitati luč pravega spoznanja. Shoda v Škednju in na Prošeku sta bila znamenita po tem, ker se je z istima pozneje bavilo sodišče, Gledč dogodkov na shodu v Škednju je stvar — ako smemo tako reči — padla v vodo, prodno se je predstavila javnosti, gledč shoda na Prošeku pa stvar ni še zaključena, ali vsa nada je, da se završi po naši želji, po pravu, in da bode dokazano, da kritika naših mož o delovanju izvestnih javnih organov je bila sicer rezka, ali opravičena vseskozi, in da bodo konečni izid tc afčrc kričeče poglavje v ilustracijo razmer, v katerih mora živeti naše ljudstvo vsled tega, ker zi-stem ali ne zna ali noče postavljati pravih ljudij na pravo mesto! Na teh shodih jo bilo — p<deg druzih — najvažnejim predmetom vprašanje — zelo nujno, življensko vprašanje: uredbe zemljiških knjig. Temu važnemu vprašanju bo-demo morali tudi v bodočnosti obračati vso pozornost svojo.
Dne 30. julija 1897. se je vršil v Ljubljani shod hrvatskih in slovenskih poslancev, na katerem so se storili sklepi, ki so, ali naj hi bili direktiva vsemu delovanju in nastopanju naših poslancev. Sklep gledd Primorske se je glasil: »Sedanji vladni /.istem se mora z ozirom na neznosne razmere slovenskega prebivalstva premenitivjnajkrajšem času, in to tembolj, ker so se razmero izza mfnolega zasedanja poslanske zbornice še poojstrile v vsakem oziru. Vlade, ki ne bi zadostile vsem tem tu izraženim zahtevam bi zbrani poslanci ne smeli podpirati.«
Tako so jo pogodili zbrani poslanci dne 30. julija lanskega leta. Tega pa ne treba praviti posebno, kako so od takrat stvari v vladnem zistemu ostale stacijoname in v koliko so se — poslabšale !
Za ves naro<1 slovenski zgodovinsko važen je bil dan 17. Mptemhra 1*07. Tega dne seje vršil v Ljubljani vseslovenski in istr-sko-hrvatski »hod! Na tem shodu je govoril o naših tužnih odnošajih gosp. posl. S p i n 5 i d. V»o čast njegovi zgovornosti, ali da je svojim govorom vzbujal največo senzacijo, ni hila toliko zasluga njegove zgovornosti, ampak vzrok senzaciji je bila grozota odnošajev, o katerih je pripovedoval. Ta shod je najveseleji pojav, in ako hi mi Slovenci delali v istem duhu, ki je vel na tem shodil, delali za uresničenje vsega onega, kar se se je sklepalo na tem shodu, tedaj hi se mi Slovenci kazali danes svetu morda od strani, ki hi bila častneja, nego je onn, od katere se kažemo.
V tem razdobju smo imeli troje volitev, za katere se je zanimalo naše društvo, in gledalo, da smo dosegli, kar se je doseči dalo: volitve v komisijo za odmerjanje pridohnine, volitve v zavarovalnico za slučaj nezgod in volitve v eenilne komisijo za odmerjanje dohodnine.
Volitev v komisijo za odmerjanje pridohnine fie nismo udeležili, pač pa se je društvo obrnilo do slavne vlade, naj ona o izberanju svojih členov jemlje v ozir naš slovenski živelj. Naši prošnji je bilo ustreženo vsaj deloma.
Veliko posla in zgube časa je bilo za volitve v oni nesrečni zavod, ki se imenuje zavarovalnica za slučaj nezgod. Pa-si je ogromna večina prebi-valstvn v področju tega zavoda slovanska, gospodujejo na njem svobodno, kakor le hočejo, le nekoliko poznanih tržaških gospodov ob tihi azisteuci zastopnika slavne vlade. Cele knjige bi lahko polnili z izgledi, kako se postopa tu z večino in kako se gladi manjšino, kako je krivo gledan slovanski domačin in kako je protežiran laški tujco; iz kratka: kolika krivica se godi tisočem slovanskih delaveev-zavarovanoev! Toda za to ni danes ni časa, ni prostora. Opozarjamo pa slovenske in hrvatske poslance, naj ne mirujejo, dokler se ne odpravijo te škandalozne razmere. Za volitve v ta zavod smo stopili takoj v zvezo z ljubljanskim odborom in na našo prošnjo je bil gospod Peter Grasselli parkrat prišel v Trst na posvetovanja. Pisali smo tudi rodoljubom po Dalmaciji in slednjič smo stopili v pogajanja tudi z socijalistiško stranko, v menenju, da tu treba pustiti na strani vse razlike politiškega mišljenja, in skupuo nastopiti, da se odpravijo razmere, ki so v skupno škodo našega ljudstva. Žal, da so se pogajanja razbila ob predsodkih in tesnosrčnosti socijalistov. Neslogi med nasprotniki sedanjim olastnežem v zavarovalnici in tihi azistenci vladnega zastopnika k vsemu, kakor so gospodje »vodili« volitve, je bila posledica, da so iste izpadle najneugodneje. Od Slovencev sta bila izvoljena le gg. Josip Kušar in Andrej Kre-čič, namestnikom pa g. I. Verbič. In tako gospodujejo dalje na zavodu, ki obseza vse Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo, nekaj tržaških gospodov kakor — hočejo!
Veseleji pojav so bile volitve v eenilno komisijo za odmerjanje dohodnine. Teh volitev smo se udeležili za III. razred okolice. In dasi smo naša kandidata priporočili volilcem le kratkimi pismi in še le par dni pred volitvami ter se je opustila vsaka druga agitacija, sta bila vendar izvoljena g. Andrej Ccrne členom in g. Josip B a lan S njega namestnikom. Naši vrli posestniki okoličanski so glasovali kakor jeden mož in so podali tako lep izgled potrebno discipline.
Znamenit dan je bil za naše Primorsko 10. december 1897., ko je prinesla vladna »Wiener Zeitung« obvestilo, da gospod vitez Rinaldini odhaja v davno že zasluženi pokoj. To je: mi smo si le domišljali takrat, da bode ta dan značil mejnik med žalostno minolostjo in vsaj kolikor toliko veselejo bodočnostjo. Slabo smo si mislili. Ako bi hoteli primerjati mej prej in poslej, uverili bi se kmalo, da nimamo česa primerjati, ker je ostalo vse pri starem. Pozneji posestnik je jednostavno prevzel inventar od prejšnjega posestnika in pri »hiši« so ostali isti posli in iste — slabe navade! (Burna veselost in smeh med poslušalci. Op. ured.) In Slovenci in Hrvatje vemo sedaj, da smo boga-teji — za jedno razočaranje.
Da je na Primorskem res ostalo vse pri starem, o tem pričajo razna dejstva. Afera Nabcrgoj je n. pr. še vedno akutna, da-si se je tudi upravno sodišče že izreklo za naše pravo v zmislu parlamentarizma in pravice volilcev do svobodnega iz-
beranja lastnih zastopnikov. Istotako se šolsko vprašanje ni ganilo z mesta in je še vedno nerešeno vzlie 14 let starim prošnjam in 4 leta starini rekurzom ; in slednjič pričajo dogodki, ki so se vršili po onem strašnem dnevu, ko je bodalo v roki poživinjenega človeka uničilo dragoceno življenje najplemeniteje žene, naše matere cesarice Klizabete. Le naravno je, da se je moral narod, kakoršen je slovenski, ki je neštevilnokrati prelival potoke svoje krvi za dinastijo, kateri je pripadala umorjena mučenica — da se je moral tak narod čutiti zadetega notri v globino svoje duše in da mu je vzkipelo vse čutstvo-vanje v divji boli, ko je pretresala svet vest o groznem dogodku v Genevi. Tudi naše društvo, hoteče biti tolmačem iskrenega sočutja narodovega ob neopisni nesreči, je odposlalo deputacijo pred njeg. ekscelenco gospoda namestnikn s prošnjo, naj sporoči pred Najviši prestol o tem, kar smo občutili vsi v svojih srcih.
Lani v oktobru smo praznovali v Barkovljah ganljivo slavnost, kateri je tako rekoč kumovalo naše društvo. Saj se je slavnost vršila v spomin moža, ki je prav mladeniško gorečnostjo deloval za to društvo, v spomin veliko prezgodaj preminolega bivšega blagajnika našega, nepozabnega Dragotina Martelance. Bil je to najplemeniteji čin pijetete, pred kakoršniini se spoštljivo odkrivajo povsodi, kjer bivajo — civilizovani ljudje. Naš mestni za-stop pa biva menda nekje drugje izven teritorija, na katerem še veljajo civilizovani odnošaji in je menil, da mora tudi proti takim činom nastopati pot rekurzov, pot pritožeb, pot borb, pot netolerancije, pot narodue mržnje. No, pred kratkim ga je poučilo upravno sodišče na Dunaju, da če no druge, pa vsaj to pravico ima pošteni Slovenec na tržaški zemlji, da sme častiti svoje drago mrtve in svoje dobrotnike.
V tej dobi se je odbor tega društva ha vil tudi vprašanjem spremembe pravil, tako, da se društvu pomnože dohodkf in da so povspeši pristopanje členov. O tem bode govora danes.
Dne 2. decembra bode slavil naš presvetli cesar petdesetletnico svojega vladanja in ob tej priliki bodo narodi avstrijski obsipali svojega vladarja dokazi svoje udanosti in ljubezni. Odbor tega društva je smatral za svojo dolžnost, da poprime inicijativo v ta namen, da tudi mi tržaški Slovenci na primeren način, to je, po intencijah Njegovega Veličanstva, proslavimo ta jubilej : dobrim Činom v prospeh naroda svojega. Po inicijativi odbora tega društva so se vršila dolga posvetovanja, ki so dovcdla do tega, da se je zasnoval odbor, ki snuje prepotrebno »Dijaško podporno društvo« v Trstu. Činom v pospeševanje kulture naroda hočemo torej proslaviti cesarski jubilej in poživljamo rojake najiskreneje, naj pripomorejo vsaki po svoji moči do takega, čim dostojnejega duševnega spomenika naše ljubezni do vladarja in do naroda svojega!
Naše društvo je bilo zastopano na slavnostih Palaekega v Pragi — kjer smo čuli obnovljenih priseg pobratimstva in zavezništva mod narodoma češkim in slovenskim; na slavnosti v Sežani in na Prošeku. Na razne druge narodno slavnosti pa smo poslali brzojavne pozdrave: v K rakovo, kjer so si sezali v roke zastopniki Poljakov, Oehov, Malorusov in Jugoslovanov in se je — tako se nadejamo — zasnovala nova doba v življenju avstrijskega slovanstva; na slavnost slavnega poljskega pesnika Miokieviča, na shod županov v Ljubljani, na shod odvetnikov, na shod stranke prava na Sušaka. Mimo tega so je odbor ves čas intenzivno havil z dogodki v Istri in je tudi podpiral po svoji moči težko borbe tamošnjega naroda-trpina. Kadar-koli je bilo potrebno, smo obveščali poslance na Dunaju o tem in onem ter jim priporočali to in ono. Posebno smo se zanimali za ono nesrečneže, ki so v zaporu radi dogodkov o lanskih volitvah. Najprvo je bil namen, da hi se poslalu deputacija na Dunaj. Na nesrečo je prav v oni čas prišel vmes dogodek v Genovi. No, sedaj so vzeli stvar v roko gg. državni poslanci, o katerih smo uverjeni, da store vse, kar se storiti da v tej stvari.
Velepomemben dan v življenju tržaških Slovencev je bil tudi dan 2. aprila 1898, ko je glasilo tega društva otvorilo svojo lastno tiskarno in s tem ustvarilo trdno podlago za vspeSno novinarsko zastopanje naše narodne stvari. In zadovoljstvom smemo konstatirati, da se glasilo našega društva
vedno bolj širi med ljudstvom in da pridobiva na ugledu mej prijatelji in nasprotniki. Ustanova lastne tiskarne znači vsakako velik napredek tržaških Slovencev. Mi pa res ne moremo drugače, nego da tu imenujemo onega, ki je doprinesel velikih žrtev v ta namen in ki tudi še sedaj vedno obrača vso svojo skrb in žrtvuje svoj čas za razvoj našega društvenega glasila — gosp. odvetnika dra. Gre gori na. (Viharno ploskanje.)
Tako smo vam podali površno sliko našega delovanja in dogodkov v tej dobi, odkar smo bili zadnjič skupaj. Še enkrat izrekamo svoje obžalovanje, da vam ne moremo podati pojasnila o sedanjem politiškem položenju. Nam ne preostaja druzega, nego da zaupamo svojim zastopnikom na Dunaju in njih slovanskim zaveznikom, da store vse možno v ta namen, da enkrat zašije zlato solnec pravice in svobode tudi pred naša slovanska vrata! Od vas pa pričakujemo, naj že pride karkoli hoče, da ostanete isti zvesti bojevniki za odrešenje naroda svojega, kakoršni ste bili dosedaj, vsikdar junaki pod zastavo — pravice, svobode, kulture in humanitete! Bog blagoslovi vse delo slovenskih rodoljubov in sosebno še trud — prihodnjega odbora vašega!
Politični pregled.
V TRSTU, dne 1B. novembra. Poilv na upor proti zakonu. Javili smo bili žo v sobotnem večernem izdanju, da jo najviše sodišče izreklo, da je više deželno sodišče v Gradcu kršilo zakone, ko ni hotelo pripustiti slovenskega jezika kakor razpravni jezik na tem sodišču. Više deželno sodišče je torej primorano vsprejemati slovenske uloge in reševati v tem jeziku, ampak dopuščati ta jezik tudi na ustmenih razpravah. To je vsakako velike načelne važnosti. A motijo se nasprotniki, ako menijo, da mi poskakujemo sedaj samega veselja. No, prej občutimo danes nekaj, kakor da nas peče v duš«), neko ogorčenje na tem, da moramo mi Slovenci vojevati še le take boje, predno prisilimo, da pride tudi za nas do veljavo tako najprimitivneje pisano in naravno pravo. A ravno ob tej priliki, ko bi se morali Nemci sramovati svojega postopanja, se še drznejo sumničiti in groziti dotičnomu senatu na najvišemu sodišču ter poživljati sodnike graške na upor proti izreku najvišega sodišča. »Grazer Ta-gespost« je n. pr. tako infamna, da označuje rečeno razsodbo lo kakor menenje dotičnoga senata, o katerega sestavi bode moral še le odgovarjati pravosodni minister.
To je nesramno sumničenje, češ, kakor da da se je dotični sonat navlašč sestavil iz samih pristranskih sodnikov. Potem trdi isti list, da ta razsodba velja za joden posamičen slučaj in se nadeja, da ostanejo sodniki pri svojem dosedanjem postopanju, da ostane »samostojno«, to je, da se ne bode brigalo za razsodbe više instance. To je pač očitno ščuvanje na upor proti avtoriteti in proti zakonu. Taki nauki se širijo od nemške strani in sedaj menda ne treba ničesar druzega v dokaz, da bi ti ljudje za svojo strankarsko korist lahkim srcem podrli vso podlago pravnemu življenju v državi. In to je tista stranka, ki se imenuje »državo vzdržujočo stranko!« No, nadejamo se, da še se najde kakov Činitelj, ki pojasni — sit venia verbo — rcvolueijonarjem v Gradou, da oni niso država, ampak le stranka v državi, a nad vseini da jo zakon.
Iz Srbijo. Javno menenje v Srbiji je jako vznemirjeno vsled vesti, ki je došla v Beligrad, da je finančni minister Vladan Gjorgjevič sklenil posojilo z neko visoko banko, katera poslednja je v zvezi z neko svetovno banko. Posojilo bodo znašalo 40 milijonov, katero se je najelo — kakor govore v Belemgradu — ob pogojih, jako nepovoljnih za Srbijo. Za garancijo, da se odstopijo državni gozdovi za izkoriščanje skozi 50 let, potem državne železnice, ki so se še le pred par leti komaj in težko muko rešile tujega kapitala. Srbska skupščina se sestane dne 24. t. m. Tedaj so bode videlo, koliko je resnice na tem. Ako so te govorice pokažejo resnične, potem je ni več rešitve za srbsko vlado in je nje pad neizogiben. Ali pa je najemanje posojila znak, da se Milan odpravlja na pot ?!
Srbski državni proračun za bodoče leto je naslednji: Dohodki 08,824.500 dinarov, stroški
68,822.563 dinarov, tako, da znaša torej prebitek 1931 dinarov. Glavni dohodki so: posredni davki 22,036.000 dinarov, neposredni davki 29,311.000 dinarov, kolkovina 2,500.000 dinarov, železnice, rudokopi, pošte in brzojavi 9,934.500 dinarov. Glavni izdatki so: civilna lista 1,200.000 dinarov, letna apanaža kralja Milana 300.000 dinarov, obresti od dolgov 9,784.545 dinarov, dotacije obo-roženja in fond invalidov 1,000.000 dinarov, mirovine in podpore 2,722.051 dinarov, ministerBtvo za pravosodje 1,722.530 dinarov, ministerstvo za nauk 2,037.205 dinarov, ministerstvo za zunanje stvari 1.644.217 dinarov, ministerstvo za notranje zadeve 3,353.750 dinarov, finančno ministerstvo 8,11)5.130 dinarov, vojno ministerstvo 15,754,613 dinarov, ministerstvo za javna dela 4,764.903 dinarov in trgovinsko ministerstvo 3,227.927 dinarov. — Kakor se vidi, je vsega tega dovolj za tako malo državico kakoršna je Srbija.
Domače vesti.
Občni zbor političnoga društva »Edinost«. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednikom gosp. prof. Mate M a n d i d; odborniki gg.: dr. Gustav Gregorin, dr. Otokar Rybaf, Anton Bogdanovi d, Fran R a k u š a, dr. Josip Abram, dr. Edvard SI a vik, Makso Cotič, Ivan Bnlanč in Josip Turk; namestniki gg.: Ivan Šuman, Anton Miklaveo, Ivan M. Vato v e e, Andrej Ć e r n e, Dragotin P e r t o t, Ivan G o r i u p, Martin Pečar, Jakob P e r h a v c, Miha Hrovatin. Pregledovalca računov: Gracijan Stepančič in Ivan Prelog. V dokaz, koliko je bilo zanimanje za razprave, pridodajemo še k včerajšnji notici, da so ljudje vztrajali do zadnjega, da-si je zborovanje trajalo od 9. ure predpoludne do s/42 popoludne.
Gospode dopisnike in sotrudnike moramo vnovič prositi potrpljenja, ker moramo vsled obilice gradiva odlagati to in ono.
Za Železnico Ture-Predel. Včeraj je bil na Dunaju shod zanimajočih se za drugo železniško zvezo s Trstom. Shod je izjavil soglasno, da je taka zveza nujno potrebna za vso državo ter se je izrekel, da bi bila črta Ture-Predel najkrajša, najbolja in najceneja. Vlada je torej naprošena, da nemudoma predloži parlamentu načrt zakona za zgradbo te železnice in cventuvalnih lokalnih stranskih črt. Zajedno se poživlja svobodna parlamentarna zveza za drugo železniško zvezo, naj kolikor možno povspešuje rešitev tega vprašanja.
Malce po prstih. Pišejo nam: Pregovor pravi, da slepec ne more Boditi o barvah. Kadar hočemo označiti osebo, ali bolje rečeno, delovanje osebe, ki ni zmožna, oziroma, ki nima sredstev na razpolago, da bi sodila o čem, storimo najbolj kratko s tem, da jo opozorimo na zgoraj navedeni pregovor.
Tako je ta pregovor popolnoma na svojem mestu glede nekega dopisnika tržaškega v ljubljanskem »Slovencu« !
Ta mož menda pozna tržaške razmere približno toliko, kolikor slepec barve. Večkrat majamo z rameni, ko čitamo njegove kolobocije in večkrat že srao namenili, da odgovorimo ter malo okrcamo dotičnoga nervoznega «dopisnika«, toda odlašali smo z nadejo, da se ali spametuje, ali pa odleti se svojim balonom v zračne višine! Ker se je pa g. tajni (?) dopisnik premislil in ostal še mej nevernimi »razkolniki« tržaškimi, kjer se mu mora duša zgražati nad nami, zgubljenimi ovčicami, si no moremo druzega, negj tla svetujemo temu vzor-narodnjaku (!) naj — ko že drugi nočejo tega — vsaj on kaj dela za nesrečni in brezverski naš narod tržaški. Polena pod noge metati je lahko, za to delo ne potrebujemo tu takih »učenjakov«, kakoršen je, kakor znano, gosp. »dopisnik«, ker imamo dovolj drugih, ki skrbijo zato. Malo težje pa je že pisati kuj — pametnega, ne pa neumnosti, kakoršne je pisal — med drugim pametnim — v sobotni številki »Slovenca« in kakoršne piše opetoyano. Kar se tiče smešnega zbadanja glede priseljevanja naših delavcev v Trst nadejam se, da ogovori uredništvo samo. (Morda, če bomo pri dobri volji; gotovo pa ni, kajti na izvestne vrste drezanja je navadno najbolji odgovor — molk ! Mi moremo biti zadovoljni, ko vemo, da bo dotični naš nasvet odobravali vsi oni, ki — p o-
znajo Trst in njega razmere. Ured.) Zato za danes dovelj.
Opomniti pa moram še gosp. »dopisnika«, da ne še srečava o pravem času in na pravem mestu.
Balon.
Pogrebno druStvo v Lonjerju vabi vse svoje ude na redni občni zbor, ki bode dne 21. t. m. v prostorih Mihe Ooka hšt. 124 ob 10. uri predpoludne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Posamični nasveti. 4. Vpisovanje novih udov.
Za zastaro pevskega društva »Kolo je nabrala gospiea Marija Seme v društveni krčmi v Rocolu 2 K. 4 st. Prej izkazanih 249 K. 14 st. Skupaj 251 K. 18 st.
Kakor podporni ud je pristopil temu društvu gospod Skedel Ivan.
Družba sv. Mohorja. Z razpošiljanjem družbenih knjig smo ravnokar pričeli. Razpošiljatev se je nekoliko zavlekla zaradi raznih zaprek, ki bo navadno le prerade vsako leto pojavljajo, in ker je imela tiskarna letos s knjigo »Naš cesar« zaradi veče oblike in mnogih podob podvojeno delo. Upamo pa, da baš ta knjiga po lepi vsebini in krasni zunanji obliki razveseli vse ude in da bode Slovencem trajen spomin petdesetletnice našega ljubljenega, toliko skušanega cesarja!
Knjige razpošljejo se letos posamičnim škofijam po tem redu: 1. goriška, 2. krška, 3. tržaška, 4. sekovska, 6. somboteljska, 6. Benjska, 7. poreška, 8. razni kraji, 9. ljubljanska, 10. lavan-tinska, 11. zagrebška, 12. Amerika in Afrika.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso«, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki provročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zaboji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primankuje na VBe strani.
Odbor se potrudi po svojih močeh, da udje sedaj knjige čim preje dobć v roke. — Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga, domovine in cesarja!
V Celovcu, dne 8. novembra 1898.
Odbor.
Hazprava proti I. partiji izgrednikov na-brežinskih se je nadaljevala sinoči ob 5. uri in danes predpoludne. Sinoči se je dovršilo zaslišavanje prič. Na predlog državnega pravdništva so bili zaslišani jetniČar Oerraak, preiskovalni sodnik dr. Kramer in njegov zapisnikar Coverlizza. Prvi je izjavil, da se je vršila konfrontacija obtožencev in priče Matevža Furlana v ječi pri jezuvitih v njegovi navzočuosti in v navzočnosti zapisnikarja, a preiskovalni sodnik da jim je sledil. Zapisnik da Be je sestavil v njegovi pisarni. Preiskovalni sodnik je izpovedal, da je bil sicer navzoč na konfrontaciji pri »Jezuvitih«, potem pa da je poslal zapisnikarja samega s pričo Furlanom v zapore v Via Tigor, kjer so se nahajali ostali obtoženci. To je potrdil tudi Coverlizza. Furlan je ostal pri tvoji trditvi, da preiskovalni sodnik ni bil navzoč na vseh konfrontacijah in da ni on nobenega obdolžil določenega dejanja, temveč da je vedno le trdil, da jih je videl mej izgredniki. Zastopnik državnega pravdništva pa je to smatral kakor preklicanje prve iz-povedbe in na njegov predlog je dal predsednik pričo Furlana odvesti v preiskovalni zapor radi suma krivega pričanja.
Ostale priče, mej temi poškodovanci Josip Juch, Ivan AVildi, Banchi, žendarmerijski straž-mojster Kopačin, Grattoni in nekateri drugi pripovedovali so že znane dogodke, ne da bi bili poznali katerega obtožencev kakor storilca. Zatem se je pričelo čitanje v obtožnici predlaganih spisov, kar je trajalo do 8. ure zvečer. Danes predpoludne se je nadaljevalo čitanje zapisnikov in zlasti kazenskih izvadkov, iz katerih je razvidno, da ni bil še nobeden obtožencev obsojen do sedaj radi zločina. Na predsednikovo vprašanje, imajo-li stranke staviti še kake predloge, se je oglasil branitelj dr. Rybđr.
Pritožuje se f*tro radi tega, da se je toli obširna obtožnica tako kasno dostavila, tla radi veli-eega števila obtoženeev in obsežnosti pravdnega materijala ni bilo nikakor mogoče pred obravnavo predlagati zaslišanje novih prič, je predlagal, naj se glede obtožencev Primožiča in Ferfolja zaslišijo priče, ki potrdijo, da ta dva ohtoženea dne 13. septembra niti nista bik v Nabrežini. Sodni dvor pa je ta predlog odklonil.
Na to so sledila izvajanja državnega pravd-nika in braniteljev. Jedro izvajanj prvega in bra-niteljev dra. Rvbara in dra. Padovana, prinesemo jutri. Sodba se proglasi nocoj.
Proti II. partiji zatoiencev n&breiin-skih in d«vinskih prične rasprava Jutri. Za to raspravo j« zanimanje vaeobče, slasti sato, kar so mad obtoženci župan de-vinski, gospod Ples in njegovi hčerki ter gospodiftina učiteljica Lavra Schols. Obtožnico prinesemo jutri zjutraj.
Bila Je laž. Prav tako je bilo, kakor smo slutili : vsa pripovdkn o izvršenem ropu na Krasti, kakor jo je pripovedoval neki Romolo Lizzi (glej notico v zadnjem izdanju pod naslovom : »Rop ali obrekovanje«!), se je izkazala kakor golo drzna izmišljotina onega nepoštenega človeka, da bi pokril svoj lastni, res izvršeni zločin. Mož je namreč po-neveril neki denar, ki ga je bil prejel, v zastav-Ijavnici za neko blago, katero je bil dobil od neke gospe res v ta namen, da je zastavi, nikakor pa ne pooblastilom, da bi šel z denarjem na Kras. I)a pa flvojo pripovedko priredi čim verjetnejo, je vsplel vmes — kakor je že navada sedaj — da so »roparji«, mej tem, ko bo ga tepli in porušili na tla, kričali: Porco de un Italian! Sedaj ostaja le vprašanje: kdaj in kako je mož dobil tiste rane ? Ali bodi kakor hoče, nas zanima drugo vprašanje. Za čin poneverjenja dobi mož gotovo svojo »plačilo«, a kdaj dobe naši slovenski kraji okolo Trsta in njih prebivalstvo potrebno zadoščenje za neprestana žaljenja in obrekovanja?!
Usmilite se! »Zima je prod vrati, a jaz nimam ne obleke, ne kruhu in nimam čim plačati stanarine«.
Tem bolestnim vzklikom se nam je predstavila danes uboga udova, mati šestih otročičev, kateri mož — Komici Anton, večletni člen »Del. podp. društva« — je umrl pred kratkem. Mi nimamo dostaviti druzega, nego da nam je ta nesrečna družina priporočena po poznanih nam narodnih osebah in da jo priporočamo oium, ki so usmiljenega srcn. Naslov: ulica delili Fornace 6 p. t. desno, ali pa pri slugi gori imenovanega društva,
Policijske vesti. 59-letnega dninarja Ivana D. iz Trsta jo aretirala policija sinoči ob !/,5 uri v ulici Miramar, radi beračenja. 72-letno Josipino F., šiviljo iz Trsta je aretirala polioija ob 1/92. uri po noči v ulici Conti, radi pohajačeuja in pomanjkanja sredstev.
Dobro domačo sredstvo. Mej domačimi sredstvi, katera se uporabljajo za olajšanje bolečin in odvajajoča ribanja pri premrazenju. zavzema prvo mesto Liniment, (Jap-sici comp. izdelan v laboratoriju Riehterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 nč. in 1 gld. steklenica, katera te spozna po znanem rudečem sidru.
Koledar.
Danes v torek lf). novembra: Leopold, vojvoda; Jedert, dev. Jutri v sredo 16. novembra: Edmund, 5k.; Otmar, opat.
Solnčni:	Lunin:
Izhod ob 7. uri 24 min.	Izhod ob 9. uri 29 min.
Zahod „ 4. „ 5 „	Zahod „ 4. „ 47 n
Ta je 47. teden. Danes je 318. dan teg.i leta, imamo torej Se 47 dni.
Različne vesti
Uzorni narodni častnik. Minole dni je v garnizijski bolnici na Dunaju umrl stotnik Fr. Matovšek, rodom Ceh. Plemeniti mož je vse svoje premoženje zapustil češkim društvom: »Sokolu«, šolski Matici in dr. V oporoki, pravi med drugim : »Moj češki narod in dragoceni jezik materni bil mi je najdražji v življenju: bil mi je edina tolažba v bojih življenja. Ker pa častnik nisem mogel pokazati tega vsukokrat, storim to sedaj v svoji poslednji uri.
Potres. V različnih delih severne Švedske so v noči na 5. t. m. čutili potres v smeri od jugovshoda do severozahoda. V Torneo, na švedsko-ftnski meji, je treslo tako, da soje majalo pohištvi* in so se odpirala vrata.
. 1759 kron 74079*70 727K-4 i
Narodno gospodarstvo.
Porodilo ravnateljstva ..Trtrovske-obrtne reghtrovane zadruge v tforiei*4 / neomejenim
jamstvom, za opravilni imsw oktobra 1898.
1.	število zadružnikov dne 1. oktobra 18I>8. . .	. 929
Naraslo tekom meneča za................20
Padlo tekom meseca za .................2
Število zadružnikov dne 1. novembra je znaSalo.	. 947
2.	število deležev dne 1. oktobra.......1714
Priraslo deležev tekom meseca............47
Odpadlo „ „ „ ............•>
število deležev dne 1. novembra je zuaSalo. .Svota vplačanih deležev do 1. oktobra t	•<	« tekom meseca .
„ izplačanih „	„ n
Svota vplačanih deležev due 1. novembra kron 81317-14 Svota podpisanih deležev po lf>0 gld. . kron 527700* ~
4.	Predujmov je bilo izplačanih 1. oktobra kron 228547*88
Priraslo tekom meneča....... 15758-78
Odplačalo „ ..............5228-76
Stanje predujmov dne 1. novembra. . . kron 239077-10
5.	Dopolnilni naklad znaftnl je 1. oktobra . krou 10683-23 Tekom meseca doplačalo se je ... „ 11(51-83 Stanje dopolnilnega zaklada 1. novembra kron 11851-06
6.	Do konca meseca prosilo je 50*) prosite-
ljev za predujme v znesku .... kron 395754 86
Dovolilo se je v znesku....... 285101*24
Izplačalo „ ........ 261173-24
7.	Hranilne vloge znašale so 1. oktobra . kron 140004-18
Vložilo se je tekom meseca...... 6346.—
Izplačalo...............13590'—
Stanje hranilnih vlog dne 1. novembra, kron K-<1759-— ▼ 111 knjižicah povprek po 1187 kron 02 vin.
8.	Gotovine v blagajnici 1. okt.' in pri
poštni hranilnici........
Svota prejemkov tekom meseca in pri
poštni hranilnici........
Svota izdatkov tekom meseca in pri poštni
hranilnici ..........
Saldo v blagajnici dne 1. novembra in poštni hranilnici........
9.	Denarnega prometa blagajnice od dne
1. oktobra do dne 1. novembra Hranilne vloge obrestujejo se po 41/,°/t Lastna glavnica v podpisanih deležih . kron 8131714 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah . . „ 131759-18 Razmerje 8 : 13.
Predujmi vračajo se v enem ali večtedenakih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po 5-72%. — Seja ravnateljstva je vsaki ponedeljek ob žesti uri.
Uradne ure so od 9—12 dopoludne in od 3—4 po-poludne Asaki dan.
kron 9173-15
43358-84
pri kron
48811-35
3720-64
kron 101343-34
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje voati.)
Dliliaj 15. Govori se, da je pravosodno mi-nisterstvo naložilo državnim pravdništvom, naj postopajo proti vsem onim listom, ki so odobravali govore Schonererja in \Volfa.
Dunaj 15. Dne 2. decembra bode razdeljenih nad 3 milijone svetinj. Kovanje teh svetinj jo stalo milijon goldinarjev. Grof Thun hoče povabiti državni zbor, da bi sklenil o tej priliki uda-nostno manifestacijo brez vsake političke barve. Ako hi stranke ne hotele privoliti v tako političko brezbarvno manifestacijo, potem naj bi šel predsednik zbornice pred cesarja, kateremu naj bi izjavil udanost iste. V ta namen «e že vrše pogajanja med grofom Thunom in načelniki strank.
Dunaj 15. V sredo bode torej zopet soja poslancev. V tej seji bode bržkone glasovanje o predlogih za zatožbogrofa Badenija. V krogih desnice govorč, da je že zagotovljena večina proti zatožbi.
Kaneja 15. Včeraj je bil blizo Kandije pogovor meti angležkim konzulom Billitijem, anglež-kim polkovnikom Chermisedem in krečanskimi voditelji. Poslednji ho privolili v izročitev orožja, pod pogojem, da bodo o tem posredovali Angleži. Rečeni polkovnik jim je zatrdil to.
London 15. Lord K i m b e r 1 e y je rekel na nekem banketu, da bodo liberalci kakor jeden mož podpirali augležko vlado v egiptovskem vprašanju. Lord Salisbury da ima ob temu vprašanju vso deželo za sabo. Stem, tla se je Fran-cozku umeknila vprašanju Fašode, se ni ponižala nikakor. Naj veča korist za Anglijo je, da živi s Francozko v dobrih odnošajih. Z-ijedno treba pa odločnosti, da se varujejo pravice Anglijo.
Najnoveja trgovinska vest.
>Tew-York 15. novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 747/», za maj 71 s/4. Koruza za december 38, za maj 389/<. Mast 518.
TRŽNE CENE.
<(>«« k« razumejo na debelo in • carino vred).
Domaći pridelki.
100 K.
Fižol: Koks . . . Mandoloui .... ■vetlorudeči , . . temnorudeči . . . kanarček .... bohinjski novi . . Jeli veliki . . , n mali novi . . 7,«leni dolgi . , .
n okrogli . . Metani hrvatski „ štajerski . maslo fino Štajersko bečmen, itv. 10
« 9 .
n 8 .
Zelje, kranjsko . . Repa, „ . . Krompir, Štajerski Proso, kranjsko Leča. kranjska . .
H peh......
Mast......
Kava, Mocca. . . Ceylon Plant. fina Portoricco . . . Guatemala . . . San Domingo . . Santo« najfineji „ srednjefini. ., srednji . . Hantos navadni Sladkor, Centrifugal I. vrste . . .
„ Centrifugal II. vrste . . „
Concasnć.......... n
razkosani.......... n
HI Ž, italijanski fini.........
italijanski srednji....... „
Japan, fini......... „
Raugoon, eitra ....... ,,
I...........
„ II..........
Petrolej ruski, v sodih.......
v zabojih od 29 klg......
Olje, italijansko najfineje .... „
italijansko srednjenno.......
bombažno Amerik....... „
Malaga............
Limoni mesinski.......zaboj
Pomaranče mesinske...... „
Mandeljni dalmatinski..... „
Bari ..........
Pinjoli........... "
Božiči dalmatinski....... '„
„ pulješki........ „
SmokTe puljeske.......
« Krftk
0,l for. <ln ft.rj
12-75 12-—
13 — 1225
11-75	12-—
l 8-75	—*—
100 K. ——	-•—
"	7-50	—
10 75 14-50 14 —
6-50
lili). 75 14-25 7-—
3- 3-10 11.25 11-50
100 K.
59 — 56-— 146*— 150-— 144-—
103	—
104	— 91 — 87*— 82*— 78*— 37 —
36-50
37-75
38-75 21 — 20-50 20-15- — 14*25 11-25 19 —
6-60 «7*— 62'— 29-36 — 3-50 4 —
57— 148*-162 — 146 — 105*— 105-— 92*— 88*— 83*~ 80-—
38*-39*25 21-25 20-75 20-25 15.25 14-50 11.50
68.-63 — 29.50 37,— 4-50 5 —
grSke v vencih nove
112.— 114.-78'— 80. -10.25 —. -1150 —— 14— —
16.75
Varstrena miti: SIDRO. -
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Rlehterjeve lekarne v Pragi
pri poznano izvrstno, bolečine blaiefe mazilo
domva »e po 40 nvč., 70 nvČ. in 1 gld. po vseh le-tarnali. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek.
Rlcnterleva lekarna pri zlatem le?n ? Prasi.

Velik zaslužek!
za posestnike menjalnic, kupce, agente itd.
originalne srečke
(ne pisma na obroke), katere se oddajo lahko V velikem Številu. Ponudbe pod »Lo.sgeschiift 7214« na Haasenstein & Vogler, Dunaj.
a
dobre mu Mm
pozor!
V gostilni „ Konsumnega društva pri •V. Ivanu" toči se izvrstno vino, in sicer
novi in stari refošk ter belo domače.
Vse po 48 iit&
Za obilen obisk se priporoča
„Konsumno društvo" pri sv. Ivanu.
„EDINOST"
>
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izluija v Trstu dvakrat na dan razna nedelj ln praznikov.
Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o 9. uri predpoludne. — Naročnina znaSa: Obe izdanji gl. 21-—; samo večerno izdanje gld. 12*—, {poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). PoBamezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje U kr., večerno 4 kr
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh le ulicah In trgih:
Piazza Caserma št. 2. — Via Molin piccolo St. 8. — Via S. Michele St. 7. — Ponte della Fabra. — Via Bivo —;,CamP° Marzio. — Via delle Ponte nuove St 1. — Via Caserma Št. 13. — Via Belvedere St. 21. — Via Uhega St. 2. — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Iatituto St. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri goHp. Pogorelcu, v Škeduju pri goap. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Uašperšič. — Izven Trsta prodaje se „EdinoBt" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v Šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi t« glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrati ohranitev in razvi tek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moć!"
<
Na naiviSie povelie Mmm c. fr in kr. appstolsKeeca XXXII ces. kr. državna
za civilne dobrodelne namene v tej državni polovini.
Ta denarna loterija, jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsega 12034 (lol)itkov v goto'ini v skupnem znesku 401.800 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron
Za izplača nje dobitkov jamči e. kr. loterijski zaklad.
Žrebanje nepreklicno dne 15. decembra 1898.
Jedna srečka stane 4 krone.
lelrt„rJ!rew ?°?Va T	Z£l	^^ Uft Dunaju' L Ri^mergasse 7, v loterijskih ko-
lekturali, v tobakarnah, pri davčnih, poStuih, brzojavnih in Železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za kupce srečk.	J
Srečke se dopoSljejo poštnino prosto.
C. kr. loterijska direkcija
oddelek za državne loterije.
t
Priloga „Edinosti".
Trgovsko - obrtna registrovana zadruga v Borici
z neomejenim jamstvom.

Uašc &£acj o-to-dj-c J
Dne 7. oktobra 1897. se je obrniln zadruga prvič na slovensko občinstvo z vabilom k pristopu. Z dnom 1. oktobra 1898. je štela zadruga '.»04 člene in 1G59 deležev v znesku kron 497.700.
S temi številkami v kratki dobi svojega poslovanja, od 1. decembra 1897. do 30. septembra 1898., jo dokazala zadruga skrajno potrebo in velik pomen svoje ustanovitve.
Prva in glavna naloga zadruge je, podpirati trgovski in obrtni stan v Gorici. Novo odprte prodajalnice in obrti tekom leta 1897. in 1898. so dokaz, da je zadruga vršila uspešno to svojo prvo nalogo.
Ravnateljstvo zadruge pri tein ni zanemarjalo drugega dela svoje naloge, sporazumno s trgovsko-obrtnim pospeševalnim društvom, opazovati trgovsko in obrtno gibanje na Goriškem sploh. Pridobilo si je mnogo izkušnje in utrdilo prepričanje, da je trgovina in obrt v slovenskem delu deželo skrajno zanemarjena, da smo začetniki, prepuščeni samouku, samopomoči. Od nikoder bo-drilne in učilne besede, nego izmed nas! Naša trgovina in obrt sta brez opore činiteljev, katere je postavilo državno zakonodajstvo v to svrho. Iščimo in najdimo torej boljšo bodočnost le v sebi, v varčnosti, vzajemnosti in v učenji. To spoznanje je bil gonilni vzrok ustanovitvi zadruge, to mora ostati nje vodilo. Trgovsko- obrtna zadruga nudi najlažjo priliko, nabirati glavnico; vsak, tudi manjši obrtnik in prodajalničar, utegne ločiti eno krono na teden ali 2 goldinarja na štiri tedne. Obrestuje se mu v zadrugi vsaka krona od tedna do tedna po 4%. Ob jednem je pa prisiljen, varčiti vsaj pet let, in privarčiti najmanj 300 kron ali 150 gld. Da je vlaganje vsakemu pristopno tudi izven Gorice, se je uvedel čekovni promet. Tedenski ali mesečni obroki se vplačujejo lahko pri vsakem poštnem uradu. Težko ali nadležno bode s početka marsikomu, zlagati krono h kroni, polagoma pa postane to navada, iz t<5 pride varčnost. Brez te obrtnik in trgovec ne more prospevati.
Malenkostno bi se zdelo premož-niku tako zlaganje po kroni. Svota nabranih deležev za devetmesečno dobo, to je 1000 aktivnih deležev ali 300.000 kron za prvo petletje — govori glasno, da daje krona h kroni ogromno premoženje. In vsa ta glavnica je pristopila na novo v pomoč obrti in trgovini. Ako zadruga napreduje v 2., 3., 4. in 5. letu tako, kakor je v prvem, potem bode imela v petletii 5000 aktivnih deležev z 1,500.000 kron ali 7« milijona goldinarjev. Od tega je 1,300.000 kron privarčene glavnice, 200.000 kron
pa pridobljenih obrestij. Ako goriški Slovenci k zadrugi pristopijo do tega števila, pač naj sijaj -nej še dokažejo, da so razumno računajoče ljudstvo, ki si samo ustvari boljšo gospodarsko bodočnost!
Osnova zadruge pospešuje var-čenje in nabiranje glavnice na najugodnejši način. Na primer:
1.	Kedor pristopi prvo leto z enim deležem, drugo s še onim, in tako naprej do petega in s šestim letom nadaljuje vplačevanje petih deležev, to je pet kron na teden ali 130 gld. na leto, preiema od dokončanega petletja naprej vsako leto 150 gld. ali 300 kron glavnice. Zadruga nudi tako priliko obrtnikom in trgovcem, da si pripravljajo tekom celega leta z majhnimi zneski potrebno glavnico.
2.	Kedor vplačuje po kroni na teden tekom štirih petletij in konec petletja naloži privarčeno svoto kot hranilno vlogo, naboro v 20. lotih 882 gld. ali 1704 kron, to je, prihranil je 520 gld. glavnice in pridobil 302 gld, golih obrestij, v 40 letih pa 2793 goldinarjev, to je, prihranil jo 1040 gld, in pridobil 1653 gld. obrestij. Ako pristopi kedo na ta način v zadrugo z dvajsetimi leti, se je zavaroval tako rekoč za slučaj doživljenja 60. leta starosti za 2793 gld. In plačeval je le jedno krono na teden ali 2 gld. JH kr. na mesec. Glavnica jo pa tekom cele dobe njega lastnina. Pet kron na teden ali nekaj čez deset goldinarjev na mesec daje v 40 letih 13.965 goldinarjev, dočim najugodnejša zavarovalnica toliko ne nudi.
Kedor je varčil, pa ni le sebi koristil. S svojimi vplačevanimi obroki je pomagal obrtnikom in trgovcem, katerim se nabrane svote izposojajo. Var-čenje sebi v korist in ob jednom zaupanje prihranjenega denarja drugemu pa budi in razvija vzajemnost. Trgovski in obrtni stan po tej vzajemnosti še le postane eno gospodarsko telo.
Predujem na podpisani delež ali posojilo so dobi na poroštvo, izjemoma tudi brez tega, v vsakem poljubnem znesku. Kedor si izposodi 200 kron za pet let, plačuje svoj delež eno krono na teden in poleg tega še 28 vinarjev na obrestih. Plačuje torej na teden 04 krajcarjev, ter je vrnil v petih lotih izposojenih 200 kron, konec petlotja pa prejme na ostalem deležu še 50 goldinarjev ; ali kedor si izposodi 300 kron, dobi cel delož naprej izplačan, to je 200 kron glavnice in 40 kron obrestij, katere drugi, ki varči, dobi izplačane še le po preteku petih let; vrača pa svoj delež, jedno krono in 42 vinarjev
dopolnitve, ali pa 71 krajcarjev na teden. V petih letih jo vrnil glavnico in obresti.
Kolikor si kedo izposodi, toliko deležev mora podpisati za dobo petih ali vsaj desetih let. S predujmi si olajšajo uradniki in stanovi, ki imajo stalne dohodke, večja odplačila in pomagajo obrtniku in trgovcu k trgovini. Na primer :
Uradnik, ki ima na leto potrebščin 00 gld. pri krojaču, pristopi z dvema deležema, plačuje 2 kroni na teden ali nekaj čez 8 kron na mesec. S poroštvom obrtnika dobi na podpisane doležo vsako leto 00 gld. predujma ter plačuje poleg deleža še 15 vin. obrestij in toliko več vsako leto naprej. Obrtnik je prejol plačilo v gotovini, uradnik si jo pa razdelil odpločilo na mesečne obroke.
Obrtnik in trgovec, ki ve, da sme računati na gotovino, pa bode vse drugače podjeten nogo oni, ki mora iskati krajcar za krajcarjem pri odjemalcu. Vzajemnost med stanovi v trgovsko-obrtni zadrugi kaže nam sledečo razmerje :
T"
i
'I
1 <u
O
H
(iS
S
3."i
tO
I-.j
m
.m 51
lEi lil
■* 3 "7 0f
Ifi
.-3 i
fif •s n -5
11 h !
71) inr. 282 HI
!M)t
Nabrana velika glavnica in misel vzajemnega podpiranja pa gotovo stori, ; da računamo, da smo zaupni in podjetni. S temi lastnostmi in večjo obratno glavnico se lotimo lahko velike trgovine in velike obrti. Naravnih sil in zakladov imamo dovolj v deželi. Da jih izkoristimo, jo treba nam glavnice, vstrajnosti in znanja. Nabirajmo torej denar, nabirajmo z zaupnostjo, rabimo ga z vzajemnostjo. Oisti dobiček, ki skupi trgovsko-obrtna zadruga, pa naj služi v vrhovni cilj, izšolati v deželi obrtni in trgovski stan. Od lota do lota se širijo obrtno in trgovske šolo. Ljubljana, Gradec, Dunaj imajo žo ugledne zavode, dobimo si jih tudi mi. Kolikor jo na razpolago čistoga prebitka zadrugo, obrniino ga v ustanovitov strokovnih, obrtnih in trgovskih šol, v podpiranje učencev takih zavodov s tem, da se napravijo lotno ustanovo. To bodi
najvišja naloga nabranega rezervnega zaklada trgovsko-obrtne zadruge.
Dobiček, kateri razni stanovi dajejo z varčenjem in vzajemno pomočjo, služi istim, pada njim nazaj.
Ako se bode zadruga s to močjo razvijala, kakor tekom prvih 10 mesecev poslovanja, postane ob končanem petletji osrednji zavod goriških poso- ' jilnic. Sodeč po številu deležev prvega leta, bi znašalo ob končanem petletji 8000 deležev, to je 2,400.000 kron podpisane glavnice. lata bo dohajala v tedenskih zneskih vštete obresti od predujmov 10.000 kron. Kedor pa lo količkaj ve, kaj pomeni redni tedenski dohodek 10.000 kron, zastavi že v prid mirnemu in zanesljivemu poslovanju naših posojilnic ves svoj upliv, da tr-govsko-obrtna zadruga pride do zaže-ljenega razvoja, in po tej poti naši denarni zavodi najdejo posredujočo centralno blagajnico.
ter obrestu je vložene zneske po 4V« V l'o pravilih svota vloženega denarja ne sine presegati polovice zneska podpisanih deležev. Zadruga je sprejela tekom desetmesečnega obstanka | 190.000 kron hranil, od katerih ima danes v znesku še 140.000 kron. Ker znašajo podpisani deleži kron 1-1)7.700, ' je zaupni denar pokrit štirikrat s podpisanimi deleži. Zadružniki pa jamčijo za ta denar ne le s podpisanimi deleži, marveč solidarno z neomejenim jamstvom. Sinemo torej roči, da zadrug a n udi za naloženi denar največ varnosti na Slovenskem. Ker vlaganje hranil močno pospešuje razvoj zadruge in jo posebno v prvih petih letih mogoče vstreči prošnjam za posojilo le, ako hitro naraščajo hranila, se vabijo naši premožniki, da svoj denar nalagajo pri trgovsko-obrtni zadrugi. Mnogo našega denarja imajo še ptuji denarni zavodi. Dokler nima za-
druga toliko hranil, kolikor dopuščajo pravila, je dolžnost vsakega, da denar nalaga pri trgovsko-obrtni zadrugi.
Z dnem 1. decembra 1898. konča trgovsko-obrtna zadruga prvo leto prvega odseka, ki konča 1. decembra 190:2. S prvim januari jem 1899. prične drugi odsek, ki bode trajal do konca leta 1903. Sprejemanje članov v prvi odsek je zaključeno. Podpis a n o r a v-n a t e I j s t v o vabi že sedaj vse stanove k pristopov drugi odsek. Plačevanje in izplačevanje za ta odsek se izvršuje lahko takoj z današnjim dnem. Kedor želi pristopiti, naj se obrne ali osebno ali z dopisnico na uradno vodstvo zadruge, da mu da potrebna pojasnila in navodila.
V nadi, da slovensko občinstvo uvažuje zadrugo po sedanjem delovanji in izkaže to z obilnim pristopom v drugi odsek, beležijo
v Gorici, dne L>8. oktobra 1898.
Dr. Henrik Tuma, deželni poslanec in odbornik,
načelnik.
Dr. Alojzij Franko, odvetnik,
prvi namestnik.
Franjo Žnidarčič, c. kr. profesor,
prvi zapisovale«1.
Ivan Delak, hišni posestnik. Peter Drašček, trgovec. Andrej Jakil, lastnik strojarne v Kupi. Anton Fon, krčmar in klobučar. Jernej Kopač, svečar. Dr. Andrej Lisjak, zdravnik. Fran Pavšič, mizarski mojster.
Ivan Dekleva, voletr/er.
drugi namestnik.
Andrej Gabršček, lastnik tiskarn, dnigi zapisovalci-.
Ivan Doljak, mizarski mojster v Solkanu. Anton Jeretič, knjigotržec. Anton Jerkič, fotograf. Anton Krušič, krojač. Jožef Kutin, trgovec. Fran Mozetič, zidarski mojster, Ivan Reja, krčmar. Andrej Tabaj, veroučitelj.
Tisk. "Goriška Tiskarna* A. Gabršček.
— Izd. in zal. «Trg. obrt. registr. zadruga v Gorici*.