Letnik X, Inserat! ali ozn&aüi se računajo po 18 yjjfc od 6 redne petitvrsta: fa večkratnih oznanilih popust "33 „Sžrala** Izhaja v pggf dešjek in petek popolésf Rokopisi se ne vsaeg^ naročnina liste; — Odo leto . . K 12-— 8W lete ... ,6*— «rt ieta . . „ 3*— 'Hesečno. . . „ 1-20 ftmaj Avsirife: —- leto . . „ 15*— Čtesasnezne Številke I® vlit&pfev. — % urednllivotn se more g&š« 1st apravnlStvo • Maribor Ife^sikis tsSI«®> 8. — Telefon ii. M3. Neodvisen političari list za slovensko ljudstvo IR9H JPUr *Pmm*mmmsLm àimwiìkm starna 20 v. *W^§& 91 t!**® 15 ssoT«m^ra 1918. Jugoslovanska država ustanovljena! 13 mii^onof prebiialeav, Pariz, 13. novembra. Zastopniki srbske vlade in Narodnega veča v Zagrebu t. j. ministrski predsednik Pasic kot pooblaščenec Srbije, in pooblaščenci Narodnega veča v Zagrebu predsednik dr. Korošec, dr.Čin-grija in dr. Žerjav so podpisali dokument, s katerim se enkrat za vselej zagotavlja ustanovitev velike jugoslovanske države s 13 milijoni prebivalcev. Predsednik mariborskega okrožnega sodišča vsem okrajnim sodiščem. Predsednik) mariborsnkega okrožnega sodišča,, ar. Kočevar, je izdal na vsa okrajna sodišča svojega okoliša ukaz, ki se v bistvenem delu glasi v prestar ri sledeče: „Kakor mi je povedal dr. Mravlag (,!), član mariborskega izvrševalnega odbora (kakega?),, ne namerava vlada ustanavljajoče se jugoslovanske države spremeniti ne organizacije In ne osobja n* spodnještajerskih sodiščih, dokler ne bodo urejene in »pojasnjene vse zad ive, vendar pa je velike važuosfi, Ha sodnije ne dajo nobenega povoda jezikovnim pritožbam Pravosodstvo se naj torej nadaljuje vj vseh panogah in ne oziraje se na dnevne politične in druge zmenjave „drži častni ščit (Ehrenschild) popolne nepristranosti po koncu kakor do sedaj,“ Kar se tiče občevalnega jezika s strankami, o-pozarjam na odlok c, kr. justlčfiega ministrstva dne 18, 4, 1882, štev, 20,513, ponatisnjen pri § 8 kaz. pr. »- v Manzovi izdaji in so gg. predstojniki odgovorni, 'da se jezikovni predpisi najnatančneje izvedejo. Zlasti v kazenskih zadevah se mora sestaviti zapisnik v tistem jeziku, katerega se stranka poslužuje, Čeravno je zmožna tudi drugega deželnega jezika, V civilnih zadevah se je itak ukoreninila šotora praksa (leste Praxis), te se je držati naprej.“ -Ta ukaz je izzval pri Slovencih največje ogorčenje. Kako se zamore prezident okrožnega sodišča pustiti informirati od dr, Mraivlaga, tega najstrast-nejšega hujskača iz leta 1914 in nemških Volksta.gov leta 1917 in 1918, o namerah in načrtih jugoslovanske vlade, Prezidij javno in jasno izjavi, pod kakim uplivom deluje ; naj se torej ne čudi, če Slovenci nimajo zaupanja do njega. Ali ne bi bilo veliko bolj naravno, 'da bi se predsednik obrnil naravnost do narodne vlade ali N. S.? Popolnoma neverjetno pa je, da bi naša vlada dala dr, Mravlagu taka zatrdila, kakor trdi on in sledi iz tega, da je dr, Mravlag prezidij napačno poučil. Naravnost izzivajoč je poziv prezidija, da se naj goji ista nepristranost, kakor do sedaj. Ali je prezidij res prespal velikanski preobrat v vseh dr -Šavah osrednje' Evrope, če misli, da bodo različni Oswatitschi zavlačevali, kazenske zadeve proti nem- škutarjem tako dolgo, da Mstare, med tem ko Modrin iaki in Kronasserji obsojajo principijelno vsakega Slovenca, če ga ovadi kak nemškutar, češ, da je sumljiv, in oproščajo Jiahine, Scjherbaume,, Büdeiijfeldtje in tovariše, ki ravnajo zoper ukaze oblastni] in če -tudi dražijo blago za 100%, Take „nepristranosti“ ne maramo več in če poziva prezident, da. se naj deli dosedanjo nepristranost še naprej, je to predrznost , ali pa popolno nepoznanje razmer pri sodnijah. Sedaj ko že teče Nemcem voda v grlo, se je s-pomnil prezident naenkrat jezikovnih naredb in misli s tem potolažiti naše ljudstvo. Moti sie. Ali se ni Vas neštetokrat opozarjalo v spomenicah in interpelacijah na ta določila? Vedno smo našli gluha uše -sa, Ali ni isti prezidij dal Ju stičnemu ministrstvu na interpelacijo dr. Korošca in tovarišev v seji dne 19. 7. 1918 o sodnih razmerah na Spodnjem Štajerskem v začetku septembra- poročilo, .da so vse od iriterpe -lanta navedene traile neresnične in se glede jezika omejil samo na „zagotovilo“, da se . uporablja sloven- ; ski1 jezile pri sodiščih, kakor predpisujejo zakonita • določila. Tu pa ste se zaleteli, gospodje. V začetku j septembra 1918 je bilo pri -sodiščih glede uporabe jezika vse zakonito; 5. 11. pa, torej čez dva meseca, morate jezikovne predpise zabičati sodiščem v spomin in morajo za točno uporabo teh predpisov biti odgovorni gg. predstojniki. Žal, da to ne bo izvedljivo, ker je ljudstvo nekaj teh gg. predstojnikom že spodilo Torej ste zopet prepozni, Najzahrbtnejši pa je odstavek ukaza o civilnem postopanju. Tu se je že ukoreninila „feste Praxis“, te naj se gospodje držijo lepo naprej. Gospod prezident, ali ste že videli slovenski zapisnik in sodino o-deruhov Watzulika, Walzla, Gränitza, in drugih, ali slovenski zapisnik in tožba dr. Pammerja? Gotovo ne! In te protizakonite prakse se naj drže gospodje še naprej? Tu odobrujete protipostavno postopanje. Nič ne Škodi. Ce smo prenašali te krivice 36 let, pa izjavljamo, da jih ne bomo več dolgo. Gospodje se torej naj le drže tega ukaza, da ne bo upravičenih pritožb. Mislimo, da jŠe pod naši -mi, dosedanjimi vodji nismo doživeli, da bi se jezikovna pritožba kakega Slovenca priznala za upravi -Sena * « * Madžarska grozodejstva Prekmurskem in Medžimu •m V prvem nipu, ko se je proglasila Jugoslovan - Ì ste a neodvisnost in sv« boda. so se nekateri neodgo - j vorni ljudje maščevali nad vojnimi dobičkarji in so jim s silo vzeli njih nakupičeno blago. Tako se je z-godilo tudi v Prekmurju in Medžimurju, Ljudje so o-ropali žide in ponekod grofe. V Strigovi so užgali zidu petrolej v kleti, tako da ie zgorelo celo poslopje tega žida in še sosedna hiša. To so pa bili le posa' vezni slučaji, ljudje so se zopet umirili. Nastal bi zopet mir in red, ako Židje ne bi izrabljali teh posameznih slučajev v madžarsko-narodne politične namene. Židje v Prekmurju, kakor Kaufmann in Weiss iz Beltincev, Hascher iz Sobote in drugi so se oblekli za oficirje ter so najeli vojaške dezerterje, ponaj-vec marinarje donavske dotile, S temi ljudmi, ki jih dobro plačujejo, so začeli preganjati Slovence in Hrvate. V_ Prekmurju so nabili lepake z vsebino: Kdor kliče „Živijo Slovenci!“, bo ustreljen. V Medžimnr-ju je na tak način bilo ustreljenih okoli 100 oseb. — Župnika Leitnerja iz Kotoribe so tudi zaprli in še ne potrjena vest pravi, da je ustreljen. Župnik Lipnjak iz Maclinee blizu štajerskega Središča je komaj ubežal. Mislil je zadnjo nedeljo, dne in;v maševat, kar dobi obvestile rešiti glavo, ker ga mislijo po šv7 re res odšel po drugi strani iz pprky:e, - ne da bi bil maševal, ter srečno prišel v Središče' in drugi dan v Varaždin, Pol ure pozneje so ga madžarski vojaki i-skali zastonj v cerkvi in po vseh kotih župnišča, V Premurju je prišlo v soboto, dne 9. nov., na večer 50 vojakov v Crensovec, ki so odpeljali v Dob n,a.Imadavo vpokojehega župnika Jožefa Klekl, bivšega urednika in Še zdaj izdajatelja prekmurskega slovenskega tednika „Nevine,“ Kaj se je ž njim zgo-diföl se ne ve. V Crensoveih so obesili nekega moža ter ga pustili na vislicah 24 ur; ravnotako so obesili nekega moža. v Melincih, več drugih v različnih kra-jiu so ustrelili. Župana iz Srednje Bistrice so zvezanega odpeljali. Tako so odvedli veliko mož, za katere se ne ve, kje so zdaj. Dosti mož je pa odbežalo čez Muro na Štajersko. Tam so stopili v vrste ljuto* merske narodne straže. Poročila iz domovine prek -murske dobivajo le po noči na. nevaren način, ker so madžarski vojaki odrezali vezi za brode Čez Muro in stražijo Muro. Ko so se te grozne vesti izvedele, je Šel takoj delegat štajerskega N S za Prekmurje v Varaždin, kjer je bila seja z varaždinskim Narodnim odborom, Id skrbi tudi za Medžimurje. »S'eja je trajala v ponedeljek od 548. ure zvečer do i. ure zjutraj, Navzoče je bilo tudi varaždinsko vojaško poveljstvo. Napravili so se sklepi za Medžimurje in Prekmurje za vse LISTEK. Ä'. ■ rt» Radgoma» V svojem protestu proti priklopitvi Radgone k Jugoslaviji so se bojda radgonski mogotci sklicevali tudi na „prastari" značaj radgonskega mesta, Vidi se, da gospodje prav nič ne poznajo zgodovine svo -jega mesta. Ime mesta spričuje in vsaka zgodovin -ska knjiga poroča, da je Radgona dobila ime po slovenskem knezu Radegoju ter je bala glavni sedež slovenskega plemena Dudlebov, katerih eden del se je vsled avarske sile p umaknil od Blatnega Jezera proti Muri, drugi pa se je umaknil gori na južno Češko , V poznejši zgodovini se je vedno in vedno ponavljalo sporno vprašanje, spada li Radgona k „nemške -mu cesarstvu“ ali k ogrskemu kraljestvu, O narodnostnih razmerah v stari Radgoni nam podaja nekoliko luči zgodovina radgonskega prote -stantizma, ki so ga tukaj zasejali pred vsem nemški naseljenci in luteranci iz soseane Ogrske ter nemški pastorji. Za domače prebivalstvo je pa prav, značil -no, da je leta. 1598, ko je došla v (Radgono deželno -knežja komisija, bil za mestnega sodnika neki Lovro Filipič, najuglednejši svetovalec v mestnem svetu pa Janez Neselič. In ko je leta 1599 deželno-knežja re -formacijska komisija odstavila luteransko mestno sve-tovalstvo, je bil za župana nastavljen Luka Delič*, torej obe struji, luteranska in katoliška, dasta Radgoni Slovenca za župana, M jie vendar prištevati K najodličnejšim mestnim slojem, veliko bolj smemo še pred'(Ostavljati slovensko narodnost v! priprostom ljudstvu. Radgonsko prebivalstvo prav drastično karak-terizujepo besede kapitana Faara, ki je z vojaško silo spremljal komisije. Ko mu je namreč župan na za-ntevo prinesel mestne ključe, ostalih svetovalcev pa ni bilo blizu, ga je kapitan oštel, češ: „Wo seyndt die Ratsfreundt, dass sie nit auch alsbald da seyn, die groben, iwmdischen, tückischen Khnöpff? Ich will euch die tückische windisebe Art wohl austrei-ben.“** Kje pa so svetovalci, da jih ni že tukaj, ti robati, slovenski, navihani knofi ? Jaz vam bom že izgnal vašo slovensko zvijačnost. Tu imate radgonsko nemštvo 16. veka,! V gospodarskem -oziru bi bila Radgona uničena, če bi se ločila državnopravno od svoje slovenske Dr, L.. Schuster: Martin Brenner, str. 341 , okolice, ker trgovina na drobno se vzdržuje le iz o-kolice, veletrgovina z vinom pa je istotako navezana na Slovenske in Ljutomerske gorice. Mesto Radjgona spada zgodovinsko, zemljepisno in narodopisno k Jugoslaviji. 348. 48. ** Steiermärkiiscne Geschichtsblätter 1883, str. j Naša me?a impraTìì Ttnlin Zagrebške „Novine“ priobčujejo dne 10. t. m. j dopis iz Dunaja, v katerem zaideva dopisnik Soča ! kot minimum za mejo med Jugoslavijo in Italijo, Vi-i di se iz tega, da je dopisnik „Novin“ zelo slabo in -formiran o jezikovnih in narodnih razmerah na ju-j goslovansko-italiianški meji. Mi se nikakor in v no-, benem slučaju ne moremo zadovoljiti s Sočo kot mejo med državo SHS in Italijo, Mi vendar ne moremo pustiti, da bi prišel izključno slovenski kobariški : kot, da bi prišla naša bogata in narodno-zavedna Br-i da pod Italijo. Ako že ne moremo doseči združenja beneških Slovencev z našo državo in jih za vsaksiu-čaj prepustimo Italiji kot kompenzacijo za Trst, se nikakor ne moremo odreči ostalim Slovencem, ki so naseljeni v kompaktnih masah na desnem bregu Soče. Naš minimum mora zato biti, da ostane zapadno oü Soče meja med državo SHS m Italijo nespremenjena, kakor je bila med Avstrijo in Italijo. slučaje. Sklenilo se je tudi poslati deputacijo 10 članov k N V v Zagrebu, pri kateri je bil tudi delegat z a Prekmurje. V torek opoldne je bila deputacija pod vodst -vom predsednika kanonika Korenšaka in poverjenika dr Krizmana pri > redsedništvu NV, dr. Paveliču \PribičeviČu, v navzočnosti vojnega poverjenika dr. Drinkoviöa, bana hrvatskega Mihailoviča in velikega župana iz Varaždina, grofa Kulmerja, Storilo se je vse, da prenehajo madžarska nasilja. Prihodnji dnevi bodo pokazali uspehe, Prekmurski delegat posebej je dosegel, da je vojni poverjenik telefoniČno zahteval oprostitev župnika Klekla in drugih, ki so zaprti v Dolnji Lendavi, Mobilizacija jugoslovanske armade. Vojske je sicer konec, a našim krajem pretijo nove nevarnosti. V naše kraje se valijo armade, ki bežijo iz Italije v svoje domove. Na stotisoče vojakov je prepuščenih popolnoma lastni usodi: brez vodstva, brez živil tavajo okoli, kradejo, plenijo in požigajo. Tudi na druge načine grozijo nemiri in neredi v naših krajih. Mir in red pa more napraviti samo dobra in številna armada. Radi tega je slovenski poverjenik za narodno obrano izdal razglas, da se morajo častniki, črnovojniki in moštvo letnikov 1879 do 1900 nemudoma zglasiti pri svojih kadrih v Ljubljani, Borovljah, Celju in Mariboru. ri ne bi hoteli pristopiti k tej zvezi, se bi moralo pri-& liti k pristopu z gospodarskim ali s kakim drugim pritiskom. Pred vsem bi bilo potrebno, da se sklene po -\ godba, katera bi bila za tiste, kateri so jo podpisali, j obvezna, da ne bi moglo priti nikdar poprej do voj-1 ne, ali drugim privoliti v vojskovanje, predno se ne-j bi vršila formelna konferenca narodov, katera bi I razsodila o tem. Pogodba bi zahtevala od vsakega ! naroda, da bi moral vso svojo gospodarsko in vojar j ško moč uporabiti proti vsakemu drugemu narodu, ki i bi izsilil vojno Se predno se je vršila tozadevna kon-I ferenca. V tej vojni je igralo glavno vlogo gospodarji sko orožje, ki je pokazalo, da je mednarodni bojkot, ki ga udoj&tvj celi svet proti kakemu posameznemu grešniku, izvanredno učinkovit, Ker še sedaj nima -mo nohenejga načrta za razoroženje, moramo imeti zaupanje, da se bodo narodi polagoma razoroževali v toliki meri, kolikor bo pač zahtevalo mednarodno Oboro,'enje. Ako bi mirovna pogodba tudi ustvarila mednarodno zvezo, bi nas taka zveza glede drugih mirovnih pogojev ne smela napraviti brezskrbne. Za vsako resnično skupnost narodov nam je potrebna na naravni pravici sloneča teritorijalna ureditev. Uveljaviti moramo zopet svetost pogodb in iztrebiti duha nemškega militarizma. Pogoji premirja z Nemčijo. j V pogojih premirja z Nemčijo so se izvršile neke spremembe. Nevtralni pas na desnem bregu Rene se ima raztezati v daljavi 10 km, mesto, kakor je prvotno bilo določeno, 30—40 km, Porenje se ima izprazniti v 30, melsto v 25 dneh, Nemčija mora oddati 5000, mesto, kakor prvotno določeno, 10,000 avtomo -bilov. Avstrija, Rumunija in Turčija se morajo izprazniti takoj,- ozemlja, ki so pred vojno spadala k Rusiji, pa kadar bodo zavezniki to smatrali za primerno. Vse nemške rekvizicije v zasedenih ozemljih imam takoj prenehati. Zavezniki imajo prost dohod preko Gdanskega ali Visle za oskrbovanje prebivalstva ali vzdrževanje reda. vojaki, so prevzele poljske straže. Sprememb« so se izvršile na splošnem mirno. Ententa pošlje živila. Wilson je izjavil v nekem nagovoru na kongresi da mislijo zavezniki preskrbeti osrednje državo z ži~ ; vili. Oživotvori se takoj podporna organizacija, üa -; kor je obstojala preje za Belgijo. j Visoka vojaška poveljstva na begu. I Naravnost sramotno je, kako so se visoka po-? veljništva bivše avstro-ogrske armade ponašala na j begu iz italijanske fronte in sramotno je, kaj so za-{ radi tega morali trpeti ubogi vojaki, Ti visoki gos -I podje so mislili le na sebe, na svoje „dame“ in na j naropano blago. Za bolne in ranjene vojake pa ni bi-- Io vagonov, V Nemški Avstriji so že uvedli preiska-i vc proti raznim gospodom z zlatimi ovratniki in rde-; čimi robi na hlačah, a prepričani smo, da tudi raz-; ni Boroeviči ne uidejo zasluženi kazni, I Tako n. pr. pišejo „Tiroler Stimmen“, da so bila višja poveljništva prva, ki so bežala in so povzročila ravno vsled svoje brezglavosti in neodgovornega bega največ zmešnjave, „Tiroler Anzeiger“ pa piše: Velikanska zmešnjava, ki jo je prineslo nepričakovano hitro premirje, je pač pripisati po večjem 8 delu popolni desorganizaciji armadnih poveljstev « IBrez ozira na neprecenljivo izgubo materijala je nereden beg poveljništev postavil zaledje pred nalog® in nevarnosti, ki bi se bile smatrale za nemogoče, ko bi se bile predvidele. Pa ne samo, da so štabni častniki in generali na bojišču zapustili svoja poveljni -štva. V zaledju je bilo brezglavje ako mogoče še ve -čie, Še bolj neodgovorno. Od th in tam je prišla vest, I da je ta ali oni štabni častnik naenkrat ..obolel“ ali da je moral „odpotovati.“ ! i!B°j med Čehi in Madžari. Kdo je torej klican pod orožje ? Iz Ljubljane brzojavljajo : Mobilizacijski ukaz generala Maistra se pojasnjuje tako, da se imajo zglasiti samo zdravi vojaki, in sicer samo vojaki, ne tudi drugi moški v starosti od 18. do 40. let pri svojih kadrih v Celju in Mariboru. Izrecno so izvzeti od te zglasitve vsi tisti, ki so zaposleni v javnih obratih, kakor železnica, rudokopi itd. in vsi tisti, ki so bili doslej že oproščeni, superarbltrirani in invalidi. Okrajna glavarstva morajo to nemudoma razglasiti po občinah. Narodna vlada SHS. Opozarjamo naše mladeniče in vojake, da ta odredba ni mobilizacija za vojsko, temveč to se je odredilo samo, da se napravi v naših krajih red in mir. Vojaki bodo opravljali samo službo za vzdrževanje rednih razmer. Služba bo trajala menda samo kratek Čas. Zatoraj se zglasite brez bojazni vsi. Domovina vas nujao potrebuje! Zatoraj vsi pod jugoslovansko zastavo ! Mernika Avstrija republika! Nemška Avstrija je proglašana za republiko. V pondeljek dopoldne je državni svef Nemške Avstrije na predlog socijalista dr. Rennerja sklenil skoraj soglasno, da se proglasi Nemška Avstrija za republiko in da se zveže z republiko Nemčijo. Lord Cecil o zvezi narodov. Dne .12. nov. je imel angleški 'državnik Lord Cecil v Birminghamu govor o bodoči zvezi narodov, v katerem je med drugim izvajal sledeče: Z dvema namenoma smo se vojskovali: L da izjalovimo pruski poskus po svetovnem gospodstvu , in 2. da vsak tozadevni poskus onemogočimo tudi v bodočnosti. Neobbodno potrebno je, da zveza narodov ne ho obsegala samo ene skupine narodov, marveč, da bo v ujej prostora za vse narode. Vsaka taka družba bi bila nepotrebna in bi bila brez moči, ako se bi ji ne pridružili vsi civilizirani narodi. Se celo tiste, Eate- Sklep premirja v francoskem parlamentu. Med velikanskim navdušenjem je Lloyd George prečital dne 11. t.| m. v angleški spodnji zbornici pogoje premirja. Rekel je: Danes ob 11, uri dopoldne je končala najstrašnejša vojna, ki je kedaj razme «* sariala človeštvo. Upam, da je to dogodkov polno jutro končala zaitlnja voj,na. (DolgotrajajoČe odobravani©.) Sedaj ni časa, da bi govorili. Naša srca so prepolna hvaležnosti, za katero ni hvaležnosti, Predlar gam zato, da zaključimo zborovanje ter gremo v cerkev, da zahvalimo Boga za oprostitev iz velike ne -varnosti. Asquith je izrekel prepričanje, da se na pod -lagf pogojev premirja vojna ne bo več začela. Tudi on se nadeja, da stopa človeštvo v dobo, ko se je — vojna preživela. Poslanci so se nato podali v slovesnem sprevodu v cerkev. Proslava premirja v francoskem parlamentu. Dne 11. t. m. je francoski ministrski predsednik Clemenceau prečital v zbornici pogoje premirja. Sprejet je bil z velikanskim navdušenjem. Ko se je odobravanje poleglo, je Clemenceau začel govoriti: Sklenimo trdno, da bomo z vsemi silami delali za javni blagor. (Živahno odobravanje.) Nato je Clemenceau prečital pogoje premirja; bil je na mnogih mestih prefinjen z viharnim odobravanjem, Na koncu \e zbornica priredila nova ovacije. Nato je Clemen * ceau pristavil: Hotel bi samo reči, da bi s te tribune ne hotel prečitati dokumenta, ki vsebuje ugovor proti trdotam premirja. Kar imam o tem reči, je, da so se vodili razgovori o tem z veliko popustljivostjo. Ministrski predsednik je nato v imenu francoskega naroda in vlade francoske republike poslal pozdrave Alzaciji in Lotaringiji ter onim, ki so padli v boju za domovino. Poslanci so se dvignili globoko ganjeni. Clemenceau je zaključil: Francija je zmagala s silo orožja. Ponudimo nasproti roke našim junakom, ki so na potu k slavoloku zmage. Naj bodo pozdravljeni v naprej. Ko je Clemenceau zapustil govorniško tribuno, so mu čestitali mnogi poslanci, med temi tudi socialistični Predsednik Deschanel je nato rekel, da sta Alzacija in Lot arin gi j a jamstvo narodnega in mora-iicnega edinstva Francije ter je pozval Francoze, da se poklonijo v spoštovanju stvariteljem velikega dela pravičnosti. V senatu je predsednik Dubost proslavljal zmago ter pozval Francoze, naj ostanejo močni in edini za veliko bodočnost. Iz polfske države. Minuli ponedeljek, ob 8, uri zjutraj, so nemški vojaki udrli v varšavsko citadelo ter oprostili 18-tam zaprtih pristašev revolucionarne frakcije poljske so-oijalno-demokraiične stranke tej* kakih 100 nemških vojakov. Straža se ni uprla, Nemškega poveljnika te citadele so vojaki aretiral. Zvečer so čete zasedle citadelo. Zvečer dne 11, t. m. je nemšM vojaški svet v Varšavi izdal oklo, da hočejo nemški vojaki živeti v slogi s Poljaki in da bodo kmalu zapustil Poljsko . — Razne objekte, ki so Jih do sedaj stražili nemški Madžari so hoteli dne 11, t. m. razorožiti češki pehotni polk št, 11, ko se jo v j s,tal preko Komorna v domovino. Cebi »e pa niso pustil razorožiti, zbog Česar je prišlo '08 boja med Cehi in Madžari. Mad« ■ žarska. straža je pobegnila. j Čehoslovaki prodirajo proti Dunaju? Dunajska poročila vedo poročati, da čehoslo-slovaki zbirajo svojo močno armado na južnem Moravskem, odkoder bodo v treh kolonah prodi-? rali na nižje Avstrijsko in proti Dunaju. Večina I Dunajčanov se veseli prihoda Cehov, ker npa, da \ bo s tem konec gladovanja. Na Češkem vzoren red. Na Cehoslovalkem vlada vzoren red in mir. Vojaštvo še ni razšlo, železnica, pošta in vsi drugi j uradi krasno poslujejo. Čehi so zasedli ne samo i večino slovaških krajev na Ogrskem temveč tudi \ velik del Nemško-Češke. Češki Nemci so s tem za-I sedenjem zadovoljni, ker jim Čehi prinašajo red, j mir in kruh, i --------------i i i ........---■ ■ \ I Francoski glavni stan v nemškem mestu Metz. Francoski glavni stan se je te dni premestil j v mesto Metz na Nemškem. Iz tega sledi, da Se j e v tem odseku nemška armada umaknila na I lesni breg Rena. t\ ‘ \ Srbske dete prihajajo .... I ... , Srbija je obljubila, da bodo prihodnje dni pri f spele močne srbske čste v Reko, Ljubljano, Celje J m Maribor, da napravijo red. % ' I < j Jugoslovani naj zaupajo e ritenti. Oddelek za Narodno obrano SHS razglaša: I Poveljnik jugoslovanskega brodovja admiral Priča ! je poslal tole brzojavko: Danes dopoldne je pri-I ©pela semkaj ameriška misija, kateri poveljuje pod-} admiral Poularda. Misija je poselila poveljnika ju-I goslovanskega brodovja in admiral Poularda je tem j povodom izjavil, dà ima od vlade Zedinjenih držav f ameriških nalog, da umiri jugoslovansko prebival-j stvo in moštvo mornarice SHS in da jih opominja j na potrpljenje, z opazko, naj popolnoma zaupajo I zaveznikom do končne rešitve jugoslovanskega j vprašanja na mirovni konferenci. Ameriški admi-I ral se je osobito zanimal za vprašanje, na kakšen način bi se moglo s prehrano pomagati jugoslo-slovanskemu prebivalstvu. Admiral Koch je ameriškega admirala predvsem opozoril, da se pomaga bolnikom in ranjencem v Boki Kotorski in da bi bilo umestno, da se le tem najprvo nudi potrebna pomoč. Tej želji bo ameriška vlada ustregla na ta način, da poSlje ameriški Rdeči kri* pomožno ekspedicijo v Trst, in sicer v najkrajšem časa. Napovedan je prihod ameriške vojne mornarice v Polj. Člani Narodnih straž oproščeni, General Maister je odredil, da so člani Narodnih straž oproščeni vojaške službe. Zglasiti pa se morajo. To lahko stori en mož skupno za vse člane. Napraviti se mora seznam članov, ki bi morali iti k zglašenju. Seznam naj bo sestavljen sledeče: Na vrhu pole napis: Seznam članov Narodne straže v . . . . Spodaj: Ime, rojstno leto, poklic (posestnik, kmetski sin, hlapec itd.), kje je služboval, (vojaško krdelo, št. itd ) Opomba: Spodaj se naj ta seznam potrbi s podpisom obč. predstojnika in z obč. pečatom, Ta seznam naj izroči poseben odposlanec komisiji, ki bo zapisovala vojake. Narodni prašnik obmejnih Slovencev v Št. liju v Slov. goricah se bo vršil na zahvalno nedeljo, dne 24, novembra. Udeležili se bodo te slavnosti obmejni Slovenci od Radgone do Lučan in iz vseh župnij severnega dela Slov. goric. Slavnost se začne ob 11. uri dopoldne s slovesnim obhodom z godbo, jezdeci in vozovi na čelu. Pred Slovenskim Domom nato slavnostno zborovanje. Govori, petje, godba. Obmejni Slovenci, prihitite dne 24. nov. v velikem številu v obmejni Št. Ilj ! Moventi v Dravski dolini. Velika manifestacija za Jugoslavijo se vrši prihodnjo nedeljo, dne 17. aov. v R n š a h za celo Dravsko dolino. Zavedajmo se velikega trenotka, ko smo postali svobodni državljani v svobodni jugoslovanski državi. Zato v nedeljo vse v Ruše ! Pričetek ob 3. uri popoldne. Krajevni narodni svet v Rušah. Politične vesti. Veliko zborovanje pri Gornji Sv. Kungoti. Za četrtek, dne 14. novembra popoldne je sklical krajevni oobor pri Gornji Kungoti zborovanje županov in drugih veljakov iz župnij Gornja Kungota, Svečina, Sv. Jurij in Sv. Križ. Zborovanje v kraju, kjer je dosedaj gospodovalo nemčurstvo, je bil jasen dokaz, da so naši nasprotniki tudi v teh krajih dogospodarili. Shod se je vršil redno in mirno in sicer v hiši, kjer so dosedaj smeli zborovati samo Südmarka in Schul verein. Navzoči nasprotniki so bili popolnoma mirni. Na shodu so govorili o vseh sedanjih važnih dogodkih urednik Žebot, nadučitelj Robnik in še več drugih. Ljudstvo je z napeto pozornostjo sledilo izvajanjem in skoro pri vsaki besedi, »Jagoslavija« izbruhnilo v vihar navdušenih klicev. Od govornikov je ljudstvo zahtevalo pojasnil v raznih političnih in gospodarskih vprašanjih. Odkrito rečeno: Tako lepega shoda še obmejni Slovenci niso imeli, kakor je bilo to zborovanje pri Gornji Kungoti. Za vsako občino se je ustanovila narodna straža, za celo okrožje pa krajevni odbor Narodnega sveta. V. od-- boru so zastopniki vseh občin, tudi oni iz sosednjih župnij sekovške škofije, in sicer od Sv. Duha, Gomilice, Lučan, Ernovža in Spielfelda. Predsednik krajevnega odbora Narodnega sveta je C. g. Kos, župnik pri Gornji Sv. Kungoti, za podpredsednika g. Robnik, nadučitelj pri Sv. Juriju, za tajnika Č. g. Špindler, župnik pri Sv. Juriju in za blagajnika g. dr. Ceh, zdravnik pri Sv. Juriju. Zborovanje je zaključil g. Robnik z zahvalo Narodnemu svetu, da je priredil to potrebno zborovanje in z iskrenim pozdravom obmejnih Slovencev materi Jugoslaviji. Jugoslovanske manifestacije v slovenjebistriš' kem okraju, N. S. vi Slov, Bistrici je organiziral v celem sodnem okraju krajevn odbore Narodnega sveta in Narodne straže. Ker pa kmetsko ljudstvo sedaj nima dovolj časa za čitanje, je sklenil N. S. prire -jati po celem okraju poučne shode,, da se ljudstvo pouči o političnem prevratu v Evropi in o dolžnostih , ki jih ima v tem resnem Času napram svoji novi državi. — Predzadnjo nedeljo se je vršil tak shod na Gornji Poljskavi. Pragarsko, kot vse občine Spodnje m Gornje Poljskave bile so častno zastopane in so - resni možje z velikim zanimanjem in zadoščenjem sledili izvajanjem govornika dr. RCismana o razpadu o-arednjih držav in o Jugoslaviji. — V nedeljo, dne 10. t m. pa je N. S, sklical dva shoda in sicer dopoldne v trgu Makole in popoldne v trgu Studenice. Makol® so tržani odeli v narodne zastave, prostorna P60ojilni&na dvorana, ki je Mia okrašena s cvetjem in zelenjem, je pa bila veliko premajhna za številne zborovalce. Zastopnik N. S. dr, Keisman je ljudstvu na obeh shodih naslikal krivice in zatiranja, ki jih je zagrešila stara avstrijska država, posebno pa v vo,nem času in ljudstvo si je bilo z, govornikom edino, da je skrhana država, ki je vladala samo z nasiljem, morala propasti. Nihče ni bil žalosten te vesti, ampak so vsi z navdušenjem pozdravili ustanovitev samostojne jugoslovanske držalve, kateri so obljubili posvetiti vse svoje moči. — Isti dan je ustanavljal ob častni udeležbi trgovec, g. Omerzu iz Sl, Bistrice Narodno stražo v Črešnjevcu, to nedeljo pa gremo na zaspano Pohorje, ker je ljudstvo povsod potrebno in željno poduka. — Slov, Bistrica je-zdaj bela in res slovenska. Cez noč so se bivši „Nemci“ že naučili slovensko, vsi nemški napisi so izginili, tudi iz nemške Šole in hranilnice, občina le pod nadzorstvom slovenskega notarja g. Kolenca, okrajni zastop j e prevzel deželni poslanec g, Novak, tudi iz uradov je zginila nemščina. Nemčdrji so se skrili in si ne upajo pod solnce svobode, tolažijo se baje s tem, — da se to ne more zdržati. Narodni praznik v Görnjemgradu. V nedeljo, dne 3. t. m., smo slovesno obhajali naš narodni praznik, dan naše svobode, V soboto zvečer so bila vsa-okna ozaljšana in razsvetljena. Požarna bramba je priredila bakljado, katere se je mnogo navdušenega ljudstva udeležilo,. Raz hiš so plapolale slovenske zastave, V nedeljo dopoldne so se začele zbirati ogromne množice ljudstva iz cele Zadrečke doline, Boča-ni so skupno prikorakali. Na Čelu jim je jahal č. g. župnik Potokar, držeč veliko slovensko trobojnico, in šolska mladina je nosila 14 tablic z raznimi napisi, Ves sprevod se je ustavil pred občinskim uradom, Mer je imel g, župnik Potokar krasen, navduševalen : govor, Nato so vsi odšli v cerkev, kjer je bila slovesna sv, maša in zahvalna pesem. Po cerkvenem o - : pravilu se je zapela „Lepa naša domovina“,- katero so vsi udeležniki stoje peli. Pred cerkvijo sta potem j p župan Drukar in g. kaplan Vosrrinec v lepih go- | vorih razložila pomen našega slavlja, !Za tem se je j ,v,ršil velikanski obhod po gornjem in spodnjem trgu. ! Na Čelu sprevoda le zopet jahal bočki g. župnik Po- ! tokar s trobojnico; za njim so korakali 3 Sokoli z ; zastavami, 12 deklet v narodnih nošah, bočka požar- j na bramba, bočka Šolska mladina, noseča že omen - I jene napise, domača šolska mladina s slovenskimi ; zastavicami in potem je sledila ogromna množica na- j vdušenega ljudstva. Navdušeni živijo-klici na naše ; zaslužne može in rešitelje med pokanjem topičev in prepevanjem so kazali velikansko navdušenost, Tar koga slovesnega sprevoda, bilo je okoli 3000 ljudi, še Gornji vrad ni videl. Na koncu spodnjega trga so se po govoru g. nadupravitelja Krajnca in župana g. Drukarja poslovili Bočani, ostali sprevod se je zopet v istem redu vrnil v gornji trg. Na krasno uspelo slavlje za našo svobodo se bo mlado in staro z veseljem spominjalo za ves Čas življenja. Potvorjena resolucija. Na sestanku zaupnikov mariborske socialne demokracije in nemškega meŠ - j Čanstva dne 12. nov. na mariborskem magistratu so v navzočnosti zastopnika slovenskega NS sprejeli med drugim tudi resolucijo, v kateri izražajo željo in upanje, da bodo odločilni državniki Nemške (Avstrije skrbeli, da se Maribor priklopi „nemški republi -ki." V „Marburgerci“ in „Grazer Tagblattu“ pa ima j resolucija drugačno besedilo,. Pravi namreč: Nemško prebivalstvo mesta Maribor se smatra kot organl5ni neodcepljivi del republike Nemške Avstrije in priča- I kuje od nemškega NS, da bo skrbel, da bo pri stoj - \ nost našega nemškega mesta k veliki tvorbi naše \ nemške republike tudi na zunaj in za vedno zasigu- \ rana. — Povdarjamo, da so besedilo resolucije spre- I menili, kajti med zaupniki nemške stranke se je celo \ slišalo mrmranje, zakaj se v resoluciji bolj odločno ; j ne zavzema za direktno pripadnost Maribora k Nem- j Ški Avstriji, Tako postopanje Nemcev ne bo rešilo, j ; Maribor pa bo pripadal Jugoslaviji, če Nemci tudi j I desetkrat spreminjajo svoje resolucije. Nemška Avstrija — ljudovlada. Dne 12. nov. ; I se je vršila na Dunaju seja državnega sveta Nemšr j I ke Avstrije, da določi novi državni tvorbi, ali naj po- I stane monarhija ali ljudovlada, Sejo je otvoril prvi j predsednik državnega sveta dr, Dinghofer. Državni ; kancelar socialist dr, Renner je stavil predlog, da se ; proglasi Nemško Avstrijo za ljudovlado, ki se najb pridruži k Nemčiji, V imenu nemških krščanskih so-i cialcev je podal poslanec Miklajs izjavo, da naj reši to vprašanje končnovljavno splošno ljudsko glasovanje* vendar pa njegova stranka ne stavi nobenega tozadevnega predloga, dane bi motila sedanjega zgodovinskega trenotka. Ko je Še govoril državni notar dr. Sylvester, je naskočila rdeča garda pod povelj -stvom nekesa častnika zbornico in padlo je tudi o-krO)g 200 strelov. Pri tem naskoku ste bili: dve osebi usmrčeni in več ranjenih, Ko se je vihar polegel, se je vršilo glasovanje o predlogu* Eennerjev predlog, j da se Nemška 'Avstrija proglasi za ljudovlado in da \ se pridruži k republiki Nemčiji, je bil soglasno sprejet, torej tudi z glasovi nemških krščanskih social -cev» Jagoslavija in Čehoslovaška sosedi. Gotova stvar je, da bo Jugoslavija pri znanem ogrskem samostanu Št. Gothard mejila na Čehoslovaško. Št. Got-. hard leži na Ogrskem ob štajerski meji blizu Glei-chenberga. Razpast kranjskega deželnega odbora. Narodna \ vlada za Kranjsko je razpustila kranjski deželni j odbor. Začasno vodstvo deželne uprave je izročeno j komisiji, se stoječi iz pet članov. Načelnik komisije i je dr. Karel Triller, podnačelnik Matija Zamida, S člani pa dr. Franc Novak, Bogumil Remec in Jo-I sip Gostiniar. ' •;jene*n- " Pogajanja med N. V. in Madžari. V Zagreb i je došlo odposlanstvo madžarskega narodaega sveta, ki se pogaja z N. V. o vojaških in železniških v-prašanjih. Med ogrskim odposlanstvom in N. Y. se je sklenilo, da se imajo madžarski železničarji odpustiti v domovino, kakor hitro se bodo mogli nadomestiti z jugoslovanskimi železničarji, kar se bo zgodilo v 3—4 mesecih. Maribor ostane v Jugoslaviji. Po Maribora krožijo vesti, da sta poslanca Wastian in Malik brzojavila iz Dunaja, češ, Maribor bo dodeljen k Nemški Avstriji. To so samo prazne želje in sanje mariborskih Nemcev in nemčurjev. Državni svet Nemške Avstrije, kateri je baje sklenil, da mora Maribor spadati pod Nemško Avstrijo, nima o tem prav nič sklepati. Z vso gotovostjo povemo, da ostane Maribor in še široko ozemlje proti severu v Jugoslaviji. Kako je v Ptuju. Mestni zastop v Piaju vedno še posluje. Odstranila sta se župan Oraig in vodja I mestnega urada Girlter. Posle vodi podžupan Steu-dte. Okrajni odsek NS v Ptuju je določil dr. Jur-telo za vladnega komisarja. Ta ima nadzorovati poslovanje podžupana in mestnega zastopa. Avtonomija mesta Ptuj se tedaj od nove vlade še ni odstranila. NS v Ljutomeru. Naš okrajni odbor NS se je sestavil sledeče: Predsednik V. Kukovec, podpredsednik dekan Ozmec, tajnika Zacherl in Tomažič, odborniki župnik Kocbek, Karel Maurič, J. Pelci, A. Mišja, Joško Rajh, Jakob Rajb, Jakob Nemec, Ludvik Poštrak in J. Jurkovič. Pri vseh sejah prisostvuje tudi g. glavar dr. Vaupotič. — Narodna straža je tukaj urejena in dela red v Štrigovi, koder je domača druhal ropala in požigala pri raznih trgovcih. Tudi župnišče so napadli. G. župnik je moral zbežati. Polovila je narodna straža večino teh nemirnežev in so jih vtaknili v Ljutomeru pod ključ. Zborovanje zaupnikov kozjanskega okraja. V nedeljo, dne 3. t. m., se je ustanovil v Kozjem o-krajni odbor za okraj Kozje. Ustanovnega zborovanja so s« udeležili zaupniki SLS in JDS iz ee-loga okraja. Sklenile so jo, da se imajo odstraniti vsi nemški napisi brez izjeme in vsi znnanji znaki nekdanjega nemškega gospodstva. Službeni jezik v vseh uradih je odslej slovenski. Prebivalstvo ob železnici in državni cesti! Prihodnje dni pričakujemo naše zaveznike Amerikance, Angleže, Francoze i. dr. v naše kraje. Sprejmimo jih slovesno. Pripravimo zastave. O času prihoda bomo pravočasno poročali. Poljaki so vdrli na Poznanjsko in so zasedli že širne pokrajine. Italijani korakajo proti Inom osta in ga bodo baje prihodnje dni zasedli Ententiae čete bodo zasedle, kakor je izjavil višji francoski poveljnik, ki je dospel v Budimpe-ešto Dunaj, Budimpešto in Požun. Vlada v Nemčiji je prešla v roke socialnih demokratov, kateri imajo vs* vladno oblast v svojih rokah. Wilson se osebno udeleži mirovne konference. »Times« poroča iz Newyorka, da je Wilson sklenil, da se udeleži mirovne konference osebno. Nemcem odvzeli 500 vagonov koruze in moke. Posrečilo se je zadržati okoli 500 vagonov koruze in moke, ki so jo hoteli Nemci odpeljati s seboj iz Srbije. Sedaj se vse to blago nahaja v rokah vlade NV. —■ Na Donavi sta bila ustavljena dva broda, nakrcana s papirjem, ki ga je hotela nemška armada na svojem umiku iz Srbije odpeljati s seboj v Nemčijo. Zaplenjeni papir je vreden nad 1,000.000 K. Židje zapuščajo Galicijo. Poročila iz Krakova pravijo, da gališki židje kar trumoma zapuščajo j deželo in beže na Ogrsko in na Nižje- in Gornje-; Avstrijsko. Kot vzrok tega se navaja izbruh revo-I lucije v Galiciji, Francozi v Budimpešti. Madžarski vojni mini-\ ster je obvestil budimpeštanskoga župana, da pride v Budimpešto 50 francoskih častnikov in 1000 I mož, za katere mora mesto preskrbeti potrebna j stanovanja. Vodja avstrijskih socialnih demokratov umrl. Na Dunaju je dne 11. t. m. umrl vodja nemškoavstr. socialne nemokracije dr. Viktor Adler. Bil je nedavno imenovan za zunanjega ministra Nemške Avstrije. Dr. Adler je bil eden najodličnejših vodij nemškoav stri iške Socialno demokracije. Kaniža slovenska? Crensovtsjki trgovec J. Tomec je te dni prvikrat dobil od svojega veletrgovca v Kaniži slovensko pismo,, dočim je do sedaj 40 let dobival od njega samo madžarska pisma. Se enkrat pozivamo naše ljudi, naj bodo mirni m naj vzdržujejo povsod red. Današnja doba j® tak® resna, da se mora na vsak način opustiti vse, kar bi kalilo mir in red. Voditelji ljudstva, izobražen« * saj povsod v ten smislu upBvaje na ljudstvo. S potrtim srcem javljamo vse« sorodnikom in znancem tužco vest, da je naša nepozabna hčerka in sestra v cvetoči dobi 22, let, dne 13 novembra 1918 ob 11. uri predpoldne po kratki in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti mirno v Gospoda zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto dne 16. novembra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti (Tegetthotova ulica 53) na pokopališče v Pobrežju. Slovesna maša-zadušnioa se obhaja v pondeljek 18. novembra ob 10. mri predpoldne v frančiškanski eerkvi. Maribor, 13. novembra 1918. Josip in Terezija Goleč, starši. Januš, Josip, Mirko, Franc in Saks, bratje. Reziki, Marica, Kristina, Josipina in Anica, •estre. Kmetijska zadruga v Račab, naznanja tužno vest, da je njen poslovodja gospod Simon Ducman po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti umrl. Pogreb se je vršil v petek predpoldne ob 9, uri iz hiše pokojnega na pokopališče v Framu. Rače, dne 14. novembra 1918. Načelstvo. ‘Ib stran. Pokorite se ukazom naše vlade v Ljubljani! Cesar Viljem in cesar Karei sta odstopila. Vil jem je zbežal na Nizozemsko, Karel pa se bo na selil v Švici. Tedenske novice. Slovenjebistriški dekan vlč. g. Franc Bohak je s mali kočar na Pohorju in je živel v siromašnih j razmerah. Doživel je starost 65 let. Naj počiva v j aiim! I Iz politične službe. Vladal tajnik Josip Friedl I iz Radovljice je premeščen k mestnemu magistratu jj v Celje, okrajni komisar Ludovik Pinkawa iz Liti- | je k glavarstvu v Celje. Iz pravosodne službe. Predsednik okrožnega ! nevarno obolel. Priporoča se v molitev. ! sodišča v Celju, Adalbert Kotzian, je odstavljen. bodo naši kraji čimprej dobili dovolj tobačnih is. deikov iz tujine. Ustanovilo je posebno pisarno v to s*/rho. „Male Novice“ izhajajo vsak torek, sredo iD soboto ob 4. uri popoldne. Dobijo se v Cirilovi tiskarni in tobačnih trafikah izvod po 10 vin. Po pošti se ne pošiljajo» > ' Motvoz ali špagovno iz papirja, zelo močno. Č. g. Krajnc Marko, do sedaj vojni kurat, gre j Vodstvo okrožnega sodišča v Celju je poverjeno j za kaplana v Makole. Župnik Kleki izpuščen. Posredovanje delegata za Prekmurje v Zagrebu, o katerem poročamo na drugem mestu, je imelo uspeh. Župnik Kleki je že prost in je odšel iz Ogrske v Radgono. Danes, 15. nov,, je prišlo delegatu naslednje poročilo: i viš. dež, sod. svetniku dr. Josipu Kotniku Prvi ; državni pr&vdnik v Celju, dr. Friderik Bračič, je l j odstavljen od vodstva državnega pravdništva v Celju i j ter dan na razpolago predsedništvu okrožrega so- \ j dišča v Celju. Vodstvo državnega pravdništva v j J Celju je poverjeno dr. Štefanu Sagadinu, okrajnemu ! Nahajam se v bolnišnici v Radgoni, soba 14. Bil j sodniku v Celju. sem pred naglim vojaškim sodom, ker sem »hoj jj Odredba ridi vojnih posojil. Narodna vlada skal proti integriteti Ogrske itd.« Oproščen sem. \ SHS v Ljubljani je v svoji seji dne 4, t m. skle Tu si hočem zdaj malo živce okrepiti. Prosim Vas, pridite k meni, moram Vam nekaj razjasniti o položaju v našem kraju. Vam vdani Kleki Jožef, vp. župnik. Zopet nadebuden Prekmurec umrl. Dne 30 or- nila, da se izplačevanje obresti avstrijskih vojnih posojil in dragih zadolžnic za enkrat do n&daijmh odredb ustavi. Tudi naj se za naprej zadolžnice vojnega posojila ne sprejemajo več pri državnih blagajnah v plačilo na račun davkov od vojnih do tobra je umrl na svojem 'domu. v Ižekovcih ob Muri | bičkov. — Poverjenik za finance: dr. Kukovec. diakon Rudolf Kuhar. Gimnazijo je študiral v Ljub Ijani. bogoslovje v Sombotelju. Pred posvečenjem za duhovnika je zholel na sušici, ki ga je zdaj pobrala. Raz un nekaj lazaristov, ki so študirali izven Prek- Zglašenje dne 18. t. m. Slovenski general Mai-j ster je odredil mobilizacijo letnikov 1879 do 1900. Radi prometnih težkoč bi bilo dobro, da se mož muriel£o dam za živež. Naslov : Per-mosor, Kaserngas.se ribor. 5. Ma 262 Pogreb č. g. Geratiča. Dne 4. i. m. smo poko- j ja cen Zaračuail je namreč za 5 dkg ricinovega pali v Makola kaplana g. Ivana Geratič, ki nas je zapustil v najlepši dobi življenja (rojen 1. 1884). Nesrečna španska bolezen ga je pograbila. Sprevod je bil veličasten. Ljudstva obilno, duhovnikov devet. Vič. g. župnik poljčanski je vodil sprevod, vlč. g, župnik studeniški mu je govoril slovo. Bil je ranjki gospod neumorno delaven v dušnem pastirstvu, posebno v šoli in v spovednici. Našemu staremu vlč. g. župniku je bil več kot desna roka. olja 12 50 K, namesto 4 K, kar je oblastveno do voljena cena. Obsodba se glasi na 600 K globe. Če imamo pred očmi ostrosti sodb, s katerimi so se kaznovali kmetski ljudje, če so kakšno malen kost prodali za previsoko ceno, se nam zdi ta sod ba, kj«r se je pri ubogem bolniku za eno samo zdravilo zahtevalo 8.50 K preveč, zato zelo mila. Prava kazen bi bila odtegnitev koncesije! Vojaške konje na Štajerskem. Pišejo nam: 1 Za našo Jugoslavijo je bil ves goreč. Bog mu po- j Ljubljani je toliko konj, da ne vedo, kaj bi začeli wn i wort cifntnvmA t J« a 1« aXomam 1. - A. “ I • * . . . . vrni vse stoterno! Vedno ga hočemu ohraniti v hvaležnem spominu. N. p. v m ! Smrtna kosa. Dne 13. novembra je umrla za špansko boleznijo gdč. lika Goleč, hčerka velepo sestnika in lastnika gostilne »pri Zlatem jagnjetu« v Mariboru g. Josipa Goleč ter sestra slovenskega pisatelja g. Januš Goleča, Pokojnica je morala zapustiti ta svet v cvetu let Bila je stara šele 22 let. Blagi gospodični in navdušeni Jugoslovanki naj sveti večna luč. Čislani Golečevi obitelji naše odkrito sožalje ! Pogreb v soboto, ob 2. uri popoldne, od hiše žalosti (Tegethof. ul. 53) na Pobrežje, Hud. udarec je zadel našega vrlega somišljenika g. Antona Vernik, župana v Hočah pri Mariboru Dne 14. t, m. mu je umrla nadebudna 18-ietna hčerka Micika. Vrli Vernikovi rodbini naše iskreno sožalje! Pogreb v nedeljo, dne 17. t m., ob 10. uri predpoldne, f Peter Miklavec. Iz Ribnice na Pohorju javljajo, da je tam umrl znani slovenski pisatelj Pet. ž njimi. Vsled pomanjkanja krme mora mnogo konj poginiti. Na Štajerskem pa vlada veliko pomanjkanje konj. Zato bi se priporočilo, da narodna vlada takoj pošlje večji transport konj v Gelje, Ptuj in Maribor, da se prodajo posetnikom, ali jim dajo v rejo Kupcev, oziroma odjemalcev, se bo našlo dovolj, a naše spodnjštajersko kmetijstvo bo narodni vladi hvaležno, ak« preskrbi Spodnji Štajer s konji. Prodaja vinskega mošta. Pri Sv. Antonu v Sl. gor. se bo dne 19. t. m., ob desetih predpoldne, na dražbi prodal letošnji pozno nabrani cerkveni vinski mošt. Lepe cepljene trte ima na prodaj trtnič&r Slodnjak pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Odvetnik dr. Josip Leskovar je zopet otvoril svojo pisarno v Mariboru, Koroška cesta 1 (stara gimnazija pri cerkvi sv. Alojzija) Notar Hinko Požun se je vrnil od vojakov zopet uraduje v svoji pisarni v Gornji Radgoni. Strejnik-tiskar se tpkDj sprejme v tiskarni sv Miklavec, znan pod pisateljskim imenom Podravski. Pokojni Podravski je poznal vse slovanske je- j Cirila v Mariboru. zike in je prevedel na slovenski jezik mnogo spi- \ Tobak dobimo. Savinsko ministrstvo za trgo* sov najodličnejših slovenskih pisateljev. Sicer je bil f vino in industrijo je vse. potrebno ukrenilo, da