SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlcijaj v ,.Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlšklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne. ^tev. ISO. V Ljubljani, v četrtek 8. avgusta 1895. Letni It XXIII. Anton Krem pel j. (K odkritju njegovega spomenika.) Dne 11. avgusta se bode vršilo slovesno odkritje spomenika pisatelja Antona Krempelja pri Mali Nedelji. Naj spregovorimo nekaj besedij v spomin temu zaslužnemu možu. Anton Krempelj (Krempl) se je rodil pri Svetem Petru poleg Radgone leta 1790, šolal se je v Mariboru in v Gradcu, v mašnika posvečen je bil leta 1814 in je služboval pri Svetinjah blizo Ljutomera, v Ormožu in v Ptuju. Leta 1827 postal je žnpnik pri Sv. Lovrencu, leta 1836 pa župnik v Mali Nedelji, kjer je 20. decembra 1844. leta umrl za pljučnico. Nadarjenemu in vnetemu slovenskemu duhovniku vzbudili so lepi kraji, po katerih je pastiroval, veselje do pesništva, vroče domoljubje do teh krasnih krajev pa mu je potisnilo v roke pero, da je spisal zgodovino svoje lepe ožje domovine: „Dogo-divšine štajerske zemlje". Iz njegovih spisov, tudi iz kesnčjše dobe, odseva mladeniška naudušenost; sam piše: .Sem sicer vže star mož (bil je takrat blizo smrti), vendar za slovenščino goreč mladenič." Eot vrl in vnet duhovnik podal je svojim duhovnim so-bratom in vernemu ljudstvu v domačem jeziku te-le knjige: »Katekizem", »Branje svetnikov", „Evan-gelj" in „Pridige". Vidimo torej, da je mero časa, ki ga mu je Stvarnik odločil, prav dobro porabil in ni držal rok križem. Pesnikovati je začel Krempelj že kot bogoslovec v Gradcu. Oglejmo si Kremplja najprej kot pesnika! Njegov pesniški vzlet ni sicer Bog v£ kako visok, a toliko bolj prisrčen in domač; spominja nas na Volkmerja, pesnika slovenskih goric. Tako n. pr. nam kaj lepo riše nasprotje mej nezadovoljnim meščanom in zadovoljnim kmetičem ; meščan ima sicer vsega dosti, a nič mu ne ugaja, ker preveč streže svojim željam: »Mestnik čuti zdaj pa zdaj V svojemu želodcu kaj, Ker boli ga od dolgočasa; Jaz ne čutim mojega Druga«, ko gda glad ga ima Te pa grem mu vtišat glasa.« Meščana tare zdaj ta ali ona bolezen, ker si preveč želodec nabaše, a kmetič se zdela in zato se ga malokdaj bolezen poloti in vedno je v svežem zraku, zato svetuje meščanu: »Zraka zdaj napije se, Ne bo tako bled, sirota I« Svoje bogastvo si pridobi s trudom in potom, a vendar noče menjati z meščanom. Njegovih pesnic je mnogo raztresenih po »Novicah", kojih vrl sotrudnik je vedno bil. Vse pesni nam ga kažejo kot vrlega Slovenca, n. pr. sledeče vrstice: >Tak Slovencem Samo spravi Zemlje davno njihove, V divji pervenski puščavi 2e od njih posvojene. Ali Samo je le eden, Ker Slovence vkup drži, Ne za totim več nobeden, Tak slavite srčnosti!« Ali pa: »Samo eno nas Slovence Noter v srce žalosti: Učenosti luč le Nemce V vseh Šolah razsvetli, Nam Slovencem si le malo Dopustila, da bi se Znanja solnce nam užgalo, Ki nas več ko Nemcev je.c Precej njegovih pesmij je zgodovinske vsebine; on poje o Otokarju, Ernestu, Turkih in dogodkih svoje dobe. Veren sin svete cerkve označuje pogubno lute-ranstvo: »Kaj pa stori Luteranstvo? Toto še le spačlo je S svojim strupom človečanstvo Od znotrinske serčence; Vztrgalo je vso zavezo Človečanske vernosti, No odprlo velko stezo, Zraven k vsemi hudemi.« L. 1845 dal je v Gradcu na svitlo „Dogodiv-šine štajerske zemlje, s posebnim pogledom na Slovence" v dveh zvezkih. Jako pregledno deli zgodovino v osem dob in vsaka teh dob se deli v sledeča poglavja: 1. Ljudstva, vladarji in zgodbe de-želske. 2. Telo, živež, obleka, jezik in šege. 3. Vojska, orožje. 4. Vera, duhovništvo in cerkvene razmere. 5. Gospodstvo, podložnost, lastinstvo, davki in dače. 6. Obdelavanje zemlje, družinsko in hišno življenje. 7. Meštrie (rokodelstva), trgovstvo in denarji. 8. Umetnosti, učenosti in znajdbe. Bavno s tem delom pridobil si je Krempelj ime in slavo. Kot posebnost imamo še omeniti, da je h koncu vsake dobe postavil nekak pregled v verzih, ki najvažnejše stvari še jedenkrat ponovi. V VIII. dobi beremo o slovenskem jeziku jako zanimive stvari. Ni mu nič po godu, da Slovenci svoj jezik tako zametavajo, posebno se pa huduje, ker še celo v šolah nima slovenski jezik pravice: nZa tega volo se tudi v mnogih šolah samo nemško uči, če ravno je samo nemški uk slovenskim otrokom mlatenje prazne slame ino njih hoja v šolo sama zamuda in zastojn plačilo, takšnih šolnikov trud in prizadevanje je napačno delo, zastonj cepljenje tujih mladik v domače steblce". Krempelj spoznal je že takrat potrebo tacega društva, kakor je družba sv. Mohora, piše namreč: „0 da bi samo še feudus ali takšni kapital nastal, kateri bi dobro spisane slovenske knjige natiskati dal I kajti težko je pri nas knjige na svetlo izdajati, knjigarji jih nočejo prevzeti, boječ se zgube, ali ne videč mastnega dobička, bogatim pa je književnost malo na skrbi". Ta želja vrlega Kremplja se je spolnila in če bi še sedaj živel, bil bi gotovo vesel uspehov naše družbe sv. Mohora. LISTEK Prečastltemu monslgnoru - kanoniku Luki Jeranu o veseli Njegovi petdesetletnici mašništva.*) Na polju širnem žetve je obilo, A delavcev na njem je majhen broj; Pa njim še vedno manjša se število: Mori jih dela trud in znoj. Glej, eden izmed tega je kardela Nevtruden, dasi je že siv; On briše pot od vročega si čela, In dela dalje nevtrudljiv. Minulo petdeseto že je leto, Kar ga poklical je Gospod; — Poznaš li mašnika, da bolj uneto Na kviško kazal nam bi pot? *) Ta pesem je bila zložena in v „Novicah" natisnjena pred 13 leti; nadjamo se, da bomo vstregli častitim čitateljem, ako jo sedanji slovesnosti primerno predalano v „81oveneuu razglasimo. OP' vred. Se mlad je pustil drago domovino, In vzel od bratov je slovo ; Hiti v Egipt, v Afrike puščino, Težave zmaga vse srčn6. Stopinje k črnim narodom obrne, Da bi odprl jim s krstom raj; Ker so telesa siromakov črne, Naj bodo duše bele saj. Ked6 pozna modrosti večne pota? — Doma ga treba je; nazaj Pripelje kmalu Božja ga dobrota: Rojakom v blagor dela najl V domovju zopet zvesto pastiruje, Za bratov pravo srečo vnet; Kar jih uči, to zvesto sam spolnuje; Besedo spremlja naj izgled. Navdaja srce gorka mu ljubezen, Za reveže živi, trpi; Kjer glad je, kjer je žalost, kjer bolezen, Pomagat tje vesel hiti. Pa ne z besedo le, tem bolj s peresom Uči omiko in krepost Uči, da vodi trnja pot k nebesom, Kjer biva sreča in prost6st. Bogi, Marijo v pesmih veličuje, In „Smarnic" venec Ji je splel; Z „Danico zgodnjo" narod razsvitljuje, Za vero je Slovence vnel. V plačilo želja se mu je spolnila : Obiskal sveto je zemljo, Zemljo, ki jasli je in križ nosila, Kjer svet je rešen bil s krvjo. Kar je doživel, v knjigi opisuje, Potujemo naj v duhu ž njim. — Pa glej I že zopet romar gre na tuje, Na potu je v prestavni Rim. Solzin grob Petrov slavni poljubuje; Pred njem je cerkve poglavar; Iz ust nezmotnih uk očetov čuje, Oj, zabil ga ne bo nikdar. Vijolica med mah in trnje skrita, Odmika tvojim se očem: V vonjavi pa postala je očita, Jo razodel je duh ljudem. Ponižen vmika se posvetni hvali, Ne išče slave, ne časti; Pa pesem naj ponižnosti ne žali, Saj vrle dela le slavi. Ker je spoznal, da manjka v šolah dobrih slovenskih knjig, spiše Krempelj slovensko-nemški katekizem, molitvenik, slovenske predpise za učence, berilo za II. razred in pa sv. evangelij. Tako je precej obogatil našo šolsko književnost ter je posebno katehetom olajšal poučevanje krščanskega nauka v slovenskem jeziku. Za prosti narod je spisal življenje svetnikov pod imenom: „Branje od teh v kmečke kolendre postavljenih ino nekaterih drugih svetnikov". Gotovo je narod kaj pridno segel po tej knjigi, ker pisava je v lepem zlogu. Knjige same nimam pri rokah, a prof. Marn podaja v že navedenem jezičniku Btr. 60 za poskušnjo branje od 10. sušca, na praznik blagovestnikov slovanskih, sv. Cirila in Metoda, koder nam jako natančno pripoveduje o življenju in trpljenju teh dveh svetnikov. Omeniti nam je Krempljev spis: .Kratke predge na vse nedele in svetke celega leta." Mnogo je pisal tudi v .Novice" in bil marljiv nabiratelj narodnega blaga; „Novice" namreč mnogo prislovic pri-občajo štajerskih Slovencev, katere je Krempelj nabral. Krempljev jezik je za isti čas jako dober, seveda ima tudi pečat štajerskega govora na sebi, a Krempelj se je resno trudil poravnati vsako razliko mej kranjskim in štajerskim narečjem. Njegovega jezika spominja se tudi Prešeren : »Nisi je v glavo dobil, si dobil le slovenščino v kremplje; Duh prenemčeni, slab, voljni so kremplji bili. < Beseda Krempljeva je jedrnata, narodu razumljiva ; njegov zlog včasih preveč po nemškem zavit. Božidar Raid pravi o njem : „Sicer pa smem reči, da je Krempelj mnogo več ljudstvu vcepil narodnega duha, nego Preširen po svojih žalostinkah, da si je pesniško umetnost temeljito gojil." Krempelj bil je dober cerkven govornik in kadar se je zvedelo, da bo kje govoril, vrelo je vse tja. Krempelj je prvi izmej Štajercev vsprejel Gajico in njegove „Dogo-divšine* so tiskane v Gajici. Krempelj, stoječ na meji mej Slovenci in Nemci, izpolnjeval je svojo nalogo popolnoma v vsakem oziru, kot duhovnik, kot Slovenec, kot državljan. S svojim peresom vsejal je mnogo dobrega zrna mej ljudstvo. Prav pravi o njem rajni Slomšek v .Drob-tinicah" (1862): „Z bistrim očesom je meril našega slovstva nasprotnike, z ostrim peresom je branil svojega naroda pravice, kakor nam pravijo njegove knjige. Veliko let že počivajo v domači zemlji kosti, njegov slovenski duh še neprenehoma mlajše rojake po vseh tistih krajih navdaja, po katerih je rajni Krempelj slovenščino rosil. Hvala mu lepa 1" Štajerska zemlja nam je dala mnogo mož, ki so z bistrostjo umno in blagim, gorkim srcem žrtvovali svoje življenje blagru celokupne naše domovine. Mej njimi je jeden najzaslužnejših Anton Krempelj. V nedeljo se zbero v rajsko lepem kraju ljutomerskih goric njegovi častilci. Navdušenje, s katerim si bodo ob njegovem spominu napolnili dušo, naj prekipeva in naj seže tudi preko bližnje Mure k ubogim sosednjim bratom, robovom mažarske krutosti. Krempljev prah bodi čuvaj slovenski obmejni zemlji; raz prijazni malonedeljski griček kliče, kakor nekedaj: Zato, ko stolnica ga je sprejela V kanonikov častiti zbor, Iz vdanih src Slovencem so kipela Voščila taka v rajski dvor: Naj dolgo diči ga veriga zlata, Naj srečen gleda trudasad, Naj se odpro mu raja svitla vrata, Kjer hrani blagih del zaklAd! * * * Gospod nebes je vslišal prošnje naše, Dočakal dan si slavni Svoj, Posvetil Bogu dar si zlate maše, Radujemo se vsi s Teboj. Iz src hvaležnih uam kipi molitev, Naj Te ohrani nam Gospod, Da posvetiš še biserno daritev Za ljubljeni Slovencev rod. Ko dokončal boš, blagi starček, delo, Ko truden boš oči zaprl, Naj Bog Ti s krone rajsko venča čelo — A Tvoj spomin ne bo umrl. Janez Bile. »Slavne sreče zlato solnoel Kak si ti zapusflo nas Gorutane in Panonce Na tak močno dugi čas?« »Zdaj Slovenci pod Madjare Tam ste v vaSem kralestvi V grozno sužnost vrženi.« Vrli Panonci naših dnij še ljubijo svojo domovino. »Toto vitežko držijo V brambi si na krvno kost, No si vzeti ne pustijo Svojo slavno slobodnost." Bog daj, da bi pa veljale tudi o zmagi Slovenstva nad Mažari njegove besede, ki jih poje o zmagi nad Turki: Pite črešnoškega vina, Sladko ž njim oživ'te se, Rešena je domovina Bog nas živi Štajerce! Nova koalicija? i. Nedavno smo imeli priliko čuti iz verodostojnih ust, da merodajni krogi mislijo na novo koalicijo poljskega in konservativnega kluba ter obnovljene in „ekstremnih življev očiščene" nemške levice. Po vsem tem, kar se je zadnje mesece godilo in govorilo, nismo mogli verojeti odločni trditvi. S koliko strupeno besnostjo je ob razpadu koalicije napadala „N. Fr. Pr." konservativni klub in njenega načelnika grofa Hohenvvarta; imenovala jih je naravnost izdajalce, s katerimi je nemogoča še kedaj najrahlejša zveza. In sedaj dunajska glasila že rišejo obrise novi koaliciji, primerjajo okvire novi parlamentarni večini. Naravnost presenetil nas je uvodnik nedeljskega .Vaterlanda", ki v imenu konservativnega kluba zagotavlja nemški levici pod nekaterimi pogoji pripravljenost, da pozabi, kar je bilo, ter si preko Celja zopet podajo roke. Ko je .Vaterland" rahlo ožehtal voditelje nemške levice, da niso zabranili razpada koalicije in mini-sterske krize, piše dalje: „Z velikim zadovoljstvom navdaja nas njegova (barona Chlumeckega v Znojmu) odkrito izražena misel, da je zveza zmernih elementov kakor preje prava, da edina (?) pot, da javno naše življenje obrnemo na zdravi tir, in veseli nas, da se je tudi pl. Plener izjavil v tem smislu, da bodejo naše razmere in spoznanje zopet pripravili jednako kombinacijo. Mi smo istih mislij kakor je bila ravno konservativna stranka, ki je prva to idejo jasno in odločno izrekla. Grof Hohenvvart je bil, ki je prvi izdal ta „m6t d' ordre", in ki je izrecno hotel imeti nemškoliberalno stranko v tej kombinaciji. Baron Chlumecky sme biti popolnem umirjen, da med odločilnimi osebami ni nobene, ki bi se pri prihodnjem razvoju stvarij primerno ne ozirala na pomen nemškega naroda, ki bi se upirala temu, da nemškoliberalna stranka položi odvažno svojo besedo na parlamentarno tehtnico, seveda ako ta stranka s svojim postopanjem tega ne onemogoči, kakor je pravično pripomnil baron Cblumecky in kakor mi še odločno naglašamo . . . Nemškoliberalna stranka propade, ako se v zadnji uri ne osokoli in svoje prihodnosti s tem ne zagotovi, da bolje ko doslej varuje svoj značaj zmerne (!) stranke ter odločno stopi v boj proti ekstremnim strankam, naj so Slovani ali Nemci; pridobiti si mora zopet zgubljeni pogum svojega mnenja, da iznova postane, ne rečemo, sposobna za vladanje, pač pa za zvezo. Pravo je zadel pl. Plener rekoč, da je take načrte, ki so bili podlaga koaliciji, ložje narediti, kakor izvršiti. K temu treba mnogo potrpežljivosti, preračuna za več let naprej, posebno pa dobrohotnosti med strankami, med katerimi so stara načelna nasprotja; pripomnimo še, da je pred vsem treba poguma ter imeti pred očmi smoter, tudi ko bi se bilo treba bati začasnih malih posledic. Le tisti, ki brez bojazni nadaljuje svojo ravno pot, pridobil si bode prebivalstvo, omahljivce in b o j a z -ljivce pa treba vreči med mrtvece." Tako glasilo čeških konservativnih kavalirjev. Na to vabilo je odgovorila „N. Fr. Pr." lakonično: .Nemško-liberalna stranka se je za čaBa koalicije mnogo naučila in na podlagi pridobljenih izkušenj si bode dobro ogledala stranke, s katerimi bi se vezala, ali so v istini zmerne." Vprašamo samo : Ali je bilo treba toliko krika zaradi Celja, je li bilo treba ministerske krize, da se zopet obnovi komaj razpala koalicija ? Dunajski konservativni list sicer naglaša, da je koalicija jedina pot, po kateri je mogoče javno življenje zabrniti na zdravi in varni tir, ako nemška levica s svojim postopanjem tega ne omogoči in ako se otrese ekstrem-nih življev ter bojazljivcev za mandate. Ali pa bode nemika levica to storila, ali jej je sploh mogoče preleviti se v zmerno stranko, s katero je upanje sestaviti parlamentarno večino, ka-koršna mora biti v Avstriji ? Politični pregled. V Ljubljani, 8. avgusta. Gališki deželni »bor je razpuščen in ob jednem so razpisane nove volitve. Letos volitve ne bodo tako gladko stekle, kakor druga leta, kajti gališki mogočnjaki bodo morali računiti s kmečkim gibanjem. Značilno je posebno to, da se je našel v celem poljskem klubu samo jeden član, ki je stopil na kmečko stran, dr. Levatovski, ki sedaj vodi opozicijo proti poljskemu klubu. Volilni oklic poljsko-demokratske stranke je že izdan, v katerem se ostro bičajo dosedauji ljudski zastopniki in se dokazuje s statističnimi podatki, da se do sedaj prav nič niso zboljšale kmečke razmere, nasprotno so postale veliko slabeje. Kako umejo Mažari volilno reformo ? Odkar imamo v Evropi sploh ustavne pravice, se volilni svobodi še nikdar ni taka krivica delala kakor letos na Mažarskem. Baron Banffy postopa v tej zadevi kakor turški paša. Zakon namreč veleva, da se mora vsak, ki je kakemu državljanu branil svobodno volitev, kot zločinec ostro kaznovati. Pod Ban£fyjevo vlado se pa dogaja ravno nasprotno. Skoraj sleherni dan poročajo listi, da se je v tem ali onem volilnem okraju zdatno znižalo število opo-zicijonalnih volilcev. Navedli bomo tukaj le nekaj podatkov, ki pričajo, kaj zamore liberalizem, v času, ko se povsodi bore za razširjanje volilne pravice. Od vlanskih volilcev se je izpustila v okrajih Lisko-falva, Likavka in St. Marton tretjina, Gombos in Stankova pa celo polovica, v Nitri 650, v Hod-Mezo-Vasarhelyju več nego 700 volilcev itd. Poleg tega dogajajo se pa še druge nepravilnosti. Napačno se pišejo rodbinska imena in starostna leta volilcev, da jih, ko pridejo na volišče, naravnost odpode, češ da niso pravi volilei. Nasprotno pa smejo voliti neštevilni židje in drugi sleparski pristaši liberalcev, ki nimajo postavne pravice do volitve. V trenčinskem okraju je zaukazano občinskim notarjem, da morajo poleg imena dostaviti, h kateri stranki dotičnik pripada. Cemu to? V mnogih občinah pridržujejo občinski predstojniki potrebne listine, da volilei ne morejo ugovarjati proti krivicam. Vsem tem krivicam pa je vzrok jedino le židovski liberalizem, ki ima ogersko državo popolno v oblasti. Armensko vprašanje. Kakor vse kaže, namerava lord Sali8bury prav energično postopati v tej zadevi, in to tem lažje, ker tako zastopa splošno mnenje angleškega prebivalstva. Ni še sicer gotovo, da bi se bila Anglija sporazumela z ostalimi evropskimi velevlastmi glede imenovanja evropskega komisarja v Armeniji, vendar bi bilo želeti, da se to prej ko prej vresniči. Dokler bodo armenski kristi-jani neposredno pod turško oblastjo, tako dolgo jim ni upati zboljšanja njihovega žalostnega položaja. Le krščanski glavar in evropska uprava bi jim za-mogla pomagati. Socijalističen shod na Francoskem. Prihodnji mesec priredb francoski socijalisti dva velika shoda, jednega v Troyesu, druzega pa v Limo-gesu. Poslednjega prirede vsi socijalisti, razun Gues-distov, ki so pri lanskem velikem shodu v Nantu odpadli od glavne stranke. Tu so namreč izjavili, da se s splošnim štrajkom ne more ničesar doseči. Da te izjave ostali socijalisti niso hoteli odobravati, je umevno in vsled tega so se razdvojili. Velika večina se bode torej vdeleževala shoda v Limogesu, le Guesdisti se podajo v Troyes. Poslednje vsled tega ostro napadajo ostali socijalisti in prete vsakemu delavcu, ki bi se drznil pridružiti prvim. J Limogesu je rešitev" kliče velika večina svojim nasprotnikom. Posebno zanimivo je pa to, da vsaka od teh strank hoče svoj shod imeti za sedmo redno glavno skupščino. Razgled po slovanskem svetu. Naše gledaliiče. Iz Zagreba, 31. julija. Novo gledališče bode v kratkem dogotovljeno ter se bode meseca oktobra svečano odprlo. Prija- telji dramatične umetnosti so že komaj pričakovali, da se preseli gledališčna družba iz stare podrtine v nove vilinake dvore. Ali to splošno veselje je zagrenila demisija vrlega intendanta dr. Miletioa, ki je tnal tečajem minulega leta povzdigniti naše gledališče v vsakem pogledu. Seveda pri svojem podjetju ni skoparil, marveč trošil velike svote, pa je prišel radi tega z banom navskriž, kajti le prevelik bode primanjkljaj pri gledališčnej zakladi. Ker ni bil ban sporazumen tudi z novimi ugovori, katere je dr. Mi-letid sklenil a predstavljale! in pevci, ni preostalo intendantu druzega, nego da odstopi. Ta dogodek pa je presenetil vse prijatelje gledališča, kajti vsaki je prepričan, da je za intendanta najsposobneji izmej vseh jedini dr. Miletič, ki je sam vrlo naobra-žen, ceni umetnost pa tudi lahko troši zanjo, ker je premožen in neodvisen. Pisalo se je po časopisih, da prevzame intendanturo zopet kak Činovnik, ki bode vršil vse po navadni šabloni, po katerej gledališče mora nazadovati. Bilo je celo razglašeno, da tudi opera popolnoma preneha in da se bode samo štirikrat na teden igralo. Zdaj se pa zopet nadjamo, da se povrne dr. Miletic kot intendant k našemu gledališču in da se bode negovala tudi opera. Brž ko ne so se višji krogi uverili, da s činovniškimi intendanti nima pravega napredka pri gledališču, a vrhu tega so morali tudi javno mnenje v poštev vzeti, po katerem se je smatral vedno jedini dr. Miletic za jedinega intendanta novemu gledališču. Cerkveni letopis. Zlata maša msgr. kanonika L. Jerana. Preč. gospod zlatomašnik L. Jeran je prejel o priliki svojega slavja mnogo častitk, ustmenih in pismenih. Izmej brzojavk navajamo te-le: Maribor. Sanctificabis annum quinquage-simum, ipse est enim jubilaeus. (Lev. 25, 10.) Quanto plures anni remanserint post jubilaeum, tanto magis crescet et pretium. (Lev. 25, 16.) — Sis ergo jubilaeus, jubilaris per plurimos annos! Mihael, Princeps-Episcopus. Novo Mesto. Prezaslužnemu msgr. gospodu kanoniku, najvzornejšemu duhovniku ljubljanske škofije, neutrudljivemu delavcu v vinogradu Gospodovem in na polju slovenskega slovstva, našemu misijonskemu zakladniku, očetu dijaštva, ljubljencu Božjemu, venčanemu z zlato krono mašništva — kličemo iskreno: Bog Vam daj še mnogo let gledati neminljive sadove vaših trudov. Bog blagoslavljaj Vas in Vaša dela. Kolegijatni kapitelj novomeški. Prošt. P r i e d o r. U zahvalnost i spomin svečeničkog Vašega jubileja obdržana je služba Božja u crkvi sv. Josipa, častitujoč Vam k zlatoj sv. misi, kličemo srdačno: Živili mnogo ljeta! Zdravstvujte nam mili zlatomašniče! U ime zahvalne katoličke občine — župni ured sv. Josipa u Priedoru. Anton Babič, župnik. Alfons Marija, cerkveni odbornik. Bled. Svatov mnogih — Družba zbrana — Na Bledu, — Biseru sveta, — Zlatomašnika Jerana — — Pozdravlja iz srca. Jerše, Razboršek, dr. Krek, dr. Brejc, Kalan, Jereb, Berlic, Kačar, Jakelj, Piber, Gruden, Žvan, Finžgar, Koblar, Godec. Litija. Bog Vas vzdržav na korist cerkve, domovine i mladeži do skrajne granice života. Naj-srdačnije naše čestitke. Franjo in Vladimir Marn. Poleg teh so došle še brzojavke iz Šmarija pod Ljubljano, iz Kanala, Postojine, Loke, Krope, Koflacba itd. Dnevne novice. V Ljubljani, 8. avgusta. (Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju.) Naš gospod poročevalec nam je dopoludne poslal nastopno poročilo: Danes je v Kranju pravi narodni praznik, ki ga slav4 mnogoštevilni slovenski rojaki iz vseh pokrajin. Več stotin domoljubnih gospej in gospic, za narod slovenski in njegovo prihodnost gorečih mož pripeljalo se je z jutranjim vlakom v starodavni Kranj. V Skof|i Loki je gromovito streljanje iz topičev pozdravljalo mimo se vozeče skupščinarje. Nepopisno navduševalen in ljubeznjiv je bil pozdrav na kranjskem kolodvoru. Ogromna množica rodoljubnega prebivalstva iz mesta je z godbo in gasilnim društvom pričakovala goste na kolodvoru. Načelnik moške podružnice gosp. veletržec V. Majdič v krepkih besedah pozdravi došle rojake ; gcspica hčerka gospoda župana Drag. Šavnika kliče v imenu ženske podružnice sv. Cirila in Metoda dobrodošli v prijazni metropoli gorenjski; gospod notar V. Globočnik imenom vseh kranjskih narodnih društev izraža vsem bratovski pozdrav. — Načelnik profesor Zupan se v izbranih besedah zahvaljuje za preljubeznivi vsprejem, naglalajoč korist in potrebo velevažne družbe za versko-narodno vzgojo slovenske mladine, v kateri namen naj bi delovali in žrtvovali vsi v bratovski vzajemnosti. Narodne gospice dele šopke mej goste. Nepozaben ostane vsem vdeležencem vhod v mesto na sivi skali, okrašeno z mnogobrojuimi zastavami. — Za zastavo med sviranjem godbe, navzlic gostemu dežju, koraka v sprevodu na stotine broječa množica do zbirališča. Brez pretiranja trdimo, da so šopki in duhteče cvetje gosteje dežili raz okna, kakor vodeni naliv. Tacega navdušenega, prisrČnejšega vsprejema še nikjer. Vsa okna polna pozdravljajočih veselih obrazov. Zupan Drag. Savnik, znan govornik in narodnjak najčistejšega značaja, ob slavoloku z napisom: „V Vaši družbi je naš rod" t ii-bornem govoru v imenu mestne občine, katero sta zastopala tudi trgovca Omersa in Krisper, pozdravlja prijatelje slovenske pravične stvari. Načelnik Zupan zahvaljujoč se naglaša narodno, v teku let dokazano vstrajno značajnost nekdanjega bivališča slovenskih vojevod. Navdušeni živio-klici gorenjski metropoli, koje prebivalstvo je kremenito-narodnega prepričanja, ki se je in se bo ustavljalo vsem političnim viharjem. Ob 10. uri sv. maša v mestni dekanijski cerkvi. (V bolniških barakah na vrtu stare bolnišnice) je že sedaj vsled dežja precej občutljivi mraz. Kakor se govori, pa v novi bolnišnici delo le polagoma napreduje, zato opozarjamo slavni deželni odbor, da se požuri z delom. Čakati do pozne jeseni ne bo mogoče. (Z Bleda), 7. avg. Ni dolgo, kar se je ustanovilo tu bralno društvo, ki ima že svoj pevski zbor. To je napravilo društvo sposobno prirejati veselice in sodelovati pri slavnostih drugih društev. Sedaj pa se bliža dan blagoslovljenja društvene zastave na veliki Šmaren (15. avgusta.) Obračamo se torej z iskreno prošnjo nas posetiti do vsega slovenskega občinstva, do slavnih društev, posebno do pevskih društev, do čilih naših Sokolov, da nam ta dan pomagajo pokazati tujcem, da smo narod. (G. kr. okrajno glavarstvo za okolico ljubljansko in mestni fizikat — pozor!) Iz okolice ljubljanske prevažajo za davico bolne otroke v tukajšnjo infekcijsko bolnišnico. Opozarjamo slavno c. kr. glavarstvo in slavni mestni fizikat na ta nedostatek, ker ni mogoče, zopet bolnega otroka, ki je že tu, poslati nazaj. Na ta način bi se nevarnost, da se bolezen razširi, še bolj zvekšala. Merodajni krogi naj skrbe, da se potrebna zdravniška pomoč preskrbi za take slučaje doma na deželi. (Povodenj.) Iz Žirov 7. avg. Skoda, ki jo je povzročila zadnja povodenj samo v Zireh, znaša nad 3.000 gld. Po njivah je odnesla dobro zemljo, na-sula jih je pa s peskom in debelim kamenjem. Škode je dokaj tudi pri pohištvu. — Zadnji čas je tedaj, da bi se pričelo z vrejevanjem hudournikov. — To bi se tudi morda poprej zgodilo, ko bi se na naš županski stol vsedel drug mož. Dosedanji oče župan so se malo brigali za občinski blagor, zato upamo, da bode njihovega gospodarstva kmalo konec. (Iz Sorice) 5. avgusta: Nocoj smo imeli prav nemirno noč. Neprenehoma je gromelo, bliskalo in treskalo. Zjutraj ob uro 80 strašno zabliska. Treščilo je v veliko lipo zraven poslopja posestnika Janeza Pintar. Strela je potem odletela v streho hleva, katerega je tudi v spodnjih delih precej poškodovala. Ubila je jedno kozo, kravo pa je le omamila. Hvala Bogu, da se ni užgalo. — Delavec Primož Thaler je po noči padel raz odra in se močno pretresel in poškodoval. — Tudi toča je včeraj zjutraj močno klestila, toda le bolj po gozdih in senožetih, na polje ni zadela. (Nova opekarna.) Kakor se nam poroča, namerava gospa Marija Kotnik zgraditi na Vrdu pri Vrhniki novo opekarno v večjem obsegu, kakor je dosedanja. V to svrho je bil 6. t. m. na mestu komisijski ogled. Komisija je odobrila vse načrte in dovolila, da se prične z gradnjo, ktero je prevzela tukajšna stavbinska tvrdka Borkovec & Dvorak. (Srečolov.) C. kr. finančno ministerstvo je v sporazumljenju z notranjim ministerstvom dovolilo prostovoljnemu gasilnemu društvu na Jesenicah, da priredi v letošnjem letu efektno srečkanje. Cisti donesek je namenjen za napravo gasilnega orodja. (Nova maša.) Prihodnjo nedeljo, 11. t. m., bo v farni cerkvi sv. Marjete v Planini obhajal slovesno novo mašo tamošnji rojak, g. Vinko Dolenee, bogo-slovec tržaške škofije. Pridigal mu bode brat dr. Jožef Dolenee, profesor bogoslovja v Ljubljani. Letošnja dirka), ktero priredi konjerejski odsek kranjske kmetijske družbe, se vrši 9. septembra 1.1. v St. Jerneju na v to svrho odrejenem prostoru. Vožuja se prične ob 2. uri popoludne. Natančneja določila se objavijo po lepakih. * * * (Odbor ^katoliškega polit, društva v Slatini") je enoglasno izrekel zahvalnico Hohenwartovemu, hrvatsko-slovenskemu, poljskemu in češkemu klubu, kakor tudi bivšim ministrom : knezu Alfr. Windisch-gratzu, Madeyskemu in grofu Falkenhaynu in posebno še gg. drž. poslancem: Dr. Gregorcu, M. Vošnjaku, Bobiču in pravicoljubnemu nemškemu poslancu g. Kalteneggerju kakor vsem, ki so glasovali za slovensko-nemško gimnazijo v Celju. (Krempljeva slavnost.) Svoje čitatelje opozarjamo na to lepo slovesnost. Komur čas dopušča, naj ne zamudi te lepe prilike, da si ogleda biser štajerske zemlje, ljutomerske gorice, in si mej tamoš-njim prisrčno dobrim in ljubeznjivim ljudstvom osveži duha. (Iz lavantinske škofije.) 1. avgusta je pri Št. Jožefu poleg Celja obhajal zlato mašo vpokojeni profesor veronauka in župnik č. g. Fl. Klein e. Mil. knezoškof ga je ob tej priliki imenoval duhovnim svetovalcem. * * (Košatova slavnost v Celovcn.) Poroča se nam: Kakor napovedano, slavili so tukajšni nemški „ne-odrešenci" svojega komponista Tom. Košata z mnogim hrupom. V soboto (3. avg.) popoludan so mu odkrili v njegovem rojstnem kraju v Vetrinjah ob Celovcu spominsko ploščo, vzidano v rojstno hišo. Košat sam je bil navzoč; ogovoril ga je župan L. Moro. Celovec je bil v zastavah; prusovskih in frank-furtaric ni manjkalo. Zvečer so imeli komers pri Gromerju. V nedeljo predpoludnem je bil slovesen shod v „Wappensalu". Slavnostni govor je imel „šriftlajter" Dobernik, ki je izročil Košatu častni dar 2000 kron. Pela so združena pevska društva. Populudan je bila ljudska slavnost na Križni gori ob Celovcu, kjer je bilo mnogo zabave. Zbralo se je okrog 10.000 oseb. Prišlo je na slavnost tudi mnogo gostov iz drugih krajev naše države in celo iz „ra|ha". (Iz Celovca), 7. avgusta. Povodom spomina na bitko pri Jajcu se je vdeležil pešpolk št. 17 ob 8. uri v mestni farni cerkvi sv. maše. Popoludne so se vdeležili častniki skupnega obeda. * * * (Ljubljanske cerkve.) Načrti o rekonštrukcijskih delih za St. Petersko, Trnovsko in Srca Jezusovega cerkev so izdelani in predloženi ter bodo te dni odobreni in ogledi odrejeni. — Zvonik cerkve Srca Jez. dobi po novem načrtu uro; pročelje sv. Petra cerkve pa primerno novo lično fagado; Trnovskej cerkvi ostane po načrtu prvotno lice. (Baraka za uradno poslovanje c. kr. deželne vlade) se gradi te dni ob Erjavčevi cesti po dunajski tvrdki in bode v teku meseca septembra dodelana. (Poprave privatnih poslopij) so — odkar se bliža razdelitev državne in druzih podpor, — prišle vender v hitrejši tir. To dobro čutijo stavbinski mojstri. Mestni stavbinski urad ima vestnega posla in vsled pomnožitve tehniškega osobja dovolj prilike, Najbolje priporočena Menialnica bančnega zavoda Wien, za preskrbljenje vseh J ^^ I B ' k 2FS3E Schelhammer & Schattera ustreči naglo in točno strankam, ki prosijo za oglede in predlagajo načrte. (Policijska kronika.) Mestna policija je areto-vala od 6. do 7. m. zjutraj 5 oseb: 1 zaradi prestopka tatvine, 3 zaradi pijanosti in 1 zaradi prestopka § 324. kaz. zak. Zaradi tatvine bil je prijet zidar Josip Orlando iz Vodnjana, ker je svojemu mojstru Gustavu Tufu ukral klobuk in par črevljev. (Vremenski prerok.) Vreme ostane po prognozi dunajske centrale prihodnje dni: nestanovitno, večinoma deževno. Temperatura je zdaj pod normalom. Vetrovi bodo nadvladali severozahodni, kateri bodo temperaturo zvišali. Telegrami. Lino, 7. avgusta. Včeraj ob 4. uri popoludne je trčil osobni vlak na postaji Alt-wang-Puchheim ob tam stoječi tovorni vlak. Dvanajst voz je šlo s tira. Ponesrečil se ni nihče. Rim, 7. avgusta. Senat je dovršil posvetovanje o finančnem zakonu in ga je vsprejel v celoti. Rim, 8. avgusta. Včeraj so bili na otoku Elba, v Florenci in Pizi lahki potresi. Gibraltar, 8. avgusta. Jutri odplujejo britske vojne ladije s tajnimi povelji. Nekateri menijo, da pojdejo na maročansko obrežje. Carigrad, 7. avgusta. Po zanesljivih poročilih so imele vstaške čete sredi meseca julija blizu 600 mož. Od teh jih je padlo v boju 60, vjeli so jih 30 in kakih 60 mož se je poskrilo po gorah. Ostali vstaši so ubežali v Bolgarijo, tako da je ob bolgarsko-make-donski meji popolno mirno. London, 7. avgusta. „Times" in „Stan-dart" poročata, da je imenovan angleški poslanik v Waschingtonu, J. Pauncefote, naslednikom poslanca v Berolinu, v E. Maleta. Hongkong, 8. avgusta. Eazdivjana druhal je včeraj napadla v Fatschu angleško - amerikanske misijone ter razdjala bolnišnice. — Bati se je, da bi ne bili vsi misijoni koangtunške provincije raz-djani. Listnica vredništva: Gosp. T. 6., dopisniku z Bleda : Dopisov, ki niso s polnim imenom podpisani, ne sprejmemo. Umrli so: V bolnišnici: 5. avgusta. Jera Potočnik, gostija, 74 let, catarrhus in-testinalis. Votroiki bolnišnici: 7. avgusta. Franc Istenič, krojača sin, 13 mesecev, laryn-gitis croujfoilt. V hiralnici: 7. avgusta. Marija Kalužar, gostija, 79 let, marasmus senilis. Tujci. 6. avgusta. Pri Slonu : Kurz, Bajkuscheff iz Bolgarije. — Schanter iz Hamerstiel-a. — Kramer iz Vel. Lašič. — Gregorčič iz Sedla. — Trnka iz Znojma. — Stornik iz Maribora. — Salom iz Trsta. — Kollar iz Budimpešte. — Markovič iz Sarajeva. — Katnic iz Podstene — Vrbanič iz Karlovca. — Deuerlieg iz Burghausen-a. — Marega iz Gradiške. C « Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 7 9. zvečer 733-2 17.2 si. svzh. oblačno 8 7. zjutraj 2. popol. 733-3 7336 13-7 14-7 si. jvzh. n oblačno n 22 7 Pri Malidu: Ilirsch, Bauer, Duldner, Lenkh z Dunaja. — Prucker iz Hrastnika. — Fiirth iz Budejevic. — Grmek, Porlitz iz Trsta. — Pammer iz Knitt«lfeld-a. — Mandl iz Pinczehely-ja. — Kalmann iz Maribora. — Detela iz Cerknice. — Huber iz Monakovega. — Kopetzky iz Beljaka. Pri bavarskem dvoru: Suša iz Postojine. — Kra-ševic, Saflaro iz Trsta. — Prosen iz Kočevja. — Cvek iz Kamnika. Meteorologično poročilo. Srednja normalom. včerajina temperatura 16 9°, za 2-5° pod Ekaekutivne dražbe. Matije Drnovšeka iz Prapreč (radi 800 gld.) posestva (6170 gld., 200 gld. in 363 gld.) dne 13. avg. in 13. sept. (ponovitev) v Litiji. Pr. Kavčiča iz Idrije (radi terjatve 217 gld. 32 kr.) posestvo (700 gld.) dne 10. avg. in 14. sept. v Idriji. Jan. Ž u s t a iz Dolov (radi terjatve 567 gld. 75 kr.) posestvo (8775 gld. 40 kr.) dne 10. avg. in 14. sept. v Idriji. Vinc. Camernika v Ljubljani zarobljene premičnine (kamenite plošče, nagrobniki, Wertheimova blagajnica — 500 gld.) dne 12. avg. in 26. avg. na Dunajski cesti v Ljubljani. Benj. Schullerja iz Krope (radi terjatve 1500 gld.) posestvo (6992 gld.) dne 29. avg. in 4. okt. v Radovljici. Z Marije M a u r i n iz Suhe Rebri posestvo (253 gld.) dn« 4. sept. in 9. okt. v Kočevju. Zahvala in prošnja. Učenci četirirazredne ljudske šole v Sevnici s slovenskim in nemškim učnim jezikom uživali so v preteklem šolskem letu, ki se je končalo dne 31. julija, mnogotere podpore. Od slav. krajnega šolskega sveta dobivali so revni Šolarji brezplačno vse knjige, pisanke, risanke i. dr. Odbor 15 najodličnejših dam (predstojnica gospa Cvenkel, blagajničarica gospa Veršec) preskrboval je vse učenke s potrebno tvarino za ročna dela in vrh tega o Božiču obdaril 85 otrok s toplo spodnjo obleko. V zimskem času dobivali so oddaljeni učenci opoldne toplo hrano; pri tem se je razdelilo 8800 kosil v vrednosti 700 K. V ta namen darovali so: Bralno društvo in tambu-raški klub v Sevnici 43 K., posojilnica v Sevnici 40 K., štajerska hranilnica v Gradcu 20 K.; gospodje: Janžek Ed., Lenček Pr., Smole Lud., Podvinski Ant. po 10 K, Medic V., Starki Mijo, Veršec Fr. po 8 K, Cajnker T., Starki J. mlajši, Kukec ml. po 4 K, Unger Ant., Starki J. starejši, Koračin in gospa Hofbauer po 2 K; gospod Fabiani A. nabral je od gg. kupčijskih potovalcev 40 K; v jestvinah, kakor: kruha, moke, riža, kaše, Krompirja, fižola, masti, so mnogo darovali gospodje in gospe: Cvenkel, Dereani, Fabiani, Hofbauer, Kapler, Kladnik, Krulej, Kozinc iz Prešne Lok«, Slmončič, Schalk, Starki starejši in mlajši, Trupej iz Orešja i. dr. Kapelan in katehet č. g. Anton Podvinski preskrbel je tudi šolarjem krasno bandero, katero so učenei na dan svetega Rešnjega Telesa v procesiji prvič nosili. V imenu obdarovanih šolarjev izreka podpisani vsem blagim dobrotnikom na njih milih darovih najprisrčnejšo zahvalo. Bog Vam povrni! Ker je med 322 učenci tukajšne slovensko-nemške ljudske šole mnogo pridnib, pa podpore zelo potrebnih otrok, naj bo tukaj ob enem dovoljena prošnja, da bi se isti kolikor največ mogoče podpirali tudi v bodočem šolskem letu. V Sevnici, dne 5. avgusta 1895. Jožef Mešiček, nadučitelj. Matija Oorišek | sobni slikar u na Rimski cesti 8, III. nadstropje, oskrbuje slikanje sob po najnovejših uzorcih, zelo trajna, lepo in najcenejše. 466 4-4 8MRMS 1 m Lekarna Trnk6ozy, Dunaj. V. Zeliščni sirop od občinstva navadno zahtevan pod imenom za prsi, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 39 Ubaldu pl. Trnkom-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v »radon. m Najboljše zidarske čopiče, hišne fasadne barve in mavec (Gyps) dobi se pri v Ljubljani. ol 451 6-5, Leopold Tratnik prej M. Sclireiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 661 52—32 Krasno In umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra ceeti it. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. Najboljše, svetovne črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti tvoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c.kr.dež. priv. to- varne. uflO' ustanov, leta 1835 na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 62—30 13 u n a j 8 k a borza. Dni 8. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 85 kr. Skupni državni dolg v srebru..........100 , 90 . Avstrijska zlata renta 4%......123 „ 15 . Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ — . Ogerska zlata renta 4%.......123 . 10 . Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 . 85 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1070 „ — . Kreditne delnice, 160 gld............396 „ 25 . London vista ..........121 „ 55 „ NemSki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 59 „ 42 . 20 mark............11 , 88 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ 63 . Italijanski bankovci........45 „ 65 „ C. kr. cekini......................5 „ 72 „ Dni 7. avgusta. 4% državne srečke 1. 1864, 360 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavtke vravnavne srečke 6% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... i% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prioritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3* . „ , južne železnice 6% . „ , dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 kr. 1&8 „ - n 195 „ 50 »i 100 „ - 145 „ 75 130 „ 50 107 „ 50 n 112 „ - 99 „ 25 n 99 „ 90 225 „ - 170 „ 40 132 „ - n 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld. . Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Gendis srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . , Ljubljanske srečke....... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 200 gld. 145 „ 25 kr Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 1. 17 50 . 23 60 . 70 — 50 —- 23 — . 168 —. r. 3655 — . 556 _ . 109 75 . 77 50 . 93 60 . 168 _ . 129 n 50 Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, ireAk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri Užrebanj« najmanjšega dobitka, galantna izvršitev naroill na borsl. Meniarnična delniška družba „M BBC1J f ollziili it 10 Dunaj, lariihilfirstraue 74 B 66 UT Pojasnila-£S v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh, potem o kuranih vrednostih vseh ipekulaoijskih vredneetsih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ibrestovanja pri popolni varnosti SC naloženih glavnic. izdajatelj: Dr, Ivan Janaiii. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk „ Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.