LJUBLJANSKI ČASNIK.
St.
T petih 1&. Vethiga serpana.
J 831.
,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta t gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni del.
12. augustl851 je bilXXXVIII. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade :
Razpis c. k. denarstvinega ministerstva 18. Maja 1851, s kterim se razglasijo odločbe zastran izdanja novih bankovcov po 10 gold., 100 gold. in 1000 gold. — Ukaz c. k. ministra bogočastja in uka 26. Maja 1851, ki ustanovi, kako se imajo preskušnje godnosti konec šolskega leta 1850—1851 opravljati. — Ukaz c. k. ministra pravosodja 11. Junija 1851 , dogovorno z c. k. ministerstvom denarstva in c. k. računskim direktorjem. — Razpis c. k. denarstvinega ministerstva 16. Junija 1851, s kterim se razglasi ravnanje z dne 16. Junija t. 1. izsrečkanimi peneznimi listi po 10 kr. versta čerka H. 3. — Razpis c. k. denarstvinega ministerstva 20. Junija 1851, zastran odpravljenja meddeželne čolne poteze. — Spisek c. k. kupčijskega ministerstva 6. Maja 1851 podeljenih izkljenivnih privilegij. — Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 22. Maja 1851 podeljenih izklenivnih privilegij. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 21. Maja 1851. Podaljšanje Lju-dovik žl. Orthove privilegie. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 28. Maja 1851. Podaljšanje Matija Horingove privilegije. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 28. Maja 1851. Podaljšanje Horingove privilegije in nje prenešenjc na Frančiško Slovaček. — Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 30. Maja 1851 podeljenih izklenivnih pooblastnjenj. — Okoljni ukaz c. k. štaj. ilirsk. denarstvinega deželnega vodstva 21. Junija 1851. Razlaga v koliko so podeljbe poboljšij davšini za suž-nosti ali pa davšine enakosti podveržene; potem ravnanje s kolkom podeljbnih pisem.
letradni del.
Avstrije prihodnjost.
(Dalje.)
XVII.
Ga ni bilo umniga, ki bil upal, da se bodo tabart valovi zaliodnje revolucije na mejah cesarstva ustavili kakor dvakrat poprej, in skazali smo zakaj ne. Novine vsakiga dneva so poterdile to javno mnenje. Avstrijansko cesarstvo je bilo če ne po celi obsegi vunder po velikim delu ud nemške zveze, katere oblast je sedež imela v mestu Frankobrodu Majn-skim, in kar je tedaj le eno deržavo te zveze zadelo, se je urno čutilo v deželah drugih udov. Ležijo pa v jugo-zahodnih krajih Nemškiga mnoge majhne nemške deržave Baden-sko, Wirtemberško, oboje Hesni i. t. d. katerih vlade so bile preslabe napadu sovraž-niga duha kos biti. Terjali so pa že v per-vih dnevih po časopisih in ljudskih zborih od vladarjev dvojno, namreč resnično vpeljavo po zveznim pismu leta 1815 obljubljenih ustav-
nih vladnih podob v vsaki zvezni deržavi, pri tem pa temeljno premembo ravno tega pisma, in bolj ozko zedinjenje vsih nemških deržav, bi se bila imela napraviti ena zvezna deržava namest dozdajne zveze samostojnih deržav, z narodnim zboram cele Nemčije na sedežu zvezne oblasti. Jugo-zahodne vlade so bile urno vsiljene obojnimu terjanju dovoliti, tudi zvezna oblast v Frankobrodu se je vesoljni-mu vošenju vklonila. Kakor po celi Evropi je prekucija rabila dvojno vzdigavko, po de-mokratizmu naj bi vlade oslabele, po narodnim gibanju naj bi se te v eno deržavo zedi-nilo kar je eniga naroda. Absolutizma zdaj zanaprej več ni bilo mogoče ohraniti, hrepe-njenje ljudi po vstavni vladi ni bilo krivo, dana jim je bila obljuba po zvvznim pismu 1815, in obstati vsaki mora, de vstavna vladna podoba sama zase še ne rodi pogube kake deržave, temuč pametno rabljena jo povzdigne k veči stopnji slave in moči. Milimu avstrijan-skimu vladarju bi bilo tedaj gotovo bolj veljalo ime vstavniga inem samoderžniga cesarja, toliko bolj ker je on v izbodnji polovici cesarstva kakor ogerski kralj pri kronanju prisegel na po stoletni navadi vterjeno vstavo.
Nezmerna nevarnost je pa žugala celimu cesarstvu od narodniga gibanja. Komaj so se nemci začeli poganjati v bolj terdno edinost svojih dežel, v poklic narodniga postavodav-niga zbora pri dozdajni zvezni oblasti, je vsaki lahko previdil, de ne bodo pozabili na bogate nemško-avstrijanske dežele, katere so bile že dozdaj imenitni udi nemške zaveze. Gotovo je bilo čakati de bodo avstro-nemce z vso močjo vabili novo vstavljeni zvezni deržavi pristopiti, de jih še morebiti zlo vabiti ne bo treba, ker žlahtni narod vsakiga človeka živo nase vleče. To nagnjenje pa je podkopavalo ne samo neodvisnost in samostalnost, temuč clo obstojnost in življenje avstrijanske deržave. Šteješ na štirdeset milijone Avstrijancov gotovo ne več ko deset milionov prebivavcov čisto nemškiga naroda. Če bi bilo tim pripu-šeno v ožje zvezo z svojimi brati stopiti, kdo bi branil Italjanain in Slavjanam, če bi hotli sosednim bratam roke podati? Ri ne ostala po takim ravnanju avstrijanska deržava pri samih Madjarih, kateri v celi Evropi bratinskiga ljudstva ne najdejo.
Hrepenjenje po vstavni vladi če se tudi kaki čas premeni v razujzdani demokratizm, ne bo življenju deržavnimu tako globokih nezacelji-vih ran vsekalo kakor raspertije med narodi če bi se te tako globoko vkoreninile, de kaki del iz deržavne zveze stopiti in se v sosedni vto-piti želi. Demokratizm gre le do na tanjko določeniga kraja, in tam v svojih zmotah konc najde , narodno gibanje mora deržavo zmajati, ako bi v pravim času ne priskerbeli mirno zlo-go — resnično spravo. Trikrat je demokratizm na francozkim od verha do dna vse prekucnil, in vunder je ostala deržava cela, ne-skrušena. — Kako to? Pulile so se, in se še pulijo današni dan za vpeljavo svojih misli dve nasprotni stranki monarhiška in republikanska; pri vsih vladih pa, ki so si sledile v
pretečenih šestdeset letih je veljala ena vo-divna misel, edin nikol ne razžaljeni princip: ena, terdno zedinjena francozka deržava in ta čez vse. Timu principu zvesta je ostala kraijevna kakor cesarska, perva in druga republikanska vlada. V tej misli so se zedinjili kralj Ludovik XVI. in Robespierre, Napoleon in Ludovik XVIII., Karol X. in Ludovik Filip I, general Cavaignac in predsednik L. Bona-parte. Ta misel je Francozam moč dala kos biti napadu skoro cele Evrope, ta jih je rešila po nesreči let 1813, 1814, 1815, ta jih še zdaj derži na robu globokiga brezdna.
Od demokratizma se tedaj Avstrii o sušcu 1848 toliko bati ni bilo, ker bi on po človeški razujzdanosti pri vsih poštenih urno bil veljavo zgubil, clo druga je pa bila zastran narodniga gibanja posebno na nemškim. Se od nemškiga ločiti ni bilo varno pri odkrito izrečeni želji miljonov avstrijanskih deržavlja-nov, nemškimu dodjati le eni del cesarstva bi bilo enako naznaniti razpad, se v novi nemški deržavi vtopiti z celim cesarstvam je bilo ravno tako nemogoče. Tej nar ožji zvezi je v bran stala čast slavne dinastije, katera se ni mogla vkloniti ptuji oblasti, je pa tudi v bran stal počutik nenemških avstrijanskih narodov, katerih sinovi avstro-nemce tako nezmerno presežejo, katerih narodni počutik se je ravno zdaj tako krasno buditi začel. Nar veči napčnost je bila ta, de so se dve ideji politiške svobode in narodniga počutka, ki so vunder ena od druge na tanjko ločene, v glavah ljudi tako zmešno na skrižem vpletavale. Neodvisna narodnost sama zase še ne ponudi politiške svobode, enako pa mnogi v eni deržavi združeni narodi zavolj te zveze še ne zgubijo ne svoje samostalnosti ne svoje prostosti. Zgodovinsko znanstvo poterdi resnico teh besedi po mnogih izgledih, ali koliko jih je bilo ko so se pečali z zgodovinskim znan-stvam, in kdo je poslušal na te posamesne glasove v pušavi, toliko bolj, ker se je pre-kucijvni stranki prav prileglo ljudem možgane kolikor bi mogoče bilo mešati. Še nekaj bi omenili zastran obnašanja Dunajčanov o avstrijanski prekucii. De so živeli in goreli za politiško svobodo kdo bi jih grajal, ko je mili cesar sam svojim ljudstvam konstitucijo podaril, da se je vsaki bolj zadovoljno klical pro-stiga deržavljana vstavne samovladije mem podložnika samoderžniga vladarja.
Politiska svoboda pa ne sme um deržavlja-nov omamiti sicer je nasleduje namesti prostosti sužnost. Že gola politiska prebrisanost, če je že v resnici manjkal domoljubni počutik, naj bi bila navkazala Dunajčanam clo drugače obnašanje. Kaj je Dunaj, in kakšni je njegovi poklic? Je le Dunaj morebiti le glavno mesto tako imenovanih nemško avstrijanskih dežel, je le serce in stolno mesto celiga cesarstva ? Katero bi utegnilo Dunajskim mest-njanam več prida donašati. Če se pa oni odločeno le nemce izkličejo, raztergajo z takim ravnanjam vezalo z drugimi avstrijanskimi narodi , ponižajo pa tudi ob enim lastno imenitno važnost na zlo daljno stopnjo. Če tudi ne
hvalimo prebivavce Lvova , Buda-Pesta, Milana in Benetk, de so razvijali bandero narodne neodvisnosti, se vunder oznani skerb, akoravno napčno rabljena za povzdigo domovine, kaj so pa pomenile černo-rudečo-rumene barve na turnu sv. Štefana? — kaj drugiga ko grob dunajske slave. Koliko drugači bi bile zdaj naše reči, ko bi to mesto ne bilo pozabilo ne ene ure svojiga visokiga poklica serce biti tako velike in bogate deržave kakor je avstrijansko cesarstvo, če bi bili mestnjani tako ponosno kazali cesarske barve, kakor so se ošabno okinčali z ptujimi. Upamo, de je huda skušnja odgnala zmote preteklih let, de nikoli več gladke besede ptujih zapeljivcov ne bodo okvarili serca z avstrijansko domoljubnostjo nadu-šenih Dunajčanov.
Vernimo se zdaj nazaj na pervo polovico sušca, resnica naj nas vodi ne nagnjenje na to ali vuno stran. Rekli smo, de so vsaki dan novice povedale, kako so v glavnih mestih zahodnjiga Nemškiga vlade vsiljene bile od večine prebivavcov donesenimu vošenju se vklouiti, kar je ljudstvo hotlo, ali bolj po pravim karkolj so možji terjali ko so govorili v imenu ljudstva, je bilo dovoljeno: prostost tiska, narodna straža, vstavna vlada in zraven še ožej zedinjenje nemških deržav z narodnim postavodavnim zboru pri novi centralni zvezni oblasti.
Na Dunaju so vsi ostermeni gledali proti zahodu kako so padali edin za drugim stebri dozdajniga javniga reda politiških naprav, edin drugiga so prašali: kaj bo zdaj storiti. Od nekdaj so bile na Dunaju skerbno obdelovane vse vednosti, umnosti, obertnije, le z politiko so se pečali kaki vzvoljeni možje, ljudstvu sploh so manjkale še perve priprave za po-litiško izredovanje, ono je bilo vso zamaknjeno v skerb materialnih reči, svoje življenje so obsegle dve besedici: pridobiti in vživati. Je bilo tedaj zmešno viditi, kako je mergo-lelo o kratkim v vsakimu kotičku od zlo modrih politikarjev. Od nekdaj so pa Dunajčani tudi radi posnemali svoje zahodne sosede nemškiga rodu, še raj pa francoze v raznih šegah in navadah, nočejo jo tedaj zdaj poskusiti z politiškim napravami, brez da bi se bilo dobro prevdarilo ali tekne vse Dunaju in avstrijan-skimu cesarstvu, kar se je drugi deržavi drugimu stolnimu mestu prav dobro prileglo. Tedaj je veljala sploh govorica: stari svet se giblje in maja, vse okolj nas napreduje, bomo morebiti le mi zadej ostali. Mnoge mnoge dostikrat clo nasprotne vošenja so se glasile, in nar po gosto politiška svoboda in ozka zveza z nemškim. Vlada je sicer resnični namen naznanila vsakimu djanju se v bran postavili, katero bi vtegnilo javni red žaliti, in dozdajno politiško napravo monarhije prekucniti, vunder dosihmal tako spoštovana beseda je omagala, in javno po ulicah so bili grajani vladni možje, urade in postave. Vse je segalo čez svoje meje. Družtva, ki vunder z politiko clo nič opraviti niso imeli, postavim podavstrijansko družtvo obertnije so naznanovali nadvojvodam udam cesarske „ rodovine pri dani priložnosti javno upanje, de bi se v kratkim dozdaj veljavni vladni zistem oddjal. Nar bolj zmešno je bilo pa viditi, kako se je clo šolska mladost popri-jela avstrijanske politike. Mladi ljudje, katerih poklic na Dunaju je bil se kaj naučiti za čase, kadar jim bodo naročene deržavne opravila, so pustili šolske klopi, so se jeli globoko vtikvati v politiške reči, katerim so bili komaj kos vajeni deržavni možje nar bistrej-šiga uma. Tudi ti šolarji so se prederznili v svoji oddresi svitlimu cesarju naznaniti, de, kakor oni menijo, otetje cesarstva le v svobodi ljudstva in v ozki zvezi z nemškimi brati najti je. Dobrovoljni pri tem pa nezmerno radovedni Dunajčani so se že dolgo kake majhne
revolucije veselili. In dobili so jo o dani priložnosti. Pondeljk 13. sušca je bila napovedana seja podavstrijanskih stanov. Že v nedeljo so se zbrali študenti v veliki izbi vse-učiliša in sklenili drugi dan stanovam pisano prošnjo za upeljavo vstavne vlade podati, katero naj bi taisti zbor svitlimu cesarju za po-terjenje priporočil. V ta namen se spravi pondeljk na noge truma več tavžent študentov, ki popotvajo neobroženi v lepim redu skoz ulice mesta proti hiši, v kateri so ravno se zbirali udji navadniga deželniga zbora. Glas te clo nove prigodbe kliče nezmerno veliko število gledavcov na terge in ulice, kateri so vsaki po svoji glavi sodili čez politiške zadeve, čakajo kaj, se bo nek iz te reči izvalilo. — Tri in pol leta so zdaj minula, kar je napočil dan tako važin za osodo avstrijanskiga cesarstva. Zdaj še le in morebiti zdaj še komaj smemo sodili čez namena čez djanja tistiga dneva, bolj bodo sodili naši vnuki. Daleč bi presegli nam določeni prostor, če bi se lotili na tanjko popisovati kako so si nar važnejši prigodbe urno ko blisk nasledovale, omenimo le, de je bilo po cesarskim patentu 15. vse vse dovoljeno, kar so si trideset let sem nar bolj nadušeni prijatli svobode vošili: prostost tiska, narodna straža, vstavna vlada z odgovornim ministerstvam; in sicer brez boja brez puntarja je bil pridobljen neprecenljivi dar mi-liga velikoserčniga cesarja Ferdinanda. Kako poka vsakimu od veselja serce, če se spomnimo občutkov, z katerimi smo vidili se pozdraviti ljudi vsih stanov vsih narodov. Če prebiramo novice tistih dni, katerih vsaka ver-stica govori od bratovsko zvezanih narodov po vezalu vstavne vlade , od prerojene Avstrije od hvale svitiiga cesarja. Še vlombardo-be-neškim kraljestvu, ker je bil javni mir tako zdražen , da je treba bilo stan obsede naznaniti, je o pervim začetku komaj,'de se je razglasil cesarski patent 15. sušca, povsoti donelo veselo „živio" vstavni svobodni Avstrii in svitlimu darivcu konstitucijc. De so veseli dnevi naše mlade prostosti urno urno minuli, je vsakimu znano, išimo vzroke zakaj in kako se je vse nanaglama spremenilo.
Možje, katerim so se v sercu davno skrite misli, vse kar stoji prekucniti o dani priložnosti sprožile, so zdaj hitro na noge stopili. Vstavna vladna podoba njim ni pomenila če tudi na novi podlagi vunder na starim prostoru na poprejni obsegi zidane hiše svobod-niga cesarstva, razlagali so cesarsko besedo prostosti v znamnje razujzdanosti, konstitucija jim je enako veljala meni razdelitve. Njim že to všeč ni bilo, de se je na Dunaju vse mirno končalo, de je hvaležno ljudstvo miliga cesarja tako nezmerno častilo, ko se je popoldne 15. sušca po Dunajskih ulicah vozil sprejeti z enoglasnimu „živio" od tavžent in tavžent zdaj osvobodenih vunder še zmirej zvestih mestnijanov, nevsmiljena zmaga po kervavim boju bi jim bila bolj dopadla. Nar bolj jim je na poti bila zadovoljnost ljudstva. Vunder kaj početi? Kakor bi zmajali samovladija, prekucnili cesarski sedež? Demokratizm jim vz-digavke ni ponudil, ker je mili darivc ljudstvu svobode preveč podal, de bi se bili prederznili reči: imamo premalo. Ne samo kar so si svobodo misleči vse leta sem vošili, je bilo dovoljeno, cesarske dobrote ni bilo ne konca ne kraja, v enim trenutku je stalo avstrijansko ljudstvo na stopnji, katero so druge ljudstva komaj po teku dolgih let in hudim prepiru dosegli. Ono je bilo zato pa tudi hvaležno, ono bi bilo ostalo brez šuntanja mirno do današ-niga dneva. V namen razdelitve avstrijanskiga cesarstva so se popri jeli počutka, ki živi v sercu vsakiga rodoljuba, počutka kateriga nobeden umni grajal ne bo, ako se le še vik-šimu pomenu in važnejšimu poklicu deržave
v bran ne stavi, v kratkim lotili so se pre-kucivneži narodniga gibanja. Obstati moramo, de so na tem polju obilno prostora najdli za svoje namena. Nezvesti Talijani so beračili pri Metternihovi vladi za majhne drobtince od bogate mize prostosti, — vse karkolj so prosili , jim je bilo odrečeno. Zdaj jim ponudi mili Ferdinand bogate zaklade po enaki če ne po vikši meri kakor drugim narodam svojiga cesarstva. Razglasi se cesarski patent 15. sušca po Milanu, po Benetkah, veselo ga sprejme prosto ljudstvo. Bali so se zdaj Signori in possidenti de bi ono zavolj danih dobrot ne pozabilo narodne neodvisnosti, in jeli so zbadati svoje rojake k kervavim puntu. V hvalo dane svobode so pobijali in morili cesarske služabnike, zasramovali avstrijanske barve, in so cenili bolj mem svitiiga Ferdinanda prisegolomniga sardinskiga kralja. Pervi so oni rabili dano prostost v očitni odpad od zveze cesarstva, so ošabno od sebe pahnili cesarske darila, oni so glavno krivi vsih nadlog katerim so v rop padli z njim v red tudi drugi zvesti sinovi Avstrije.
(Dalje sledi.)
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Ljubljana 14. augusta. Neradi se vtikamo v zadeve javnih vradnij, vendar, če se postava v nemar pušča, če se enakopravnost žali, se čutimo dolžni v imenu postave govoriti. Mar ni ukazalo, ni ukaza celo ponovilo visoko ministerstvo, da se imajo vsi vradni razglasi, pozivi, proglasi, naznanila, razpisi konkursov itd. tudi v slovenskem jeziku po slovenskem vradnem listu razglasovati? Povsod, po vsih deželah našega cesarstva se ti ukaz, kolikor nam je znano, natanjko spoštuje, le pri nas se nanj ne porajta, se lahkomiselno v nemar pušča od nekterih vradnij, ki s tem kažejo, da jim mar ni postava, ne enakopravnost, ali da se jim gnjusi vse, kar je narodnega.
Vso hvalo zasluži naše deželno poglavarstvo, poštno vodstvo, okrajno sodništvo ljubljanske okolice, mestno okrajno poglavarstvo dačno in stavbino vodstvo v Ljubljani in tudi druge vradnije po celem Slovenskem. Vse te vradnije se zvesto po postavi ravnajo, in vse vradne naznanila tudi v slovenskem jeziku priobčijo. Deželno sodništvo pa se ne zmeni zato. Naznanilo je poslednjič porotnike v „Lai-bacher Zeitung", v vradnem delu slovenskega časnika jih pa ni bilo brati. To je vendar reč prevelike važnosti, da bi se o njej molčalo. Mora slovenski kmet, ki nemškega ne razume, še vedno v tamo gledati? Ali so morebiti Nemci porotniki na Krajnskem? ali zna-biti vsi nemški razumejo? ali znabiti slovenski rod ni vredin zvediti svojih sodnikov? Nad-jamo se, da nam nikdo ne bo tega opomina zameril, ker smo se potegnuli za postavo in za pravico, kakor je naša dolžnost bila.
C—r.
Horvaška.
Podžupan v Samoboru je po višjem ukazu zapovedal vse pivnice ob devetih zvečer zapreti.
* Minister baron Kulmer je prišel na svojem popotovanju v Zagreb.
Horvaško-slavonskim graničarjem je dovoljeno 100,000 centov morske soli j»o2gId. 7 kr. cent, — banaško-serbskem pa 30,000 cent. kamnitne soli po 3 gold. in pol. Koliko te soli bo dobil vsak ondašnjih prebivavcov, bo posebna postava naukazala.
Avstrijanska.
Avstrijanska vlada je francoski noto poslala, v kterej zaverže francoski upor zoper vstop
cele Avstrie k nemški zvezi in naznani, da bo pri svojem namenu ostala in v dosego lega namena se vsih pripomočkov poslužila.
*	Od medice, ki se iz medu napravlja, se bo pred kot ne davek tirjal.
*	V Wiener-Neustadtu je bil 8. t. m. stra-šan ogenj. Krog 60 skednjev in magazinov je pokončal.
*	Protestanski učitelji na dunajskim vseučilišč« so imeli pogovor o zadevi profesoraRo-nitza in so sklenili, da bodo vsi svoje mesto popustili, ako se on za filozofiškega dekana ne poterdi.
*	8. augusta je več homoopatiških zdravnikov se iz Dunaja vLipsio podalo, kjer bodo pogovore imeli.
*	Cesar se je spet iz Išla v Schonbrun ver-nul; tedaj se ne bo podal vGalicio, kakor je bilo popred sklenjeno.
*	Nek kmet je hotel sam sebe umoriti in sicer s tem, daje krajcarje požeral, ker je mislil, da bo tako umeri, vendar so ga rešili. — To je gotovo nova misel se z denarji vred pod zemljo spraviti.
*	1. oktobra se ima spet začeti časopis „Die Presse" pod vredništvom Augusta Zang izdajati.
Češka.
Mesca julija jih je v Pragi le 31 za kolero zbolelo. Ozdravljalo se jih je pa 40, ker je bilo 9 še mesca junija bolnih. 23. se jih je zopet ozdravilo, 13 jih je umerlo, 4 so še bolni ostali.
Na kmetih se je bolezen le v Hrastjanu pri kazala in v Vršovicu.
*	Tudi na Češkim so začeli več premajhnih županij v eno združevati.
Moravska.
V Niklovitu pri Cnajmu je ogenj 15. augu sta 1850 veliko škodo napravil, ker je 48 hiš z drugimi poslopji vred pogorelo. Kmalo potem pogore zopet 4 hiše in 17. februarja 1851 hiša necega kajžarja. Pri poslednjem pogoru zasačijo zažigavca; bil je 8 let star sin kajžarja, ki je z klinčkom streho zasmo-dil. Kaznovali so ga zavolj tega vpričo dru zih otrok. Fant pa jc kmalo potem zopet postijo svojega očeta zažgal. Ondašnji župan in tamošnjo okrajno poglavarstvo se oberne zavolj tega na varstveno društvo v Berno,da bi fanta v varstvo vzelo. Župan naznani, da je to namenil, da bodo zamogli ljudje mirno zaspati. To društvo je tedaj fanta v svoje varstvo vzelo.
Ogerska.
Na Ogerskem, blizo Požuna se imajo konec t. m. vojaki zbrati.
Serbsko.
Iz Serbskega se naznani, da je ondi velika nezadovoljnost s sedajno vlado, in da se je vsak trenutek bati, da se bo vstaja vnela. Več društev se je v ti namen napravilo, in sicer med naj imenitnišimi Serbi in celo turškimi velikaši, ki imajo v notrajni deržavi, celo v Carigradu mnogo udov. Tudi ogerski in poljski beguni so v zakletbo zapleteni.
Tuje dežele. Bosna.
V časopisu „Triester Zeitung" se sledeče bere: „Blizo avstrijanske meje se sliši iz Turškiga jok in stok kristjanov, ktere Turki na vso moč preganjajo in mučijo. V Bosni so večina prebivavcov kristjani, med kterimi je, kar se premalo porajta, skoraj polovica rimske katoljške vere. Ko bi bilo toliko prebivavcov gerških starovercov, bi bila ruska vlada gotovo že davnej se za-nje potegnila, kar je že večkrat v družili podonavskih deželah
storila. Ker pa zadeva ta nadloga katoljčane, ima avstri janska vlada sveto dolžnost, se krepko potegniti za silovito zatirane reveže. Vera in politika to ukažete. Bosnia je dežela, ki sega v serce Avstrie. Nadležvanje roparskih trum na avstrijanski meji, kterimu naša vlada že dolgo prizanaša, kakor sedanje trinožko obnašanje do naših vernih bratov je vzroka dovelj, da naša vlada resno besedo govori z z razvujzdanimi sosedi. Druge vlade bi se bile že zdavnej tolikšne priložnosti poprijele, to za Avstrio imenitno deželo se terdno vstopiti. Nadjamo se, da cesarska vlada ne ^o dalje terpela te razujzdanosti in silovitosti, ki pravice človeštva z nogami tepta.
(Novice.)
*	Poslednje novice iz Bosne pravijo, da se je Omer paša z armado vred v Albanio podal. S. Černogorci bo javolne vojska vstala.
Nemška.
V Berolinu ima v malo dneh slavenski ka-tolog na svitlo priti, ki bo zapopadel knjige samostana Oliva pri Dancigu.
*	V deržavljanski postavi deržavnega mesta Begensburga od leta 1320 se sledeče bere: „Vsak teden se ima kruh vagati. Kteri pek prelahek kruh peče, se zanaprej ne bo več na denarju kaznoval, ampak po stari postavi se ima z mosta v vodo prekucnuti, naj bo vbog ali bogat.
Na Pruskim je ojstra postava dana, nedeljo in praznike praznovati; kdor v nedeljo na polju dela, mora 5 tolarjev kazni plačati.
*	Iz Draždan. 28. uniga mesca je v neki pivnici bila zasačena derhal skrivniga društva, kteriga namen, kakor se iz njih popirjevvidi, je, Samoderstva razdreti in(demokratiškerepublike) na Nemškim napraviti, Osem oseb je bilo popadenih, ravno ko so si zvestobo v postavljenih namenih prisegali.
Francoska.
13. julija so v Lyonu 72 oseb zaperli, ker so za klobuki imeli prepovedane politiške znam-nja. Peljalo jih je 150 vojakov v ječo, sodili se bodo pred vojaško sodbo.
Angleško.
5. augusta je tirjal Lord Dudley v spodnji zbornici list prosivcev za Košuta in nato mu lord Paimerston zaverne, da se temu nikakor ne bode ustavljal. On (namreč Paimerston) je hudo obžaloval, da se je turški vladi potreba zdelo tiste zaperati, ki v nje deželah pribežališča iščejo in kterim se je ob času varstvo turškega cara zagotovilo. Zbornica pozna okoljšine, ktere so turško vlado prisilile od tega odstopili, ravno tako pa tudi po zna prizadeve angleške in francoske vlade, sultana v neodvisni politiki podperati. Angleška vlada si jc prizadevala vsih pripomočkov se poslužiti, sultana nagnuti, da bi ogerske begune osvobodil, in angleški vladi je sultan naravnost obljubil, da bo Košuta in njegove tovarše 15. septembra osvobodil, in on verjame, da bo sultan mož beseda. Dunajski časopisi pristavijo: Tako govori lord Paimerston, mi pa pravimo, da bo tudi september leta 1852 pretekel, predenj bo Košut turško zemljo zapustil. — Mesaros je London zapu stil in se je od tod v Pariz in Turin podal.
*	„Times" govori o posvetovanju in sklepih narodnih zbornic in tožno prerokuje, da je deržavna cerkev v nevarnosti! Ta nevarnost obstoji v vedno raseči moči in pogumu katolčanov na Angleškem.
Laška.
Bavno zdaj se pogovarja o tem, da bi v prihodnje posadka v Biniu ne obstala več iz samih Francozov, ampak iz Neapolitanov in Avstrijanov. Naša vlada želi, da bi se kmalo
soslavila papeževa vojska,kteri bi se izročila poseda Bima.
V Bimu je spet nekdo iz politiških vzrokov poskusil arhivarja Cesatti-a umoritti. Zabodel ga je pa vendar ne smertno. Kdo da je bil se ne ve, ker je pobegnul.
* „Osservatore triestino" pripoveduje v znaj-dbi, ktero je nek G. J. Ascoli storil, namreč: da se zamore vsih jezikih razumeti, kaj da se telegrafira. Za izgled sledeče: Včeraj se je med Bimom in Ilietom bitva bila, naša armada je zmagala in je 25 topov uplenila. Vojskovodja se je včeraj v Neapel pomaknul, na borsi je veselje, menjavni kurs 873/4." To se takole telegrafira: % l6/a8* Vi 7?« V 25 V
(V«3» 'Vit' 3/S7 7XO V33 s/i4- */'.
9 T 4/io V 87% V.)
Ako bi se ta reč za dobro spoznala, bi gotovo bolj pripravna bila, ker je krajša, kakor dozdajna.
Ilusovska.
Na Ruskem je 48 javnih bukvarnic. Učenih in slovstvenih društev je bilo v letu 1850— 15, pet zmed tih podpera vlada.
Turška.
* Več časopisov je naznanilo, da pride Košut 1. septembra v London. To se bo pa teško zgodilo, ker se avstrijanska vlada temu hudo upera in ker tirja, da naj se bolj ostro varje. Tudi se avstrijanska vlada ne spusti v nikakoršne pogovore o tej zadevi.
Amerika.
V združenih severoamerikanskih deržavah je zdaj 335 železnic dokončanih, ki so skupej 10287 milj dolge in koštale so 306,607,000 dolarjev.
Ljubljanski novicar.
Šivarski podmojstri, zadnja ura vam bije! Nek šivar z nekim kemikarjem je v Gotlii tak lim znajdel, po kterem se manj para kakor po vaši niti. Tedaj šivanko med stare ropotije in lim v roke!
# Govori se, da misli Iladecki Paglarucci-tov grad kupiti; kaj pa je na tem resnice,
ne vemo. ox
*	25. dan tega mesca se bojo začele spet porotne sodbe v Ljubljani; predsednik bo c. k. nadsodije svetovavec žl. g. Coppini, njega namestnik c. k. deželne sodije svetovavec, g. Schmalz.
% Gosp. dr. Ahačič se je v zadevah v poslednji poroti k smerti obsojeniga Dolinarja in na 10 let v teško ječo obsojeniga Polca, ki sta c. k. vikši sodijo na Dunaji za overženje Ljubljanske razsodbe prosila, na poklic imenovane sodije kot zagovornik na Dunaj podal; kjer bo 14. dan t. m. pri vikši sodii v ti zadevi poslednja obravnava; g. dohter je prepričan, da ne bo nič opravil, ker se v Ljubljanski porotni sodbi ni nobena taka napaka zgodila, ktera bi utegnila biti veljaven vzrok za overženje Ljublj. sodbe.	(Nov.)
*	Spet se je zapazilo tukaj več ponarejenih starih bankovcov po 10 gold., ki so razun tega, da nimajo vodniga znamnja v papirju, tako umetno narejeni, da jih je'kaj teško od pravih razločiti.
*	„Vid. dennik" ima dopis iz Rima od 26. mal. serp., v kterim se bere: „Pred nekoliko dnemi je prišel sem misjonar Knobleher z Ljubljane, zaslužni razširjavec keršanske vere v gorejnim Egiptu. V Rimu ne ostane dolgo; ter se bo podal z mnozimi pomočniki na daljši popotvanje v Egipt. Nj. V. avstrijanski cesar je dal k temu popotvanju dve ladii k brodar-jenju po Nilu, in rimska propaganda je pre-skerbela liskarno vzhodnih jezikov."
Kdor želi v vradnim ali pa v otnanitnim listu karkoli si bede naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
list
št. 51.
novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k 05.liitnLjnliljaimki^a časnika, v peli li 15. Velk. serpana 1851.
št. 6948. Razpis konkurza. C««0ci
Z razpisom visocega ministerstva notrajnih oprav od 24. julija 13838/1179 je bilo deželno poglavarstvo opolnomočeno, dva pri-pomočna zdravnika v ljubljanski bolnišnici izvoliti, eden nju je namenjen za medicinski, drugi pa za ranocelniški oddelk, vsak bo vžival na leto 300 gold. plače in 5 sežnjev derv in 18. liber sveč iz zaklada bolnišnice.
Za postavljenje teh obeli pripomočnib zdravnikov se tedaj konkurs s tem pristavkom razpiše, da se imajo prosivci za te stopnji, s kterima je tudi stanovanje v bolnišnici združeno, in kteri ste za dve leti in znabiti tudi za štir leta za vživati, z diplomi in drugimi verodostojnimi spričbami skazati o zdravniških vednostih, da so neoženjeni, dobrega zader-žanja, da znajo slovenski ali kaki sorodni slavenski jezik, in prošnjo do 15. septembra pri vodstvu c. k. dobrodelne naprave v Ljubljani vložiti.
C. k. deželno poglavarstvo Ljubljana 6. augusta 1851.
se bo drugi dan, t. j. vsak torek v Ljubljano vernul, tako, da bodo sedaj v tednu tri vožnje med Ljubljano in Karlovcem, pri katerih se zamorejo potniki tudi v posebej pripravljenih vozovih med Ljubljano in JVovimmestom voziti.
To se s tem pristavkom sploh naznani, da se je ta vožnja začela 4. augusta t. I.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 3. augusta 1851.
Hofftnann s. r.
Št. 2254.
Oznanilo.
(151.) i
št. 10673/1412. Oznanilo.
(149.) C 1
c. k. primorsko - dalmatinskiga denarstveniga vodstva Terst 6". augusta 1851.
Po kterem se zavolj povišanja cene soli v teržaškem okrožju vredjeno premenjeno od-rajtvilo od soli naznani.
Z oziram na občni deržavni zakonik in vladni list XLVII. dela št. 171 potem na tukajšni deželni zakonik in vladni list XXI. št. 25 po kterem se je vsled najvišjega sklepa razglasila tarifa cen soli, ki so bile za nektere pridelovavnice soli in prodajne zaloge ustanovljene, se s tem naznani, da imajos l5.au-gustam 1851, kota nova vredba cene soli, in tedaj za teržaško okrajno vstanovljena viši cena od šest goldinarjev za dunajski ccnt v moč stopi, v ravno tej primeri tudi zadevajoče povišanje sedaj obstoječiga, po ponižbi cen soli leta 1848 v sosednim reškim okraju in v Oalmačii vredjene odrajtvila od soli v sledečih zneskih vredjene biti:
1.	Za belo morsko sol, ki se prodaja v solnih zalogah v Kopru in Pirani, pri vpeljavi iz Istrije v teržaški okraj, potem čez mitno mejo v Ilirio in na Štajarsko za vsak dunajski cent........2 gold. 6 kr. v sr.
2.	Za ravno to pri solni založni prodaji v Reki kupljeno sol pri vpeljavi iz reškiga okraja in potem čez mitno mejo, ki še obstoji glede občenja soli za vsak dunajski cent...... . 2 gold. 45 kr. v sr.
3.	Za sivo sol, ki se v solni založni prodajavnici v Reki prodaja, pri vpeljavi čez mitno mejo na Primorsko za vsak dunajski cent.......3 gold. 28 kr. v sr.
4.	Za sivo dalmatinsko sol, če se vpeljuje po vredbah primorskega poglavarstva od 18. augusta 1840 št. 20045 in 22 aprila 1841 št. 7928 odločenih pogojev iz Oalmacie in teržaskiga okraja in v notrajne mitne kraje za vsak dunajski cent . . 3 gold. 53 kr. v sr.
Pri vpeljavi soli iz Dalmacie in Reke v eolno izjemo Istrie in na kvarnarske otoke odrajtvilne naklade na sol ostanejo pri starim.
Da se pa ne zgode zmote, se na to opomni: da ima to povišanje cene soli se tudi na belo morsko sol raztegniti, ki se prodaja pri c. k. začasni vradnii solne zaloge v Volovskiin.
Od c. k. denarstvenega vodsta v Terstu 6. augusta 1851.
Št. 2841.
Oznanilo.
(148.) i
Visoko c. k. višji vodstvo za občenje je z razpisom od 20. julija t. I. št. 7603/P dovolilo, da se bo Mallevoz, ki jedo zdaj vsak pondelik iz Ljubljane v Novomesto šel, da se večkrat priložnost ponudi za poslatve in potnike, zanaprej do Karlovca vozil, od kodar
Dozdaj obstoječa vsakdanska poštna zve za med Ložem in Planino se bo s 1. septembrom na 4 krat v tednu omejila.
Od te dobe tedaj se bo pot vsak pondelik, vsako sredo, vsak petek in vsako seboto kakor od zdaj ob 12y2 opoldne iz Lož v Planino napotil, v Planini prenočil, in drugo jutro ob šestih se spet v Lože vernul. Kar se s tem sploh naznani. C. k. poštno vodstvo. Ljubljana 6. augusta 1851.
Hofftnann s. r.
Št. 1701.
Proglas.
(150.) C i
C. k. okrajno sodništvo v Teržiču s tem naznani:
Da je Matevž Šos od sv. Katarine h. št. 3 zoper Antona Peharca in njegove pravne dediče tožbo vložil na posest pri sveti Katarini pod hišno št. 3 ležečega, v gruntnih bukvah poprejšnje grajšinske gosposke v Teržiču pod urb. št. 101 zapisanega polzemljiša, in da se je dan ustmine obravnave s pristavkom & 29 sodniškega reda na 30. septembra 1851 zjutraj ob devetih odločil. —
Ker sodništvu ni znano, kje da se založeni derže, je ono na njih nevarnost Urbana Tišlerja, po domače Župana od sv. Katarine za kuratorja postavilo, s kterim se bo ta pravna zadeva, ako zatoženi do tiste dobe redne poti ne nastopijo, obravnala in po postavi razsodila.
C. k. okrajno sodništvo V Teržiču 15. julija 1851.
Aichelburg s. r.
okrajni sodnik
šine Cobelsberg pod reki. št. 408 zapisanega, v Ponovi vasi pod vpisno št. 19 ležečega zemljiša z ženitno pogodbo od 21. januarja 1811 v prid Marie Goršičeve dolžne ženitne tirjave per 200 gold. kakor tudi pravice pre-življenja vložil, in dan ustmene obravnave se je odločil na 16. oktobra 1.1. zjutraj ob devetih.
Ker ni znano, kje da se zatoženi derže, jim je bil za kuratorja postavljen gospod dr. Rudolf, s kterim se bo ta pravna zadeva po sodniškem redu obravnala.
Oni se tedaj opomnijo, da naj ali sami o pravem času pridejo, ali zastopniku pripomočke na roko dajo ali pa druzega zastopnika temu sodništvu naznanijo, ker se bodo sicer sami nasledke zamuje pripisati morali.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice.
Ljubljana 28. maja 1851.
C. k. okrajni sodnik.
Heinricher s. r.
St. 6609.
Oznanilo
(144.) C 2
Z visokim razpisom ministerstva denarstva od 24. pr. m. št. 14794 je začasna stopnja tajnika z letno plačo 1200 gold. pri tem (lačnem vodstvu dovoljena bila.
Torej se tisti pozovejo, ki hočejo za to stopnjo prositi, svoje vložbe do konca t. m. tukaj, in sicer na poti predpostavljene go-poske vložiti, in se skažejo razun občnih potrebnih vednost za vstop v deržavno službo o dobro-doveršenih pravoslovno - politiških u-čenostih, starosti, stanu, rojstnem kraju, znanosti jezikov in drugih dozdajnih služb pri dačneni vradu.
C. k. dačno vodstvo za krajnsko kronovino. Ljubljana 2. augusta 1851.
St. 1703.
Proglas
(147.) C 1
C. k. okrajno sodništvo v Teržiču s tem naznani.
Daje Jakob Aliačič, po domače Javornik od sv. Ane zoper Tomaža Ahačiča in njegove dediče tožbo vložil na posest pri sv. Ani pod hišno št. 7 ležečega, v gruntnih bukvah po-prejšne grašine v Teržiču pod urb. št. 304 zapisanega celega zemljiša; dan ustmine obravnave s pristavkom § 29 sodniškega reda se je na 30. septembra 1.1. zjutraj ob devetih pri tukajšni vradnii odločil.
Ker pa sodništvu ni znano, kje da stanujejo zatoženi, je ono Jožefa Ahačiča po domače Zaveržnika iz sv. Ane za kuratorja postavilo o tej pravnej reči, in ako se zatoženi do tistega časa po redni poti ne oglasijo, se bo s tem obravnava speljala in sklenulo po postavi.
C. k. okrajno sodništvo.
Teržič 14. julija 1851.
Aichelburg, okrajni sodnik.
St. 1966.
Proglas
(142) C 3
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani neznani Marii Goršič in nje neznanim dedičem:
Da je zoper nje Jožef Bradač iz Ponove vasi tožbo 27. maja 1851 št. 4966 glede vgasnenja na njegovem v grunlnih bukvah graj-
Št. 49 63.
Proglas.
(lil.) C 3
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani neznanemu Matiju Verzicu in njegovim neznanim dedičem:
Da je zoper nje Štefan Dominik iz Raz-dertega tožbo 27! maja 1851 št. 4963 na posest v gruntnih bukvah magistratnega Ko-zarjevega posestva pod rekt. št 296 zapisanega gojzda Kurnik vložil, in dan ustmine obravnave se je o tej zadevi na 16. oktobra 1.1. dopoldne ob devetih odločil. Ker ni znano, kje da se derže, se jim je za kuratorja dr. Napret postavil. Oni se tedaj opomnijo, da naj o pravem času ali sami pridejo ali svoje pravne pripomočke svojemu zastopniku na roko dajo, ali pa druzega zastopnika temu sodništvu naznanijo, ker bi sicer nasledke zamuje sami terpeti imeli.
C. k. okrajni sodništvo ljubljanske okolice.
Ljubljana 27. maja 1851.
Heinricher s. r. okrajni sodnik.
Naz nanje 0*5)2
Po sklepu visociga c. k. kronovinskiga poglavarstva od 17. prosenca 1.1. pod št. 416 sim izjemno dovoljenje dobil v Postojni
biikvotiskariiico
napraviti; častito c. k. okrajno poglavarstvo v Postojni pa mi je 22. prosenca t. 1. pod št. 617 dovolilo, tudi
bukvovezavnico
ondi vstanoviti.
Ker ste bukvotiskarnica in bukvovezavnica v takim stanu, da zamorete vsim primernim terjatvam vstreči, se ž njima lepo priporočim vsim, ki tiskarnih ali vezavnih izdelkov potrebujejo, ter jim obljubim, jih vselej naglo in po ceni postreči.
Jožef Blaznik bukvotiskar.