8tev. 362
IZHAJA VSAK DAN
a* o* asdstjah I* prazo8rtt ofc »., poMMptfe rt 9.
črwe»l#Be Iter. m prodajajo p« 3 nvft. (6 stot.) v mmmgjk Sftkakarc&h ▼ Trsta in okoW, Gorici. Kriaj«, St. P strm, iVaVojai, SsSani, Nabrožini, Sr. Luciji, Toimism. AJdoo-Sfea. F->rnfe®rgn itd. Zutvil« (ter. p« S (M sto t.). 9KM.A8! 8E RAČUNAJO NA NHUMETftC ▼ ftrokosti 1 GENE: Trgovinski in obrtni o^Uai po « nt. mm,
urfcaartzsica, ankvaJc^ poslanice, orlici denarnih zarodoT no a v r\m Za ogina« ▼ tekstu Usta do 5 vrst 30 K. vsaka rtfcdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 det h as s da,
Atni pa 40 sto t. Oglase sprojezna Insaratni oddolok upravo .Sdtsosti". — Flaft^je ao iiključae lo apraW ^Edinosti". Plallfloo In otolljivo o Tntu.
TRST, petek 30. deoembra 1910
Tečaj XXXV
£PIN0ST
j* Mil
NAROČNINA ZNAŠA
an «1» loto 84 K, pol lota 12 K, 3 mesooo • K; na na nAs km dopoaiano naročnina, so aprava no oalan.
_______,u»«l Uta K:M I M.
nqj oo poi^juo na nvodništvo Mota. Nofranfco vnna pisma m m >»ro]s«o|o ta rokopisi •• m vroioJo Hmo&ninn, ogiaoo in roUaaaaogojo poWjaU na npmvo tista,
CmBDNIMTO i oflot Qlor«fo Mntft M (NaroM Umi tadaiataž! (a odgovorni vodnik iTKFUC GODIJTA. Lartaft CSfjj Uda .Bdinosl". - Natisnila Tiskarna „Edino** fskui aadrngn z osaajsniaa porofttvoaa v Tiotn, ntto» GHorgio Ghdntli itov. 18.	n
Mtao-hronllaKnl ritim H. 841 692. TELEFON It »47.
Razbijale! in vandali iz dne 4. septembra pred sodiščem.
Nadaljevanje porodila o sinoćnji razpravi.
Priča Kuštrin.
Preds. : Kam ste šel 4. septembra zjutraj.
Priča : K brivcu v ulico Giulia, a od tu v kavarno Minerva. Ko sem bil tam pet ali šest minut, prihrumi truma demonstrantov, ki so pričeli lučati kamenje in razbijati. Prišlo je v kavarno kakih osem oseb. Na to sem ušel, ker je padalo kamenje v kavarno. Će bi bil ostal v kavarni, bi bil v nevarnosti, da me kamenje zadene.
Preds. : Koliko časa je trajal ta prizor ?
Priča : Kakih 8 minut.
Dr. Petronio: Ste li videli, kakšne osebe: kakšne starosti in kakšne zunanjosti so bili demonstrantje.
Priča: Čedno oblečeni mladeniči od I7—18 let.
Preds,: Ste li slišali streljati z revolverjem ?
Priča: Ne morem reči ne da, ne da ne.
Prič« Bohumil Novak
ravnatelj „Živnostenske banke" priseže nemško,
Preds.: Kaj veste o dogodkih 4. septembra ?
Priča : Nisem bil navzoč. Sluga mi je telefoniral, da so bile razbite vse šipe. Podal sem se na to na lice mesta in našel tam polno manjših in večjih kamnjev.
Preds. : Koliko škode trpi banka ?
Priča: 1600 kron, katere je že povrnila zavarovalnica. Zato ne zahtevamo, da se Skoda povrne.
Preds. : Niste videli nobenega demonstranta.
Priča: Ne.
Preds.: Je bilo mnogo oseb v banki ?
Priča: Ne, samo sluga, ki se nahaja sedaj v Budejovicah.
Priča Vladimir Krstnik
blagajnik „Jadranske banke", izpove v italijanskem jeziku. Onega dne je bil on v uradu v pritličju. Vrata so bila zaprta. Okolu 11. ure se je čulo vpitje in obenem je začelo padati kamenje. On je pobegnil.
Razbite so bile vse šipe nad vratmi v ulici San Nicolo. Bil je ž njim še neki kolega, a tudi on je pobegnil.
V prostore banke je padlo kakih 20 kamnov, težkih po 1 — i1/i kg.
Preds.: Ne veste, koliko ima banka škode.
Priča: Jaz ne morem določiti. Ravnatelj banke g. Antić ga je 'pooblastil, da zahteva odškodnino v znesku 80 K.
Preds. : Razbijalcev niste videli nobenega ?
Priča: Ne, ker nisem mogel gledati ven na ulico.
Prečita se na to izjavo, ki jo je podal pred preiskovalnim sodnikom ravnatelj Jadranske banke, g.
Maks Antić,
ki v tej svoji izjavi določa škodo, ki jo trpi banka, na 80 K,
Priča Marko Kunej
ravnatelj filijalke „Ljubljanske kreditne banke", izpove v italijanskem jeziku.
On ni videl ničesar. Se le potem, je videl poškodbe : razbita je bila nadpisna tabla in ena šipa v prvem nadstropju. V uradu je bila le soproga bančnega sluge. Skoda znaša skupno 96 K.
Odpoveduje se pravicam zasebne stranke in zahteva le odškodnino v gori navedenem znesku.
Priča Josipina Mllič,
kuharica v gostilni „Al porchetto", izpove italijanski.
Onega dne je bila v kuhinji gostilne. Ko je slišala vpitje, je šla na ulico in videla, da so demonstrantje lučali kamenje proti knjigarni Gorenjca.
Preds.: Kakšni ljudje so bili demonstrantje ?
Priča : Spredaj gospodje, zadaj mu-iarija ?
Preds.: Pa so gospodje lučali kamenje ?
Priča : Ne, gospodje so komandirali,
a mularija je lučala kamenje. Gospodje so imeli belo-rdeče-zelene znake in so kričali „Fora i ščavi! Deghe ai ščavi!" Videla sem tudi, da so nekateri imeli revolverje in drugi nožiče.
Preds.: Ste li bila v strahu ?
Priča : To seveda !
Preds. : Poznate katerega tožencev ?
Priča (pogleda tožence): Nobenega, sploh so bili oni gospodje bolje oblečeni.
Preds.: Kako so šli po ulici ?
Priča : Sprednji so imeli neke cunje, bele, zelene in rdeče in s temi so dajali znamenja: Ko so pokazali belo, so šli počasi naprej, ko so pokazali zeleno so šli pa bolj naglo za prednjimi.
Preds.: Pa iz česa so bila prav za prav ta znamenja ?
Priča : Gospod predsednik, jaz nisem mogla gledati na to: paziti sem morala na kozice.
Priča Lovrenc Jurič
izpove italijanski. On je gostilničar v ulici Valdirivo. Videl je demonstrante in slišal, ko so vpili „abbasso i ščavi !", „viva il nostro podesta!" Videl je nekega gospoda, o katerem so mu potem povedali, da je župan.
Videl je, kako so demonstrantje razbijali šipe knjigarne Gorenjca.
Preds.: Kaki ljudje so bili med demonstranti ?
Priča : Stari in mladi.
Preds.: Poznate koga od obtožen cev ?
Priča : Ne.
Priča Josip Vela.
Preds.: Kaj veste vi o dogodkih 4. septembra ?
Priča : Videl sem demonstrante okolu 10. ure in tri četrt, ko sem stal na voglu ulic S. Francesco in Carducci. Bilo jih je kakih dvesto.
Preds. : Ste slišali klice ?
Priča : Seveda, na vogalu ulice S. Francesco sem čul kričati: „Abbasso 1 ščavi !M Videl sem nekega mladeniča, ki je strgal napisno tablo „Trg. obrtne zadr.w. Demonstrantje so se nato podali h kavarni Minerva, kamor sem jim sledil. Videl sem istega mladiča, ki je trgal ono tablo, kako je z nekim kolom razbijal kavarniške šipe. Videl sem tudi metati kamnje.
Preds.: Oglejte si tožence !
Priča : Poznam samo g, Leilerja, ki je bil član „Lege patriottiche".
ToŽ. Leiler : Ni res, jaz nisem bil Član, igral sem samo na vijolino, kakor sem to tudi delal v slovenskih društvih.
Preds.: Je bil Leiler med demonstranti ?
Priča : Ne. Ker ga poznam Še od tedaj, ko je bil v „Legi patriottichi14 bi ga gotovo spoznal, ako bi bil med demonstranti.
Preds.: Ste vi opazili posamezne demonstrante ?
Priča: Vsakega posameznika se ne spominjam,
Bran. Musaffia priči: Ste videli toženca Ancono ?
Priča: Ne morem reči, ker je bila velika množica.
Priča Gregorat
vratar hiše ulice S. Francesco št. 2, je videl demonstrante in takoj zaprl vrata. Demonstrantje so začeli metati kamnje, nakar se je on skril.
Preds.: Ste videli, da so strgali tablo babice Rogelj ?
Priča: Ne, ker sem bil na dvorišču
hiše.
Preds. : Kedaj ste šel zopet gledat na vrata ?
Priča : Crez pol ure. Škode so napravili 8 kron.
Preds.: Niste videli nikogar od obtožencev ?
Priča: Ne.
Priča zahteva na to „žornado", a predsednik mu likvidira le pol „žornade".
Priča Marija Rogelj,
ni prišla na razpravo.
Predsednik prečita izjavo, ki jo je podala pred preiskovalnim sodnikom.
Priča je ona babica v ulici S. Francesco, kteri je bila odnešena slovenska nadpisna tabla. Trpi 10 kron škode in zahteva odškodnino. Ni videla nobenega od razbijalcev.
Priča Josip Kranjc,
lastnik kavarne Minerva, izpove italijanski, ni bil v kavarni, ko so demonstrantje razbijali. Bil je o tem obveščen po nekem prijatelju.
Ko je na to šel v kavarno, je našel vse razdejano.
Preds. : Koliko škode trpite ?
Priča: Vsega skupaj sem zračunal okrog 4000 kron. Moral je, na povelje policije zapreti kavarno.
Iz izvestji izvedencev, ki je predsednik prečita, izhaja, da je bila škoda cenjena na K i968'9o.
Preds. : Torej koliko zahtevate odškodnine ?
Priča : 4000 kron.
Priča Josipina Krajne
izpove italijanski.
Onega dne je bila v kavarni. Ob 11. uri, ravno ko so bili neki gostje končali igrati „billard", je začula vpitje: „Fora i ščavi!" in obenem je pričelo razbijanje šip. —
Zaprla je takoj predal, v katerem je imela novce. V kavarni je bilo le šest gostov.
Razbijalci so prišli do sredine v kavarno. Ko so bili notri so dalje razbijali vse, kar jim je prišlo pod roke. Delali so kakor pravi divjaki.
Preds.: Ste li bila vi v nevarnosti ?
Priča : Seveda sem bila. To je bilo tako, da ne morem popisati. Ostala sem sama v kavarni.
Preds. : Poglejte tožence in povejte če je bil kateri izmed njih med razbijalci.
Priča (pogleda tožence) : Ne morem reči ničesar.
Priča pove nadalje, da so demonstrantje vrgli v kavarno tablo babice Margarite Rogelj.
Priča Leopold Oreš.
izpove italijansko.
Preds. : Ste videli demonstrante v ul. Valdirivo ?
Priča : Da, so kričali.
Preds. : Ste li kaj videli v ulici S. Francesco ?
Priča: Videl sem nekoga, ki je strgal tablico „Trgovske obrtne zadruge*. Nato sem sledil demonstrantom na Acque-dotto, kjer so kričali „Abbasso i Ščavi".
Preds.: Poznate koga izmed obtožencev ?
Priča : Ne.
Preds.: Kake starosti so bili demonstrantje ?
Priča: Od 15—30 let. Bila je mešana družba.
Priča zahteva odškodnino, za zgubljen čas. Je agent, ki služi sproti 10—20 kron na dan.
Priča Kari Huszak je bolan in ni mogel priti. Predsednik prečita njegovo izpovedbo. Priča Fran Vasconi je pri vojakih, zato se prečita njegovo izpovedbo.
Priča Fran Požar,
hoče izpovedati slovensko, a predsednik ga pregovori, da izpove italijanski.
Priča je vratar hiše št. 22 v ulici r'eir Acquedotto.
Ob 11. uri se je nahajal na ulici. Prišli so demonstrantje, ki so začeli razbijati šipe kavarne Minerva. Razbili so tudi šipe v hišnih vratih in šipe njegove lože v veži hiše.
Ni bil v nevarnosti, ker slučajno ni bil v veži.
Na vprašanje predsednika izjavi, da ne pozna nobenega izmed tožencev.
Priča Jaroslav Vokal,
izpove italijanski.
Priča je ravnatelj „Ustredni banke čeških sporitelen".
On ne ve ničesar iz lastnega znanja. Bilo mu je le povedano, da so demonstrantje lučali kamenje proti Banki. Niso pa napravili nobene škode.
Priča Rodolf > deUa Valle.
Priča je policijski agent.
Šel je ob 11. uri mimo Volti di Chiozza, kjer je videl večo gručo mlade-ničev, ki jih je poznal za mazzinijance. V istem hipu so bili mirni. Ne ve povedati ničesar o napadu na kavarno Minerva, ne o napadih na slovanske Banke.
Med toženci ne spozna nobenega, ki bi ga bil videl ned demonstranti.
Priča Mihael Žgonc.
Sel je zvečer dne 4. septembra po trgu della Barriera vecchia in tam ga je napadla gruča kakih 20 oseb. Začeli so ga biti s pestmi. Eden njih ga je s pestjo podrl na tla. Padši na tla, se je pobil na glavo in drugod.
Predsednik pozove toženca Madritza in ga pokaže priči.
Preds.: Vas je li ta vdaril ? Ali je bil med onimi, ki so vas pretepali ?
Priča: Ne vem ; ne morem reči ničesar.
Žgonc, na predsednikovo vprašanje, izjavi, da zahteva samo 8 kron odškodnine, ker dva dni ni mogel na delo. Odpovč «e pa vsaki odškodnini za bolečine.
Današnje nadaljevanje razprave.
Predsednik javi, da je priča Anton Demarco vmrl dne 12. decembra t. 1. v mestni bolnišnici.
Drž. pravdnik predlaga, naj se prečitajo izjave, ki jih je pokojni podal preiskovalnemu sodniku.
Branitelji so s tem sporazumni.
Prvikrat je bil Demarco zaslišan na policiji dne 8. septembra ter je povedal, da so se napada v ulici S. Francesco in na kavarno „Minerva" vdeležili toženci Dukič, Tagliapietra, Tome, Viđali, M ii 11 e r in Madritz ter neki C o s m i n i in neki C o m i s s o, ki pa nista bila aretovana.
Dne 9. septembra je bil zopet zaslišan na policiji in je zopet potrdil, kar je bil povedal prejšnji dan.
Dne 24. septembra je bil zaslišan pred preiskovalnim sodnikom ter je zopet ponovil svojo izjavo: Tagliapietra in D u k i ć sta bila snela tablo babice Rogelj in jo nesla do kavarne .Minerva*.
Toženec Muller, da je lučal kamenje in opeko v kavarno „Minerva".
Toženec Leiler je bil mej onimi, ki ao bili vdrli v kavarno. V kavarni je Leiler razbijal, kar mu je prišlo pod roko.
Toženec Vidali, da je vodil razbijalce.
Tagliapietra, Madriz in Tome so imeli revolver.
Toženec Leiler ugovarja in trdi, da on ni niti poznal Demarco-ta, in dočim je trdil Demarco, da je on onega dne imel sivo obleko, trdi on, da je bil oblečen v črno.
V drugem zapisniku Demarcove izjave pred preiskovalnim sodnikom je rečeno, da je toženec Tagliapietra v kavarni „Minerva" streljal z revolverjem.
Toženec Tagliapietra ugovarja.
Glede toženca Bevilacqua je Demarco trdil, da ga je videl lučati kamenje proti kavarni „Minerva" in proti bankam v ulici Nuova in v ulici San Nicol6. Poznal da je toženca Bevilacqua.
Bran. dr. Rossi bi rad vedel, če je Demarco toženca Bevilacqua obdolžil spontanno, ali še le potem, ko so mu ga pokazali na policiji.
Preds.: Ko so mu ga pokazali na policiji, je Demarco rekel: Tudi ta je bil. In potem je povedal ostalo.
Toženca Tome je Demarco videl, ko je z železno palico razbijal zrcala v kavarni „Minerva".
Toženec Tome zanika.
Toženec Dukič da je prinesel tablo babice Marije Rogelj do kavarne „Minerva" in jo tam vrgel v „buffet".
Anton Demarco je bil doma iz Motta di Livenza v Italiji. Iz kazenskih spisov izhaja, da je bil neki Anton Demarco v Italiji enkrat kaznovan radi poneverjenja na dva tedna zapora.
Predsednik da na to poklicati Josipa Demarco, očeta pokojnega
Antona Demarco.
Preds.: Koliko je bil star vaš sin ?
Priča : Nekaj čez 20 let.
Preds.: Cesa se je učil ?
Priča: Ničesar, ker ni nikjer ontal dolgo časa. Bil je jako lahkomišljen. Izmišljal si je razne stvari, ki pa niso imele nikake podlage. Zapravljal je denar s prijatelji. Bil je v bolnišnici radi slaboumnosti. Bil je skrajno kratkoviden. Večkrat ni poznal na ulici niti njega.
Zvedel je še le slučajno, da njegov sin dolži nedolžne mladeniče. Na to je on
diran U
»rasom« k. 3€2
▼ Trato, int. 30. decoMbra
sam pisal branitelju dr.u Pangr2zi in mu	Priča : Jaz nisem videl MuUerja, da je
opisal vse napake svc'ega sina.	tepel Slovence, pač pa je videl to redar
Hotel je večkrat potem govoriti v Spazzapan. Miiller je hotel bežati, na kar bolnišnici s svojim sinom, a se je vzdržal, sem ga jaz aretoval.
Slednjič je po nasvetu zdravnika dr.a Pred«.: Ste videli koga od obtožen-Favento spregovoril s sinom dne u. de- cev zjutraj ?
cembra, Bil je ž njim neki sosed, imenom	Priča : Da, Dukića in Tagliapietro,
Albanese.	j Stala sta zraven ribjega trga.
Sin, Anton Demarco mu je rekel:	Preds.: Koliko je bilo ura ?
_ Oni mladeniči, ki so v zaporu, so Priča : Deset minut pred dohodom
nedolžni. Jaz bom vse popravil. Za pri- puljske NDO, ki je prišla ob 10. uri in hodnji torek bomo dali pozvati preisko- i četrt ?
valnega sodnika in mu bom povedal vse j Preds.: Je mogoče, da je šel Muller
po piavici.
samo gledat ?
Do tega pogovora med njim in sinom i Priča : Težko je odgovoriti na to, e prišlo vsled tega, ker je bil dr. Favento \ zraven je bil na vsak način, že prej pokojnemu Antonu Demarco po- ] Preds. : Ga poznate vi ? vedal, da bi on (njegov oče) rad govoril ; Priča : Da, videl sem ga že prej več
ž njim o procesu.
Ko je torej on prišel k sinu, ga je sin vprašal:
—	Kaj si govoril z dr.om Favento ?
—	Govoril nisem ž njim nič, le izrazil sem mu željo, da bi rad govoril s teboj o oni stvari.
—	Kaj pa ti veš o oni stvari.
—	Ravno zato, ker ne vem, bi rad vedel.
—	No, da, oni mladeniči so nedolžni.
Na to mu je obljubil, da bo dal
pozvati preiskovalnega sodniki za v torek 13. decembra, a v pondeljek dne 12. je umrl predno je mogel izpolniti obljubo.
Branitelj dr. Pangrazi prečita na to pismo, ki mu je je pisal dne 5. decembra Josip Demarco, oče pokojnega. V pismu, ki je pa z ozirom na pisca nekam čudno lepo in pravilno stilizovano, je Josip Demarco povedal dr.u Pangraziju, da njegovemu sinu ni dati vere, da mu jih je že mnogo nakuhal itd.
Priča Emilij Albanese.
Bil je z Josipom Demarco v bolnišnici pri Antonu Demarco, ki je rekel očetu, da bi se rad rešil te zadeve. Sploh potrdi priča, kar je povedal Josip Demarco.
Priča Josip Lovretić.
Preds.: Kje ste bili dne 4. septembra ?
Priča : Ob 10. in pol predpoludne sem bil v ulici Valdirivo. Tam sem videl demonstrante. Bilo jih je kakih 200. Peli so himno „Lege nazionale". Za tem so razbijali Šipe knjigarne Gorenjec.
Prepozna mej toženci Morassija, za enega onih, ki so se vdeležili demon ^racije. Vendar ni videl Morassija lučati kamenje.
Ko so šli v ulico San Francesco, je Šel tja za demonstranti. Tam so razbili neke table. Eno tablo so sneli se zida. Za tem so šli na Acquedotto, kjer so razbili Šipe kavarne „Minerva". Videl je lučati kamenje. Iz prvega nadstropja je nekdo zlil vodo na demonstrante.
Šel je za demonstranti tudi na trg pri rdečem mostu, kjer so lučali kamenje proti neki banki.
Preds.: Poznate katerega onih, ki so razbijali kavarno „Minerva* ?
Priča : Da, Alojzija Dukića.
Preds.: Kaj je storil Dukić ?
Priča : Odtrgal je neki drog iz kovine ter je z istim udrihal po šipah.
Preds.: Poznate že od prej Dukića ?
Priča : Ne, prej ga nisem nikdar videl.
Predsednik veli tožencem vstati, nato priči:
—	Poglejte tožence in pokažite onega, ki je z drogom razbijal šipe.
Toženec pregleda vso vrsto tožencev, a ko dospe s pogledom do Dukića, stegne roko in ga s prstom pokaže rekši :
—	Ta!
krat.
Bran. Pangrazi : Ste vi bili bliže Miil lerju, kakor redar Spazzapan ?
Priča: Tega ne morem povedati, — Spazzapan je bil zadej za menoj.
Priča dr. Favento.
Priča je zdravnik v mestni bolnišnici. Zdravil je pokojnega Antona Demarco. Z Demarcom (pokojnim) ni nikdar govoril o stvari. Nekega večera je bil prišel k njemu oče pokojnega Demarco in mu povedal, da hoče njegov sin govoriti s pre iskovalnim sodnikom. Ve, da je bil prišel v bolnišnico avskultant preiskovalnega sodnika, a ni mogel govoriti z Demarcom, ker je bil težko bolan. V ponedeljek, dne 12. decembra je Demarco vmrl, predno je mogel govoriti s preiskovalnim sodnikom,
Bran. dr. Pangrazi: Je li imel De marco zdrave oči ?
Priča : Bil je zelo kratkoviden.
Preds. : Na kakšno daljavo je lahko videl ?
Priča: Na kakih 7 metrov daljave ni videl ničesar.
Bran. odv. Petronio : Je li mogoče, da je Demarco od restavracije Gambrinus videl in spoznal ljudi, ki so se nahajali pred kavarno „Minerva" ? :s,, Preds.: Opozarjam, da priča ni sodni izvedenec.
Priča Artur Finazza.
Bil je onega dne skupaj s tožencem Tagliapietra. Pozneje sta naletela na toženca Dukića. Videli so sprevod Slovencev in so Šli za njimi. Na to so ostali v ulici Carducci.
Pozneje je šel s tožencem Tagliapietra do ulice Ugo Foscolo,
Dr. Pangrazi: Ste videli istega dne Demarcota ?
Priča : Da. Prišel nam je nasproti in nam rekel : „Ste li videli, kaj so napravili pri kavarni „Minerva" ?"
Priča Rihard Cosmini.
Priča dela v Miljah. Bil je tam are-tovan, češ, da se je udeležil i on demonstracij in razbijanj 4. septembra. Pove dano mu je bilo, da je bil aretovan na podlagi obdolžitve Antona Demarco. Slednjič je bil izpuščen, ker je dokazal, da je onega dne delal v Miljah.
Priča citira pri tem neke paragrafe.
Preds.: Vi pa dobro poznate paragrafe.
Priča : Ej, kako jih ne bom, ko sem skoraj vedno v zaporih.
Na vprašanje, če je poznal Demarcota, je priča rekel:
— Ej, poznal sem ga, poznal! Saj mi je pa tudi mnogo „porkerij" napravil!
Tož. Dukič ugovarja, da ni bil on ; j	Priča Josip BadaliČ.
priča da se moti.	. k d Dne 4. septem
Glede Morassija vstraja pnča pri	»Ca Jc c	^ ^
trditvi, da ga je videl.pred knjigarno ^ J|v^er je bil prost, a moral je ostati Gorenjca, ko so tam dvignili v zrak žu- j	J P ^ . ^ kl5cat
pana, kar se je zgodilo potem, ko so bile ™	potepajo. On je vzel
šipe že razbite, dočim Morassi to taji in	c,s	p	kavarno Re-
trdi, da je bil tam, a pozneje in z vozi- , « in še ^ ^ P^^ ^^
čem za sladoled.	, . žc^onc On priča, je aretoval toženca
Odv. dr. Mussafia konstatuje da je, ^^^ £ hot'elJpobegniti. priča Lovretič danes vse drugače izpo- , aiaamza, ko ^	f 5
vedal, nego pred preiskovalnim sodnikom.	Kob ^ ^^
Preds.: Ni res.
Dr. Mussafia stavi na to več vpra-	Preds. : Kaj se je zgodilo 4. septem-
šanj priči, a slednjič ga predsednik pre- terabra ob 10. uri zvečer ? kine ter mu zabrani staviti druga vpra-	Priča: Ko sem šel po Barijeri, sem
šanja. Mej vprašanji, ki jih je dr. Mussafia 3rečal štiri Slovence, ki so rekli, da so stavil priči, je bilo tudi sledeče :	jih Italijani napadli. Šli šmo na to proti
— Po čem ste spoznali Morassija ? trg.u Barriera, ker je družba kakih 80
—	Po tem, ker je plavolas.
—	Toženec Morassi, ki stoji pred pričo, ima pa temne, skoro črne lase.
Priča Fran Gržina.
oseb zopet napadla one štiri Slovence. I u sc~n enega napadalcev aretoval in uklenil. Bilo je približno 100 oseb, ki so grozili Slovencem s kamenjem. Kričali so: Očo i sbiri! Onega napadalca sem Priča je nadzornik policijskih agentov, aretoval na vogalu ulice del Bosco. Preds.: Kje ste bili v službi 4. sep- Preds. : Kaj veste vi o obtožencu tembra ? *	Madritz ?
Priča: Pred „Narodnim domom".	Priča: Je bežal, na kar ga je areto-
Preds • Je li bilo tam mnogo ljudi ? val redar Balanič. Priča - Da, Slovenci so stali tik pred	Preds. : Zakaj ga je aretoval
Narodnim domom" in poslušali dr. Man-' Priča: Ne vem. Kričalo se je : Očo 1 dićev govor. • "	sbiri! Redar Markuža mi je povedal, da
Po tem so se hoteli podati pred je tudi Madritz kričal: Očo i sbiri ! Chiozzo, kar je zabranit policijski kordon	Obtoženec Madritz taji, da bi bil to
Nato pripoveduje priča o posameznih kričal, napadih na Slovence in o tožencu Mul- ♦ Bran. Pangrazi: Ste poznal prej Ma-
lerju, katerega je on aretiral.
Preds. Kaj je naredil Muller ?
dritza ?
Priča : Ne.
Priča Ivan Skedel
vratar hiše ul. Rossetti Št. 31.
Preds. : Kaj ste slišali vi o demonstracijah o poldne 5. septembra ?
Priča: Slišal sem v dvorišču neki pogovor v četrtem nadstropju : Nekdo je rekel ?„Veselje je bilo, kako je vse letelo po zraku (namreč v kavarni „Minerva".) Zdi se mi, da je bilo to v stanovanju Leilerja.
Obtož. Leiler: Okna mojega stanovanja ni mogoče videti. Razun tega sem bil jaz onega dne v uradu do ene ure popoludne.
Priča zahteva odškodnino za zgu bljen čas. Predsednik mu določi 2 K.
Na to je predsednik prekinil razpravo za 10 minut.
V nadaljevanju razprave naznani dr. Pangrazi, da toženec Dukić prosi, da bi se smel odstraniti, ker je bolan in je sporazumen s tem, da se razprava vrši v njegovi odsotnosti.
Na to da predsednik pozvati pričo
Jakob Tome,
ki ga pa ni na razpravo.
Priča Viktorija Tome.
Pred zaslišanjem te priče, da predsednik ukor branitelju dru. Rossi, ker je rabil izraz : „Cosi casca la baracca !"
Priča Viktorija Tome je mati toženca Tome, ter skuša podpreti alibi svojega sina.
Jakob Tome.
Toženec Tome naznani, da je njegov oče, Jakob, popolnoma gluh, in da razume samo na znamenja.
Vsled tega da ^predsednik pozvati prejšnjo pričo, soprogo Jakoba, da posreduje se znamenji.
Potom teh znamenj se izve, da je bil toženec Tome doma do 11. ure predpoludne, a popoludne je ostal zunaj skoraj do polnoči.
Priča Gentilomo.
Ni bil še zaslišan v tem procesu. Predlagal ga je branitelj toženca Leilerja, odv. Petronio.
Ker je žid, priseže z roko na bibliji.
Priča potrdi, kar je včeraj rekel toženec Tome v svojo obrambo, kakor je bilo namreč že priobčeno včeraj, oziroma danes, v našem in v drugih listih.
Priča Ana Leiler.
Odvetnik Petronio naznani, da je priča Ana Leiler, ki je mati toženca Leilerja, bolna in ne more priti na razpravo.
Priča Markič Josipina.
Preds. : Koliko vam je let ?
Priča (komaj slišno): Sedeminštiri-deset.
Priča p^ve, da je toženec Leiler stanoval v isti hiši, kakor ona.
Potrdi, da je preko okna govorila z L^ilerjevo sestro o dogodku. Taji, da bi bila katerega vprašala preko okna, če „so bili notri „ščavi", ko so bombardirali ka varno.
Priča Regina Fabbro.
Priča je vratarica hiSe, kjer stanuje Leiler.
Pove, da je šel Leiler od doma ob 10. uri predpoludne in da je bil oblečen sivo.
Priča Luka Durante,
Priča je doma iz Martina Franca v Italiji.
Bran. dr. Rossi se protivi zaprisegi te priče, češ, da vlada med pričo in to žencem Nuzzijem mržnja. Priča, da je dal nekoč aretovati Nuzzija, a ta je vložil proti njemu ovadbo radi klevete.
Državni pravdnik nasprotuje zahtevi branitelja in zahteva, da se pričo zapriseže.
Bran. dr. Rossi vstraja pri svoji za htevi in pojasni, da mržnja med Durante-jem in Nuzzijem izvira iz ljubosumnosti radi soproge Luke Durante.
Sodni dvor sklene, da se pričo za priseže, kar se zgodi.
Preds. Poznate vi Nuzzija ?
Priča : Da, a nismo prijatelji. Dne 4. septembra sem ga videl med demonstranti, ki so lučali kamenje na knjigarno Go renjec. Videl sem lučati tudi Nuzzija, ki je kričal : „Abasso i ščavi!"
Preds.: Zakaj ste ž njim v sovraštvu ?
Priča : Grozil mi je nekdaj z nožem, a ker' ni bilo prič, se mu to ni moglo dokazati.
Preds.: Koliko kamenov je vrgel Nuzzi ?
Priča : Videl sem, da je vrgel samo enega, a bog zna, koliko jih je vrgel
Prej.	~
Tož. Nuzzi : To je vse izmišljeno. Ta
oseba me hoče po vsej sili uničiti.
Priča nato pripoveduje, da je Nuzzi nekdaj stanoval pri njemu, a ga je poslal proč radi slabega vedenja.
Bran. Rossi zahteva, da se zasliši kakor pričo Emo Durante. Sodni dvor . odbije to zahtevo.
Priča Alessandro Tarsitani.
Pozna toženca Nuzzija. On. priča je 'nečak lastnika kinematografa Spina. On ! a j bil 4. septembra doma pri stricu; ob 9 s—10. [uri je prišel Nuzzi. Sel je z
i Nuzzijem ob 11. uri in pel od doma. Ko sta prišla na Acquedotto, je bila kavarna „Minerva" že razdejana.
Pozna tudi pričo Luka Durante, in ve, da med Nuzzijem in Durantejem vlada mržnja.
Nadaljevanje v jutrSnji jutranji "številki.
Odhajanje in prihajanje vlakov
od 1. oktobra naprej.
C»ai e* prihod, osiroma odhod so naenanjent po aredujeu erropejskem času.
C. kr. državna železnica.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga—Dražtlane — Bo-rolin.
7.34 0 Herpelje—Divača—Dunaj.
8.55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj.
9 00 0 Herpelje—Pola.
9.12 N Le do Buj (in medpostaje).
1.05 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Oeloveo,
2.45 M Koper—Buj e—Poreč.
3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec.
4 45 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula.
5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj.
7.10 0 Le do Buj (in medpostaje).
7.22 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina).
8*20 0 Herpelje—(Divača—Dnnaj)—Pula.
8.55 B Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec- Linee Praga—Dunaj—Monakovo — Draždan« — Berolin.
10.35 B Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost—Mo-- nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 2.14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2*40 0 Gorica (in medpostaje).
Prihod v Trst. 5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca. Mona-kova. Inomosta, Boicana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 0 Iz Buj (in medpostaj).
7.15 7.20
8.32 8.52
B Iz Berolin a, Draždan, Prage, Lin ca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine).
9 53 0 Iz Pula (iz Rovinja).
1015 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
11.15 B Iz Dunaja (Ljubljane) Go rice in nedj-ost*
12.40 0 Iz Poreča in medpostaj.
2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane. Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prage Dunaja.
3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj.
4.40 0 Iz Buj in medpostaj.
6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice.
7.02 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj.
7.58 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine).
9.45 0 Iz Poreča in medpostaj.
10.23 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo).
11.10 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
8.48 0 Iz Gorice in medpostaj.
y.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj.
OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoludn 0 (oBebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak
Marna
r
TELEFON 1157.
ul. (jiorgio falstti IS |] (prodni dom) 0
izdeluje
usa flstanttfl deta
v najmodernijem slogu bodisi v pri-prostem aH večbarvnem tisku C3
po zmernlb cenah. V V
- Na željo izdela tiskarna proračun vsakega dela ter pošilja - - uzorce zastonj in franko.
i
/