Leto LXVI
PoStnina plačana т gotovini
V Ljubljani, v soboto, dne 26. marca 1938
Stev. 70 a
Gena 1.50 Din
thročnina mesečno 15 Dim, z« inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo (20 Din
llredniitvo je v Kopitarjevi »L6/UI
SLOVENEC
Telefoni nredništva ia nprave: 404)1, 40-03, 40-08, 40 04, 40-05 —• Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik«
Cek. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.549 za insera te; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011, Praga-I )unaj 24.797
U prava: Kopitarjeva niica štev. b.
Japonci oprezno ustanavljajo svoj imperij
Severna in južna armada se bližata „Cesarskemu prekopu
Japonski pohod na kitajsko celino, ki se je začel 8. julija lanskega leta, je danee po devetih mesecih dosegel tale rezultat:
Japonska armada, ki ima svoj glavni stan od nekdaj na azijski celini na tako zvanetn Kvan-tungu, ki danes epada k mandžurski državi, je prodirala ekozi Džehol in Čahar proti jugozahodu na bivšo kitajsko prestolnico Peking, ki je bil Se zdavnaj v območju japonske armade, ki je imela v Pekingu posadko že, odkar so Japonci Kitaju odtrgali mongolski provinci Džehol in Čahar. Ko je začela japonska armada počasi prodirati iz Pekinga v treh kolonah na jug v smeri proti reki Hoangho (Rumeni reki), je druga armada, ki ee je izkrcala daleč na jugu pred ustjem Jangcekjanga pod varstvom vojnega brodovja v Sanghaju, zavzela, prodirajoč iz Šanghaja
v severnozahodni smeri, glavno mesto sedanje kitajske vlade N a n k i n g. Prve tri armade se zato imenujejo severna armada,' ona pa, ki je zasedla Šanghaj in Nanking, to je okrožje Jangcekjango-vega ustja, pa južua japonska armada.
Severna armada prodira počasi v osrednji Kitaj ter je v prvem zaletu zavzela vso veliko pekingško provinco z važnim pristaniškim mestom T i j e n c i n o m , nato se pa v treh kolonah pomikala dalje proti Hoanghnu ali Kumeni reki, dočim skuša istočasno južna japonska armada prodirati severni armadi naproti, tako da bi se obe-dve združili v porečju Rumene reke nekako pri mestu H a j f e n g u. Doslej je zapadno krilo severne armade prodrlo nekako do sredine province Šansi ter je od Rumene reke najbolj oddaljeno, dočim je erednja kolona že čisto blizu Hajfenga, vzhodna pa, ki prodira ob obali Tihega morja, je zasedla nekako polovico province Šan-tung s pristaniščem Cingtauom, ki je enkrat pripadal Nemčiji, ter je zadnje dni v ogorčenih l>or-liah s Kitajci zavzela važno žel. križišče Šiičov ter se nevarno bliža tako zvanemu Cesarskemu kanalu, ki veže reki Hoangho in Jangcekjang.
Južna armada pa še ni prodrla veliko preko Nankinga ter je danes pri mestu Pengpu blizu Cesarskega kanala, tako da se bosta obe japonski armadi najbrž že v kratkem združili, šele potem bosta mogli obe armadi počasi prodirati preko Cesarskega kanala na jug proti Ilankovu, ki leži nekako v sredi Kitaja v osrednji kitajski provinci Honan in je po zavzetju Nankinga sedež Čankaj-skove vlade.
Kakor vidimo, prodirajo japonske armade zelo I>očasi. Vzrok je prvič ta, da morajo Japonci skrbeti za varstvo ogromnega severnega zaledja svoje armade, ki sega od meje Mandžurije ali Mandžukoa tja do Rumene reke, in so severne japonske armade zlasti izpostavljene napadom kitajskih gverilskih čet z zapada, kjer je mongolska provinca Sujijan. Drugi vzrok je pa ogorčeni odpor kitajske armade, ki je zadnji čas močno okrepljen s pomočjo Sovjetske Rusije in angleških orožarn ter ima sedaj tudi dobro vodstvo. Kljub temu pritiska japonske armade ne more zadržati ter je prisiljena, da se počasi umika. Sedaj so se kitajske čete zakopale vzdolž Cesarskega kanala
ti
ter bodo dale Japoncem veliko opravka. Ko se 1k> Japoncem posrečilo vreči Kitajce čez Cesarski kanal, bo nadaljnje prodiranje proti Hankovu v sredino Kitaja dosti lažje.
Medtem je japonska poslanska zbornica sprejela veliki mobilizarijski zakon, ki daje vladi največja pooblastila, ako bi se mogoče proglasila vojna ali »vojni podobno stanje*. Vlada smo po tem zakonu, ne da bi vprašala parlament, mobilizirati vse ljudske osebne in gospodarske sile za popolno osvojitev Kitaja. Kakor je povedal v parlamentu ministrski predsednik princ Konoje, si Japonska ne namerava prisvojiti severnega in srednjega Kitaja, ampak le pomagati, da se tam osnuje »neodvisna kitajska vlada«. Doslej te vlade še ni bilo mogoče sestaviti, pravijo pa, da bo sestavljena že te dni in bo imela svoj sedež v Sanghaju. »Neodvisni« 6everni Kitaj pa ima že svojo vlado, ki stoluje v Pekingu. Tretja država oziroma vlada se bo ustanovila iz notranje Mongolije, kakor hitro bodo Japonci, ki imajo v svojih rokah že notranje mongolske province Džehol in Čahar, popolnoma zasedli tretjo in najbolj zapadno provinco notranje Mongolije, Sujijan. Tej provinci nameravajo postaviti na čelo znanega mongolskega prvaka princa Teha.
Blum se noče umakniti
raje je umaknil svoj proračun
Pariz, 25. marca. b. Vei ministri in državni tajniki eo ee sestali danee ob 10.80 na sejo, ki ji je predsedoval ministrski predsednik Leon Blum. Ministri so razpravljali o položaju, ki je nastal po včerajšnjem eklepu eenata, da ne sprejme zakonskega načrta poslanske zbornice o izrednih finančnih pooblastilih vladi zaradi narodne obrambe. Seja je bila končana ob 11.45, na kar je bilo iz-dano uradno poročilo, da bo ministrski predsednik Leon Blum na popoldanski eeji poslansko zbornice zahteval, da ee sprejme ta finančni zakonski načrt tako, kot ga je sprejel senat. To se pravi, da mora zbornica sprejeti stališče eenata, s čimer bo kredit za narodno obrambo za 5 milijard manjši, kakor ga je sprejela poslanska zbornic«. Leon Blum bo v poslanski zbornici točno razložil vzroke, ki so vlado prisilili, da ta predlog sprejme. S tem pa je tudi vsaj začasno kriza odstranjena, ako seveda ne pride v poslanski zbornici do prehudih protestov levice zaradi tega umika.
Nova litovska vlada
Kovno. 25. marca. AA. (Havas) V novi litovski vladi, ki jo sestavlja Mironas, so: ministrski predsednik Mironas; glavni poveljnik litovske vojske Arastikis bo gospodarski minieter in minister narodne obrambe; Lozoraitis začasni zunanji minister; notranji minister Leonas; pravosodni minister Masiuhis; kmetijski minister bivši ministreki predednik Tubelis; minster narodne proevete Ton-копа; minister za promet Stanisavski. Opozicija ne bo dobila niti enega ministra. Novi ministri so člani nacionalistične 6tranke.
o CSR
Dobesedni prevod njegovega včerajšnjega govora
Včerajšnji »Slovenec« je objavil v glavnih posnetkih zelo važno zunanje-politično izjavo angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina Vsebina govora je bila točno podana. Danes smo dobili v roke uradno besedilo tega govora in ker je silno važno za pravilno presojo sedanjega položaja v Evropi, predvsem z ozirom na odnose med Češkoslovaško in Nemčijo, dotične odlomke Chamberlainovega govora še enkrat objavljamo v dobesednem prevodu.
Angleški ministrski predsednik jc, govoreč o Češkoslovaški, dejal:
»Eno najvažnejših vprašanj, ki trenutno naše misli najbolj zaposluje, je vprašanje odnosov med vlado češkoslovaške republike in nemško narodno manjšino v tej deželi. Mogoče je, da bi rešitev tega vprašanja, če bi ga bilo mogoče rešiti, mnogo doprinesla k obnovi občutka ravnovesja v predelu Evrope, ki je mnogo večji kakor neposredno prizadeto področje.«
»Vlada njegovega veličanstva je temu vprašanju posvetila posebno pozornost in skrbno proučevala vprašanje, če naj Anglija k svojim dosedanjim obveznostim, ki izvirajo iz Zveze narodov in iz lokarnske pogodbe, za utrditev miru v Evropi prevzame še nove, določene obveznosti v Evropi, predvsem z ozirom na Češkoslovaško. Pri tem bi rad opozoril parlament na to, da imamo obveznosti, ki bi nas prisilile, da sežemo po orožju za cilje, ki se ne tičejo neposredno naše lastne obrambe in obrambe dežele britanskega imperiia. V prvi vrsti spada semkaj obramba Francije in Belgije proti ne-izzvanemu napadalcu. To ie v zvezi z našimi obveznostmi lokarnske pogodbe, ki je bila 19. mainika 1936 v Londonu znova okrepljena in potrjena. Semkaj spadajo tudi naše obveznosti do Portugalske, do Irske in Egipta. To so naše jasne in trdno določene obveznosti z ozirom na rtotove dežele.«
»Toda izven naštetih primerov pa imamo še primer splošnega značaja, ki pa ni nič manjše važnosti. Ta primer bi nastopil v okviru Zveze narodov in je bil od bivšega zunanjega ministra Edena jasno opisan e stavkom- Mimo vsega pa lahko enkrat postane nujno, da bomo morali seči po orožju, da prinesemo svojo pomoč žrtvi kakšnega napada, kadar bomo po lastni presoji smatrali za pravilno in po predpisih pakta Zveze narodov spoznali za potrebno, da to storimo. Takšen primer bi se lahko pripetil z ozirom na Češkoslovaško. Bivši zunanji minieter (Edenl pa ie še dostavil: Lahko postane potrebno. Ta izraz rabim namenoma, kajti v tem primeru za nas ne obstoja nobena avtomatična obveznost, da sežemo po vojaških sredstvih.«
»Tako naj tudi ostane, kajti od nobenega naroda ne moremo pričakovati, da vzame nase avtomatične obveznosti izven tistih ozemelj, ki tmaio za niega življenjski pomen. Vlada njegovega veličanstva vztraia pri tej izjavi. Kaiti spoznala ie da «o v današniih razmerah možnosti Zveze narodov, da svoje dolžnosti izpolni, postale slabotne. Toda tega naj nikar tako ne razlagajo, da angleška vlada v nobenem primeru ne bi hotela poseči vmes, da ohrani mednarodni red, če bi nastopil položaj, ki bi ga angleška vlada smatrala za takšnega, da )i svetuie omenjeno posredovanje.«
»Sedaj nastaja vprašanje, če naj mi mimo vseh naših dosedanjih obveznosti damo Franciii iziavo,
da fi bomo takoj stavili na razpolago vso svojo vojaško moč, če bi bila Francija zaradi napada Nemčije na Češkoslovaško prisiljena, da izpolni svojo zavezniško dolžnost do Češkoslovaške. Druga možnost je ta: Ali naj takoj izjavimo, da smo pripravljeni podvzeti vojaške korake, da preprečimo ogrožanje nedotakljivosti in neodvisnosti češkoslovaške države in sploh vse druge narode povabiti, naj se nam pri takšni izjavi pridružijo.«
»V obeh naštetih možnostih je jasno, da bi bila odločitev, če se naj Anglija vmeša v vojno, angleški vladi odtegnjena in bi moralo angleško jamstvo takoj delovali. Toda s takšnim predlogom se angleška vlada ne more spoprijazniti v zvezi z ozemljem, v katerem angleški življenjski interesi niso toliki, kakor so v Franciji in v Belgij. Kaj takšnega Zveza narodov od nas Angležev ne zahteva. Zato izjavljam, da Anglija pod nobenim pogojem ne more dati takšnega vnaprej obveznega jamstva. Toda pristavil bi rad, da bo zelo težko mogoče vojno, če in kadar bo izbruhnila, omejiti na dotično ozemlje, in da ie tudi nemogoče vnaprej napovedati, kako se bo razvila in katere vlade bodo potegnjene v njene VTtince. Ncvzdržlj'iv pritisk dejstev bo morda postal huiši in težji, kakor vse vnaprej dane izjave. V takšnem primeru je bržkone verjetno, da se bodo tudi druge države — razen onih, ki so neposredno v vojni — čutile orisiljene, da se v kratkem času v vojno vmešajo. To bi se zgodilo pri dveh državah kot sta Anglija_ in Francija, ki ju veže več kot tisočletno prijateljstvo, ki gojijo iste ideale demokratične svobode in sla enako odločeni, da jih branita.«
Pariz, 2T>. marca. c. Bivši angleški minister in voditelj desnega krila konservativne stranke Winston Churchill je odpotoval danes z letalom iz Londona v Pariz. V Parizu 1н> ostal štiri dni in 1ч> imel več sestankov z vodilnimi francoskimi politiki.
Slovaki odločno zahtevajo
avtonomijo in priznanje svoje narodnosti
Praga, 25. marca. Dopisniki angleških listov poročajo v London, da je po odstopu predstavnika nemških krščanskih socialcev v vladi. Zaiička, nastal za češkoslovaško vlado zelo težak položaj, ker ima zdaj Henleinova stranka, ki se ravna po smernicah berlinske vlade. 55 poslancev in 26 senatorjev. Pričakovati pa je, da bo tudi nemška socialno-demokratska stranka, v kateri бо nacionalna čustva prevladala nad internacionalizmom, zapustila vlado.
V	četrtek pa se je v Bratislavi zbrala slovaška avtonomistična etranka pod predsedstvom msgr. Hlinke. Na eeji eo eprejeli resolucijo, ki pravi, da bo stranka najodločneje nadajevala borbo za popolno avtonomijo Slovaške in za juridično priznanje pittsburškega sporazuma, ki poleg češkega naroda pozna poseben slovaški narod, ki mora uživati enak političen in kulturen položaj ter enakopravnost s češkim. Hlinkova stranka je sklenila, da bo z opozicijo in tudi s Henleinovo stranko sodelovala v vprašanju avtonomije V6eh narodov v češkoslovaški republiki.
Sklep Hlinkove slovaške ljudske stranke pomeni dejansko to. da bo odslej slovaška ljudska etranka iskala zbližanja z manjšinskimi strankami na Slovaškem, to je z madžarsko manjšinsko stranko in s stranko Nemcev, ki žive po raznih nemških jezikovnih otokih na Slovaškem. Slovaška ljudska stranka bo prevzela v tem pogledu pobudo in bo manjšinskim strankam razložila, da je sodelovanje v borbi za avtonomijo potrebno tudi njim, kajti samo v avtonomni Slovaški bodo tudi narodne manjšine dobile potrebno zaščito. Takoj po velikonočnih praznikih se bo na Slovaškem začela velika propapanda s celo vrsto zborovanj, ki se jih bodo udeležili tudi zastopniki manjšin, madžarskih in nemških, na Slovaškem. V ta namen bo ustanovljen nov skupni izvršni odbor, ki bo trajnega zna čaja. Slovaška ljudska stranka je odklonila povabilo češkoslovaškega narodnega sveta, naj pošlje vanj svojega zastopnika.
V	Pragi eo k tem dogodkom objavili od »poučene strani« (to je od vladne) posebno razlago, ki pravi:
Slovaška ljudska stranka je na svoietn sestanku v Bratislavi pod predsedstvom Andreja Illinke razpravljala o predlogu poslanca Tisoa o razširjenju avtonomistične fronte na madžarsko, nemško in rusko manjšino. Vodstvo ljudske stranke je 6klenilo prevzeti nase dolžnost, da (o sodelovanje uresniči in je e tem namenom tudi že sestavilo etalni odbor. Prav tako je vodstvo pooblastilo poslanca Tisoa, da na prihodnii skifoščinski eeji poda izjavo v tem smislu. Praški politični krogi smatrajo ta sklep kot čisfo taktično potezo, ki nima reenične politične vrednosti. Z ozirom na to, ker se številčno stanje opozicije ne enenja, bo češkoslovaška vlada še naprej vztrajala pri dosedanji manjšinski politiki. Kar se tiče specialnih slovaških vprašanj, ima češkoslovaška vlada, ki ji predse-
Klin med Nemčijo in SSSR
Washington, 24. marca. TO. Poljski poslanik v Washingtonu grol Potočki je eprejel časnikarje ter jim razložil pomen sporazuma med Poljsko in Litvo. Poslanik je dejal, da želi Poljska med Nem čijo in sovjetsko Rusijo zgraditi blok nevtralnih držav, ki bi segal od Baltiškega do Črnega morja. Ta blok bi obsegal sledeče države: Poljsko. Litvo, Estijo, Letonsko. Finsko in Romunijo. Poljska kot takšna ne bo dovolila nobeni tuji armadi. da bi prekoračila njeno ozemlje v primeru, da bi hotela priti na pomoč kakšni državi. Takšno zadržanje hoče poljska vlada doseči pri bloku nevtralnih držav, ki ga gradi med Sovjetijo in Nemčijo. Poljska vlada se bo torej v prihodnjih mcsccih trudila, da sklene z baltiškimi državami in z Romunijo nove zvezne pogodbe, ki bi vsebovale omenjeno obveznost. Toda Poljska nc bo sklepala večstranskih pogodb, marveč samo dvostranske. Poljska vlada izjavlja, da si ne želi nobenih ozemeljskih osvajanj. Poljska jc nasičena s tem. kar sedaj ima. Ni pn res. da bi bila Poljska obljubila Nemčiji, da ji odstopi
V6e svoje pravicc v Odansku, če bi ji Nemčija pomagala zasesti Litvo. Takšne vesti 60 otroške in neumne.
Socialist Spaak o pob tihi Belgije
Bruselj. 24. marca. TG. Belgijski z.unanji minister Spaak je imel v parlamentu zunanjepolitični govor, v katerem je razložil, da ima Belgija jamstvo Nemčije. Francije in Anglije, da bodo spoštovale njene meje. Ta jamstva Belgiji zadostujejo in ee ji ni treba vznemirjati. Ko je neki poslanec vprašal, če bi Belgija dovolila na primer francoskim četam, da bi prekoračile belgijsko ozemlje, kadar bi pohitele na po moč Češkoslovaški, je marksistični zunanji minister Spaak odgovoril, da Belgija tega ne bo storila in da Belgije zvezna pogodba med Francijo in češkoslovaško v ničemer ne briga.
duje Slovak dr. flodža, za seboj precejšnje število vodilnih osebnosti iz raznih strank, in bo zato češka vlada vprašanje slovaške manjšine gotovo najpovoljneje rešila.
Nemški krščanski socialci so (kakor je včerajšnji »Slovenec« že poročal) sklenili, da izstopijo iz vlade. Sklenili so nadalje, da se stranka ne bo razšla, da ohrani 6vojo politično organizacijo, toda svojim poslancem in eenatorjem je dala nalog, da 6voje posebne klube razpuste in ee v parlamentu in v senatu vpišejo v klub Menleinovih poslancev in senatorjev.
S tem je Henleinova etranka dobila v parlamentu strnjeno moč 55 poslancev in 26 senatorjev in je postala najmočnejša stranka v državi. Od 71 nemških poslancev, ki sedijo v praškem parlamentu, jih ima Henlein za seboj že 55, 11 je socialdemokratov, 4 so komunisti, 1 pa je še v madžarskem klubu.
Sef hitlerjancev v CSR - Henlein - je imel nagovor na člane nemških agrarcev, ki so prvi pristopili k njemu, in je dejal, da odslej eamo nemška nacionalna etranka predstavlja cclokupno nemško manjšino v CSR. »Sedaj« — je izjavil Henlein — »je na vodilnih možeh češkoslovaške države, da iz tega izvajajo posledice in dajo »sudetski deželi« popolno avtonomijo.«
Fnake sklepe — da bodo zahtevali popolno avtonomijo —• so storile tudi madžarska stranka in podkarpatski Rusi ozir. Ukrajinci, tako da imamo zdaj v ČSR nekako skupno fronto nečeških narodov, kar postavlja republiko pred zelo težko nalogo.
Zahteve sudetshih Nemcev
Belgrad. 25. marca. b. »Vdlkieeher Reobarh-ter- poroča o velikem zborovanju fiudetskih Nemcev v Karlovih Varili. Na tem zborovanju je nerodni poslanec May postavil sledeče zahteve su-detekih Nemcev češkoslovaški vladi:
1.	Sudetski Nemci zahtevajo popoino enakopravnost;
2.	svobodno, nacionalno, gospodarsko in knl-turno delovanje v državi, lorej samoupravo na podlagi zakonskega načrta, ki ga bo sudetska nemška stranka predložila parlamentu:
3.	priznanje zaščite in jamstva za področje, na katerem živijo sudetski Nemci;
4.	popraviti se morajo vse krivice, storjene sude<tskim Nemcem od I. 101S do danes 1>odisi na nacionalnem, gospodarskem ali pa kulturnem polju.
Dr, Mania interniran
Bukarešta, 25. marca. TG. Bivši ministreki predsednik in voditelj kmečke stranke (ki je sedaj, kakor vse druge v Romuniji, razpuščena) dr. Maniu je dobil od policije sporočilo, da mu bo določeno nekje v Transilvaniji prisilno stalno bivališče. Na istem mestu bo moral prebivati tudi podvodja kmečke stranke Mihalake. V tem je nekoliko hudomušnosti, kajti predsednik in podpredsednik stranke dosedaj nista hila drag drugemu osebno naklonjena. V internaciji boeta mogla sedaj soseščino drug drugega prenašati. Tik pred internacijo je dr. Maniu povedal svoje stališče glede najnovejših političnih sprememb v srednji Evropi. Dejal je med drugim:
»Rumunija bo morala vse svoje zveze okrepiti ter se še bolj kot do sedaj nasloniti na Francijo in Anglijo. A istočasno bo morala ustvarili najboljše odnose s svojimi sosedami. Vse, kar ie bilo v pro-šlosti, bo treba izbrisati, na vse spore, ki jih je s sosedi do sedaj imela, hitro pozabiti. Anglija, Francija, Mala zveza, Balkanska zveza, Poljska, Sovjetska Rusija in Madžarska imajo vse enake interese kakor Romunija. Vsi brez izicme močno želijo, da ne bo mogla Ncmčiia uresničiti svojih teženj, dn se raztegne še dalje proti vzhodu.
Zagrebška vremenska napoved: oblačno in toplo.
Dunajska vremenska napoved: močno oblačno, obilne padavine, zapndni in severni vetrovi, nič več tako lepo.
Po španskih bojiščih
Francova ofenziva v Aragoniji
Dunaj, 26. marca. AA. (DNB). Glavni pover- i ienik vodje nemškega rajha za plebiscit v Avstriji ' Biirckel je imel snoči na Dunaju govor v veliki i koncertni dvorani. V tem govoru je med drugim dejal: V Avstriji bivajo danes sami svobodni Nemci. Ponujamo roko vsakomur, kdor jo dobre volje, predvsem pa tistim, ki so bili irtvo nesrečnih razmer in žrtve brezvestnih agitatorjev. Tako postopamo zaradi tega, ker ml Nemci želimo biti složen in krepak narod, srečen za večne čase v dobrih in slabih časih. Zato hočemo, da tudi na socialnem polju čimprej dopolnimo tudi tisto, v čeiner je Avstrija zaostala za ostalo Nemčijo,
Srečen sem tudi zaradi lega, ker vam morem sporočili, da vam bo v soboto Herman Goring s tega istega mesta podal podrobni gospodarski načrt za Avstrijo. Tedaj boste imeli priliko primerjali gospodarski program, ki ga jc dal kancler Schuschnigg s tistim, ki ga sedaj daje nar,-aocialistično vodstvo. Imeli boste tedaj tudi priložnost videti razliko med poštenim nar.-eociali-Kličnim ustvarjajočim delom in med socialnimi frazami in Schuschniggovimi pripovedkami.
Govornik jo zatem prešel na vprašanja, ki jih je bivši kancler Schuschnigg pripravil za svoj ple-
biscit in od katerih se eno glasi: Ali si za krščansko Avstrijo? Biirckel je dalje dejal: V zvezi s tem bi ïelel, da vam pojasnim naše stališče nasproti krščanstvu. Želel bi ga pojasniti vsem onim, katerim je vera bistvena stvar v življenju. Narodni socializem želi, dn se bavi izključno z narodnostnimi vprašanji. Cerkev pa gre za tem, da se briga »a reševanje duš. Ce ena in druga stran pokažeta vso dobro voljo, bosta tndi obe strani izvedli svojo nalogo v dobrobit naroda.
Čehi bodo glasovali „za"
Dunaj, 26 .marca. AA. (DNB) Predsednik dunajske občine Noubaclier je včeraj spreiel ponovno predstavnike dunajske češke manjšine, ki so mu prinosli odgovor na vprašanje, ki jim ga je stavil Neubacher o priliki predvčerajšnjega sprejema teh predstavnikov. Zastopniki češke manjšine so dunajskemu županu izjavili, da bo češka manj?ina 10. aprila složno glasovala za združenje Avstrije i Nemčijo.
Dunaj, 25. marca. c. Glasilo gradiščanskih Hrvatov »Hrvatske novine- objavljajo proglas, da naj vsi gradiščaneki Hrvati dne 10. nprila glasujejo »za«.
Boji v Aragonjji severno reke Ebro potekajo v dveh smereh. Predvsem skušajo narodne čete razširiti začetni uspeh, ki ho ga imele z udorom v sovražno Črte levo in desno od mesta Hueecc. Že sama osvojitev mesta Hnesce pomenja za Franca velik vojaški uspeh. Okrog tega mosta so skoraj neprestano 18 ineeecev divjali boji. Na tem odseku so stale najboljše Francovo čete proti najboljšim vojakom rdeče španske vlade. Oba nasprotnika sta namreč to fronto od vsega početka smatrala za najvažnejšo. V teku mesecev in to zlesti tedaj, ko je bil Franco zaposlen na drugih bojiščih, pa ee je rdečim četam posrečilo popolnoma obkoliti Huesco, tako da je nazadnje bila le še po ozkem hodniku, širokim 600 m in dolgim 10 km, zvezana a Francovo vojsko. V torek pa se jo narodnim četam posrečilo popraviti položaj in mesto popolnoma osvojiti. Vojno poročilo javlja o nadaljnjih uspehih prodirajoče nacionalne armade. Toda ta ofenzive ni nikak sprehod. Predvsem ni bil nasprotnik tako presenečen, kakor je mislilo Fraucovo vrhovno vodstvo. Ujetniki pripovedujejo, da »o vedeli, da bo Francova vojskn poizkusila predor in je poveljstvo rdeče armade močno okrepilo bojno črto in naročilo moštvu, da se mora boriti do zadnje kaplje krvi. Dalje gre za izredno dobro utrjen teren, ki so ga inozemski strokovnjaki imeli čas utrjevati nad poldrugo leto. Sicer pa je ozemlje, na katerem se vršijo boji, gričasto in silno rodovitno. Spada med najbolj bogate predele Španije.
Drugo bojišče pa je nastalo ob severni obali reke Ebro, kamor so pred dvemi dnevi ponoči prodrle čete generala Jaguea. Reka Ebro je bila v sredo ponoči prekoračena na treh mestih. Prehod so skušali šele proti Jutru ovirati rdeči z ognjem strojnic, toda Francovo topništvo jih je prisililo k molku. Kmalu so se rdeči morali umakniti in nato bežati v divjem beeru proti cesti, ki vodi iz Saragose v Lerido. Ta Francova armada, ki prodira od jpga proti severu, ogroža v levem krilu rdečo Čete, ki se še bore levo in desno od Hnesee. Ako manever Francovim četam uspe, se bo morala rdeča armada umakniti, da se izogne obkolitvi, precej daleč nazaj za mesto Barbastra, ali pa še dalje proti vzhodu.
Saragosa. 25. marca. AA. (Reuter.) Nacionalistične čete so napredovale v sledečih štirih smereh:
Prvič so prispele že na precejšnjo bližino Bu-jaraloza (kjer je glavni stan rdeče armade na tem odseku), zatem so severno od Huesce zavzele večje število vasi in ujele mnogo ljudi, južno od Hu-sce eo tudi precej napredovale ter prekoračile reko Flumen. Na odseku Montalbani pa so napredovale v južnovzhodni smeri proti provinci Ca-etillon, kjer so tudi zavzele nekai vasi.
Salamanca, 25. marca. AA. (Havae.) Vrhovno poveljstvo nacionalističnih čet sporoča tole: Včeraj eino na aragonekem bojišču nadaljevali s pro-dironiem severno od Ilupsce ter «mo zavzeli Nu-eno. Elkabaljo, Aples, Jerjuada in Banastas. Južno od Huesce smo zavzeli 10 vasi in višine Val de Hembras, Teremoro, Punta de Policion in nekaj drugih važnih točk. Naše čete, ki so včeraj preko-
račile reko Ebro, so danes zavzele vasi Pina in
Volili ja do Ebro. Na odseku pri Alcoriea emo zavzeli elraleeko važno postojanko in 8 vasi. Našo letalstvo zasleduje sovražnika, ki beži proti Buja-larazu. Letala so z bombami zažgala 5 nasprotnih bojnih avtomobilov in sovražniku povzročila težko izgube. Pri zračnem spopadu Je bilo sestreljenih 6 sovražnih letal.
Pariz, 25. marca. c. »Jour< objavlja, da je Leon Blum dne 14. niarca naročil Paulu Boncourju in Baladieru, naj se pofiljeta dve diviziji na pomoč vladi v Barcelono. To bi ee bilo tedaj kmalu zgodilo, če angleška vlada ne bi bila sporočila v Pariz, da takega poseganja v španske zadeve ne misli dopustiti. Blum je nato to svojo namero opustil.
Najmlajši smučarski shah aie i
Planica 25. marca.
Danes eo bile mladinske skakalne tekmo v Planici. Končala se je šola za emuSke skoke v Planici. Tekmovala je mladina osnovnih šol iz Mojstrane, Kranjske gore in Rateč. Vsega je nastopilo 50 učencev in so dosegli sledeče izide:
1.	Polda Janez (Mojstrana) 149.4 točke, 20.5, 20, 19.5.
2.	Makove Janez (Rateče) 137.6 točke, 20, 19, 20 m.
3.	Petrifi Janez (Rateče) 131.1 točke, 18, 18, 17.5 m.
4.	Lakota Franc (Kranjska gora) 130.7 toSke,
19.5, 19.5, 19.5 m.
5.	Radivojevič Božidar (Kranjska gora) 122.3 točke, 16, 16.5, 16 m.
Mladina, ki je lani končala §olo, je bila ocenjena v poeobni skupini ln je bil prvi Mežek Janez (Rateče) 144 točk, 22.5, 22, 22 m.
Posebej so se ocenile tudi posamezne šole in je odnesla prvo mesto šola v Ratečah z 895.4 točkami, drugo mesto Kranjska gora 869.1, tretje pa Mojstrana z 820.8 točkami.
Vel ekoki eo pokazali precejšen napredek mladine. Vse je poteklo v najlepšem redu. Združenje smučarjev »Planica« je razdelilo veem tekmovalcem praktična darila v obliki obutve, perila in šolskih potrebščin.
Berlin, 25. marca. A A. (Havas) Bivši avetriji ski kancler Schuschnig je odklonil urad. ponudbo, da odide preko meje ter naglaeil, da želi ostati v svoji domovini.
Linz, 25. marca. AA. (Havas) Prof. Paul Eeter-haei je bi aretiran zaradi tega, ker je žalil nemške vojake s tem, da jim je dal stanovanje v neki mračni in vlažni kleti, čeprav je imel na svojem domu mnogo boljših sob na razpolago.
Dunaj, 25. marca. AA. (Havas) Bivši predsednik občine Schmitz, ki je bil aretiran, je zidaj iz-pužčen na 6vofoodo.
шшшатпнвпипнанп
Proračunska razprava v senatu
Belgrad, 25. marca m.
Današnja seja senata se je pričela ob 9. Po sprejetem zapisuiku včerajšnje seje se je sporočilo, da pošilja odbor za prošnje in pritožbe senatu v odobritev svoje poročilo o podelitvi izredne državne podpore Obrenu Saviču. Za tem je bilo prečitanih več vlog, ki so jih poslala senatu razna društva iz Slovenije in v katerih se zavzemajo za koroške Slovence. Občina Brezje pa je naprosila senat, naj se čimprej izda nov invalidski zakon.
Dva nova fonda
Kot prva točka je bila na dnevnem redu razprava o proračunu za prometno ministrstvo. Resorni minister di. Spaho je podal samo kratko poročilo, ker je obširnejši ekspoze že prej dal razdeliti med senatorje. V 6vojem današnjem poročilu je minister dr Spaho samo poudarjal, da je dosegel pri finančnem ministru, da bo od vseh viškov dohodkov državnih železnic dal na razpolago državni blagajni samo 100 milijonov din, vse ostale zneske pa bo prometno ministrstvo obdržalo pri sebi za poseben fond гп obnovo železnic. Na ta način se bo ustvarila podlaga za stalno popravljanje in izboljšanje voznega parka. Nadalje je minister dr. Spaho Izjavil, da ima v finančnem zakonu pooblastilo, da bo po vzoru pristaniškega fonda za razširjenje naših pomorskih pristanišč ustanovil fond za popravljanje in graditev naiih pristanifi na Donavi in Savi. O proračunu za prometno ministrstvo je govoril samo senator Ugrin Joksimovič (JRZ) Zavzemal se je za zboljšanje železniškega omrežja v južni Srbiji, nakar je bil proračun za prometno ministrstvo sprejet.
Senat je potem začel pretresati proračun za trgovinsko ministrstvo. Poročilo o tem proračunu je podal resorni minister dr. Vrbanič. Preden je bil proračun za to ministrstvo sprejet, je zaprosil za besedo poročevalec večine finančnega odbora senator Smodej, ki je odgovarjal na sinočnje Puc-ljeve izjave pri razpravi proračuna za vojno ministrstvo.
Sprejet je bil proračun za trgovinsko ministrstvo, nato pa po vrsti po poročilih resornih ministrstev najprej proračun za gradbeno ministrstvo, potem pa proračun za ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in proračun za ministrstvo za pošto, brzojav in telefon.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je v svojem poročilu med drugim poudarjal številno socialno zakonodajo, ki jo je vlada izdala tekom zadnjih let. Poudarjal je tudi, da se je vlada na vso moč trudila, da bi izboljšala življenjsko stanje predvsem šibkejših slojev. Tudi na tem polju je vlada zabeležila velike usjiehe in se je število nezaposlenih znižalo za 180.000 ljudi. Govoril je tudi o razširjenju pokojninskega zavarovanja privatnih uslužbencev na vso državo in izjavil, da je na sinočnji seji kraljevske vlade bila sprejeta uredba, po kateri se ustanavljajo štiri ravnateljstva za poitojninsko zavarovanje, in sicer v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. Na ta način je vprašanje zavarovanja privatnih nameščencev stavljeno z dnevnega reda. Končno je minister Cvetkovič še izjavil, da bo v kratkem predložil v odobritev tudi novi invalidski zakon, kakor hitro bo ta zakonski načrt sprejela vlada, da se potem predloži v odobritev narodnemu predstavništvu.
Senat je nato pričel razpravo o proračunu za kmetijsko ministrstvo. Razpravo je začel resorni minister Stankovič z daljšim poročilom, v katerem je podal pregled o delovanju tega ministrstva. Minister je poudaril, da se bo aktivnost kmetijskega ministrstva že v kratkem še ojačila s sredstvi notranjega posojila, od katerega bo dobilo gotove kredite tudi kmetijsko ministrstvo.
Senator Schatibach o slovenskem zadružništvu
Prvi govornik pri razpravi o proračunu za kmetijsko ministrstvo je bil senator dr. Franc Schaubacb (JRZ). Uvodoma je poudarjal, da je bila najlepša točka današnjega poročila kmetijskega ministra brez dvoma oni del, v katerem je govoril o sanaciji našega zadružništva. S tem je rešen velik problem, katerega se je lotila naša država in naša vlada, ki dela po svojem programu in načrtu, problem, ki nam je grozil, da nas zaduši in ki je bil končno rešen v prid našemu zadružništvu. Govornik zelo obžaluje, da si je v generalni debati senator Pucelj dovolil kritiko sanacijske akcije v dravski banovini glede likvidnosti zadružništva v Sloveniji. Govornik poudarja, da se ima to vprašanje smatrati za gospodarsko vprašanje, katerega naj se ne loti politik in od katerega naj politik drži primerno di-stanco. Mi smo tudi vse to vprašanje tretirali z gospodarskega stališča od začetka do kraja. Ravno naša akcija je bila usmerjena za vse zadružništvo brez razlike. Ko je splošna akcija centralne uprave bila uspešna, se je začela se specialna akcija banske uprave. Govornik za tem poudarja, da je pred letom dni na bnnskem svetu v Ljubljani nastopil in pojasnil težki položaj našega zadružništva ter izrazil željo, da država in banovina pomoreta in doprineseta svoj del k sanaciji odnosno likvidnosti zadružništva. To se je zgodilo. Senator dr. Schau-bach je nato izvajal, da imamo v dravski banovini 1140 zadrug, od katerih je 712 včlanjenih v Zadružni zvezi, ostale pa so včlanjene v Zvezi slovenskih zadrug in manjše število še v drugih zvezah. Struktura teh zvez je različna. Članice,
ki so včlanjene pri Zadružni zvezi, dajejo kredite direktno kmetom, odvišni denar pa odvajajo svoji centrali Zadružni zvezi v Ljubljani. Struktura Zveze slovenskih zadrug je drugačna. Naložbe Zveze slovenskih zadrug ne izvirajo iz takega vira kakor naložbe Zadružne zveze. Tako kaže statistika, da so konec 1. 1936 imele pri Zadružni zvezi 196 milijonov din naložb članice, dočim je imela Zveza slovenskih zadrug v istem času samo 22 milijonov din takih naložb, kar je velikanska razlika. Cilj vladne in banovinske akcije je šel za tem, da se upostavi likvidnost zadrug. Ta cilj je sedaj dosežen z akcijo centralue vlade s tem, da je vlada dovolila lombardne kredite pri Poštni hranilnici za nastavitev dobroimetij pri Privilegirani agrarni banki, kakor tudi državnih obveznic. Zveza slovenskih zadrug je s tem postala likvidna ter je imela Zveza samo malo vsoto naložb svojih članic in ni imela potrebe po posebni akciji. To je Zveza slovenskih zadrug priznala v svojem službenem glasilu iu tudi »Jutro« je pred enim mesecem poročalo, da so zveze in njene članico likvidne. Zadružna zveza pa s tem še ni postala likvidna, in sicer zaradi tega, ker je imela 196 milijonov din članic naloženih pri Zadružni gospodarski banki in je bila ta banka zamrznjena. Obstojala je nevarnost za te naložbe pri Zadružni gospodarski banki in pri državnih zavodih, kjer je imela banka tudi naložen denar. Rešiti ta denar in izvršiti likvidnost je bil cilj in namen posebne banovinske akcije. To se je doseglo. Za to akcijo se je potegovala samo Zadružna zveza, ni pa se potegovala in se ni udeležila nobenega koraka Zveza slovenskih zadrug. Ona je imela možnost, da se pridruži tej akciji in mi bi bili gotovo sodelovali in jo podprli, toda ona lega ni napravila.
Mi emo morali osredotočiti evojo akcijo tudi glede onih naložb, ki smo jih imeli pri banki. Ugotavljam torej: 1. da je bila započela akcijo Zadružna zveza in ima samo ona zasluge, da je bila njena prošnja ugodno rešena iti da je postala likvidna; 2. da banovina ne trpi e tem nobene škode, kakor je bilo to tudi pristavljeno, ter zveza daje realno protivrednost, to je, da ta protivrednost ni fiktivna, pač pa realna, ker ima realno podlago. Ako pa Zveza slovenskih zadrug še hoče voditi akcijo v tem smislu, bomo mi golovo eodelovali, dokler ne bo likvidnost podana. Govornik še enkrat poudarja, da banovina ni trpela nobene škode, če bo kaj priepevala, bo earno pri obrestni službi, drugo bo pa jx>ravnano, 6icer mi ne vemo točno kdaj, toda odplačevanje ee je že začelo in je službeno glasilo dravske banovine že ugotovilo, da bo prvi delež pri banovini v kratkem odplačan. Ako bi pa banovina kaj priepevala za eanaciio Zadružne zvez. potem bi storila eamo svojo dolžnoet in s tem popravila škodo, ki eo jo napravili in zagrešili prejšnji režimi. Zadružna zveza takrat ni dobivala takih podpor, kot jih je dobivala Zveza slovenskih zadrug.
Zato mislim, da ta stvar ni zaslužila take kritike kot emo jo slišali e 6trani senatorja g. Jan. Puclja, temveč bi bi! moral on prav naeprotno to akcijo pohvaliti. Ce je državna uprava izposlo-vala to, kar je on lani, če ве ne motim, tukaj zahteval, ako eem prav poučen, potem bi bil moral letes izreči vladi zahvalo, da je to napravila za dosego likvidnosti našega zadružništva. O. Pucelj, vi ete v Ljubljani sami podali kritiko svojega govora, ko 6te izjavili, da če bi dali veaj nekaj, potem bi nas hvalili, ker pa niemo ničesar dali, nas boste kritizirali. Toda to ni pravilno in takšno nepravilno zadržanje v gospodarskih vprašanjih je dvorezen nož in ne vem. ali ne zareže takšna kritika nazaj v laetno meso. Povedal vam bom eamo eno zgodbico, zgodbico o dveh bankah v Ljubljani. To 6ta bili Slavenska in Jadraneka banka. Prva je začela v javnœti borbo proti Jadranski banki, in kakšna je bila posledica? Propadli eta obe! Mi-6lim, da 6te me razumeli in da 6te videli, kako enostransko poročanje o gospodarstvu škoduje. V gospodarskih vprašanjih je treba govoriti resno. Nazadnje ee senator dr. Schaubach zahvaljuje kr. vladi za rešitev 6lovenekega zadružništva.
Nato je bil proračun kmetijskega ministrstva spreiet.
Na dopoldanski seji je bil eprejet še tudi proračun za ministrstvo za telesno vzgojo. K temu proračunu je govoril 6amo 6enator Pucelj, ki je slikal etanje v Sloveniji tako, kakor da se Sokol na vsej črti preganja. V 6vojem govoru je 6loven-бке voditelje imenoval kot največje zatiralce slovenske literature.
Na kritiko in napade Jan. Puclja je odgovoril minieler dr. Vekoslav Milelič. Dejal je. da bi po tem, kar je Pucclj dejal, človek dobi! vtis. kakor da v Sloveniji v resnici vladajo 6trašne 6tvari, da ee tam Sokol preganja in da je na robu propada. Minister poudarja, da ni tako, ker je bil osebno v Sloveniji in 6e je tam lahko sam prepričal o resničnem stanju. Mogoče, da ве pripeti tu in tam kak primer, toda to je eamo elučajno. Nadalje poudarja, da se eokolstvo kot tako ne sme nič vezati na kakšno 6tranko. Sokolstvo se tudi ne emc vezati na noben režim, na nobeno vlado, ker stranke režima :n vlade ee menjajo.
Po govoru mini6tra dr. Miletiča je bil tudi proračun ministrstva za ljudeko telesno vzgojo eprejet.
S tem je bila dopoldanska веја zaključena in se je popoldanska nadaljevala ob 5.
Na popoldanski seji je senat jk> poročilu ministra za gozdove in rudnike Kujundžica in ço govoru dveh senatorjev sprejel tudi ta proračun.
Nato je senat razpravljal o finončnem zakonu. Prihodnja eeja bo jutri dopoldne ob 9.
Vodja ljudskega glasovanja v Avstriji
napoveduje Goringov obisk
Gospodarstvo
Stanje naših Miringov
Po izkazu Narodne banke dne 22. marca 1938 je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 15. marca):
Aktivni" kliringi: Italija stari račun 23,189.107 (—121.999) lir, novi 22,944.125 (—4,040.433) lir, novi v dinarjih 89,196.318 (+6,618.712) din; Nemčija 13,090.203 (—472.250) mark; Poljska 12,925.284 (—90.830) din; Bolgarija turizem 4212.80 din; Turčija 12,266.087 (+487.657) din in Španija 2,854.932 pezet.
Pasivni kliringi; Češkoslovaška 134,938.028 (—4,226.388) kron; Bolgarija redni račun 652.704 (+56.183) din; Romunija 10,841.416 (—714.337) din
in Madžarska 36,032.701 (+82.376) din.
*
Nova predilnica bombaža v Smedercvu. Iz
Belgrada poročajo, da je osnovana nova delniška rfružba pod naslovom: Prva donavska predilnica bombažnega prediva in sukanca z glavnico 10 milij. din. Družba bo zgradila še letos v Smede-revu veliko predilnico bombaža, ker je še vedno znatna polreba naše državo jk> uvozu bombažnega precliva.
Odpovedan turistični sporazum z Avstrijo.
Pri zadnjih pogajanjih z Avstrijo je bil dosežen tudi poseben sporazum çlede avstrijskih turistov in tečaja šilinga do dinarja. Sedaj poročajo iz Belgrada ,da bo Nemčija ta turistični sporazum odpovedala in bo zahtevala sklenitev novega sporazuma, do katerega bi naj prišlo že v aprilu.
Snovanje Industrijske banke. Agencija Jugoslovanski kurir v Belgradu poroča, da se vedno bolj pojavlja zahteva merodajnih faktorjev osnovati privilegirano industrijsko banko. Ta zahteva je v zvezi z nacionalizacijo naše industrije. Sredstva te banke naj bi znašala okoli 2 milijardi din. Po tej zamisli naj bi država ne kupovala naravnost industrij od tujcev, ampak bi to omogočila zasebnikom s cenenim kreditom. Na drugi strani so pa težkoče pri snovanju izredno znatne, tako da z ustanovitvijo še ne bo kmalu kaj.
Elektrarna Fala, d. d. ima občni zbor v Mariboru dne 22..
Vilhar, d. d. na Sušaku. Glavnica 5.0. bilančna veota 33.5 (29.6), brutto donos 1.8 (1.9) milij., dobiček 0.02 (0.06) milij. din.
Jugoslovanska Standard-Vacuum OU Company. Pri glavnici 175.0 milij. znaša bilančna vsota 2S1.7 (289.8) milij. Bruttodonos 67.0 (70.6), čisti dobiček brez prinosa 14.1 (13.7) milij.
Prodaja: Dne 27. marca bo pri Upravi dravske stalne vojne bolnišnice v Ljubljani licitacija za prodajo pomij in kosti.
Bančni računi v markah, ne vež v šilingih. Bnnke in ostali denarni zavodi v Avstriji bodo začeli z 28. marcem 1938 knjižili v evojih računih v marknh. ne več v šilingih, upoštevajoč pri tem razmerje 1'marka je 1.50 šilinga. Vsa potrdila se bodo glasila na markp kakor tudi vse blagajniško poslovanje. Pri bankah bosta dve blagajni, enn bo sprejemala eamo ninrke, druga šilinge in tudi izplačevala v tej valuli. Dokler bo dvojna valuta, IkhIo banke na zahtevo izplačevale ali murke ali šilinge.
Mednarodni builinipeštanski velescjeni. Za
obisk budimpoštanskega velesejnia dajolo naše državne železnice 50?o popusta pri vožnji tja in 30% pri vožnji nazaj. Na Madžarskem je popust od moje do Budimpešte in nazaj 50% za obe emerl.
Hednarodni praški velesejem. Dne 20. marca 1938 je bil končan praški mednarodni vzorčni velesejem. Vkljub političnim neugodnostim je vele-eejem vseeno leipo uspel in je bilo število inozemskih obiskovalcev, ki so prišli iz 62 držav, večje kot leta 1937. Največ kupcev je bilo iz Francije, Belgije (veliki magazini iz teh držav eo zelo veliko kupili v Pragi), Anglije ter balkanskih držav. Na veleeejmu je bfflo 197 inozemskih razslav-ljalcev.
Borza
Denar
Dne 25. marca.
V zasebnem kliringu je na naših borzah ostal angleški funt neizpremenjén na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Zagrebu popustil na 8.70 do 8.80, v Belgradu pa celo na 8.475—8.575.
Gràki boni во beležili v Zagrebu 23.775—29.475, v Belgradu 23.80—29.50.
Nemški čeki so ee okrepili i v Zagrebu i v Belgradu na 14.33—14 53.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1.06i2.528 din, v Belgradu 2.866.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1.332.100 din pri čvrsti tendenci.
Curih. Belgrad 10, Pariz 13.36, London 21.6425, New York 436.25, Bruselj 73.415, Milan 22.95, Amsterdam 241.25, Berlin 174.90, Dunaj 62, Stockholm 111.525, Oelo 108.75, Kopenhagen 96.625. Praga 15.25, Varšava 82.10, Budimpešta 86.25, Atene 3.96, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfore 9.5675, Buenos Aires 111.625.
Vrednostni nainirii
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pœojilo 98 do 100, agrarji 59.50—60, begi. obveznice 91—91.50, dalni. agrarji 89.50—90 4% sev. agrarji 60 den., 8% Bler. posojilo 96-97, 7% Bler. poeojilo 89.50 do 90 (89.50), 1% pos. Drž. hip. banke 99 dea., 7% slab. posojilo 97- 97.50 (97). — Delnice: Narodna banka 7.300 den., Priv. agrarna banka 212 den.. Trboveljska 200—220, Gulmann 65 bi., Tov. sladk Bečkerek 600 bl„ Oej. eladk. tov. 110 do 135, Dubrovačka 385—415, Jadraneka plovba 370—405, Ocean i a 600 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pœojilo 99.75 den., agrarji 61 den., vojna škoda promptna 468.25-468.75 (468.50, 467 50), za konec aprila (467), begi. obveznice 92.50—92.75 (92.50), dalm. agrarji 91.50—92 (91.50). 4% eev. agrarji 61 den., 8% Bler. poeojilo 94.50 denar, 7% Bler. poeojilo 89.50 denar. 7% etab. poeojilo 98.50 den. — Delnice: Narodna banka 7.350 blago, Priv. agrarna banka 218—219 (219, 218).
Žitni trg
Novi Sad. Koruza bač., erem. 97—98, ban. 94—95. Tendenca neizpremenjena. Promet erednji.
Som bor. Borza zaprta.
Živina
Mariborski sejem, 24. marca. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 89 svinj in 3 ovce. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—0 tednov etari 85 do 105 din, 7—9 tednov 110—120 din, 2—4 mesece 145-190 din, 5—7 meeeoev 240 380 din, 8—10 mesecev 410—180 din, 1 leto 710—810 din; 1 kg žive teže 6.50—7.75 din, 1 kg mrtve teže 8.50 di» 11.26 din. Prodanih je bilo 31 svinj.
f Pranja Lavtižarjeva
Dan pred praznikom Matere božje popoldne je v Ljubljani umrla gospa Franja Lavtižarjeva,
vdova po rajnem šolskem nadzorniku in predsedniku Vincencijeve družbe Francu Lavtižarju. Kdo bi si mogel misliti, da blage gospe ni več med nami. Tako tiao in nepričakovano je odšla, da se njeni znauci iu prijatelji niti posloviti niso mogli od nje. Odšla je za svojimi dragimi.
Pokojna gospa je bila doma iz ugledne in sloveče Pesjakove rodovine v Kamni gorici. Poročila se je s pokojnim Lavtižarjeni ter mu zvesto stala ob strani tja do njegove prezgodnje smrti. Njena sestra Slavica si je vzela za moža rajnega dr. Lovra Pogačnika, ki je tudi mnogo prezgodaj umrl. Ko sta obe vdoveli, je bila rajna gospa Franja svoji sestri in njenim otrokom najzvestej-ša opora. Ko pa je Bog poklical k sebi še gospo Slavico 1'ogačnikovo, mater 6 otrok, je gospa Franja prevzela skrb za osirotelo Pogačnikovo družinico, kar je storila toliko rajša, ker sama ni imela svojih otrok. Sedaj ee je gospa Franja vživela v svoj novi poklic in Pogačuikovim poslala prava druga mati, da bi si plemenitejše in boljše ne moglo želeti nobeno otroško srce.
Doživeti je sicer morala kot druga mamica olrok svoje rajne sestre tudi bridke udarce, saj je videla na mrtvaškem odru najstarejšega Po-ga&iikovega sina dr. Marjana, ki je lansko leto odšel za svojimi starši v večnost. Mnogo je skrbela in delala za svojo družinico, ki se je zbirala okoli nje. ln la družinica ji je bogato poplačala vse skrbi, ker je bila tako vzgojena, da je rajna goepa Franja lahko mirno zrla smrti v oči, ko se je poslavljala od njih. Zato pa bo njena duša — o tem smo trdno prepričani — deležna tudi božjega plačila. Naj ji Bog povrne tudi vse dobro, kar je storila za druge uboge in trpeče. Tiho je bilo njeno delo, plemenito in nesebično njeno srce, ki se je izgorevalo v ljubezni za bližnjega in Boga. Naj počiva v Gospodu! Pogreb bo v soboto ob pol štirih popoldne z Jegličeve ceste 0.
Vdrugič osiroteli Pogačnikovi družini ter obema sestrama rajnice izrekamo svoje iskreno sožalje t
Uradni pozdrav dveh
armad na obmejnem mostu v Gornji Radgoni
Za v ponedeljek ob t poj)oldne je hil napovedan uradni pozdrav jugoslovanske in nemške vojske na mejnem mestu v Gornji Radgoni. Točno ob tričetrt na 4 je prikorakal vod graničarjev pod vodstvom poročnika g. Stojakoviča Milana, ki je postavil graničarje točno na meji v sredino mosta kot častni vod. Točno ob 4 so se sestali na meji zastopniki jugoslovanske vojske, katero so zastopali poveljnik graničarjev g. polkovnik Ože-govič Miloš, g. kapetan Dimitrijevič Nikola in g. poročnik Stojakovič Milan in zastopniki nemške vojske g. polkovnik Gietl Eduard, stotnik Freiher von Ausches, nadporočnik dr. Eduard Kreizer, polkovnik Capešino Maks, stotnik Fridman Fridl, nadporočnik Heinz Freiher Fuke von Bimbach und Dornbeim, podpolkovnik Zimmerl Ferdinand, stotnik Friedrich Karl Teodor in major Gierlme-jer Alojz.
Po prisrčnem sprejemu in pozdravu je nagovoril našo vojaško zastopstvo polkovnik Gietl Ersrard,>ki je v lepih besedah izjavil, da nemški narod želi ostati prijatelj močne Jugoslavije in da nemški narod pozna hrabro srbsko vojsko izza svetovne vojne. Nato je prevzel raport od g. poročnika Stojakoviča Milana, pozdravil naše graničarje s »Pomozi Bog junaci«, ki so mu strumno vrnili pozdrav z »Bog Ti pomogao«.
V	lepem govoru v nemškem jeziku je naš g. polkovnik Ožegovič Milan nagovoril nemško vojno odposlanstvo.
Med zastopniki nemške armade je bil tudi g. major Gierlmajer Alojz, ki je bil pred časom tovariš g. polkovnika, g. Ožegoviča Miloša. Sestanek med njima je bil naravnost ganljiv. Oba nekdanja tovariša sta se prav prisrčno objela in poljubila.
Pozdrav obeh armadnih zastopnikov je z obeh etrani opazovalo zelo veliko ljudi.
Občinske volitve v Slovenjem Gradcu
V	nedeljo, dne 27. marca bodo pri nas občinske volitve, za katere vlada tudi v vrstah naših JNS-arjev veliko zanimanje kljub sklepu, da se v volitve ne bodo vtikali. To nam pričata celjska »Nova doba t in »Jutro«, ki eproti obveščata 6voj »številni« čitaleljski krog o volivnem gibanju in »težkem« položaju liste JRZ. V teh hudih časih, ko so »nacionalne vrste« v naši državi tako preganjane, je treba od časa do časa malo tolažbe.
Mogoče bo dopisnik teh dveh listov tudi to napisal^ kakšno veselje je vladalo v naprednih vrstah v nedeljo, dne 20. t. m. v Slovenjem Gradcu, ko se je bliskovito raznesla novica, da je vlada padla. Gostilničarji so se celo hvalili, koliko so na ta račun iztočili. Toda, oh, zakaj zopet tako razočaranje! Gospodje, pri svoji naivnosti in nestrpnosti boste še večkrat razočarani! Pričakujete najbrže časov, ki so bili in ki se menda ne bodo več povrnili.
Listi JRZ očita dopisnik »Nove dobe« in »Jutra«, da ima štiri Nemce. Temu potvarjanju že skoraj ue moremo več zameriti, ker teh dopisov nihče več ne smatra za resne. Resnica je ta, da sta med odborniki, katerih je 24, le dva dobra gospodarstvenika in močna davkoplačevalca, katera so nasprotniki pri zadnjih občinskih volitvah na vse pretege vabili in jima obljubljali vse mogoče dobrote. Z neresnico ne bomo daleč prišli.
Posebno zanimanje p« posveča dopisnik »Nove dobe< in »Jutra« gospodu županu dr. Piceju. Gotovo ve zaka j I Pripomnimo samo to, da mora najbolj zagrizeni nasprotnik priznati, da je g. župan za časa svojega županovanja večkral dokazal, kaj zmore. Ostalo pa, če Bog da, še pride na vrsto.
Na naši listi, katere nosilec je g. dr. Picej Jože, so zbrani najboljši možje iz mesta in okolice, ki jih je ljudstvo na zlx>rovanjih samo izvolilo in ki so porok, da bo bodoče občinsko gospodarstvo pošteno in pravično v prid naše nove volike občine, ki naj bo nam vsem naš ponos in naša korist. Pripomnimo, da je veliko kandidatov nasprotno liste svoje sodelovanje že odpovedalo, ker se ne strinjajo s tem, da bi gospodarili pri nas pristaši Mačka in ljudje, ki ne vedo, kaj je občinsko gospodarjenje.
Vsi zavedni Slovenci bomo volili listo JRZ z dr. Picejem in Slemnik Simonom na čelu. Tako Itomo pokazali, da stojimo čvrsto za našim voditeljem dr. Antonom Korošcem.
— Pri zaprtja, motnjah v prebnvi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naruvne »Franz-joscf grenčice«.

prati se pravi:
perilo zaupati blagemu Schichtovemu terpentinovem milu. Schichtovo ter-pentinovo milo razkroji nesnago temeljito in prizanesljivo in ohrani perilo dolgo časa !<ot novo.
SCHICHT0V0 TERPENTINOVOMILO
pere bleščeče belo!
Mencingerjeva smrt
Danes jc stoletnica rojstva pisatelja dr. Janeza Mencinpcrja, ki ho sra bo pa ^Slovenec.. ohširne.ie spomnil v jutrišnji - nedeljski - kulturni rubriki. Na današnji njegov rojstni rlan pa bočemo opozoriti na njogovo Inpo smrt, ki je bita najlepše plačilo notranje bogatega in uravnovešenega krščanskega duha.
Mencingerjev starejši tovariš, rajnki prelat msgr. Tomo Zupan, njegov intimni prijatelj, ki jc tudi mnševal pri odkritju njegove spominske plošče I. 1422 na Brodu, jc ob smrti pisatelja napisal topel nekralog v dijaški list »Mentorc 11912-15, str. 145—160). iz katerega po-natiskujeuio ta odlomek o njegovem >o d t r t n i š t v u z Rogom«, deloma tudi zaradi tega. ker ta zanimivi, v svojevrstnem slogn pisani članek ni omenjen med viri o Mencingerju v Biografskem leksikona ter jc zato skoraj pozabljen.
Mencinger je na prav poseben način odvetništvo pričel tudi s svojim Bogom.
Takoj namreč, ko je natančno začutil, da ima cenit človeških dni že davno za seboj in je to čutil, da mu no bo več povratka na rodni Bohinjski Brod; pač pa ga čaka vožnja čez Karonov brod — takoj je jel z bistrim vidom pogledovati tje onostrnn groba in jel premotrivati to, kar ni enodnevnega; kar redoma ne vsebujejo pisarniški akti; kar je višnjega: kar večnega biva nad nami po dovršenem našem tukajšnjem potovanju.
Nekako sedem let, pravijo, se je resno bavil s to posmrtno deželo. In to, ne da bi se bilo na njem česa posebnega opazovalo.
Kako je pričel?
Nekokrat je stopil v krško župnijsko bivališče z besedo: »Gospod, po polni list sem prišel.« župnik moža postave začujeno pogleda: .Saj potne liste srenja daje; pred leti ste je vi dajali, ko ste bili tu žujian.' A Mencinger pomežika nadaljujoč: »Ne za po svetu popotnega lista; nego takega za večnost.«
Mencinger je menil s tem resnih ascetičnih knjig.
In takih popolnih dokumentov si je bil skup spravil lepo število: nekaj iz župnišča in nekaj iz krške kapucinske knjigarne — prav znatno si je z njimi pomnožil svoje tozadevno bukvišče.
Te-le popotni knjige so mu bile: 1. Sv. pismo, zlasti listi sv. Pavla. Vse to v latinskem jeziku. 2. Sli. Augustini confessiones. V latinskem jeziku. '!. Sv. Ivana Zlatoustega spisi. V grškem jeziku. 4. Thomas Aquinas. Summa contra gentiles. 5. Thomas Aquinas. Summa theologica. Ex typographia pontificia. (3. Tomo Kempčanova hoja za Kristom. Ali v latinskem, ali v slovenskem jeziku. Vsebina te zlate knjige mu je bila tako v duši, da je v pogovorih večkrat kar cele strani iz nje dobesedno navajal. 7. Sv. Frančiška Šaleškega Philothea, na-vod na pobožno živenje. Ali jo je bral tudi v francoščini. vam ne vem povedati 8. Živenje svetnikov in svetnic božjih Spisala Rogač-Torkar. 9. Gihr. Das heilige Messopfer. 10. Pagani. Premišljevanje o sv. Rešnjem Telesu. U. Manuale precum. 12. Košar. Nebeška hrana. Dva zvezka. 13. Pavlič. Gospod, teci mi pomagat. 14. Hettinger. Apologie des Christenthums. 15. Alban Stolzeva tlela. — Posebno še v zadnjem času pa mu je vedno ležala na pisalniku: Baraga. Dušna paša. Sv. Alfonz Liguori-Karlin. Priprava na smrt. — Sicer je od prijateljev dobival raznovrstnih knjig, kakor n. pr.: Gard. Gibbons. Der Glaube unserer Viiter. Poulin. Vers l'Eternité — na poti v večnost.
Kakošna dušna trdnoba, kako globoka izobrazba se zrcali le samo iz teh knjig, mi ni treba povdarjati.
To tukaj začrkano je torej polovno listovje in odhodnje berilo 1er premišljevanska tvarina, kakor si jo je nabaviti znal advokat naših dni.
A v roki so mu bili še drugi spisi podobne, vsebine, ki jih pa danes ne poznam, da bi je vam navajal.
Toda ne le laki spisi in take knjige. Vglobil se je ob tem pripravljanju na smrt. popolno vglobil tudi z vsim svojim bistvom v dejansko versko živenje. Izvršil je vesoljno izpoved, ki se je zanjo pol meseca izpraševal. Opravil jo je pred takratnim kapucinskim gvardijanom, o. Ubaldom Brgan-lom, ki je bil do svoje smrti 1911. 1., Mencingerjev izpovednik. Sicer je že poprej redoma prihajal
do izpovedi na dva meseca. Ob 7. uri se je takrat navadno podajal v cerkev. Po iz.povedi molil eno uro; nato šele pristopil do sv. obhajila. Krog 11. ure je zapuščal cerkev 1er šel domov. Najzadnja lela so ga pa večkrat opazili, kako so mu tudi v pisarni zdrkovalc med prsti jagode rožuega venca; tako, da mu je bila pisarna časih nekako molitvice,
Zelo strog je bil glede postov ob petkih in
to celo v svoji zadnji bolezni.
«
Zivenska sveča je jela Mencingerju vgaševati.
Pravili so, ki so ga videli zadnje čase, da se je kloniti začenjala njegovu izredno ponosita postava in omahoval mu je tudi keduj tako zanesljivi korak. Že dalje poprej mu je pešal njegov telesni vid; dušni — prijatelj — ta mu ni pešal nikoli. Sam pa je včasih vender le tožil, da mu spominj noče več biti tisti, kakor oni izza mladih let.
A na smrt njegovi bližnji krogi vender le niso bili pripravljeni. Saj se mu izrečno nobena bolezen ni bila pokazala.
Teden pred smrtjo je celo nekako odleglo. Zato se je takrat ves vradoščen zglasil svojemu sedanjemu izpovedniku. kapucinskemu očetu Ka-tnilu Požarju: »Hvala Bogu; bolje je. Sedaj bom še bolj služil Bogu in še bolj za dušo skrbel.« — A to njegovo domnevanje ni bilo pravilno. Šlo je vztrajno navzdol. Prevideli so ga za smrt.
12. aprila dojxiludue je naročil svojim domačim, naj ga lepo preoblečejo.
Kmalu nato je veleval sinovoma, da iz druge sobe zelo lepo podobo Križanega snameta ter jo obesita tik ob Marijino, ki mu je že poprej visela nad posteljo, priopominjajoč: »Krist in Marija sla mi sedaj edina tolažba.« To je bilo njegovo zadnje naročilo svojcem in svojcev zadnja vsluga njemu.
Nato si je zaželel še. enkrat odhodnice za na oni svet in morali so takoj po o. Kamila, ki se je klicu odzval nekoliko jired 'A 2. popoludanjo uro.
»Težko diham iu težko govorim in ne morem kaj prida uživati. — Koliko imate, oče, zame kaj časa na razpolago?«
»Ce hočete, bivam lu laliko do 6. večerne ure.«
»Prosim vas torej potrpljenja z menoj. Račun o vsem živenju, ki bi ga rad skončal, bo precej dolg. Mnogo časa porabiva, predno ga rešiva do zadnje točke.«
Torej ludi v teh besedah še ton, ki je Mencingerja zvesto spremljal v živenju do njegovih konečnih trenutkov. Ker je došla gospa, odstranil se je oče kapucin v sosednjo sobo. Le nekaj minut in zglasi se ženin obupen krik. Izpovednik se vrne in vidi. da Mencinger umira. Podeli mu odvezo, sv. poslednje olje in j>apežev blagoslov. Navzoči so bili ob teh sv. činih: žena, sinova: prof. Milan iu odvetniški kandidat Janko. Prihiteli so tudi so-trudniki iz pisarne.
Katera je bila Mencingerjeva zadnja beseda: lo sem se izvedeti potrudil. Učenstvo rado čuje in si rado zapominja, kako je Napoleon I. umirajoč šepetal: »Sur la tête!« Pojasnovali so si, da se je s temi besedami slutil še enkrat armadi na čelu. Znano je, da je Goethe hotel ^Melir Liclitl« ln naš Prešerin je jeknil: »Vzdignite me!«
A Mencinger? Mencinger — odkar mu je slabo postalo — niti ženi, niti svojcem, niti izpovedniku ni izpregovoril ne besedice.
Ko inu je ljudotnili kapucin podeljeval papežev blagoslov, odprl je Mencinger oči; jiogledal [io navzočih, globoko vzdihnil in ni ga bilo več. — Pač; truplo je še bilo; a duša, ta je pa že bivala v Stvarnikovem objetju.
12. aprila 1912 je ta njegov preselitveni dan: to leto na petek. In ob 2. uri popoldne; torej le eno uro pred Gospodnjo smrtjo na križu.
0 tem zadnjem prizoru iz Mencingerjevega bitja se je izrazil njegov dolgoletni zvesti konci-pijent Ferdinand Anžiček: »Njegova smrt je bila lepa in lahka; smrt pravičnega je bila; zdelo se mi je, da je umrl svetnik.»
Umrl? Ne; ni umrl. — Dan za dnem vam bo donelo pisatelja Mencingerja ime s šolskih kateder. Vselej takrat, kadar vas učitelji ter vzgojitelji popeljejo v slovesnost njegovega in našega ljubega materinega jezika. Mencinger ni umrl. — Buditelj svojemu rodu ne umrje. Kedor lo ni bil, ta je umrl.
Razstava treh umetnikov
Ljubljana, 25. marca.
Trije umetniki eo danee razstavili svoje umetnine v Jakopičevem paviljonu. Ob obilici razstavljenega gradiva šele spoznamo, kako premajhen je Jakopičev paviljon, ki je včasih zadoščal za umetniške razstave, sedaj pa ne more več in ni možna v njem nobena reprezentativna razstava. Zato je prav, da jc v teku akcija za zgraditev poslopja moderne galerije, ki bo prav tako tik promenade in ki bo — upajmo — za nekaj časa zadoščala za potrebe slovenske umetnosti.
V Jakopičevem paviljonu »o danes ob 11 dopoldne odprli slikarji Miha Maleš iz Ljubljane, Mi-kulaš Galanda iz Bratislave in Zoran Mušič iz Maribora svojo razstavo. K otvoritvi razstave so prišli razni zastopniki, tako prof. Ferjan v imenu bana goep. dr. Natlačena in prosvetnega oddelka banske uprave, dr. Mole v imenu meetne občine, v imenu Zbornicc za TOI predsednik obrtnega odseka gosp. Ogrin in tajnik dr. Plese, za češkoslovaško ligo dr. Murko, predsednik PEN kluba pesnik Oton Zupančič, ravnatelj Narodne galerije Zorman, predsednik umetniškega združenja g. Vavpotič, številni naši kulturni in umetniški delavci, med temi zlasti številni likovni umetniki. Razstava se je otvorila brez govorov in tolmačenj 1er so tolmačili vsi trije raz-.stavljajoči umetniki sami. Na razetavi jc okoli 700 umetnin, kar ludi za Jakopičev paviljon pomenja rekord. G. Miha Maleš je namreč razstavil cclo zbirko svojih del, ki retrospektivno kaže njegov razvoj in njegovo dosedanje obsežno umetniško delo. Samo njegovih umetnin je nad 600. Med temi umetninami so slike v raznih tehnikah, dalje lesorezi, biografije, gvaši, ujedanke, linorezi, risbe in pa umetnostna keramika.
Mihi Malešu zelo soroden duh je ludi slovaški slikar Mikulaš Galanda, ki je razstavil okoli 50 svojih slik in grafik, enako soroden pa je tudi Zoran Mušič iz Maribora, ki je razstavil okoli 20 evojih umetnin.
Čez dan je razstavo obiskalo še več uglednih osebnosti in občinstva.
Zaenkrat se nočemo spuščati v podrobno presojo razstavljenih umetnin, ker jc lo stvar strokovne kritike. Razstava teh treh umetnikov pa pomenja tudi na polju likovne umetnoeti srčno zbližanje med dvema tako sorodnima narodoma, kakor sta slovenski in slovaški. Radovedni smo, kakšna je kultura in finesa ljubljanskega občinstva, ki se eicer rado sprehaja po Aleksandrovi cesti in po tivolskih drevoredih, ki pa ne smatra za vredno, da obišče umetniško razstavo. Drugje po svetu je sleherna umetniška razstava hkrati kulturni dogodek in pa obenem manifestacija kulture občinstva.
Notranji minister dr. Anton Koroiec govori v proračunski razpravi v senatu dne 24. marca.
Občni zbor SKAS
Te dni je hil v dvorani Akademskega doma v Ljubljani občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva. Občni zbor je otvori! predsednik g. univ. prof. dr. Viktor Korošec. Poročila vseh odbornikov so bila soglasno sprejeta. Po predlogu preglednikov je občni zbor izrekel dosedanjemu odltoru razrešnico s jwhvalo. Pri volitvah novega odbora je bila soglasuo sprejeta lista, ki jo je predlagal dosedanji odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. ravnatelj Boguniil Remec; občni zbor je izvolitev navdušeno pozdravil. Kot odborniki so bili izvoljeni g. dr. Vilko Fajdiga, g. dr. Branko Jan, g. dr. Matej Justin, gdč. prof. Slava Lipoglavšck, g. Maks Loh ter g. dr. Ix)jze Zorko. Predsednik g. ravnatelj Remec se je prisrčno zahvalil prejšnjemu odboru, posebno še dosedanjemu predsedniku dr. Viktorju Korošcu za dosedanje delo in hkrati obljubil, da si bo prizadeval še poglobiti duhovno edinost med starešinami. — Občni zbor je soglasno sprejel predlog, da SKAS pristopi kot pomožna sila h Katoliški akciji. — Dalje je bilo sklenjeno, da odbor SKAS [>rouči, v kaleri obliki bi se dal v starešinstvu ustanoviti poseben po-smrtninski odsek. — Na pobudo g. prof. L. Potočnika je bilo sklenjeno, da se uslanovi v starešinstvu | »oseben odsek za naše narodne manjšine.
Sledilo je predavanje dr. Viktorja Korošca o našem bodočem zakonskem pravu, kakor to predlaga predosnova za bodoči enotni jugoslovanski državljanski zakonik. Predavatelj se je dotaknil dveh načelno najbolj važnih vprašanj: oblike sklepanja zakona ter njegove razdružljivosti.
Predavatelj je z odobravanjem ugotovil, da je načrt v S 120 uvedel versko obliko sklepanja zakona in je suhsidiarno zasilni civilni zakon (S 130). Odločno pa se je izrekel zoper to, da uvaja načrt razporoke za vse državljane, ne da bi se oziral na njihovo versko pojmovanje zakonike zveze. Opozoril je na splošne socialno škodljive posledice razporoke in je (»stavil zahtevo. naj novi državljanski zakonik uredi to vprašanje tako, da ne l>o v nasprotju z bistvenimi verskimi načeli državljanov. Zalo mora za katoličane veljati nerazdružljivost zakona, za nje ne more hiti razporoke. Upoštevanje verskega pojmovanja zakona ho najboljša garancija zn njegovo trdnost, kar je gotovo v eniinentnem državnem interesu. Pospeševanje razporoke pa pomeni neupravičeno upoštevanje egoietičnih teženj in-dividua nn škodo rodbinskih skupnosti.
Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o potrebi večje stanovske povezanosti med člani. \sa debata |e potekala v lepem prijateljskem razpoloženju.
Drobne novice
Kole dat
Sobot» 20. marca: Emanuel, mučenec; Maksi-ma, mučenica.
Nedelja 27. marca: (4. sredpostna nedelja.) Janez Damaščan, cerkveni učenik; Rupert.
Novi grobovi
+ V Mali vasi pri Jezici je v 69. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Marjeta Skerlep, roj. Vodnik, posestnica. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne. Naj ji evcti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
"j- K Slov. Javorniku je umrl gospod Ernest R a b i č. Pokopali ga bodo v nedeljo ob pol štirih popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje 1
Počitnice na
gornjem Sadranu
ф
FoMnud-Çrotlê
Tiierte
Velika liriska sezona v počitnicah v Trstu in Poli.
Obiščite Postojnsko jamo Pojasnita: ENIT, Petra Kocica broj 6, Beograd
—	Vsem slovenskim književnikom. Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani ee je letos z ozirom na zakon o avtorskih pravicah preosno-valo in je zato v interesu vsakega slovenskega književnika, da se prijavi za člana društvu. Ker ima društvo v načrtu izvesti centralno zaščitno organizacijo za vse slovenske književnike, bo imel zato vsak član vse pravice in ugodnosti, ki jih društvo že ima in ki si jih bo na osnovi spremenjenih pravil v korist svojih članov pridobilo. Prijave |K>š!jitc na naslov: Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani, Bleiweisova cesta 48/11.
KINO SLOGA Tel. 27-30
Danes ob 1416, 16., 19. ln 21. url Shlrley Temple
„Sirota mala bogalinka"
—	Sto milijonov delavskega zavarovanja. V četrtek dopoldne je imelo sejo ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Glavno vprašanje, ki ga je ravuateljstvo obravnavalo, je bilo, kako plodonosno naložiti okrog sto milijonov dinarjev, ki jih zavod prejema in ki bi jih bilo treba naložiti plodosno v take ustanove, da bi bile res v korist bolniškemu, starostnemu in nezgodnemu zavarovanju delavstva, to je za zgradbo zdravilišč, sanatorijev in ambulanc, toda pod pogojeni, da mora bili ta denar vsak čas likviden. Minister za socialno politiko g. Dragiša Cvetkovič pa je zahteval, naj se ta točka zaenkrat umakne z dnevnega reda, dokler ne bodo sprejete druge važne socialne uredbe in zakoni, kakor finančna uredba o denarju socialnega zavarovanja, o zavarovalnicah itd Ta denar naj bi se naložil predvsem v denarno posojilo v višini štirih milijard. ki bi bile uporabljene za javna dela.
—	14 dnevni tečaj za elektr. varenje, ki je bil na Tehniški srednji šoli v Ljubljani v prvi polovici tega meseca, sc jc zaključil v popolno zadovoljstvo tečajnikov. Obiskovalcev tečaja ie bilo 18. Ta visoka udeležba, ki je nastala spontano, brez hrupne reklame in z lastno voljo naših obrtnikov, jasno dokazuje, da naša obrt tudi v tej panogi dobiva potrebno podlago za uspešen razvoj. Varilne stroje sta dala na razpolago tvrdka Elin in naš Furlan iz Črnuč. Elinov agregat je služil za obločno varenje, Furlanov pa poleg obločnega varenja tudi za točkasto varenje. Slednji jc na tem tečaju zelo dvignil ugled za svoje aparate in priznati sc mora, da je prekoračil vsa pričakovanja tečajnikov. V bodoče bi želeli, da bi bili taki tečaji bolj pogosti in da bi prireditelji tečaja nudili učencem še več možnosti varenja z večjim številom razpoložljivih varilnih strojev. Prodajalci teh strojev bodo šli v tem pogledu prav gotovo radi na roko.
—	iz legije koroških borrev. Vse bivše borce, ki so sodelovali pri osvobodilnih bojih na naši severni meji, opozarjamo, da bo vLitiji članski sestanek dne 27. marca ob 0 dopoldne v restavracijskih prostorih pri »Šribarjuc. Tovariši l>orci! Ûdelezite se polnoštevilno prvega sestanka, na katerem bo poročal delegat glavnega odbora iz Ljubljane. Pridite, da «i po dolgih letih ponovno obudimo spomin na ono dobo, ki nas je zvezala v resnično in zvesto tovarištvo!
—	Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Joseiove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
—	Dva ponesrečenca. V ljubljansko bolnišnico jc bil včeraj sprejet 42 letni posestnik Franc Blatnik iz Hinj pri Novem mestu. Padel jo ponoči s kozolca in dobil hude notranje poškodbe Irr si je zlomil hrbtenico. — Nenavadna nesreča se je pripetila 9 letnemu posoetnikoveinu sinu Cirilu Lavriču v Hrastju pri Moravčah, ki jo doma po-kladal kravam. Krava gA je sunila z rogom v usta ter mu prebila ustnice in čeljusti.
—Slabotne, slabokrvne in počitka potrebne čitatclje opozarjamo na znano »Serravallo« kina-vino z železom, o katerem sc je nad 10.000 zdravnikov pohvalno izrazilo. Dobiva ec v vseh lekarnah. Reg. S. 3290. 24. II. 1933.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
Zdravstveno stanje reis-ul-uleme Ca a šerifa se je zadnje dni zelo poslabšalo, čauševič je bil ver-ki poglavar muslimanov v Jugoslaviji, dokler ni bil upokojen. Poleg drugih prijateljev ga jo obiskal tudi sarajevski nadškof dr. Šarič.
—	Spomenik nadškofu Bauerju. Zagrebški nadškof dr. Stepinac je v spremstvu kanonika msgr. Barlela obiskal te dni atflje znanega kiparja prof. Krangeša v Zagrebu. Prof. Frangeš je nadškofu pokazal skico za spomenik pokojnemu nadškofu Bauerju. Skica kaže dr. Bauerja v svečanem nad-škofovskem ornatu z nntro na glavi in škofovsko palico v levi roki, desno pa v znamenju blagoslova. Dr. Stepinac je izrazil svoje zadovoljstvo s to skico. Ta spomenik bo postavilo »Društvo za olepšavanje Zagreba*.
—	Velika kriza v pomorskem prometu. Naš pomorski promet je objela velika kriza. V Splitu je mnogo ladij, ki zaman čakajo na zaposlitev, poleg tega pa počivajo v splitski luki še drugi parniki, med temi neki romunski parnik, ki je prazen priplul iz južne Amerike v Anglijo, tam naložil premog za Banetke, od lam pa zopet plul prazen v dalmatinske vode. Ker se ne splača nadaljnja pot v Romunijo, romunski parnik odlaga v Splitu vso svojo opremo. Na parniku je poveljnik dalmatinski Hrvat, moštva pa je pol Dalma-tincev, pol pa Romunov.
—	Poiar v Baiki. V občini Sekič v Bački je nastal v tamkajšnji tovarni konoplje velik požar, ki je uničil vso tovarno, hkrati pa vse bližnje naselje. Poleg tovarne je pogorelo več hiš, ki so po večini last revuih naseljencev in delavcev.
—	Pogozdovanje Dalmacije. V Dalmaciji je v teku veliko gibanje, da bi se tamkajšnje kršno planine pogozdile. Najbolj živahno je to gibanje v okolici Šibenika, kjer so zadnje dni posadili samo okrog mestnega kopališča Jadrija nad 10.000 mladih drevesc.
Ljubljana
V soboto, dne 26. marca 1938.
Gledališče
Drama: Sobota. 26. marca ob 15: »Bela bolezen.« Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 do 2 din. Nedelja, 27. marca: »Rdeče rože.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 28. marca: Zaprto.
Opera: Sobota, 26. marca: >Heltea.< Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. — Nedelja, 27. marca ob 15: »Grofica Marica.« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Traviata.« Izven. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 28. marca: Zaprto.
Prireditve in zabave
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ponovi v nedeljo, dne 27. t. m., točno ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani Jurčičevega »Desetega brata« v režiji g. Milana Skrbinška. Kljub visokim režijskim stroškom ostanejo tudi za to predstavo znižane ccne po 6, 4, 3 in 2 din. Predprodaja v pisarni »Pax ct bonum« v Frančiškanski pasaži.
Mladost«, dramo v treh dejanjih, uprizore v nedeljo ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. — Vstopnice po 8, 6, 4, 3 in 2 dinarja so v predprodaji pri »Pax et bonum« (Frančiškanska pasaža) in na dan predetave dopoldne pri blagajni.
Predavanja
Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo drevi ob 6 v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje: Svet In življenje s vida volje. Predaval bo univ. prof. dr. Albert Bazala, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnoeti v Zagrebu. Vstop prost.
Sestanki
Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine ima 8. redni občni zbor v nedeljo 27. t. m. ob 9 v sejni dvorani mestnega (»glavarstva v Ljubljani.
Kino
Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol 9 senzacionalni pustolovski velefilm iz pragozda: Tarzan zmagovalec«. Za dodatek Foxov zvočni tednik.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Garlus, Moste.
DllffC Rio
erna express kava Din Г50
1 Društvu »Dom slepih« jc darovala gospa Vida Pfeifcrjeva, soproga načelnika kralj, banske uprave, 100 din namesto cvetja na gomilo prerano umrlega g. Petra Skabcrncta, stud. techn., za kar sc ji odbor najlepše zahvaljuje.
1 Poiar na Šišenskem vrhu. Včeraj okrog 5 popoldne je izbruhnil precej obsežen požar na vrhu šišenskega hriba. Najbrž je kakšen nepreviden sprehajalec odvrgel lleč ogorek cigarete v suho travo, nakar se je vnela trava. Plamen je objel večji kompleks suhe trave in grmičevja. Poklicani so bili mestni poklicni gasilci, ki so prihiteli z orodnim vozom in ki sta jih vodila gg. Rozman in Ogrin. Gasilcem pa ni bilo treba gasiti, ker so že drugi sprehajalci in pa sosedje ogroženega zemljišča sami pogasili požar. Škoda ni velika. Bila pa je znatna nevarnost, da se vnamejo drugi gozdnati deli šišenskega vrha.
1 Promet v podaljšani Ilirski ulici. Odkar je novi del ccste urejen in utrjen, ee (c pričel tu osebni in vozni promet živahno množiti. Zaradi tega vidiš zdaj od je-seni sem drdrati od jutra do večera po tej odprti žili« predmestne Ljubljane: vozove vseh vrst, osebne in tovorne avtomobile vseh kalibrov, motocikle in kolesarje pozno v noč gori in doli, da se ob suhem vremenu vse kadi! Ta prej idilično mirni gornji del Ilirske ulice je postal naenkrat teren dnevnega in nočnega prometa, ker «luži kot bližnjica z Vidovdanske ccste!
1 Ovirana pasaža na hodnikih. Zadnji čas se ie razpasla ponekod v predmestjih vprav malomestna razvada, da zastavljajo ljudje po dva in trije na hodnikih pot pešcem ter klepetajo, drugod ti pa odkladajo razni vozniki premog in drva za stranke kar na hodnik pred vezna vrata, namesto ob rob ccste, e tem pa zapirajo pasažo pešcem, ki morajo potem na blatno cesto! Ker ni to v skladu s cestno-polic. redom, naj napravi policija tu red.
1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča |к> zelo zmernih cenah A. K u n c, Ljubljana, Gosposka ul. 7.
I Predrzna tatvina kolesa. V četrtek zvečer io bilo izpred kavarne VTabor na predrzen način ukradeno lepo kolo. last brivskega mojstra Mirka Trlnika. Tat je izmed treh koles, ki so bila na kupu, ukradel najlepše kolo. Kolo je bilo znamke »Preeioza« in rjavo prepleskano. Lastnik kolesa g. Mirko Trlnik, brivski mojster na Ambroževem trgu. obljublja nagrado 200 din tistemu, ki more izslediti talil ter mu vrnili na Ia nnčin kolo.
Samo še danes
ob 16. in 19.15 uri
Gospodarji viharja
Ob 21.15 uri premiera velikega pomorskega filma v glavni vlogi Pat 0'Brien
PODMORNICA D-l s"p*"""~
štva in drugarstvn!
K «NO MATICA 21-24
Maribor
m Proslava 50-letnice smrti sv. Janeza Boska v Maribora. Maribor bo prihodnje dni slovesno proslavil 50-Jletnico smrti ljubitelja mladine 6v. Janeza Boska. V dneh od 31. marca do 2. aprila bo v tukajšnji stolnici slovesna tridnevnica s pridigami o don Bosku. Vsako jutro bo ob 6 pridiga in sv. maša, zvečer v četrtek in petek ob 17, v soboto ob 18 pridiga in blagoslov. Pridigoval bo dr. Franc Volčič, ravnatelj salezijanskega zavoda na Selu pri Ljubljani. V nedeljo, dne 3. aprila bo v stolnici ob 6 pridiga, nato sv. maša, ki jo bo daroval škof dr. Ivan Tomažič. Med sv. mašo bo skupno sv. obhajilo obenem s članicami mariborske Krščanske ženske zveze. Ob 10 bo slavnostna pridiga prevzvišenega lavantinskega vladike, nato pa lovesna ev. maša, kateri bo prisostvoval škof dr. Tomažič. Pel bo zbor salezijanskih gojencev z Rakovnika pri Ljubljani. Med sv. mašo 6e bo nabiralo za ustanovitev salezijanskega mladinskega doma v Magdalenekem predmestju. Ob 17 bo v un ionski dvomni slavnostna predstava: »Z don Bœkom soncu nasproti«. Izvajali jo bodo gojenci salezijanskega zavoda na Rakovniku. Vstopnina 15, 12, 10, 8, 6, 5, 4 in 3 din. Predprodaja vstopnic v obeh knjigarnah Cirilove tiskarne.
m Podelitev diakonata. V soboto, dne 2. aprila bo v tukajšnji stolnici podelil škof dr. Tomažič subdiakonom drugi višji red aLi diakonat.
m Ogenj uničuje. V' Kostanjevici sta pogorela kočarja Ignac in Alojzija Hribernik. Požar je nastal zaradi slabega dimnika, pri katerem je začelo tleti leseno tramovje. Uničil je siromakom hišo do tal ter je zgorela tudi vsa oprava in obleka, rešili so si samo to, kar eo imeli na eebi.
m Milijonski davek plačujemo letno alkoholu in nikotinu. Alkohol ne posveča narod, on je ubijalec, umetnost je duša naroda, ona ga dviga pred svetom, njej plačujmo svoj davek, ker je izraz duše, najlepšega in najglobljega, večnega v narodu, zato ne pozabimo, da je jutri, v nedeljo, dne 27. t. m. ob 10 dopoldne v dvorani Kazine v Mariboru otvoritev prve kolektivne razstave mladega umetnika akad. slikarja Doreta Klemenčiča, kjer nam bo govornik v kratkih potezah predstavil umetnika in njegovo delo.
m Tujskoprometna propaganda za leto 1938. Tujskoproinetna zveza v Mariboru opozarja vse lastnike hotelov in penzionov ter olepševalna in planinska društva ,naj zahtevajo pred sestavo uo-vih prospektov točne podatke glede železniških olajšav za letoviščarje. Kakor je bilo že objavljeno, so sedaj vsi kraji izenačeni in imajo inozemski gostje že (X) 5 dnevnem, domači gostje pa |K> 10 dnevnem bivanju v kateremkoli kraju našo države pravico do polovične voznine. S to široko-grudno spremembo potniške tarife je železniška uprava pomagala k uadaljnemu razvoju tujskega prometa v onih krajih, ki dosedaj zaradi prenizke nadmorske višine niso mogli nuditi obiskovalcem ugodnost polovične voznine.
m Občni zbor mariborskega pododbora zdTu-ženja rezervnih častnikov in bojevnikov bo v ponedeljek 28. t. m. ob 20 v dvorani restavracije »Novi svet «v Jurčičevi ulici 7.
m Tombola, kakor je Maribor še tli videl, bo v Mariboru v nedeljo 3. aprila popoldne na Trgu Svobode. Rdeči križ, ki prireja tombole, je poskrbel za izredno lepo nagrade, med njimi popolnoma nov Avto znamke »Opek.
m Prvošolec na begu. čihal Antonija, žena železničarja iz Bolfenkove ulico, je prijavila policiji, da je pobegnil od doma njen 12-letni einko Stanislav, dijak I. razreda realne gftnnazije. Fant je visoke suhe postave, nosi ponošeno športno obleko, brez pokrivala, ima rjave čevlje.
Celje
Načrti Hirschovih peči
ukradeni v Celiu
Javnost nas vedno izprašuje, kako jo s tatvinami v cinkarni. Po mestu so ljudje govorili o aretacijah uglednih celjskih industrijcev, vendar javnost ni mogla zvedeti ničesar, ker vso zadevo zakrivajo ter so jo spravili pred sodišče, da se tam reši.
Metalna d. d. proizvaja edina v državi tako-zvano litopon barvo. Za proizvodnjo te barve so potrebne specialne peči. Metalna tovarna jo kupila načrte holandskega izumitelja Ilirscha ter imela edina v državi Hirschove peči, ki so znane po vsem svetu, vendar pa jih ima v vsaki državi le ena tvrdka. Tovarna je odkupila načrte ter ima edina v državi te peči in le ona pravico do proizvodnje litopon barve, ki danes tako povprašujejo po njej v naši državi. Druge tovarne so skušale, da bi lahko proizvajale vsaj stično barvo, vendar se jim ni posrečilo brez specialnih Hirschovih peči. katerih načrte ie imela le Metalna tovarna. Načrti pa so izginili iz pisarne tovarno Metalne. Stvar je prevzela policija, ki jo našla načrte v stanovanju nekega gospoda v Celju, katerega so takoj aretirali. Policija je po zaslišanju aretirala še dva druga. Zadeva se bo v kratkem razpravljala na okrožnem sodišču, kjer se lx> pojasnila. Aretirani so že na svobodi.
KINO METROPOL, CEUE
Uspavanka '"СГ
Pevsko društvo »Oljka« priredi v nedeljo, dne 3. aprila, ob 4 popoldne v mali dvorani Celjskega doma koncert, na katerem bo zapel moški zbor krasne narodne pesmi. Vabljeni!
c Glavni turnir Celjskega šahovskega kluba za leto 1938 ee je zaključil. Udeležilo se ga je osem igralcev ter si jc priboril izmed 7 dosegljivih točk največ Miro Modic, in sicer 5 in pol, drugi je inž. Sajovic s 5 točkami, tretje in četrto mesto pa si delita s 4 in pol točke Mirko Fajs in inž. Pipuš c Higienični nedostatek v Zdravstvenem domu. Na dvorišču Zdravstvenega doma v Celju imajo že več let jamo za smeti, ki pa prav nič nc ustreza higienskim predpisom. Jama namreč ni pokrita, zaradi česar se nabira v njej deževnica, ki včasih dopolni ja.mo do vrha. Ta voda premaka zid sosednje stanovanjske hiše ter povzroča nezdravo vlago v stanovanju. Nevarno je tudi, da se v toplih poletnih časih pojavljajo v iami kali bolezni in tudi ogrožajo bližnji okoliš. Prosimo prizadete, da takoj odpravijo ta nedostatek, ker ie vendar jama na prostoru važne higienske institucije, ki naj bi prednja-čila tudi v tem pogledu.
c Mrtvega so našli za plotom. Včeraj okoli b zjutraj so ljudje našli za plotom za drvarnico pri
Kolenčevih na Lavi pri Celju starčka, ki jc ležal skrčen. Ugotovili so, da je mrtev. Takoj so obvestili policijo. Komisija z dr. Podpečanom je ugotovila, da je etarček umrl zaradi starostne onemoglosti in da je to 67 letni berač Stamol Štefan iz Velike Pire-šice, Pri njem so našli odgonsko listino iz Ljubljane, od koder je bil šupiran v Celje. Tu se je revež potikal dalj časa in beračil po mestu in okolici, dokler ga ni dohitela smrt. Pozno v noči je iskal prenočišča, pa je padel od slabosti in izdihnil. Na obrazu so se mu odražala vidna znamenja, da je umrl v hudem trpljenju. Njegova obleka je bila vsa strgana in ušiva ter zamazana od zelenih alg, po katerih se je v smrtnem boju premetaval. Pokopali ga bodo na celjskem pokopališču. Naj počiva v
Za hotelirsko strokovno šolo v Maribora
Maribor, 25. marca.
Gostinska stroka potrebuje v tujsko-prometni Sloveniji višje kvalificirano osebje. To je nujna zahteva vedno bolj razvijajočega se turizma. Odpo-mogla bi ji ustanovitev hotelirske strokovne šole. Potrebo take šole je prvo uvidelo in začelo propagirati mariborsko Združenje gostinskih obratov. Začelo je zbirati poeeben sklad, v katerem je zbrana že lepa vsota. Uvidelo pa je že takrat, da samo s svojimi lastnimi močmi take šole ne bo moglo ustanoviti ter je vzdrževati v obratu. Ze pred mnogimi leti so začeli mariborski hotelirji in gostilničarji akcijo pri mestni občini, da bi se taka šola v mestu osnovala. Mariborska občina je važnost takega zavoda takoj spoznala ter je bila pripravljena podpirati ga z vsemi močmi, pa tudi ona ne bi zmogla potrebnih sredstev. Angažirati bi ee morala pri tem vprašanju banovina, ki bi edina zmogla sredstva za vzdrževanje šole. Na zadnji seji banovinskega turističnega sveta v Ljubljani je zaetopnik mesta Maribor, podžupan Franjo Zebot, sprožil to vprašanje ter predložil banski upravi naslednji načrt za ustanovitev te šole, ki ga je sestavilo Združenje gostinskih podjetij v Mariboru.
V hotelirsko strokovno šolo naj bi se sprejemalo 20 do 30 gojencev. Pouk bi trajal od 1. oktobra do 31. marca vsako leto. Sola naj bi bila v obliki internata. Pouk bi obsegal sledeče predmete: trgovsko in obrtno zakonodavstvo, komercialno znanstvo, tujski promet, ureditev notranje opreme hotelov in gostinskih podjetij sploh, nauk o živilih in poživilih, mednarodni hotelsko-sanatorijsiki obrt, mednarodni hotel-service, hotelska in sploh gostinska higiena, zakonodaja o vinu in kletarstvu, ser-viranje, kuhinjsko gospodarstvo in higiena, računstvo, knjigovodstvo, geografija. — Ustanovitev take šole ne bi naletela v Mariboru na nobene težkoče, ker bi se lahko dobilo v mestu samem primerno učno osebje. Tudi prostori za šolo bi ee dali najti.
Ustanovitev take šole bi pa bila za Maribor tudi v narodnostnem pogledu velike važnoMi. > Z ukinitvijo pokrajinskih samouprav se je Maribor démolirai na navadno provincialno mesto. Nekaj odškodnine mu je treba dati eedaj vsekakor v dru<$i obliki, da se bo mesto okrepilo ter bo postalo odpornejše zaradi bližine velikega soseda, čigar vpliv se bo pri nas pojavil na narodnem in gospodarskem polju.
Iz Julijske krajine
Nova sv. maša. Dne 34. aprila bo pel svojo prvo sv. mašo v župni cerkvi v Mirnu pri Gorici ta mošnji rojak g. Oskar Kogoj.
Šempolaj. Na praznik sv. Jožefa smo pokopali tukajšnjega trgovca g. Ivana šušteršiča; umrl je po daljšem boiehanju star 52 let Lep pogreb z ubranim petjem domačega zbora je pričal, kako smo ga cenili kot dobrega in poštenega moža. N. p. v m. I
Smrt slovenskega obrtnika. V sredo 23. t m. je po kratki, hudi bolezni umrl v Gorici trgovec in mehanik g. Ignacij Plahuta v cvetu moške dobe, v štiridesetem letu. Doma je bil iz Batuj. Na Tržaški cesti je imel dobro vpeljano trgovino z dvokolesi in mehanično delavnico. Bil je dober družinski oče, podjeten obrtnik in pošten Slovenec. V petek jc obležal z influence, pridružila se je pljučnica iu v sredo zjutraj je podlegel. Zapušča ženo s tremi otroki. Vsi, ki so ga poznali, bodo ohranili vedno vedrega in delavnega moža v lepem spominu. Dragi Nace, počivaj v miru!
Za Toliko noč v Slovenijo. Kakor je bilo že javljeno, priredi goriško potniško in turistično podjetje Appiani za velikonočne praznike v Slovenijo tri izlete v treh različnih skupinah. Prva skupina se bo odpeljala iz Gorice v soboto 16. aprila ob 7 zjutraj s korierami. Njena pot ho šla po Vipavski dolini skozi Postojno v Ljubljano, odkoder se bo vračala po isti poti v ponedeljek 18. aprila ob 5 popoldne. Vožnja s skupnim potnim listom vred stane za osebo 75 L. Druga skupina se bo vozila z vlakom čez Podgorico in Jesenice v Ljubljano in po isti poti nazaj. Odhod iz Gorice v sol>oto 16. aprila ob 8.27 zjutraj s severne postaje, prihod v Ljubljano ob 3.38 popoldne, odhod iz Ljubljane v 6redo 20. aprila ob 3.46 popoldne, prihod v Gorico ob 9 zvečer. Voznina in skupni polni list staneta 70 L. Tretja skupina je določena za izletnike, ki hočejo obiskati z lastnimi vozili (avtomobil ali motor) Ljubljano in Bled. Tvrdka Appiani jim oskrbi vee, kar je potrebno za prehod čez mejo (triptik). Iz Gorice zapovrstni odhod v soboto 16. aprila od 1 popoldne naprej; na Veliko noč obisk Bleda, zvečer povratek v Gorico. Prijave za vse tri skupine se sprejemajo pri imenovani firmi do 5. aprila.
Novo rentralno postajališče za koriere bodo po raznih ležkočah in ovirah otvorili dne 1. aprila v Pulju.
Devetnajstletnica fašizma. V torek 23. t. m. ie vsa država praznovala devetnajsto obletnico ustanovitve prvega tašija. Prvi fašistovski krožek je ustanovil vladni načelnik in vodja fašizma dne 23. marca 1919 v Milanu na trgu S. Sepolcro. Udeleženci tega prvega fašistovskega zborovanja se zato imenujejo »sansepolkristi«. Tudi v Julijski krajini so fašisti in strankine organizacije slovesno obhajali zgodovinski dan. šole in državni uradi so imeli praznik.
Požar v skladišču vojnih ostankov. Iz Gorice poročajo: V neki haraki v Via Campi, kjer je skladišče različnih vojnih ostankov — železja in izstrelkov— je nastal požar, ki so ga pa ognje* gasci hitro udušili. Med požarom je eksplodiral še ne uničen projektil in sla bila lahko ranjena in osmojena dva delavca, ki so ju morali prepevati v" mestno bolnišnico.
KULTURNI
..*.XJ*шшlњ^llttÊÊlÊÊ^ш*Èв0ÊBËШlÊlвШlвШÊl^^^ûÊÊвШÊШШвlÊÊÊlltш^lÊ^ш
Ljubi,anska drama: Pokojnik
(23. marca 1938.)
Prva uprizoritev >Pokojnika< jc bila posvečena spominu nedavno umrlega Branislava Nu-šiča, čigar komedije so spolnile ludi dobršen kos našega zabavnega sporeda, saj srno po navedbi Gledališkega lista uprizorili po vojni dvanajst njegovih del. Dopolniti bi bilo treba, da se je >Svet< uprizarjal ze pred vojno in da emo prvi prevod Kneza iz Semberije dobili že 1901 — za njegovo uprizoritev ne bi vedel točnih podatkov. Kratek opomin ob Nušičevein delu in pomenu je spregovoril dramaturg Jos. Vidmar.
»Pokojnik« je zadnje Nušičevo delo — morda zares največje, zakaj v njem gre za velike reči in pisatelj je te reči dvignil mimo svoje navadne komičnosti v strahoto. Njegovo orožje ni posmeh iu šala, s katero tudi velike reči napravlja majhne in domače, pač zato, da more laže o njih govoriti. Njegovi velikokrat predrzni družabni in politični satiri priprnvlja dobrodušen smeh pot do evobodnosti. V »Pokojniku« pa je smeh postranska zadeva, samo Nušičeva nikoli ukročena dialektika dovtipov, rekli bi del njegovega govornega sloga — toda gradnja in vsebina umetnine sta novi, v njih je največji ugovor, pošastni obraz časa in ljudi, kakor ga je mogel izpovedati človek, ki ni mogel niti s smehom več braniti resnice; to je njegoya zadnja, nezastrta izpoved. Zelo podučen zgodovinski zgled. Pri tragikih, ki pretresljivo izpovedujejo svoje pojmovanje o svetu, mnogokrat opazimo, da se nravstvena neizprosnost proti koncu njihovega življenja spreminja v milino in modrost, nasprotno pri pisateljih komedij zmisel za nravstveno doslednost raste in dobiva bolj in bolj trde tragične poteze. Nuši5 je svojo zadnjo komedijo napisal kot veliko družabno tragedijo.
V »Pokojniku« nam je pokazal zdravega in plemenitega človeka, ki zaradi nezveste žene za nekaj časa odpotuje, toda nenavadni slučajni dogodki povzroče, da ga proglase za mrtvoga — njegovo premoženje, čast in ženo pa si prilasti ničvredna okolica, ki v najrazličnejših podobah kaže neki celotni propad sodobne družbe. Ko se »pokojnik« vrne, ta družba obupno brani svojo nepošteno dediščino, zato uniči poštenjaka: ovadijo ga kot človeka, ki je družbi in državi nevaren, in »pokojnik« mora pod tujim imenom zbe-iati iz države. Vse to se zgodi tako naravno, skoraj neopaženo za ves drugi svet. Iz ozkega družinskega kroga se sproži dejanje in zajame sorodnike in znance, naenkrat razburi vso javnost, toda družba se hitro stisne vase, ugonobi svojo žrtev in življenje gre spet po stari poti. S posebno tehniko nam je Nušič v vseh treh dejanjih zbral vso družbo v sklenjen krog. jo analiziral v njenih prejšnjih delih, vznemiril v brez-skrbnosti njene grešne poseeti in pokazal v doslednosti njenega boja in v zmagi. Z neusmiljeno točnostjo gre dejanje do zadnje stopnje, ne zasveti najmanjše upanje v pravico, zakaj prišel je čae, ko je začelo zlo zmagovati. Ta grozna podoba, v kateri se meša satira г grotesko smrti, porog in krik opirajočega se poštenja, se bo zdela marsikomu le dobra igra, morda eelo smešno prisiljena, ia nevzgojna zaradi svojega obupa nad človekom, 'toda iščimo in preglejmo majhne zarodke današnjih družabnih tekmovanj in bojev, sprem-Ijajnio njihove posledice in videli bomo, kako vse vo<lijo skozi »Pokojnika«.
Nušičevo delo je v ostrem režijskem pojmovanju g. C. Debevca dobilo močno podobo. Navadno so Nušičeva dela hvaležna sama po sebi, ker so pisana kakor nalašč za zadoščenje poslušalcu. Tukaj pa je zadeva drugačna; osebe niso le smešne podobe, v njih je nravstven l>oj, v kolikor so ga zmožne; ta družba se v neki meri vendarle še bori sama s seboj, dokler popolnoma ne podleže zlu. Prav to stran so igralci dobro in jasno izrazili, zato je uspeh igre močnejši v njeni nravstveni resnici kakor v cinični komičnosti. Pavle Marič, »pokojnik« g. Kralja, nima sicer velike naloge — njegov nravui in dosledni nastop pa daje igri mirno in prepričevalno osnovo. Žena Rina ge. M. Danilove nam prikazuje brezdušno moderno povprečnico, ki ji je življenje sama zabava in vsa evoja dejanja spretno skriva z lepo lažjo. V tej podobi je pisatelj poudaril ironijo nezvestobe: žena, ki je prav tako nezvesta svojemu drugemu možu, se silno prestraši vrnitve svojega prvega moža in se boji, da bi bil njen drugi zakon neveljaven. Središče igre je Spasoje Blagojevič g. Cesarja. Lažni sorodnik »pokojnikov«, ki ustvarja velika podjetja s pretehtano in sleparsko špekulacijo, je vojskovodja proti »pokojniku« in izvaja vse svojo načrte z velikim nasiljem in prebojnim uspehom. Tudi vsa druga okolica, g. Drenovec, g. Skrhinšek, g. Jan in g. Sancin so v svojih podobah podali jasno in izrazito igro. Edina tipična Nušičeva podoba je Anta; ob njem se pisatelj igra s komičnimi odmevi, kar je g. Daneš izražal « posebnim posluhom. Tudi publicist Mladen Djakovič g. Potokarja je bil zlasti z mogočno zunanjo kretnjo odličen. Presenetil je zopet z izvirnostjo g. Sever kot ruski izseljenec. Po daljši odsotnosti je spet nastopila ga. M. Šaričeva, ki jo je občinstvo prisrčno pozdravilo ob odprtem odru in ji povedalo, kako se veeeli njene vrnitve. Njena tetka Aginja je bila prisrčna, drobna študija na zunaj nepomembne vloge, igralka pa ji je dala poseben poudarek. V splošnem: zopet predstavH, ki smo jo lahko vsoli.
P. K.
Mozart: Don Juan
Ob 25letnici umetniškega dela ravnatelja Mirha Poliča
Jubilej svojega umetniškega delovanja je proslavil ravnatelj naše opere Mirko Polič z uprizoritvijo ene najmonumentalnejšlh opernih umetnin — z Mozartovim »Don Juanom«.
Veličino te umetnine je označil že Goethe, ko jo je nazval »duhovna stvaritev, v delih in v celoti iz enega duha, iz enega liva, predahnje-na z dihom enega življenja«. Da, to je Mozartov »Don Juan«. Umetnina, ki je vsa ustvarjena po najčistejših umetniških zakonih, ki žive že izven človeka v prostoru, vezani na isto duhovno pra-počelo, ki je pogoj in gibalo sploh vsega življenja. Ta umetniški ideal jc v tej umetnini uresničen in zato je v njej odsev skrivnosti življenja, zato v njej sposobnost vzbujanja najtanjših doživetij človekove duševnosti.
Mozartovo opero je treba doživeti kot celoto, kot enotno doživljeni umetniški lik, ki ga skladatelj ob ustvarjenju duhovno pregleda v celoti »r. enim pogledom, kot lepo sliko ali čednega Človeka*, kakor pravi Mozart sam. Zato jc v njegovih umetninah tako popolna arhitektonika, zulo vse tako odmerjeno in uravnovešeno. To pa je pri operi, tej tako svojstveno z vseh strani sestavljeni umetnini možno le. če je v celoti ustvarjena
OBZORNIK
■пшамвмманшаваннатшш»
z enega oporišča, ki je obenem umetniški vrh. In to oporišče je v Mozartovi operi glasba: »v operi mora biti poezija docela poslušna hčerka glasbe,« je dejal mojster sam; v njej mu je bila muzika popolna vladarica. In zalo je Mozart, ki je bil, dejal hi, včlovetena glasba in ki so mu bila vsa duševna doživetja obenem žive tonske tvorbe, gledal v operi absolutno glasbeno umetnino, ki ji je besedilo in dramska vsebina ogrodje za urejevanje in raz|K>stavljanjo pisanih čustvenih doživetij, iz katerih rastejo tonske oblike. Toda v tej glasbi je obenem vendar izčrpana tudi draniatska vsebina. V dosego tega se mojster pri glasbenem ustvarjanju ni opiral na že navzven uresničene dramatske pojave, kot zažive na pozorlšču, temveč je segel globoko, prav tja do onega duhovnega vzgiba, ki je navzven rodil dramatsko dejanje ter je iz tega Istega vzgiba ustvaril svojo glasbeno podobo; poglobil se jo tedaj v duhovno prvotnost in dopustil, da mu je to liarekovnla glasbene misli. Tako je razumljivo, da je ta glasbena podoba polna dramatike, prav iste, kot je položena v dejanje samo in v značaje igralcev te iste dramatske zgradbe; razumljivo pa tudi, odkod ta idealna zlitost celotne umetnine, kjer ne veš, kdaj te nosi vsebina, kdaj oblika, kdaj drama, kdaj glasba, temveč veš le, da se nahajaš v dvignjenem svetu umetnosti, kjer se razgovarjaš s toni in njihovimi oblikami. In te tonske oblike so plod svojstvene Mozartove osebnosti, ki je zmogla vsa pisana človeška doživetja presnovati v jasno in lahkotno podvignjeno glasbeno snov, ki hrani zato v sebi kljub svoji preprostosti izredno izrazno napetost in stremečo nepojinljivost, pa najsi se razpreda v svetu neke jasne otroškosti, take, kot jo nosi končno na dnu svoje duše še vedno vsak človek, in kot se vanjo znova in znova v življenju zateka po uteho — morda v najbolj bridkih urah svojega življenja.
»Don Giovanni — drama giocoso per musica« — je umetnina, ki jo je gradil skladatelj še po italijanskih pozno baročnih vzorih. Delo, ki mu je napisal besedilo znani libretist da Ponte, je bilo komponirano za praško gledališče in je tudi v Pragi doživelo svojo prvo uspelo uprizoritev (1787). Snov je vzeta po takrat razširjeni baladi o lahkoživem zapeljivcu in njegovem kamnitnem gostu. Na svojih pustolovščinah je slepoglavi za-peljivec ženi Don Juan ubil očeta lepe Donne Anne in s tem zgrnil nad se jezo duha, ki ga je preganjal najprej potoni svoje hčere in njenega ženina Don Octavia, končno pa se je kot oživljeni nagrobni spomenik sam pojavil v gosteh pri Don Juanu in mu prinesel pogubo. V tej zgodbi je oživljen motiv nikdar zadoščenega in morda v tem še tragičnega stremljenja po erotični utehi, kl je končno po globoki ljudski etični zavesti usodno kaznovano, ko se zapeljivec živ pogrezne v zemljo in ga ohjamejo žvepleni plameni (>dis-soluto punito«, kot je tudi stalo v nazivu te opere). — Ta vsebinska snov, ki nekako v sha-keapearskem zmislu združuje v sebi veselje z resnobo in veže pojave tostranstva z onostranstvom, je bila deležna najvišjega, kar je zmogel Mozart v svoji muzikalni tvornosti. Tu se je vzpela v skrajnost skladateljeva fantazija in je rodila plemenit plod čiste lepote, popoln tako v posameznem, ko v celoti. V zgradbi ima delo poteze neapolitanske opere in je sestavljeno iz posameznih tonskih likov: it arij, duetov, tercetov, kvartetov in zl>orov, ki jih deloma veže recitativ. Največ je uporabljena da capo arija. Sicer pa se vežejo v delu vplivi opere buffe in serie v eno celoto. Najlepša razpoloženja je znal Mozart ustvarjati z ansambli, kar je posebna mojstrovina njegove operne tvornosti (Andante ob Komtur-jevi smrti, tercet mask itd.), poleg njih pa je polagal viške svoje glasbene fantazije še v razne arije solistov, ki vzbujajo res polna estetska ugodja.
To umetnino je na naš operni oder postavil ravnatelj Mirko Polič, in sicer sam kot režiser in dirigent. Naslonil se je na njeno prvotno podobo, ki je v poslednjem času precej prevladala. Znano je, da je dobila ta opera za svojo uprizoritev na Dunaju še za Mozarta svojstvene poteze, ki so se bolje prilegale nemškemu okusu in je pozneje obstalo dvoje pojmovanj tega dela: prvo jo polagalo težišče na komično stran in je v celoti stopnjevalo lahkotnost, drugo pa je v delu videlo tragedijo, ki pa je potom veselih primesi in čistih glasbenih sestavin (po okusu nemških klasikov) toliko podvignjeno, da postaja vsebinska snov manj važna in da je tako omogočeno svobodnejše čisto lepotno dojemanje. Ce pa se je |K> obliki naslonil režiser in dirigent na prvotno podobo >I)on Juana«, se je v pojmovanju precej močno približal nemški zasnovi in podčrlal v delu tragično patetičnost. Tako so ostale vesele sestavine umirjena spremljava žaloigri, ki se tiho razvija iz začetka uiinio močnega podviga konec prvega dejanja do konca, kjer se skoraj presenetljivo zaključi s katastrofo glavnega junaka. S to pro-pastjo je Mozart sam zaključil dunajsko uprizoritev, ki je s tem vzdržala tragični značaj; »scena ultima«, v kateri se ostali vesele svoje bodočnosti v novem življenju, je odpadla. V naši uprizoritvi pa, ki se v zunanji zamisli drži prvotne podobe, je ta scena odprta in tako se končno o njej družita nekako obe zamisli tako, da so prvotni zunanji podobi umetnine vdahnjene poteze drugotnega pojmovanja, s tragičnim poudarkom. — S tehnične strani je uprizoritev dosegla umetniško dostojen obraz. Lepo in zmieelno je zgrajena odrska stran, ki je v glavnem dobro oprla na tradicijo, kot jo uživa od svojega nastanka ta opera, kateri so kot »edinstveni umetnini« za čim popolnejšo uprizoritev poklanjali svoje najboljše sile največji oblikovalci gledališke umetnosti. — Okusno in stilno primerno, pn obenem v mnoštvu slik dobro porabno scenično okolje je ustvaril inž. Franz. V to pa je življenje dramatičnega dejanja razpostavil režiser ter mu izdelal značaju umetnine primerne poteze. — Glasbeni del je bil opazno deležen velike pozornosti in nege. mnogo podrobnih preizkušenj in idealov. In ker so nedvomno tudi posamezni umetniki v orkestru doumeli veličino Mozartove glasbe ter se ji spoštljivo priklonili, je glasbena celota v podajanju dobila kvalitetno lice. Ohenom se je dirigent z vso vneipo poglobil v stilni značaj te umetnosti in ji gladil obraz in izraz v zmislu njene pristnosti.
Tudi pevci so dali svoje najboljše, le da je vsakemu od solistov uspelo ustvariti umetniško ugoden lik v toliko, v kolikor je zmogel sebe ln svoje sposobnosti vtopitl v značaj te svojstvene in zaradi posebne estetske kristalnosti tako občutljive in kritične umetnine, ki se takoj upre ob vsakem, pn sicer še tako malo opaznem izpnda-nju iz stilnega kroga. — Baritonlst Primožič je izoblikoval v Donu Juanu junaka-osvajalcn ženskih src, ki z neko ošabno brezbrižnostjo hodi mimo žrtov ne strašeč se Se tako težkih ovir, ki hladnokrvno celo skozi zločine stopa zn svojimi smotri. Dodal mu je nekaj teatralne paletike — tudi v petju — a la je nekam motila eicer stilu dobro prilegajoče se odrsko podobo. — Njegovemu slugi Leporellu je izdelal basist Julij Betetto
zelo prepričevalno postavo; v tej je spretno družil z naravno in prijazno šaljivostjo rahel in pravšni del resnobnosti, s čimer Je zadel v bistvo tega mozartovskega opernega značaja. Plemenito je izdelal ludi pevsko stran s priznano sposobnostjo za lepo kuntileno in zmiselno prednašanje — dosegajoč vsekakor višek v znani registrski ariji. — Malo pa je dosegla Mozartov slog in nekam medlo je izoblikovala plemenito Donno Anno sopranistinja Oljedekoitova, ki (ne glede na zunanje zahlevej kljub lepemu prizadevanju ni mogla doseči pravega pevskega značaja; ovira jo način petja, ki ni kos zahtevani melodični prožnosti. — Basist Petrovčič je dal staremu Kom-turju navzven ugodno postavo, le glas ne zadošča v dosego one grozničave probojuosti, ki je potrebna zlasti v poslednjih slikah — če naj bi bil učinek skladen zamisli prvotne opere. (Da je mesto v kip maskiranega pevca samega nastopila prava eoha in da je Komturjev glas zvenel skozi megaton — to je pristnosti umetnine nedvomno v škodo). — Mladi Don Octavio je svoji plemeniti pojavi našel zélo privlačnega oblikovalca v tenoristu Jožetu Gosiiču, ki je ustvaril lej postavi pristen značaj; slogu primerno in e pravim estetskim čutom je pevec oblikoval tudi pevske člene z viški v svojih dveh vmesnih arijah, kjer je razvil najlepša svojstva evojega pevskega oblikovanja. — Sopranistinja Vidali jeva se je v vlogi Donne lil vire zelo potrudila; vendar sta jo njeno začetništvo in negotovost pevskega oblikovanja ovirala, da bi ustvarila prepričevalen odrski lik. — Puč pa se je .sopranistinja Nollijeva kot naivna Zerlina zavzetno razvila. Dasi je njen glas droben, je vendar z njim dosledno oblikovala pevske partije; izgovorjava je bila zgledna, melodije jaene in v slogu, igra prav tako prikupna. Celoten lik pa je kazal tipično italijansko zamisel, in v toliko je nekam osamljen stal med ostalimi, bolj nemško oblikovanimi postavami. — •«"udi baritonist Kolacio je prikupno preprostega Masetta lepo izoblikoval, mu dal čeden pevski značaj in privlačno igro. — Pevski zlior je hil v zvoku ubran in je uspešno zuslavil svoje sile za oblikovanje lepe celote.
V danih razmerah je tedaj Mozartov »Don Juan« dosegel v našem gledališču uprizoritev nadpovprečne vrednosti. Tako je z njo ravnatelj Mirko Polič nad vse dostojno proslavil jubilej svojega umetniškega delovanja, ki se na vodstvenem mestu našega opernega gledališča odlikuje po svoji neumornosti in po stremljenju, spoznavati vsestranske zahteve in želje dobe in človeka ter zadoščati po najboljših močeh vsem spoznanim |K>trebam. V iskrenem spoštovanju pred j>o-žrtovavalnostjo tako darovanega dela, se čestitkam odkritosrčno pridružujemo!	V. U. •
>Ca$r, revija Leonove drnibe, letnik XXXII, št. VI., je Izšel in prinaša na uvodnem mestu študijo docenta dr. St. Gogale o »Krščanskem svetovnem nazoru*, v katerem se zavzema za katoli-ški aktivizem na vseh poljih, za prehod od zgolj obrambe idealistične katoliške ideologije h katoliškemu realizmu, k dejavnosti v vseh panogah
kulturnega udejstvovanja. Treba je katolištvo prenesti v življenjski sistem, za kar je treba predvsem posvetitve posameznika in osebnega življenjskega nazora. Zato pa naj skrbi prav Katoliška akcija. — Gospodarski urednik »Slovenca« Drago Potočnik je v tej številki končal pregled naših driavnih financ na vseh področjih in jili primerjal z razvojem vsega zadnjega desetletja. Delo je marljivo sestavljeno 1er važen donesek k naši gospodarski književnosti. Ivo Perkovič je nnpisal važno in z močno erudicijo podprto razpravo iz fizikalno-filozofskega sveta pod naslovom »Sodobna kriza delerminizmat, ki bo zanimala vse naše fizike, predvsem pn filozofe, kajli podaja globok pogled v fizikalno duhovne probleme našega bivanja. — V »Obzorniku« je poročilo o prvem kongresu slovanskih frančiškanskih profesorjev v Zagrebu. Bogat je oddelek z ocenami slovenskih, srbskohrvatskih, nemških in madžarskih (prevod Cankarja!) knjig. V *Zapiskih« zasleduje urednik debato ob »ponujeni roki«, ki je danes eden najbolj perečih problemov katolištva v sodobnem vrvežu razmer. Urednik Terseglav razpravlja o anti-semizmu, podajujoč succus svojega predavanja na večeru Prosvetne zveze, ki je bilo deležno velikega odobravanja. Urednik ga z nekaterimi opazkami še izpopolnjuje. Prav tako je strnil Terseglav sodobni pomen filozofa Schoppenhauerja za 150 letnico ro jstva v izčrpno oznako, katere konec bo izšel v priiiodnji številki.
Po svetu se le s pomladjo razmahnit sport
Nemško državno moštvo v Avstriji)! Dne 3. aprila 1938. bo prišlo na Dunaj nemško državno nogometno moštvo, ki bo za priliko ljudskega glasovanja odigralo reprezentančno tekmo z izbranim moštvom nove župe Avstrije (dejansko z bivšo avstrijsko državno reprezentanco!). Isti dan se bodo najbrž vršile tudi v mestih Salzburgu, Innsbrucku, Celovcu in Lincu velike tekme med nemškimi in nemško-avstrijskimi moštvi. Kakor vidimo, sc Nemcem močno mudil
Arsenala ne bo na Dunaj. Klub, ki trenutno vodi v angleškem prvenstvu prve lige, bi moral maja meseca na Dunaju odigrati dve trening tekmi z avstrijsko državno reprezentanco. Avstrijska nogometna zveza pa je obe tekmi predvčerajšnjim brzojavno odpovedala, ker Avetrija ne bo mogla sodelovati pri svetovnem nogometnem prvenstvu, pa bi na ta način obe tekmi postali brezpredmetni.
Italijanski amaterski boksarji so v Kasselu in v Hanau dvakrat porazili nemške, in sicer prvič z 12:4 in drugič s 14:2 točkami.
Schmeling-Louis se bosta pomerila 22. junija. Manager Mike Jacobs je sporočil zastopnikom tiska, da je definitivno dogovorjen datum spopada med Schme-lingom in Louisom. Mesto mateha pa še ni določeno. Schmeling bo prišel v Ameriko že 12. maja,
Lctonska bi rada igrala namesto Avstrije. Leton-ska nogometna zveza se je obrnila na Fifo z. vlogo, naj bi bilo v primeru, da se Nemška Avstrija tekem ne bo udeležila, dovoljeno Lelonski, da bi zavzela njeno mesto v konkurenci. Letonsko je svojčas v izločilni tekmi odpravila Avstrija na Dunaju s tesnim rezultatom 2:1.
Anglija-Nova Zelandija v štirih dneh! Letalec
Clouston je v nedeljo zjutrai pristal pri Blenheimu (Nova Zelandija) in na ta način potolkel rekord, ki ga je bila na tej progi postavila znamenita letalka Jeanne Batten s časom 11 dni, 1 ure in 25 minut. Clouston |c postavil fantastičen čas. Preletel |e progo v štirih dneh, osmih nrah in sedmih minutah(ll)
Anglija je v rugbyju premagala Francijo. V Parizu je bila preteklo nedeljo meddržavna tekma v rugbyju med Francijo in Anglijo. Angleško moštvo je zmagalo s 17:15. Tesen rezultat.
Presto North End je favorit v tekmovanju za angleški pokal. Pred polfinalno tekmo za English Cup so stave 2:1 za Preston North End, Sundcrland 9:2, Aston Villa 7:2 in Hudderefield Town 4:1.
Škotska |e osvojila prvenstvo v rugbyju, Anglija pa nogometno prvenstvo. Preteklo soboto je Škotska osvojila mednarodno prvenstvo v rugbyju z impo-zantno zmago nad Anglijo. Škotje so zmagali z rezultatom 21:16. Tekma je bila zelo napeta in se je vršila pred 70.000 gledalci. Prisostvoval ji je kralj, in prvič v zgodovini rugbyja, krnliica. Školska je letos dobila vse tekme ter je zmagala nnd svojimi nasprotniki Walesom, Anglijo in Irsko s skupnim seoreom 52:36 točkam.
Mednarodno nogometno prvenstvo (seveda, angleško »mednarodno«) je doživelo razplet in odločitev že v sredo, ko je Irska v zanimivem srečanju porazila Wales z 1:0. S tem je Anglija prav za prav že postftla prvak, saj jc noben njen tekmec ne bo mogel več dohiteti. Anglija ie v dveh igrah dobila štiri točke, medtem ko sta Wales in Irska iz vseh tekem (ahsol-vlrala sta že vs* srečanja) izgubila le tri, Škotska pa ima to pot kar eno samo točko, tako da bi tud; njena eventualna zmaga nad Anglijo v tekmi, ki se bo vršila dne 9. aprila, ne mogla prav nič ogroziti Angležem prvega mesta v prvenstvu.
PoIf*ka lahka stletikn koraka. Poljaki povsod v šnortu sijajno nspreduie'o. Tudi v lahki atletiki «o ogromno napredovali. Pol'ska lahkoatletska zveza je narasla na 248 društev. Ta društva štoiejo približno 18.000 članov, med njimi sc jih dobrih 7000 udejstvuje aktivno. V preteklem letu jc bilo izvedenih okrog
800 lahkoatletskih meetingov (I). Pri tem so Poljaki zrušili 26 državnih rekordov, od tega so jih osem osvojile ženske. Poljakinje bi rade, da bi prišlo do tekme z nemškimi lahkoatletkami. Meddržavna tekma Poljska-Ncmčija je določena za 9. in 10. julija letošnjega leta.
Nemzcti je grdo pogorel v Pragi. Nemzeti, ki ga jc preleklo nedeljo porazila naša Vojvodina, jih je tudi v Pragi pošteno dobil v mrežo. Češkoslovaška državna reprezentanca ga je v trening tekmi odpravila s prav zares katastrofalnim rezultatom 8:0. Dosti je bilo.
Polj?ka državna reprezentanca je izgubila z 2:71
Klub Polonia je pretekli torek naklestila poljsko državno reprezentanco, ki bo dne 3. aprila igrala t. nami v Belgradu svojo povratno tekmo, s katastrofalnim rezultatom 7:2. Ta tekma je bil predzadnji trening poljske državne reprezentance. Poljaki bodo imeli šo eno tekmo, in sicer z rcprczentanco Varšave, potem pa bodo dobili nekaj dni počitka 1er 1. r v odpotovali v Belgrad. Kdo ve, če niso ti slabi rezultati le pesek v oči? Vsekakor se naši reprezentance ne smejo vdajati v varljive nade, da so Poljaki v slabi formi.
Jugoslovanska reprezentanca (e v sredo porar.ila Vojvodino. Novosadski klub, ki jc bil odpravil Nein-zetija s 5:1, je podlegel naši državni reprezentanci z 2:7. Lešnik je zabil tri gole. Upajmo, da bodo naši reprezentantje o pravem času vendarle znali zaigrati.
»Kibiške* fantazije. Belgrajsko »Vreme« je pred dnevi objavilo faksimile dopisa, ki mu ga je poslal neki belgrajski »kibic«. Ta kibic za prihodnjo nedeljo napoveduje sledeče rezultate: V Zagrehu BSK : Hašk 5:2, Gradjanski : Hajduk 3:1, v Belgradu BASK : Sla-vija 4:1 in Jugoslavija : Concordia 3:1. V Ljubljani pa bo po mnenju tega »čarobnega kibica« Jcdinstvo premagalo našo Ljubljano z 2:1. Tudi v tej »kibiški« neslanosti se razodeva škodoželjnost bclgrajske čaršijc proti slovenskemu klubu. Upamo, da bodo v nedeljo igralci SK Ljubljane čez ta račun napravili prav debel križi
OUmpi'she novice
Za olimpijske igre leta 1941 se potegujejo naslednja mesta: Budimpešta, Lozana, Helsinki, Atene in London, med tem ko bi bile zimske igre v St. Moricu in Oslo. O tem, kje bodo igre, bo odločil prihodi.jI kongres mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo v drugi polovici junija v Londonu.
Udeležba naših tekmovalcev na internacionalni tekmi v smuku s Canina v Italiji
Letos je bila Jugoelov. zimsko športna zveza od italijanske zveze oziroma Ski Cluba Monte Tri-corno iz Trsta ponovno vabljena na udeležbo internacionalne tekme s Canin 3. aprila t. 1. Ker ee lansko leto zaradi slabih finančnih razmer ni mogla udeležiti e svojimi tekmovalci, se je letos odzvala vabilu pod pogojem, da bo tudi italijanska zveza poslala na naš »'lriglavski smuk« ekipo 6vojih tekmovalcev. Določila je ekipo 8 tekinov.ilccv, med katerimi jih je nekaj v izredno dobri formi, ker so že ves mesec bili v trenerskem tečaju MFVN na Triglavu in kasneje na Rožci.
Ker je za to tekmo veliko zanimanje, je »Putnik« organizira! avtobusni izlet iz Ljubljane Jo Cliiusaforte - Nerea. Avtobusna vožnja ter skupni potni list stane 110 din zn osebo. Odhod iz Ljubljane bo 2. aprila ob 12. uri. Vse članstvo in oetale sinučarje-športnike vabimo, da se čimprej prijavijo na Zvezo (Tyràeva eesta l-IV) za ndeie/bo na to zanimivo inicrnacionalno borbo v smuku.
Radi adaptacije trgovskih prostorov smo prisiljeni vso zalogo izprazniti najkasneje do 30. maja t. 1. Vsled tega
43tf% OL vseidamski 4U /o konfekciji
znizujemo cene za
Na zalogi lepa izbira damskih pomladnih in zimskih plaščev, kostumi, volnene in svilene obleke, krila, bluze, jutranje in pisarniške halje, otroške oblekce itd.
Izkoristite ugodno priliko!
F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra (. 29
Novosti vseh oblačil
šport, kamgarn obleke, perilo itd. — najceneje: Presker, Ljubljana. (1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din SSO*— naprej.
Nova trgovina
lluUjana - Tyrieva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Sobota, 26. marca: 12 Plošča za plošto biti v von-tek vebellh stvari — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo hiti v veniek veselih stvari — 14 Napovedi — 17 Za delopust (igra Radijski >rk »ter) — 17.4(i Psihotehnični poizkusi v industriji (g. Avgust Kuhar) — IS Originalna Švicarska godba (bratje Ma letišek) — 18 ki Pogovori s poslušalci — 13 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Negoš kot potopise« (Tri-fuu Cukič) — 19.50 Pregled «poreda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.;*) «Strela udri iz višine izdajalca domovine!« Cvotober iz Mar-telančevcga šaljivega lista «.1 uri j s pušoi (Trst,1869). Za pisan večer priredil Ni ko Kuret. Izvajajo Plani rad. igr. druž., sodelujejo .ložok in Ježek ter Cimer-manov šramel, vmes nekaj plošč — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Vesel konec todna (Radijski orkester).
Drugi programi»
Sobota, 26. marca: Belgrad: 30 Operetna glasba, 31 Nar. pesmi, 32 Plesna gl. — Zagreb' 20 Opera — Dunaj: 19.10 O filmu, 19.25 Leharjova opereta .Kjer poje skijanecf, 31.-10 Debussyjeve skladbe, 22.20 Plesna gl. — Budimpešta: 21.45 Ork. kone., 23.0!) Plesna gl.. 24 Ork. kone. — Ilim-Bart: 21 Igra - Praga: 20.20 Radijski film, 22.35 .lazz — Varšava: 22.15 Mornariški ork. — Hamburg: 30.10 Ork. in solistični koncert —
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja drevi ob 8 in v nedeljo ob pol 3 popoldne in ob 8 zvečer dva vele-filma: »Luč v temi« z Errol Flynom, ki je znan iz filma -»Poročnik indijske brigade«. Drugi film »Dolomiti v plamenih«. Dodatek Foxov tednik.
Radijske motnje na Jesenicah. Na Jesenicah je veliko radijskih naročnikov, nekaj nad 300. Kljub tovarni se še nekako posluša. Zadnje čase pa je v Kurji vasi poslušanje skoraj nemogoče in je za aparate sploh škoda, da jih vklopimo. Nastala je
neka motnja, ki je talko učinkovita in stalna, da ne more biti to nič drugega kot kak motor, ki je etalno v pogonu. Ljudje jadikujejo nad svojimi aparati in
želijo, da bi ee ta nova motnja čimprej odpravila. Kdor ima tam v bližini kako električno napravo, ki moti, naj jo le pusti blokirati, saj to ne stane mnogo nad 20 dinarjev. S tem pa bo napravil veliko uslugo meščanom in ne bo oviral poslušalcev. Ce je tista napaka v okviru tovarnišikih del pri kamnolomu, se še laže odpravi. Tu ni treba nobenih prepirov, ampak saino dobre volje.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din Г— ; ienl-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamaega značaj« se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
ШШВ1
Kunaver Ludvik
gradbeno • strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta "9 oktobra St. S, telefon 37-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, go-zdov, trgovskih In stanovanjskih hlâ ln vil. Pooblaščeni graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Glavno skladišče za Jugoslavijo: Hlnko Маувг 1 drug, parf. oddelek, Zagreb.
Bliža se poletni čas!
Oglejte si zalogo novodoilih
električnih hladilnikov
svetovne znamke A. i. C. Takojšnja dobava!
Nakup ni obveien, nizke nabavne cene!
Minimalna poraba toka.
A. Sprager,
elektrotehnično podjetje, Maribor, Vetrinjska 14, telefon 24-18
Jlužbe iščejo
Služkinja
išče službo za razna dela k majhni družini, če mogoče v Litiji. Naslov: Rumeni, Domžale, Šolska ul. St. 12.	(a)
II»
Voluharje
preženeš uspešno z Zelio pasto. Tuba z navodilom 15.50 din, '/i kg doza 75 din, — Sever & Komp, LJubljana.	(1)
Prava erfurtska
semena
uradno preizkušena, dobite v trgovini M. Vidmajer -Cankarjevo nabrežje št. 3, podružnica TyrSeva c. 51, tor na stojnici Nabrežje 20. septembra.	(1)
I
Kam pa kam?
i
Na Kurešček
vozi avtobus v nedeljo, dne 27. marca ob pol 7 zjutraj izpred Mostnega doma. — Prijave tel. 30-98.

Hranilne knjižice
vrednostne papirje, delnice, 3% obveznice vnovčujem po najvišji cent
takoj v gotovini. Kupoprodaja nepremičnin Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturl »Vrelec sreče«.
AL. PLANINSEK
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14,
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupt takoj in plača najbolje
hranilne knjižice bank tn hranilnic,
vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice Itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije.
I
Brezplačno zavojček
Dostalovega toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi Mozolji, ogrcl( nečistosti obraza Izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. — V apotekah, drogerljah originalni karton 80 din.
Zahvala
Ob smrti in pogrebu predrage sestre in tete, stare tete, gospodične
Terezife Lenče
se tem potoni najiskrenejše zahvaljujeva vsem obiskovalcem in udeležencem pogreba. Posebna hvala gg. župnikoma Puclju in Koširju za vodstvo |K>greba, kakor gospej Luciji za požrtvovalno strežbo, delo ljubezni in usmiljenja do pokojnico, darovalcem krasnih vencev, in vsem onim, ki so stali ob zadnji uri pokojnice ob strani in čutili z nami.
Žalujoča brat in sestra ter ostalo sorodstvo.

ZAGP EB
Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JO S. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-5 Pralnica — Svetlolikalnica
Jluibodobe
Pomočnika
sprejme takoj Florjan Les-jak, krojač, šmitiel, Mozirje.	(b)
Trgovski poslovodja
prikupne zunanjosti, soliden, z znanjem slovenščino in nemščino - dobi mesto. V poštev pride praksa. Nastop 15. aprila ali 1. maja. Kavcije najmanj 5000 din. Pismene ponudbo v vse podružnice »Slov.« pod »Poslovodja« št. 4603.	(b)
Razpis
Občina Grajena, okraj Ptuj, razpisuje pragmatično mesto
obč. tajnika-pripravnika
šolska izobrazba: štiri razredi srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom.
Prednost imajo prosilci z upravno prakso, odnosno s strokovnim izpitom v smislu § 91. zak. o občinah. — Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do 30. aprila 1938 pri tej občini.
+
Zapustil nas je naš nad vse ljubljeni
Ernest Rabič
Spremili ga bomo k večnemu počitku v nedeljo, dne 27. marca ob 3.30 pop. na pokopališče Koroška Bela. Slov. Javornik, dne 25. marca 1938.
Žalujoča rodbina Rabičeva.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša dobra mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
Marjeta Skerlep
roj. Vodnik
posestnica
danes, dne 25. marca, previdena s tolažili sv. vere, po kratkem trpljenju, v 69. letu starosti, za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 27. marca ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Mala vas 66, na farno pokopališče. Prosimo tihega sožalja! Mala vas-Jezica, dne 23. marca 1938.
Žalujoči ostali.
Hugo Wast:	6
Zlato večnega Juda
Zaharija je preklel svojo zvezdo, povedal nekaj besed in se izmuznil od te ženske, ki ga je tikala kakor hlapca.
»Tako sta prijatelja s Saro, da se vede do tebe tako domače?«
»Da... da... To se pravi, med nami...«
Pobegnil je znova, da mu ne bi bilo treba pripovedovati, da je bila Sara pred dvajsetimi leti žena njegovega brata Davida. Izgubil se je v gneči povabljenih ter pozdravljal vse povprek, ne da bi vedel, kateri skupini naj bi se pridružil.
Begal jo sem in tja, dokler mu ni prestregel poti prevejan, nesramen fant, ki ga je odpeljal k buffetu.
>Alo. pojdiva na šampanjec, da se pogovoriva o poslih. Jaz sem Kogelio, najmanjši izmed Ada-liilov baronov. Imam še šestletno sestro. Jaz imam petnajst let, torej znam jaz več kakor ona. Oni tam se norčujejo iz mene, ker ne maram delati. Jaz pa jim odgovarjam, da je oslarija, če imaš pet milijonov, pa siliš v nevarnost, da boš ob nje, če hočeš iz petih narediti šest milijonov.«
Zaharija je dvignil roko, da bi si kakor po navadi poaladil svaljke, toda neodločna roka se je dotaknila cladkega lica.
>In kaj je listo, kar znate, prijateljček?«
»Živeti!... Mislim, da imate radi trpek šampanjec, kajne? Sladkost je za ženske... Dobro, poslušajte. Želim, da bi bili vi moj bankir...«
Zaiiarija je izpil čašo in sladko vprašal:
»Ali lahko prosto razpolagate s svojim Imetjem?«
»Prav za prav ne. Toda kadar bo stan... saj veste, nič ni večnega na svetu in ta ali oni dan utegne priti vrsta nanj. Mati je že umrla in po njej imamo bratje vsak po dva milijona. Ce
stari ne bo kaj zagospodaril, bomo podedovali šc vsak po pet ali šest milijonov.«
sSveti Bog! Nadaljuj, fantič, to me zanima...«
• Recimo, da jih ne bo več kakor pet, da jih ne bo več kakor štirje. Štirje, ki jih bom dobil in dva, ki ju imam, lo je šest. Ali inore mlad človek živeti kje v Parizu ali v Londonu ali na Dunaju z obrestmi od šestih milijonov?«
»Mislim da! Več kakor živeti! Lahko celo umrete, če se boste kaj podvizali z zapravljanjem svoje rente.«
»In kakšne so obresti od šestih milijonov?«
"Kakor jih naložite. V hiše, v polja, v krave?«
Ne v hiše, ne v polja, ne v krave. Hočem gotovino. Dobre hipoteke! Moj oče in moji bratje so nesrečneži. Nili dihati ne morejo, tako se ženo za svoj denar, da ga ne izgube. Živo tako, da kupujejo in prodajajo, izboljšujejo svoje kmetije, zaokrožajo svojo posest, vstajajo ob zori in garajo kakor zamorci ves dan. :
Zaharija mu je pritrdil. Ljudje so delavnost Adalidovih navajali za zgled.
>Veliki ponos mojega očeta je, da ga imenujejo pionirja argentinskega napredka. Bedarija! Vzemite drugo čašo! In dobro me poslušajte. Vi ste Jud, jaz sem kristjan, zato liolj zaupam tistim, ki obiskujejo sinagogo kakor onim, ki hodijo v stolnico.*
»Hvala lepa.«
»Mislim na posle. Noben Jud ne obuboža. Kristjani pa tavajo in se opotekajo. Zato bi rad svoje posle zaupal kaki judovski banki.«
»Na primer banki Blumen?«
»Tako je. Ko bo prišla vrsta na mojega očeta, saj me razumete, ne bom sprejel niti ene krave, niti enega kosa zemlje, niti hektarja polja. Ce me bodo k temu prisilili, bom vse takoj prodal in denar izročil vam. vi mi ga boste pa naložili na dobre hipoteke. Niste mi povedali, kakšno rento lahko daje šest milijonov... Še čašo? Zdaj, moj bankir in prijatelj, povejte mi, zakaj vas listale rdečka tika in zakaj vam pravi Zabulon?«
Zaharija jo naglo posikal razlago za silo in jo pobral, brž ko je mogel. Fant ga je zares komaj poslušal. V salonih so plesali elegantni pari, bil je nevoščljiv starejšim za to zabavo, zakaj z njim so še vedno ravnali kakor s kakim zavodarjem.
Zaharija je ta trenutek, ko se je fant zagle dal v plesalca, izkoristil za to, da je izginil. Torej se mu je le posrečilo prodreti v visoko družabno življenje. Ljudje so ga nocoj že videli v brezhibni obleki in z novim obrazom. Kmalu bo vabil kar deževalo.
:>Ah, Milka! Da nisi bila tako lepa, bi bil jaz gospodar Sarinega srca. In ne bi si predrznila klicati me za Zabulona ... Naj bo preklet!«
To je bila stara zgodba. Stara dva Zytova sta se zaradi enega tistih številnih pogromov. v katerih preganjajo poljski kmetje Jude s krvjo in ognjem, izselila v Argentino z edino hčerko Saro, ki je tedaj imela pet ali šest let.
Preganjala jih je zla usoda in slabo zdravje. Stara sta umrla in zapustila vrevščini petnajstletno Saro, ki si je kmalu poiskala varstva v hiši dvojčkov Zabulonov, potem pa se je z enim izmed njiju poročila. To je bil David, ki je bil pametnejši i ti bolj boječ od obeh, zraven tega pa je še jecljal.
David in Matija sta bila dobra in pridna fanta. Edino imetje, ki sta ga prinesla s seboj iz Varšave, je bil zainaščen kaftan in kožuhovinasta kučma namesto klobuka.
Dospela sta v Argentino pravi čas, kajti kmalu nato se je začela vojna.
Jud je že od pradavnih dni rajši imel vojno kakor mir, ker mir ne rodi velikih kupčij.
Kadar se knezi zemlje prepirajo med seboj in se ljudstva pobijajo, tedaj zna oko, ki je vajeno brati zagonetne hebrejske pismenke v tal mudu, prav tako spretno odkrivati krasne poslovne možnosti.
Jud ne' ljubi vojne kot vojak, marveč kot oskrbovalec vojakov in kot upnik vlad. čisto tako,
kakor pravi talmud: »če greš v vojno, ne hodi spredaj, marveč zadnji, da boš lahko prvi bežal!«
Brata Zabulona sta imela dobre oči in sta znala spreminjati v zlato ne le lakoto in žejo vojakov, temveč tudi kri, bolečino in celo poraze. In vse to sta delala s presenetljivo občutljivostjo in nepremagljivo sladkostjo.
Potem se je razvnela vojna s Paraguajem, ki se je pričela novembra 1864 in trajala več kakor štiri leta.
Zdelo se je neverjetno, da bi se mogel mali paraguajski narod tako dolgo upirati združenim vojskam Argentine, Brazilije in Uruguaja. A Pa-raguaj je tiste čase imel boljše orožarne, brzojave in železnice kakor pa Argentina.
Kranciscu Solarni Lopezu, zloglasnemu para-guajskemu predsedniku, je uspelo, da je v svojih glasovitih šotoriščih v Cerro Leonu, Encarnacionu in llumaiti zbral več kakor šestdeset tisoč vojakov in je izzval vojno, da bi njegovo ime zaslovelo po svetu.
Nekega novembrskega dne, leta 1864, je kar na lepem in ne da bi Brazilijo kaj obvestil, zaplenil trgovski parnik, ki jo pristal v Asuncionu.
Nekaj mesecev za tem jc kljub najboljšemu prijateljstvu z Argentino napadel njeno ozemlje.
Med dobavitelje argentinske vojske, ki so odhajali z blagom na oddaljeno bojišče, sta se vrinila tudi David iu Matija. Matija je bil poročen z mlado Saro Zytovo, ki je ostala v prestolnici kot njuna poslovodkinja.
Prodajala sta žganje in tobak ter tihotapila iz Paraguaja zelišče, brez katerega vrli uživalci ma-teja ne morejo prestajati. Prehajala sta iz argentinskih taborišč v brazilska in uruguajska, ob kaki priliki pa tudi skrivaj skočila do paraguajskih jarkov. Vse to pove. das ta dvojčka Zabulona trgovala s prijatelji tn sovražniki in tako v štirih letih zaslužila sto in stotisoČe trdnih pesosov.
Bilo ie neskončno težav in veliko pravih nevarnosti Tako pravih, da je na koncu prišlo do žaloigre.
Za Junoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
izdajatelj: ivan Rakoven
Urednik: Viktor CcnSiŽ