192
K ogrski krizi podajamo tu sliki dveh mnogo-imenovanih ogrskih politikov. Franc Kout je sin ogrskega revolucionarja Lajoa Kouta, ki je
Franc Kout,
voditelj maarske opozicije.
organiziral maarski upor proti habsburki dinastiji leta 1848., katerega je Avstrija potlaila s pomojo Hrvatov in Rusov. Franc Kout je ivel v izgnanstvu
Grof Julij Andrassy.
z oetom, dokler niso Maari dosegli, da mu je kralj dovolil vrnitev v domovino. Koutovo ime pomenja boj proti Avstriji za niaarsko popolno samostojnost. Po Tiszovem padcu je dobila opozicija na Ogrskem
oblast v roke. Bil je pomenljiv trenotek, ko je kralj Franc Joef I. sprejel v avdienci Kouta, da mu revolucionar obrazloi svoje zahteve. Grofu Juliju A n d r a s s y u je kralj poveril sestavo nove vlade, ki se mu pa ni posreila. Slednji vidijo itatelji tudi sliko grofa Khuena Hedervaryja, kj je bil mnogo let hrvaki ban in je na Hrvakem ostal v jako slabem spominu, ker je deloval na to, da spravi Hrvako v vedno vejo odvisnost od Ogrske. Postal je potem ministrski predsednik ogrski, a ga je strmoglavila opozicija. Zdaj je kraljevi minister a latere. Arheoloke najdbe v Mezopotamiji. Prof. Hilprecht je pred nekaj leti nael v Mezopotamiji najstareje sledove loveke kulture; prekopal je mnogo plasti, v katerih je nael ve eno na drugi
Grof Khuen-Hedervary,
prej hrvaki ban, sedaj ogrski minister a latere.
leeih mest. Pod neko plastjo je izkopal tempelj Sargona I. (38C0 p K. r.), pozneje za razvaline starega mestaKalu, katero omenja tudi sv.pismo ',,Geneza"). Mej razvalinami so leali predmeti iz asa Lugalzag-gizi-ja, ki je ivel priblino 4500 p. K. Posebno vana je najdba stare knjinice, obstojee iz 18.000 lonenih ploic, na katerih je opisano tedanje ivljenje. Te ploice ?o najstareja knjinica na svetu. /. Z.
Mnoina zlata, ki ga priblino izkopljejo na svetu na leto, se ceni na 306,584.900 dolarjev. Najve ga izkopljejo Zdruene drave (Alaska, Kolorado in Utah). Srebra pa izkopljejo na leto priblino 167,224.243 unc, in sicer najve v Mehiki. /. Z.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si