-- . -t=-	V Ljubljani, dne 31. marca 1910. — Številka 9.	.
TISKARNA R OTO MAK B A M B E R G
MIROSLAV A M B R O 2 1 C
Otoma r ledor Bamberg, lastnik bivše tiskarske tvrdke Ig. v. Kleinmavr & Bamberg v Ljubljani, ki je danes last Delniške tiskarne d. d., je* na jbol j odlična živeča osebnost v zgodovini slovenskega tiskarstva. Daši je Nemec po rodu, so njegove zasluge za slovensko tiskarstvo večje kakor vsakega drugega. Na slovenski zemlji ustanovljeno tiskarno je razvil s svojimi strokovnimi zmožnostmi in neumornim delom tako, da je zavzel z njo vodilno mesto in ga je priznavala tudi bivša Avstrija za tiskarnarja naj-\ išje dozorelosti. Nam je dal vzgled in vzgojil v svoji tiskarni izborne strokovne moči.
Njegova tiskarna je bila največja in najpo-polneje opremljena na slovenskem ozemlju. In dasi je bilo to strogo nemško podjetje, je izšlo iz njega mnogo slovenskega; najboljša slovenska literarna dela takrat so zagledala luč sveta v njegovi tiskarni. Poleg tega se je tiskarna od-’ likovala posvojili kakovostnih izdelkih. Nikjer drugje ni bila kakovost tako cenjena in gojena, kakor v njegovi tiskarni. Zaradi tega je bila ta tiskarna tudi vedno vzgled drugim, dobila je v tiskarstvu svojo tradicijo, ki jo je ohranila do zadnjega.
Zasluga za vse to gre gospodu Bambergu.
Gospod Bamberg, ki živi sedaj na svojem posestvu v Impolci, se še danes globoko zanima za pokrete in napredek slovenskega tiska. Zaradi tega nam je na našo prošnjo tudi rade volje ustregel z nastopnimi podatki o svojem tiskarskem delovanju:
«Za Vašo revijo naj podam obris zgodovine svoje nekdanje tiskarne. Vaši želji rad ustreženi, kolikor mi je to mogoče v moji samoti, kjer
nimam vseli pripomočkov. Preden se dotaknem zgodovine svojega lastnega podjetja,moram povedati nekaj iz zgodovine tvrdke Kleinmavr iz Celovca, ki je ustanovila istoimensko tvrdko v I juhijani.
Leta 1688. je dobil Matija Kleinmavr oblastno dovoljenje za ustanovitev tiskarne v Celovcu, l a tiskarna s knjigotrštvom, ki je bilo vezano ž njo, je ostala od tedaj v posesti rodbine, prehajajoč podedščini od očeta na sina. Tretji naslednik tvrdkinega ustanovitelja,Ignacij Alojzij Kleinmavr. ki ga je zaradi zaslug odlikoval cesar Jožef II. s plemstvom in s častnim naslovom ,Edler von‘, je ustanovil leta 1782. tiskarno v Ljubljani in hkratu tudi časopis .Laibacher Zeitung*. Obenem je ustanovil v Žužemberku tovarno za papir, kamor se je umaknil, pre-pustivši tiskarno in knjigotrštvo svoji soprogi Thekli, roj. v. Lieben. Ta je dala podjetje v najem knjigotržcu Johanu Gasslerju. Med francosko okupacijo so tvrdko upravljali drugi za mladoletnega Ignaza v. Kleinmavr,mojega deda. dokler je ni po povratku Avstrijcev leta 1814. sam prevzel.
Ignaz v. Kleinmayr je vodil očetovsko podjetje, knjigarno, do leta 1835., ko se je preselila v novo sezidano Ovijačevo hišo na Kongresnem trgu, dočim se je preselila v dvajsetih letih tiskarna v novo zgrajeno hišo v takratni Blatni (sedaj Kolodvorski) ulici št. 132. Tiskarna je bila omejena skoro izključno na tiskanje ,Laibacher Zeitung*. ki je postala pozneje uradni list, in se ni bavila s širšim založništvom. Moj ded je imel dve hčeri, od katerih je mlajša I hekla poročila v začetku leta 1847. mojega
očeta Otomarja Fedorja Bamberga, ki je bil takrat voditelj Kleinmayrjeve knjigarne. Moj oče je stopil kot družabnik v tvrdko, ki se je od tedaj imenovala Ig. v. Kleinmayr & Bamberg. Podjetje je zopet začelo uspevati. V tiskarno so postavili dva Sieglova velika tiskalna stroja iu namesto lojevih sveč so vpeljali plinovo razsvetljavo. Žal se je delovanje mojega očeta žalostno končalo s smrtjo leta 1862. Vodstvo vsega podjetja je prevzel zopet moj ded Ignaz v.Klein-inayr. Jaz sem pa moral prekiniti svoje učenje na ljubljanski gimnaziji, da sem se šel učit Gutenbergove umetnosti v tvrdko Kremersche Druckerei v Augsburgu in knjigotrštva v Schmidovo knjigarno istotam.
Koncem leta 1865. so me poklicali domov, da bi deloval v očetovskem podjetju. Kot mlad in neizkušen dečko nisem prav vedel,kaj bi pričel ter sem pustil, da je tekla stvar sama naprej, dokler nisem pridobil nekaj izkustev. Skoro istočasno, ko sem vstopil v očetovsko podjetje in mi je ded podelil p rok uro, je vstopil gospod Karel Riiting kot tiskarniški faktor. Tiskarna je bila takrat zelo majhna. Vse je bilo nastanjeno v prizemskem krilu hiše v Dolgi (sedanji Dalmatinovi) tilici, in sicer faktorjeva soba, stavnica, tiskarnica, skladišče papirja in odprava. Stavci so bili ti-le: Polc, Martelanc, Kozel, Arzelin, Armič, Kremžar in Lindtner; strojnika Pajk in Pleschko, odpravite! j pa stari Kapla. Počasi smo podjetje obnavljali; da bi pridobili prostor,smo odpravo premestili iz tiskarne; namesto prostih plinovih plamenov, ki so razširjali veliko vročino, smo vpeljali milejšo Auerjevo luč: naposled smoleta 1873. postavili velike tiskalne stroje v poseben prostor in nabavili nov Konig& Bauerjev stroj. Kmalu pa tudi to prehodnje ni več zadostovalo; odločiti sem se moral za novo zidavo,da smo mogli nanovo kupljene velike tiskalne stroje spraviti v veliko dvorano za stroje; poleg nje je bila stavnica; dalje sem zgradil prostore za kotel in dva parna stroja,od katerih je bil eden za pogon strojev v podjetju, drugi pa za električno razsvetljavo, ki je bila prva v Ljubljani. Obenem sem ustanovil malo knjigoveznico, ki jo je vodil gospod Bonač.
Ker seje od tiskarne neprestano več zahtevalo, ti prostori niso več zadostovali, moral sem dvigniti eno nadstropje za prostore za stavce, dočim sta ostali v pritličju strojnica in knjigoveznica.
Leto 1895. nam je prineslo strahovit udarec. Potres, ki je o Veliki noči divjal v Ljubljani, je uničil stanovanjsko hišo, kjer so bili v pritličju nekateri oddelki tiskarne, novo sezidano tiskar-niško poslopje pa je ostalo skoro neprizadeto. Treba je bilo torej skrbeti za nove prostore. Porušeno stanovanjsko hišo je bilo treba nanovo sezidati; po otvoritvi Miklošičeve ceste pa je nastala potreba, da sem zgradil na mestu, kjer je stala hišica za parne stroje, moderno poslopje ter pridobil s tem prostore za pisarne, sobe za faktorja.odpravo in uredništvo lista ,Laibacher Zeitung’. Pri tej priliki sem opustil pogon na paro ter postavil na dvorišču električno pogonsko napravo v začetku s srkalnim plinom, pozneje z Dieslovim motorjem. Obenem sem postavil centralno kurjavo, za tiskarno pa nabavil nov amerikanski veliki tiskalni stroj ,Miehle‘, dočim sem že poprej nakupil moderne male tiskalne stroje za barvne tiske ter vpeljal kot prvi v Avstriji stavni stroj ,Linotyp‘.
LT kratkemu osnutku,kako je polagoma rastla moja tiskarna, je treba, da naštejem še vzroke, ki so mi omogočili, da sem mogel dvigniti svojo tiskarno iz skromnih početkov do uglednega podjetja. V prvi vrsti mi je pomagalo načelo, d a sme iz mojih tiskalnih strojev v svet samo brezhibni izdelek. Tako so bila dela moje tiskarne deležna povsod priznanja in so bila tudi na različnih razstavah, v Tipskem leta 1914. celo z zlatim priznanjem odlikovana. Zaradi tega se je krog naročnikov neprestano večal. Toda to samo ni zadostovaloza popolnozaposlitevtiskal-nih strojev. Lastno založništvo, ki sem ga opre- _ mil deloma tudi z velikimi žrtvami, je moralo dajati delo mojim tiskalnim strojem. Ko je bil dovoljen na neki ljubljanski spodnji gimnaziji slovenski učni jezik, sem prevzel izdajanje potrebnih šolskih knjig, ko za to ni bila pripravljena nobena druga knjigarna. To ni bilo dobičkonosno podjetje, ker prodaja učnih knjig ni .bila zadovoljiva.
Prvi slovenski pisatelji: Stritar, Levstik, dr. Tavčar so dali svetu svoja zbrana dela pod mojo tvrdko. Prve publikacije pesnikov Župančiča in Cankarja kakor tudi različna druga slovenska dela so izšla v moji založbi. Ker je bilo število kupcev slovenske literature še zelo omejeno. nismo mogli delati visokih naklad, zaradi
Bambergova tiskarna (sedaj last Delniške tiskarne d. d.), kakor jo je sezidal po potresu. Spredaj je palača po načrtih slovitega arhitekta Fabianija, še danes arhitektonsko ena najlepših stavb v Ljubljani. V njej so nastanjene pisarne sedanje Delniške tiskarne in nekaj tiskalniških prostorov. V srednjem poslopju je spodaj'tiskar-nica, v prvem nadstropju dvorane za stavce. V zadnjem poslopju so še ostali tiskarniški prostori in knjigoveznica.
česar so bili zaposleni bolj stavci, kakor pa tiskalni stroji. Popolnoma drugače pa je bilo z nemškim založništvom šolskih knjig in slovenskimi Abecedniki ter ljudskošolskimi knjigami, ki so izhajale pri meni. Zgodovinske učne knjige pisatelja Zeheja, Supanovo domovinoslovje in zemljepis so po osebnem prizadevanju založnika, posebno pa zaradi njihove odlične vsebine, vpeljali kmalu po vsej Avstriji in so dosegle te knjige poleg slovenskih Abecednikov visoke po-natiske preko 10.000 iztisov in so tako skrbele za neprestano zaposlitev tiskalnih strojev.
Poleg črnega tiska sem gojil tudi umetniški in barvasti tisk. Od slikarja Ruppeja sem pridobil veliko število pokrajinskih slik z Gorenjske, ki so v tribarvnem tisku, v obliki razglednic, ponesle v svet spričevalo o lepoti naših gorenjskih krajev. Isti svrhi so rabile tudi Simove publi-
kacije: .Bilder auš Krain 1. Im Cebiete der Steiner Bahn‘, ki jim je dodal ritmojster Ladislaus Benesch risbe. Drugi zvezek, ,Oberkrain‘, žal ni mogel več iziti, čeprav smo imeli pripadajoče Benescheve slike že v lesorezih, ker je medtem izbruhnila svetovna vojna in preprečila vse grafično delovanje. Nastalo je pomanjkanje papirja, da, velik del črkovnega materiala v tiskarnah so zaplenili za vojne svrhe.
Po 50letnem zvestem sodelovanju pri razvoju tiskarne je stopil v pokoj voditelj tiskarne, gospod Karel Riiting. Na njegovo mesto je stopil gospod Herman Brandt.
Povojni je stara monarhija razpadla, ustavili so list .Laibacher Zeitung', ki je izhajal 136 let. beto pozneje, 1919., sem svojo tiskarno, ki sem ji posvečeval 34 let svojega življenja v neumornem delu, prodal.»
Tilko gospod Otomar Bamberg. K termi dodajamo na njegovo podjetje se nanašajoče še nastopne podatke:*
Leta 1731. je Janez Friderik Kleinmayr natisnil svojo prvo slovensko knjigo, namreč o. Ro-gerija zbirko slovenskih pridig z naslovom «Palmarium», leta 1744. pa ponatis 1. izdaje prevažnega Megiserjevega besednjaka:«Dictio-narium Quatuor Linguarum: Videlicet Ger-manicae, Latinae, lllyricae (quae vulgoSclavo-nica appellatnr) el Italieae, sive Uetruscae*. Temu velikemu dogodku v zgodovini slovenske književnosti je sledilo več manjših del nabožne in tudi jezikoslovne vsebine: o. Primoža Lau-renzhizha «Missionske Peissme*, Petra Canisija «Catechismus», leta 1770. so bile pa «vtisnjene» per Kleinmayrskeh Deidizhah Gutsmanove «Ghristianske Resnize», ki so jim sledile njegove «Anmerknngen iiber die vvindische und krainerisehe Rechtschreibung», dalje «Windi-sche Sprachlehre» in «Deutsch-windisches Wiir-terbuch», ki je doživel pod Jarnikom leta 1829. že šesto izdajo, leta 1780. pa še Gutsmanove «Evangelie ino Branje ali Pisme* in pa leta 1790. njegov «Ta veliki katekismus».
Leta 1783. je «v’ Lublani per ign. Kleinmajer-ju» izšlo tudi Bastiančičevo «Katholshku pod-vuzhenje*, leto nato pa prva slovenska drama A. T. Linhartov: « la vesseli dan ali Matizhek se sheni».
Leta 1792. je izšla za naše kmetijstvo prepotrebna poučna knjiga, namreč prevod Wol-steinove knjige «Bukve od Kug iuu Bolesen Goveje shivine, tih Ovaz inu Svin, popissane sa kmete», ki so izšle hkratu v Ljubljani in v drugem, znatno slabšem prevodu tudi v Celov-cu. Celovška tiskarna je tiskala dela Urbana Jarnika «Jedro kershanskih resniz* in «Kleine Sammlung solcher altslavischer Worter, welche in heutigen windischen Dialecten noch kriiftig fortleben». Ferdinand Kleinmayr je v Celovcu leta 1832. natisnil Jarnikov «Versuch eines Ety-mologikons der Slovenischen Mundart in lnner-()esterreich» in pa dvakrat Jarnikove evangelije. Ta je v Celovcu izdajal in tiskal tudi slovenski leposlovni list, namreč Antona Janežiča
* Te podatke sta sestavila gg. Herman Brandt in Ante Gaber.
Slovensko Bčelo». Izdajal ga je s pomočjo več rodoljubov odgovorni izdajatelj in tiskar Ferdinand žl. Kleinmayr 1830. do 1833. leta. V 111.letniku je ta list imel tudi prilogo «Šolski prijatel», torej prvi slovenski pedagoški časopis.
Leta 1804. je «Laibacher Zeitung» dobila tudi prilogo «Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergniigen», ki jo je leta 1819. zamenjal za slovensko literarno zgodovino prevažni «lllyri-sches Blatt», kjer je izšla leta 1827. prva Prešernova pesem «Dekelcam», med ostalimi stvarmi pa tudi Čopova abecedna vojska, ki je bila odločilnega pomena za slovensko književnost.
V Bambergovi tiskarni se je tiskal tudi ljubljanski List», ki ga je urejeval prof. Fran Šuklje, pozneje pa J. Naglič. Glavni sotrudniki lista so bili razen šukljeta še Levec, Senekovič, Vrhovec in Stritar. Ko je Matica Slovenska odklonila izdajo Stritarjevih zbranih spisov, je leta 1887. Bamberg začel izdajati njegova dela in s tem zbrane spise slovenskih klasikov, ki so jim sledila najpomembnejša dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
Leta 1883. je tvrdka izdala pomnoženi ponatis L zvezka Gregorčičevih «Poezij», od 1887. do 1899. je izšlo sedem zvezkov Stritarjevih zbranih spisov, od 1891. do 1893. pet zvezkov Levstikovih zbranih spisov v krasni vezavi in od leta 1896. do 1899. je dal tiskati štiri zvezke svojih «Povesii» pri Bambergu celo dr. Ivan Tavčar. Tudi večino del Antona Aškerca je natisnila in založila ta tvrdka: leta 1890. «Balade in romance*, pozneje pa po vrsti «Lirske in epske pesmi*, «lzmajlov», «Red sv. jurja*, «Tujka», «Nove poezije*, «Četrti zbornik poezij*, «Primož Trubar* in leta 1912. «Poslednji Celjan*.
Otomar Bamberg je založil tudi Cankarjevo «Erotiko». Izdal je njegovo zbirko «Ob zori* in Otona Župančiča «Samogovore». Da pa ni zanemaril Prešerna, nam leta 1869. dokazujejo A. Pacejeve «Lieder des F. Prešeren*, leta 1880. Samhaberjevi «Preširenklange» in leta 1900. izdaja Pintarjevega Prešerna s Karpellusovimi ilustracijami v dveh izdajah.
Velike zasluge ima Bamberg za slovensko kulturo z izda jo velikega števila slovenskih šolskih knjig. Če poleg učnih knjig zabeležimo še «Mittheilungen des Musealvereines»in«lzvestja
muzejskega društva*, moramo priznati, da je iz ie tiskarne prišel tudi znamenit del naše znan-stvene literature.
Pri Bambergu je izšlo dalje: Novakova stenografija, Nedvedovi «Slaveki» ter Pahorjeve in Miheveeve muzikalije, zemljevidi Maroltove
-Vojvodine Kranjske*, Bedenkov roman «Od pluga do krone* in prvenci iz del Fantka, Eran-keta, Govekarja, Golarja, Koruna, Meška, Maistra, Moleta, Preglja, Feigla, Seheinigga, Šorlija, Novačana, Sakserjeva angleška slovnica ter prevodi iz najrazličnejših jezikov.
SEST RES N !C O TUJKAH
A. S O V R L
Vendar je treba priznati, da pišejo slovenski znanstveniki kljub jezikovni odvisnosti od Nemcev povprečno v mnogo čistejšem slogu kakor njihovi nemški tovariši. In to ni majhna stvar, zlasti če pomislimo, da je slovenski znanstveni jezik, kolikor ga je, prav za prav plod šele poslednjih desetletij. Lampe, Ušeničnik, Veber, Kidrič, Izidor Cankar, Prijatelj, Stele, da naštejem le nekaj imen, so bili in so možje, ki jim gre hvala, da postaja slovenščina sposobna tudi za izražanje najglobljih abstraktnosti.Treba ji je le še nekoliko odločnejše osamosvojitve od nemškega tujkarstva, pa bo im svoji snažnosti in prožnosti doma lega kos okusni znanstveni francoščini. Koliko čiste in dragocene jezikovne rude nam je natopil dosihmal n. pr. za zdravilstvo dr. Plečnik v Mladiki! Seveda tudi tu ni brez troske, kakor sploh nobeno človeško delo ne more biti popolno, ali to je malenkost spričo obilice dobrega. Manj izbirčen je jezik slovenskih esejistov in umetnostnih ocenjevalcev. Le-ti rabijo vse prepogosto povsem nepotrebne tujke. Če berem n. pr. v neki oceni v 91 vrstah 83 tujk, večkrat kar po tri v eni vrstici, se mi zdi, da je to za tako kratek spis na vsak način preveč, zlasti ko so med vsemi tujkami samo tri ali štiri upravičene, vse ostale pa kaj lahko nadomestljive. Recimo, da bi vse te tujke označil po angleškem vzoru z ležečim tiskom, kakšno lice bi imelo tako besedilo? Tu ne velja več prispodoba o rozinah v testu, to so — peto veniam verbo — ščurki na žgancih!
Lani je prinesel neki slovenski dnevnik članek o izposojenem jezikovnem blagu. Pisec navaja na osnovi knjige Hansa Reimanna «l)er gute Onkel Reimann* nekaj Reimannovih misli o nenadomestljivosti mnogih tujk, strinjujoč sc s pisateljem, da trebljenje tujk jezika ne čisti, temveč da mu jemlje moč in bogastvo. Ta splošni stavek Reimann sicer omejuje s pripombo, da je mnogo tujk, ki jih človek z jezikovno vestjo nikoli ne rabi, in našteva med drugimi takimi n. pr. retour, kolosalno. faktično, efektivno, kupe, peron, trottoir itd., vendar v isti sapi ugovarja samemu sebi, češ, ker imajo tujke drugače že svojo neizpremenljivo veljavo, utegne biti celo izraz «kolosalno* umesten.
«tako v resnem, slovesnem smislu, kakor tudi v ordinarnein . Pri tem poudarja Reimann, da rabi nalašč besedo «ordinarno», kajti «navad no — tako prevaja ta izraz člankar, ka-li — da ni niti približno tako ordinarno kakor «ordinarno». Tu se motita oba,pisatelj in poročevalec.Predvsem tujke nimajo svoje neizpremenljive veljave; resnica je marveč, da so po veliki večini izpreminjaste, raztezne, gobave, meglene, brezizrazne, da pomenijo vse in ne pomenijo ničesar ter da jih rabimo le tedaj, kadar ne vemo natančno, kaj bi radi povedali. V dokaz temu sem navedel že dovolj zgledov; eden nadaljnjih je ta, da utegneš premnogo-krat eno tujko zamenjati z drugo, ki nima z ono prav nikakega stika, in vendar ni v pomenu nobenega razločka: namesto «elementa» moreš brez škode staviti n. pr. «faktor» ali «moment» ali koeficient itd. Neki ocenjevalec piše o starejših Lenbachovih slikah (Engel): «Ihr Wcrt beruht allein in den Faktoren der Pilotyschen Schule». Kdo, za tristo maličev, ve, kaj pomenijo ti sluzavi «faktorji*? /akaj ne cin den Elementen*, «in den Koeffizienten , cin den Momenten . cin den Kom-ponenten*, cin den Resultanten*? Ali čutite, ljudje božji, kaka zdrizava žolica se cedi iz takih brezbarvnih «elementov»? Pa pravi ta dobri stric Reimann, da imajo tujke svojo neizpremenl jivo veljavo! Sarrazin navaja v uvodu k svojemu slovarju za eno najbolj izpreminajstih tujk, idejo, če sem prav štel,kar štiri iu trideset prelepih nemških izrazov, od «Urbild-a der Dinge*, kakršnega si je zamišljal Platon,pa do kuharice,ki jo jegospodinja oštela, «weil sie es unterlassen hat, cine Kleinig-keit, einen Tropfen, ein Tropfchen, ein vvenig, oder etvvas... kurzum, «eine ldee» mehr Essig an den Salat zu tun . Podobno je z izrazom ckolosalno . Poznam ljudi, ki ga rabijo prav v vsakem stavku, seveda v najrazličnejših pomenih: kolosalno dekle, kolosalna klobasa, sinoči smo ga kolosalno polomili, ta črta je kolosalno tenka, ta tujka je kolosalno obledna itd., pri čemer pomeni ckolosalcn (z naglasom na prvem in tretjem zlogu, kajpak) lep, dober, priden, len, nadarjen, dovtipen, družaben. vesel, objesten, miren, razposajen, dojemljiv, pobožen, brezbožen, mehkega srca, trdega srca,
nepristopen, dostopen in pet sto drugih izrazov (vse o dekletu, kakor si ga pač kdo misli), velik, okusen, izvrsten, ravno prav soljen, dobro povojen (o klobasi, kakor pač komu ugaja) itd. In ta «ko-losalen» naj bi bil umesten v resnem, slovesnem smislu? Ne! Rekli smo že, da za nravstveno vznosi-tost doinalega nobena tujka ni prida, ker je manj vredna in neplemenita primes, ki se prilega zgolj nizki prozi. Najmanj prida za slovesnost je pa ravno «kolosalen», ker je beseda zbog neprestane in neprimerne rabe tako «kolosalno» oguljena, da zveni brez izjeme odurno, grdo, sirovo in prostaško. Mislim, da sem se s temi štirimi izrazi—mogel bi jih potrojiti — tako jasno izrazil, da prav nič ne pogrešamo besede «ordinaren», ki se zdi Reimannu in že omenjenemu člankarju mnogo pomenljivejši kakor recimo «gemein» ali tudi «ge-
vvbhnlich in slovenski «navaden : kajti tudi poslednja dva pridevnika imata n« svojem mestu in s svojim poudarkom priznak prostaškega, nizkega in podlega, kar beseda «ordiniir med drugim vsekakor tudi pomeni. Jaz v resnici ne vem, kakšna ušesa ima Reimann, da čuje iz besede «ordimir več kakor iz «gemein». Po mojem je baš nasprotno res: če porabljamo oba izraza o kakem človeku, meri «ordinar» bolj na njegovo vedenje in govorjenje, «gemein:s pa bolj na duhovno bistvo, značaj, mišljenje in podobno. Zato utegne biti «gemein vse prej kazniva žalivka kakor pa «ordintir , to tudi zategadelj, ker je domači izraz točno opredeljen in vsakomur umljiv, tujka pa po svoji naravi raztezna, nabuhla in brezizraznu.
(Se bo nadaljevalo in končalo.)
O RAZLIČNIH T IN NJIHOVIH
VI.
TISK IZ IZDOLBEN1NE V BAKRU (BAKROTISK)*
l isk iz izdolbenine v bakru ali bakrotisk je pri nas najnovejša tehnika tiska. Primerna je posebno za tisk slik in ilustracij. Za ta namen se tudi izplača in je postopek cenejši od drugih; za lisk pretežnega besedila bakrotisk ni umesten.
Tiskalo za bakrotisk je bakrena plošča ali bakren val j. V baker jedkamo podobo, lik, ki ga z barvo potem prenesemo na papir, platno ali kako drugo, za ta lisk primerno snov.
V kratkih obrisih je postopek naslednji:
Sliko, ki jo hočemo ponatisniti, fotografiramo s suhim postopkom. Z dobljenim fot ogrni ičnim negativom napravimo diapozitiv, ki pa mora biti obrnjen. To dosežemo na ta način, da obrnemo že negativ s prizmo in po tem negativu napravimo s kontaktom ali prosojno v aparatu diapozitiv, ali pa z neokrnjenega negativa prosojno v aparatu tako, da smo obrnili negativ, napravimo obrnjen diapozitiv. Delali so tudi tako, da so lotografično plast sneli s steklene plošče, jo obrnili in zopet pritrdili na steklo.
* Kakor sem povedal v prvi številki našega listu, sc mi naziv »bakrotisk* ne zdi popolnoma pravilen, vendar ga bom uporabljal, ker je pri nas že udomačen in se zaradi njega ni bati kakega nesporaznmljenja.
EHN I KAH TISKA POSEBNOSTIH
Za običajen enobarvni tisk so potrebne izboljšave na negativu in na pozitivu praviloma le v majhni meri.,Pravilno je tudi. da se izboljšav fotograf čimbolj izogiblje, in sicer s tem, da napravi čim boljše in popolnejše posnetke po potrebi že popravljenih originalov. Če je dober negativ, se da ž njim napraviti dober diapozitiv, ki mora biti brez posebnih izboljšav primeren tudi za nadaljnji postopek.
Vsi diapozitivi, ki pridejo v poštev za en sestavek, morajo bili po svoji teži popolnoma enaki. Edino pravilno je tudi, da vsako podjetje dela vedno za vse sestavke popolnoma enake diapozitive. To doseči je ena najtežjih nalog fotografa za bakrotisk, kajti za to mora imeti dobro izšolano oko. Postopek je tako natančen, da človeški organ dostikrat ne more točno presoditi razlik. ki jih pokaže rezultat nadaljnjega dela.
Za diapozitive so najbolj primerne suhe plošče z ipanjšoobčutljivostjo, ki delajo mehko. Plošče ali filmi, ki delajo trdo, so primerni samo za črnobele slike in pisave. Drugače pa je največja vrednost v tem, da poda diapozitiv vse odtenke najbolj razboritega originala.
Za prejšnji negativ je seveda treba vzeti tak material, da dobimo čim točnejšo sliko foto-g ra firan ega p red meta.
Teži lin diapozitiva mora bili primerna nadaljnjemu postopku, nanašajočemu se na debelino želatine, na katero kopiramo diapozitiv, in na globočino izdolbenine, ki je pravilno dosegljiva in za tisk primerna samo pri pravem razmerju. Pogrešeno razmerje v tem pogledu je izgubljen uspeh. Koliko težav leži v tem, ve samo oni, ki praktično delu. Tu gre za stopnjevanje vseh odtenkov še tako globoke slike, ki morajo biti razvrščeni in razčlenjeni v minimalni debelini fotografične plasti, dalje želatine in enako v globini izdolbenine, ki znaša največ 004 mm.
Diapozitiv kopiramo na takozvani pigmentni papir, to je s posebno pripravljeno želatino tanko prevlečeni papir. Teh kopirnih papirjev je več vrst z različnimi lastnostmi. Želatina na pigmentnem papirju je v prvotnem stanju za svetlobo neobčutljiva. Občutljivost dosežemo s tem, da jo prepojimo s 4%nim kalijevim bikro-rnatom; občutljivost je popolna, kadar je želatina posušena. Čim bolj suha je, tem bolj je občutljiva in tem trše dela.
Za kopiranje diapozitivov na pigmentni papir je treba posebnih priprav, s katerimi je mogoče tesno pritisniti papir na diapozitiv. To so okviri spredaj s steklom,na katero položimo diapozitiv s fotografično plastjo zgoraj, na to pigmentni papir z želatino na fotografičn i plasti, preko tega pa gumijasto prevleko. Vse to tesno zapremo v okvir ter izsrkamo s posebno srkalnico zrak iz okvira, tako da pritiska zunanji zrak s tako silo na vse plasti vokviru,daje stik med fotografično plastjo in pigmentnim papirjem brezhiben.
To osvetlimo pri modernih napravah z močnimi obločnicami. Osvetlitev mora biti v pravem razmerju krepkosti luči, časa, težine diapozitivov in občutljivosti želatine.
Razen slike je treba kopirati na vsak sestavek še sito. Izdelek na bakru,to je izdolbenimi.mora zaradi tiskanja imeti samo majhne luknjice, ne večjih, obširnejših izdolbenih ploskev, ker bi v tem primeru strgalo ne moglo opravl jati svojega posla. Na neenakomerno izdolbeni ploskvi bi se zatikalo,skrhalo in skrhartoranilobakrenoplast. Zaradi tega uporabl jamo sito, ki ima hO do 70 črt na milimeter,in to sito kopiramo na vsako sliko. Samo nekatere stvari se lahko izdelujejo brez sita, tako n. pr. poštne znamke po patentiranem postopku dr. A. Nefgena, ki jih izdelujejo na I lolandskem.
K mini ra na želatina ima tole lastnost: Osvetljena mesta se strdijo in postanejo v topli vodi neraztopljiva, neosvetljena mesta so v topli vodi (približno 42") raztopljiva.
Osvetljeni pigmentni papir prenesemo na baker, iz katerega naposled nastane tiskalo. Ta baker imamo dosedaj v treh različnih oblikah: Imamo bakrene ploskve, ki izdelane tiskamo plosko in jih potem kot tiskalo lahko hranimo dalje za morebitne poznejše naklade. To je prvotni način, ki pa ga čimdal je bolj opuščajo. Potem imamo bakrene valje. Tiskalo v obliki valja se tiska v rotativnem stroju, po tisku iz-jedkano plast obrusimo ter val j. ko je izrabljen, na novo galvanično pobakrimo. Imamo pa tudi tanke bakrene plošče, ki zadostujejo samo za enkratno jedkanje ter so tako upogibljive, da jih lahkonapnemona okrogli tiskalni valj.tiskamo z njih v rotativnem stroju, potem jih snamemo ter lahko ohranimo za nadaljnje naklade.
Prenos pigmentnega papirja na baker izvršimo takole: Baker je treba do skrajnosti dobro očistiti. Papir položimo na baker, ki smo ga zmočili z vodo ali špiritom. Na ta način prilepimo želatino na baker, pritisnivši jo s posebnimi za to pripravljenimi tiskačt iz gumija. Za ta prenos imamo tudi že posebne mehanične priprave. Sedaj je želatina na bakru, zgoraj pa papir, ki ga je treba odločiti. S polivanjem ali kopanjem s toplo vodo se papir polagoma odloči. Želatina ostane na bakru. Nato se prične razvijanje želatine.
Tudi to se vrši z oblivanjem s toplo vodo. Neosvetljene plasti želatine se tope in jih voda odplavlja: osvetljene plasti ostanejo trdne. Tako nastane iz želatine relief,ki je v vseh podrobnih odtenkih debelejši na svetlejših mestih slike in tanjši na temnejših, torej negativna podoba originala, odnosno bodočega odtiska.
Ko je želatina razvita, jo posušimo. Suha žela-tina ima to lastnost, da prepušča železni klorid, ki pa je ne poškoduje. Čim tanjša plast želatine, temveč klorida prepusti.čim debelejša plast,tem manj ga prepusti na baker, ki ga železni klorid razjeda.
Mesta na želatini, odnosno na bakru,ki morajo ostati popolnoma nedotaknjena od železnega klorida, prevlečemo z asfaltnim lakom, ki je za železni klorid popolnoma odporen.
Poiem začnemo z jedkanjem, ki obstoji v tem. da polivamo želatino z železnim kloridom, v začetku večje specifične težine, pozneje pa manjše; železni klorid tako prodira skozi želatino, razjeda spodaj baker ter dela v mejah sita ma jčkene izdolbenine različnih globočin. V tem leži najvažnejše dejstvo tiska iz izdolbenine. Po pigmentu, ki medtem izpreminja barvo, se da opazovati delovanje železnega klorida. Ko je dosegel na najtemnejših mestih dovolj globine, obenem pa načel tudi najsvetlejša mesta, prekinemo jedkanje na ta način, da polijemo pigment z vodo. Nato želatino izmijemo, baker očistimo in tiskalo je gotovo.
Sedaj pride tiskalo v tiskalni stroj, da prenesemo lik s tiskala na papir ali kako drugo snov, ki se da na ta način nanjo tiskati. Ali: tiskalo je v tiskalnem stroju, da prenese barvo na papir ali kaj drugega.
Barva za lisk iz izdolbenine v bakru je redka, tekoča ter razredčena z izhlapevajočimi snovmi (običajno xylol), da se na papirju hitro suši. S to redko barvo se namaže v tiskalnem stroju vse tiskalo. In sedaj nastopi za občno mogočnost tiska iz izdolbenine bistveno sredstvo, to je strgalo (iznajdba Čeha Kliča), ki postrga in posname z vse ploskve tiskala barvo ter jo pusti samo v'izdolbeninah. Izdolbenimi vsebuje lik. sliko, črke, in tam ostane barva v različno globokih plasteh, povsod okrog je strgalo barvo posnelo.
fiskalni stroj pritisne z barvo napolnjeno tiskalo na papir, kjer ostane barva in potemtakem slika.
Pri tej priliki je treba povedati, v čem je bistvena razlika tiska iz izdolbenine od tiska z vzbokline ali s ploske v svojem končnem učinku.
Pri vseli postopkih razen pri tisku iz izdolbenine je nanesena barva na tiskalo enakomerno, v povsod enako debeli plasti; potemtakem je tudi na papir prenešena plast enakomerno debela. Tako je tudi pri slikah, ki so tiskane s klišeji in ki kažejo podobe s polovičnimi toni. različne, tudi najfinejše svetle in temne odtenke. Vsi ti odtenki nastajajo z gostejšimi ali redkejšimi pičicami sita.
Pri tisku iz izdolbenine pa nastajajo temnejša, odnosno svetlejša mesta slike zaradi debelejše ali tanjše na papir nanesene plasti barve.
Čim globlje so izjedkane luknjice v bakru, tem več barve obdržijo v tiskalu ter po pritisku oddajo na papir. To je bistvene važnosti pri enobarvnem tisku, še važnejše pa pri večbarvnem tisku. Pri enobarvnem tisku so slike bolj razločne, mirne, točnejše v polovičnih tonih in odtenkih, bolj plastične in je največji učinek dosegljiv tudi na običajnem papirju, (ločim je za največji učinek tiska s klišeja neobhodno potreben drag, prevlečen papirzaumetniški tisk. Še bolj učinkuje v različno debelih plasteh nanesena barva pri barvotiskih,kjer gre za dve ali tri plasti barve,ki pridejo druga na drugo ter se tako mešajo. Tu prideta v poštev dva činitelja-debelost plasti posameznih barv, ki odločuje svetlobo, odnosno temino posameznih barv, ter medsebojno razmerje debelosti plasti posameznih barv, ki pridejo druga na drugo ter se tako mešajo. Ni torej čudno, da so s tiskom iz izdolbenine v več barvah dosegljive dosedaj najlepše in najpopolnejše reprodukcije. Že z dvema barvama so dosegljivi neverjetni rezultati.Tudi za barvne tiske ni potreben zgoraj omenjeni dragi papir. Pač pa so za vse boljše izdelke potrebni mehkejši in ne preveč klejeni papirji, ki ne vsebujejo kakih ostrih prahov.
Tipografsko stavljeno besedilo poleg slik prenašamo na tiskalo tako,da kopiramo na pigment gost, neprospjen pretisk.
Delo pri bakrotisku zahteva veliko natančnost, spretnost ter mnogo izkustev, ker je postopek silno nagajiv. Kemični material, ki je potreben za to delo, je po svoji individualno različni in mnogostranski občutljivosti odvisen od nešteto činiteljev, s katerimi mora bakro-tiskar neprestano računati. Toplota, svetloba in mokrota, ki je v zraku, učinkujejo na material za človeške čute neopaženo. Vsaka tudi manjša izprememba pa lahko povzroča za izdelek kvarne in tudi uničujoče posledice. Vsaka nečistost ali malomarnost se takoj maščuje.
Velika težava za delavca je tudi v tem, ker se izgotovljeno tiskalo, ki predstavlja dragocen material, skoro ne da več popravljati. Sempa-tja je kaka malenkost popravljiva, toda na j večkrat se vendar z izboljšavanjem tiskala to le docela pokvari, da postane neuporabno in da je treba začeti skraja.
Važno je še vprašanje rentabilnosti bakro-tiska. Ta se izplača, kakor smo omenili že v
začetku, za tiskanje slik volne ter iiskovin, pri katerih prevladujejo slike. Slike so lahko enobarvne ali večbarvne.Rentabiliteta obstoji prvič v teni, da z bakrotiskom hkratu obdelujemo velike ploskve. Razen tega je pripravljanje v stroju malenkostno in pri tem v primeru z drugimi postopki odpade precej stroškov; tudi vzdrži tiskalo ogromne naklade, in s temi se rentabiliteta zviša. Za bakrotisk dalje ni treba posebno dragega papirja: ta prihranek je zelo izdaten. Ker je bakrotisk kakovostno delo že samo po sebi.za kakovost prav za prav ni treba
posebnih stroškov; v barvah pa doseže s tremi barvami več, kakor vsak drug postopek.
Za bakrotisk imamo manjše in velike stroje, ki tiskajo s ploskve posamezne pole, drugi tiskajo pole z valja (načelo rotacije) in naposled rotacije, ki tiskajo papir z valjev z največjo hitrostjo. Sestavljeni stroji tiskajo po več barv zaporedoma,sestavljene rotacije dajo lahko tudi na sto tisoč ilustriranih časopisov v eni uri.
V dravski banovini imata popolne naprave za tisk iz izdolbenine dve podjetji, in sicer Delniška tiskarna d. d. in Jugoslovanska tiskarna, obe v I j u bi jan i.	Miroslav Ambrožič.
SREČKO MAGOLIČ - TISKAR IN SLIKAR
Te dni obhaja "Oletnico svojega življenja Srečko Magolič, ravnatelj Zadružne tiskarne v Ljubljani in slikar, ki ima velike zasluge za slovenski tisk. Rojen je bil 6. aprila 1860. v Ljubljani. V janu-urju 1873. je vstopil v uk pri tiskarju Rudolfu Miliču v Ljubljani ter se izučil za črkostavca. Potem je delal pri Bambergu i ji v Narodni tiskarni v I jubljani.kjer je postal tehnični voditelj tiskarne. Od tedaj je bil neprestano na vodilnih mestih različnih tiskarn in se je odlikoval kot prvovrstna strokovna moč.
Od svojega šestnajstega leta dalje se bavi Magdič s slikarstvom. Zbiog prirojenega talenta in okusa je baš s slikarstvom dvignil svoje strokovne sposobnosti ter postal glasnik takrat nazvane«svo-bodne smeri» v oblikovanju stavka, ki se je začela otresati ozkosrčnih dogmatičnih pravil glede izbire črk in grupiran ja ter pospeševala po lastnem okusu razdeljeno in izpolnjeno prostornino. To smer je opisoval v «Technischos Jahrbuch fiir Buch-und Kunstdruck», ki je izhajal v Ustju nad Labo, kjer je bil Magolič takrat voditelj tiskarne. Prvi barvni liski s tremi barvami v Sloveniji so prišli iz Ma-goličevih rok.
Srečko Magolič je tudi drugače mnogo pisal. Urejeval je že tri humoristične liste («Škrat», «Ro-gač», «Jež») ter priobčil pod raznimi psevdonimi mnogo humoresk, satir, kupletov in pesmi.
Kot slikar se je udeleževal raznih umetniških razstav doma in v tujini. Letos ob svoji 70letnici pa bo priredil samostojno razstavo v Ljubljani v
Jakopičevem paviljonu, in sicer s 160 pokrajinskimi slikami, ki so bile izvršene po letu 1926. in dosedaj še niso bile razstavljene.
Od leta 1902. dalje vodi Srečko Magolič Hribarjevo, sedaj Zadružno tiskarno v Ljubljani. Svojo "Oletnico praznuje čil in krepak, kar mu želimo, da ostane še mnogo let!	M. A—č.
BJ BLIOG RAFIJA ZA LETO 1929
IV. KNJIGE IN BROŠURE. 2. del.
382. ABC za zdravje. Izdal konzorcij listu «Zdravje». Odgovorni urednik dr. Ivo Pirc. Tisk litografičnega zavoda Čemažar in drug, Ljubljana. (1929.) 8°. 32 str. slik z besedilom za mladino.
583. Albreht Ivan: Odsevi. (Pesmi.) Komisijska založba Zvezne tiskarne. Natisnila Zvezna tiskarna v Celju. 1929. M. 8°. 61 str.
384.	Album dinastije Karadjordjevičev. Izdalo
glavno poverjeništvo Udruženja vojnih invalidov Jugoslavije. Beograd, Budimska ul. 2. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. (1929.) 16 str. teksta in 8 1. slik. 15X11 cm.
385.	Andrejkn Rudolf: Bled am See. Verlag des
Fremdenverkehrs-Verbandes fiir Slovenien in Ljubljana. Druck der Jugoslovanska tiskarna in Ljubljana. 1929. M. 8°. 128 str. -p inserati.
386.	Andrejka Rudolf: Ljubljana, die Hauptstadt
Sloveniens. Mit 39 Ulustrationen in Kupfer-tiefdruck. Ljubljana 1929. Verlag des Frem-denverkehrsverbandes fiir Slovenien. jugoslovanska tiskarna. M. 8°. 82 str. in inserati.
387.	Auffray A.:	Vzgojna metoda bi. Janeza
Bosca. Po francoskem priredil prof. Anton Logar. Ljubljana. Izdali in založili Salezijanci. 1929. 8". 127 str.
388.	Bajuk Marko: Teoretično-praktična tambu-
raška šola. V Ljubljani. Založila jugoslovanska knjigarna. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1929. V. 8°. 78 str. Litografirano.
389.	Bernik Valentin: Marija in Jezusovo presv.
Srce. Rožnivenške šmarnice. Maribor. Tiskala tiskarna sv. Cirila. 1929. M. 8”. 247 str.
390.	Bren Hugo, P., O. F. M.: Kolumbovi vitezi.
Založilo «Cvetje» v Ljubljani. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1929. V. 8°. 16 str.
391.	Bunin Ivan: Ponočni pomenek. Povesti. S pisa-
teljevim dovoljenjem prevedel dr. N. P r e -obraženski. Izdala Kmetijska matica. V Ljubljani. Natisnili J. Blasnika nusl. 1929. 8". 129 str.
392.	Busch Wilhelm: Cipek in Capek. Sedem bur-
kastih šal, sto pisanih slik. Poslovenila Sonja Sever. V Ljubljani. Nova založba. Tiskal Braun & Schneider, Miinchen. 1929. 8°. 56 str.
393.	Cankar Ivan: Der Knecht Jernej. Fine Aus-
wahl. Autorisierte Obersetzung aus dem Slovenischen von Gusti Jirku. Eingeleitet
von E. A. Rheinhardt. Wien-Leipzig. Niet-hammer Verlag. 1929. 8°. 287 str.
'91. Cankar Ivan: II re di Betainova. Dramma in tre atti. Traduzione integrale dallo sloveno e studio critico di Bartolomeo Calvi. Pori no. Societa editrice internazionale. 1929. 8". 119 str.
’95. Cerkvenik Angelo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh... Povest. Založila Cankarjeva družba v Ljubljani. Tiskala Ljudska liskama v Mariboru. 1929. 8". 134 str. (Z avtorjevo sliko.)
396.	Česnik Ivo: Domen. Ljudska igra s petjem
v petih dejanjih. Po Josipu Jurčiču priredil. Drugi natis. Natisnil in založil J. Krajec nasl. v Novem mestu. 1929. 16". 90 str.
397.	Čire-čare. Založil L. Schwentner, Ljubljana.
(B.t. in 1.) (1929), 30X22 cm, 16 str. slik in besedilo za mladino.
398.	čulkovski Anton: Glasovi iz teme. (Pesmi.)
Založila «Delavska politika» v Mariboru. Tiskala «Ljudska tiskarna v Mariboru. 1929. 8". V11+160 str. (Konfiscirano.)
399.	čulkovski Anton:	Osvobojen je. Prizor iz
17. stoletja na Angleškem. Ljudska tiskarna v Mariboru. (1929.) V. 4°. 4 sir. (Konfiscirano.)
4()(). Deset let meščanske šole v Ljutomeru. 1919— 1929. Sestavil ravnatelj Jan B a u k a r t. Samozaložba. Natisnila Mariborska tiskarna. 1929. 8°. 54 str.
401.	Doba, Nova — nova deea. Založil L. Schwent-
ner. Ljubljana. (B.t. in I.) (1929.) 4". 18 str. slik z besedilom za mladino.
402.	Dodatek k Berilom in evangelijem. Založila
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. (1929.) 8". 6 str.
403.	Dolenc Metod: Tolmač h kazenskemu zako-
niku kraljevine_Jugoslavije. V Ljubljani. Založila Tiskovna zadruga. Natisnila Delniška tiskarna. 1929. V. 8°. 608 str.
404.	Dostojevskij Feodor Mihajlovič: Bratje Ka-
ramazovi. Roman v štirih delih z epilogom. Poslovenil Vladimir Levstik. V Ljubljani. Založba «Svet». Tiskarna Slovenija. 1929. 8". Prvi zvezek. 525 str. — Drugi zvezek. Str. 526—1122.
405.	Ena božjih cvetk. Prevel J. V. Izdala knji-
garna «Amerikanski Slovenec». Chicago, Illinois. (1929.) 8°. 416 str.
4o(>. Fakin Anton: Šolski Zoo. Kratko navodilo za ustanovitev šolskega živalskega vrta s posebnim ozirom na prirodopisni pouk v osnovnih, meščanskih in nižjih srednjih šolah v smislu delovne šole. .V Ljubljani. Založila Oblastna zaloga šolskih knjig. Tiskala Slovenija. 1929. 16". 32 str.
407.	Flere Pavel: Naša prva knjiga. S slikami
okrasil Maksim Gaspari. V Ljubljani. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. 1929. 8". 83+111 str.
408.	Glnser Janko: Čas-kovač. V Mariboru 1929.
(Samozaložba.) Tisk Mariborske tiskarne. Načrt za ovitek narisal Ivan Kos. 8°. 72 str. 4oo. Gorinšek Danilo: Žalostna ljubezen. (Pesmi.)
V	Ptuju. Založila in tiskala Ptujska tiskarna r. z. z o. z. 1929. 16°. 32 str.
410.	Gorki Maksim:	Otroška leta. Poslovenil
dr. Ivan Dornik. Samozaložba. Tisk tiskarne sv. C irila v Mariboru. 1929. 8". 236 str.
411.	Gospodinja, Dobra. 160 praktičnih nasvetov
za čiščenje, odstranjevanje madežev in razna druga gospodinjska vprašanja. Založnik: «Labor» v Zagrebu. Tiskala Zadružna tiskarna v Ljubljani. 1929. 16". 61 str.
412.	Hanrsun Knut: Blagoslov zemlje. Roman. Pre-
vedel Rudolf Kresal. Ljubljana. Založila «Modra ptica». Načrt za platnice izdelal Ivo Spinčič. l iskah) tiskarna Merkur. 1929. 8° (Y)+339 str.
413.	Jeras Josip: Planina smrti. Dobrovoljčevi
spomini na srbski umik čez Albanijo 1. 1913. Knjigo je ilustriral Mirko Šubic. V Ljubljani. 1929. (Samozaložba.) Natisnila Učiteljska tiskarna. 8°. 95 str.
414.	Junak s pristave. Za slovensko mladino pri-
redil dr. Franc Knific. Bogato ilustrirano. Založili Salezijanci. Tiskal Gašparovič v Zagrebu. 1929. 8°. 173 str.
413. Kalan Janez: Slovensko dekle. Kažipot našim mladenkam. II. izdaja. Izdala in založila Sveta vojska v Ljubljani. Tiskarna Slovenija. 1929. M . 8". 176 str.
4!(>. Kapus Vladimir: Pesmice iz prirode. Ilustriral Niko Pirnat. Založil pisatelj. Tiskajo J. Blas-nika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija. 1929. 8°. 71 str.
417.	Katalog knjig. Ob petdesetletnici jugoslovan-
ske knjigarne v Ljubljani. 1879—1929. V Ljubljani. Jugoslovanska knjigarna. Natisnila jugoslovanska tiskarna. 1929. 8°. 108 str.
418.	Knjigovodstvo za gradbene in inštalacijske
obrtc. S sodelovanjem mojstrov-strokovnja-<	kov: T. Korna, Ivana Novaka. Ivana Ogrina,
Franca Ravnikarja in Tome Vojnoviča sestavil Henrik Podkrajšek, profesor v pokoju. V prilogi je 17 nariskov in načrtov.
V	Ljubljani. Založila Zbornica za trgovino,
obrt in industrijo. Natisnila tiskarna Merkur. 1929. V. 8". 226 str.
419.	Kolenc Franjo: A njega ni... Povest iz sve-
tovne vojne. Samozaložba. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1929. M. 8". 144 sir.
Z avtorjevo sliko.
420.	Kolterer Franz: Der Kurort Rogaška Slatina
und seine Heilmittel. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. (1929.) V. 8°. 30 sir.
421.	Korban Josip: Miličev Mihec. Založila Gori-
čar & Leskovšek v Celju. Natisnila Zvezna tiskarna v Celju. 1929. 8°. 56 str.
422.	Korošec Viktor: Naloge moderne rimsko-
pravne vede s posebnim ozirom na razvoj rimškega prava. Posebni odtisek iz «Slo-venskega Pravnika» št. 7—10. V Ljubljani. Založilo društvo «SIovenski Pravnik». Natisnila Narodna tiskarna. 1929. V. 8°. 53 str.
423.	Kotnik Janko: Lesičjak. Ljudski pesnik in
pevec iz Korotana (1833—1908). Izdala in založila Slovenska straža, podružnica Maribor. Tiskala tiskarna sv. Cirila. 1929. 16".
32 str. S sliko Lesičjaka.
424.	Kozak Juš: Lectov grad. V Ljubljani. Izdala
in založila Vodnikova družba. Natisnila Delniška tiskarna. 1929. 8°. 116 str. in z risbo Mirka Šubica.
423. Koževnikov A.: Jeromkin krog. Povest za mladino. Iz ruščine prevedel Iv. Vuk. Izdal in založil konzorcij «Proletarske knjižnice» v Ljubljani. Tiskarna Slovenija. 1929. M. 8". 45 str.
426.	Krnil Jakob: Dovršilna dela v mizarstvu. S %
pisateljevim dovoljenjem prevel ter z nekaterimi spremembami in dodatki na naše razmere preuredil Rok Arhar. Samozaložba: Rok Arhar, Št. Vid nad Ljubljano. Tiskarna Slovenija v Ljubljani. 1929. V. 8". IV+96 str. (Str. 73—89: Recepti za sestavo lužil, katera se pogosto rabijo. Sestavil Josip T r a t n i k, profesor na obrtni šoli v Ljubljani.)
427.	Kunc Karel: Fizika za nižje razrede sred-
njih šol. Ljubljana. Založila lg. Kleinmayr & Fed. Bamberg, družba z o. z. Natisnila Učiteljska tiskarna. 1929. 8". 1V+248 str. in barvasta priloga.
428.	Lavtižar Josip: Besedilo k romantični spevo-
igri Darinka. Po Ant.Hribarjevi junaški pesmi «Krški zmaj» priredil in uglasbil. Samozaložba: Rateče-Planica. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 1929. 16°. 20 str.
429.	Lenarčič Anton: Fibel in Lateinschrift. V
Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1929. V. 8". 20+20+20+18+11 str.
D RO B1Ž
Ali smukaj podobni Angležem? Klimscher Druckerei-Anzeiger prinaša zanimivo poročilo o cenah tiska na Angleškem. Pravi, da mnogokrat ne krijejo cene niti za izdelavo potrebnih stroškov. Naročniki pa običajno prihajajo z zahtevo: Toliko smo zadnjikrat plačali, če sedaj napravite ceneje, Vam damo naročilo. — Težave se množe z nabavljanjem hitrejših strojev še bolj. Zaradi težnje, da bi bili zaposleni vsi nenasitni brzi stroji, sprejemajo naročila v vseh okoliščinah za vsako ceno. Obstoji nevarnost, daibodo cene tiskovin še padle. Poročilo pravi, da sc lahko za tamošnje razmere smatra za veljavno geslo: «Naj nas vse skupaj vrag vzame* ter izraža bojazen, da bo na Angleškem nastal občni polom tiskarske industrije.
Prilogi. Zadnji in današnji številki je priložila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, po eno prilogo v bakrotiskn, in sicer zadnjič plakat Velesejma v Ljubljani v treh barvah in danes sliko g. Otomarja Bamberga, o katerem govori današnja številka «Slovenskega tiska».
O črtnih klišejih. Na željo g. Metoda Badjure rade volje priobčujemo: cčlanek IV. O črtnih klišejih pod poglavjem ,0 različnih tehnikah tiska in njegovih posebnostih', ki je bil objavljen v 6. številki .Slovenskega tiska' (stran 88/89) z mojim podpisom, je bil ves tako predelan in bistveno tako predrugačen, da ga ne smatram več za svojega. — Metod Badjura.*«
j E Z I KOVNO
REŠETO
UREJUJE DR. KOLARIČ RUDOLF
še enkrat odjemalec.*
Ker je zadrega tudi za «Abnehmerje» električnega toka in plina, ki jih tudi imenujemo od-j e m a 1 c c, naj jih zovejo rajši porabnike električnega toka in plina, konsum sam pa porabo.	A. M.
Pomen jati.
P o m e n jati jepogrešnasoobJikanedovršenega glagola pomeniti. Rabijo jo tisti, ki menijo, da je glagol pomeniti dovršnik. Najbrže jih moti predlog p o, s katerim tvorimo navadno do-vršnike iz nedovršnih glagolov.
Pravilno je pisati le pomenit i. A. M.
Strel je padel.
Glagol pasti gotovo ni primeren izraz za strel. Povzet je iz nemškega fallen. Slovenec pravi po svoje: strel je počil ali j e k n i 1. Neslovensko je tudi: oddati strele, n. pr. vojaki so oddali pet strelov; prav je: vojaki so petkrat ustrelili ali: so sprožili pet strelov.
A. M.
* Gl. spredaj str. 102.
V svojih umotvorih je (pisatelj) /.lomil z individualizmom.
Naravnost neverjetna napaka!Kaj mar pravimo, da sem zlomil s palico, prelomil s četrto božjo zapovedjo, in ne, da se m zlomil p a 1 i c o, prelomil četrto božjo zapove d ?
Zato je tudi naš primer pravilen samo takole: V svojih umotvorih je (pisatelj) zlomi I (če že moram rabiti ta glagol namesto boljšega: opustil) individualizem. — Navedena raba pa je neokusen germanizem: er brach mit dem In-dividualismus.	Kč.
Predpriprava, predpogoj, predviden,
predvidevati, predpreiskava, predprostor, predbacivati.
Nemški predlog «vor» in z njim sestavljene besede so se v našem imenstvu bujno razpasle,čeprav je večina teh tvorb slovenskemu jeziku tuja.
Ta «vor» znači v nemščini krajevno ali časovno prednost, poleg tega pa tudi pogostemu moralno prednost, oziroma jakost, n. pr. Vorarbeiter, Vor-kiimpfer, Vorbild, Vorrecht. Tega pomena slovenski «pred» nima.
Sploh pa je prosto prevajanje nemških sestavljenk s «vor» ponajvečkrat grd germanizem, ki ustvarja vrh tega prav malo blagoglasne besede, kakor predprodaja, predpreiskava (!), predprostor, predpriprava (!).
Nesmiselno posnemanje nemškega besedo! vorca jemlje našim preprostim, a krepkim besedam njih prvoten, klen pomen in značaj. Čemu «predpri-piava» za nemško Yorbereitung,ko je priprav a docela jasna in pomeni isto; čemu predpogoj, ko je pogoj zadosti! Če pa hočemo poudariti, da je to prevažni, poglavitni pogoj, pa označimo to z našo besedo.
V naslednjem podajam nekaj takih spak, poleg pa pravilno slovensko označbo, na predvečer slavja na večer pred slavjem prejšnji spis prvi, poglavitni pogoj priprava
prvotna, osnovna izobrazba uvodna poizvedba uvodna preiskava poprejšnja prodaja očitati
predakt, predspis, predpogoj predpriprava I iredizobrazba predpoizvedba predpreiskava (!) predprodaja predbacivati
(grd hrvatski germanizem) predležeč preddelavec predpogodba predstojnik predpravica
predzabeležba (!)
pričujoč, priložen prvi delavec, delovodja pripravljalna pogodba načelnik
prvenstvena, posebna pravica
zaznamba
|>recli(loč predstoj eč predčasen predprostor kleti predvidevati (!)
(v zakonu)
predpodoba pred menoj (v zapisnikih)
poprejšnji, prejšnji pričujoč, prejšnji prezgoden prostor pred kletjo določiti, poskrbeti, vposta-viti (v zakonu) imeti v mislih vzor, vzgled, podoba vpričo mene.
Dr. It. A.
Zasilna zavora.
Tako se glasi napis v vseh naših železniških vozovih pri zavori, ki se rabi le takrat, kadar je sila. Ta naprava se po nemško imenuje Not-b r e m s e, kar se prevaja zasilna zavor a. kakor bi bila to zavora, ki je tako le za silo narejena. Toda ta zavora ni narejena le za silo, ampak je prav dobro in trdno izdelan a. Potemtakem 1o ni zasilna zavor a, tudi ne z a v o r a za sil o, marveč zavora v sili.
Takih »zasilnih strokovnih izrazov imamo v slovenščini še nekaj, n.pr. izhod za silo (Notausgang), ž e b e I j z a si I o (Notnagel) in še kak drug,	S. B.
Mer«.
S to besedo tudi pačimo slovenski jezik, ko pišemo na primer: v polni meri je zadostil vsem dolžnostim. Slovenski je vendar tako izraženo: p o p o I n o m a. d o e e I a, p o v s e m j e zadostil.	A, M.
Izstaviti.
Izstaviti je novodobno nadomestilo za prejšnjo besedo izdati; je pa germanizem po nemški besedi a u s s t e I 1 e n. Ein Zeugnis ausstellen je pravilno slovenski: izpričevalo iz d a t i, a ne izstaviti.	A. M.
Začeti, končati.
Raba teh dveh glagolov je mnogokrat po naših dnevnikih napačna. Tako čitamo: koncert začne, konča, a ne koncert se začne, se konča, pač je pa prav: godba začne igrati. Izražanje v zgornjih stavkih je nemško. Nemec pravi: das Konzert fiingt un, endet. Napačna raba se je razpasla v novejši dobi, ko nam jezik z dnevniki vedno bolj ponemčujejo,	A. M.
Stati, stojim.
Kakor glagol tvoriti tako kvari slovenščino tudi glagol stati kot nadomestilo za pomožni glagol biti. Nam mora rabiti samo ta v vseh primerih. Nikdar nam ne sme izpod peresu stavek: Z rečjo stoji slabo, pravilno slovenski je le: z rečjo j e s 1 a b o, ali: r e č slabo kaže.	A. M.
Merodajni krogi.
Ni ga skoraj slovenskega dnevnika, v katerem ne bi vsak dan vsaj enkrat našel grdega pridevnika merodajen. N. pr.: 1.) Nisem mero-d a j e n za to odločitev. — 2.) Vse m e r o d a j n o naše slovstvo. — 3.) M e r o d a j n i krogi naj bi se vendar že zganili. In podobno!
Pridevnik merodajen je čisto dobesedno preveden nemški m a s s g e be n d, torej za slovenščino nelep germanizem.
V slovenščini imamo za to nemško besedo pridevnik odločilen, ki je lepši in boljši kot ta nem-škutarski merodajen. Navedeni stavki se glasijo v slovenščini bolje in slovenski takole:
I.) Nisem odločilen za to, ali: N e s m e m (Ne mor e m) odločati o tem. — 2.) V s e naše odločilno slovstvo. — 3.) O d I o -č i 1 n i k r o g i naj bi se vendar že zganili. Kč.
l/.pit je položil.
Besedo izpit za nemško Priifung smo prevzeli i/. srbohrvaščine, a brez potrebe, saj imamo svoje besede, ki nam mnogo več povedo: izkušnja ali skušnja, preizkušnja ali preskušnja in izpraševanje. I oda beseda je bolj «n obeh in je danes pri izobražencih splošno v rabi. Izpitnim uli spitana kandidatka pa nam je še danes za smeh. Izpit položiti? Kdor ji' kedaj kak izpit »položil), ve prav dobro, da je stvar vendarle nekoliko težja, kot n. pr. uro položiti na mizo. Kajti treba jo je napraviti. Izpit napraviti pa je kandidatu prav tako težko kot urarju napraviti uro. Končno bi se prav nič ne čudil, če bi kdo zapisal, da je izpit odložil ali doli položil, saj je to lepo v skladu z nemško die Priifung ablegen.
S. B.
Novozgradbn.
Ni ga dneva, da se ne bi pojavil kak nov nestvor v našem jeziku, seveda po vzorcu nemščine, la nam je zopet posodila spako novozgradbn; to je vendar Neubau. Na ta način ne ustvarja slovenščina terminov! Neubau je slovenski vendarle še vedno nova zgradba. Ali nam res že Nemci snujejo jezik, nemško slovenščino! A. M.
Drenj, drenjati se.
Besedi sta stara germanizma v ljudski govorici. V Pleteršnikov slovar je tudi zašel dren j, s pristavkom iz nemškega das Gedrange. Samostalnik d r e n j in glagol drenjati se čitamo še dandanašnji celo izpod peresa boljših pisateljev. Čudno, da ne čutijo tujk. Za nemško besedo Gedrange imamo lepo slovensko g n e ča od glagola gnesti se, gnetem se sich drangen. Za isti pomen imamo tudi glagol prerivati se.	A. M.
TERMINOLOGIJA
bakrorezec — Kupferstecher barva, kritna — (Ab)deckfarbe brazdalo — Grabstichel brisalica — Radiergummi l)rus — Schleifmaschinc
čistilo za svinec — Bleireinigungsmittel (Pulver) črka, dvojna — Ligatur
črta zarezalka — Perforierlinie, Perforierkamm dolžina rezi — Schnittlange dvig — Hub
godno za tisk — druckreif, «imprimatur gozdilka, razpiralčeva — langer Spatienkeil-schieber
grabljice, odbojne (pri stavnem stroju) — An-schlagrechen
izboljševalec — Retuscher izboljševati, izboljšati — retuschieren izenoviti — normalisieren izpolniti s pikami — auspiinktieren jed kar — Atzer
za avtotipije — Autotypieiitzer za tisk iz izdolbenine — Tiefdruckutzer jermen, gonilni — Antriebsriemen lepenka, svetla stisnjena — Glanzdeckel, Presspan lepenkarstvo — Kartonage listek, napisni — Etikette litina, siva, — Grauguss litograf — Lithograph lom v litini — Gussbruch masa za valjarje — Walzenmasse medosje — Radstand medstenje — Zwischenwand način stavljenja — Setzart naklada — Auflage
naprava za polbakrenje — Aufkupferungsanlage naprava, silotvorna — Kraftwerk narekovaj — Anfiihrungszeichen nezakovičen — nahtlos (Rohre) oblikovnica, navadna — Normalgussform prelivalna —Form zum Umgiessen univerzalna — Universalgussform obratovališče — Betricbsstelle odklopiti — ausschalten
odtiskovalnica — Abziehapparat, Abzielipresse
odtisniti — abziehen, abdrucken
oglas — Anzeige, Annonce, Inserat
oglaševati — annoncieren, inserieren
okrajšava — Wortkiirzung, Abbreviatur
okrov zbiralnika — Sammlergchause
omara za okraske — Einfassungskasten
oseniti — schattieren
osmrtnica — Totenanzeige, Partezcttel
ovitek — Kuvert
pihalnik — Blasebalg
pisava za slepce, vzbokla — Blindenpunktschrift ploskarnica — Klischeerzeugungswerksttitte plošča za pod tisk — Tonplatte
podpornik, sprožilni — Winkel- (Unterstiitzungs)-hebel zum Ausldsen der Klaviatur-Exzenter pomikalec, kratki — kurzor Spatienkeilsehieber poprava — Korrektur prenašati — iibertragen posnetek, črtni — Strichaufnalune s sitom — Rasteraufnahme pospravijalec — Ableger, Aufraumer prekinjalo — Ausschalter premer valja — Walzenbohrung računiti — kalkulieren pršiljka —Spritzapparat pušica, vtikalna — Steckkontaktbiichse razmetavanje — Ablegen des Schriftsatz.es razmnožek — Reproduktionscxemplar razpredelnica — Tabel le razstaviti (stroj) — abmontieren rebrast — riffelig, mit Rippcn red, vrstni — Spiegel. Reihenfolge, Zusainmen-stellung
rezkar — Frtiser (Pers.) skrnina — (Blei)kratze slovar — Lexikon stikalo — Schalter (elektr.) stroj, črtalni — Linier-, Rastriermasehine obrezovalni — Beschneidemaschine posnemalni — Kopiermaschine prebijalni — Loch- und Osemnchine rezkalni — Frasmaschine rotacijski — Rotationsmaschine za vzbočen tisk — Pragepresse strojnik odtiskač— Andrucker stvoritelj — Autor
ščetka za snaženje matičnika — IVfagazinsbiirste šibka, prestavna (pri stavnem stroju) — kurzor Umschaltstab
tipka, natična — Aufstecktaste tiskač — Quetscher tok, istosmerni — Gleichstrom trak, varovalni — Isolierband ulit izcela — aus einem Guss umivalnik zu sestavke — Formonvvusehtisoh urediti na novo — neu justieren vegast — zweihangig zamejilnik — (Zeilen)begrenzungsstiiek zanesljivost obratovanja — Betriebssicherheit zavora zbiralnega drsala — Sammlerschlitten-breinsc
zavornik — Rremsklotz, Klemmstiick zbiralnik (električni) — Akkumulator znamenje, priključitveno — Anhangungszeichen zobek,oviralni na matični nosilki—Ablieferungs-Sperrfeder (Sperrklinke) an der Matrizeji-Fiihrungsstange
zobovje, matično — Matrizenzahnung zvezda zbiralka — Sammlerstern žleb za odpadke — Metallspane-Abfiihrungsblech žlebnice (dovodne) — Sammlereintritts-Bleche, Matrizen-Fiihrungsbleche
«PAPIROGRAFIJA»
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 10
PRODAJA PAPIRJA NA DEBELO
STALNA ZALOGA VSEH VRST PAPIRJA
KONKURENČNE TVORNIŠKE CENE
***** •
ZDRUŽENE S5 PAPIRNICE
VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE
D. D. V LJUBLJANI
NAJVEČJA PAPIR PROIZVAJAJOČA INDUSTRIJA V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI
GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMOPRODAJA V SLOVENIJI
KASTELIC & DRUG, LJUBLJANA
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO Miklošičeva cesta St. 6
BRZOJAVI: KASTELIC DRUG LJUBLJANA	TELEFON 21-50
LINOTYPE
je stavni stroj, ki še nikoli ni razočaral svojega gospodarja
•
je vedno zanesljiv, vsestransko uporaben za vsa, tudi najtežja dela
•
je dovršen v svoji sestavi, nedosegljiv v zmogljivosti, prvovrsten v kakovostnem delu
* CD
z " §1 i n
•o
<
tr
O
O
Lil
m
°s
il
U) »
0	Z o: t
1	-3
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Linotype
s štirimi matičniki
NI NADOMESTILA ZA STROJ
L I N O T Y P E
GUTENBERG-HAUS GEBR. GEEL, WIEN VII.
ZAGREB
o
mm;rm


u
.
		
		
	P	
s
§
~
rt
1
.. o
a d; 1! -i
s
l
>M
rt
E
(D
>o
O
f
O)
o
rt
N
rt
TJ
O
>
rt
Isl
Wn
m
O)
rt
O)
0 JC >«D
1
<D
E
3
S
O
CD
fc:
O
ilHEpSli?
g||p?fe S