Poštnina plačana v gotovini
leto XXIII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za 'It leta 00 din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 60 din. Plača to toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industriio. obrt In denarništvo
Številka 68.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
IzhajaTsak p°nedeljek’
Ljubljana. ponedeljek 17. junija
/■ANa posamezni 4'CA K,&na številki din *
Uredba o kontroli zalog blaga
Pojasnilo trg. ministra dr. Andresa
„	i	va	prisiljene zahtevati zvišanje ta-
Draginja raste rjf. To velja pa tudi za vse druge
Čeprav smo že izplavali iz le- državne izdatke tošnje ostre in dolge zime, ki je Vsemu temu bi se bilo mogoče poleg splošnih razmer pripomogla izogniti, če bi pustila država dav-k skoku cen, zlasti živil in kuriv, ke nespremenjene in ce bi neka-čeprav prihajamo v letno dobo, tere celo zmanjšala, samo da bi ko so vsa polja in travniki ze- ohranila stabilizacijo cen, za svo-leni ter delo v industriji znatno je nove izdatke pa uporabila oni lažje, so vendar vsa naša tržišča davčni sistem, ki se ne more pre-čvrsta in cene se dvigajo še na-1 valiti na blago in cene. Namesto dalje. Vsak dan čitamo sporočila pristojnih oblasti o dovoljevanju zvišanih cen, ki so pod kontrolo, na trgih in v prodajalnah pa se vsak dan občuti dvig onih cen, ki niso pod kontrolo. Karteli vlagajo vedno bolj pogosto na pristojne oblasti prošnje za dvig cen in ve- Ministrski svet je na predlog činoma se naprošeni dvigi tudi trgovinskega ministra sprejel v dovoljujejo.	četrtek uredbo o kontroli blagov-
Vzroki tega stanja so znani. V njb zalog, ki obsega tri važne od-prvi vrsti je povzročila podražitev redbe. Gospod minister dr. Andres sama država z zviševanjem dav- je daj 0 njej sledečo izjavo: Prva kov, doklad, prometnega davka, I določba odreja popis vseh zalog taks, trošarin, carin, cen monopol- določenih predmetov, surovin in skih predmetov itd. V drugi vrsti izdelkov pri uvoznikih, veletrgov-je nastalo povečanje cen pri uvoz- cdl ,jn predelovalcih, druga uvaja nih predmetih; toda njih podra- kontrolo nad prometom teh pred-žitev se ne bi občutila v večji IU€tov po obveznem mesečnem meri, če ne bi bili obremenjeni z prijavljanju prodaje, tretja odred-novimi notranjimi bremeni.	ba pa nadeva špekulacijo s temi
Ce bi se pri nas še pred sed- predmeti in regulira njih premimi meseci — takoj ko se je za- delavo.
čela vojna — storili koraki za Razlogov za to uredbo minister stabilizacijo cen, se ne bi splošni n| posebej navedel, temveč le na indeks dvignil za več ko 10 odstot- splošno. Razširitev vojne na Sredo-kov v primeri s cenami, ki so /Jemsko morje je dovedla naše nabile v veljavi pred 1. septem- rodn0 gospodarstvo v izredno te-brom. Dejansko pa so se cene sedaj	ložaj	Naše	lavitne poti
dvignile za 30 odstotkov. Mirno do dr-av? fc. nam dobavljajo osnov-moremo reci, da so cene narasle ne surovjne jn kolonialne pridel-zaradi neaktivnosti države v poli- ke> so presekane, tako da se na 'ki cen. Ne samo, da ni država oskrbovanje s temi predmeti ne bic storila za preprečenje dviga I more.mo več zanesti. Potrudili se cen, je celo ona sama bila prva, pomo vsekakor, da kot nevtralna ki je povzročila dvig cen.	država v sedanjem evropskem
Zvišanje državnih bremen se je konfliktu ohranimo zveze z goto-utemeljevalo s potrebami državne vjmj čezmorskimi tržišči in si tako blagajne. Razmere so zahtevale, do neke mere zagotovimo oskrbo, da pride država do višjih dohodkov. Tedaj pa se je našla najbolj [ enostavna rešitev za zvišanje državnih dohodkov. Po vrsti so bile izdane uredbe za uredbami o zvi-	Člen 1. — Vse osebe, ki uvažajo
šanju taks, davkov, carin, promet- ali na debelo prodajajo predmete nega davka itd., brez ozira na po- iz člena 4. te uredbe, morajo v ro-sledice, ki jih mora povzročiti to ku treh dni po uveljavitvi te ured-zvišanje na trgih, a tudi brez be vložiti prvostopnim upravnim ozira na državne finance, katerih oblastvom prijave o množinah (za-izdatki se ne bodo mogli pokriti logah) teh predmetov, ki so jih z zvišanimi dohodki. Kajti tudi dr- imeli na dan uveljavitve te uredbe, žava mora sedaj plačevati svoje I Prijave o množinah (zalogah) vla-materialne izdatke za 30% draže, gajo tudi in v istem roku osebe, kakor pa so bili ti izdatki pred- katerim je zadevpo blago dano v videni v proračunu.	hrambo, to so javna skladišča,
Pred enim mesecem smo pisali prevozniki, komisionarji itd. Pri-o politiki cen in zahtevali, da se java mora obsegati naslov lastnika vsaj sedaj, ko je že bilo dosti časa blaga in natančne podatke o vrsti zamujeno, posveti potrebna pažnja in količini blaga, o kraju, kjer je politiki cen, da bi se njih dvig v3kladiščeno in o nabavni ceni. zaustavil in se cene znova vrnile Zbrane prijave pošljejo upravna na nivo, ki ne bi pomenil zmeš- oblastva takoj po prejemu uradu njave na trgih in v državnem pro- za kontrolo cen v Beograd, oz.
raČUnU.	.	|
V tem mesecu pa se ni v tej smeri nič storilo. Namesto izvajanja dokazanih dobrih metod politike cen, so prišle nove uredbe paliativne narave in napovedujejo 1 se nova povečanja bremen, ki s prejšnjimi povečanji niso bila obsežena. Tako pričakujemo te dni Po vstopu Italije v vojno je po-Zvišanje prometne tarife za blago stalo važno vprašanje, kaj bi za-in potnike, kar bo nujno povzro- vezniki izgubili, če izgubi t ranči ja čilo nadaljnji skok cen vseh pro- svoja kolonialna posestva. V smi-metnih predmetov, zlasti pa za slu angleško-francoskega gospo-življenje najvažnejših.	darskega dogovora se smatrajo na-
Železnice utemeljujejo zvišanje ravna bogastva vseh kolonialnih tarif z znatnim povečanjem vseh posesti obeh držav kot nekaka režijskih stroškov. To je sicer res, skupna last. Važnost tega dogovo-a tudi v tem se kaže pomanjka- ra se kaže od raztegnitve vojne na nje dobre politike cen. Železnicam Skandinavijo. Zasedba Danske in pa ne bo pomagalo niti to novo Norveške je vsaj začasno odrezala zvišanje cen, ker bodo izdatki za Anglijo od švedskega železa. V njih potrebe še bolj narasli. Tako zadnjem letu pred vojno je Anglija bodo železnice čez nekaj časa zno-1 uvozila 1,854.000 ton švedskega že-
one davčne novele o pridobnim, ki bo zaradi sedanjih razmer dala mnogo manj, namesto zvišanja carin, ažia, poslovnega davka itd., naj bi raje izdala uredbo o davku na premoženje, pa bi bila bolj stabilna ne samo valuta in bi bili novi državni izdatki popolnoma pokriti, temveč bi bila državi dana tudi možnost, da bi zmanjšala prometne tarife in posredne dav-
ke, kar bi pripomoglo k stabilizaciji cen in s tem tudi k stabilizaciji proračuna.
Če je bilo zamujenih že osem mesecev, je še vedno čas, da se obrnemo k drugi finančni politiki, ki bi zaustavila dvig cen, državne finance pa spravila v zdravo stanje ter našo valuto stabilizirala.
(»Privredni pregled«)
Poskušali bomo tudi bolje izkoristiti vire surovin, ki so nam ostali dostopni, kar velja predvsem glede Sovjetske Rusije in za Balkan. Toda tudi tedaj, če se ta vprašanja ugodno rešijo, moramo zaenkrat računati z zmanjšanjem uvoza iz čezmorskih dežel.
Zaradi teh razmer smo prisiljeni odrediti nadzorovanje vseh zalog blaga v državi. Špekulacija s temi predmeti, skrivanje in razpolaganje radi profitarstva se ne smejo dopustiti, dokler niso zadovoljene velike potrebe potrošnje, časi so tako resni, da moramo postaviti skupni interes nad osebnega. Sestaviti si moramo natančen pre gled zalog, uvesti nadzor nad nji mi in nad njih porabo. Poraba se mora omejiti na najvažnejše državne potrebe, vse luksuzne in stranske potrebe se morajo žrtvovati. Sprejeta uredba nam omogoča takšen široki poseg v gospo' darsko delavnost. Izvajali jo bomo kaT najstrože. To je bil nujen ukrep, in to razumejo vsi naši državljani.
Nato je minister dr. Andres omenil nekatere podrobnosti o nadzorovanju zalog.
Besedilo
uradu za nadzor cen v Zagreb. Minister za trg. in industrijo, na območju banovine Hrvatske ban, odredi po potrebi, da se pri posameznih podjetjih preišče točnost podatkov, navedenih v prijavi.
Člen 2. — Prepoveduje se prodaja vseli predmetov iz čl. 4. te uredbe v špekulativne namene Vse osebe, ki morajo po tej uredbi vložiti prijave, so dolžne voditi posebno knjigo o nakupu in prodaji teh predmetov in zbirne preglede o mesečnih nakupih in prodajah dostavljati neposredno uradu za kontrolo cen v Beogradu oz. v Zagrebu. Ti pregledi se morajo poslati vsakega prvega v mesecu za nakup in prodajo preteklega meseca.
Minister za trgovino in industrijo, sporazumno z banom Hrvatske, sme prepovedati izdelovanje posameznih predmetov in surovin iz čl. 4. te uredbe kakor tudi določiti vrste predmetov, ki se iz teh surovin smejo izdelovati.
Člen 3. — Trgovinski minister, na območju Hrvatske ban, sme po potrebi za nadzor nad izvrševanjem te uredbe postaviti komisarja pri posameznih podjetjih zavezanih prijavljanju blaga. V primeru če se ta podjetja ne -drže striktno določb te uredbe in na nje podstavi izdanih predpisov, se postavi komisar na stroške dotič-nega podjetja.
Člen 4. — Določbe te uredbe zadevajo sledeče predmete tujega izvora: riž, kavo, čaj, kakao v zrnju in prahu, loj, kokosovo olje, parafin, surovi bombaž in bombažno prejo, ovčjo volno in volneno pre jo, surovo juto in nerabljene jutne vreče, kavčuk in kavčukove izdel ke, vseh vrst usnje, kositer in belo pločevino.
Za te predmete velja uredba o kontroli cen, kolikor niso že spadali pod njo. Glede predmetov, ki jih obsega uredba o kontroli cen, a tu niso navedeni, morajo uvozniki, trgovci in predelovalci prav tako vlagati prijave zalog v smislu čl. 1. in 2. te uredbe.
Člen 5. — Kdor prekrši predpise te uredbe, se kaznuje z globo din 5.000 do 100.000 in zaporom od 30 dni do 6 mesecev. Če se te osebe bavijo z uvozom, se poleg tega izbrišejo iz uvozniškega regi stra za eno leto.
Kazni izrekajo okrajna sodišča na prijavo ministrstva za trgovino in industrijo oziroma banske oblasti Hrvatske.
Člen 6. — Natančnejše določbe o izvrševanju te uredbe predpisuje trgovinski minister sporazumno z banom Hrvatske.
Člen 7. — Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v >Službenih novinah«.
Vabilo na sejo glavnega odbora Zveze
Seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino bo v petek dne 21. junija 1940. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v sejni dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva 27.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Predlogi združenj.
4. Slučajnosti.
Prosimo Vas, da se seje zanesljivo udeležite.
V Ljubljani -dne 15. junija 1940. Predsednik:
Stane Vidmar s. r.
Tajnik:
Dr. Ivko Pustišek s. r.
nemu ministrstvu. Francozi imajo manj rasnih predsodkov kakor kateri koli drug narod. Zamorski člani parlamenta so bili prav vsi sposobni ministri.
Francija je že doslej mobilizirala 100 pehotnih bataljonov kolonialnih čet pod vodstvom domačih častnikov, vsega skupaj pa računajo, da bi mogla Francija v kolonijah dobiti kake tri milijone vojakov. Še važnejša je gospodarska moč kolonialnih posesti, ki bi naj po finančnem in gospodarskem dogovoru zaveznikov prišla v prid enako obema zvezanima državama. V prihodnjih nekaj mesecih bi dajale francoske kolonije več kakor v vsej zadnji vojni. Priskrbijo naj 3,500.000 ton hrane, 1,100.000 ton oljčnih semen in orehov ter 800.000 ton industrijskih surovin, med njimi les, premog, rudnine, kavčuk in tekstilna vlakna.
1938. leta je Francija producirala 33 milij. ton železne rude, Francoska severna Afrika pa 4 milijone. Francija je producirala 682.000 ton boksita in 581.000 ton pepe-like; Fr. severna Afrika pa skoraj 4 milij. ton fosfatov; Alžir in Francoski Maroko sta dala 1.165 ton antimona, sam Maroko pa 205 ton molibdenita (za izdelavo jekla za orodje) in Alžir in Tunis sta dala 331 steklenic živega srebra. Zveza s Francosko severno Afriko je torej prav tako važna za prevoz hra-niv — cerealij, sadja, zelenjave, vina in živinskih izdelkov — ter za rudnine in gnojila, kakor za prevoz čet. Zato je razumljiva velika pripravljenost zaveznikov, da na vsak način branijo Sredozemsko morje kot svojo interesno sfero.
Pomen	francoske
posesti
leza. Toda francoske posesti v se- obsegajo 4,000.000 št. milj in imajo
‘38,000.000 prebivalcev. Na Daljnem vzhodu je rodovitna in gosto naseljena Francoska Indokina z ozemljem 281.000 št. milj in 24 milijonov prebivalcev. Razen tega ima Francija še Francosko zapad-no Indijo, Guiano, Pondicherry in Rčunion.
Upravno spadajo Alžir pod notranje ministrstvo, Tunis in Maroko pod zunanje ministrstvo. Za Sirijo, Togo in Kamerun ima Francija mandat Zveze narodov. Uprava kolonij je prepuščena kolonial-
vemi Afriki — Alžiru, Tunisu in Maroku — imajo skupni izvozni presežek še 2,200.000 ton visoko-vredne železne rude preko onih 1,793.000 ton, ki so jih 1. 1938. uvozile v Vel. Britanijo. Te francoske zaloge torej lahko več kot nadomestijo izgube v Skandinaviji.
Francoska kolonialna posest obsega 4,500.000 štirjaških milj in šteje 65,000.000 ljudi. Velika večina kolonij je v Afriki. Alžir, Tunis, Maroko, Zapadno-afriške in Ravniške posesti ter Madagaskar
Kontrola pri vnašanju vrednostnih papirjev v Ameriko
Ameriško finančno ministrstvo je blokiralo vse tuje vrednostne papirje, da bi preprečilo Nemčiji, da bi povzročila na ameriškem trgu dumping s pomočjo vrednostnih papirjev, ki jih je dobila v zasedenih državah. Zato je v bodoče prepovedano vnašanje v USA tujih vrednostnih papirjev, če niso bili prej predloženi ameriški federalni banki v proučitev. Poštni in carinski uradniki so pooblaščeni, da odpirajo vse tuje pošiljke, da morejo ugotoviti, če so v njih tuji vrednostni papirji. S temi določbami hoče ameriška vlada preprečiti, da bi se na ameriškem trgu prodajali vrednostni papirji brez pristanka pravih njihovih lastnikov na Nizozemskem, Norveškem, v Danski in Belgiji.
Pomen „Gospodarske sloge
Sodelovanje z bansko oblastio
A*
Dne 14. junija je bil v dvorani Delavske zbornice v Zagrebu letni občni zbor »Gospodarske sloge«, ki so mu prisostvovali vodilni politiki in gospodarski strokovnjaki. Govorila sta tudi podpredsednik vlade dr. Maček in ban dr. Šubašič, katerima so bile prirejene živahne ovacije. Glavno poročilo je podal ravnatelj profesor L, Tomašič, tiskano nadrobno poročilo pa je dosti obsežnejše in prikazuje izreden napredek te mogočne organizacije, ki ima za Hrvatsko vedno večji pomen. Ker se v sistemu »Gospodarske sloge« zrcali celoten gospodarski načrt za povzdigo dežele, je vzbudil prav ta občni zbor obče zanimanje.
V »Gospodarski slogi« je včlanjenih že 227.456 zadružnikov v 5258 vaseh in 4370 krajevnih organizacijah, s priključitvijo dalmatinske zadružne zveze pa se bo še povečala. Njeno delovanje obsega več akcij, tako proizvajalno, sejmsko, živinorejsko, mlekarsko, ovčarsko oz. za gojitev koz, ko-njarstvo, svilarstvo, zbiranje volne, prodajo kož, čebelarstvo, ribištvo, industrijsko in zdravilno rastlinstvo, vinarstvo idr. V Zagrebu ima veliko skladišče zaradi uravnave cen. Važno je bilo delo organizacije za prehrano siromašnih in oškodovanih krajev, katerim je priskrbela lani 1161 vagonov hrane in drugega blaga v vrednosti 20 milijonov dinarjev. V zadnjih šestih mesecih je ta akcija še uspešnejša ter je bilo razdeljeno 5175 vagonov hrane in kmetskih potrebščin (modre galice, sena, slame) v vrednosti 115 milijonov din. Banovina ji je dala za to pet milijonov ter jamčila za posojilo 20 milijonov kot obratno glavnico. To akcijo je vodila skupno z osrednjim odborom za prehrano pasivnih srbskih krajev Hrvatske, za bodoče ji je zagotovljeno popolno sodelovanje banovine, za katero bo nabavljala tudi predpisane rezerve hrane. Zbiranje zalog se je že pričelo.
»Gospodarska sloga« posreduje nabavo vseh potrebščin in tudi najem delovne sile. Dalje vodi borbo proti kužnim boleznim ter za napredek vsega gospodarstva, izvaja elektrifikacijo itd. Po občnem zboru so bila važna predavanja za strokovne odbore, ki jih ima GS enajst. Za novega predsednika je bila namesto Domoviča izvoljen kiriet Andrej Novosel, za podpredsednika inž. A. Košutič. Za uslužbence pa se je sklenila uvedba pragmatike.
Važne izjave
Po poročilih se je razvila živahna debata o važnih gospodarskih vprašanjih in o trošarini na vino. Dr. Maček je zagovarjal uvedbo te trošarine, ker zadeva le potrošnika in donaša potrebna sredstva za nujne izredne državne izdatke. Ravnatelj Prizada dr. Toth je govoril o odkupovanju domače vol ne in je naglasil, da je bila ured ba sprejeta v naglici ter se bo še spopolnila, da ne bi zadela siromašnih kupovalcev. V prid proizvajalcem se bo uredil tudi odkup žitaric. Velikih postaj ni bi lo mogoče ustanoviti, uvedla pa se je že kontrola nad komisionarji. Cene se bodo tako omejile, da
špekulacija ne bo več mogoča. Potrebna pa je boljša organizacija kmeta po vsej državi, ker se le tako morejo večji ukrepi res izvesti. V banovini Hrvatski se bo za odkupovanje oljaric, volne in vina ustanovila osrednja naprava po vzorcu Prizada. Z njo bo banovina lahko tudi uvažala vse potrebno za kmeta, tako pluge, umetna gnojila, ter zboljševala prehrano ljudstva.
Ban dr. Šubašič je v svojem govoru obljubil »Gospodarski slogi«
popolno sodelovanje, ki se bo pokazalo že pri zbiranju zalog za primer vojne. Za modernizacijo kmetijstva je pričela »Gosp. sloga« izvajati tudi močno propagando ter je v ta namen nabavila več ameriških filmov. Vsi važnejši gospodarski strokovnjaki so bili znova izvoljeni v odbor oziroma v ravnateljstvo, s čimer je temu zagotovljena možnost, da popolnoma izvede svoj dalekosežni načrt, ki bo odločilen za celotno gospodarstvo Jugoslavije.
Dva dežla — oba škodliiva
Ob izdaii mnogoštevilnih uredb
Že v 24 urah
barva, plasira in kemično snaii obleke, klobuke Itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 8 Telefon št 22-72.
»Jugoslovenski Kurir« objavlja tale beograjski dopis:
V teku aprila in maja pa vse do danes trajno, z malimi presledki, pada spomladanski dež. Ta spomladanski dež, ki pada dva polna meseca, je napravil velike škode našemu gospodarstvu. Zaradi njega bo donos nove pšenične žetve daleko slabši kot se je pričakovalo. Žetev se bo pričela kasneje. Niti koruza ne kaže dobro, krme bo znatno manj, a zgodnje sadje je slabo po kvaliteti kakor po kvantiteti. Niti industrijsko rastlinje ne bo dalo pričakovanih donosov. Po tem moramo z veliko zaskrbljenostjo čakati na rezultate letošnje kmetijske letine.
Drugi dež, ki prav tako povzroča škodo našemu gospodarstvu, je dež raznih uredb, a posebno uredb gospodarskega značaja. V poslednjih treh mesecih je bilo izdanih nad 50 uredb, katerih predpisi zadevajo globoko v aktivnost našega gospodarsko - finančnega življen ja. Ta inflacija uredb in ustvarjanja novih ustanov se je v naši državi že preveč razmahnila, da bi se moglo iti molče preko nje.
Vsakomur je razumljivo, da izredno neugodni časi zahtevajo izdajo mnogovrstnih izrednih ukrepov v vseh smereh državne aktivnosti. Toda nihče ne more, niti pri najboljši volji, razumeti, da se ti ukrepi zavarujejo z izdajo celega niza uredb in postavljanjem novih institucij. Res, samo v tako izrednih razmerah se dajo v polnem obsegu pregledati1 in občutiti vse slabe strani naše birokracije. Naš stari pregovor pravi, da pravica varuje deželo in mesta. Ta stari pregovor bi se moral v naših časih obnoviti in dopolniti z besedami, da je uproščena uprava eden izmed osnovnih pogojev za ostvari-tev pravice, ki varuje deželo in mesta.
Naš birokratski sistem se je tako zagnal v izdajanje raznih uredb, da je težko verjeti, da prvostopna, drugostopna in ostala pristojna oblastva sploh zmorejo vsaj pre brati te uredbe, kaj šele da bi utegnila nadzorovati njih praktič no uporabljanje in izvajanje. Če se vse te številne uredbe, posebno gospodarske, vsestransko analizirajo in ena z drugo primerjajo, se nujno pride do sklepa, da te ne le da nimajo medsebojne potrebne zveze, marveč da zelo pogosto ena drugi oporekajo. In ker si ne moremo niti misliti, da se to želi, moramo naravno in logično soditi, da je inflacija teh uredb odvišna in škodljiva.
Pred sestavitvijo direkcije za zunanjo trgovino se je napovedovalo, da je zaradi sedanjih razmer treba zakonsko proceduro naše zunanje trgovine kolikor le mogoče uprostiti. Narobe pa imamo zdaj dvakrat več kompetenc za zunanjo trgovino ko prej. Tu so: di rekcija za zunanjo trgovino, devizni odbor pri Narodni banki, Na
rodna banka, koordinacijski odbor, svet za zunanjo trgovino, izvozni odbor, uvozni odbor, Prizad, direkcija za prehrano, razni posvetovalni strokovni odbori, ministrstvo za finance, državna obramba, banska oblast banovine Hrvatske itd., itd. Vse to so kompetentne ustanove za zunanjo trgovino!
Ko se je osnoval svet za zunanjo trgovinsko politiko, se je pričako-
valo, da bodo s samim tem ugasnile vse druge kompetence za zunanjo trgovinsko politiko. Obratno pa niti sam pravilnik o svetu za zunanjo trgovinsko politiko sploh ne računa z odpravo teh kompetenc. Pridobitniki se zato z vzrokom v nedoumevanju vprašujejo, s katero od vseli teh kompetenc naj začno in s katero končajo, kadar hočejo, da se jim reši kakšna stvar. Mislimo, da bi na to vprašanje težko mogla natančno odgovoriti katera si bodi cd navedenih ustanov.
Mi nismo z nikako posebno, zlasti pa ne z zlobno tendenco primerjali te dve vrsti škodljivih dežjev. Primerjali smo samo zaradi tega, ker baš predstavniki državne uprave kažejo na velike' in škodljive posledice dolgih pomladanskih deževij za naše gospodarstvo. Toda nič manjših škod ne prinaša za naše gospodarstvo oni drugi dež, ki ga nareja baš ta naša uprava, dež uredb. Prvo, naravno deževje more ustaviti samo Bog. Ta dež pa lahko ustavijo ljudje, ki ga delajo, to je državna uprava. Ta bi zaradi tega morala priti k zavesti in tudi pri njej bi moralo končno prevladati spoznanje, ki vedno vlada v gospodarstvu, namreč to, da se smotrni izredni ukrepi ne počenjajo z izdajanjem raznih uredb in osnavljanjem novih ustanov, temveč nasprotno, da se morejo ti koristno izvesti samo z uprošoeno, praktično in cenejšo upravo.
Važna	raz
o prejemkih vpoklicanih delavcev
Vrhovno sodišče v Ljubljani je kot revizijsko sodišče razsodilo, da sme v smislu § 221. obrtnega zakona ob vpoklicu na vojaške vaje delodajalec odtegniti delavcu od enomesečnih prejemkov le 7 din za prehrano, ničesar pa za stanovanje.
Okrožno sodišče je bilo namreč spremenilo sodbo prvostopnega sodišča v nasprotnem smislu, vrhovno sodišče je pa ugodilo prizivu, in sicer s temi razlogi:
Tožnikova revizija se upira pravnemu nazoru pobijane sodbe, da vračunati na mezdo hrano in stan pri vojakih tekom orožnih vaj. Tožnikovi reviziji je pritrditi le deloma.
Pravilno poudarja pobijana sodba, da je bil smoter zakonodajalca pri uzakonitvi določbe § 221. z. o. zaščita gospodarsko šibkejšega delojemalca. Ta zaščita ne gre le v obsegu, da radi izpolnitve svoje vojaške dolžnosti napram državi ne trpi škode. S službenimi prejemki je kril tožnik stroške svoje preskrbe, odnosno preskrbe oseb, za katere mora skrbeti po zakonu. Preskrbo lastne osebe mu je za dobo njegovih orožnih vaj nudila država v naravi in mu dala tako naknado in natura. Tožniku je tako bil prihranjen potrošek mezde za v naravi mu dano preskrbo in bi bil tožnik na škodo službodajalca obogaten za znesek, ki bi ga bil moral potrošiti od svoje mezde za svojo preskrbo, če bi ne bil odsluževal orožnih vaj. Zato je že prav, da tožniku ne gre-jo denarni prejemki, v kolikor mu je bil prihranjen potrošek mezde s preskrbo v naravi po državi. Vračunati mu sme tedaj toženec vrednost hrane pri vojakih. Ne more mu pa vračunati vrednosti stanovanja, ker je tožnik nesporno stanovanje obdržal naprej in mora tedaj zanj porabiti del svoje mezde. Zato je neodločilna proti-spisnost ugotovitve pobijane sodbe, da je med strankama nespor no, da je dobival tožnik dnevno 3 din za stan, ko je po razpravnem zapisniku bilo nesporno le to, da je dobival tožnik pri vojakih hrano, vredno dnevno din 7 in stan, ki ga je le toženec ocenil z din 3 dnevno in še to, da je tožnik za dobo orožnih vaj imel svoje stanovanje na P. in zanj plačeval sta' narino. Le tako je tolmačiti bese-
dilo »odgovarjajočo naknado«, o kateri govori zakon na splošno in je ne omejuje na denarno naknado. Pravilnost pravnega nazora vračunanja sledi tudi iz dejstva, da morejo rodbine oseb, vpoklicanih v vojaške službe, zahtevati od države podporo.
Po povedanem je pobijana sodba vračunala tožniku neosnovano tudi stanovanje za dobo dveh mesecev v znesku din 180 in odbila od vtoženih 1000 din vsoto 600 din mesto le 420 din. Toda preko zneska din 600, ki je bil prisojen tožniku s prvostopno sodbo, revizija ni dopustna (odst. § 596. cpp) in je bilo zato reviziji ustreči le do zneska din 600'—.
Politične vesti
V petek zjutraj so prednje nemške čete vdrle v Pariz pri vratih St. Denis. Istočasno so po zavzetju Reimsa nemške čete prešle reko Marno in začele napadati tudi sredino Maginotove črte, a na obali so že zavzele Le Havre.
Francoska vlada je proglasila Pariz za odprto mesto, kar je javil nemški vladi’ ameriški pariški poslanik Bullitt, ki je tudi posre doval pri predaji mesta. Beg prebivalstva iz prestolnice je bil nazadnje naravnost paničen, čeprav je bil v začetku dobro organiziran. Vlada se je bila preselila v Tours nato pa v Bordeaux.
Po padcu Pariza so se razširile govorice, da bo kancelar Hitler za čel novo mirovno ofenzivo. Tako se razlaga tudi njegov apel na Ameriko, da prizna tudi Evropi Monroejevo načelo. Po sodbi an gleškega propagandnega šefa Ni-cholsona bo Hitler zahteval popolno razorožitev Anglije in Francije, postavitev Nemcem prijaznih Ylaa in razdelitev zavezniškega ja med Nemčijo in Italijo-V Nemčiji se že govori o posebnem miru s Francijo.
Roosevelt je v odgovoru na Rey naudov apel za nujno pomoč Franciji odgovoril, da občuduje junaštvo francoske armade in da bo storjeno vse, kar je mogoče, da bo zavezniška vojska v nekaj tednih oskrbljena z letali, topovi in strelivom vseh vrst. Dokler se bo Francija borila za svojo svobodo, kar je velikega pomena za ves svet, tako dolgo bodo Združene države Sev. Amerike pošiljale vojni material in sicer v vedno večjih množinah. Vojaško pomoč pa bi mogel poslati samo po odobritvi kongresa Maginotjevo črto so nemške čete prebile v soboto južno od Saar bruckena. V zapadnem delu črte
so Nemci zavzeli trdnjavo Verdun. Boji se nadaljujejo na vsej fronti ob naglem umikanju francoske vojske.
Vlada Paula Reynauda je snoči odstopila. Novo francosko vlado je sestavil maršal Petain, podpredsednik je general Weygand, vojni minister general Colson, letalski general Pijot, za mornarico admiral Darlan, za notranje posle Mar-quez, za pravosodje P. Laval, zunanje posle Baudoin, finance Pou-tiller.
Angleške čete se v velikem številu izkrcavajo v Normandiji in naglo odhajajo na bojišče. Njihova, zasluga je tudi, da se še vedno nadaljuje bombardiranje nemških industrijskih in vojaških središč. Za-vezniska vojska se kljub dosedanjim porazom umika popolnoma v redu.
Na južni fronti so italijanske čete zasedle nekaj alpskih vasi. Prišlo je tudi do prve pomorske bitke ob ligurski obali. Potopljenih je bilo na obeh straneh več podmornic. V Afriki so Italijani v obrambi in vračajo samo napade iz zraka ter izvidniške polete. Neka ital. podmornica je potopila angleško križarko »Calypso«. Angleži pa so polovili nad 200.000 ton ladij in zavzeli v Libiji dve trdnjavi.
Italijansko letalstvo neprestano napada Malto ter vzhodne angleške trdnjave, zlasti Aden; angleško letalstvo pa je z uspehom bombardiralo v Eritreji. Na meji Egipta in Libije so se tudi začeli boji čet in poročajo Angleži o prvih ujetnikih. Na obeh straneh je bilo zbitih že dosti letal. Na zapadu napadajo Italijani najbolj Tunis in Toulon, sovražniki pa so obsuli z bombami severna italijanska mesta in tudi Beneški zaliv. V Alpah so se pričeli boji šele v petek.
Španske čete so zasedle nevtralno cono v Tangerju, da jo zavaru-ejo pred zapletom v vojno. S tem .e ogrožen tudi Gibraltar, ker je Španija najavila, da ni več nevtralna, temveč le nevojujoča država. Nemčija in Italija sta zahtevale od generala Franca dovoljenje za uporabo španskih letalskih oporišč.
Turčija ne bo vstopila v vojno, dokler se o tem ne sporazume z Rusijo, pač pa zasede Sirijo, če bi se od tam umaknile zavezniške čete.
Egiptska vlada je dala zaveznikom na razpolago vsa svoja oporišča in izjavila, da jih podpre z vsemi sredstvi.
Norveški kralj Haakon je Imel
snoči iz Londona nagovor na svoj narod, kateremu je razložil svoj umik v Anglijo in obljubil, da se bo bojeval do končne osvoboditve domovine.
Molotov je i>o vrsti sprejel poslanike Italije, Anglije in Francije, ki so dan prej dospeli v Moskvo. Mnogo zanimanja je povzročila konferenca s predstavnikoma zadnjih dveh držav, ki sta baje prinesla s seboj dalekosežne nove predloge.
Z Litvo je bila podpisana v Moskvi nova pogodba, ker so bile zaradi novega položaja v zapadni Evropi potrebne ob Baltiku večje sovjetske vojne priprave.
Sovjetska vlada je ultimativno zahtevala od litavske vlade aretacijo prejšnjega notranjega ministra ter načelnika redarstva; v pogajanjih se je nato dosegel sporazum in je' ruska vojska v soboto na štirih prehodih vkorakala v Litvo, zasedla štiri največja mesta in ojačila prejšnje posadke v oporiščih. Spor je bil nastal zaradi izginevanja sovjetskih vojakov. V Litvi se je po vrnitvi predsednika Urbsisa iz Moskve sestavila nova vlada.
Predsednik litavske republike
Smetona je nenadno odpotoval v Nemčijo. Ker se ta odhod v sedanjem času razlaga kot odstop, je prevzel posle predsednika pre-dsed-nik vlade Merkis, ki jo izdal pro-glas na ljudstvo, naj si pravilno razlaga prihod novih sovjetskih čet, ker so prišle samo za povečanje varnosti Litve in Sovjetske Rusije.
Rusko zasedbo Litve razlagajo na švedskem kot prvi korak za vstop sovjetov v sedanjo vojno, storjen v soglasju z angleško in francosko vlado po zadnjih pogajanjih v Moskvi.
Sovjetski poslanik v Sofiji Lav-rentjev je premeščen za poslanika v Bukarešto. Njegova preselitev se razlaga kot zboljšanje odnošajev Sovjetske Rusije z Romunijo.
Na Hitlerjeva zagotovila Ameriki
v pogovoru s časnikarjem Wiegan-dom je predsednik Roosevelt odgovoril časnikarjem, da je Nemčija prelomila obljube, ki jih je dala raznim drugim državam in da je s tem zmanjšana vera Hitlerjevim besedam, da nima nobenih načrtov na zahodni poluti. To ga spominja na marsikaj in zato več ne bo navajal. Nasprotni kandidat za predsednika USA Landon je takoj obsodil ta Rooseveltov govor.
Denarstvo
Višina denarnega obtoka
Po zadnjem izkazu Nemške državne banke je znašal nemški denarni obtok konec maja 12,6 milijard proti 8,5 milijarde lani. Zlata zaloga se drži na 77 milijonih mark in znaša torej kritje °9%, ne glede na obtok rentnih mark in kovanega denarja.
I'rancija je imela istočasno v obtoku 170,8 milijard frankov z zlatim kritjem 42-8%, Švica z zlatim zakladom 2.134 in deviznim 364 milijonov pa je krila ves obtok 2.215,7 milijonov šv. frankov do 89-73%.
*
Zaradi naglega nihanja funta je
Anglija znatno poostrila devizne predpise. Ves izvoz v USA in Švico se mora plačati v dolarjih, ali šv. frankih. Za ostale države so se Pričela nova pogajanja.
Francoska banka je prenesla svoj sedež iz Pariza v mesto Sau-mur.
švicarska vlada je pozvala vse svoje lastnike terjatev proti Turčiji, da do 20. junija prijavijo te terjatve^ oz. naj to store njihove oanke, ce bi šlo le za vrednostne papirje. Hipoteke, bančne račune in posest pa treba prijaviti neposredno (na Schweizerische Ver-rechnungsstelle, • Borsenstrasse 26, Ziirich).
Obtok nemških rentnih mark se
je v marcu povečal na 1200 milijonov mark.
Vnaprejšnja vplačila v devizah
Devizna direkcija Narodne banke poziva vse pooblaščene denarne zavode, da takoj pošljejo sezname izvršenih plačil v prostih devizah ko tudi pregled o odprtih akreditivih na te devize v inozemstvu za račun naših uvoznikov, če doslej za tako vrednost še ni bilo uvoženo blago. Seznami morajo obsegati: znesek v izvirni valuti, vrsto blaga, državo, odkoder se uvaža blago, številko in datum odobrila Narodne banke za vnaprejšnje plačevanje oziroma za akreditive.
Beograjska borza
Zaradi večjega deviznega prometa je bil skupni promet tega tedna 18 milijonov višji ko zadnjič. Promet efektov je bil slabši ko prejšnji teden, zadnje dni je zavladalo mrtvilo. Še se računa, da se bodo tečaji zdaj ustavili, posebno ker je povpraševanje večje ko ponudba. Ostali so na višini prejšnjega tedna, kar borznim ljudem ni po godu. Vsak zunanji vpliv se zelo čuti, kar je tudi značilno za Beograd.
Tečaj vojne škode tiči na 391— 390, zato so tudi dalmatinke in 4% ne agrarne izgubile po eno točko. Prodanih je bilo 2240 kosov vojne škode, na drugem mestu so dalmatinke s prodajo za 435.000 dinarjev ob tečaju 53. Begluške so se popravile in je bilo prometa za din 215.000 po 61'50. V ostalih papirjih je bil promet neznaten. Tečaj stabilizacijskega posojila je bil 90 in investicijskega 92.
Dobro so se držali dolarski papirji: en dan je bil promet s7%nim Po 84‘50, tri dni z 8%nim Blairom Po 94. Seligman se je prodal al Pari. Delnice Narodne banke so ostale na 7900, PAB pa nekaj popustile, do 168, debele 175.
Devizni promet je znašal 45‘95 Plilijona dinarjev. Pričel se je z naglim dvigom funta od 180 na 204‘46, kaT je učinek nove devizne uredbe oz. manjše ponudbe. Drugi dan je funt spet padel na 193'60, nato pa spet skočil na 206'25, nazadnje v prometu na 203‘75. Prodanih je bilo vsega 12.000 funtov. Njujorka je bilo oddanega 198.000 dolarjev po 55.
V klirinških devizah je največ tržil Berlin, to je 1,909.000 mark, ob tečaju 14'80, nespremenjeno. Nestalni so bili grški boni s 33,
25 do 37 in s prometom 4,945.000 drahem. Bolgarskih deviz je bilo oddanih za 290.000 din po 90 in 92.
Na blagovnem trgu je bila pšenica v prometu za razne relacije
po 250 din. Vidna je medlost, ker se pričakuje višja cena. Koruza pa je zrasla v tem tednu že od 204 na 212—215. Obrenovska koruza je dosegla 225, baška do 220. Ves
promet znaša 279'5 vagona, od tega 200 koruze. En vagon je bilo kupčije tudi z ovsem po 210, 2 in pol fižola po 440 in 16 in pol otrobov po 147'50 Indjija.
Bilanca Poštne hranilnice
Čekovni promet ie dosegel sto miliiard.
hranilni
Te dni objavljeno poročilo uprave PH za preteklo leto daje izčrpen pregled o poslovanju te važne ustanove. Poročilo je važno tudi zato, ker se v njem vidijo posledice prve vojne dobe. Naše denarništvo je v tem času preživelo že nekaj kritičnih sprememb, posebno še naše hranilnice, kar se je poznalo tudi PH-i.
Skupni promet Poštne hranilnice je znašal lani 352,2 milijarde dinarjev proti 334,2 milijarde v 1. 1938. in 63,1 v letu 1923. Vsota hranilnih vlog pa je lani dosegla komaj 1.023,4 milijona din proti 1.248,9 mil. v letu 1937. in 1.284,4 mil. v 1. 1938. Padec znaša 261,2 milijona din. Samo v zadnjih štirih mesecih leta je bilo dvignjenih brez odpovedi za 214 milijonov din vlog, odpovedanih pa za 231 milijonov. Vendar je dviganje rahlo vztrajno popuščalo. Število vlagateljev je tudi lani naraslo (za 32.459) in doseglo 561 tisoč 736. Povprečni znesek vloge se je hkrati zmanjšal na 1821 proti 2632 dinarjem.
Hranilne vloge po banovinah
Na dan 31. decembra 1939. je bilo vlog iz:
število vsota % vseh drav. ban. 44.471 108,532.152 10‘60 Hrvatske 78.953 174,234.790 17‘00 ostale
države 264.530 713,709.188 69’70 Skupno so znašale domače vloge 996,4 milijona din.
Čekovni promet
Lani je promet po čekovnih računih narasel od 94 na 101 milijardo din, virmanski	promet v
tem od 55*70 na 56*65%. Porazdeljen je bil sledeče (v milij. din):
centrala v Beogradu din 51.285'2 podružnici Zagreb im Sušak	25.177'7
podružnica Ljubljana	13.803‘86
„ Sarajevo	7.2071
Skoplje	2.654'57
„ Podgorica	913'9	.
Skupaj	101.042'44
Kreditna poslovanja
Krediti so letos prvič nadrobno prikazani in sicer v vsoti 1.758,5 milijona din. Izkoriščenih kreditov je bilo od tega le 1,5 milijarde din, kar se je porazdelilo takole:
državne naprave	1.228*7
beograjska občina	25*2
zadružne ustanove	163*0
denarni zavodi	89*9
Javne ustanove so torej dobile pri PH nekaj nad 83% vseh kreditov, zadružništvo 11 in denarništvo 6%. Ministrstvo za finance samo je imelo od 1.229 milijonov din 937,7 milijonov, poštno 39,7 in monopolna uprava 251. Vse to poslovanje je popolnoma uravnano.
Zadruge so izkoristile od 275 samo 163 milijonov kredita. Odobrenega pa je bilo po banovinah: hrvatski 49,6, dravski 140,7 in ostalim 90 milijonov.
Zadruge so prejele te kredite na podlagi svojih terjatev proti Privilegirani agrarni banki in na likvidacijske obveznice po ugod-nostni 3% ni obrestni meri za kreditno zadružništvo.
Denarni zavodi so uporabili od odobrenih 175 samo 90 milijonov din kredita in to: na Hrvatskem	din	38'5
v Sloveniji	„	31*15
v ostali državi	„	105*1
Lombardnih kreditov so se posluževali večinoma privatniki, kar je razvidno iz nizke povprečne vsote din 4.244 in skupne vsote 29,6 milijonov.
Vrednote in ostale postavke
V denarne papirje je imela PH naloženih 972,4 milijona din, kar je za 24 milijonov več ko leto prej. Od tega je državnih obveznic za 825 in obveznic naše ba-
novine za 57 ter delnic za 89 milijonov din, med njimi tudi za 22 milijonov od družbe Silos.
Nepremičnine so vnesene v bilanco s 140,2 mil. din ter so narasle za 15,5 milijona. Dobiček banke znaša 78,7 in je za nekaj več ko 10 milijonov višji ko v letu 1938.
Preskrba vojskujočih se držav z aluminijem
V zadnjih desetletjih je postal aluminij silno važna surovina v tehniki, in tudi v oborožitveni. Aluminij in njegove zlitine se uporabljajo v veliki meri v avtomobilski industriji, zaradi majhne specifične teže tudi pri gradnji aeroplanov, zaradi lahke prevod-ljivosti elektrike za kable, zaradi odpornosti proti koroziji v kemični in živilski industriji. Mešanica železnega oksida in aluminija »termit« pa se uporablja za zažigalne bombe. Svetovna produkcija aluminija je narasla hitro od 63.000 mt 1. 1913 na 282.100 t 1. 1929., in na 567.000 t 1. 1938.
Nemčija zelo rada uporablja aluminij kot nadomestilo za druge kovine. Splošno ga uporabljajo za kable v vodih visoke napetosti, ker manjka bakra. Z aluminijem nadomeščajo svinc pri kablih, uporabljajo ga za reflektorje in aluminijeva pločevina splošno nadomešča kositrasto. Nemška produkcija aluminija je poskočila od 33.300 ton 1. 1929. na 165.000 ton 1. 1938. Seveda uporablja skoraj izključno uvožen boksit, ki so ga uvozili leta 1908. 1,184.647 ton. Večinoma lahko Nemčija še vedno dobiva boksit iz starih virov, kajti uvozila ga je 1. 1938.: 363.256 ton iz Madžarske, 348.168 ton iz Jugoslavije, 84.796 ton iz Italije in približno prav toliko iz Grčije. Le
285.000 ton, uvoženih iz Francije in Holandske Zapadne Indije ne more več dobiti. Zato pa so ustanovili veliko tvornico v Lippe za proizvodnjo aluminija (približno 8000 ton) iz gline. Sicer je ta proizvodnja silno draga, a v sili se lahko zanesejo na to surovino.
Zavezniki imajo na razpolago večje zaloge boksita. Francija in Britska Gujana sta med največjimi proizvajalci in izvozniki boksita. Britanske, francoske in kanadske aluminijske tvornice imajo letno kapaciteto 125.000 ton. Britansko ministrstvo za zaloge je že pokupilo vso proizvodnjo Britanske aluminijske družbe za 1. 1940. in ono Kanadske aluminijske družbe za ostanek 1940. leta in vse leto 1941., izvzemši one, ki je namenjena za domače potrebe Kanade. Uredilo je tudi precejšnje povečanje proizvodnje obeh družb. Švica in Norveška sta nadaljnji dve veliki izvoznici aluminija in vsaj Švica je odprta za nakupe zaveznikov.
Poleg aluminija je od lahkih metalov posebno važen magnezij oz. njegove zlitine, ker je njegova teža le dve tretjini teže aluminija in le Četrtino teže železa, šele v dvajsetih letih tega stoletja so začele magnezijeve zlitine, posebno elektron, resno tekmovati s starejšimi lahkimi kovinami. Svetovna produkcija magnezija je narasla od 2500 mt 1. 1929. na približno
25.000 mt 1. 1938. Magnezijeve zlitine se posebno uporabljajo v proizvodnji aeroplanov.
Magnezij je edina neželezna kovina, razen cinka, ki jo more Nemčija vso dobiti iz domačih suro-
vin. L. 1938. ga je producirala 14.100 mt. Posebno ga uporablja aeroplanska industrija. Industrija motornih vozil ga je porabila 1701 1936 in 14001 1. 1938.
Pa tudi zavezniki so zadnja leta zelo povečali svojo proizvodnjo magnezija. Štiri britanske firme so povečale svojo proizvodnjo od 2000 ton 1937. leta na 4000 ton leta 1938. Uporabljajo grški mag-nezit in domači dolomit. V sili bi lahko izhajali brez tujega magne-zita. Francija ima tri tvornice za proizvodnjo magnezija s skupno proizvodnjo 2000 ton letno. Poleg domače proizvodnje kupujejo zavezniki magnezij tudi v Švici in Združenih državah.
Trgovinski register
Vpisala sc je tvrdka:
Anton Maček, trgovina z zdravilnimi zelišči na debelo na Vrhniki, Kotnikova 6.
Vpisalo so se spremembe pri tvrdkah:
Adam Kincl, trgovec v Št. Juriju ob j. ž. Obratni predmet: trgovina s špecerijskim in manu-fakturnim blagom ter deželnimi pridelki. Sedež odslej: Št. Jurij pri Celju. Besedilo: Klime Karol, trgovina z mešanim blagom.
Ivo Ča,tcr, Teharje. Besedilo firme odslej: Cater Ivo, trgovina z deželnimi pridelki in lesom vseh vrst ter eksport, Bežigrad-Teharje pri Celju.
Strojno pletilstvo Franc Krašovec, družba z o. z. v Št. Vidu pri Stični. Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator Franc Krašovec, trgovec v Št. Vidu.
F. Sodin & Comp., trgovina z mešanim blagom, Verpete št. 1. Besedilo firme odslej: Ferdinand Sodin, trgovina z mešanim blagom.
Zaugger Fran, trgovina s špecerijskim blagom ter sadjem in deželnimi pridelki na debelo v Celju. Besedilo odslej: Zangger Fran, lastnik Zangger Dušan.
Avtopromet Jezersko, družba z o. z. v Kranju. Družba je prešla v likvidacijo in je likvidator Grajžar Ciril v Kranju, Vidovdanska 1.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Vpisala se je podružnica v Beogradu.
»Slograd«, slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani. Izbrisal se je član uprave Karl Detela, vpisal pa Miroslav Pirkmajer, v. fin. svetnik v p.
Franc Ks. Petek, trgovina z mešanim blagom v Ljubnem. Odslej lastnica Tevž Justa (tudi v besedilu).
»Sand Benum« v Rog. Slatini, dražba z om. zavezo, odslej v likvidaciji. Likvidator Stoinschegg Avgust iz Maribora.
Naročajte in Sirite .Trgovski list”!
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
RogaSko mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
Zunanja trgovina
Sestanek jugoslovansko-italijanskega gospodarskega odbora v Rimu zaključen
Iz Rima poročajo, da je posvet stalnega odbora po 11 dneh napornega dela končan in protokoli že podpisani in izmenjani. Posvetu je predsedoval italijanski delegat g. Gianini.
Pogajanja so uspela v obojestransko zadovoljstvo, ker so bila rešena vsa sporna vprašanja o našem prometu z Italijo. Obseg blagovnega prometa se znatno poveča. Po poročilu »Jug. Kurirja« bo prevzemala Italija od nas večje količine lesa, zlasti bukovega. Poveča se tudi izvoz rogate živine, svinj in mesnih izdelkov.
Italija nam bo dobavljala večje množine bombažne preje ob ugodnih cenah in pogojih, prav tako večje množine riža, čigar izvoz je sicer sploh prepovedala. Plačevalo se bo po kliringu kakor doslej, odpravljene pa bodo napake, ki so doslej zavlačevale prejem gotovine.
*
Carinski dohodki v prvi desetini junija znašajo nad 26 milijonov dinarjev, od 1. aprila dalje pa 252 milijonov in so s tem za 46 milijonov višji ko v enaki lanski dobi. Zvišanje znaša 22,82%.
Tvornice za konserviranje sardin so v zadregi, ker jim primanjkuje pločevine, posebno če bo še nadalje tako bogat lov kakor prejšnji teden, ko so ob samem Dolgem otoku neki ribiči ujeli več ko sto centov sardel.
Sovjetski zavod za nabavo surovin Siorovimp je brzojavno vprašal lastnike naših boksitnih rudnikov »Monte Promina« ponudbe za večjo množino rude.
Italijansko-slovaška trgovinska pogodba, ki bo znatno povečala promet, je bila pretekli teden podpisana.
Racioniranje premoga bo uvedla
Madžarska. Hkrati je zvišala cene za drva, da bi se povečal dovoz, in sicer od 6 na 6*40 penga za nadrobno prodajo.
Cene papirja so se zvišale na Madžarskem za 10 do 30 odstotkov z uredbo Iz preteklega tedna.
švicarska tekstilna industrija mora znatno omejiti obrat, ker ne dobi več surovin iz Italije oziroma preko Italije. Proti zapadu je ustavljen tudi ves poštni tovorni promet.
Iz Argentinije poročajo, da j« vlaga zelo poškodovala koruzne nasade.
Argentinija je podarila angleški vojski 3000 zaklanih volov.
Nemčija je letos kupila v Grčiji 5,5, Zedinjene države pa 2,5 milijona ok tobaka. Vsega je prodala Grčija to leto 10 milijonov ok tobaka proti 8 milijonom v lanskem letu.
Za bombažne nasade je določila Italija v Abesiniji štiri pokrajine v bližini glavne proge in v velikosti po en milijon ha.
V slavonskih gozdovih so se razpasle velikanske množice gosenic, ki strahovito pustošijo in tudi ovirajo promet na gozdnih železnicah.
»Službeni list«
dravske banovine z dne 15. junija objavlja: Uredbo o pokojninskem skladu pogodbenih poštarjev — Pravilnik o izvrševanju uredbe, kako se odmerjata pridobnina in družbeni davek zavezancem, ki poslujejo v območju banovine Hrvatske in v ostalem območju države — Razpis dopolnilnih volitev svetnikov Kmetijske zbornice za dravsko banovino — Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev.
Svet za zunanjo trgovino.
Z odločbo trgovinskega ministra dr. Andresa so bili za prve člane sveta za zunanjo trgovino imenovani: ministrov pomočnik dr. Sava Obradovič, predsednik, inšpektor državne obrambe div. general Vo-jin Maksimovič, ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino dr. Rudolf Bičani«:, podpredsednik, glavni ravnatelj Prizada dr. Dragutin Tot, načelnik oddelka za industrijo in obrt dr. Dimitrije Mišič, pomočnik ministra za finance «lr. Anton Filipančič, pomočnik ministra za zunanje posle dr. Milivoj Pilja, divizijski general Jurij Lukič, šef transportnega oddelka drž. železnic Jovan Nedeljkovič, ravnatelj direkcije za prehrano dr. Dragomir čošič, načelnik oddelka za upravo državnih gozdov inž. Milan Manojlovič, podguverner Narodne banke dr. Ivo Belin, vsi iz Beograda, in Slavko Kolar, predsednik oddelka za kmetsko itn nar. gospodarstvo ter dr. Mirko Lamer, predstojnik banovinskega oddelka za trgovino in industrijo iz Zagreba. Za tajnika je imenovan dr. Hr-voje Mezulič, šef pravnega odseka direkcije za zunanjo trgovino.
Abiturijentskem tečaju Zbornice TOI zadovoljiv in sta zaključila prebitkom, ki se je porabil za izpopolnitev šolske opreme in učil.
Na zborničnem območju imamo 10 trgovskdi nadaljevalnih šol, ki jih v tekočem šolskem letu obiskujejo skupno 603 vajenci (va-
jenke). Ostali vajenci pohajajo strokovne nadaljevalne šole skupno z obrtniškimi vajenci. Le nekatera trgovska združenja vzdržujejo za svoje vajence posebne trgovske tečaje. Skupne nadaljevalne šole obiskuje v tekočem šolskem letu 997 trgovinskih vajencev, a brez strokovnega pouka je
šc- vedno 479 vajencev. Razlogi so predvsem oddaljenost šol od obratov, pri mnogih vajencih pa to, da so prekoračili 18. leto starosti. Končno je mnogo takih, ki so dovršili meščansko ali 4 razrede srednje šole, pa so zaradi tega oproščeni obiska nadaljevalne šole.
O naših odnosih s Sovjetsko
Rusijo
»Borovo«, glasilo velekapitali-1 železa in jekla, navadno železo,
Slovenska trgovska statistika v Jugoslaviji
Letno poročilo ljubljanske Zbornice podaja tudi naslednjo najnovejšo sliko slovenskega trgovskega stanu.
Pri vseh 29 združenjih trgovcev je bilo 1. maja t. 1. včlanjenih 9086 samostojnih trgovcev (trgovk). Število vajencev je znašalo 978, vajenk 806, skupno torej 1784. Število zaposlenih pomočnikov je znašalo 1893, pomočnic pa 2729, skupno torej 4622.
Ob koncu šolskega leta naj dodamo še nekaj statističnih podatkov o stanju trgovskega šolstva Za trgovsko izobrazbo imamo dve trgovski akademiji, štiri dvoraz-redne trgovske šole in 10 nadalje valnih šol.
Drž. trgovsko akademijo v Ljubljani poseča ob koncu šolskega leta 1939./40. že 109 učencev in 131 učenk, skupno torej 240; Drž. trgovsko akademijo v Mariboru pa 112 učencev in 109 učenk, skupno 221. V obeh akademijah je torej 461 učencev.
Na območju zbornice imamo 2 državni dvorazredni trgovski šoli, in sicer v Ljubljani in v Celju, nadalje Dvorazredno trgovsko šolo Zbornice TOI v Ljubljani in Dvorazredno trgovsko šolo Združenja trgovcev v Murski Soboti, ki je začela poslovati ob začetku šolskega leta 1939./40.
Drž. dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani obiskuje 79 učencev in 87 učenk, skupno torej 166, Drž. dvorazredno trgovsko šolo v Celju pa 37 učencev in 91 učenk, skupno torej 128. V obeh državnih dvorazrednih trgovskih šolah je torej ob koncu letošnjega šolskega leta vpisanih 294 učencev oz. učenk. Privatno dvorazredno trgovsko šolo Zbornice TOI Ljubljani obiskuje 34 učencev in 127 učenk, skupno torej 161; v Privatno dvorazredno trgovsko šolo v Murski Soboti je v tekočem letu vpisanih 9 učencev in 11 učenk, skupaj 20. Na obeh akademijah in vseh štirih dvorazrednih trgovskih šolah je ob koncu letošnjega šolskega leta vpisanih 380 moških in 566 žensk, skupno torej 936.
Kakor v prejšnjih letih, je tudi v tekočem šolskem letu Abituri-jentski tečaj Zbornice za TOI dosegel v vsakem oziru najboljše uspehe. Tečaj obiskuje 32 dijakov in 76 dijakinj, skupno torej 108 frekventantov.
H gornjim statističnim podatkom pripominjamo, da je bil tudi v finančnem pogledu uspeh tako pri Privatni dvorazredni trgovski šoli Zbornice TOI kakor tudi pri
Naročajte »Trgovski list«
stičnega podjetja Bata, je objavilo tale zanimivi uvodnik:
Obnova trgovinskih odnošajev med Sovjetsko Unijo in Jugoslavijo, ki je bila sprejeta z enoduš-nim čustvom zadovoljstva ter celo navdušenja v vsej naši javnosti, in prisrčnost atmosfere, v kateri se je izvršila izmena ratifikacijskih listin v Beogradu, pričata nedvomno o velikih nadah, ki se zlasti na naši strani družijo s tem pomembnim dogodkom.
In res, v njem je treba dejansko videti nove perspektive, ki se kažejo našemu gospodarstvu. Prvi hip bodo te perspektive seveda precej skromne, ne smerno pa prezreti, da obetajo morda že v bližnji bodočnosti nastanek širokih in močnih osnov za vzajemno blagovno in trgovinsko izmenjavo med našima državama.
Prav dobro poznamo tegobe se danjih dni. Njih težko roko občutijo zlasti pridobitniki in gospodarski krogi, ki so postavljeni pred velike probleme in mogočne ovire. Vojni vrtinec in splošna vznemirjenost sta najbolj zadela njih.
Znan nam je tudi položaj nevtralnih držav. Blokada, kontra-banda, razni izredni ukrepi in mnoge druge nevšečnosti so neprimerno oslabile ekonomsko pozicijo nevtralcev. Njihovo gospodarsko srce je vpeto in paralizirano z neusmiljenim bojem, ki ga vodijo veliki vojujoči narodi, gospodarski plus nevtralnih in malih držav pa utriplje danes neuravnoteženo, nemirno in nervozno.
Nevtralci so zaradi tega prisiljeni, da iščejo novih oporišč in novih možnosti za rešitev iz kaosa blokade, vojne in ostalih nadlog.
Jugoslavija se je obrnila na vzhod, proti veliki Sovjetski Uniji, ki je s svojim stališčem nevtralnosti v sedanji vojni postala branik proti mnogim imperialističnim težnjam vojujočih sil in zavojevalnim apetitom v smeri evropskega jugovzhoda. Na drugi -strani, v ekonomskem pogledu, pomeni SSSR za nas izrednega izvoznika surovin in številnih industrijskih proizvodov, ki so nam nujno potrebni, s katerimi se v zadnjem času nismo mogli oskrbovati zaradi vojne na zapadu.
V trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Sovjetsko Unijo se obetajo velike možnosti obojestranskega blagovnega prometa. Znano je, da bi bile naše rude važne za južno žarišče Sovjetske Unije, posebno za metalurgično in dustrijo v Ukrajini.
Zaradi lahkega prevoza in sorazmerno male oddaljenosti ima ta industrija danes interes, da izkorišča naše rude in kovine, ker bi s tem dosegla večjo donosnost in znižanje proizvajalnih stroškov kajti ruski rudniki kovin leže globoko v notranjosti države in znatno oddaljeni od Ukrajine. Poleg rud in kovin bi se utegnila Sovjetska Unija zanimati še za veliko število drugih naših proizvodov svinje, mast, kmetijske pridelke itd.
V zameno za naše proizvode nam Rusija lahko dobavlja niz važnih surovin in industrijskih izdel kov, do katerih je zdaj zaradi voj ne na zapadu zelo težko priti. Tu moramo našteti predvsem nafto, kavčuk, črni premog, boljše vrste
sol itd. Pomembna je tudi mož nost izvoza ruskega bombaža v Jugoslavijo za potrebe naše tekstilne industrije.
Ne da bi naštevali še druge predmete, ki bi se utegnili izmenjavati z ruskimi, moramo navesti eno važno stvar, in ta je, da se bodo v teku časa stvarjali še vedno novi pogoji in vse večje možnosti za izmenjavo blaga na principu vzajemnih koristi obeh držav. In mirno se lahko reče, da bodo ožji stiki med njima povečali seznam menjalnih predmetov v primeri s seznamom, ki je bil sprejet v trgovinski sporazum Jugoslavije in Sovjetske Unije.
S to pogodbo se za nas odpira še ena pot za plasiranje naših proizvodov in za nabavljanje blaga in surovin, čemur gre izredni pomen prav v teh dneh, ko nam vojne
razmere preprečujejo zvezo s starimi trgi in izvori oskrbe. Kajti, ne sme se pozabiti, da na kolikor več strani ima država trgovinske odnošaje, toliko manj zavisi od monopola posameznih trgov in toliko močneje zavaruje svojo gospodarsko in politično svobodo.
Tu je osnova naše prepričanosti, da trgovinski sporazum Rusije in Jugoslavije odpira nove in pomembne perspektive našemu gospodarstvu in celokupnemu našemu gospodarskemu življenju, ki je prisiljeno, da zaradi vojne na zapadu trpi mnoge udarce in da se bori z mnogimi težkočami. V tej perspektivi vidimo mi v sporazumu dveh slovanskih narodov pojav boljših dni, in ne moremo drugače, kakor da želimo, da bi se medsebojni odnošaji jugoslovanski in ruski razvijali vse globlje, v prid obeh držav in za kar največje njuno vzajemno razumevanje.
Stanje bombažnega gospodarstva Italije v letu 1939.
Italijanski zavod za bombaž v Milanu je objavil podatke o delu bombažne industrije v lanskem letu. Po teh podatkih je bilo stanje v tej industriji tako dobro, kakor še ni bilo od 1. 1929. dalje. Zaradi povečane proizvodnje se je uvoz zmanjšal za polovico. Nasprotno pa se Je izvoz bombažnih prediv ter predmetov iz umetnih tkiv znatno povečal. Zaradi tega je bila dosežena v tekstilnih proizvodih v italijanski zunanji trgovini znatna aktivna postavka.
Dobave ■ licitacije
Doma in po svetu
DOBAVE:
Direkcija drž. rudnika v Kaknju
sprejema do 24. junija ponudbe za dobavo krom-nikelj -jekla, koles za amske vozičke ter elektromateri-ala; 8. julija za dobavo manesma-novih cevi in jeklenih rešet.
Strojna šola mornarice Boka Ko torska sprejema do 25. junija ponudbe za dobavo raznih desk.
Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 26. junija ponudbe za dobavo kalcijevega karbida.
Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 28. junija ponudbe za dobavo naprave za su-šenjc zraka ter razne jeklene vrvice; 10. julija raznih pisarniških potrebščin.	.
Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 2. julija ponudbe za dobavo pisalnih in računskih strojev.
LICITACIJE:
Dne 19. junija bo pri Zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu pismena licitacija za dobavo platna iz konoplje; dne 20. junija za dobavo 13.000 komadov torb za rezervne oficirje.
Dne 29. junija bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo žebljev in dne 4. julija za dobavo lepila za potrebe tobačnih tovarn; dne 3. julija za dobavo lesenih hlodov.
Knez namestnik Pavle je sprejel v posebni avdienci demokratskega voditelja Večeslava Vilderja, v zvezi s propagando za sestavitev koncentracijske vlade.
Za rojstni dan in god predsednika dr. Vladka Mačka so v Zagrebu priredili na soboto in v nedeljo veliko proslavo z bakljado in proslavo narodne umetnosti.
Predsednik senata dr. Korošec je ob prihodu iz Romunije odprl prvo jugoslovansko-bolgarsko zadružno razstavo v Beogradu. V svojem otvoritvenem govoru je proslavljal zadružniško ideologijo, ki mimo rešuje najtežja vprašanja Imed ljudmi in med narodi in med državami.
V Beogradu je umrl ugledni trgovec Vojislav Petkovič, namestnik predsednika beograjske Trgo vinske zbornice. Znan je bil tudi v Ljubljani, kjer je tudi dovršil nekdanjo trgovsko šolo. Kot organizator si je pridobil mnogo zaslug za napredek jugoslovanskega gospodarstva. Slava njegovemu spominu! Žalujočim izrekamo naše sožalje.
Kongres časnikarjev je bil včeraj v Beogradu ob veliki in odlični udeležbi. Po razpravi o dnevnem redu se je sklenilo, da se udruže-nje odslej prekrsti v Novinarsko zvezo. Za predsednika je bil izvoljen g. Andrej Milosavljevič iz Beograda.
Zveza mest je imela včeraj konferenco v Zagrebu, ki so se je udeležili župani glavnih mest.
Slovensko planinsko društvo je imelo to nedeljo v Ljubljani občni zbor, ki je potekel v najlepšem redu. Za predsednika je bil zopet izvoljen dr. Jože Pretnar, tajnik Zbornice za TOI. Društvo šteje 31 podružnic z več ko 11 tisoč člani.
V Novem mestu je bil v soboto sestanek TujSko-prometne zveze, ki naj dvigne obisk romantičnega Dolenjskega s potrebnimi propagandnimi ukrepi. Sprejeti so bili važni sklepi.	.
V nedeljo so v Višnji gon na novo odprli tamošnje kopališče, na
rrrKaS a? se
demo res dobro urejeno. Voda v
tem kopališču je zelo čista, ker se menja vsake štiri ure; njena temperatura je stalno nad 20° C.
Kongres poštno-telegrafsko-tele-fonskih uslužbencev, določen za 16. t. m., je preložen na nedoločen čas.
Izpiti za elektroinstalaterje se
bodo vršili v mesecu juliju t. 1. Prošnje je vložiti do 25. junija 1.1. pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani po Združenju elektrotehniških obrti v Ljubljani.
Za zaščito hotelirstva v Dalmaciji posredujejo posebni delegati splitske zbornice, ki potujejo danes v Beograd.
Na Hrvatskem bo obseglo pokojninsko zavarovanje po novi uredbi 8000 trgovskih pomočnikov. Prijaviti se morajo vsi trgovski pomočniki, zaposleni v trgovinah ali prodajalnicah industrijskih pod-, etij ali zadrug, ki so dovršili dveletno učno dobo v takih podjetjih oziroma imajo 4 razrede srednje ali enake strokovne šole.
Za bolnišnico v Splitu je odobrila banska oblast gradbeni kredit din 18 milijonov. Najprej se dokonča kirurgični paviljon.
V Sisku bodo sezidali skladišče za sol, ki bo naj večje v državi. Licitacija bo v kratkem razpisana.
Za postavitev modemih skladišč po vsej državi je odobril ministrski svet na predlog kmetijskega ministra kredit 25 milij. dinarjev.
V Nemčiji je zavladalo po zasedbi Pariza velikansko navdušenje, od mnogih vlad so dospele v Berlin čestitke za zmago. Za nedeljo se je najavilo potovanje vodje v Pariz, kjer bo imel velik govor, a ni prišel. Parade v Parizu sta se udeležili dve diviziji.
Trst je bil prvič bombardiran ponoči od oetrka na petek. Obstreljevanje vojaških naprav je trajalo poldrugo uro. Zavezniška letala so napadla tudi žavlje pri Trstu, Sežano, Senožeče, elektrarno v Plaveh in transformatorje na Krasu. V Italiji so bila že prej bombardirana skoraj vsa večja mesta, razen Rima, kjer so napadalci metali letake proti vojni, češ da Francija nima ničesar proti Italijanom in da Italijani umirajo in tipe samo zato, da bi zadostili oholosti enega človeka.
Anglija je šele zdaj vpoklicala letnik 1910., ki bo dal 300.000 mož, nato pa bo rekrutirala še dva naslednja letnika.
V Italiji se je pričelo v prometu nadomeščanje moških uslužbencev z ženskimi močmi, ki so se že prej pripravile na te posle. Pospešena je tudi zbirka železnih predmetov, zlasti se morajo oddati vse železne ograje.
Italijanska industrijska zveza šteje 150.278 podjetij s 3,600.000 uslužbenci, a 158.982 je obrtniških delavnic z 229.000 uslužbenci.
V italijanski Vzhodni Afriki je 20.000 km cest za motorni promet, v delu je še 2415 km cest.
Nemške oblasti v Parizu so določile ameriškemu poslaniku Bul-littu prisilno bivališče.
Agencija Tas demantira novico, da je Sovjetska Rusija ponudila švedski jamstvo mej ali kakršno koli pomoč.
Zaradi obmejnih konfliktov ob novi meji so se vršila tudi dolga nemško-sovjetska pogajanja, ki so bila pretekli teden uspešno zaključena in so se še vodila v prijateljr skem duhu.
V Madridu in drugih španskih mestih so bile po zasedbi Tangerja velike demonstracije proti zaveznicama in za vrnitev Gibraltarja Španiji. Španija mora po mnenju italijanskega tiska zasesti tudi ves Maroko.	„	...
Kitajcem se je s pomočjo četnikov posrečilo uničiti japonsko armado ob reki Han pri Hankovu, potem ko so četniki razdrli prevozno mostišče. Japonci so ^aman napadali tudi pri Kantonu Zbitih je bilo v enem dnevu 13 japonskih
bombarderjev.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2o/ lt Vsi drugi pa se mu£!|o in delalo brez ozira na zdravjel Zato vaa) doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
Ilttega z rdečimi srci,
našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje In užitekl
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless,
urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.