Stav. 165 Posamezna številka 20 stotink V Trstu« v tetrtek 19. avgusta 1920 Posamezna številka 20 stotink letnik XLV Izhaja — Jr ---— din Frančišk hlSvu. — Me.. Izdajatelj e debila poljska šlabta; želeti moramo le, da hi ta udarec n« zasekal v poljsko ljudstvo pretežkih ran, ki je bilo brez lastne krivde vrženo v vojno grozo. Toda, in to moramo pribati, poljski -poraz nii poljska poraz, temveč bankrot, popolen polom vse politike zapadnih velevlasti cd podpisa premirja 1. 1918 do danes, kanti Poljska je bila tepena samo kot orodje entente in £ njo en-tenta sama! Pcgajanja v Minsku pomenijo nov položaj za vso Evropo. usKl napodi pri Varšavi odbiti Poljski uspehi Po dosedanjih vesteh se da sklepaiti, da sc je poJoiaj pred Varšavo znatno izpremenil v Lz3m dh treh dneh. V najnevarnejšem položaju se je nafcajala f>zi; ka vojska okoli Vaki iznenada v srdite protinapade na več točkah proti ruskemu -obroču z velikim i uspehom, kakor zatrjujejo današn e (neuradne) 1 vesli, ki so prispele večinoma ?z Pariza in v katerih se nekako bahavo poudarjajo zasluge, ki -so jčh imeli pri teh poljskih uspehih francoski generali in drugi častniki. Sodeč po ccdal enesti krajev, kjer so začeli Poljaki svojo ofenzivo proti Rusom, se da sklepati, da se niso bili Rusi približali Varšavi rkjer na manj kot 25—30 km in da je bila epizoda z zavzetjem predmestja Prage le hipen :>u-naski čin kakega smelega oddelka ruske konjenice. V splošnem se da reči, da je položaj na rusko-poljak i fronti neizpremenjen. Polska vojska si je napravila pred Varšavo sicer nekaj prostora, aLi da -bi bila Varšava izven nevarnosti, bi bilo prezgodaj trda ti ravno tako kakor pričakovati njen skorajšni padec. Iz vzhodne Galicije se Poljaki polagoma uir/kajo pred rusko vojsko, ki je zopet zavzela Brody in zasedla Sokal na stari avstro-ruski niči. Poljska poročila zatrjujejo, da je izpraznitev vzhodne Galicije v načrtu poljskega glavnega štaba. Pdiskf uspstii pred Varšavo PARIZ, 18. (S.) Posebni poročevalec lista »Le Petit Parisien-i v Varšavi brzojavlja z dne ■17. t. m., da se je položaj na glavna poljski ■frenti znaitno izboljšaj. Protinapad se razvija a. velikim uspehom radi sodelovanja francoskih Častnikov. Bcljševiki so bili odbiti na celi fronti. Varšava je že sedaj osvobojena in izven nevarnosti. Franccski častniki se nahajajo ra sprednji črti. General Biilct je na čelu celega napadalnega vala 'n general Ilenry se nahaja tudi na spredni črti. Protinapad se je ezvršil na treh glavnih točkah. Sredina poljske armade se je spustila v obsežno obkclilno gibanje, pri katerem ji :>luži kot tečaj zli v Buga in Narvc, katerega držijo trdno v svo'ih rovkah. V n>cči od 15. na 16. t. m. s-o šle čete iz utrdeb v Modlinu (Novogeorgijevsk) v Evrho, da odbijejo bcljševike cb Narvi. Napad se jc izvršil s peletom in lirabrestjo, vredno vsake hvale. Mostobran Sercck ;e bil vzet, preden ga je sovražnik imel Čas utrditi. Operacije proti utrdbi Pultusk v teku. Ta sijajna operacija ima izravno posledico osvoboditev Varšave bo imela lahko še druge znatne posledice in utegne privesti do obkelitve boljše-viški hčet, ki so prodrle v kot med Bugcm in Narvo. Obenem z operacijami armade, ki krie Varšavo, je začel general Pilsudski osebno na desnem krilu napad, ki ga je pripravljal že nekaj časa. On se bori v .smeri preti Lukovu cfo železniški progi Ivangorod;—Brest-Litovsk. Njegov uspeh je bil kakor blisk. Popolnoma presenečen je sovražnik zbežal v neredu za-pustivši znatno količino materijala .Po zadnjih vesteh je dosegla armada Pilsudske^a črto, ki gre skozi Garvolin—Zelece—Pačev. Slednjič se pripravlja tretji protinapad na levem krilu pri Thornu in Graudenzu. V tem kraju se Bo odločilo o usodi znamenitega hodnika, ki vedi v Gdansko. VARŠAVA, 17. (S.) Splošni položaj ene in druge armade se je dtesedaj malo dzpremenil. Pel aki so se nahajali 14. t. m. v ^lo nevarnem položaju, kajti sredina rdeče armade se je bila približala zunanjim utrdbam Varšave. Dno 15. t. m. so začeli Poljaki velik protinapad iz utrdeb pri Modlinu. Osvobccdli so severni breg Narve in 16. t. m. so zavzeli mostobran Serodk. Sovražnik se je umeknil v vsej naglica in je zapustil znaten plen. Operacije na pred Varšavo poljskem desnem krilu se nadaljujejo pO načrtu vrhovnega poveljništva. PARIZ, 18. (S.) »Le Maitin« jc prejel iz Varšave: V ponedeljek ob eni po polnoči je bil pribit v Varšavi sledeči oglas: Varšavci! Vlada je dobila vesti o zmagovitem pohodu naših čet ob boku boljševikov. Napad pod izravnim vodstvom vrhovnega poveljnika naše vojske je že dosegel črto Kazvolin—Pačev. Javlja se, da so bile uničene Miri bol seviške divizije. • Na obrambni črti pri Varšavi so bili odbiti vsi napadi sovražnika, ki je imel velike izgube. Štiri ruske divizije ujete? LONDON, 18. (S.) Kakor trdi dopisnik »Dasly Expressa« v Varšavi pravi včerajšnje poročilo, da -so bile pri Garveninu obkol.ene štiri rdeče divizije in ujete. RUSKO POROČILO CURIH, 18. (S.) Neka radiobrzoavka iz Moskve z dne 17. t. m. c*b 16 pravi: Na z-apadni fronti v smeri proti o pri njem, kar ie potem tudi storila, dn je ostal pri njem sauno en angleški častnik v ivrho opravljanja informacijske službe. Lloyd George opovrgava v svojem pismu nekatere nemočne Kamene-ve trditve glede angleškega pisma 11. jnlifa, v katerem je angleška vlad3 svetovala sklenitev premirja z generalom Vrangelom pod pogojem, da se njegove čete umakns/o na Krim dn da pride on na generalne miro\Tio konferenco v London, kjer bi se razpravljalo o usodi poverjenih mu čet in beguncev. Lloyd George poudar'a, da angleška vlada ni nameravala s tem predlogom odcepiti krimski poluotok cd Rusije v svrho njegove izročitve generalu Vrangelu. Angleška vlada ne namerava priznati vlade generala Vrangela — zaključuje pismo — in mu tudi ne bo pošiljala nikakršne pomoči. To njeno stališče bi se iapremenilo le tedaj, ko bi scv etska vlada s svojimi mirovnimi pogoji ogrozila poljsko neodvisnost. FRANCOSKO - ANGLEŠKO NAVZKRIŽJE GLEDE RUSKE POLITIKE SE NI PORAVNANO PARIZ. 18. Francosko - angleško navzkrižje glede politike nasproti Rusiji, nastalo vsled priznanja Vrangelove vlade s strani Francije, ni še poravnano in tse rešitev spora ne pričakuje pred koncem konference v Minsku. Lloyd Gecrge in Bon ar Law sta javno povedala, da angleška vlada ne namerava izpreme- niti svoje politike nasproti Rusiji kar f« dalo tukajšnjemu Časopisju povod z« očitanja, da se Lloyd George briga veliko bolj za parlamentarni položaj, ogrožen vsled stališča laburistične stranke, nego za Francijo. Francoski listi mu očitajo, da promatra rusko vprašanje samo z angleškega gledišča in da se je vdal volji laburistične stranke, »londonskega sovjeta«, sprejemši njeno politično smer in poostri všd s tem navzkriž)'©, ki je nastalo med Anglijo in Francijo. Nekateri listi kakor »-Petit Parisien«, branijo še bolj odločno stališče francoske vlade in pravico, da sta vprašanje generala Vrangela in poljsko vprašanje v ozki zvezi. Vojaška pomoč -generala. Vrangelu bi imela za posledico razbremenitev poljskih čet. Ti dve vprašanji se torej ne morete ločiti. n»Temps« javlja medtem, da je bil Lloyd George že pred svojim govorom v dolnji zbornici obveščen od francoska vlade, da se Francija s priznanjem Vrangela ni nameravala oddaljiti od dogovora z Anglijo. Priznjanje Vrangelove vlade ne vključuje nikakor obveze, da ibi morala Francija pošiljati svo;e vojaštvo na Krim, in se tudi ni izvršilo nenadoma, kajti Milierand je govoril o tem že 20. julija v zbornici. Francija pa želi, neodvisno od priznanja Vrangelove vlade, proučevati vprašanja vzhodne Evrope popolnoma sporazumno z Anglijo. List ugotavlja z zadovoljstvom, da Lioyd George ni cmenil tekom svojega govora v dolnji zbornici francoskega sporočila, s čimer je hotel pokazati, da o tem vprašanju ni treba javne razprave. Toda »Journal des Dćbats. ni nikakor zadovoljen z Lloyd Georgeovim stališčem nasproti ruskim mirovnim pogojeni. 2e sedaj — piše list — je podlaga versaillcskega miru omaana. Bcljševiki so zasedli del nemškega ozemlja, priklcpijenega poljski 4n ,vse kaže, da nameravajo podpirati stare poljske tla£i-telje, ker militarizmi', pa naj bodo rdeči ali črni, so vedno pripravnem na sporazume. Naši angleški zavezniki in prijatelji bedo to enkrat ugofoovili, toda tedaj bo treba ogromnih Žrtev v svrho preprečitve nesreče, ki bi se bila mogla že prej preprečiti.« Amerika ne do posojilo Poljski WASHIGTON, 17. (S.) Vlada Z edin jenih držav :e dosegla odobritev kredita 250 milijonov dolarjev, ki so bili namenjeni za posojilo evropskim državam v borbi preti sovražniku. Ker pa sc Zedinjene države ne nahajajo v vojnem s>tan/u s sovjetsko Rusijo, misli ameriška zakladnica, da se nima pravice razpolagati z nobeno svoto za posojilo Poljski, ki je v vojni s Sovjeti. Ta kredit se mora torej povrniti v zakladnico. Nemški listi in ruska politika uasproti Poljski. BEROLIN, 18. (S.) »Lokal Anzciger«, ki prej ni skrival svojih simpatij za boljševike, pi«e: Naše zadržanje nasproti Rusiji mora biti hladno — korektno. »Vorwjirts« pravi: Ako si hoče sovjetska Rusija osvojiti simpatije evropskih delavcev, se mora ravnati pri pogajanjih v Minsku po Čičerino-vih besedah in potrditi, da ne bo naložena nobenemu narodu ustanovitev sovjetov proti njegovi volji. »Freiheit« priznava poljski uspeh, a ga skuša omalovaževati. Ni mogoče govorili o paniki med Rusi — piše list — in poljsko poročilo pretira. Nemci ne služijo t roški vojski BEROLIN, 17. (S.) Nekap oluradna nota zanika, da bi služili nemški podaniki v ruski vojski. Vojaški pun t v Južni Rusiji PARIZ, 17. (S.) Iz Carigrada poročajo z dne 16. t. m.: Glasom neke radiobrzojavke iz Nikolajeva z dne 13. t. m. je bafe Izbruhnil punt med rdečimi vojaki v Očakovu. Sto vojakov, ki so tili krivi, je bilo ustreljenih. Očakov je bil bombardiran od flote generala Vrangela. Bol.ševiške radiobrzojavke ugotavljajo, da so bili vcjaki v Meknem v zvezi s četami generala Vrangela, katere so jim dajale hrano. Vladno kriza v Jugoslaviji rešena Vesnič zopet ministrski predsednik BELGRAD, 17. Sncči se je dosegel sporazum med parlamentarno eaednico in demokratsko zvezo v pogajanju glede rešitve \ ladne krize. Kakor se je predvidevalo, se je zopet sestavila koncentracijska vlada, v kateri so ostali vsi prejšnji ministri, rzvzemSi Protića, ki je bil v preŠnjem kabinetu mini sit er za ustavo, in Davidovićai, prejšnjega ministra za notranje stvari. Sedanja vlada je torej tako le sestavi'ena: Ministrski predsednic Vesnic, minister za vnanje stvari Trumbič (njegov na:-mestnik je zopet Ninčić, ki ima tudi listnico ministrstva za trgovino), minister za promet dr. Korcšec, min. za prosveto PribiČević, min. za pravosodje Trifković, vojni minister Branko Jovanović, minister za ustavo radikalec Musi cki {namesto Protiča), minister za notranje stvari demokrat Draškovič (namesto Davido-vića), minister za pošto in brzojav Drinkovič, minister zia šume in rude Kovačevič. minister za soc. politiko Kukovec, minister vere Ma-rinkovič, minister za agrarno reformo Krizman, minister za narodno zdravstvo Rafa^lovic, minister prehrane Jojkić, minister za zgradbe Jovanović, nr'nisier ea poljedelstvo Jankovič. Danes popoldne so ministri položili prt>ego v roke regenta- Predsednik narodnega predstavništva bo radikalec Vukčevič, «a podpredsednika demokrata Ribar dn Ribnrkar. Narodno predstavništvo «bo sklicano 22. t. ni. po dokončanih občinskih volitvah v Srbiji. PREDSEDNIK LJUBLJANSKE DEŽELNE VLADE OSTANE DR. BREJC LJUBLJANA, 17. Vsled nove vladne sestave prevzame navtralec dr. Pitamic, vseučiliščni profesor v Ljubljani, pri deželni vladi prea- sedništvo odseka za notranje stvad. demokrat dr. Ravnihar predsedništvo oddelka za socijalno skrbsrtvo, demokrati dr. Žerjav predsed-ni&tvo odseka za pravosodje, a predsednik deželne vlade ostane dr. Brejc. RESKI TRGOVCI ZA VZPOSTAVITEV TRGOVINSKIH ODNOŠAJEV Z JUGOSLAVIJO. REKA, 17. Trgovska zbornica je sklicala sporazumno z D'Annunzijem zborovanje nekaterih reških industrijalcev in trgovcev v gvrho razpravljanja o ukrepih, ki bi pomagali Reki iz gospodarskega mrtvila, v katero je padla po D'Annunzijevi zasedbi. Sklenilo se je, naj se vzpostavi železniški promet z Jugoslavijo skozi Baker in da se olajša tudi promet z Italijo. D'Annunzijevo poveljništvo in »Consiglio Nazlonale« sla bila pozvana, da razpustita madžarsko komisijo, ki Se vedno upravlja splošna skladišča. — Torej... »ušiva« Jugoslavija naj bi pomagala D'Annunziju iz gospodarske bede! Čudno, da se je mož toliko ponižal. Pogajanja med sovjetsko Rušilo In Romunsko BUKAREST, 17. Ministrski predsednik general Avereseo je zanikal vesti, da se Romunska namerava udeležiti vojne proti Rusi}:. Izjavil je, dia želi vlada edino le mir, ki se bo bržkone tudi kmalu dosegel, ka ti mirovna pogajanja; s sovjetsko Rusijo so se že začela in z ozirem na obojestransko razpoloženje se bodo bržkone tudi kmalu ugodno dokončala. Medtem ko se bliža rusko-romun>ki spor k poravnava, so se ednošaji s Francijo neko-liiko poostrili. Govori se, da je general Vran-gel predlagal tudi Romunski, naj prizna njegovo vlado, kar pa je romunska vlada vkljub nasprotnemu pritisku s strani Francije odločno odklonila. Vsled tega je Francija baje zagrozila, da bo zastavila svoj vpliv, da pride zopet do razprave o besarabskem in itransilvanskem vprašainju, ki ste bili že skoraj rešeni v prid Romunski. Proti nemškemu nacionalizmu v Čehoslaviji PRAGA, 18. Pravo Lidu« je zadovoljno z izjavo izvršilnega odbora nemške socijalno-demokratične stranke proti sabotaži vojaških naborov, ki jo uprizarjajo nemški nacijonalisti. Rusko - Čehoslovaški diplomatski odnošaji PRAGA, 18. Čehoslovaška sccijalno-demo-kratična stranka je sklicala za juitrl mitinge (zborovanja) v svrbo manifestacije za obnovitev diplomatskih stikov z Rusijo. Čehoslovaški premog PRAGA, 18. Proizvajan e premoga v kotlini Karvin-Ostrava se je povečalo v mesecu juliju za 39% v primeru z mesecem junijem. Celokupna proizvajanja znašajo 7,000.000 kvin-talov. ~ Povrnitev Čehoslovaških čet Iz Sibirije PRAGA, 18. General Cecek in politični pooblaščenec čehoslovaške vlade v Sibiriji, dr. Cdrsa, se vračajo z zadnjimi ostanki čchoslo-vaške vojske v Sibiriji preko Trsta v Prago. Čehoslavifa kuje ko vin as t denar PRAGA, 18. Bankovni urad v čehcslova-škem finančnem ministrstvu javlja, da se je začel kovati ko vin as t denar v peneznicah v Kremnici (Slovaško) po 20 in 50 vinarjev. Bela Kun v Petrogradu DUNAJ, 17. Iz Petrogr&da javljajo, da je bil Bela Kun na poti iz Nemčije na ruskem ozemlju svečano sprejet. Bela Kun je izjavil, da se ni bati madžarskega pohoda proti Rusiji, če že ne zaradi drugega, zaradi tega, ker Madžarska nima dovolj moči za tiidejsitvitev takega namena. Bela Kun pričakuj skorajšnje revolucije na Madžarskem, v Avstriji in na Češkoslovaškem. ANGLEŠKI, FRANCOSKI IN ITALIJANSKI SINDIKATI PROTI VOJNI PROTI RUSIJI RIM, 18. Italijanska delovna zveza je dobila od angleške ^Labour Party« in ^Trade Unions« ter francoske ^Confederation general du travadl« brzojavki, v katerih itoliko angleške, kolikor francoske organizaci e izjavljajo, da bedo nastopile z vsemi sredstvi proti kakršne ms i bedi oboroženemu posredovanju proti sovjetski Rusi/ji, bednsi da gre za pošiljanje vojaštva, orožja ali municije na Poljsko generalu Vrangelu, ali kamors'bodi, kjer bi se mo:glc uporabiti preiti sovjetski Rusiji. Italijanska delovna zveza je cdgovorila, da se lahko računa na njeno popolno solidarnost. Odposlanstvo ruskih sindikatov v ItuTIfi RIM, 18. Listi javljajo, da so obljubili zastopniki ruskih sindrkatov zastopnikom angleških in -italijanskih sindrkatov ob priliki sestanka v Mcskvi, da bodo kmalu vrnili obisk in poslali v zapadno Evropo svoje odposlanstvo. To rusko odposlanstvo se pričaku e v Italiji z-dnje dni septembra ali prve dni oktobra, in se bo bržkone udeležilo kongresa italijanske delovne zveze. Rusko odposlanstvo bo baje tako le sestavljeno: Sergajev kot zastopnik železničarjev; Losovsky kot član iz-vr&evalnega odbera ruskih sindikatov; Anse-l'evič, predsednik petrograjske sindika'tske zveze; Lavjentev, član odbora kovinskih delavcev; Lebedev, ćlan odbora tekstilnih delavcev- Odposlanstvo bodo spremljali številni tajniki in tajnice. Nekoliko krajev Vctocae P rusi je prisoj eno Poljski BEROLIN, 17. (S.) Posteniška konferenca jc poslala nemški vladi noto, ki sc nanaša na dodelitev Poljski nekaterih krajev VzJtočne Pru-sije. Demonstracije proti medzavezniški misiji t Cattowitzu BEROLIN, 18. (S.) Glasom neke brzojavke Wolffove agencije iz Cattovritza je šla včeraj popoldne sindikalistična deputadja k polkovniku Blanchartu, načelniku «n*dzavezniike misije, in je eahtevala, naj se razorožijo zaced-bene čete. Ker je Blanchart to odklonil, je deputacija odšla z Izjavo, da odklanja vsako odgovornost za morebitne dogodke. Brzojavka dostavlja, da se »e množica, ko je izvedela za ta neuspeh, zbrala pred sedežem misJje in se kazala zelo razdraženo. Zastopniki prebivalstva si prizadevajo, da' bi prišlo do zopctnlh pregovorov. Bivši sovražniki povabljeni ua sestanek Zveze narodov LONDON, 18. (S.) Tajnik Zveze narodov j« poslal nemški, ogrski, avstrijski in bolgarski vladi uradno povabilo, naj določi,o tri zaslop nike, ki jih bodo zastopali na prihodnjem mednarodnem sestanku, ki se bo vršil \ Bru\.el]o* su 24. .septembra t. 1. Lloyd George na letovišču ' ' LONDON, 17. (S.) Neka vest Reuterje\e agencije pravi, da upa Lloyd George, da mogel cdpotcv:ai£i jutri iz Lcndcna na letovišče v spremstvu lorda Riddcla in svoje družine. LONDON, 18. (S.) Lloyd George jc odpotoval danes prcdpoldne v Luccrn v spremstvu svoje družine. Izgnani zastopniki angleške delavske stranke zapustili Pariz PARIZ, 17. (S.) Zastopniki angleških laburi-Stov {delavske stranke), ki so bili ^Taino izgnani od francoske vlade, so zr.pustili P.vir. danes zvečer ob 21.13 brez čneidentov. Zastopniki so SlL popoldne v ministrstvo za notranje zadeve in k anijiistru zunanjih stvari, da bi dobili podal'Sanje, ki pa so jim ga odrekli. Škof Manix o svojem postopanju TOULONSE, 17. (S.) Angleški dopisnilk lista »Depeche de Toulcnse- je bil sprejet cd prelata Manixa. Glede glasov, da bi Vatikan pritiskal na njega, je odločno izjavil, da gre za gole izmišljotine. Drugi listi so pCokusiii spraviti v protislovje njegovo sedanje zadržanje kot bcrca za pcpolno neodvisnost Irske z n'e-govim nekdanjim postopanjem, ko je sprejel angleškega kral a z velikimi častmi. Prelat je naglasil z ozirom na to, da je bila to £cla uljudnost in da bi sprejel angleškega; kralja ravno tako tudi danes, ako bi se mu dala priložnost. To zadržanje nima nič opraviti z njegovim prepričan cm glede Irske in glede angleške politike. Doteknivši sc na to glasov, češ da je izjavil avstralijski ministrski predsednik Hughes, da se Manix ne bo mogel povrniti več v Melbourne po svojem potovanju na Irsko, se jo prelat nastnehn! in rekel: Hughes ni moj predstojnik. Deschancl prevzame zopet predsedniške pošlo s 1. septembra PARIZ, 17. (S.) Kakor poreča »Intransi-geant« je Desehanel izjavil v nekem nedavnem razgovoru, da se povrne v elizej&ko palačo i. septembra *in da prevzame zepet svoje predsedniške posle. ~ Politične vesti Komisija trn lilvan&ko-ru='to pogodbo. Kakor po. ročajo »Times«, je litvanska vlada sprejela predlog ruske sovjetske vlade, da se v Vilni sestane mešana komisija, ki bo proučevala mirovno pogodbo od 20. julija. Finsko-ruska gospodarska pogajanja. Agencija vHavas« poroča, da je doznal »Dail!y Eszrest« iz Dorpata, da so ie finsko-ruska pogajanja o gospodarskih vprašanjih zopet pričela. Francoska pomoč Poljakom. »Mililurischc Rundschau- javlja iz Berna, da je francoska vlada poslala Poljakom na pomoč svoje čete. Na potu jo že polno transportov francoskega vojaStva, med katerimi se nahaja posebno velik del kolonijalnih čet. Rcvolucijonaren komite v vzhodni Galiciji. »Temps« javlja s pridržkom, da se je. kakor razvidno iz ruske brezžične brzojavke, v vzhodni Galiciji osnoval revolucionaren komite. Konferenca za mednarodno upravo Donave. —■ Pred nekaj dnevi je bila otvorjena v različnih mirovnih pogodbah predvidena mednarodna konferenca, ki naj osnuje temelj mednarodni upravi reke Donave. Nemlki uradniki za obrambo domovine. Kakor javlja »Berliner Tageblatt«, je zveza strokovnih organizacij nemških železniških uradnikov izdala proklamacijo v koji se je zveza izjavila, da bo skušala z vsemi močmi zabraniti, da nemSk.i tla ne postanejo zavezniška etapa ali bojišče. Politika angleike vlade. Bonar Law je izjavil v poslanski zbornici, da politika angleik« vlade m vperjena na to, da bi povabila nemško in madžarsko vlado k sodelovanju pri sovražnostih proti Rusiji. Angleži razganjajo Turke. Po poročilih iz Carigrada so angleške vojne ladje v zalivu Ismid « topovi razpršile več turških nacijonalističnih oddelkov. Dvoboj Salvemini-Mussolini. Kakor smo že poročali, je Salvemlni. v svojem zadnjem govoru v zbornici brezobzirno ožigosal neznosne razmere, ki vladajo na Reki pod D'Annunzijevo strahovlado. Poleg tega je očital glavnemu uredniku »Po-polo d'Itnlia; Benito Mussoliniju, da je ponevcril 400.000 lir, ki jih jc nabral za reško podjetje. Mussolini je na to pozval Salveminija na dvoboj, ki ga je pa ta odklonil, dokler se zadeva ne pojasni z dokazi, ki jih ima na razpolago. Bil se bo le, če Mussolini ovrže predložene dokaze. Vsa italijanska politična javnost z zanimanjem sledi temu prepiru, ki obeta razkriti mnogo gnoja, ki je bil dosedaj pokrit pod plaščem »narodne ljubezni«. Madžarski letalec ujet pri Gradcu. Na Lazareti« feldu je moral te dni madžarski letalski častnik pristati z letalom. Dejal je, da se je dvignil v Bruku ob Litvi in da je hotel poleteti v Szomba-thety. Kljub ugodnemu vremenu pa je zgrejil smer in prišel v Gradec. Pri častniku s» dobili povelje za polet. Do končne preiskave ostane letalec v Gradcu. »EDMOST« Hir. H) Razne vesti ti JnMvUe ATstrijsko-fagosIoTcnsk« konicrcaca zaradi prometnega Tpralanja- Prometna konferenc«, ki s« je vršila zadnje dni v Mariboru med jug*loven»kirai in ncmškoarslrijskimi zastopniki radi ureditve medsebojnega osebnega in blagovnega prometa, je minuli ponedeljek končala svoje delo. O polu-dvajsetih jc bil podpisan zapisnik konference. Sporazum se jc dosegel v vseh točkah, ki so tvorile predmet pogajani med Jugoslavijo in med Nemško Avstrijo. Glede prometne vozovne službe je sklenjeno, da spremlja jugoslovcnsko osobje vse vlake, ki odhajajo proti Nemški Avstriji do Špil;, oziroma do Celovca, medtem ko bo nemškoavsirijsko ofobfe spremljalo vse iz avstrijskega ozemlja prihajajoče vlake do Maribora oziroma Dravograda ali Podroičice. Na jugoslovenskih in nemško-av-strijskih končnih postajah, do katerih vozi jugoslo-vensko, oziroma nemSkoavstrijsko osobje, se ustanove posebne ekspoziture, ki imajo pravico do napisov v lastnem jeziku in do svojih državnih barv. Službeni jezik na jugoslovenskem ozemlju je slovenski, na nemškoavstrijskem ozemlju pa nemški. Glede zveze Maribor- Špiljc-Radgona-Ljutomer je določeno, da se na tej progi uvedejo posebni ju-goslovenski vlaki, ki pa nemškoavstrijskem ozemlju (od Špilj do Radgone) n® bodo imeli postajališč za potnike, in se bo carinska revizija vršila za potujoče iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo na progi Ljubljana-Dunaj le v Mariboru, tako. da ostaneta za potnike v Nemško Avstrijo postaja ReSnica in št. IIj zaprti. Glede komercijalne »lužbe se opira sporazum na bernsks dogovor iz leta 1914. z nekaterimi, sedanjim razmeram prilagodenimi izpre-membami. V poštni službi se je izvršila izprememba le v toliko, da se uvede z Avstrijo zopet zavojni promet. V carinski varnostni in sanitetni službi ostanejo dosedanji predpisi še dalje v veljavi. Dogovor stopi v veljavo takoj, kakor hitro ga odobrite obe vladi, kar se pričakuje v 14 dneh. Italijanska Cfačeuja ▼ Šibeniku. NaSi ifu^e, ki pr'haja'o iz Šibenika', pripovedujejo, da :z-krenjefo ItaJ:jani v Šibeniku zc-pet novo vojaštvo. Ne ve se čemu, ali v obrambo Šibenika, a'-i -da zasedejo nova jugcrslovensko ozend e. D'Annunzio je izdal c-iredbo, po kateri morajo vsa naša .pocLjetja -na Reki — denarni zavedi trgovale in ottrii — likvidirata! Nihče ne sme opravljati sverih poslov. To je v zvezi s prejšnjo odredbe D'Annunzia, da se morajo vsa podjetja na Reki nacionalizirati. Dinar na dunajski borzi. Na dinia>ki borzi je veliko povpraševanje po dinarju navzlic temu, da je na curiški berz-i nekoliko nazadoval. V tukajšnjih finančnih krogih so mnen a d«a dinar zrasle v kratkem zcJo visoko. Vesnićev poziv tujim poslanikom. Dr. Vesnič ;c posla! poslanikom vseh -tujih držav v Bel-graiu poriv, v katerem zahteva, naj se pii izvrševanju svojih poslov obračajo edino le na ministrstvo zunanjih del, ne pa na razna ministrstva nepesreino, kakor se je to dogajalo doslej Uspeh preiskave o splitskih dogodkih. Uspeh preiskave o splitskih dogodkih je poslal ameriški admiral Andrews, poveljnik eskadre v ia*dranskem morju, vladi Zed:njenih držav v Wa^hir.veo«keni jeziku. Sarajevski umetniški album za regenta. Slike za- umetniški aft>;ixn. ki ga pokloni regentu farajevik^ občina. o priliki n^gcvega: uradnega obiska * Sara^evm sd dogotovijenc. Jugoslovanski umetniki ao na.-iik.ali lepo vsoto umetnin; največji A madžarski delegat P«ref, naj ba se kar najenergične^e nastopila proti bedemu terorju na Madžarskem. Delavci, ki so v veiiki večini prod sovjetom in diktaturi proletarladoi, se nahajajo v tem trene Lk u v ječi. O probderml deiTOckracije ali o svobodi ti«ka na Madžarskem ne more biti govora. Ruske kronske insignije na prodaj. Boljševički agenti so fcaije prinesli v lxmicn del ruskih kranskih šns'gnij. Vse dragu! arje so opozorili na to, naj ne po-lrifo ruskih vojnih blagajn: c z .angleškim denarjem. Železnlčaiski kongres. Dne 8.jt. m. se jo vršil v Bel gradu kongres železničarjev. Kongresa so se ■u-delež.iii železničarski delegati iz vse Jugoslavije. Domače vesti Protest okollConsKlb kmetov proti tržBJKfm izletnikom Pred seboj na mizi imamo nekoliko pis*m naših kmetov iz okolice, ki ogorčeno protesti-rajo proti početju nekatlerih tržaikrJ* izletnikov po okoJaci. V potu svojega obraza so ta ufccgi ljudje obdelali svo'a pclja in vinograde, a sedaij so jim itak skromni plodovi n;ihove-ga dela ogroženi odi brezsrčnih lahkoživcev, ki v svodi nerazsodnosti aLi zlobi dlrve po njihovih nfrvah, vinogradih in poljih brez vsakega ozira na škodo, ki jo s tem dela,;o. Dokler Do delajo oitroci, je sicer obže^ivo, tada vendar cd-ll ivo; necdpustljrlvo in naravnost s. amotno pa je, »da poSiljajo celo elegantni gespedje in gospe — kaker posnemamo iz nekega pisma iz Lonjera — na izlatuh svoje otroke v vinograde, naj si utrgajo grozdja, ki ga petem, seveda, mečejo po cenLi, ker na še — -zrelo!« Malo več obzira bi se vendar lahko zahtevalo od inteligenlmih ljudi. — Na; zaključimo to notica z zaključnimi besedami, posnetimi iz enega prispelih nam pisem, besedami, nas katere opozarjamo tudi merccajne oblasti, katerih naloga bi bila, da na primeren način narede konec temu pcčeiju, ki povzroča velikansko škodo ne samo okcličanskim kmetom, temveč tudi Trsitu sememu. v,Razumemo — za-ključu'e pismo — d*a si ljudje, ki so ves teden zaprti mefi mestnimi zidovi, prav raidi privoščijo nekol.ko svežega zraka v mestni okolici. Privoščimo jim to veselje iz vsega srca. Večina izletnikov, kd ve, koliko muke nas sita-nc obdelovanje našega pc-lj-a, ne hodi t»a svojih izletih skozi vinograde po njivah in poljih; so pa tudi izletniki — po večini talci, 'katerim jc neša okolica prav malo znana: — Iti nimajo sploh nikakršnega obzira, nam delajo škodo kakor nalašč in se vedejo, če jih opozorimo na ne izbruhne naše upravičeno ogorčenje. Opozorite, prosimo, g. urednik, meredajne oblasti, cLa si bomo v slučaju nadaljevan a zlobnega' poškodovanja naše lasti — pomagali sami, - kakor bomo znali in vedeli, ker smo tega početja liti do gria!« Slede podpisi. Godovni dan italijanske kraljice Helene jc bil včtraj. V Trstu so visele po glavnih ulicah italijanske zastave v proslavo. V kolikor je to odkrit izraz udanosti- napram vladajoči hiši Savojski, ga spoštujemo, kakor spoštujemo vsako pošteno prepričanje. Le tega si ne znamo razlagati, kako nas morejo zmerjati in psovati s »ščavi«, ko je italijanska kraljica tudi čiste slovanske, jugoslovenske krvi. hči bivšega črnogorskega kralja Nikole. Ali nc vedo dotični, da s takim psovanjem pljuvajo tudi na lastno kraljico? Oblast in »Era Naova« obsojate spopade, kaker-šen je bil oni v ponedeljek zvečer na trgu »U-nita«. Kr. kvestura obsoja nepremišljeno rabo orožja, ker nastaja s tem nevarnost za ljudi. Izrazitejše govori »Era Nuova*, rekši, da so taki spopadi epizode necivilizacije, ki se ržal, ponavljajo prepogosto.« Pravi, da to niso politične borbe, marveč zlobna pretepanja, ki kalijo mestno življenje. Trst da fe tega sit gori do las. Življenje mesta da se ne sme dan za dnem izpreminjati v torišče provokacij in pretepov. Vodstvom strank da je v dolžnost, da disciplinirajo svoje bolj fanatične, netolerantne in pobesnele pristaše. — Vse prav, lepo in neoporečno in bi najrajše odobravali z obema rokama. Toda, zadoščenje na pametnem posvarilu nam kvari spomin na dogodke, ki so se odigravali v noči 13. julija in naslednje dneve. Kvari nam zadoščenje dejstvo, da ste se vest in pamet vzbudili šele sedaj, ko so se stepli Italijani med seboj! Pred mesecem dnij sle tenkovestnost in vest »Ere« spale spanje — zadovoljstva, čeprav so se dogajale še vse drugačne stvari, nego v ponedeljek na trgu U niti! Tedaj ni nič govorila »Era Nuova«, da so taki čisi »epizode necivilizacije«, da tako se ae sinejo vojevati politični boji — in da jo Trst do gria rit takega kaljenja mestnega življenja! Da se je »Era« tedaj oglasila odločno s takimi lepimi pouki, bi ji verjeli, da resno misli s tem, kar pije — sedaj! Tako pa si moramo le misliti, da je »Era« na stališču, da grda stvar je grda le tedaj In dotlej, ko in dokler ni naperjena — proti nam Slovencem! Drugi ljudje sodijo pa se- veda drugače: da zloČia je zločin, pa naj ga zagreta Peter ali Pavel« in naj bo naperjen proti Italijanu ali Slovencu! Seveda govorimo mi po svoji logiki, ki j« sicer morda priprosteja, ali ravno zato — veljavneja. Z Opčin smo prejeli: Že dalj (asa se vrše na o-penskem drsališču takoimenovani »Grandiosi balli campestri«. Ples prireja »Škorkljansko god. društvo-. Lepaki so izključno v italijanskem jeziku; kras vsega pa je novo ime »Pcggioreale«, ki so se. ga -škorkljani čudno hitro oprijeli. Opazilo se je tudi, da člani društva govore med seboj izključno italijansko, čeprav so Slovenci. Ples, ki ima čisto ital. značaj je vedno precej dobro obiskan tudi od domačinov. Povabilu sc najbolj odzivajo openfiki fantje in dekleta cd 16—18 leta. Zadnje se posefe-no vesele italijanske plesne oblike, takozvane »alta mossa«, ki je vse prej nego lepa. Krivda sloni skero samo, nc. društvu, ki svira izključno italijanske komade. Društvo dela, kakor se vidi, »kšeft« kot dekansko. Čudimo se posebno slovenskim sta-rišem, da dopuščajo svojim otrokom, da zahajajo v omenjeno poilalijančeno gnezdo. Saj se lahko udeleže plesov domačega orkestra, ki je pokazal že lepe uspehe kljub neugodnim razmeram, ki se nahaja v njih. Če se hočete zabavati, držite se gesla: svoji k svojim — č. — (Op. ured. Strinjamo sc popolnoma z dopisnikom. Le to bi hoteli poudarjati, da naša rešitev ne leži v plesih in neprestanih zabavah, pač pa v kulturnem delu, v samoizo-brazbi, v krepitvi naie telesne moči potom telovadbo in športov! Zalo združujmo se v naših društvih, izobraževalnih, pevskih in godbenih in ne zapravljajmo zdravja in denarja na neprestanih plesih, ki jih naši nasprotniki tako podpirajo!) Izgubil se j« predsnočnim na poti od južne porta je po ulicah S. Aaastasio in Udine do ulice Commerciale usnjeni ročni kovčeg, vsebujoč par trgovskih in nekaj učnih knjig, nekoliko vzorcev vina ter razne listine na ime Alojzija Sardoča; pošteni najditelj je naprošen. da izroči najdeni kovčeg z vsebino v naši upravi proti eventualni nagradi. Iz tržoM ž!u!]en]fl Do nagega so ga slekli. Štiridesetletni Rajinund Picot, stanujoč v ulici A. Vcspucci štev 8 je bi! napaden prejšnjo noč ob 2 popolnoči od treh zli-kovccv v ul. del Ficco. Z grožnjami so ga prisilili, da si je pustil preiskati žepe. Picot je v strahu zatrjeval, da nima niti stotinke pri sebi, kaker je bilo — žal za tatove — tudi res. Napadalci niso hoteli zapustiti praznih rok žrtve. S silo so ga popolnoma slekli in ga povrhu še natepli. Urnih korakov so jo nato hudobneži pobrisali s Picotovo obleko in perilom. Revček jc začel klicati na pomoč. Njegovo klicanje je zbudilo ljudi v bližnjih poslopjih, nekateri so radovedno pogledavali skozi okna. U-smiljena ženica jc — videč Picotovo zadrego — vrgla par hlač skozi okno. tako da je vsaj za silo pokril svojo nagoto. Napotil se je nato k redarstveni oblasti ter naznanil dogodek. Par ur kasneje sc je tudi res posrečilo redarjem prijeli tri ianta-linc, katerih osebni popis se je strinjal z ovadbo. Pri njih so tudi našli Picotove čevlje in hlače. T: ptički so: Peter Devič, 23 let star, stanujoč v lio-šketu št. 8, Josip Bshanovič, 22 let star iz ul. dvllc Mura št. 7, ter 20letni Josip Gorič iz ul. Crosada št. 6. Pridržali so jih v zaporu. Čudna kopelj. V pritličju hiše št. 12 v ulici Ca-vanca stanuje z ženo in otrokom v malem stanovanju dimnikar Alojzij Žibordi. Pod tlakom kuhin;e je napravljena jami, v k.'.»si s.* st-».ve *> \se *«:.i hišnih stranišč. Jama je bila slabo pokrita s štiri-oglato kamnato ploščo. Žibordij je neštetokra* zahteval, naj hišni upravitelj poskrbi za popravo in hermetično zamašenje te plošče. Zahteva je bila brezuspešna in poprava se jc odnašala od dne do d^e. la nemarnost bi bila inu skoraj za posledici dve žrtvi. Dimn>karje\ i Jt ^a je včeraj zibala v naročju komaj nekaj mcsccev starega otroka. Hodila je po kuhinji gori in doli ter veselo peva!a uspavanko: »aja — tutaja*. Kar naenkrat — plosk! — Plošča se jc pod težo žene premaknila, in žena je padla z otrokom vred v par metrov globoka in umazano jamo. K sreči jama ni bila polna. Smrdljiva in onjusna masa ji je segala le do prsi. Po prvem strahu in presenečenju se je začela gospa dimnikarica v tej svoji novi okolici na ves glas dreti in klicati na pomoč, držeč otroka kvišku. Slučajno je bil njen soprog v bližini ter je takoj prihitel v družbi občinskih redarjev Pavanelija in Padovana, in sta bila tako rešena iz neprijetne luknje mati in otrok brez telesnih poškodeb .Redarja sta stvar javila svojim predstojnikom. — Mi s svoje strani obžalujemo ta neprijetni dogodek gnspe dimnikarice ter sc veselimo, da sc ni nevarna kopelj končala tragično. Ker pa se — kot smo omenili — vkljub opetovanim ditnnikarjcvim zahtevam ta plošča ni bila popravila, bi skoro privoščili tako kopelj odgovornemu faktorju! Odločna gospodinja Služkinja Adela Hild, 46 let stara, se je predstavila včeraj popoldne na rešilni postaji ter prosila, da se ji obveže še preccj velika rana nad očesom. Med obvezovanjem je pripovedovala: — vDaaes pri obedu je moja gospodinja rekla, da je juha preslana. Jaz pa sem bila nasprotnega mnenja, ker mislim, da pač znam kuhati — saj to je moj poklic toliko let že. Gospodinji ta moj nazor ni bil posebno povolji — in prepir je postajal vedno resnejši in resnejši. Končno me je močno udarila z žlico nad oko...£ — Po končani operaciji obvezanja se je lepo zahvalila ter šla nazaj k svoji gospodinji. Večerje menda ne bo presolila.... Skozi akno j« padla devetletna Zora Barčič, stanujoča v ulici Solitario 4, I. nadstropje. Peljali so v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v IX. oddelek. Zunanjih poikodeb nima. Zdravniki se bojijo, da so se ji pretresli možgani. Ponarejenih 100.000 Scikoslovalkih kron je hotel neki Alberto Zottinis z Reke zmenjati tu na nalam trgu v drugo valuto. Toda v zadnjem hipu *e j# spoznalo, da so bankovci vsi ponarejeni. Policijski agenti so zaplenili znc«ek ter aretirali Zot-tinisa. Na policiji jo izjavil, da je te bankovce kupi na Dunaja v mnenju, da so pristni. Tega pa policija ni hotela verjeti ter je Zctlinisa obdržala v zaporu. Iščejo se njegovi eventuelni sodrugi. Tatvine. Na ovadbo nekega železničarja je včeraj zjutraj policija aretirala prostitutko Vijoleto Romano. Obdolžil jo je, da mu je ukradla prstan, vreden 340 lir. Obdržali so jo v zaporu. — Neznani tatovi so včeraj ulomili vagon, ki se jc nahajal v luki pri Sv Andreju ter iz njega odnesli kovinastih predmetov v skupni vrednosti 500 lir. Škodo mora trpeti — če ostanejo tatovi neznani — oprava splošnih skladišč. — Neki Evgeniji Cuzzi v ulici Riborgo 15 so ne-zssni tatovi odnesli perila in obleke za 200 lir. Drtsitvme vesti Odbor Učiteljskega društva za Trst in okolico ima redno sejo v soboto 21. t. m. ob 16 uri v vrdel-ski šoli. Dopisi Iz Sv. Antona pri Koprn. Ne zdi se mi vredno, da bi se spuščal v daljšo debato z dopisnikom v »Delu« z dne 13. t. m. glede trditev o aprovizaciji. Kajti, v prvo, je ves dopis debela laž, in v drugo, dokazuje dopisnik, je-li logika zver pasjega ali o-plovskega ptemeca. Na vsak način pa zahtevam, da dopisnik tekom 10 dni objavi vse moje pre-tvezne nepoštenosti, ker drugače napravim korake pri pristojnih oblastih. Gospod dopisnik: če hočete veljati za moža, pa se tudi podpišite! Korajža velja! V pojasnilo naj služi za enkrat sledeče: Sedanjo aprovizacijo je imel sicer neki član »Kmečko-vrt-narske zadruge-<, nikakor pa ne zadruga sama! Slednjič pa ta razpečevalec ni bil izvoljen od ljudstva, ampak je imel to srečo, da eden izmed onih dveh »prepoštenih« potentatov ni hotel sprejeti a-provizacije. Znano nam pa je tudi lc predobro, da jc sedanja aprovizacija delala boljše rkšelte« po noči, nego po dnevu. — Eden izmed ^nih dveh »prepoštenin potentatov«, ki je član občinskega zastopa. Iz Boršta. Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine« v Borštu priredi tudi letos javno tombolo in sicer v nedeljo 29. avgusta na dvorišču gostilne Vctaros. Odobor sc jc pofcudil tudi letos za lepe in primerne dobitke, n. pr. telico, janČka in šc kaj drugega koristnega. Po tomboli bo ples. Odbor se upravičeno nadeja mnogoštevilne udeležbe iz sosednih vasi, z bližnjega Krasa, kakor tudi iz Trsta in bližnje okolice, saj gre pri tem edinole v pomoč in korist kmetu-živinorcjcu, ki jc gotovo n^.š prvi in najtrdnejši steber pri vsem našem delu in snovanju. Do veselega svidenja torej v Borštu! Štanjel. Zopet se vabijo od blizu in daleč po železnici iz Gorice in Trsta in po poteh, ki se stekajo Štanjel iz raznih občin: kramarji, prodajalci goveje živine, konj in prešičev kakor tudi razni kupci, ki so potrebni živine in drugega, zlasti pa neobhodno potrebne »suhe robe« za bližnjo trgate*.* — na semenj, ki bo tu 23. t. m. Postreženo bo gotovo vsem. Na svidenje in dobrodošli! morale uvažati, sc tolažijo s tem, da se je promet sedaj po vojni že znatno zboljšal, vsled česar bo mogoča točnejša preskrba in se bodo L.hko tudi stare zaloge izvažale, oziroma uvažale. Tudi zbolj-šani položaj na denarnem trgu daje uvoznim državam nado, da sc navzlic letošnji slabejši letini vendarle lahko izdatnejše preskrbe z žitnimi zalogami. Za tiskovni sklad „Edinosti" — Nabrano pri Sv. Jakobu L 60.— (Darovali so po 25 L: Renko; po 20 L: Bratuž; po 5 L: M. Cigojf po 2 L: N. N., N. N., N. N. in Piree; po 1 L: Krc-ševič in Višin). — Karlo Šiškovič, Crnikal 50 1., Ivo Pišot, Hu-dajužna 10 L, Elka Kemperle, Hudajužna 10 L, Zofka Kemperle, Hudajužna 10 L. Zora KcnJa,, Hudajužna 10 L, Eda žejn, Hudajužna 10 L, Ano-nymus iz Šmarij 10 L. — Dobrila Peter nabral v Kozini L P3.—. (Darovali so: Ponikvar Marija 6 L; po 5 1.: Dekleva Fran, Kovačič Vinko, Sosič Ivanka, Medved Andrej. Šturm Fran, Tavčar Peter, Uriič Marija, Benčič Ivan, Rapotec Fran; po 4 L: Dobrila Fran, Cerkvenik Ivan; po 3 L: Benčič Fran, Becčič Jožef, Besinovič Alojzij; po 2 L: Rapotec Frančiška, Stegu Janko, Šiškovič Knrl, Čcbohin Martin, Bcn-č:č Anton, Sosič Ivan; po 1 L: Benčič Zdruvko. Skok Jožef, Čehovin Rudolf). — Lojze Kinez 20 L, Svetličič 5 L; do sedaj izkazanih L 3448.05; v današnjem izkazu L 278.—f skupno L 3726.05. DAROVI — Za Pipčarjc: Vesela družba pri Turku Dol-ginu nabrala 46 L. Denar nran: uprava — Za pogorelce »Narodnega doma« nabrano nA Opčinah L 170.— Darovali so: Kari Simonič, trg. tO L, Matko Hrovatin, mesar 10 L, Andrej Cok 15 [., č. g. Andrej Zink 10 L, Karol Malalan 25 L, Ivanka Piičanc 10 L, Rudolt Bolle, tr>|. 5 L, Antoo Ražem 10 L. Ludovik Brišček, trg. 10 L, družina Ferlugova 20 L. Josip JamSek 10 L. Viljem Hribar 20 L, Rudolf Malalan 10 L. M. Jerič 5 L. — Anonymus iz Šmarij 10 L, I. B. v R. 10 L. Do sedaj izkazanih L 1511.40; v današnjem izkazu L 190.—; skupno L 1701.40. L poslom zbirajte pridno za TiskounI sklad „Edinosti"! e £« 3 % se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanj!« pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo plača polovičnu ceno. OKRAJNI ZDRAVNIK v Sežani sprejema vsak dan od 10—12. 139 NAJBOLJŠE štedilnike, vsake oblike velikosti, vpostavlja na mesto tudi na deželi. Mehanična delavnica Rudolf Škof, Via Rapacio Slcv. 4, Trst HO PODLISTEK Branka. Avgust Seno«--Posl. M. C—& (37) Branka jc stopala molče poleg župnika. Ko je starček opisoval mladega grofa z nenavadnimi čr» tami. in ko Je z druge strani solnce obsevalo z nekim poaebaim čarom starinski grofovski grad, zibel ji stolico grofa Belizara. se je napravila pred očrni mlade učiteljice neka čudna slika mladega aristokrata, neki vmiiljeni junak nerazumljivega romana. Odpustite mi, prečastiii gospod,« se je obrnila sedaj Branka kakor iz spanja k staremu župniku, • da vas nekaj vpraSatn.« -Izvolite le, gospica!« s Ali ne stanuje grof Belizar stalno v Jal- » ... i Sevur« .-Nikakor.* je odvrnil župnik, »grof Belizar živi ca nekak način v pregnanstvu, pregnal se je dragovoljno — sam .Pač pa prihaja redno vsako leto na jesen na svojo posest in ostaja dva mcscca na jalševaSkem gradu, da pregleda točno svoje gospodarstvo, da pregleda račune, da obišče svoje lume in da je na trgatvi. Ko je sledajiC opravil to rroje delo, sedel je v kočiio in hitel T »vojo navadno bivališče.« »A, kje biva grof Belizar navadno?« je izpraie-vala Branka dalje. »Na Dunaju; tam ima tudi hišo,« ji je odvrnila načelnikovica. »Na Dunaju?« se je začudila Branka. tDa, da, draga gospica,* jc rekel župnik, -kakor tudi nekateri drugi velikaši, ali pri tem potuje grof Belizar mnogo po svetu.« »To je čudno, zelo čudno,« je planila Branka. *Mari grof Belizar ne ve, kaj jc narod, kaj je domovina?« »Da. skoro bi rekel, da ne,« je potrdil stari £up-nik, ali je vsaf pozabil. Vi me gledate začudeno, gospica. morda mi tudi ne verujete? Ali vendar je resnica.« »Saj to ni možno, to absolutno ni možno, preča-stiti gospod! Saj ste popred rekli, da je umen, plemenit, dobrodušen, prijatelj ljudstva, zaščitnik napredka; pa kako da se ne briga za svoj narod, za svojo domovino, in biva raje v tujem mestu, odkoder prihaja malo dobrega v Hrvatsko! Če je tako navdušen prijatelj napredka, zakaj nc razvije zastavo tu med svojim narodom ter postane prvak, roditelj naroda. V resnici no razumem tega človeka. To ni možno, to bi ne bilo naravno.« Mlada učiteljica sc je govoreč razgrevala vedno bolj. Deklamujoć v pravični jezi, je mahala silno z rokami in glavo — da tako silno, da ji je klobuk zlezel na ramo. »Branka! Braaka!« jo je potvariU načelniknvka polglasno, i govorite bolj tiho, tu smo pred fradom. Čakajte — dajte, da vam popravim klobuk.« »Odpustite,« je rekla deklica nekoliko v sramu, »prenagle krvi sem, topot me je prevarila. Ne morem in ne bom skrivala svoje jeze na človeka, o katerem pripoveduje gospod župnik tako Čudna protislovja. To ni logično ne po srcu, ne po razumu, jaz tega ne razumem.« Družba se je kramljajoč po v spela do vrh ceste ter došla na prostran prostor pred starinskim gradom. To preddvorje je bilo obkroženo od starih lip. a med njimi so stale kamenite klopi- Tu si mogel mirno počivati v seuci starega, drevja, naslajajoč sc na živem vonju njegovega cvetja: od tu si mogel pregledat* ves ta krasni čarobni kraj, vse gore. doline, šumice, sela, gaje in vinograde. »Sedimo malo, moji gospi,« je rekel župnik, pokazavši z roko na eno kamenitih klopi. . »Ali naj bi ne šli k upravitelju v grad,« je vprašala načelnikovka, »tolikokrat že me je gospa pobila. Če me opazi tu, in Če se ne oglasim pri nji, bi se hudo razjezila na-mc.c »Moremo, milostljiva, kasneje. Ali tu je tako lepo, od tu moremo pregledati ta divni kraj, ki sc ga ne moremo ogledati do sitega; poleg raziolma-Čiti naši živi pedagogici to čudno grofovsko zagonetko in ji dokažem, kako da je na svetu marsičesa, česar ni v svojih knjigah nc videla, ne čula.« »Dobro dajte, gospod župnik«, je rekla načelnikovka, (Dalje.) Gospodarstvo Svetovna žetev Po poročilih, ki jih imamo o letošnji svetovni žetvi, posnemamo, da je uspeh letošnje žetve zaostal za lanskim. V nekaterih državah so bile žetve sicer bogate, zato pa so bile v drugih tem slabejše. Francija je pridelala letos več žita nego lani, vsled česar so francoski optimistični krogi mnenja, da bo država izhajala eventuelno tudi brez uvoza. Gotovo pa jc, da vsaj manj uvozi nego lani. Lani jc namreč Francija uvozila iz inozemstva 35 milijonov metrskih stotov krušnega žita. V Angliji je letošnja žetev izpadla slabo. Neki angleški list sodi, da bo morala Anglija uvoziti okrog 60 milijonov metrskih stotov žita. Med države, ki bodo morale mnogo uvoziti, spada v prvi vrsti Italija, kjer je suša že itak borni žetvi mnogo škodovala, nadalje Nizozemska. Skandinavske države, Švica, Španija. Avstrija in Severna Afrika. Italija in Avstrija bosta morali letos bržkone mnogo več uvoziti nego minulo leto, dočim bodo ostale omenjenih držav potrebovale veliko manj uvoza nego lani. Izmed držav, ki veliko svojega žila izvažajo, o-stanejo šc vedno na prvem mestu Zcdinjcne države. Siccr je letošnja žetev v Zcdinjenih državah mnogo slabža nego lanska, toda sodi se, da imajo tam šc od lanske žetve kakih 25 milijonov bušlov žitnega preostanka. Temu je prišteti 275 milijonov bušlov nove žetve — v vsem torej 300 milijonov bušlov, oziroma 80 milijonov metrskih stotov. Pridelek žita v Kanadi je primeren, samo posajenega je bilo letos manj nego lani. Uspeh žetve v Argen-tiniji je zelo povoljen. Navzlic temu pa se jc argentinska vlada bavila nekaj časa z mislijo, da bi vsled vednih nemirov radi draginje kruha izvoz žita sploh prepovedala, končno pa se je zadovoljila s tem, da je povišala tarife za izvoz. V Indiji se ceni u-speh žetve na preko 100 milijonov metrskih stotov, torej 34% več nego pri lanski žetvi, ki je izkazovala velik primankljaf. V vladnih krogih sc želi, da Indija ne eksportira preveč, zato, da bi tamošnje življenje postalo cenejše in da bi se na ta način potlačilo boljševiško gibanje. Seveda bo Indija morala kolikor toliko kriti angleške žitne potrebe. Avstralija je imela letos slabo žetev, ki ji preostankov za. izvoz ne bi dovoljevala, ako ne bi bilo starih zalog pšenice. Eksportirali bosta tudi Jugoslavija in Bolgarija. Rumunija razpolaga leto* za izvoz le s koruzo. Da ne bo preobilice žita, je mnogo krivo to, ker Rusija ni več eksportna država za žito, kar je bila pred vojno, ko je izvažala povprečno 15?S svoje celoletne produkcije. Danes producira komaj polovico toliko, kolikor potrebuje za lastni konsum, Konečno se mora upoštevati tudi dejstva ,da so narodi daljnega vzhoda postali krušni konsumenti, odkar so nekaj let zaporedoma pridelali zelo malo riža. Zato ni veliko računati na žito iz Sibirije in Indije. Uspeh svetovne žetve letos torei ni takšen, ka-koršnega so si ponekod obetali. V državah, ki bodo OSKRBNICA srednjih let za vsa hišna dela, za družino 4 oseb sc sprejme. Dobi hrano in stanovanje. Ponudbe pod »Oskrbnica < na upravo. 137 PRODAM živo apno prve vrste. Senožeče št. 7. Pavlovčič. 136 PIANINO, glasovir kupim. Mirodilnica 2igon, Trst ulica XXX. Ottobre 8. 129 ZA ZLATO, srebro in krone plača najvišje cene Pcriot S. Francesco št. 15, II. r.adstr. ')A GLASOVIR skoraj nov in dobro ohranjen prodam po ugodni ccni. Danilo Načinovič, gimnazijalc . Kršan Istra. tO* i L!u^l]nnsKn Kreditnu bankes Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. rodruluiee: i m, Boravila. Gorica. Sara ina. Split, Trst, Mariior | D2iiiiškn glavnico In rezerve: rt 50.030.0001 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3' y na žiro-račnne proti 3'/0 Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru, izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13.1 0 JADRANSKU BANKA Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor. Kranj. Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bandno stroko spadajoče posle. Sprejema vtofl« na hranilne knjižice ter Jih obrestuje po 3l/aV a v bancoglio prometu po ■ /.. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo: ul. Cassa dl Rlsparmlo« ul. S. Nlcolo Telefon : štev. HG3, 1793, 267G Blagaina posluje od 9 do 13 da je (104) S potrtim srcem naznanjamo \scm sorodnikom, prijateljem je na< preljubljeni soprog in oče, gospod H9SCTOR posestnik in gostilničar dne 18 t m po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. — Pogreb dragega po ko j ni k a se bo vršil v četrtek 19. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti na Vrdcli (Timignano štv. 1592 na pokopaližče k Sv. Ani. SV pokopal IVAN, dne 13. avgusta 1920. SVETKA roj- TURKO soproga VIKTOR in SAVINA otroka STEFANČlt IVAN očim vi. / •s i t . .' _ - ' t i-