rokodelnih in A \) rodskih v r reci Odgovorni vrednik JDr. «Jatte? Rie he eis. Tečaj sredo 21. velkiga serpana (avgusta) 1850. List MFomenki in sklepi kmetijske po druznice v Planini. (Nasledba 24. lista.) Potreba bika za plême v vsaki soseski. Nas veto val A. Wilcher. r> Že naši predniki so dobro spoznali, de je za pov zdigo živine treba tudi za krepko plême ali dobro seme skerbeti; zató so izmed svojih soseskinih lastin snožet senožet zavoljo tega bi kovino" imenovali. To senožet so tistimu kmeto- ple- Ne le v namen bikoreje odlocili, in to n vavcu za vžitek izročili, ki je bika jako dobriga 9 m ga za občni prid in korist imel. ména redil v Planini, temuč v več druzih vaséh so to koristno napravo clo v nemar pustili in donesek bikovine za kake drage manj koristne reci porabili. Po tem pa je jela Brez posebniga zivinoreja zmiram bolj in bolj pesati. pripomočka pa ni moč enimu samimu kmetu bika rediti. Kmetovavec si mora v kmetíi kruha iskati; v naših krajih je pa živinoreja nje poglavitni del; — ker bo tedaj ob kratkim tudi po naših krajih zeleznica sla bomo prisiljeni kmetijstva se bolj poprijeti; in ker bo demo po tem dozdanji zaslužek cestovožnje zlo nam je potreba, 9 zgubili, na drugi strani se za to zgubo od škodovati in to je pridno kmetijstvo, ki ima nar veči podporo v zivinoreji; torej je potreba, si ze zdaj krep-kiga, jakiga bika preskerbeti, de se za naprej boljši seme záleže, de se boljši živina zaredi, in de poboljšana živinoreja to domesti, kar nam prememba ceste odtegne. Planinska soseska ima pa že bikovine; tudi Jekov- pomenimo se tedej, kako bi se ska z Lazami jih že ima 9 V ze létas ta od naših dragih preddedov in prednikov vpe ljana naprava v prid našiga kmetijstva zopet ustano vila. « Sklep zbora je bil: de*naj se po soseskinih možeh in udih kmetijske družbe velika koristnost te naprave vsim sosesčanam razloži, in sjare bikovine in iz obenih pašnikov tudi nove bikovine se na noge spravijo Kako si zamorejo kmçtje poleg velke Terèaske ceste na Notrajnskim to nadome štiti. kar jim bo ieleznica ela? S v èt M. Mil a v ca. v . Ceravno bo , kakor v druzih krajih, tudi na No-trajnskim tište, ki si le iz vožnje kruh služijo, želez-nica o pervim času hudo zadéla, bo vunder dobiček za vse te kraje v nekterih létih veliko veči, kakor je zguba bila. Znano je, de kdor se le z vožnaríjo pečá 9 več. Sin se navadi to od očeta in tako gré kmetijstvo rakovo pot. Tudi na Notrajnskim skušnja kaže: če da- lje odv ceste, premožniši so kmetíje. Zeleznica bo za tega voljo velika dobrota. Vun der bo nektere voznike hudo zadela, ce ne bojo zdej začeli na svoje kmetíje pridniši misliti. v z e Zdaj je še čas, ker bi utegnilo nar menj 5 lét terpeti, preden bo železnica v Terst šla. Hvale vredno je tedaj de podružnice na Notrajnskim svojo skerb zdej po sebno na to obračajo, de svojim sosedam prijazno pot y kažejo se počasi ločiti od vožnje in se kmetijstva po prijeti. Nar veči potreba je to. Gosp. Mi lave je v zboru lepo razložil, kako naj bi se to delo pričelo, rekoč : „Kmet, ki ima le en par volov ali konj, naj jim privoši nekoliko spočitka, de se enmalo zredijo in popravijo; potem naj ju prodá in na-mesti nju naj kupi en par krav, de ž njima svoje polje obdeljuje, teleta redi, mléko domá povžije in si kaj masla za prodaj pridobi. Tako si bo gnoj ohranil, ki ga, je scer njegova živina po cestah trošila. Ce si zamore iz prodanih konj ali volov še toliko pridobiti, de si nektere prase ta kupi, naj to storí, de jih domá spita ; eno naj domá zakolje 9 drugo pa prodá. Tišti kmet pa, ki ima 2 ali 3 pare volov ali konj za vozna rijo , naj tudi saj en par prodá in si krav kupi in ka kor uni za kmetijstvo skerbi. prinese tudi reja o vac dokaj dobička. marsikterimu težak, to je gotovo V gora ti h krajih Začetek bo ali kdor ne bo ni Zdaj je še čas 9 se koli začel, ne bo nikoli nič imel. po la ga m a kmetijstva poprijemati, brez de bi treba bilo, na enkrat se vožnji odpovedati. Pa vožnja mora že odzdej jenjati pogiaviten zaslužek biti: tako bojo kmetije v 5 létih že veliko veliko več nesle in namést revnih voznikov bomo imeli o nekterih létih dobre kmete. Ravno narobe naj se tedaj zdej ravna: per va skerb naj bo za kmetijstvo — manjši skerb za vožnjo. Ce bo manj voznikov, bo tudi cena vožnje poskočila 9 in z veliko manjsi vožnjo si bo voznik vunder se toliko zaslužil. kakor dosihmal, ko je vse svoje delo lena cesti imel. a Svet skim? našim kako zupanijam po Sloven naj se po izgledu ptujih deželá nove postave zoper ogenj vstanovile. (Dalje.) ) De se vsak sosesčan gasitve in řešit1! vdele ti mora tirj ze dolžnost vsaciga člověka sama na eb nikoli nič 9 de se pa v takih okoljsinah zmešnjave ne zgodé, zgubí in de njiíi kmetije pešajo. Taka je na celim svetu; taka je tudi pri nas. Ce se fantalinu, ki komaj dobro nima, de se pri tacih ljudéh vse po cesti je sledeče za postavo dano , kteri se noben sosescan ne sme brez h vzrokov odtegniti hlače nosi, že gajžla v roko da, de vozari po svetu Vsi sosesčani možkiga spola se azdelé v 4 verste; v 1. versto pridejo osebe od 16. do 24. leta 9 v 2. od 24, do 36.: v 3. od 36. do 45 5 se kmalo odvadi vsiga praviga delà, vse pridnosti, se navadi po oštarijah dobro jesti in še druzih napak léta naprej. Od teh verst se spet izberó in v 4. od 45 onarjij kovači in ključarji (šlosarji), ki s s v oj i m i podmojstri in pravico y se učenci k brizgljam darji pristopiti morajo; o , kteri z gredali tesarji in zi- se mora potem ta reč pri perstaviti in poveljstvo prevzeti; vender . V . or or y te rebljeni in pri podiranju opra V1SJ! & 9) viti imajo; 3) dimnikarji, klemparji in pokrivarji z ope- starašina Vlado brizgelj sposki razjasniti ali drugi ko (cegljem), kterim so strehe izrocene. Vsaka mojster prevzame zvonar; kjer tega ni, lojster kovačev, tudi ključarski teh imenovanih cveterih verst si izvoli svojiga vodnika ali takih rokodelcov in za8tavničcrja (ki zastavo ali bandero nosi), kteri pa tudi na trombi znamje dajati mora ; oba pa morata od srenjskiga predstojnika ali župana poterjena biti. Vsaka versta mora pri ognju svojimu vodniku podložna biti vlak brizglje morajo njih podmojstri (kseli) prevzeti, ki imajo z ognjem opra y viti; ce je takih premalo, ge verste toliko oseb oddati, Zató morajo, kader brizglje odrinejo, gor omenjene osebe precej pri znamnju ognja morajo vodniki perve in dru- kolikor jih je potrebno, v druge srenje na pomoč vunder se zna vodnik odstaviti, ce cezpolovicnica so- se na brizgljo in na orodni voz podati in hitro odriniti sesčanov to tirja. Perva in druga versta ima še ne kaj oseb izvoliti, ktere so s žaklji previđene, de iz ple menečiga poslopja kakšno reč de na pogorišu potrebnih rok manjkalo ne bo y rešijo in na varen kraj kteri 10) Kader tekavnik v kakšno srenjo prijaha y V se ogenj iz druge srenje ne vidi, mora čuvaj m odnesejo. Ti mozje morajo pa celo zaupnost v soseski zvonikar precej navadno znamnje dati in tudi županu imeti. ali če bi tega domá ne bilo, njegovimu namestniku ogenj 6) Vsak sosesčan, kteri ima konje, je sledečim in kraj napovedati. Precej pri pervim znamnju se ima postávám ognju oprostiti: podveržen , m le imenitni vzroki ga znajo ob vsi posestniki konj srečkajo (lo perva versta starosti hitro s svojimi verči pri svoji zastavi zbrati; med tem se morajo tudi brizglje z orod- zajo) v soseskini hiši iz posode, v kteri so majhni listki jem odpraviti in kar je moč jahati in tudi perva versta poredama s številkami zaznamovani. Potegnjene števil- gasivcov odriniti y ke se z iménam osebe v bukve zapišejo ; kdorštevilko »v DV 14 i III v u u 1U » wuivf v íiuj/.uvjv , tivvi «»Wfiinv |*aj O tÍStl gUOJJUUttlJl j IVIOI C V Cl Wlťl ZíitUCIte, VOZOVO 113 1. izleče, mora pri pervi priložnosti svoje konje k preči in gasivce na kraj pogoriša peljati, de brizglj je ogenj cez pol ure delj y mo podarji, ktere versta zadene vozove na brizg pripreci; kdor potegne številko 2. vpreze k vo- brez potrebnih vodonosi ne ostane zu, na kterim so potrebne reci za brizg Ijo. Ce je vec brizgelj v soseski, zadene vprega bližnjo številko in tako se verstijo do zadnje številke vsi. Ce bi gospodar, kteriga versta zadene, svojih konj domá ne imel, zadene vprega sledečo številko; vender mora preskočena številka pri pervi priložnosti namest druge v ver- (Konec sledi.) Maj je viksi sodi ja na JDunaji. V poslednjih „Novicah" smo povedali, de so cesar s o d í j a za vse z ministerstvam vred sklenili y de k V • Kader so brizglje Ker z orodjem preakerb- je treba, de dandanašnji vsak le količkaj omikan člověk sto stopiti. Župan mora na to dobro paziti, de prepíri dezele avstrijanskiga cesarstva ima na Dunaji biti ne vstanejo. Ijene y pride zdaj versta na druge takrat proste stevil vse derzavne naprave saj nekoliko pozna, čomo po\ ke, ktere, ce je ogenj v domači srenji, v druge sre dati y kaj je k v • díja (ob Gerichts- und Kas nje jahati in pomoci klicati morajo. Nar pervo se od- sationshof) ir osposki, in med pravi tekavnik h kantonski ekoz druge vaší ali srenje mora povsod jahanjem Na pravičnih sodíjah je vse ležeče , one varjejo ogenj in kraj osebo in lastníno krivice in skode; one cujejo nad na napovedovati ; drugi tekavniki iz srenje, ki gorí, jahajo v tanj druge bližnje srenje, v kterih se zastran hribov ali "ojzdov ogenj ■ÉÉHMň v » y viditi ne more, in se ravnajo mim spolnovanjem postav. Kar sodíje sodijo čez moje in tvoje, čez krivico in y kakor bo nedolznost y cez v . ljenje in t tedaj se moraj pozneje receno. Srenje, v kterih se ogenj druge srenje sodniki zvesto nati po predpisanih postavah, in vsak vidi, ne smejo tekavnika cakati y temuč precej , ko ogenj člověk , ki je tem oblastim v roke přišel, si mora tudi zagledajo , plat zvoná biti, in v tem redu, kakor bo svest biti, de je sodnik po postav nal de ni pozneje povedano, na pomoc hiteti. kakor zmotil. Zatorej je v pravdnih rečen vec stopinj 7) Kader je ogenj v domači srenji vstal, se mo- de se obsojeni zamore pri višji vradíi (gospóski) prito« y rajo vsi sosesčani po svoji starosti v rede uverstiti in žili zoper razsodbo nizji vradíj pri svoji zastavi (banderu) zbirati ; perva versta mora Na celu vsih sodíj stojí k V « d díj razun v pri štirnah ali vodotokih vodo zajemati in tretji in če- na Dunaji. Zoper to ni nobene pritozbe več, terti versti verče podajati, de od roke do roke do briz- kaznovavnih sodbnh, v kterih se zamore obsoj glje pridejo, druga versta ima verce na pogorise se na nositi, ali če je mogoče, v verste stopiti, ali pa vodó e t cr te na bližnje hiše nositi, kakor je za potrebno spoznano T ide) nar oberniti > ki di ima pi mil k v • díja ima pa še imé kasacíj Vodnik vsake verste dobi od kantonskiga ali srenjskiga (Kassationshof). Kasacíj a je ptuja latinska beseda predstojnika svoje povelje, in po tem se morajo vse beseda „cassare a y pornem po šim toliko kakor vni verste ravnati. 8) Kantonski predstojnik se mora pa precej se mu t ali v nič djati, ker ima vikši sodíja v kazno ko avnih rečéh diti veljavnost nižjih sodníc ogenj je y napové, sam na pogoriše podati. V me-stih mora lastna komisija za to postavljena biti, in njeni udje morajo pri ognju s rudečim t rakaní na klobuku zaznamovani biti. Ce bi ta komisija ali srenjski pred- stopnjicah, stojnik kaj napčniga veleval, ima dimnikarski mojster perviga reda stojí d pa jih z a v r e č i to ali njih razsodbe po ter di ti ali V .... , ' u Cit 1. Sodíje grejo tedaj od nar nižji do vikši po teh le de nad kantonskim i sodnjištvi druziga m sodnjistvo, nad temi *) Kar smo % lastnimi očmí večkrat pri ognju na Nemškim zapazili, je, de so brizglje sèsalke nar bolj koristne, ker se njih mehi le v bližnjo štirno ali vodnjak napeljejo; ko-likor vode se tedaj iz njih vun izvleće. toliko spet brizglja skoz mehe v-se vleće, de ji nikoli vode ne zmanjka, razun će bi stirna že prazna bila. Po 50 sežnjev delječ se lahko mehi do vode peljejo in ili druziga potreba kakor de ne- deze I skup ej k visj i dnjištvo, in nad vsimi temi vsih deželá i deržavna so di ja na Dunaji (Mar. m d ktere osebe te mehe na koléh v rokah kviško deržé. Njih JVekaJ od sol po kmetih. Sploh se pravi, de kmet na Slovenskim, ki na hribih živi, se mora kmetijstva in živinoreje deržati in svojih otrok že od mladih nog pri živini na paši poslu- cena ni ravno silno visoka in veći srenje si jo lahko na pravijo. Pis. * Okrajšano po Jadrij. Slavj. Vred. žiti y kér bolj odrašenih pri poljodelu in drugih opravilih hoče, de naj se napravi teklo Nekoliko časa bo y bi y prej ko si bo ljudstvo te samostojnosti pre to; kmalo pa se bo P vender spoznalo, de je srenj v gojzdu in domá potřebuje. Pa ko bi to pravi uzrok bil, kakor se terdi morala tudi v drugih še bolj goratih deželah, namreč skim odbornikam h koristni oskerbitvi srenjskih zadev na Ceskim, Solnograškim in Tiroljskim ravno taka biti, nekolikšne omike treba, de jih saj vsak pisarček za in vender vidimo, de v teh deželah skoraj vsi otroci v nos ne vodi. To bo ljudi pa tudi solo hodijo. Gorata lega slavenskih sél je tedaj le zgo je sole treba kmalo prepričalo, de vor, se iztroškov za učitelja in za solo ogniti. Ce sol ski poduk tako malo ceiiijo, de se gospodarjem ali 3 3) Všolenje bi se moralo, dokler bodo deželske in imele, le na tište duhovne urade v ti reci kaj y govoriti goldinarje na léto za-nj izdati prevec in pretezko zdi, majhne soseske omejiti, ki je tega posebno dosedanje zatiranje krivo bilo, ki y dušo res nikakor v stanu niso , s svojim premozenjem lastne sole napraviti in zderževati. še bolj ko teló v sužnosti deržaje, ni revnimu kmetu Upati je, de bo vlada posebne pripomočke za plačo prave blaženosti svojih otrok spoznati dalo. Vse poti učiteljev dovolila. Ti pripomočki pa vender ne bodo do tega spoznanja so mu bile zapeřte, in ni se mogel tako obilni, de bi se vsakimu učitelju dostojna plača ne pri pametnih Ijudéh, ne iz bukev podučiti. Unih ni odměřila razumel, in te pa sej ni druziga bilo y ko kaksna se v vsakim kantonu Prav pametno bi utegnilo tedaj biti, pratika ali kakšne solske bukvice so mu bile y ker ski zbora ko bi se vé de z dovoljenjem dežel- iz nalozkov na premenlj ni brati znal, zastonj. Je li čudo tedaj, ce Slovene v goratih krajih, kjer šol še ni, vedno trobi: „de se mladi ki v šolo hodijo, delà odvadijo; de jih dosti vas zapustí, de bi se v bližnji poglavni šoli za latinske šole pripravili, de domá zemljiša neobdelane ostanejo kar ljudje y recte) davke denarnica napravila, iz ktere bi se , bi pri pripomočkih iz deržavljanske denarnice manjkalo namestovalo. Sol je deželi treba, in ne le posâmes- y nim krajem. Nalozek na davke se da tedaj opravičiti, in ko bi občen bil, bi bilo kakor de bi se iz deržav- 4 i. t. d.; de če ravno otroci tako ne zaidejo in se po ljanske denarnice plačevalo. Srenjam pa, ki šole iz šolskih létih kmetovanja poprimejo, vse spet pozabijo, kar se jim je v šoli v glavo vteplo; de če se otroci zveržejo, je šolski poduk kmetovanju škodljiv, če se pa ne, je brez koristi; de je tedaj koristniši, mladost bi se znala polovica takiga v nevednosti pustiti, de kmetijstva potrebne delavce neprenehama domá imajo". lastniga premoženja imajo, naložka ali poviška davkov poverniti. Tudi bi ne bii ta povišek tako velik, de bi se preveč občutil. Ne sme se pa cakati, dokler de vlada pripomočke iz deržavljanske denarnice zagotovi; Prazna bi bila, upati, de se ta neumna misel V ze marskako léto bi utegnilo še preteči prej ko jih bo deržavljanska denarnica dovoliti zamogla. Marveč bi se morale šole v zdaj zatreti da, ce se terja, de naj soseske za solo pristojnih krajih precej napraviti, in pri p in za učitelja same skerbé. Kar dalje razširjenje šolskiga poduka overa y je ervim de- želskim zboru dovoljenje za povišanje davkov ali za opomnjen naložek iskati in zadobiti. Ko pozneje pripo- tako imenovano všolenje. Postave, ki so v začetku mocki iz deržavljanske denarnice pridejo, se bodo šole všolenje ukazovale, so imele posebno ta namén, de naj kolikor bo treba toliko ložej pomnožile, se zlo majhne vasi in posamesne hiše dobrotljiviga pod- ___ „ka v kaki veči soěeski vdeležijo, ker niso dovelj pre- popotov„níe shozipotlzemetfshe ja me in votlíne v Planini in na Krasu. mozne de bi lastno šolo imele. stí y Očitna napčnost pa je, če se večim srenjam dopu svoje otroke v kako bližnjo šolo pošilati — nap čnost, iz ktere samo od sebe pride, de v bližnji soli ni y de jih za vse otroke vsoleniga kraja prostora zadosti tedaj zavolj tega veliko v šolo hoditi ne more. Ce tedaj prevdarimo, kaj brani, de se naše sla venske šole prav ne ponašajo in ne množé, in če vpra samo kaj je storiti, de se ohrani, kar obstoji — in na De Kras zlo na votlim stoji, je že davnej znano; de pa te podzemeljske jame in votlíne, zdej manjši zdej veči, med seboj v zavezi stojé, ni prazna misel le ne- kterih domisljevavcov, ampak tacih moz, ki so v nato-roznanstvu znajdeni in so že poskuševali, nektere teh podsemeljskih jam preiskovati. Rajnki or to* Lindner y or to Jakob S vet ina v Terstu pravi cesar je se treba. se nam ti y odgovori ponudijo: , gosp Anton Urbas y ka 1") Castitljiva duhovšina in dezelski uradi morajo bolj skerbeti ko doslej, de v srenjah, ki šole imajo, gorečnost za-nje ne omerzne. To deseci, so slovesne poskušnje (feierliche PriifungenJ, lepe, koristne darila (tudi kako oblačilo), ki bi se imele učencam, ki se nar bolj ponesejo, in posebno hitro namestenje učitelja y plan v Sostru, g. Jožef O breza i. t. d. so možje ki so til in tam podzemeljske jame Krasa preiskovali in nam mnogo važniga v tem naznanje dali, posebno naš mnogospoštovani natoroslovec or to* U rb as. Pred 2 letama je začel g. Dr. Voigt, takrat pro fesor anatomije v Ljubljani, te podzemeljske čuda pre kjer ga manjka y gotovi pripomočki. To de y žalibog, sploh se zanemarijo, in velikokrat se primeri, de zastran bolezni ali pomanjkanja učitelja šola cele mesce preneha, de se otroci zastran tega šole odvadijo, starši pa z mislijo sprijaznijo — misljevati, in je bil na misel přisel : ali bi se ne dala železnica iz Ljubljane v Terst in Reko pod zemljo skozi te votljine peljati, če bi se pot po pod- zemeljskih vodotokih poiskala y m ceravno z velikimi de se tudi brez šole živi,i.t.d. v stroški za zelezno cesto pripravna naredila. Lju 2) V srenjah, kjer šol še ni, bo zanaprej poduk in opominjevanje duhovšine in kantonskih poglavarstev M vec izdal ko doslej. Ne sme se pozabiti, de dosedanje zatiranje srenj je dvojni následek imelo, pervič de ljudje niso skoraj nikjer nič svobodno skleniti mogli, in dru- bljanica, Une in Pivka so gotovo le ena in ravno tista reka, ki se pa dvakrat pod zemljo skrije, in enkrat pod imenam Pivke, drugikrat pod imenam Un- ca in tretjič pod imenam Ljublj an i ce na dan pride. » gič de se je kmet radovoljno vsake priložnosti poprijel prizadevanje vlade že v pervim začetku overati, ali ko je vender kaj vpeljala , dobro seme že v kali zatreti. Odslej pa bodo prosti srenjčani, ki si bodo poglavarje Gotovo sta tudi Oerknisko jezero in Ljubljansko močirje s temi podzemeljskimi vodami v kakošni do- tiki, ki zaslužijo natanjko preiskovane biti. De Reka rajnki zemljo teče, je dokazal svobodno sami volili, kmalo spoznali, de srenjske reči in njih oskerbništvo niso več pod oblastjo gospodovav-nih uradnikov, de sklepi odbornikov so res volja srenje, de tedaj, ako šolo napraviti sklenejo, res srenja blizo memo Terst a pod Lindner, ki je v létu 1840 Trebiško jamo naj del in v nji Reko. Take jame se pa najdejo tudi po leg Opčine, Prošeka y Gabrovice in sv. Križa» Gosp. Dr. Voigt je dal létas na Dunaji bukvice*) Vorschlag zu einer Eisenbahn, welche Tri est und F i u me na svitlo , v kterih svetje, kako naj bi se železnica na volje. 13. t. m. je bila v Planini volitev ; izvolili pravila, ktera bi Terst v Reko naravnost med seboj, so g. Aleks. Wilherja za župana obé ti železnicí pa z Ljubljansko zedinila. rena in cr » to* v Matija Ko o* to* France ta Kosca za županijska sveto Ljudje so se temu nasvetu posmehovali, in se ču- vavca, razun teh se 12 odbornikov in 6 namestnikov. dili, de more pamětnímu člověku kaj ? taciga v glavo C. k. stavno vodstvo je razpisalo po casnikih podzidje šiniti ! Zares se tudi nam ta misel nekoliko prenapeta železnice iz Ljubljane do Borovnice, ki bo blizo tode brez dobrih nasledkov od več druzih strani 2 milijona veljalo; kdor hoče te delà prevzeti, naj se zdi gotovo ne bo, kakor bomo kmalo dokazali. (Iionec sledi.) ponudi po pismih do 30. t. m. na Dunaj c. k. stavnimu vodstvu. — Z veseljem beremo v razglasu Ljubljanske hranilnice, de bo veliko denarja ki ga imajo boga Novicar iz Celja. V Celju je bila 9. avg. z navadno slovesnostjo volitev 18 odbornikov in 9 namestnikov za Celjsko mesto. Tretji dan so odborniki se zbrali za volitev županijski-ga predstojništva. Izvoljeni so bili: za župana gosp. Fr. Maurer, posestnik; za podžupane: gospodje P. Kaindlstorfer, tergovec , C. En dre s in Th. Grile, tíni v nji shranjeniga nazaj dala, de bo lože potem vlage menj premožnih sprejemala. Tako je prav. IMovièar iz mnogih hrajev. Presvitli cesar ni praznoval svojiga Dunaji , ampak se je 15. dan t. godú domá na m. na zgornje Avstri- jansko podal. Vsim kantonskim gospóskamje ukazano 5 posestnika vsi verli in zaupanja vredni možje Hlapone na zeleznici bodo tudi tukaj kmalo s pre mo am (Steinkohle) kurili. Na Celjski kolodvor se mo ma 9 gospo da ni v smo jih v poslednjih „Novicah" imenovali brez vse slovesnosti, ki je scer vselej in povsod o tacih prigod kih navadna. Volitve novih županov in odbornikov grejo dobro od rok. V Kranju je bila 2. dan t. m. volitev 18 odbornikov in 9 namestnikov, 3. dan t. m. pa volitev župana in županijskih svetovavcov. Za župana so izvolili g. Konrád Lokerja, za županijske sveto-vavce pa gosp. Franceta Majerja, Jakoba Jalena in Dr. hovno vlado, nilo kaže za žganje vodka — Rusi te popivajo kakor mi vodo. ljudje toliko ne stavijo in tako visoko, kakor na An-gležkim. Léta* sta dva bogata posestnika 5000 gold, stavila, eden terdi, de je boljši, gosto seje; postavljena komisija bo to na tanjko razsodila. Take stave so za kmetij-stvo sploh koristne, ker store, de kmetovavci cele deželo če se pésa bolj red ko , drugi če se bolj V • pazijo, cigava je ta prava. Poprav eh. , • « j i • x - l i «-i i ,-i V naznanilu šolskih izpraševanj v podkovijski učil- ViktorjaHradeckiga. felovesnostje b.la velika , ker je bil nici se je pomota vrinila? dle danes (v /redo) in pa v petek sam deželni poglavar pnčijoč; po dokončanim cerkvenim (23. dan t. m.) ni izpraševanja; to pa ni rés, ker ravno da-opravilu je povabil za obeni prid včs vneti kantonski nes in v petek je izpraše vanje, kakor vse druge dni noter do 1. kimovca; le v će ter tek (22. dan t. m.) in pa v nedeljo (25. t. m.) ni izpraševanja. — To tiskárno pomoto popravimo za tište, ki hocejo kterikrat izpraševanja poslušat priti. cr Pavker g. deželniga poglavarja in noví poglavar mestni odbor h kosilu, kjer je bilo vse prav židane direct unter einander und beide wieder mit Laibach aufdem mog,lich kurzen Wege verbinden. Von Br. Christ. Aug. Voigt, Professor der Anatomie. Wien 1850. Danasnjimu listuje pridjan 26. dokladní list in nasledba razlage srenjske postave. t