MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ut. 11 / Telefon uredništva 9440» oprava MM Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja mesečno prsjsmsn v upravi alf po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eenlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra1* v Ljubljani # Poštni fcekovnl račun M. 11,409
99
JUTRA
99
Seja mestnega občinskega sveta
rešitev dolge vrste važnih komunalnih vprašanj.
Mariborski občinski svet je imel sino-* v mestni posvetovalnici svojo 5. redno l°. Še pred otvoritvijo se je župan g. .‘'•Lip o id spomnil smrti msgr. dr. Antona Jerovška finski ‘e stavil
z besedami:»Gospodje svetniki! Preminul je mož, ki ,	-	vse	svoje	široko	znanje,	dolgo-
rist6 iz^u^nje ‘n veliko sposobnost v ko-vih raestne °bčine mariborske že od pr-, *} Početkov občinske uprave po osvo-teuju pa do svoje smrti. Bil je izvoljen a 1921. v občinski svet, leta 1924. je j stat član mestnega sveta in finančni re-,J*t. Občina mu bo za vse njegovo de-I1). atlie ohranila časten in hvaležen spo-pJi » Navzoči občinski svetniki so stoje Za ,U!ali županove besede in kužnemu pokojniku trikratni Jato
zaklicali
»Slava!«
— je župan dvoril
po ugotovitvi sklepčno-p "v-ni sejo in podal predsedstveno Ou°ž«o. Omenil je najprej, da je odložil (jjiski mandat radi rahlega zdravja DJ°letni občinski svetnik g. Štefan 2 ‘ček. Občinski svet mu je izrekel Na^egOVO nesebično delovanje zahvalo. Sy Jie je župan sporočil občinskemu s,.yU Sklep upravnega odbora maribor-‘k Podjetij, da se je spremeni! naziv in a bodo v bodoče imenovala samo Marinka podjetja. V poseben šolski odbor j brtnih nadaljevalnih šol je župan predihal za predsednika občinskega svetni-a B u r e š a, za člana odbora pa občin-68a svetnika Grčarja. Županov Jčlog je bil soglasno sprejet, kakor tu-Djjedlog, da se imenujeta v odsek za pk'ed bilance mestnega avtobusnega ‘eha namesto občinskih svetnikov
rerica
namesto
d„; -** in Lenarda, ki sta preobložena z '°n{ Pri mariborskih podjetjih, občinska ^ emika dr. Kovač ec in Roglič. la°nfn° -ie župan ex praesidio še pred-Šlfet na‘ se delokrog mestnega kopali-g Sa odseka razširi na vprašanje tujske-B .P/Pmeta in naj se odsek imenuje »Ko-q lski odsek In odsek za tujski promet«, in Se^ bo sam stavil konkretne predloge ž&d6 ^ir°kopoteznejše bavi! z vsem, kar ®Va napredek našega tujskega
pro-
kJedi!a k°v- Za
so poročila posameznih odse-Sv , ru prv‘ °dsek je poročal občinski Dretnik dr. Strmšek. Odsek je raz-avljal o uradnem predlogu za uvedbo Kaljenega uradovanja ter ugotovi, da J Se s tem nekaj prihranilo na izdatkih „a. kurivo in razsvetljavo ter predlaga, $ ‘ bi se uvedlo nedeljeno' uradovanje od jh o 14. ure. Po uradih, ki imajo posla s ^ankami, pa se bo uvedla popoldanska 0s2“rna služba. Občinski svet je predlog SJ°J' odkloni! pa je pritožbo mariborske »,.°Šne bolnišnice zoper predpis kana>-“te:
pQ^a socialno-politični odsek je poročal sJžupan Golouh. Izvajal je, da je od-p pa osnovi lanskih izkušenj sestavi! solnik Pomožne akcije za siromašne s le mesta Maribora in je bil pravilnik vj, e.‘et. Tudi je občinski svet odobril pra-{jproti zlorabi beračenja na podro-jj ‘fiestnc občine mariborske. Na osnovi UvgJbika se bo prosjačenje omejilo z iale 0 P°sebnih nakaznic, ki se bododa-Ce beračem namesto denarja. Nakaznici'' blokih po 5 Din bodo meščani dobili z^.^stnem socialnem uradu, ki bo po-- ‘e vnovčeval te nakaznice in obenem
"Sot,
Hje °V>1, kdo je res pomoči potreben. Pri 'om n knjigovodstvu pa se bo osnoval »Pomoč potrebnim«, v katerega se hj, 0 Stekale podpore za podpiranje mest-
' brosjakov.
a .tretji odsek je referiral občinski pr ‘‘‘k T u m p e j, ki je najprej stavil °K. naj bi se na prošnjo mariborske I
sokolske župe prekrstil gornji del Gosposke ulice v Tyrševo ulico. Predlog odseka je bil brez debate spiejet, kakor tudi predlogi, da se ugodno reši prošnja Marije Oehmove za leseno barako v Frančiškanski ulici, prošnja Ivane Globar na za spremembo zazidave v Valvazorjevi ulici, ter prošnji Marije Meiklove in Franca Mikla glede parcelacije. Osvojil pa je sklep avtobusnega odseka, da se odkloni določitev novega avtobusnega postajališča pred Weixlovo trgovino.
Sledil je referat finančnega odseka. Občinski svetnik Saboty je poročal, da je mestna občina prispevala za Pomožno akcijo mesta Maribora znesek 100.000 Din. Ker ima mestna občina vsako leto precejšnjo izgubo pri vojašnicah, ki jih ima v najem erar, predlaga, naj bi občina zamenjala meljsko, Mišičevo in artile: rijsko za tri druge erarične objekte. Pred log se je odstopil upravnemu odboru, prav tako tudi predrog glede preureditve in oddaje prostorov kina »Apolo« in bivše uradniške menze. Naknadno je bil o-dobren predlog, da bo prispevala mestna občina za omiljenje stanovanjske mizeri-je znesek 60.000 Din za nabavo starih železniških tovornih vagonov, ki se bodo postavili in primerno preuredili v mestni gramozni jami. Nabavilo se bo 30—35 vozov, ki bodo služili za stanovanje deloži-rancem barake v Kraljeviča Marka ulici. Občinski svet je nadalje odklonil prošnjo krčevinske občine za znižanje cene vodi, pripravljen pa je pogajati se s posameznimi interesenti; odložila se je prošnja Ivana Lobnika in drugih za podaljšanje vodovoda na Betnavski cesti, kakor tudi kanalizacija hiš ob Tvorniški cesti, odpisalo se bo 20% instalacijskih stroškov Sokolskemu društvu Maribor I. in Maribor IIJ., odklonila se je prošnja SK Maribora za odpis večje porabe vode, odobril pa se je brezplačen odstop zemljišča ob Kopališki, Marijini in Frančiškanski ulici Pokojninskemu zavodu za gradnjo stanovanjske hiše, ugodilo se je članom stavbne zadruge »Železniška družina« garancija za parcele, na katerih stoje njihove hiše. Sprejet je bil nadalje predlog, da se bo zaračunavala občinska taksa odslej na podlagi davčnih ugotovitev in ne večna podlagi policijskih ko doslej.
Nato je prešel referent na najvažnejšo točko dnevnega reda, predstavko glede zvišanja najemnin v mestnih hišah. Razvila se je dolga debata, v katero so posegli občinski svetniki dr. Miloš V a u h n i k, ki je predlaga« naj se reši to vprašanje mirnim potom, R u d o 1 f T u m-pej, ki je apeliral na občinske svetnike, naj z ozirom na današnje težke Tazmere najemnikov zavrnejo vsak predlog o zvišanju, nadalje P e t e j a n, ki je izjavil, naj se reši vprašanje zvišanje najemnin s socialnega in ne s trgovskega stališča, občinski svetnik Grčar, in občinski svetnik Ošlak. Sprejet je bil končno spreminievaloi predlog občinskega svetnika dr. Vauhnika z 18. proti 6. glasovom, da se konstituira poseben odbor, ki bo določeval nove najemnine v mestnih hišah po kakovosti stanovanj in po individue ni zmožnosti plačevanja posameznega najemnika ter tudi drugi del predloga, da skuša mestna občina najti način kritja deficita, ki je nastal pri gradnji mestnih hiš in raste od leta do leta, z eventuelno ugodno prodajo ene ali druge hiše in da se z izkupičkom poravnajo dolgovi,, ostanek pa porabi za socialne namene.
Nato je bila javna seja zaključena in je
sledila tajna.
GMOsev obisk pri Mussoliniju
POPOLNO SOGLASJE MED MADŽARSKO IN ITALIJO. GOMBOS POTUJE IZ RIMA NA DUNAJ IN V BERLIN.
RIM, 11. novembra. O razgovorih med madžarskim ministrskim predsednikom Gombosom in Mussolinijem le bilo izdano sledeče uradno poročilo: »Oba državnika sta govorila o splošnem položaju s posebnim ozirom na ona vprašanja, ki direktno interesirajo obe državi. Posebno se je obravnavalo vprašanje poglobitve medsebojnih gospodarskih stikov in ugotovljeno je bilo, da se obe državi popolnoma strinjata v vseh vprašanjih, tako!
da se obnovi in podaljša nekdanji sklep o tesnem političnem in gospodarskem sodelovanju Madžarske in Italije.«
BUDIMPEŠTA, 11. novembra. Kakor se iz vladnih krogov doznava, se bo podal ministrski predsednik Gombos na povratku Iz Rima na Dunaj in v Berlin, da se osebno porazgovori o vzpostavitvi tes nih političnih in gospodarskih zvez med Madžarsko in Avstrijo, odnosno Nemčijo,
Vprašanje vojnih dolgov
ANGLIJA JE ZAPROSILA V WASHIN GTONU ZA MORATORIJ. POSVETOVANJE HOOVERJA IN ROOSEVELTA.
WASHINGTON, 11. novembra. Včeraj je posetll angleški poslanik Llndsey državnega tajnika Stlmsona in se ž njim dolgo ražgovarjal. Med politiki in diplomati je vzbudil ta sestanek veliko zanimanje. Zatrjuje se, da je Lindsey izročil Stimsonu memorandum, nanašajoč se na ureditev plačil angleških vojnih dolgov. Zatrjuje se, da prosi Anglija za moratorij.
V zvezi s tem se spravlja tudi nagla Hooverjeva vrnitev v Washington.
Predsednik Hoover se bo danes sestal z Rooseveltom. V ameriških političnih krogih se ob tej priliki zatrjuje, da bo vlada dovolila enake ugodnosti kakor Angliji tudi ostalim dolžnicam, ako bodo za to zaprosile.
Romanje bolgarskih novinarjev v Rim
LIST »PLADNE« O POTOVANJU. NOVINARJI BODO VIDELI LE TISTO. KAR BODO FAŠISTI HOTELI
SOFIJA, 11. novembra. Te dni ie odpotovala v Rim skupina bolgarskih novinarjev, zastopnikov večjih listov. To potovanje je vzbudilo v javnosti mnogo komentarjev in obsodb. »Pla-dne« piše: »Oni. ki so priredili izlet bolgarskih novinarjev v Italijo, pravijo, da gredo naši tovariši tja zato, da bodo videli rcajnovejše uspehe fašističnega režima v vseh panogah javnega življenja. Med drugim bodo obiskali tudi novo cesto Via del’ Im-pero, ki združuje središče Rima s Ko-Iosejem. Vzhičeni bodo stali _ pred Mussolinijevim forumom, ki ga je du-ce sam odkril. Ali pa ima kakšen smi-
sel. da gredo samo zato v Italijo? Naši tovariši prav gotovo ne bodo videli onih tisočev nesrečnikov, ki so bili vrženi n« malarične otoke. Ne bodo videli Mateottijevega groba, nihče jim ne bo govoril o usodi Amendole in o onih desettisočih političnih izgnancev, ne bodo videli ostankov porušenih hiš in pogorelih knjižnic, kakšna je usoda bivšega ministrskega predsednika Francesca Nittija in vsega ostalega, na čemer je zgrajen fašistični režim. »Prijateljskemu narodu fašisti vsega tega ne bodo pokazali, ker se v hiši obešenca ne sme govoriti o vrvi!«
Praznik poljske svobode
VARŠAVA, 11. novembra. V zvezi s proslavo osvobojenja Poljske, ki se slavi danes, II. novembra, je bil dopoldne na enem najlepših trgov prestolnice na svečan način odkrit spomenik vsem umrlim civilnim in vojaškim letalcem, zmagovalcem zraka. Spomenik je delo enega največjih polj skih kiparjev Edvarda Wittiga. K slovesnosti odkritja spomenika je prišla v Varšavo tudi skupina francoskih književnikov in umetnikov, med katerimi so tudi kipar Francis Sicard, kritik Georges Ondard in publicist Hen-ry de Moptiort.
SESTANEK KRALJA KARLA IN BORISA.
SOFIJA, 11. novembra. V tukajšnjih službenih krogih se zatrjuje, da se bosta v najkrajšem času sestala romunski in bolgarski kralj, najbrže na neki ladji na Donavi ali na Črnem morju. Temu sestanku se pripisuje velik političen in gospodarski pomen, ker je to po balkanski in svetovni vojni prvi primer, da se sestaneta vla darja Romunije i” Bolgarske. V bolgarskih uradnih krogih se zatrjuje,
da bo glavni predmet razgovora zgra-* ditev velikega mostu čez Donavo in so na tej zgraditvi močno zainteresirani tudi Poljaki in Grki.
IZSTOP IZ KLUBA JRKD.
BEOGRAD, 11. novembra. Poslanca Stavra Trpkovič in Vlada Krstič sta izstopila iz poslanskega ' kluba JRKD.
KRALJ FERDINAND V BUDIM-PEŠTI.
BUDIMPEŠTA, U. novembra. Tu se mudi že nekaj, dni bivši bolgarski kralj Ferdinand. Novinarjem je izjavil, da bi se rad vrnil na Bolgarsko, toda ne zato, da bi zopet zasedel prestol, temveč da bi preživel zadnja leta svojega življenja pri svojem sinu.
OGENI V DOMU SLABOUMNE DECE.
CURIH, 11. novembra. Včeraj je pričelo goreti v domu za slaboumno deco v Biihlu pri Waldens\villu pri Curihu. Ogenj je uničil dve štirinadstropni zgradbi. Od 81 otrok, ki so bili v domu, jih pogrešajo 12. Nekatera izoglenela trupla so že potegnili
/sirar*
' MmIbofskrWFC ERNIK*' JfifrS
V Mari B o r «, ‘dne 10. XI. 1^2.
Dnevne vesti
Razstave Mariborske jeseni
VINSKA POKUŠNJA.
Kot zadnja, pa zato nič manj, če še ne boli zanimiva prireditev »Mariborske jeseni«, naj pride na vrsto v našem opisu .vinska pokušnja, ki je marsikomu šele osladila in utrdila lepe utise s prireditev in razstav jesenskega Maribora. Nameščena je bila razstava vin, ki so se pa točila po poljubni želji, zahtevi in rejenosti denarnice vsakomur, v stranski dvorani pivovarniškega koncertnega poslopja. Obisk raznih »pokuševalcev«, »strokovnjakov« in veselih »interesentov« je bil nad vse razveseljiv, saj si je naročilo v treh dneh natočiti kupico ali tudi več te in one žlahtne kapljice nad 5.000 gostov iz vse banovine, nekaj pa jih je bilo tudi iz ostalih delov države in izriujine.
V ocenjevalni komsiil so bili razen mestnega podžupana g. Golouha in mestnega gradb. nadsvetnika gosp. inž. Černeta tudi g. Franjo Vojsk, strokovni učitelj na mariborski vinorejski šoli kot vinski strokovnjak, veletrgovec z vinom g. Karl Pugel, upokojeni nadučitelj g. Peter Lapornik in železniški uradnik g. Zmago Hren, ki sta neumorno poslovala pri postrežbi gostov ter agilni aranžer g. Alfonz G i 11 y,*ban-čni uradnik iz Maribora.
Na pokušnjo je bilo postavljenih 53 najboljših štajerskih vin po 24 razstavljal-cih. Med najpomebnejšimi razstavljalci so bili: Josip Mursa iz Krapja, Clotar Bouvier iz Gornje Radgone, graščina Ormož, Josip Ornig iz Ptuja, Jelka Ser-nečeva iz Hoč. dr. Ferdinand grof Attems iz Slovenske Bistrice, oskrbništvo knezo škofijskega posestva na Betnavi, Srečko Robič iz Limbuša, inž. Fran Pahernik iz Vuhreda, banovinska trsnica in drevesnica iz Peker, banovinska vinorejska šola v Mariboru, Štajerska .vinarska za-,
druga, Pugel & Rossmann, dr. Fran Glančnik, Kletarska zadruga (vina iz različnih pokrajin), tv. Pfrimer, Franc Zemljič, Anica Ašičeva, dr. Ploj, Adal-bert Gusel (vino Wermouth lastnega pri' delka), župan dr. Lipold, vsi. iz Maribora ter še nekaj drugih vinogradnikov. Razstavljenih bi bilo lahko še veliko več vin, oziroma bi bilo na razstavi zastopanih veliko več naših odličnih vinogradnikov, pa se je niso mogli udeležiti, ker nimajo doma več starih vin, ki edino prihajajo v poštev pri vinski pokušnji.
Največ priznanja in hvale so dosegle naslednje vrste vina, čeprav tudi ostale niso dosti zaostajale za njimi: Dama-ščenski muškat, renski rizling, beli burgundec, jeruzalemski šipon, muškatni silvanec, ljutomerski rizling, ljutomerski beli burgundec, mala graševina, jeruzalemski murski biser, dišeči traminec* pekrski rizling, haložan, rulandec, muškat, murščanski mozler, traminec, laški rizling, drobni rizling pekrčan, burgundec, pekrčan ter ljutomerčan. Z vini so bile zastopane skoro vse štajerske vino-rejske pokrajine, bilo pa je tudi nekaj izbornih kvalitet iz drugih krajev. .
Razen vina se je pokušal tudi brezalkoholni grozdni in jabolčni sok »Nektar«, ki ga je razstavila tvrdka Ornig iz Ptuja. Njemu je bilo posvečeno posebno zanimanje občinstva in je bilo po njem obilo resnega povpraševanja. Prireditveni odbor vinske pokušnje je zabeležil velikansko zanimanje za posamezne vrste vina ter je izročil interesentom nešteto naslovov vinskih producentov.
Tudi vinska pokušnja je, kakor vse ostale razstave, dosegla v polni meri svoj namen in nad vse zadovoljiv uspeh.
Poziv mestnega župana
Mariborčani!
Zima je pred durmi. Radi naraščajoče brezposelnosti, bede in pomanjkanja so mnoge družine v velikih skrbeh, primanjkuje jim hrane, obleke, obutve, kuriva in nekaterim celo strehe. Najhujše so prizadete družine z malimi otroki.
Mestna občina mariborska se je odločila, da obnovi tudi v zimi 1932/33 pomožno akcijo v podporo brezposelnim, bednim in trpečim Mariborčanom, Njenemu pozivu so se odzvala dobrodelna in druga društva, ki bodo sodelovala pri tej človekoljubni akciji.
Apeliram na celokupno mestno prebivalstvo, zlasti pa na imovitejše, da podpirajo pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. Pomagajo naj v kakršnikoli obliki, bilo v gotovini bilo v naturalijah. Apeliram tudi na uvidevnost hišnih posestnikov napram stanovanjskim najemnikom. Skratka, pomožna akcija naj se podpre z vsem, s čemer se lajša beda, da brez težjih žrtev preživi* mo težke gospodarske in socijalne razmere. Zavedajmo se, da v današnji dobi pomoč ni zgolj socijalnega značaja, marveč da je splošna človečanska dolžnost.
Mestna občina mariborska, ki vodi pomožno akcijo, jamči za to, da se bodo darovi pravilno in nepristransko uporabili. Pomoč se bo nudila predvsem v naravi, in to ne samo potrebnim, ampak tudi podpore vrednim občanom. Akcija je široko zasnovana in centralizirana. Temu primerna bo tudi kontrola.
Prošlo zimo se je ob požrtvovalnosti Mariborčanov, ki so prispevali za pomožno akcijo v gotovini in blagu v skupni vrednosti pol milijona dinarjev, posrečilo, da smo odvrnili največje gorje. Prepričan sem, da si bo Maribor tudi to pot ohranil svoj dober sloves karitativnega udejstvovanja, — tembolj, ker bodo prihodnjo zimo, ki bo predvidoma še hujša in težja ko lanska, tudi potrebe mnogo večje.
V prihodnjih dneh bodo organi pomožne akcije dostavljali hišnim lastnikom v Mariboru nabiralne pole, da jih dajo med svoje stanovalce in se tem potom obra-
čam nanje s prošnjo, da po svojih močeh bodisi v gotovini, bodisi v blagu ali rabljeni obleki, perilu, obutvi itd. prispevajo za pomožno akcijo. Nabiralne pole in darove bodo 10 dni nato pobrali pooblaščenci mestnega načelstva.
Dasi gospodarsko krizo občuti dandanes več ali manj vsaka družina, vsak poedinec ob pridobitnih krogov do duševnih in manuelnlh delavcev, kljub temu naj ne bo nobenega Mariborčana, ki bi v teh težkih časih ne uvidel, da je njegova človečanska in socialna dolžnost, da doprinese svoje žrtve za brezposelne in obubožane prebivalce mesta Maribora.
V resnem času kličem vsem Mariborčanom:
Pomagajte!
V Mariboru, dne 10. XI. 1932.
Dr. Fran Lipold, s.r. mestni župan.
Vzgojno predavanje. V torek je bila dvorana v gledališkem poslopju nabito polna. Iz predavanja o obliki dvogovora med gg. Vrancem in Grampovčanom smo na vzgojo otroka. Šola (vzgoja) ni nekaj ločenega, samo iz in za sebe, ampak gre vzporedno z okoljem in časom. Javno življenje, socialne in gospodarske razmere, družina itd., vse to soodloča v vzgoji. Razrvane vsestranske razmere — razrvana vzgoja, ki ji najboljša šola ne more biti kos. Razumljivo: mati ni le mati in gospodinja, ampak tudi prva učite-ljica-vzgojiteljica. A ta mati je prav sedaj vkovana v težko borbo za gospodarski obstoj. Kako se more posvetiti duševni plati otrokovega življenja — vzgoji? Iz razgovora o stari in novi šoli smo mogli razbrati, da se prva naslanja le na neko količino znanja, dočim stremi nova vzgoja tudi za obuditvijo notranjih vrednot. A ta novi pravec zahteva po-stednih stikov med šolo in domom. Iz zanimanja, ki so ga poslušalci — od ravnateljev in profesorjev srednjih šol do preprostih delavskih staršev — kazali, je razvidno, da je skrb za usodo naše mladine vedno večja. Želimo več takih sestankov, ki naj nas seznanijo z najpomembnejšim vprašanjem, in bomo Pedagoški Centrali za to hvaležni.
Občni zbor mariborske strelske druži'
ne. V sredo je imela strelska družina v Mariboru svoj osmi letni občni zbor, Prisostvovali so mu okrajni načelnik dr. Ipavic, predstojnik mestne policije dr. Hacin, ravnatelj gozdarske šole inž. Zie-renfeld in podpolkovnik Stanišič. Po poročilih tajnika Mohorja, blagajnika Vri' ska, gospodarja prof. Cestnika in revizorja Boltavzarja, je bila volitev odbora. Namesto odhajajočega predsednika polkovnika Luliča je bil izvoljen za pred' sednika primarij dr. Robič. V odbor so bili izvoljeni še sledeči odborniki: podpolkovnik Stanišič, Mohor, Vrisk, Cestnik, major Gerovac, Lušin, Pureber, inž. Urbas, Sterger, Jančikovič, Vukmanič in Boltavzar.
Predavanje poslanca Špindlerja. Združenje mariborskega učiteljskega naraščaja je naprosilo g. poslanca V. Špindlerja za predavanje. G. poslanec bo predaval v soboto ob 14. (2.) uri v slavnostni dvorani učiteljišča v Koroščevi ulici o naših Harodnih,problemih. K predavanju vabimo predvsem tudi dijaštvo drugih srednjih šol.—.Združenje mariborskega učiteljskega naraščaja.
Gospodinjska nadaljevalna šola v Krčevini se bo zopet pričela. Vpisovanje u-čenk bo v nedeljo 13. t. m. od 9. do 10. ure v zborovalniči osnovne šole v Krčevini. Zglasijo se na j tudi mladenke, ki so že vpisane. Pouk je brezplačen, učenke prispevajo samo za prehrano.
Poziv. Mestno načelstvo mariborsko poziva hišne posestnike, njih namestnike (upravitelje) in hišnike, da pred nastopom zime v lastnem interesu izpraznijo in za prejo vrtne in dvoriščne vodovodne napeljave in jih tako obvarujejo poškodb radi mraza. Glede hišnih vodovodnih inštalacij je iz istega razloga ob nastopu mraza treba paziti na to, da bodo okna na hodnikih, v straniščih in kletnih prostorih zaprta. Jaške z vodomeri morajo biti vedno snažne.
Ljudska univerza v Mariboru. Preda vanje danes v petek 11. ovembra odpade radi pedagoškega tedna. Prihodnje predavanje je v ponedeljek 14. novembra in govori z ozirom na 400 letnico g. arh. ravn. Baš o turških vpadih na slovensko ozemlje in mesto Maribor.
Mariborčani! V nedeljo 13. novembra ste vabljeni k Sv. Martinu v gostilno Ko-stajnšek na veliko pojedino gosi in puranov. Zalivalo se bo z žlahtno domačo kapljico. Avtobus vozi ob 3. uri popoldan.
Hišni posestniki! Vsi na izredni občni zbor društva hišnih posestnikov v nedeljo 13. novembra 1.1. pri »Orlu« ob 9. uri dopoldne.
Zahvala. Poveljstvo požarne brambe se prisrčno zahvaljuje trgovcu Jakobu Perhavcu za darovani znesek 200 Din.
Ribji trg. Morskih rib na današnjem trgu ni bilo; prinesli so le ribe iz naših voda in so jih prodajali po 16 Din kg.
Nočni, napadi na motorna vozila. Poseben namen itnajo zlikovci na Dravskem polju, ki na svojevrsten način napadajo na državnih cestah ponoči motorna vozila in povzročajo s tem veliko nevarnost. Tako so tudi predsinočnjim napeli preko ceste 6 milimetrov debelo bakreno žico od brzojavnega droga do drevesa v bližini vasi Zlatoličja. V ovho je okrog 22, ure zavozil z vso silo neki tovorni avto in jo pretrgal. Lastnik avtomobila je zadevo prijavil orožnikom, ki poizvedujejo za storilci.
Čudo narave. Kaj rada se je letošnje jeseni poigrala narava s svojim stvarstvom. Še v pozni jeseni cvetejo jablane in na marsikaterem vrtu so pognale in se razcvele pomladanske cvetke. Tako so tudi rta posestvu mariborskega državnega pravdnika g. dr. Hojnika v Zgornji Polskavi dozorele sladke maline, kar je vsekakor nenavaden pojav.
Napad. Ko se je včeraj proti večeru vračale domov v Košake 34-letna Olga Vobičeva, žena pekovskega pomočnika, so jo napadli neznani zlikovci, katerih se je le z največjo težavo obranila. Med ruvanjem so jo obgrizli na nogi tako hudo, da je morala iskati pomoči v bolnišnici.
Prvi sulec. Znani mariborski zdravnik g. dr. Jože Sekula, priznan ribič in lovec, je ujel te dni v Dravi prvega sulca v letošnji sezoni. Smotreno vzgajanje ribičev in gojenje sulcev po mariborskem ribarskem društvu je začelo roditi prve sadove.
Franc Jožefova grenčica urejuje redno odvajanje in je priporočljiva za duševne delavce, živčno slabe in žene.
Narodno gledališče
Repertoar.
Petek, II. novembra: Zaprto.
Sobota, 12. novembra ob 20. uri: »Gosp' ministrovka«. Prvič. Red C.	j
Nedelja, 13. novembra ob 15. uri: »riv nevesti«. — Ob 20. uri: »Friderika« Ponedeljek, 14. nov. Zaprto.	.
»Gospa ministrovka«. Nušičeva sijajna satira za splošne in politične razmere naši prestolnici ob začetku sedanjega st letja, se bo uprizorila prvič v letošnji s * zoni v torek 15. t. m. To vsebinsko sup zabavno delo je doseglo pred dvema se* zonoma velik uspeh in se je vprizorilo krat, kar pomeni za dramo silno mnog • Prva popoldanska predstava letosnJ sezone bo v nedeljo 13. t. m. ob 15-1^' Uprizori se Golarjeva veseloigra »Ib nevesti«, ki se godi na kmetih na Goretu* skem in se ji občinstvo rado vedno zn0' va nasmeje. — Zvečer ob 20. uri se P°j. divna Leharjeva opereta »Friderika«, je gledališče že večkrat napolnila. -
Trdovratno zapeko, katar debelega (h vesa, 'napetosti, želodčne motnja, zasta^ nje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo bolečine v kolkih odpravimo z up°taIr naravne »Franc Jožefove« grenčice, c®J izpijemo zjutraj in zvečer malo č.G-Zdravniki strokovne veličine izpričuj ' da učinkuje »Franc Jožefova« gre!^ie. celo pri zdražljivem črevesu brez^bj’ čin. »Franc Jožefova* grenčica se do°“ vseh lekarnah, drogerijah in specerijsk111 trgovinah.	^
„SLAGER* nas razveseljuje, po dinar plošče posojujel LJUBLJANA CELJE MAR|0°ie
Gledališka 4	Aškerčeva	3 Slovan**
V petek: II. se ponovi Svengali^ humoristični večer, s popolnoma 1,0 sporedom v »Veliki kavarni«.
Drzen roparski napad sredi
Bivša gostilničarka Marija Medenova. bila sinoči namenjena k neki svoji P jateljici v Razlagovo ulico. Šla je P° fovi ulici, in ko je zavila pred P°s n3 jem državne trgovske akademij®
Zrinjskega trg, je skočil pred njo iz
OIVUGU JJIGU	—	.40
neznan moški in ji iztrgal iz rok ustlJ_jrt ročno torbico, v kateri je imela 25 u gotovine in razne druge -listine. S P ^ nom je skočil na Nedogovo dvorišč®^ Razlagovi ulici, kjer ga je vzela no®-izjavi napadene gostilničarke, je bil 5 rilec star kakih 20 let, visoke postave oblečen v kratke hlače. Medenova J® godek takoj prijavila policiji, ki se zasleduje držnega napadalca.	.•
Nesreča. V Počehovi, je padel pri obiranju sadja z drevesa 66'1 hlapec Tomaž Rat in si pri padcu
škodoval prsni koš. Ponesrečenca
prepeljali v bolnišnico,
govskemu zaS«ag niku Antonu Součku, stanujočemu v * dalenski ulici, je bilo včeraj izpred n trgovine na Kralja Petra trgu ukra 600 Din vredno, k0lo.	.
Z voza je padel. Ko se je peljal si domov k Sv. Marjeti ob Pesnici P° 0 nik Anton Urnik, je v Košakih pad ,cll nesrečnem naključju z veza. Pri P j0
je dobil hudo rano na desnem S®nmari-so mu morali nuditi prvo pomoč borski reševalci;	jj.
Denar mu je zraešai glavo. Trib vj
ski mesar Janez Forte je pred ^ poslal svojega 14-letnega vajenca . ^ Guma, sina rudniškega kovača, z naročilom k mesarju Perdihu v in mu obenem izročil znesek 10 jn0nia Vajencu pa je pisani »jurij« poP° zmešal glavo. Namesto, da bi v iL v izstopil, se je peljal do Celja, od Zagreb, iz Zagreba pa ie dopotov nes dopoldne v Maribor, kjer so< \e kolodvoru aretirali. Našli so pn 0 še 200 Din, vse drugo pa je zapra ^ aretaciji mladega pustolovca je. P . v obvestila mesarskega mojstra Trbovljah.	.	&
Vreme. Vremenska napoved P p[]Sta ni pričakovati nobenih spreme • tjraU jesenska megla in oblaki bod ufJ je pot solnčnim žarkom. Davi - ^ pokazal v Mariboru barometer P 743. pinjah 744.8, reduciran oa srebro na Na zraku je zlezlo davi živo pada* 8.2 stopinj. Ponoči je padlo 40 m vin. Vreme je brez vetra.
,v m aHBs f % mn. m. im.
rStfBtr9
Dolnjelendavska požigalna afera
Razprava pred malim kazensk im senatom. — požigalec hoz-
JAN OBSOJEN na 10 LET TEŽKE JEČE. — SOOBTOŽENI -INDUSTRIJA-LEC SAMUEL EPPINGER OPROŠČEN. — DRŽAVNI TOŽILEC VLOŽIL PRIZIV PROTI OPROSTILNI RAZSODBI.
, Pred malim kazenskim senatom tu-KaJsnjega okrožnega- sodišča so sedeli ..n& zatožni klopi v sredo dopoldne 27let J11 ključavničarski pomočnik Ludvik Hozjan iz Doinjelendavskih goric, 201etni Mlinarski vajenec France Golenko iz ntibe in 631etni industrijec Samuel Ep-madžarski državljan, stanujoč v ‘n'ii^ Lendavi. Ludvik Hozjan se je zagovarjal zaradi petih požigov, ki jih je zanetil v Čentibi lansko Teto in tako popolnoma uničil posestnika in mlinarja j-udvika Toka, ki je utrpel nad 600.000 .n Škode; industrijec Samuel Eppinger j® bil obtožen, da je nagovarjal in pod-vUl>U Hozjana, naj mlinarju Toki vse zase in ga tako gospodarsko uniči, mli-arski pomočnik France Golenko pa je Jj obtožen, ker ni naznanil varnostni .lasti, ko je vedel, da namerava Hozjan izvršiti zločinstvo požiga.
Kakor posnemamo iz obtožnice, je po* goreli v novembru lanskega leta mlinarju Ludviku Toki v Čentibi mlin z ‘ sem inventarjem. Ogenj je povzročil juinarju okrog 600.000 Din škode, ki je Jla le deloma krita z zavarovalnino, j °zlga je bil najprej osumljen neki Šte-11 Volgi, toda radi pomanjkanja doka-j.°v ie bilo postopanje zoper njega ustavno. Prav slučajno pa so dolnjelendav-^ orožniki, ki so bili naziranja, da je Jjs zlobna roka in tudi prepričani, da wIga zl°oiuec iz konkurence, da bi gozdarsko uničrl Toka, izsledili požigal-■j," Orožniki so namreč zvedeli, da ima ,°kih vajenec, obtoženi France Golen-0 Precej denarja, in je, kakor je izpo edal mlinarjev hlapec, najbrže v zvezi ? zločinskim požigalcem. Zato so Golen-aretirali. Pri zaslišanju je izpovedal, da je pri gospodarju zažigal Ludvik ^zjan, katerega je podkupil in k poži-&>m nagovarjal dolnjelendavski industrije Samuel Eppinger.
Ko pa je bil soočen z Eppinger jem, je vztrajal pri svojem priznanju, zanikal pa je, da bi ga bil k požigom nagovarjal.
Hozjana so nato oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Tuje pred preiskovalnim sodnikom preklical vse izjave, ki jih je dal orožnikom in sodniku v Dolnji Lendavi. Odločno je zanikal vsako krivdo in trdil, da ne pozna Go-lenka in da z Eppingerjem sploh nikdar govoril ni.
Tudi pri včerajšnji razpravi sta obtoženca Hozjan in Eppinger odločno za-
nikala vsako krivdo, dočim je obtoženec France Golenko vztrajal pri vseh svojih prejšnjih izpovedbah. Po daljšem posvetovanju je senat izrekel obsodbo: Obtoženec Ludvik Hozjan je Ul obsojen na 10 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic ter na povračilo odškodnine mlinarju Ludviki Toki v znesku 250.000 Din; France Golenko je bil obsojen na leto dni težke ječe, ker ni oblastvom prijavil Hozjanovlh požigov, čeprav je vedel zanje; obtoženec Samuel Eppinger pa je bil zaradi pomanj* kanja dokazov oproščen.
Proti oprostilni razsodbi je državni tožilec g. dr. Hojnik vložil priziv. Razpravo je vodil v. s. s. g. Lenart, prised-nika pa sta bila okrožna sodnika gg. Kolšek in dr. Čemer.
Pobrežje
bil
Na podlagi Golenkovih izpovedb je
aretiran Ludvik Hozjan, ki je skušal
zPTva vse tajiti. Zatajil je celo Golen-končno pa vendiar priznal, da ga po* jj; Po daljšem oklevanju je priznal in T^edal Hozjan še več. Na vprašanje, najjj je požigal, ko vendar ni imel prav ®benega povoda, je izjavil, da ga je k „ J atijem nagovarjal tovarnar Samuel
Eppinger in mu za to obljubil 10.000 Din. „u<*i ie izpovedal, da je dobil od Eppin-
jNa pred požigom mlina le 200 Din, gtem pa nič več. Ko je pozneje opomnil , Ppingerja na njegovo obljubo, ga je to-naj počaka, ker trenutno nima de-z/r' ^se to ^toženec Hozjan pri-a* tudi dolnjelendavskemu sodniku.
Delovanje JRKD. Razmaha v vrstah JRKD na Pobrežju in pravilnega razumevanja vsedržavne politike--ter nacionalne zavednosti se oprijemlje vedno več ljudi. Že takoj v začetku, ko so se začeli razumni in zavedni državljani organizirati v omenjeni novi državni stranki, je na Pobrežju osnoval pripravljalni odbor, ki si je od ustanovitve do danes pridobil pod vodstvom zaslužnega in idealnega narodnega borca Antona Požarja ter ostalih uvidevnih odbornikov veliko število članov. Če se upošteva, da je bilo Pobrežje obljudeno prej s proti-nacionalnimi in protislovenskimi elementi, moramo zares pohvaliti sedanje člane organizacije JRKD in želeti odbornikom ter predsedniku vsestranski uspeh.
Strelska družina. V kratkem bo tudi na Pobrežju ustanovljen odsek strelske družine, ki bo prihodnje leto pričel vaditi.
Sokolsko društvo. Sokolska telovadba, ki je bila poleti na lastnem letnem telovadišču, se nadaljuje sedaj v dvorani brata Renčlja in sicer v vseh oddelkih razen dece.
Gledališke igre. V letošnjem zimskem času imajo na programu vsa nacionalna in humanitarna društva, kakor »Zarja«, »Sokol«, »Rdeči križ«, Gasilsko društvo in Pogrebno društvo več gledaliških iger in sličnih zabavnih prireditev. Sezono je otvoril Rdeči križ, nadaljeval pa Sokol. Dosedanji igri sta zaradi obolelosti gospe nadučiteljeve M. Klemenčičeve režirala cand. fer. g. Drago Volk in trgovski poslovodja g. Fric Karba. Obe predstavi sta bili dobro obiskani in dobro pripravljeni, zato bi želeli, da ne bi prenehala. ampak delala vztrajno dalje.
Občni zbor »Zarje«. Dne 5. t. m. je bil letošnji občni zbor pevskega društva »Zarja« na katerem je bil izvoljen za predsednika zavedni in požrtvovalni narodni delavec, železniški kontrolor gosp.
Anton Pšeničnik, g. Ciril Jančar pa za podpredsednika. Oba voditelja jamčita skupaj z ostalimi odborniki za nadaljnji razvoj in procvit petja na Pobrežju.
Šport
Illrlja:železnlčar.
Prvenstvena tekma se bo odigrala v nedeljo 13. t. m. ob 14.30 na igrišču ISSK Maribora, in sicer ob vsakem vremenu. Sodil bo g. Nemec. Predtekmo bosta odigrali rezervi SK Rapida in SK Železničarja.
Tek osvobojeni«.
Kakor vsako leto, bo tudi letos ISSK Maribor priredil na dan 1. decembra tek osvobojenja po mariborskih ulicah. Razpis za to našo največjo lahkoatletsko prireditev bomo objavili prihodnjič.
Zanimiva odločba INSa.
Po sklepu upravnega odbora INS od 31. X. t. 1. mora šeštoplasirani v pod-zveznem I. razredu (končni zmagovalec iz kvalifikacijskih tekem najbrže SK Ra-pid) odigrati vse prvenstvene tekme z ostalimi klubi tega razreda, ne oziraje se na to, če je ta klub že odigral prvenstvene tekme pred odigranjem kvalifikacijskih tekem. Potemtakem bo moral SK Rapid z SK Ilirijo SK Železničarjem in SK Svobodo še enkrat igrati. Razpored na-daljaega tekmovanja bo objavil LNP.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno.
Delegirajo se v nedeljo, dne 13. t. m.: v Mariboru: Rapid rezerva: Železničar rezerva g. Vesnaver; stranska sodnika pri tekmi Ilirija :Železoičar bosta g«. Jenko in Kopič. V Čakovcu: Svoboda (MariboT):Pustakovečki SSK g. Skalar: v Murski Soboti: Čakovečki SK:SK Mura g. Bergant.
Mariborski smučarski klub opozarja članstvo, da bo drevi ob 20. v dvorani hotela »pri Zamorcu« drugi gimnastični večer. Vabljeni so vsi zimski športniki.
'cJkJ&ue
jShgciJtemJ^
* 0'
.FOTOAMATERJE ftEOBHOOftO POTREBfff VSAKEMU AMATERJU-Ul S7AHE ZA (3 &). TEKOČE LETO tE BIN 10.- UPRAVA
» FOTO-AMATERJA * uubu*w* - PfttitBHovA uuc* ih.
IPOŠTNI PRIDAL 190
Sokolstvo
Sokol Maribor I.
V soboto 12. t. m. ob 20. uri bo v telovadnici predavanje o kumanovski bitki. Za članstvo in naraščaj je predavanje obvezno. V nedeljo 13. t. m. bo istotam družaben večer ob isti uri. Na sporedu igra: »On In njegov kompanjon«. Proslava praznika narodnega zedinjenja bo pri Sokolu I. v soboto 26. t. m. in bo to tudi prosvetni večer s čisto prosvetnim sporedom. Prihodnje leto namerava društvo prirediti veliko tombolo na svojem letnem telovadišču v petem okraju. Dobitki bodo lepi in veliko vredni, razen tega bo po tomboli, ki bo 11. junija, velik ples. Vsa bratska in tudi druga društva prosimo, naj v teh terminih ne prirejajo nobenih prireditev in jih na naše prav iskreno vabimo! — Zdravo!
Sokol v Studencih
vprizori v soboto 12. in nedeljo 13. novembra znano Ziehrerjevo opereto »Potepuhi«, ki je najboljše klasično delo dunajske muzikalne šole in je svoječasno dosegla velike uspehe po vseh večjih odrih (na Dunaju so jo igrali 6 mesecev vsak dan).
Zborovanje župnih starost bo ob priliki otvoritve sokolske razstave v Beogradu. Na zborovanju bodo razpravljali o mnogih važnih vprašanjih organizato-ričnega značaja.
Koza na dražbi.
Nekemu posestniku v Avstriji so pred kratkim zarubili zadnjo kozo. Ko so se oglasili pri njem eksekutorji, da bi prodali kozo, so jo prignali v sobo in čakali na kupce. Koza pa se je med tem sprehajala po sobi in iskala, kje bi kaj našla za lačni želodec. Ko je padel z mize sodni spis o dražbi, ga je neopaženo —• požrla. Šele po daljšem iskanju je prišlo na um eksekutorjem, da ga je najbrže požrla koza, ki se je v kotu za mizo slastno oblizovala.
Hinko Druzovič:
Prva »Velika beseda" mariborske Čitalnice
(u-
Vodni govor o priliki proslave sedem-'fesetletnice dne 5. novembra 1932.)
'H
(Dalje.)
^speh tega živahnega in smotrenega
se
9Vanja na področju društvenega petja
{aln
J? prvič pokazal leta 1862., ko je Či-
riča na slovesen način proslavljala pr ® obletnico obstoja. Pripravljala se je j °Jeto na to slavje, kajti zavedala se . hiegovega pomena. Postal je ta datum -eJnik v zgodovini Slovenstva na biv-^ Sp. Štajerskem tudi v pevskem ozi-' Sioer je tudi celjski čitalniški zbor
J? feto stopil v javnost in dasi je bilo v že v petdesetih letih zaznamovati
J®lju
hl?Vanje na po^ro^u slovenske draške, česar v Mariboru ni bilo, pripada j^nborskemu slavju drug pomen: bilo ij, Hinogo obsežnejše in vidimo v njem . azito narodno in pevsko manifestacijo, jj^jbor je namreč postal po premestitvi
1^’iskega sedeža središče slovenskega L Urn'2ga pokreta na ozemlju bivše Sp.
'Zr;
ferske. In ves ta pomen je našel svoj
d a9 tudi v petju. To vidimo še v tem, §lrJ® n. pr. 1. 1859, ko je prišel škof
l^J^k v Maribor, nastopilo le nemško Slo društvo s pozdravnim zborom.
^nskib
pevcev še ni bilo za skupn
• Pač pa je tri leta pozneje, ob pri-
liki njegovega pogreba, zapel za nemškim zborom tudi čitalniški pevski zbor Jenkov »Blagor mu«, kar je napravilo na občinstvo globok vtis. Bila je to prva slovenska nagrobnica na mestnem pokopališču v Mariboru. Vidimo torej, da se je družabna emancipacija najpreje in najbolj izrazito izvršila pri pevcih, kar spet lahko razumemo, če pomislimo, da je petje predvsem socialna umetniška panoga in se v njem najbolj odražajo družabne prilike. In tukaj k bilo stremljenje, otresti se dotedanje majorizacije. Sicer je slogaštvo še živelo dalje, osobito pri takih, ki jim je manjkala potrebna odločnost. V svojem nagnenju k podcenjevanju lastne veljave, so ti »Nemcem prijazni Slovenci« osobito po mestih in trgih še dalje jačili vrste nemških pevcev in često onemogočili, da bi se razvijalo slovensko petje.
Mariborska čitalnlška proslava tore] ni bila samo narodna, temveč istotako tudi izrazito pevska manifestacija.
Da nam bo položaj slovenskih mariborskih pevcev popolnoma jasen in da bomo pravilno presojali veliki pomen njihovega udejstvovanja, se moramo še seznaniti s splošnim pevsko-društvenim pokretom v tej dobi. Omenili smo že v začetku ogromni porast pevskega gibanja v Nemčiji. Sedaj, po nastopu ustavne dobe, so prišli na vrsto avstrijski narodi. Razen Nemcev prednjačijo tukaj Cehi, ki so PTav kmalu razpolagali s številnimi zbori in velikopotezno organiza-oiio. Po .vzoru nemških provincialnih
zvez, ki so sestavni deli celokupne zve* ze, so šli tudi štajerski nemški pevci na delo, da ustanove tako zvezo, ki bi bila del vsenemške pevske zveze. Vidimo torej, da so avstrijski Nemci v oni dobi, ko smo mi šele ustanavljali prve zbore, že prehajali v drugo razvojno etapo, v snovanje višjih pevskih edinic. Razpolagali so že s številnimi pevskimi društvi Leto 1862 je za vse pevce torej pomembno leto in nazivlje se lahko kot pevsko leto. — Nemški pevci so pričeli Pri nas s kolektivnim delom, slovenski s prvim konstruktivnim delom.
Na pobudo graškega pevskega društva je bilo v Mariboru o Binkoštih tega leta veliko pevsko slavlje, ki je trajalo dva dni in se je končalo z ljudsko veselico na Felberjevem otoku. Zbrani so bili razen graških in mariborskih pevcev še oni iz Celja, Ptuja, Slovenjgradca In Slovenske Bistrice. Dasi je bila prireditev namenjena pobratinstvu graških in mariborskih pevcev, se je hotelo poudarjati slogaštvo s Slovenci, kar je prišlo na zunaj s tem do izraza, da je na slavoloku visela zraven nemške trobojnice še slovenska. Tudi napis se je na to nanašal. (Seid einig, einig, einig!) Istočasno kakor v Mariboru je bilo še slično slavje v Tržiču, in sicer na pobudo celovškega pevskega društva. Navzoče je bilo razen domačega in celovškega pevskega društva še ljubljansko fil* harmonično društvo, ki je pod vodstvom Nedveda zapelo, v znamenju vedno poudarjene harmonije s Slovenci, tivM dv»
slovenski pesmi. Malo pozneje se je priredilo tako slavje še v Konjicah, kjer so peli nemški pevci iz Celja, Slovenske Bistrice in Slovenjgradca. Te činjenice kažejo, da je navzlic poudarjanju složnosti s Slovenci bilo na področju nemškega pevsko-društvenega pokreta že organizatorično delovanje v polnem razmahu, in se je štajerska pevska zveza v tem letu tudi ustanovila.
Z zanesljivostjo sklepamo torej, da so si mariborski čitalničarji svojo prireditev tudi zamislili kot nekak pendant k nemškim pevskim proslavam kolektivističnega značaja. Zraven številnega zbora, ki so ga sestavili mariborski pevci vseh kategorij, so se pritegnile še zunanje pevske moči, kakor pevski kvartet iz Frama in povabila sta' se tudi šentjurski kvartet Ipavčev in ljubljanski čitalniški kvartet. Nastop večjega števila pevcev naj bi izražal življenjsko moč in veliko hotenje in bil obenem zmagoslavje slovenske pesmi. Danes, ko imamo zadostno perspektivo, da presojamo te dogodke, se moramo uprav čuditi, s ka* ko podjetnostjo in velikopoteznostjo so šli čitalničarji na delo. Cela prireditev, z okrasitvijo pevske dvorane vTed, naj bi učinkovala kar najbolj mogočno in veličastno. Ničesar ni bilo najti, kar bi spominjalo na slogaštvo (in kar se je z nasprotne strani tudi očitalo), temveč, vse je izražalo enodušfiost, mladostno svežost in slovansko bratstvo.
(Konec jutri,)
*Wetce£oto
I Mariborski »V E C
£xtiijeMŽettUea
3tOMUUi
Toda kakor vedno, tako se je tudi ob teh besedah pokazal na njenih ustnah oni nerazumljivi smeh. Obrnila se je preč in je molčala. In jaz sem uvidevai, da bo postala po mojem odhodu ena najraz-uzdanejših in najpokvarjenejših deklet v Papetu.
Kako mi je bilo hudo, moj Bog, ko se Je na vsa moja prigovarjanja, na vse moje besede in nauke smejala z istim smehom mrke ravnodušnosti, dvoma in ironije...
■Ali je sploh na svetu bolečina, ki bi se mogla primerjati s to: Ljubite, a občutite, da vas ona, ki jo ljubite, nič več ne posluša? Da se srce, ki je bilo vaše, zapira, pa storite karkoli že? Da zmaguje nad njo temna, mračna in neobjasnjiva stran narave, da se je vse oklepa, jo vso prežema in ni nobene rešitve več..,?
In vi ljubite iz vse globine svojega srca ono dušo, ki se vam izmika, odmika, Mimo vsega tega pa je v bližini tudi smrt, in tudi ona čaka, preži. Ne bo dolgo, pa bo vzela ono oboževano telo, ki je meso vašega mesa. Smrt brez vstajenja, brez upanja, ker tudi ona, ki bo umrla, nič več ne veruje v ono, kar rešuje in oživlja...
če bi bila ta duša docela slaba in pokvarjena, bi je bilo človeku žal samo kot nečiste stvari... Toda občutiti, da ta duša trpi, vedeti, da je bila dobra, polna ljubezni in čista!... To je kakor'nekak oblak teme, ki se spušča na vas in Vam ledeni kri v Žilah. Morda bi jo bilo še mogoče rešiti, a treba je iti, oditi za vedno, — čas beži in ničesar ni mogoče storiti, ničesar ukreniti!...
Tedaj se pojavijo izbruhi ljubezni in solz; človek se hoče Še v poslednjih trenutkih opiti z onim, kar bo kmalu za vselej izgubi, in da ne čuti konca, ki se bliža, izčrpava vse zanosne radosti in mrzlične senzacije, ki jih je sploh mogoče izčrpati iz življenja...	is
XXVII.
Z Rarahu sva šla roko v roki po poti, ki vodi v Apir. Bilo je to dva dni pred mojim odhodom,
Bila je strašna soparica, kakor-pred burjo. Zrak je bil nasičen z duhom po zrelih gojavah; vse rastlinstvo je bik) ovelo in poparjeno. Mlade kokosove palme so risale na neskončnem modrem nebu svoje nepremične, v solncu zlate krone, in vrhunec gore Fataua je molel v višave svoj goli greben, na katerega so se nahlo lepili mali sivi oblaki. Njegove bazaltne skale so kakor ogromna, težka in razgreta masa. pritiskale na glave, na misli in sleherna čutila.
Dve ženski, ki se je zdelo da sta naju sede Čakali ob poti, sta se nenadoma
dvignili in se napotili k nama.
Starejša, že vela, slabotna in skluče-na, je peljala za roko drugb, ki je bila še mlada in lepa. Bili sta stara Hapoto in njena hči Taimaha...
»Loti«, je dejala ponižno starka, ko smo se' srečah*, »odpusti Taimahif...«
Taimaha se je smehljala s svojim večnim smehom, dočim je povešala oči k tlom kakor malo sramežljivo dete, ki je bilo zasačeno pri laži in grehu, ki se pa prav nič ne zaveda, koliko je zakrivilo in se zato čisto nič ne kesa...
»Loti«, je dejala Rarahu angleško, »Loti, .^oprosti ji!«	. > :
Tedaj' sem ji oprostil in odpustil ter sprejel roko, ki mi io je nudila.- — Nam, ki smo rojeni na drugi strani sveta, nam nikakor ni mogoče soditi in obsojati, da, niti razumeti narave ljudi, ki so tako silno različni ■ od nas, ki jim je osnova, temelj značaja, mišljenja, čuvstvovanja in pojmovanja docela zagoneten, čudno izoblikovan in divjaški, ki pa so v nekaterih trenutkih vendar lahko polni ljubezni in globokega, nežnega občutja...
Taimaha mi je morala izročiti neki zelo dragocen predmet, staro relikvijo — Ruerijev pareo, ki sem ga ji bil na njeno željo izročil.
Taimaha ga je bila oprala in zelo skrbno popravila. Izgledala pa je notranje pretresena in ginjena in v njenih očeh so zabledele solze, ko mi je izročila ta spomin, da se vrne z menoj nazaj tja, odkoder sem ga bil prinesel.
XXVIII.
O priliki poslovilnega obiska pri kraljici Pomari sem ji priporočil Rarahu.
...»Še zanjo da se brigam, Loti!« J* dejala stara kraljica. »Kaj ti bo to koristilo?,..«	,
»Zato, ker se bom vrnil...« sem odgovoril oklevaje.
»Lotil... tudi tvoj brat je pred odhodom dejal, da se bo vrnil!... Vi vsi pravite tako,« — je nadaljevala, kakor da M zbirala v, mislih svoje spomine. — sV vsi pravite tako, kadar zapuščate moje otočje. Toda dežela Britanije (te fenua Piritanija) je daleč od Polinezije; od vse onih, ki so odšli, jih je bilo zelo zelo malo, ki so se vrnili...
Poljubi rajši tega otroka«, — je dejala in lili pokazala z roko svojo vnukinjo, malo kneginjo Pomaro V. — ker nje ne boš več našel, tudi če se res vrneš!.--* XX!X.
Bilo je zvečer; z Rarahu sva sedei^ pod verando najinega malega domovanja. Od povsod se je oglašalo čvrčanje poletnih čričkov. Divje razraščene veje pomarančevcev in ibiskusovcev so dajale najini hišici izgled zapuščenosti, de
je bila skoraj napol skrita pod njihovim gostimi kronami.	.,
»Rarahu«, sem ji dejal, »ne veruje več v Boga svoje rane mladosti, ki si S nekoč tako verno in vdano molila?«
»Ko Človek umre in ga pokopljejo«, > dejala počasi Rarahu, — »kdo ga mor zopet oživeti?«
Poljčane
Premestitve. Premeščen je za posta-jenačelnika v Žreče pri Konjicah tukajšnji železniški uradnik, agilni sokolski delavec g. Franc Kozjek. Sem pa je prispel nanovo te dni železniški uradnik g. Jože Grebenšek iz Rimskih Toplic. G. Franc Dežen je pa upokojen.
Poroka. Poročila sta sev nedeljo v tukajšnji farni cerkvi šofer gosp. Ivan Soršak in gdč. Anči Glančnikova. Bilo srečno!
Iz športnega življenja. Odkar imamo ustanovljen športni klub, je na njegovem igrišču, zlasti pa ob nedeljah, sila živahno. V nedeljo so bile odigrane tam od 14. ure naprej kaT tri tekme. Ziasti je bila zabavna ona med »starimi« in rezervnim moštvom SK Boča, kjer so zmagali častno prvi z 1:0. Potem je igralo prvo moštvo s »starimi« ter zmagalo s 2:0. Nazadnje sta se srečala še prvo moštvo SK Boča in Tezerva z izidom 4:3. Vse kaže, da so bile to zadnje tekme v tej sezoni, ker zima že trka na vrata.
Silo JI Je hotel storiti... Ko sta se
vračala pred dnevi iz Kočnega skozi gozd Vrhole 23!etni France V. iz H. in Jera P. iz V. proti domu v veselem razgovoru, oba malo dobre Volje, jo je fant hotel spolno rabiti. Ker se je pa branila, jo je napadel ter jo s palico pretepal. Strgal ji je tudi predpasnik in obleko. Orožništvu, ki ga je v zadevi zaslišalo, se je izgovarjal s pijanostjo obeh.
Tatvina. Včeraj je tukajšnjemu posestniku P. naenkrat zmanjkalo okrog 3500 Din. Ko je šel v klet, je pustil listnico z denarjem in dokumenti Vred na postelji.
Daši je P. prišedši nazaj prebrskal vse kote, o denarju ni bilo več duha ne sluha. Njegove listnice si je v ugodnem trenutku polastil kakšen nepridipray.
Druga gledališka predstava Sokola bo v nedeljo ob pol 16. uri. Vprizori se Cvetka Golarja vesela igra »Dve nevesti«, pri kateri sodeluje nekaj novih moči. Opozarjamo.,plasti tudi najbližja sosednja društva, da si v nedeljo pri nas ogledajo to igro, ki nudi izreden užitek!
Uresničene grozne sanje
Švicarski trgovec Valeriano je odpotoval s svojo mlado ženo iz Berna v Italijo. V bližini Ternia pa je mladi par doletela smrtna nesreča. Avtomobil, v katerem sta se vozila, je zavozil na nekem železniškem prelazu v vlak, ki je zdrobil in razmesaril oba potnika. Pri smrtno ponesrečenem trgovcu so našli pismo njegove matere, v katerem ga prosi, naj se takoj vrne s potovanja, ker. je sanjala
Švedski kralj kot igralec tenisa
Švedski kralj Gustav je znan kot strasten igralec tenisa tudi sedaj, dasi je star že 74 let. Nastopa tudi na raznih turnirjih kot »Mister G.« Naša slika ga kaže (v sredi) med igralci znamenite Tildenove skupine.
strašne sanje, da je zavozil s svojim aV' toni v vlak in da so težka železna kol' sa povozila njega in ženo. Tudi so pri njem pismo, naslovljeno na me.g0^j mater, v katerem jo tolaži in prosi se zaradi sanj ne razburja po nepo nem.
tl3)
treh'
Tragedija vojnega ujetnika.
Po dolgih letih se je vrnil iz ruskefP ujetništva v .svoj domači kraj Kritze dorf blizu Dunaja vojni ujetnik LeoP° Kersendorfer, katerega je njegova * stra, ki se je med tem poročila, PT°S., sila za mrtvega. Ko je Kersendorfer P trkal na domača vrata, ga sestra ni 11 tela sprejeti pod streho,. Tudi mu ni tela priznati dedščine, in ker ni sredstev, da bi se bil pravdal obupal nad življenjem in se vratih rojstne hiše.
V pričakovanju Noblove nagrade.
Veliko zanimanje je v vrstah P'satie Ijev za letošnjo Noblovo nagrado, nobeno leto se ni javilo tako veliko st vilo kandidatov ko letos. Nič manj
111 pisateljev reflektira na to veliko Pj^ znanje. Zastopani so skoro vsi narodi
našega ni), najboljše izglede pa Francozi in Angleži.
Romantično ženitveno potovanje-Komai se je bil oženil neki mladi
gleški župnik s hčerko bogatega t#0.^
ca, že je dobil poziv, da mora z ne
■ )J
dni®
ekspedicijo v polarne kraje. S seboJ vzel tudi svojo miado ženo, in sta zar
’ **v* vmvai O vuju »nnnau	in v** j ^
dni prejšnjega-tedna odplula vzdo'z^e. bradorja in Hudsonbaya v kraje vec ^ ga leda, kjer bosta ostala 10 mesecev kjer ju bo grela le vroča ljubezen.
InštrukclJ
išče odličen dijak, višje šole. Nas’ov pri upravi.	3734
Opremljeno lepo in zračno sobo
takoj oddam. Ob železnici 6 II.
3743
Oddam takoj opremljeno sobo
s posebnim vhodom. Marmontova ul. 12. Avtobusna postaja, Ketejeva ulica.
3742
   HI.HI I III II.................... —II !	.
Kupim
Sienkiewicz:	Mali vitez in Križarji.
Plačam takoj. Tiskovna zadruga, Aleksandrova cesta 13.__________________3750
Kuhinjska kredenca in železen štedilnik
ceneno na prodaj. Naslov v upravi »VeČernika«._______________________ 3738
Čedno opremljeno
solnčno in snažno sobo s vhodom iz stopnic oddam boljšemu gospodu. Prešernova ul. 19.	3729
Šolske torbice,
aktovke, denarnice v veliki izbiri. Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	3693'
Dvosobno zasebno stanovanje
v stari in novi hiši oddam, Maribor, Smetanova u'ica 54, vprašati v gostilni.	3733
Najlepše razglednice
mariborske, umetne, _ Salon de Pariš
i. t. d. kupujte v papirnici knjigarne
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova 13
Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik
Kovčeke, dokolenice, nahrbtnike v po nizkih, cenah priporoča vos, Maribor, Aleksandrova
Vzajemna pomoč
reg. pom. blagajna v Ljubljani, -cingarjeva ul. 4, javlja članom .fLjji, ne pomoči, reg. pom. blag. v likvid ^ da naj se glede »Izjav in P00 taIj« oglasijo osebno ali pismeno z m*■ -}ii čnim naslovom na Adama ^	3751
Maribor, Koroška c. 41.
S sladkim muškatelcem
in z domačimi, jetrnicami ob so in nedeljah postrežem svojim	^
katerim obenem naznanjam, da
prevzela gostilno »Jurgle« v	{lJj
nerjevi ulici. Točim tudi druga P vina in postrežem gostom od v
času s toplimi in mrzlimi jedrn P nih cenah. Se priporočam. M
čarjeva, gostilničarka.
izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru
v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,