Št. 32. V Gorici, dne 22. aprila 1898. Tečaj XXVIII. Izhaja dvakrat na teden v štirih lzdanjlli, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti projemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. 6 — pol leta . ..........» 3-— četrt leta . ....... »1-30 :*>jy* Posamično številke stanejo v Gorici v «(ionski Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od !). do 12. ure. Xa naročila brez doposlatte naročnine se ue oziramo. . .»PRIMOREC" izhaja neodvisno od^Soče-. trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1'20. ' T- ¦- «Soč.it in »-Primorec« se prodajata v Gorici v to-hakarni tfehwarz v Šolski ulici in Jeliersitz ^ Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Casem.u in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v IL uadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. »opisi nnj so pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in drugo vrti, katero no spadajo v delokrog uredništva, naj so nosljajo .Jo upravništvH. J J Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravn istvo. ______ Oglasi in poslanice so lačunijo po petit-vistah, Ce tiskano 1-krat S ki-.. 2-krat 7 kr., :i-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkiat po iiomdbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. nOorlSka Tiskarna" A. Gnbrifek tiska in zalaga lažen , in < Primorca> še ^Slovansko knjižnico* katcia idmja mesečno v snopičih obsednih F> do 0 nol ter stane wIetno 1 gld. SO kr. ~ Ogl.ui v se račnnijo po 20 kr. petir-vihtica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. V Gorici, dne 21. aprila 18!)S. Državni zbor se je včeraj zopet sešel. Ministri so nnjprvo odgovarjali na razne interpelacije, potem pa se je pričela razprava o predlogih, naj se obtoži Badenijevo ministerslvo, ker se je predraiilo pozvati v parlament redarje. Za obtožnico proti Bade-nlju pride pa menia tudi ona proti G a u ts cli tt na vrsto. Sehdnerer je pozval v posebnih pismih vse nemškoliberahie in uemškonaci-jonalne poslance, da naj podpišejo njegov predlog proti Guutschti. No, to bo spet govorov brez konca in kraja, vik«t in krjka o zatiranju Nemcev v Avstriji. Čemu vsi ti nepotrebni govori o bivših ministrih, ko ima vendar državna zbornica toliko važnejšega posla! Poglejte malo sem doli, kaj se tukaj godi ua jugu. [rredeiitovstvo se Siri, židov-sivo je v najlepšem cvetu, Slovane pa zatirajo in sedaj jih pode celo iz cerkve. Avstrijska miriti lo skoro nepoznat pojem. Od« movt! o laškem nasilstvu je slišati povsodi in tudi državna zbornica bo imela priliko slišali, kaj se godi na avstrijski meji in še po-sebe v Trstu, V pero silijo nam besede, pikre, ki bi označile razmere v Primorju, ali ne smemo ž njimi na dan, ker zaplemba visi, kakor Damoklejev meč, vedno nad nami. ¦Slovanska krščanska narodna zveza* bo zahtevala od minislerskega predsednika pojasnila in zadoščenja glede na postopanje vlade, katera jt protizročila kapitulacijo tržaškega škofa. Potem se lože oglasimo. Želimo pa, da zahteva energično od »železne roke* grofa Tinina odstranitev obstoječih razmer. Kaj to, če je prišel drug rameslnik, če se pa v obče ni nič spremenilo. Isti duh, kakor prej, veje v Primorju, in Slovenci so sedaj pač še na slabšem, v prvi vrsti v Trstu, kjer jim zapirajo celo cerkve. Fn vse to visoki gospodje na Dunaju mirno gledajo! Čilali smo mnenja, da bi »Slov. kršč. narodna zveza* izstopila iz desnice. To pa bi menda storila le takrat, če bi jij desnica ne šla na roke v obravnavi o tržaških razmerah. Za sedaj pač mora zahtevali «Slov. kršč. narodna zveza*, da jo desnica podpira ter stopa ž njo solidarno na poli v obrambo zatiranega Slovenstva, zatirane ka- ^» Bog in narod! <«** ,Gor. Tiskarna> A. Gabršček (odgov, J. Krmpofo) tiska in S" Roman iz {asov Kristusovi!;. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE. Poslov. Podravski. , (Dalje). ČETRTA KNJIGA. To vprašanje je bilo kaj jednostavno. Toda Simonides je imel pravico vprašati ga, a vendar je Ben-Hur sklenil roki ter stal molče kakor hip. »Dokazov, dokazov! Daj mi jih v roke!" Jakliče razburjen trgovec. Ben-Hur je trdovratno molčal. Na podobne zahteve, dasi tako jedno-stavne, ni bil pripravljen; niti slutil ni kaj takega. Še le sedaj, ko jih je slišal, je razumel, kako so bile opravičene in neizogibne. Da, razumel je to izvrstno in.....o, Broza!... videl takisto jasno, da ni bil zmožen, pokazati le en sam dokaz. V treh letih, kar jih je prebit na galeji, so se zgubili, njih sled je zginil za zmerom. Mali in sestra sta preminili brez vesti, nihče ni mogel, »pričati resnico njegovih besed. Poznalo ga je res več ljudij kot posi-novljenca dumvirjevega, pa tudi sam Kvint toliške cerkve in preganjane avstrijske misli v Trstu. — Obstrukcije se še vedno boj« v parlamentu in vlada namerava, ako bi se pokazala, razpustiti državni zbor, nakar bi se nove volitve vršile zopet v jeseni. Pokazali so nemški radikalci svojo obslrukcijsko ma-nero nad poslancem F a 1 k e u h a y n o m, katerega sd prav grdo zmerjali in psovali, ko je govoril ,z državnozborskim predsednikom, dr. Fucbjom. Predsednikom »Slovenske kršč. narodne zveze" bo najbrže izvoljen poslanec Povše, Socijalno in gospodarsko vprašanje. m. Največkrat, ali bolje splošno se navaja beda v kmetijstvu kot glavni vzrok lega izseljevanja. Toda nasproti tej trditvi bi se dalo vprašali: Če tem ljudem zemlja kljubu obdelovanju no more dali potrebnih sredstev zu življenje, kako jim bode dajala Ia sredstva, ko je ue bodo več obdelovali P Zakaj to mora bili vendar vuiktmui jasno, da čim več ljudi se odteguje kmetijstvu, lom slabše bode zemlja obdelana, a slabše ko bodo zemlja obdelana, bolj bodo omiljeni temelji, ua katerih hi moglo zidati človeštvo svojo bodočnost. Iz tega se tudi r izvidi, da izseljevanje iz dežele v mesta spodkopava temelj vsej srečni bodočnosti človeške družbe, u jasno mora bili I udi, da, če se bode človeštvo razvijalo po tej poli, je mora to slednjič privesti do baukerota. Vzrokov izseljevanja torej ni smeli iskati v kmetijski bedi. Kmetijski stan je re*, omajan v svojih temeljih, kakor skoro vsi drugi proizvajajoči stanovi v človeški družbi, on je res preobložen in to gotovo mej vsemi stanovi najbolj, toda to je ravno samo posledica socijalnih razmer, katere so se razvile v zadnjem polstoletjn. Nikakor mi ne pride na misel, da bi proslavljal stare čase. Toda treba je pomislili, s kako velikanskimi koraki drvimo danes naprej. Mesta se vedno večajo, njih prebivalstvo se množi, dočim se število kmetijskih delavcev leto za letom manjka. Izdana je parola: Naprej, a kam, tega ne nihče ve! Svet se čudi vsaki dan novim iznajdbam, občuduje napredek našega stoletja, občuduje Arij, ako bi živel, ali bi mogel spričati tako, da bi bilo verjetnovda je zares Murov sin ? Sicer pa tudi te priče ni bilo več, kajti plemeniti Rimljan že ni več živel. Še nikdar doslej ni čutil Juda tako bolestno svoje osamljenosti. In stal je tako s prekrižanima rokama ter z licem, zarudelim od osramočenja. Trgovec, zapazivši njegovo zadrego, je Čakal, da sam spregovori. »Spoštovani Simonides!" spregovori naposled, »samo nekaj morem storiti: povem ti zgodbe svojega življenja. Blagovoli jih prijazno poslušali, na kar mi bodeš bodisi verjel ali pa me spoznaš za lažnjivea. Zaneseni se na tvojo sodbo..." »Govori", reče Simonides z nespremenjenim hladom, »in poslušati te hočem tem rajše, ker doslej še nisem tajil, da nisi ta, za katerega se smatraš." Ben-Hur jame torej pripovedovati svoje življenje s kratkimi besedami, toda z občutki, ki so izvir vse zgovornosti; hotel je vliti vero v srce svojih poslušalcev. Ker so nam te zgodbe že znane do časa, ko se je povrnil mladeneč z Arijem s svojega zmagovalnega pohoda na Egejsko morje, jih začnemo od lega mesta. , »Moj dobrotnik", nadaljuje Ben-Hur, »je bil priljubljen na cesarskem dvoru, je človeški razum, a pri tem niti ne misli, ali so te iznajdbe človeški družbi res koristne ali morda še celo v škodo. Kakor v vsakem ožim, tako napreduje človeštvo tudi v želji po vedno udobnejšem življenju, in sorazmerno z omiko napredujejo tudi človeško potrebe. Ker pa kmetijstvo teh potreb ne more več, zadovoljevali, se je počelo izseljevanje iz dežel v mosta, ker upa vsakdo, da mu bodo v mestih letelo pečene ptico v ušla. Na ta način postaja v mestih število deloiskajočih vedno večje in to vspodbuja podjetne kapitaliste, da snujejo vedno nova obrtna podjetja. Ker je pa pri vedno so množečem prirastku število deloiskajočih vedno večje, se poslužujejo brezvestni podjetniki teh dejstev, da delavske plače vedno bolj znižujejo. To pa ima za posledico, da se snujejo vedno nova podjetja in iz tega nastane n a d p r o d u k-i: i j a, to je, da se v skoro, ali bol j e, v vseh sir o k a h p r o i z v nj a v oč b l a g a, n e g o bi bil o I v o h u. Ker je pa vsakemu tovarnarju na tem ležeči, da svoje izdelke razproda, se znižujejo cene vseh izdelkov bolj in bolj, in iz lega naslane konkurenca mej velikimi tovarnarji. Ti vsiljujejo svoje izdelke velel runveom, a slednji malim trgovcem, mali trgovci zopet, kmelii, obrtniku i t. d. Na ta način se je zanesla konkurenca že v zadnjo gorsko vas, in na posledicah trpi mali trgovec, ker ne more prodali blaga, kalero mu je. bilo lakorekoč vsiljeno, kmet, obrtnik, kateri kupita blago, ne da bi ravno potrebovala, misleča, da je po ceni, delavec, ker ga tovarnar pritiska limbolj, čimbolj po ceni mora prodali svoje izdelke. Iz tega pa sledi, da na posledicah konkurenčnega boja trpe ravno proizvajajoči stanovi, delavec, obrtnik in kmet, dočim se kapitalisti pri tem prav dobro počutijo. Zato je pa lin'5 smešno, če se govori o tem, kako je napreJ.ivala industrija i J. d., ko je vendar jasno, da ravno v veliki industriji je iskati izvor vsej bedi našega časa. Znižane delavske plače, lakote umirajoči obrtnik in uničen kmetijski stan, to so pridobitve, za katere se imamo zahvaliti razvili napredujoči industriji. Da se je pa mogla vcleobrlnija tako razviti v škodo vseh proizvajajočih stanov, je krivo baš izseljevanje iz dežele v mesto. Kdor se izseli (namreč kmetijski delavec) z dežele v mesto, užival prijaznost in zaupanje cesarjevo, kateri ga je za dobljeno zmago nagradil z odlikovanji in dostojanstvi. Trgovci na vshodu, rešeni po njegovi roki roparskih napadov, so mu poslali bogate darove in v kratkem je postal Kvint Arij jeden izmed najbogatejših sredi toliko bogatih rimskih palricijev. Ta vrli človek me je priznal po vseh formalnostih rimskih zakonov za sina, storil za me mnogo, toda tudi pravi sin ne more bili bolj naklonjen in navezan na svojega očeta nego sem bil jaz nanj. Toda, ali je mogoče pozabiti svojo vera in svoj rojstni kraj, zlasti, ako je ta kraj sveta zemlja naših očetov? Arij me je bolel napravili učenega, hotel mi je dati odlične učitelje v govorništvu in mo-droslovju, toda uprl sem se njegovemu prigovarjanju ... bil sem žid ter nisem mogel pozabiti Jehove, niti hvale njegovih prerokov, niti mesta prezidanega na gričih od Salamona in Davida. Vprašal me boš nemara, čemu sem sprejemal dobrote od Rimljana? Ljubil sem ga in poleg tega se mi je zdelo, da mi njegovi odnošaji in vpliv pomagajo v pojasnilo tajnosti, s kakovšno je bila pokrita usoda moje matere in sestre. Razun teh imel sem še drugi vzrok, o katerem r.gše molčim, ki me je silil učiti se vsega, kar jo potrebno k bojni umetnosti. Uril sem se v cirku in na bojnem polju, proslavljal povsod ime, katero. škoduje nnjprvo kmetijskemu stanu, ker mu odvzame eno delavno moč, delavskemu stanu, ker mu znižuje zaslužek, in slednjič obrtnemu slami, ker dobi 'kapitalistom v njegovi osebi novo orožje za boj proti malemu obrtniku, Ker so pa izseljevanje vrši v vedno večji meri, so tudi nasledki vedno hujši. Danes je onemogel mali obrtnik, ker mu je konfekcija odvzela zaslužek ler mu onemogočila konkurenco, jutri pride na vrsto mali trgovec, ker ga je uničil veliki trgovec na drobno, za par dni zapoje boben kmetijskemu posestniku, ker ne moro več zmagovali velikih bremen. Proletarijal se množi, število deloiskajočih jo vedno večje, zidajo so nove tovarno in tako drvi človeško naprej, naprej v lastno pogubo. Vsako zlo jo treba iztrebiti s korenino. Tako je tudi z vzroki socijalno bede, Vrtinca, v katerem so nahaja človeška družba oh komu devetnajstega stoletju, ni mogočo zaustavili drugače, da se odstranijo vzroki, kateri pro-vzročajo tu vrtince. Ker je pa iskali vzroka v prvi vrsti v vodno množečem se izseljevanju v mesla, a izvira Ia uzrok zopet iz mamila po ložjein in boljem življenju, je treba najprvo odstranili ta slednji uzrok. To pa mora storiti v prvi vrsti vzgoja, katera naj bi učila človeka, da bi bil z malim zado-v o I je n. (A tega ni! Dandanes je veliko kričanja o «slabih časih*, o zatiranju in izkoriščanju itd. uprav radi lega, ker ljudje niso več «z malim zadovoljni*, kakor nekdaj. Uredn.) Dalje bi bilo treba zakonitim potom urediti, da se ne bi- snovala nova obrtna podjetja lam, kjer jih je že dosti, da bi se ne proizvajalo v nobeni široki več, nego bi bilo treba, to je, omejili bi se imela nadprodukcija. To bi imelo za posledico, da bi se omejilo število obrtnih delavcev. V mestih ne bi dobil več vsakdo dela, in ne kazalo bi drugače, kakor da bi se moral marsikdo zopet lotiti kmetijskega dela. Na ta način bi bilo.,pri poljedelstvu kmalu zopet dosti delavcev, zemlj.i bi bila boljše obdelana, in splošno blagostanje bi se zboljšalo, ker bi imela človeška družba zdravo podlago za nadaljni razvoj. Da bi se pa omejila privlačna sila kapitala, naj bi se zakonito uredile razmere mej delom in kapitalom, a gledalo naj bi se, da bi se zakoni tudi izvrševali. Delavske plače naj bi se sem nosil, toda to ni bilo ime mojega očeta. Vse vence, in teh ne visi malo na stenah moje vile v Miseneji, sem dobil kot sin Arija duumvira in samo kot takšen sem znan med Rimljani. Koprneč neprestano za namenjenim smotrom, sem dospel semkaj v spremstvu konzula Maksencija ter se hočem udeležili njegovega pohoda na Parle. Že sem izurjen v sukanju orožja, a sedaj se morani naučili, kako se vodijo oddelki na bojnem polju... Včeraj, jadraje na vodah Orontesa, sem čul mnogo o tebi iz ust nekega Izraelca. Pripovedoval je, ne sluteč, kako živo me to zanima, da v mestu stanuje bogat trgovec, Simonides z imenom, da je ta Simonides žid, ki je bil nekdaj sluga kneza Hura; pripovedoval je tudi o okrutnostih Gratusa in o napolljejih, ki so ga k temu napeljali. Obleka, pokrivajoča polomljene starčeve ude, se je zganila od krčevitega trepeta, ki ga je spreletel ob tem spominu. Estera seje sklonila nad očetom in, objemši ga z rokami za glavo, ga je poljubila na čelo. Toda kupec hipoma premaga svoja čuvstva. „0 blagi Simonides!" zakliče obupno Ben-Hur, prisiopivši k njemu, »čemu to ne morem prepričati, čemu stojim še v senci tvojega obdolženja? O vrli, o spoštovani ^Si-"monides, blagovoli mi verjeti," .....-• % uredile, a oskrbelo za delavce za slučaj bolezni, onemoglosti ali starosti. Zakonito naj bi se uredilo, da bi bilo vsaki rodbini mogoče pridobiti si s časom majhno premoženje itd. Vse to se vidi težko aH morda marsikomu nemogoče, toda treba bi bilo le dobre volje od strani poslavodajalnih činiteljev, in teorija bi postala praksa. Toda naj se tudi vidi ta teorija lahko realizovati, je vendar gotovo, da se to ne zgodi, dokler človeštvo ne prestane velike katastrofe, kateri se bliža z velikanskimi koraki. Oni, kateri imajo v rokah Škarje in sulico, se dobro počutijo pri sedanjih razmerah in človeštvo drvi naprej, naprej. — Ali pa bode človeška družba kedaj urejena, ali bo vedno podobna človeku, kateri boleha _.„.j^jjstva dtof smrti, kdo ve? Vendar upajmo, da lastne skušnje tudi človeško družbo pripeljejo na nova pota! DOPISI. Iz šeui] aske župane. - Ker je skladovna cesta Iz Šempasa v Prvačino, ali bolje rečeno, iz gornje v dolnjo vipavsko dolino, na dnevnem redu, si dovoljujem s sporazum« Ijenjem več drugih tudi jaz par stavkov zapisati v pretres in pomislek. Da je nameravana skladovna cesta velikega pomena in obče koristi, temu ne oporeka nihče. Kod pa se bo gradila, to je najvažnejše vprašanje. — Iz prejšnjih dopisov je očividno, da nekateri račtinijo le na osebno svojo korist, ne pa na splošni blagor, kateri pa vendar vedno povdarjajo. Pa sedaj sta si g. dopisnika iz Šempasa in z Vogerskega roke v spravo podala, in v tem znamenju bo zmaga ložja. Pa črta, katero priporočata, bi ne bila v skupno korist, ker bi bila skoraj dvakrat tako dolga, kakor bi morala biti! Skladovna cesta, ki bi bila v splošno korist, bi se morala graditi po najkrajši Črti, da bi vezala trnovski gozd z glavno postajo vipavske železnice ter s skladovno cesto čez „Železna vrata" s Trstom. Edina ta črta bi bila v splošno korist. Le ista cesta, ki bi skrajšala pot iz gozda na železniško postajo, bi bila najkrajša zveza čez „Železna vrata" s Trstom. Ako bi se ne vezala skladovna cesta z glavno postajo vipavske železnice, bi bila le v osebno in ne v splošno korist. Predzadnji g. dopisnik .iz Šempasa pravi, da je nemogoča, da bi moral bili predor v „Rafatišču", kar pa ni res. Res pa je, da če bi naredili isto črto po zadnjih dveh dopisih, namreč črto Šempas - Vogersko, potem Bezevljak-Prvačino v (Dornberg) glavno postajo, tedaj bi n. pr. voznik na Vogerskem imel enako daljavo v Gorico ali Dornberg. Ne pridržujem si, da bi načrt ceste jaz opisoval, ker se rnora cestni odbor sam prepričati o vsem, kar treba, da izve vse podrobnosti ter da sam pregleda svet, predno se odloči prava črta. Šele potem bi se otvoril promet od gor iz gozda do najbližnje železniške ; ostaje, ter bi bila cesta čez Železna vrata bolj rubljiva, ter najkrajša zveza s Trstom. Iz Banjaluke v Bosni. — Mnogo časa je že preteklo, da ni bilo nobenega glasu iz «nove Avstrije* v Vašem cenj. listu. Za to sem se namenil napisati par vrstic, katere blagovolite sprejeti. Mi tukajšnji naseljenci živimo v miru med seboj ter spoštujemo vsako vero in vsako narodnost. Ali, kakor povsodi, tako so tudi tukaj Italijani oni, ki delajo zgago, Vas pa hočejo potopiti v «furlanski luži* ali irre-denti. Toda Slovenci smo zvesti svojemu vladarju ter smo kri prelivali za domovino in za to se jim ne damo kar tako krotiti. Na Veliko noč smo sedeli v gostilnici tukajšnjega Dalmatinca, ki je pa Italijan. Pogovarjali smo se lepo med seboj Slovenci in Italijani, ali kar naenkrat je začel nekdo prepevali irredentovske pesmi, katere so žalile nas in katere so bile naravnost proti Avstriji. Pogrelo je nas tako izzivanje še posebno rad; tega, ker je gostilničar odobraval f.o početje, ali vendar smo se umirili, kar ie bilo bolje. Vprašal pa sem znanega mi Italijana, zakaj da poj6 take razžaljive pesmi, ali dobil sem odgovor, da mi »ščavi" rte znamo nič ter da je vse italijansko od Bosne pa gori do Save. Trst, Istra, Gorica itd., to je tem ljudem vse italijansko. Slovenci so samo »ščavi*. katere v kratkem poitalijanftijo. Ti ljudje lažejo, da je pri nas v domovini vse italijansko; za to pa se tudi čiije tnkaj vedno, da je vsakdo Italijan, kdor pride iz Trsta ali Istre. Nadalje Vam še sporočim, da se je tukaj ustanovilo cerkveno narodno hrvatsko pevsko društvo «Nada», kar je bilo skrajna potreba, ker vedno silijo v cerkev le latinske pesmi, čeprav imamo mi Slovani toliko lepih pobožnih pesmij. Toliko za danes, o priliki se še oglasim. Slovenec. Lice trgovčevo je bilo mrzlo kakor mra-mor in usta molčeča kakor kamen. „Povej, kaj naj storim ? Ha! pozabil sem, kaj morem jaz storiti? Kako ti dokazati, da sem sin svojega očeta? Oni, ki bi mogli o tem pričati, leže v grobu, aH še huje nego v grobu!" In nesrečni mladeueč zakrije lice z rokama. - Tačas je Estera, zapustivši svoj prostor, vzela raz mizo kupico in podavši mu jo znovič, rekla: »Vino je dozorelo v deželi, katero tako ljubiš. Pij, prosim te!" »Njen glas je bil sladek, kakor glas Re-beke pri studencu; v očeh so se ji lesketale solze. Ben-Hur pogleda v te oči ter izpije ponudeno pijačo. »Hčerka Simonidesova", reče, vračaje jej kupico, »tvoje srce je polno dobrote in usmiljenja do revnega siromaka. Naj te Bog blagoslovi!" Na to se obrne k trgovcu ter reče: »Čez trenutek odidem, da te več ne bom vznemirjal, toda po kaj ? Dokazov ti ne morem prinesti nobenih... brez njih mi ti nočeš verjeti... in prav imaš. Predno pa se poslovim od tebe, povem ti še nekaj. Ne misli si, da sem prišel semkaj spominjat te bogastva, odjemat ti denar, blago in ladje, Domače in razne novice. In zopet zaplemba. — Tudi današnja prva izdaja je bila zaplenjena in sicer radi sestavka »Nekaj za S o I k a n c e", v katerem smo pripovedovali, kako izborne kupčije dela ondi — Venulijeva prodajalnica. Knez in nadškof soriški. —Pohištvo že prevažajo v Gorico; tu se ureja stanovanje. — Kdaj pride sam nadškof, še ni natančno znano. — Oskrbnik njegov jo že tukaj. — Cujemo sicer neverjetno novico, da pride z nadškofom tudi njegov dosedanji kaplan Šiška, oni isti, ki je dajal ves čas mnogo posla — narodni stranki. Nadškof si pa izbere še jednega kaplana Go-: ričana. ; Namestnik, grof Goess, obiskuje po-gostoma razne kraje v Istri. Tako je bil v kratkem v Kopru in Izoli. Prav bi bilo, da prepotuje sčasoma celo Primorje, pa se tudi kaj nauči ob sedanjih neznosnih razmerah, da se odpravijo. Imenovanje. — Profesor na novomeški gimnaziji in znani slovenski književnik, g. Luka Pintar, je imenovan skriptorjem pri licealni knjižnici v Ljubljani. Smrtna kosa. — Dne 19. t. m. je umrl tukaj nadepolni mladenič,. Albert Besednjak, učenec 1. gimnazijskega razreda. Rojen je bil v Biljah leta 1887. R. i. p. f Katarina Primožič, mati našega rojaka dra. Primožiča, je umrla 20. t. m. v Pevmi. — Sijajni pogreb se je vršil danes predpoldne v Pevmi. Naše sožaljel Vikarijske plače. — Vikarij v Zapo-toku, č. g. Bevk, je zmagal pri državnem sodišču proti vladi in ordinarijatu in prisojena mu je plača 600 gld. — Enako torej lahko zmagajo vsi oni gg. vikariji, ki nimajo spri-? vala samostojnosti od ordinarijata. Shod pri Sv. Luciji, kateri je bil sklical v .»edeljo g. deželni odbornik, dr. H. T u m a, je sklicatelj brzojavno odpovedal radi slabega vremena. Cerker presr. Srca JcznsoTega v Gorici. — Odbor za zgradbo te cerkve nam je poslal neki oklic na naše ljudstvo za darove; na koncu prosi, naj bi katoliški časopisi oni oklic širili med ljudstvo. »Soča" gotovo ni nekatoliški časopis, če tudi nimamo vsak hip Boga in Jezusa Kristusa v ustih, kajti njena naloga je v prvi vrsti, skrbeti za narodni, gospodarski napredek slovenskega naroda; vendar ne bo širila onega poziva med narod, in v to ima tehtne razloge. Še več: »Soča* mora svojim čitateljem odsvetovati, naj se za to cerkev kratko nikar ne žrtvujejo. Ako ima kdo toliko posvetnega blaga, da se mu ne bo nič poznalo in ne da zanemari katere druge svoje narodne ali verske dolžnosti, tak naj v božjem imenu daruje tudi za zgradbo te cerkve, — vsi drugi pa naj obrnejo svoj dar v boljše in polrebnejše svrhe! — In zakaj? Prvotni namen je bil, sezidati cerkev na starem pokopališču. V «Soči» smo natančno zasledovali razvitek tega vprašanja, da danes ne bomo ničesa ponavljali. Me3tni zastop goriški (s katerim laška katoliška stranka vedno koketuje)' je zaprečil zidanje te cerkve. — Na to je kupil odbor od nekega zida prostor v ulici Leoni in hoče ondi zidati novo cerkev. — Kdor je kaj daroval za cerkev na starem pokopališču, ni daroval niti groša za cerkev v ulici Leoni; darovalci bi se morali šele poprašati, če so s tem zadovoljni! Za cerkev v ulici Leoni pa ni treba našim Slovencem darovati niti groša. Ta cerkev ne bo imela več onega lepega namena, kakor ona na starem pokopališču. To je prvo in glavno. Odbor pravi, da ta cerkev bo »ustrezala dušnim potrebam prebivalcev mestnega oddelka, kateri se bo čedalje bolj razvijal, kakor se kaže". — Prav! Če pa se kaže potreba kake nove cerkve v mestu, ki se razširja, naj se ista zida na stroške onih zalogov, ki so dolžni za to skrbeti. Tako zahtevo bo tudi «Soča» toplo in odločno priporočala, kakor odločno zavrača beračenje med itak dovolj izmolzenim slovenskim ljudstvom, ki daje itak skoro sleherni svoj groš goriškemu mestu ... Ako je Gorica potrebna nove cerkve, naj si jo zida! Ako je treba najbogatejšim slojem v Gorici, k: bivajo v onem delu mesta, no«e cerkve, naj si jo zidajo, a ne zahtevati za goriške bogafinee iz žepov slovenskih trpinov v trudu in znoju pristradanih grošev.....Sicer pa si dovoljujemo dvomiti, da je res tolika potreba nove cerkve v onem delu mesta, ko je komaj par streljajev od tam — lepa kapucinska cerkev, kjer oo. kapucini strežejo ljudstvu z veliko ljubeznijo1 in požrtvovalnostjo. Ako je kateri mehkužni gospodi 5-15 minut predaleč do ene ali druge cerkve, tedaj naj jo pozoblje šinent, ker drugega ni vredna; aH jo bo za lase vlačilo v nebesa morda ono naše revno ljudstvo, ki hodi ure in ure daleč v mrazu in snegu, v dežju in vročini, da pride do cerkve in čuje besedo božjo? — Koliko potrebnejših bi bilo cerkva kje drugod, koliko nujnih poprav in razširitev dosedanjih cerkva naznanjajo z dežele, a kdo se za vse to pobriga ?! Skrbimo najprej za ono, kar je nujno potrebno, potem šele za ono, kar bi bilo ali uvrstit te med služabnike. Ko bi bil celo hotel me spoznati, bi ti bil dejal, kakor pravim sedaj: vse, kar si pridobil s svojim trudom in s svojimi zmožnostmi, vse je tvoje. Uživaj v miru sad svojega truda, zase ga jaz ne zahtevam. Ko je vrli Kvint, moj drugi oče, odjadral na pohod, v katerem je zgubil življenje, me je imenoval svojega jedinega dediča. Bogat sem. Prisegam na Jehova, tvoT, jega in mojega Boga, da s*m prišel semkaj samo radi tega, da bi poizvedel od tebe nečesa o moji materi in o Tirzi. O, povej mi, kar veš o njima, prosim te še enkrat!" Debele solze so štrkljale Esteri po licih, Simonides pa je ostal trd kakor kamen. »Rekel sem U že", odvrne mu z zvo-nečim, toda mrzlim glasom, »rekel sem ti že, da sem poznal kneza Hura. Novice o nesreči, ki je padla na njegovo rodbino, sem tudi čul ob svojem času. Oni, ki je pogreznil v tako nezgodo vdovo in otroke mojega prijatelja, je tudi mene samega zadel v srce. Torej ti povem, da sem se na vso moč trudil, da bi našel drago mi rodbino, toda zaman. Zginila je brez sledu." Iz prsij Ben-Hura se izvije stok. »Torej je res že vse izgubljeno. Ne ostaje mi ničesar drugega, nego maščevanje. Oprosti mi, da sem te nadlegoval, kajti sam vidiš, koliko trpim... nadejaj sem se ... Vse je zgubljeno! Z Bogom l" krasno, lepo, priročno, in — kar bi morda postavilo komu lestvico do višjega sedeža... Odbor naglasa tudi v svojem oklicu, da »bodo prihajali verniki od vseh stranij molit in ponižno častit Božje Srce ter Boga prosit y.a drage ranjke". — Lep6! Ali vse to lahko opravijo tudi drugod in mnogo ceneje, da v tak tfajhen ni prav nič potreba nove romarske cerkve, zidane na tak način! Naši Slovenci kaj ;radi zahajajo na Sv. Vi-šarje, k M. D. Pomagaj na Brezje, k Sv. Krvi, na Grad pri Mirnu, na Sv, Goro, na Staro Goro, na Kostanjevico v Gorici, na Vi-tovlje pod Čavnom itd. itd. Zategadel si dovoljujemo dvomiti, da H je res potrebna še kaka nova romarska cerkev za zveličanje naših duš! — Mi smo celo uverjeni, da odbor šarit je našega mnenja; toda udaril je v tako struno, ker ve, da premnogo naših Slovencev sleče tudi srajco in jo podari, ako se jim poreče, da bo to pomagalo za zveličanje duše itd. itd. Da se umejemo: Zidajte eer! w na vseh krajih in koncih, ako imate potrebni denar. Hvalo Vam bo pela tudi „Sbča". — Ako pa d o n a r j a nimate, tedaj vedite, da ga je dandanes sploh premalo povsod in da ga ni niti za najnujniše potrebe, a vsak pameten človek si omisli riajproj to, kar mu je neizogibno potrebno iti šele potem ono, kar bi bilo lepo, prijetno, aH tudi koristno. In med to zadnje prištevamo nameravano novo cerkev. Naše ljudstvo v celi deželi, v zadnji hribovski vasici, Ima premnogo nujnejših potreb v vsakoršnem pogledu, marsikje tudi v cerkvenem, zategadel mu „Soča" nikakor no more puliti iz žepov morda zadnjih vinarjev za tako cerkev v Gorici, ki bo služila edino le peščici lenobne mestne gospode, kateri je danes do bližnje cerkve predaleč. —. Samo «pikanje« še ne zadostuje. -Ko so bile volitve v komisijo za odmerjenjn obrtnega davka, se živ krst ni pobrigal za njo, dasi je bilo neobhodno potrebno neko vodstvo v tak6 obsežnem okraju, kakor je goriški. Kobčno je storilo vse mogoče korake naše uredništvo v listu Tn osebno s shodi pri Sudi. Ko so se bližale volitve v komisijo za odmerjenje o s e h u c idoli o-d a r i n e, se tudi ni nihče oglasil iz celega okraja. Zopet je padla naloga na naše u r e d n i š t v o, da je moralo pregledati in prepisati volilne imenike in sploh poseči v volitev, da se je ista sploh mogla vršiti. Pretresali so se volllcl v vseh razredih in izbrali so se za kandidate — n a j h o 1 j s i. (Morda so kje še kaki boljši m o ž j e, a niso v o I i 1 c i). Takoj potem, ob zadnji uri, so začeli nekateri gospodje godrnjali, zakaj ni med kandidati ~- nobenega duhovnika, dasi je bil župnik proč. g. D u g u 1 i n pred lagun za n a m e s t n i k a, ki bo pa prav i ud, ko pojde za vipavsko slran. — Kako so se postavljuli kaudidatje? V 1. in II. razredu je vsega skupaj — 1(> volilcev, a med temi ni nobeno g a d u h o v n i k a. (To naj si blagovoli zapomniti tP. L.»!) V IH. razredu pa je duhovnikov volilcev le neznatno število. Toda za v s e tri sodne okraje je bilo treba izbrati le dva uda in dva namestnika, a med temi je tudi eden duhovnik, ki bo klican v komisijo kot p r a v i u d, ako bo le hotel in ko pojde za koristi vipavske strani. Vprašamo: Ni Ii bilo prav tak6 ? Ali se more očitati le količkaj v tem pogledu? — Radi bi rekli še marsikaj, ali bodi -- pogoltnemo j.» na Ijnbav «slogi» in »spravi*, čeprav v rt j o ne verujemo. Glas iz občinstva. — Da trotoar (ho-dišče) po mestu ni v najboljšem redu, je fiara, dognana reč. No, pa kadar je vreme lepo, se ne občuti tako onih votlin po tro- Napotil se je proti vratom. Dospevši do zavese, se je obrnil še enkrat. »Hvala rama... obema", reče oddaljujoč se... nemara za zmerom ... Estera* je glasno ihteta. IV. Zgodbe Simonidesa. Komaj je Ben-Hur zapustil sobano, se je Simonidesovo lice nakrat zjasnilo in oči so se mu zalesketale. »Estera, urno pozvoni, takoj!" zakliče ves oživljen. Estera izpolni ukaz. Kmalu se odpro skrite duri v zidu, na kar vstopi sluga in, priklonivši se trgovcu, čaka njegovega povelja. »Malluh I Stopi sem k mojemu stolu!« reče Simonides z zapovedujoeim glasom. »Čuj! Pred kratkim je odšel od tod visok, gibčen, zal mladenič, v židovtki obleki. Ti pojdeš za njim! Kakor senca boš spremljal njegove korake. Vsak večer moram vedeti, kje je, kaj dela in s kom občuje. Poslušal boš njegove razgovore, da mi jih potem poveš od besede do besede. Poizveš, kakšen mu je značaj, običaji, kaj je delal nekdaj, česa se hoče lotiti sedaj in v prihodnje? Ali me razumeš? Ako bi odšel iz mesta, pojdeš za njim ter se ž njim sprijazniš. Ako te vpraša, kdo si, mu lahko odgovoriš, kar hočeš, samopsiz?fda se ne izdaš, da si v moji službi. O. tem niti besede. Idi, idi urno !" Malluh se prikloni in odide. »Kateri dan imamo danes?" vpraša Simonides, na kar se počne smejati sam sebi in drgniti si od veselja medle roke. »Hočem si ga zapomniti, ker napoveduje : prihod velike sreče; veseli se je, o hčerka!" Hčerka ni bila naklonjena veselju, vendar, \, da uzadovolji očeta, zategne svoje ustnice v ; bled nasmeh. \ »Prokletstvo nad mene \" reče svečano, f »ako ta dan kedaj pozabim." j Trgovec se globoko zamisli. ; »Tako, tako, moje dete. Danes imamo r dvajseti dan drugega mesca. Pred petimi leti je nas zapustila Rahela, tvoja mati. Prinesli i, so me domu polomljenega od trinoga. Ostip- L nenje in obup sta jo spravila pod zemljo. A \ bila mi je kakor mirtov grmič, kakor najlepši grozd iz vinograda En-Gadi, kakor najslajši med za moja usta. Pokopali smo jo v grob, izklesan v skalo. Odhajaje od tod, me je pustila v temi, toda skozi temo je prodrl jasen žarek in ta žarek je v teku let postal kakor jutranja zarja." Dvignil je roko ter jo oprl hčerki na ramo. (Dalje pride). toarju, kakor se to godi takrat, kadar dežuje. Leto3 nas neprestano obdarava nebo z obilim dežjem in za to čutimo tudi prav neprijetno vse neugodnosti slabega, votlina-stega trotoarja. Kaj, ko bi se naši «consiglieri onore-voii» malo bolje brigali za potrebe mesta, nego da kujejo brezmiselne interpelacije v «svečanostnih» sejah! Ne bilo bi od škode! Rojaki, pozor? — Kadar imate kaj opraviti pri sodnijah, pazite, da podpisujete le slovenske zapisnike in ne laških. Skli-' eujemo se pri tem na izjavo državnega pravdništva, katero smo že priobčili, a jo še omenjamo, ker je prevažna, ako hočemo na polju sodne jednakopravnosti kaj doseči. Obtoženci so namreč sami krivi, da mora državno pravdništvo vlagati proti Tfrjlm'laške obtožnice, ker podpisujejo v preiskavi laške zapisnike. Torej, pozor! One rodoljube pa, ki so v dotiki z ljudstvom, prosimo, naj ga podučujejo, da ne sme nihče podpisati zapisnika v laškem jeziku, če tudi bi ga razumel, temveč naj zahteva zapisnik v svojem matcrnem jeziku. Ta reč je važna za naš napredek, torej pozor! Nemci v Cforlci. — Nekdo nam piSe: Naši italianissimi ne uživajo nikjeri simpatije. Da je mi nimamo do njih, je umevno, ali tudi pri plujeih, ki prihajajo v Gorico, si je ne znajo pridobiti, ker jim je vse zoprno, kar ni »goriziano italiauo,» In Nemci, bivajoči stalno v Gorici, gibljejo se po večini rajši tam, kjer dohajajo s Slovenci v dotiko, kajti ti so jim prijazni, dočim jih naši italianissimi ne gledajo prav z milostnim očesom, Nedavno sem imel priliko poslušati go-goriške Nemce, ki so govorili o splošnem položaju glede na življenje v Gorici. Tu so padale besede, označujoče kar najbolje Italijane, ki se veilejo ošabno ter se šopirijo kakor petelin na gnoju, misleči si-; Mi smo mi! O pravem društvenem življenju v obče ' ni ne duha, ne sluha, temveč vlada vsestranska razcepljenost, ker merijo vsakega človeka edino le skozi politiška in strankarska očala. Nemci v Gorici se drže povsem vzdržljivo ter se ne vtikajo v splošne zadeve, pa namesto, da bi naši Italijani bili veseli, da jih imajo, jih gledajo grdo ter jim tudi, če ni drugače, prav jasno pokažejo svojo nenaklonjenost. Toliko sem čut v naglici, o priliki pa izpregovorim še kaj več. N <• k d o. »Osserratore eattoHco* v Milanu jo v resnici uzoruo katoliški list, ne pa naši psevdokaloliški a la «Eco» ali »Alineo*; «Osse rva to re» uživa tudi v Vatikanu velik ugled, in sam sv. Oče ga Čila pazljivo vsak dan. Mi smo imeli že večkrat priliko, simpatiški pozdraviti marsikak članek v tOsservutoru*. •»—•Tudi o prežalostnih ho-matijah v Trstu bere Osservatore" hude levite magislralovskim r: .sajačem in — komur tiče. Žal, da teh izboruih člankov ne moremo ponatisniti, ker nimamo prostora; • toda »Fco* bi bila morala to storiti v obrambo sv. katoliške stvari, če tudi bi bilo to enkrat v prid — Slovencem. V jednem članku (3. t. m.) n. pr. prav hudomušno prijema tržaški magistrat, kako strašno da se prizadeva, da bi utajil Slovence v Trstu, in obvaroval pred očrni tujega sveta »čisto italijansko lice* Trsta. Isti list pripoznava na polna usta, da k slovenskim propovedim prihaja občinstva polne cerkve, dočim so iste prazne, ko so propovedi laške. — Dalje pravi, da nič ne de, ako je magistrat odpovedal godbo, razsvečavo itd. ob cerkvenih slavnostih in procesijah, kajti da je bolje, obhajati sv. obrede s priproslostjo prvih časov krščanstva nego s potratnim bliščem, kupljenim s korupcijo. — Skratka: članek je tako divno pisan, da ni mogoče bolje. In tak članek je bil pač vreden, da bi ga bila priobčila naša »tudikatoliška* «Eco». Ifilarljanska tiskarna je imela dne 18. t. m. svoj občni zbor, na katerem so bili na predlog veleč. g. And. J o r d a n a uničeni vsi dosedanji sklepi glede na razdružitev konsorcija in glede na oddajo inventarja novi zadrugi. G. dr. T o n k 1 i je izjavil, da se mora po trgovinskem zakonu o taki reči, kakor je nameravana preosnova, glasovati po številu akcij (To se vendar umeje samo po sebi.! Uredn.), g. Jordan pa je rekel, da ima večino akcij on kot zastopnik ordinarijata in deškega semenišča, ter dostavil, da občni zbor proglaša za neveljavno vse, kar se je dosedaj sklenilo o preosnovi. Slovenski zastopniki so protesto-vali proti „nekotegijalnemu" postopanju Italijanov ter so odšli z zborovanja pred glasovanjem. Potem so si Italijani sami izvolili odbor, kateri ima sestaviti nova pravila z a »d e 1 n i S ko društvo*. Sedaj pa se sklicuje občni zbor Jlilarijanske tiskarne" nove na dan 28. aprila. „Primorski List" dostavlja, «ker je mogoče, da bomo Slovenci primoratil ustanoviti svojo tiskarno ». Na to dostavljamo, da v Gorici ni dovolj dela za dve slovenski tiskarni, ker bi še jedna sama — naša — ne imela dovolj dela, ako bi si ga mi sami ne znali poiskali izven potreb goriškega prebivalstva. — Ako gospodje prav hočejo ustanoviti še jedno tiskarno, potem je to le dokaz, — kaj da prav za prav hočejo, t. j, cepljenje in o č i j v »katoliške" in „nekatoliške*. Ker pa nočemo prepira v deželi, izjavljamo, da v tem slučaju prodamo svojo ¦Goriško tiskarno* onemu, ki več za njo ponudi, seveda, ako bodo ponudbe podjetju dostojne. Naš lastnik je kupil tiskarno v drugem mestu, kjer raztegne svoje delovanje. Naša tiskarna nima še popolne koncesije, t. j. nt. sme tiskati vsakoršnih del, katera bi hotel kdo tiskati in izdati na svoj račun. Ker pa ukljub temu veliko dela (kajti tiska doslej veliko tudi za Istro in druge dežele), smo prosili, da bi, nam dali po-Lp o 1 n o koncesijo. Namestništvo je prošnjo odklonilo, češ*?* da "seffiThfc tiskarne zadoščajo tudi potrebam slovenskega ljudstva v deželi. Proti tej rešitvi smo podali utok na ministerstvo. — To na znanje odboru za ustanovitev še — jedne tiskarne v Gorici. Laški delavci t Avstriji, — Iz hI žene Italije pride vsako spomlad na stotine in stotine delavcev v Avstrijo, iskat si kruha. Tukaj žive prav varčno, ne jedo drugega nego polento in malce sira, denar pa pošiljajo, aH po pošti, ali po svojih zaupnikih domu. Denar odnesejo torej skoro ves v Italijo, ker si tudi sir in moko po večini naročajo od doma; zaslužka ne dajo obrtnikom v Avstriji nika-kega. Najlepše pa jo to! Kadar pride jesen ter se delo konča, v tistem času, ko se drobne laslavice poslavljajo od svojih poletnih bivališč ter frče v gorkeje kraje, pa se predstavi lak laški delavec pristojni oblasti, da nima denarja za pot. Kaj hoče ž njim? Denar takega delavca je že spravljen v Italiji, «revež» nima nič. torej ga pošljejo po odgonu najmanje do laške meje. Tako odgo-njevanje stane denar in da si prihranijo le laške pijavke polne troško, se prav pridno poslužujejo odgonjevanja. No, končno se je tako sleparjenje oblastim /tlelo preneumno, zlasti, ker Italija nima denarja, da hi povra-čala za svoje sinove lake I roške in storilo se je nekaj proti zvitosti laških delavcev. Na-mestništvo v Gradcu je naložilo politiškim oblastim, tla imajo delati na to, da se potni troški za te laške pojedeže zagotovo z rednim odtrgavanjem od dnevnega zaslužka, Tak6 postopajo ti tiči v Avstriji. Ali res nimamo delavcev v Avstriji, ki b i n a d o m e š č a I i laške p o ž e r uho! Ti delajo tukaj, naši ljudje pa se morajo klatiti po svetu drngodi. Za spontladni In poletni čas. Kdor želi biti postrežeu prav po ceni ter oh enem kupiti dobro, lepo in trpežno blago za možko ali žensko, gospodsko ali kmečko obleko, ta se obrni na dobro znano in edino Ivrdko v Gorici, h kaleri se smejo Slovenci z zaupanjem obračati, namreč pojdi v J u r i j M o s e-tovo proilajalnico v Rašloln v Gorici, kjer je največja izbera vsakovrstnega krojnega blaga za vsaki letni čas in za vsaki stan. Kdor dvomi o tem. naj poskusi in se prepriča, da je ni proilajalnico v Gorici, katera bi imela tako ogromno izbero ter more tako dobro m po ceni poslreči kakor se to godi v proda-jalnici Jurija M o s e-ta v sredi Haštela št. 8. z edino slovenski m a n a p i s o m a na oknoma. V sedanjem času bi pač bil greli, ako se ne bi držali Slovenci svojega narodnega gesla: »Svoji k svojim!» ter ne bi podpirali svojih trgovcev in obrtnikov v Gorici, posebno pa take, ki podpirajo naša narodna podjetja in tak trgovec je tudi gosp. J u r i j Mose! Nov« trgovine in obrti v Gorici. — Prihodnji številki „S.° in »P." priložimo naznanilo gg. Rudolfa K o n j e d i c a in Ve-koslava Zajca (zadnji je bil doslej 12 let voditelj največje ljubljanske tvrdkc z železjem — II am mers ch m i d t), da sta kupila znano D a r b o v o trgovino nasproti škofiji; otvorita jo na svoje ime 1. maja in prosila, da bi se jima prihranila morebitna naročila. Zanimanje za novo slovensko drogerijo je veliko. Družabniki se že oglašajo. Te dni je olvoril v Vrtni ulici poleg Ferjančiča gosp. J. S a u n i g puškarno. Ta gospod je bil več let v K a j i r i in je iz-najditelj dveh jako umetnih strelnih orožij. Več bomo še govorili. Torej napredek na vsej črti! Domača obrt. — Umetni mizar, g. Anton Č e r n i g o j, ima na prodaj jako lepo, ukusno izdelano kredenčno omaro iz orehovega lesu, katera bi dičila stanovanje boljše družine. D^lo je vseskozi umetno narejeno in vredno, da se ogleda. Želeli bi, da kupi; fo kredenčno omaro kak rodoljub, v obče pa moramo g. Černigoja priporočiti slav. občinstvu, ker mož je v svojem poslu strokovnjak in je bil že odlikovan, pa tudi ne stavi previsokih cen. Svojv delavnico ima v ulici Ponte nuovo št. 10 ob drevoredu proti Soškemu mostu. — Podpirajmo domačo obrt. Potres noče mirovati. V nedeljo, dne 17. t. m., 12 minut pred polnočjo se je oglasil tudi v Ljubljani. Sunek je bil precej močan tako, da je vznemiril za prvi hip prebivalstvo. Potres so čutili dne 13. t. m. ob 8. uri 10 minut tudi v Marijinem Celju. Trajal je Kakih pet sekund; sunki so prihajali od jugozapada. S Pečin pri Slapu ob Idriji pa smo dobili to sporočilo: Dne 17. t. m. ob 11. uri 50 minut zvečer smo čutili tukaj zopet precej močan, zibajoči potres, ki je stresel pohištvo in okna. V Krcdn pri Kobaridu je sklenilo občinsko starašinstvo v seji 12. aprila, da bo v proslavo cesarjeve petdesetletnice prispevala občina »šolskemu domu" v Gorici s 100 gld., kaleri se izplačajo v dveh obrokih, in ! sicer leta 1898. in 1899. po 50 gld. Krejska občina je četrta, ki je pristopila društvu „Šolski dom* kot ustanovnica s 100 gld. Upamo, da pridejo za-njo še druge. V sveto deželo so se odpeljali dne 12. t. m. avstrijski romarji; med njimi se nahaja tudi č. g. Josip Kosec, vikar v Novakah. Nesreča. — V Soči je na Bulovici 60-lclni Anton Koniac padel raz pečino ter se ubil. Lansko leto pa je padel njegov sin France v Sočo ter utonil. Tako sta se ponesrečila v teku jednega leta oče in sin. Požar. — Dne 12. t. m. je pogorel Anton V i d i č, posestnik v Kostanjeviei-Tre-beč nad Katiidom. Pogorelo mu je vse. K sreči je bil zavarovan pri banki »Slaviji", katera mu je škodo — kakor se nam poroča —¦ cenila v popolno zadovoljnost. V Uiljah smo imeli 19. in 20. t. m. zaželjeno pričakovane občinsko volitve. Do letos v tej občini še ni bilo prepirov in z d r a ž b pri volitvah, a letos je bila prav huda volilna borba. V HI. in 11, razredu so dosedanji starešine večidel propadli in zmagala jpikuraiova lifila. V I. razr. p\ sla bila prisiljena dosedanja Župana san.tsehe volili in tako je zmagala v letu razredu njiju lista kandidatov. Dosedanji župan je služil občini že 32 let, jeden njegov tovariš pa 28 let, a zdaj nista več g. kuralu po volji, da ju je hotel izbacniti, če ravno jima je dal svoj glas. Dva druga, katera je izbacnil, sla služila tudi že nad 20 let. — Dvomimo, tla so bile te /dražbe v Biljah potrebne. Več ulogneno še govorili. Matevž S a u n i g, velep. V Kobaridu so si ustanovil; društveniki kmetijskega društva svojo podružnico I Načelnikom je bil izvoljen deželni poslanec, g. Ivan Lapa ' a, namestnikom pa g. župan Fran S l u n • .• r, in zastopnikom v društvenem odboru v Gorici pa vodja kmetijske šole, g. Viljem D o m i n k o. Inkvizicija po vzgledu srednjeveških tiranij še vedno lepo cvete na Goriškem. Ali dandanes se Slovenci niti pritoževati ne moremo! Včasih so bili inkvizilorji naši narodni nasprotniki, in to je bilo vsaj razumljivo! Danes pa, ko nas davijo naši sinovi, da dokažejo na vzgor svojo nopristranost, se un smemo niti pritoževali. Radodarni doneski. Za nSloffinLu zavode,: Radodarni doneski. — Poslali po položnici društva »Sloga": Vesela družba pri Marijinem Gelji gld. 1-50. - Kodrič Fran, kural na Trnovem 1 gld. — Uršič Frane, učitelj in Leben Fran, kural v Libušnjem vsak 50 kr. udnine. Mihael Malik, trgovec v Ajdovščini 1 gld. udnine (1 gld. za «Solski dom»). -- Iz Brestovice: Kober And, vikar, Kos Josip, vikar in Vodopivec Fran, učitelj, vsak 50 kr. udnine; za zavode: Ke-ber Anton gld. 4*50, Kos Josip 1 gld., Vodopivec Fr. 1 gld. (Z islo položnico je poslal č. g. Kober tudi 5 gld. za »Šolski dom>). — Vesela družba, na Volčjemgradu zložila gld. 114, k temu dodal Peter Jurca, karuost.ru-garski umetnik še 50 kr. Za ^Šolski dom": Nek duhovnik ob italijanski meji se je priglasil kot ustanovnik s prvim obrokom gld. 10. — Jurij Mose, trgovec v Hašleln v Gorici, drugi obrok ustanovnine gld. 10. — Vesela družba pri g. F. P. in Fr. Gnmtarju v Šmarjah gld. 10. — Kuštrin Anton, trgovec fci hišni posestnik v Gorici gld. 5. — Gospa Marija Kenda v Bači nabrala gld. 3*60, k temu dodala sama gld. 2. — Kolesarsko družtvo »Gorica" pri svojem večeru gld. 3*80. — Na pred večer breginjskega sejma zložili pri igri «Surl» gld. 3*25. — Vesela družba slovenskih delavcev, potujoča v Bosno, zložila po Petru Kobalu gld. 1*50. — Kot. družabnici ste se priglasili in plačali letnino gospe Kuštrin N., trgovčeva soproga v Gorici 50 kr. in Krmpotic Marija 50 kr. Zamorci so požrli: V gostilni »Pri gradu" v Dol. Vrtojbi V gostilni pri »Pošli" na Grahovem V »Slov. Čitalnici" v Cerovem . . V gostilni g. Franca Vuk v Sovodnjah Začetek ob 5. uri popoludne. Ustopnina za osebo 30 novč. Razgled po svetu. Jubilejna razstava na Dunaju se odpre dne 7. maja t. 1. v Pratru. Otvoritve se udeleži tudi cesar, kateremu nameravajo tačas Dunajčanje prirediti velikanske Gvacije. «Reiciiswelir» prinaša jako lep članek, v katerem pozivlje grofa Thuna, naj naredi konec laškemu nasilstvu v Trstu. Človek res ne ve več, ali stoji Trst še v Avstriji, ali pripada že popolnoma Italiji. Avstrijska misel se tam zasmehuje in tržaški Slovenci ne uživajo več avstrijskih državljanskih pravic ; teh so deležni edino le Italijani. Slovence zasmehujejo, bojkotujejo in baš isedaj se trudijo, da jih spode iz cerkve, ker jim niti ne privoščijo, da bi culi božjo besedo v svojem materinskem jeziku. Italijani so sovražniki slovenskemu življu, oni so sovražniki Avslrije in istotako cerkve. Tržaške razmere so skrajno škandalozne in zalo pozivlje «Reichswehr» grofa Thuna, naj naredi red, če treba s* krajno brezobzirnostjo, da si Italijani zapomnijo, da je Trst avstrijsko mesto tei da tako tudi ostane. -—Radovedni smo, kaj stori »železna roku" grofa Thuna. " 6*05.'/3 5*50: 4-977, Vse skupaj; 71*G8 po svetu. Društvene vesti. Bralno in pevsko društvo „LIra"v Komnu vabi na veselico s plesom, katero priredi v prvo nedeljo meseca maja na dvorišči gospe Viktorije Bandel. Vstopnina k veselici 20 nvč. Sede';i 20 nvč. Za vsak plesni komad 10 nvč. Pri veselici in pri plesu svira godba iz Nabrežine. Začetek veselice ob 4. uri pop. Čisti dohodek je namenjen društvu »Šolski dom* v Gorici. V slučaji slabega vremena., se veselica odloži na prihodnjo nedeljo, dne 8. maja. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. Pevsko društvo ^Zarja" v Hojami vabi na koncertno veselico, ki jo priredi nedeljo, dne 24. aprila 1898. v prostorih »Narodnega doma" v Barkovljah s prvim nastopom lamburaškega zbora rojanskega. Na vsporedu «v razne pesmi ter šaloigra: Uskok, Koncert ženske podružnice družbo sv, Cirila in Metoda v Trstu je bil kar nnjsijnj-nejši. Ljubljanski umetniki so proizvajali vse točke kaj lepo in redno, le škoda, da ni bila dvorana poina, kakor bi moral?, biti, Velikodušno darilo. — V Kninu v Dalmaciji je umrl pred kratkim odlični hrvatski rodoljub, dr. Lovro M o n I. i, ki jo zapustil svojemu rojstnemu kraju svolo 40.000 gld. za ustanovitev kmetijsko šolo. Ntiiucl v LJubljani se gibljejo in za sedanje občinsko volitve so postavili kandidate kar v vseh treh razredih. Menda vendar ni upali, da zmagajo, Posledica razponi in popustljivosti l ¦Slovenska Malica« v Ljubljani ynbi na svoj XXXIII. redni občni zbor, kateri ho v sredo, dnn 27. aprila t. I. v »Narodnem domu". Vrsta razpravam: 1, Predsednikov govor. 2. Letno poročilo lajnikovo o dobi od 1. junija lani do 15. npriln letos. 3. Sklep računa o društvenem novčuein gospodarstvu za 1897. leto. 4. Volitev treh računskih presojevalcev, (g 9 a dr. pravil.). 5. Proračun za lelo 1898. 0. Dopolnilna volitev društvenega odbora. 7. Samostojni predlog društvenega odbora, da se društvena knjižnica odstopi deželnemu muzeju in v tej stvari stopi v dogovor z deželnim odborom. 8. Posamezni predlogi in nasveti. Kdor želi v smislu § 4. lit. a) društvenih pravil slaviti kak nasvet, ga mora po § 2. lit. a) opravilnega^, reda predložiti odboru in storiti to vsaj do 23. aprila t. 1., ako hoče, da pride v občnem zboru na razgovor. Za pot na pariško razstavo je ustanovilo „Hrvaško trgovsko društvo" v Zagrebu posebno hranilnico, v katero se plačuje po 10 gld. na mesec. Vožnja v Pariz bode veljala 240 gld. v H. razredu vštevši prenočišče, hrano, vstopnice in druge potrebne stroške. Ob jednem se z vplačevanjem deležev vsak zavaruje proti nezgodam. Ali bi ne bilo mogoče, da bi mero-tlajni možje med Slovenci se že skoro pobrigali za vdeležbo Slovencev na pariški razstavi in morda naredili polrebne korake, da se pridružimo bratom Hrvatom, če že ne pridemo do svojega vlaka? V Oloniiieu izhaja vsako soboto, v vseslovanskem duhu uredovana' ;,S i a v i a" kot priloga ,.Nove Selške Listyu. Listje prav skrbno uredovan in prinaša vse važnejše pojave po slovanskem svetu. V zadnji številki je začela prinašati večjo vrsto člankov pod zaglavjem »Razvoj in naloge ruske politike" iz peresu ruskega dvornega svetnika. Čeha g. Jana Vacli k a. Članki iz peresa lega izbornega poznavalca Rusije bodo gotovo velike važnosti. Uvodni članek zadnje številke govori o 95-letnem velikem Slovanu, slavnem Rusu Adolfu ivanoviču vitezu Dobrjanskijn, čegar plemenito srce obsega vse Slovane. (Dobrjanskij je rodom ogerski Rus.) Članek obsega tudi ta-le vsklik: „Veliki starček! Adolf Ivanovič! Sinovi češkega naroda ob bregovih Morave prosijo Vaše pripomoči. Recite lam, kamor tiče, ne bregovih Neve (t. j. v Petrogradu), da bi Rossia ne pustila poginiti Čehom, Moravanom in vsem Slovanom!" Ali Dobrjanskij izpolni to prošnjo? Morda 1 — Upati smemo, da bodo ob Nevi res začeli premišljati, ali bi se ne dalo kako pomagati zatiranim Slovanom! Upamo pa tudi, da pri nas ne bomo odklanjali ponn-jane pomoči iz strahu pred očitanjem „pan-slavizma". Češka pisateljica Zofija Podlipska je vsega skupaj napisala že 114 romanov in povesili, 26 povestij za narod, 4 gledališke igre, 100 drobtin, 100 povestij za mladino, 50 otroških drobtin, 13 otroških gledaliških iger in 20 literarnih in životopisnih študij. Pater Stojalowski kakor namreč poroča «Siov.» Narod» — si je znal pridobiti svoj manda*. na jako premeten način. Na vseh kmečkih, volilnih shodih je razvijal agrarni program sicer toli napadanih „stan-čikov*. Stanciki so radi tega podpirali izvolitev Stojalovskega, ter so zajedno onemogočili izvolitev soeijalista. Stojalovvski pa je v svojih volilnih govorih napad«Mudi „višje sloje, ki kmete samo izsesavajo in izrabljajo". S temi frazami je preslepil socijaliste, da so ga podpirali. Odkar pa je poslanec, prireja zopet volilne shode, na katerih strastno napada stancike, višjo duhovščino, zlasti pa »brezbožne» socijaliste. Kmetje ga časte kakor novega Mojzesa, ki jih prav gotovo reši »egiptovske lakote". Kusko-kitajski list ;priene v kratkem izhajati v Vladivostoku. Namen mu bo se-znajati vsestransko ta dva naroda med seboj. Rusi napredujejo. bis fl. 14-65 p. Met. — sowie sclnvarze, vveisse umi farbige Hennabarg-Salda von 45 kr. bis fl. 14«.. p. Met, — in den modernsten Gevvetien. karbon umi Oesains. An Privute porto-mul stcuejtvel insllaus. Muster urogehend. G. HeB»eberr's SeMen«F»l»rlkeu [k. n. k. Ho"..] ZOMCH. lr>) Splošno }a priznano pri želoilefnih boleznih lot najbolj^ prebavljivo In odvajalno SretI-StVO Gascara Sagrada Malaga vino i? deželno lekarne Prt Hariji pomagaj Tli. Mr. Milan Leuatek v IjuMjaiti. t vel. stekl. gld. l-iu. — J««*!1"; šilja se z obratno pošto. l_L_^li Dunajska borza 21. aprila 1898. Skupni državni dolg v notah . . .101 gld. : Skupni državni dolg v srebru .... 101 > i Avstrijska zlata renta.......120 , »j Avstrijska kronska renta 4% . , . 101 * •> Ogerska zlata renta 4%......120 , : Ogerska kronska renta 4%.....'-W » • Avslro-ngerske bančne dehrice . . . M'» , • Kreditne delnice.........:*W » • London visla...........1-1 » • NemSki drž. bankovci za 100 mark . ."S , J 20 mark.............'» . ' 20 frankov............ '•» * •' Italijanske lire..........44 . 1 C. kr. cekini........... 5 , "no in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. ti.) tiskarno črk na perilo. (P ,el.) Dobroznana gostilna ^ ANTONA VODOPIVCA ;# pri — • . # Trstu v ulici Ghega št. 7. j« v bližini juž- nejra kolodvora jedina naroiliiii gostilna S prCnOGiŠGi, katera Um pristna IHu in ...... vina iz Vipavske doline. ^ uhinja domača z okusno pripravljoniini jedrni. X? **»»**»**»*****»-#*'#»***#*-**#**#8« 1 U novo (lonci I aa \ \l— ico (uTopenjo) v se išče kot društveiiik izučeni miradilnicar (drogijer), kateri ima tudi nekoliko glavnice. — Oglasila, spričevala itd., nuj se dopošljejo upravništvu ,.Soče" v Gorici. Klepar Artur Makutz Ozka uliea 1. — G O RIC A — Via Sfcretta 1. l>ri|.nro-n Škropilnice proti poronospori (ponovljene po Ver-morelovi sestavi). Baker Je trd in svelel. Zali>tke Ivalvole) se more aliko premeniU. Škropilnica jo sestavljena »riprostn in tako, da škropi laliko na tri načine po volji laslnika. Ha*- Cena je zelo nizka, -ma Siroj za žvepljanje sodov iz cinkanejra železa. Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kan). ^j l"j -7 Meli za žvepljanje grozdja raznih sislemov. Cen iz gume za rsiikovrstne škrojdlnice. P. iS fl-i» Sprejemlje v popravljanje vsakovrstne drujre škropilnic« kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt spadajoča del; Ivan SeMncLler Dunaj, III. Erdbergerstr. št. 12. razpošilja gratls in franko kataloge v slo-vonsko-hrvatskeni jeziku z več kakor 300 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod. Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER c. kr. privileg. lastnik. Dnnaj, IH. Eifltoergeist. št. VI iminmm V Gorici- Nuiiskajilica 14-16 — V Gorici Prodajalnicn edina mehanična poprav ljulnicu šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače-in šivilje. Vsi' stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške ( in samokrese. Zaloga piva iz prve kranjske ekspertne pivovarne T. FriHilich-a na Vrhniki pri Ljubljani v Hahatišču 18. -- Gorica — via Rahatta 18. Priporoča so p, n, gg. gostilničarjem in zasebnikom v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po '/,, Vsi Vi« Vr> 11'm "l v steklenicah po '/« !*• Steklenice pridejo iz pivovarne napolnjeno, pasterizirane in plombirane. JSIJ. fctlede cene in dobrote piva s« ne hoji in konkurence. Hojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča z geslom Svoji k svojim! 74 12-0 Joško Rovan, zastopnik pivovarne. Podpisana pr poročata slavneinu oht-instvu v i in na deželi, svojo novo urejeno V zalogi imata tudi raznovrstne pijui*o, n. pr.: Francoski (.'o^iiac, pristni kranjski hii'..ji;vee, doiiiari ropinovee, lini nun, različna vina, goruSice (Senf) er drugo v to stroko spadajoče lilago. Postrežlia očna iti po zmerni eenali. Z odlir-nini .spoštovanjem Kopač & Kutin 7.} trgovcu v ŠcmeiiiSkl ulici St. I v hifti, kjer jo „TrgovHko-ol>rtim zadruga". Iva loMa delavnica v ulici MorellL št. 17. v Gorici. Velika zaloga kotlov vseh Tst. Baker { Kockast v ploščah in kotli zažgan je fran , coske sisteme.58 Škropilnice proti peronospori, zagotovljene so-lidnosti in točnosti. Sprojemljejo se vsakovrstna v koll.irsko široko spadajoča dela, kakor tudi nikliranje sabelj, dvokoles itd., in sicer vse po takšnih cenah, da se ne boji tekmovanja. Prosi se, zapomnili si ulico in številko hiše. Za obila n.iročila se priporoča udani Anton TabnJ, 7G 20—17 kotlarski mojster. 2f±L±L±±±* Zaščitna Miški: ; SIDRO.; LINIMENT. CAPSICICOMPOS. iz Riehterjeve lekarne v Pragri pripoznano kot izvrstno bol ublažujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld; se dobi po vseli lekarnah. NTaj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno znamko, s „Sidrom"\ namreč, iz RIC H T E RJ E V E lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno 4 28—32 znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem v PRAGI. ¦y'T"T'TVT'ynf*T'rrT"rT»fi