ftev. 65. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta pol leia „ u za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: za celo leto paprej K 20-— za pol leta „ ,, 10'— za četrt leta „ „ 5— za cn mesec „ „ 1'70 Za poSlfj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. 0 Ljubljani, v ponedeljek, dni ZO. marca 1905. LGtO XXXIII. av ^fl^Vf ^Mf HI ^M MI^B H ^^^ I^H ^^^^^ ■ ■■ ■■ ^^^^ ^H ^H ^H^^^H I^^HHB M v reklamnih noticah stane H ^H a 26 Pri večkratnem .llJIV 1 .1 ■ I i I j V H^fl ^^^ H ■ V^^^fl *sak IzvzemSI HbmIV JHH^H Id ob UiredniŠtVO i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez (LSregniSIVO 'dvor|S^ na'd tisWarn0). _ Rokopisi se me vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrednlSkcga telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod za več ko trikrat V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja «sak dan, IzvzemSI nedelje Id praznike, ob pol 6. uri popoldne. (Joravnistvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. - r_ Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Upr/fvniSkega.telefona Stev. 188. Crst. .Oesterreichische Rundschau" priobčuje ▼ svoji 20. številki izpod peresa dr. Valt. Bardasa članek z naslovom: Trst, njegov® pristanišče in promet. Bistvena njegova vsebina obsega to-le: Vsaka država se mora truditi, da pov-spešuje izvoz svojega blaga in si zagotovi žim največji pomen v svetovnem prometu. T tem oziru igra največjo vlogo morje. — Naša državna polovica ima edino večje pristanišče v Trstu. Že Karol VI. je izprevidel važnost tega mesta. Dne 18. sušca 1719 mu je dal pravico svobodnega pristanišča. Marija Terezija je mnogo žrtvovala zanj. Tako-avana stara luka je še večinoma iz njenih iasov. Zlasti se je povzdignil Trst, ko je dne 15. okt. 1857 stekla južna železnica. Leta 1867. se je jela graditi nova luka, ki je bila dokončana leta 1885. za 30 milijonov kron Nova železnica, ki bo vezala severne avstrijske in južnonemške dežele najbližje z morjem, bo brezdvojbe odcepila Trst. Zato je treba nevih naprav, ki bodo stale 90 milijonov kron. Dozdaj je Trst zelo zaostal za drugimi pristanišči v svojem razvoju dasi je morska pot za izvez iz Trsta 3000 morskih milj krajša od poti iz severnih pristanišč. Promet v Trstu je večinoma samo prehoden. Sam na sebi je precej napredoval. Leta 1860. so imele v Trst došle ladje 717.296 ton, 1. 1903. pa že 2,725 243. Vred nost blaga, ki se je uvozilo ali izvozilo preko Trsta je znašala L 1860. 514,489.738 kron, I. 1903. pa 1.516,233 838. Neprimerno fcolj so pa napredovali Hamburg, Bremen, Mar-seille, Genua, Benetke in celo Reka. Leta 1860.—1869. je šlo vsega prometa, kar ga je bilo v pristaniščih imenovanih mest 115% preko Trsta, leta 1890. -1899. pa samo 6 1%. Pomen Trsta je padel skoraj za polovico; dvignil se je na njegov račun zlasti Ham-b«rg, deloma tudi Reka. Vzroki, zakaj je Hamburg Trst tako odrinil je njegova lega Hamburg veže velika, plovna reka s svojim ozadjem, Trst je po gorovju ločen od njega. Vrh tega so v Nemčiji politiške razmere mnogo ugodnejše, nego v Avstriji. A več bi se bilo vendar le dalo storiti za Trst, ko bi se bil njegov pomen bolj vpošteval. Ta pomen je prezirala državna trgovska politika in za Trst so se tudi premalo brigali bogatejši sloji v državi. Koliko je n. pr. že to škodovalo, da se ni izseljevanje iz Avstrije v Ameriko gojilo preko Trsta. Zadnji čas se kaže, da se hoče popraviti, kar se je zamudilo in da postane Trst zopet cvetoče in priznano središče svetovne trgovine. Članek ima dober smoter in po pravici toži, kako zelo je zastal Trst za Hamburgom. Treba mu je pa pojasnila. Vprašanje tržaškega avstrijskega pristanišča je navezano na sledeče stvari, ki jih seveda Nemec ne more, aH tudi neče videti: 1. Razvoj trgovskega pristanišča je v resnici zelo odvisen od ozadja, kakor poudarja člankar. A tu ne pridejo v poštev samo zemljepisne razmere, marveč predvsem kulturna in gospodarska stopinja, na kateri stoji ljudstvo, ki živi ob morju. Nadarjen in priden narod prebiva ob avstrijski jadranski obali. Eno hibo pa ima: slovansko je. Država se je na vso moč trudila, da bi tiščala na tleh gospodarski in kulturni razvoj tega naroda. Delala je to v lastno škodo. Nikakor ne stojimo na stališču, da bi morala država kak narod vzgajati kakor otroka; tega nemaramo ne pri drugih, ne zase. Pač pa zahtevamo, da država sorazmerno da vsakemn narodu^ enake pripo močke za razvoj. Ti pr^iife^i^so dveh vrst: velika prometna sredstva in šolstvo. Pokrajine poleg morja bi se pa morale v tem eziru še mnogo bolj gojiti. Tako delajo vse države. Kako na gostem so železnice na Porenščini in na Vestfalskem. Kako visoko je razvito ondu-kaj vse, zlasti pa strokovno šolstvo. To povzdiguje Hamburg. Pa poglej v Avstrijo! Slovenci in Hrvatje se borimo za žive in mrtve za ljudske šole. Rokodelskih šol, višjih obrtnih šol, državnih kmetijskih šol, trgovskih šol niti ene za južnega Slovana! Med Nemci hipertrofija ; pri nas hiranje ! Kam šele z univerzo? In prometna sredstva. Avstrija nima le Trsta; jadranska obal ima še drugih lepih pristanišč. Dalmacija ima boljše naravne luke od Trsta; pa se nemore razviti, ker nima niti ene železnice do središča države. Ta železnica bi pač šla skozi slovansko ozemlje in bi utegnila dvigniti ubogo slovansko rajo! Zato se menda ne sme misliti nanjo! Kulturno in gospodarsko zanemarjeni slovenski jug se maščuje nad državo samo Slovenci in Hrvatje hiramo; a znami vred hira tudi država. Ko bi imeli voditelji v državi kaj zmisla za bodočnost, bi pač najprej v državnem interesu skrbeli, da se v prometnem in šolskem oziru dvignejo Dalmacija, Istra, Goriška in Kranjska. Ko bi se to zgodilo, bi industrija kmalu nastala. Investicije za Trst so v velikem delu proč vržene, dokler se v zvezi ž njimi ne zvrše potrebne investicije v povzdigo gospodarstva in kulture v imenovanih zemljah. Ali ni to najjasnejše znamenje za neumnost, s katero se vlada pri nas, da se na tiseče naših rojakov seli v ozadje Hamburga pomagat, da se dviguje to mesto, ker doma nima ne dela ne jela? Ali je mogoče zdrav razvoj Trsta in sploh avstrijske pomorske trgovine, dokler so obmorske dežele vsled državne budalosti, ali pa narodne krivičnosti tako zanemarjene, da dan za dnem na stotine svojih mladih moč pehajo na tuje? Da se seli Galičan, je umljivo; da pa mora Slovenec in Hrvat, ki se mu morje smeje v obraz, zgrabiti za potno palico in izseljevati, to je gospodarski nestvor. Ta nestvor je pa posledica politiškega nestvora avstrijskega vladnega sistema, ki šiloma heče imeti v južnih Slovanih helote. Menda bo čakala avstrijska državniška modrost toliko časa, da se zvrši germanizacija po naših pokrajinah. Po ti poti bo pa prej shirala država sama. 2. Trst ni nemško mesto. Misel, ki so jo imeli že avstrijski državniki, naj bi se Trst šiloma ponemčil, je neizpeljiva. Medtem ko se je ta misel gojila, in so se v tem zmislu zatirale najprirodnejše pravice slovanskega življa v Trstu in sosednih pokrajinah, je pa v revolucijski agitaciji vešči Italijan, podpiran od sosedne velike sona-rodne države, v Trstu sezidal roparski grad proti Slovanom in Avstriji. Danes Trst po svojem oficielnem mišljenju ni več avstrijski. Iz Italije se je nateplo v vse sloje pre- bivalstva na tisoče ljudi v to mesto, in ti dobro vedo, čegavi so. Kar izda država za sedanji« Trst, daruje Italiji. Za tujo državo meče milijone iz žepov avstrijskih davko-plačevavcev. Tisti proces, ki se je vršil v devetnajstem veku v Neapolu, Rimu, v Lom-bardiji in na Beneškem, napreduje sedaj v Trstu. V zadnjem štadiju je že. Ni mu že treba več rabiti pouličnih demonstracij in ž njimi revolucijsko vzgajati množice; ireden-tovska misel je gotova stvar. Avstrijski cesarski namestnik je tujec v Trstu. Samo dve nalogi ima: posredovati mora, da dobi Trst od avstrijske države denarnih podpor in skrbeti mora, da se slovanski živelj, ki po-mlaja mesto, čimnajprej poitalijanči. Izvrstno so izvrševali cesarski namestniki te drugo nalogo; pravijo, da ji je kos tudi Hohenlohe. Po dejanskih razmerah je še zdaj vkljub priseljencem iz Italije, gotovo 70 do 80 odstotkov v Trstu in v okolici ljudi slovanskega pokoljenja. Začetkom devetnajstega veka je bil Trst majhno mestece. Sosedne slovanske pokrajine so ga založile s človeškim materialom, ki ga je avstrijska politika predelala v Lahe. Južni Slovani so s svejimi sinovi in hčerami dvignili Trst in še vedno pošiljajo nove čete vanj, da tam v dragi ali vsaj v tretji generaciji zapadejo po modri razsodbi avstrijske politike narodni smrti. To ni ostalo brez vpliva na dušo južnih slovenskih rodov. Patriotizma je bil ogromen kapital v ti duši; ljubezni in zaupanja v vladarja, vneme in navdušenja za Avstrijo. A ta kapital se izrablja! Resnična beseda je tu potrebna. Ljudstvo se vzbuja in se že vprašuje: Čemu luksus države, če nas ne čaka druzega v nji, nego pogin? Tega nismo mi krivi. Proti državni ideji in patriotizmu nihče ne hujska slovenskega in hrvaškega ljudstva, razen države same. Zadnjič je plemeniti domoljub Biankini v državnem zboru opisoval, kaj mora storiti Avstrija za svojo mornarico. Zato je dobil v domači javnosti pomenljive odgovore. Dalmatinski listi (Jedinstvo, Srbski Dubrovnik, Hrv. kruna) in liberalni listi iz Banovine (n. pr. Pokret) so planili nanj, češ, da prodaja „avstrijanstvo" in skrbi, kake naj se povzdigne sovražnik Hrvatov v vele-vlast. Pomenljive besede! Čim dalj greš proti jugu, tem bolj izprevidiš, kako globoka je mržnja proti vladnemu zistemu, ki se že razvija v mržnjo proti državi. Srce boli človeka, ko sliši Srbe, Bošnjake, Črnogorce govoriti z največjim zaničevanjem o naši državi. Vprašati se pa moramo: Ali je kaj druzega mogoče. To se po sedanji poti ne bo ustavilo, marveč le še bolj pomnožilo. Če nas država sama pripravlja za Lahe, potem ni čuda, da gine zmisel za avstrijsko državno idejo. Mi stojimo odkrito na avstrijskem stališču in v našem politiškem programu je ena prvih točk: močna, zdrava Avstrija pod habsburškim žezlom. Zato obžalujemo sedanji razvoj, dasi uvidevamo njegovo logiko. V idealizmu svojega programa si ohranjamo patriotizem, a tudi sami izkušamo, kako nam sovražna birokracija hoče na vse načine izbiti naš idealizem. Iz vsega, kar smo rekli, pa sledi nujno: V zvezi z investicijami za Trst, če se hoče s tem povzdigniti avstrijsko gospodarstvo, se mora rešiti narodno vprašanje na slovanskem jugu. Sicer škoda vsakega groša! Rusko - japonsko vojsko. Iz umikanja ruske armade, kakor se vrši po najnovejših poročilih, iz slabega odpora, s katerim so se Rusi ustavljali zasle-dujočemu nasprotniku na pozicijah pri Tjelinu, se d k sklepati, kako hud je bil ruski poraz v bitki pri Mukdenu. Najkrajša strategična umikalna črta je črta Mukden Harbin in rusko armadno vodstvo bo moralo storiti vse, da dirigira rusko armado po tej črti v Harbin; kajti sovražnik lahke zapre umikanje vsem onim delom ruske armade, ki bi se utegnili umikati vzhodno od te črte skozi gorovje, ako bo tako neprestano, ko doslej, nadaljeval zasledovanje do svojega glavnega operacijskega objekta t. j. na najkrajši črti do Harbina. Japonci hočejo to važno strategično točko dobiti v svoje roke; s tem bi bil Vladivo-stok, ki je od morske strani že izoliran, odrezan tudi od suhega Rusko armadno vodstvo mora biti pripravljeno, brezpogojno braniti Harbin, odkoder se pozneje utegne pričeti rusko prodiranje v Mandžurijo. Kako se bo pač vršilo umikanje na 450 km. dolgi črti od Tjelina do Harbina, ki ji neprenehoma groze Hunhuzi, in ako bo japonsko armadno vodstvo uvedlo oni sistem zasledovanja, ki je svoj čas postalo za Napoleonovo armado 1. 1812 na njenem umikanju iz Moskve tako usodepolno. Mislimo si položaj pobite armade, ki se umika v sovražni deželi, napadana na fronti, na bokih in za hrbtom. Japonska, ki je v japonsko-kitajski vojski 1. 1894/95 v enourni bitki pri Pjenjanu, dne 16. septembra 1. 1894 popolnoma porazila kitajsko armado, si osvojila Port Artur in Vajhajvaj, je morala pustiti sadove svojih zmag ter zapustiti osvojene si pozicije vsled vmešavanja tujih vlasti. Kitajska ji je morala plačati le primerno vojno odškodnino. Z bitko pri Mukdenu je končan prvi del za nepripravljeno Rusijo tako nesrečno začete vojske. Deli se v tri dele: 1. Operacije na morju, ki so se končale, ko je bilo uničeno rusko vzhodno azijsko brodovje. 2 Obleganje Port Arturja ter padec te pomorske trdnjave. 3. Operacije na suhem, ki so se končale z bitko pri Mukdenu ter z umikanjem pobite ruske armade Zakaj je bila ruska armada pobita pri Mukdenu ? 1. Zato, ker ni imela dobro organizo-vane opazovalne in obveščevalne službe, vkljub mnogobrojni konjenici. 2. Kot ofenzivna armada se je preveč zavarovala z okopi, je ostala bolj v defen-zivi ter se zadovoljila le s tem, da je odbijala sovražne napade, namestu, da bi sama pričela napadati. 3. Na razpolago ni bilo, kakor se vidi, nobenega temeljitega operacijskega načrta, ker na vojsko z Japonci sploh nihče niti mislil ni. — Iz dosedanjih operacij japonske armade pa se di sklepati, da se natančno drži popolnoma v detajle izdelanega operacijskega načrta, naj velja, kar hoče. 4. Ako se je pa ruska armada čutila po številu slabejša, tedaj se je umikanje pričelo prepozno in katastrofa ni mogla izo-stati. Že krožijo glasovi, da namerava Japonska osvojene dele Mandžurije vrniti Kitajski; to bi pomenilo silno zvito politično potezo. V istem trenutku, ko Kitajska zopet zasede svojo provincijo, je že izključeno prodiranje ruske armade proti jugu. Sicer se Rusija razpre s Kitajsko; s tem bi bil pa dosežen cilj japonske diplomacije. Te stvari razpravljamo popolnoma nepristransko in sodeč le po dosedanjih uspehih. Upamo pa, da se vojna sreča v drugem delu vojske ne bo popolnoma obrnila od ruske armade. Zakaj so Rusi zapustili Tjelin T London, 18. marca. »Daily Tele-graph" poroča iz Tokia : Po izkušnjah pri Mukdenu je rusko armadno vodstvo sklenilo, pustiti v Tielmu le malo zadnjo stražo, vsled česar je Ojama ta kraj zavzel skoro brez boja. Glavna ruska sila se je naglo umaknila na železnici proti Kiajkunu, da uide obkoljtnju. Rusi niso imeli časa odpraviti vsega streliva in mnogo tega je padlo v roke Japoncem. Kronski svet v Carskem selu. Pariz, 18. marca. „Echo de Pariš" poroča iz Peterburga: V kronskem svetu, ki se je vršil v Carskem selu pod carjevim predsedstvom, se je med drugimi vršil tudi sledeči prizor: D<>šlim generalom je bilo naročeno, posvetovati se izključno le o sredstvih za nadaljevanje vojske. V glavni seji je car sam izpregovoril: »Gospoda moja! General Kuropatkin je moralično razdrt. Toda v tem trenutku je njegov ugled dvojen, kajti šele sedaj spoznam velike usluge, ki mi jih je doslej izkazoval v vojski On mi podaja svojo demisijo. Ne pozabite pri njegovi nesreči na niegove velike kreposti! Dovoljujem Vam, da se takoj pričnete posvetovati o tem, naj se-li pusti Kuropatkinu vodstvo armade." Vsi generali so bili silno ginjeni. General Diagomirov je izpregovoril prvi; v kratkem je narisal Kuropatkinove operacije ter slednjič predlagal, da se ga odpokliče. Tem izvajanjem so se pridružili tudi drugi generali, nakar se je z vsemi proti trem glasovom sklenilo, odpoklicati Kuropatkina. Japonci zasedli Inpan. London, 18. marca Japonski oddelek, ki je zasedel Inpan, je prodrl okolu 80 milj severno proti K i r i n u. Japonci zasledujejo umikajoče se Ruse. Začudeni ruski vojaki. Berolin, 19. marca. Čete prva ruske armade na levem krilu v btki za Mukden niso mogle pojmiti, zakaj se morajo umakniti, ker so bila njihova stališča v goratih krajih izredno ugodna. Začudenje, da so ostale armade imele nesrečo, je bilo veliko, ker je prva arm»da imela uspehe. Ojama v Mukdenu. Maršal O ama in njegov štab sta prišla 15. t. m. v Mukden pri južnih vratih. Japonske čete so napravljale z od krogelj razstrganimi zastavami š;ialir. Kitajski uradniki so pozdravljali O j a-m o in tisoče Kitajcev je bilo na cestah. Po cestah je viselo mnogo japonskih zastav. London, 19 marca. Japonci so pri zasedanju Mukdena ujeli 6000 ruskih vojakov. Sedaj je življenje v Mukdenu zopet v navadnem tiru. Prodajalnice so odprte. Živila so sicer še vedno draga, a vendar postajajo počasi ceneiša. Kuropatkinovo slovo. Berolin, 18. marca. Kdor je videl Kuropatkina prt d odhodom v Harbin, pravi, da je napravil nanj jako žalosten vtisek Oči njegove so medle in leže globoko v votlinah Kuropatkin je dejal k svojim spremljevalcem : „Vso zalogo ve'ikih križev sem razdelil med najpridnejše med pridnimi. To je bila moja zadnja akcija kot armadni poveljnik". Nato so v Harbinu navzoče čete defilirale mimo Kuropatkina, ki jih je žalostno gledal Kuropatkin je stal pri odprtih vratih svojega železniškega voza. pozdravljal vojake m jim klical besede tolažbe in navdušenja. Ko je zadnji oddelek prikorakal mimo njega, je odvezal sabljo in jo oddal svojemu adiutantu z izrazom, o katerem adjutant pravi, da ga ne more ponoviti. Pariz, 19 marca. Iz Peterburga poročajo, da je bil Kuropatkin pri slovesu od svojih vojakov jako ginjen ter da je vzkliknil: „Kaj bo sedaj z armado?" Zadnja Kuropatkinova poročila. Peterburg, 18 marca. General Kuropatkin je brzojavil carju dne 16. t. m.: Zadnje čete naie armade so dne 15. t. mes. imele boj na višinah južnovztočno od Tje-lina in pri vasi Palicuan, južnovztočno od Tjelina. Ponoči so se čete umaknile na pozicije pri Sinuasito ob reki Liaoho in pri vasi Kanlintsa, ne da bi jih sovražnik nadlegoval Dne 16. t. mes. so čete korakale dalje. Dne 15. t. m. so Hunhuzi zasedli mesto Fakumtn. Peterburg, 18 marca. Brzojavka generala Kuropatkina od 17. t m poroča: Po ukazu V o šega Veličanstva, katerega sem prejel dne 16. t. m., sem d n e 1 7. t m. j izročil generalu Lineviču po- ■ veljstvo nad četami na kop - ! neminnamorju. Linevič carju. Peterburg, 18. marca. Generali Linevič je brzojavil cariu, da je dne 1 17 t m. prevzel poveijništvo nad vsemi četami na kopnem in na morju, ki se bojujejo proti Japoncem. Peterburg, 19. marca. General Linevič poroča z d n e 1 8. t. m.: Japonske baterije so obstreljevale včeraj naše j oddelke v dolinah Tavanpun in Yanpu. Sovražnik se je pokazal v bližini Kaetaitse. Mesto Fakumon je zasedla japonska konjenica. Naše armade nadaljujejo s koncentriranjem. Poročilo maršala Ojame. T o k i o, 18. marca. (Uradno) Maršal Ojama poroča, da so japonske čete dne 16. t. . vztočno od reke Liaoho r a z -gnale osem ruskih eskadronov, ki so imele seboj topništvo, nakar so Japonci zasedli neko višino, ležečo severno od Tjelina in na desni strani reke Liaoho ter odtod obstreljevali umikajoče se sovražne čete, ki so obstojale iz ene divizije pehote in več eskadronov. London, 18. marca. Listi priobču-jejo neko brzojavko Ojame, ki trdi, da je desno japonsko krilo ujelo mnogo Rusov in zaplenilo mnogo stvari. Desno japonsko krilo prodira hitro ob Kirinski cesti in poizkuša ujeti sovražnika. Sovraštvo med ruskimi generali? Pariz, 19. marca. V nacijonalistiških krogih so jako nejevoljni, da je odpoklican Kuropatkin. Nekateri listi še nadalje slave Kuropatkina kot najsposobnejšega ruskega generala, ki je imel v tej vojski le smole. Z odpoklicanjem Kuropatkina so ruski vo jaki baje izgubili vse zaupanje do častnikov. Cuje so, da so si generali Linevič, Kaulbars in Heršelman sovražni. Posebna sreča bo, če bo Linevič brez velikih bitk prišel v Harbin. Klado kritizira. Peterburg, 17. marca. Kapitan Klado priobčuje oster članek pod naslovom: Ali je bilo mogoče pred videti dogodke na Daljnem Vzhodu? Pisatelj trdi, da je bilo mogoče že naprej razsoditi, kaka bo usoda ruskega brodovja na bojišču. Vzroki so bili jasni iz početka: Ruska nepripravljenost, pomanjkljivost brodovja in poman kanje izobrazbe. So še zdaj ljudje v Rusiji, pravi Klado, ki se nečejo ničesa naučiti. Nova vojskina sredstva. Ruski ohotniki (lovci) so dognali, da imajo Japonci med svojimi ovirami pred utrdbo napravljene tudi električne zveze, ki so zvezane z zvonci. Kakor hitro kdo tako žico napne ali pretrga, pozvoni zvonec ne le k posadki v dotični utrdbi, ampak tudi daleč zadaj na pozicijah. Rusi rabijo za ogledniško službo tudir avtomobil. Ta ima seboj do 20 m. visoko lestvo, ki stoji na njem. Na to lestvo zleze potem oglednik, ki je telefonično v zvezi z zemljsko postajo Prostor si razsvetljuje s posebnim metalcem svetlobe. Rusi imajo več takih opazovalnih lestev na avtomobilih, kar se je dobro izkazalo. Nova bitka? Neverodostojni angleški list „Daily News" poroča iz Njučvana, da so severno "od Tjelina ob križišču potov pri S u n -taiju japonski oddelki, ki so pridrvili od vzhoda, zopet ustavili umikanje Rusov. Bije se velika bitka, v kateri imajo Rusi strašne izgube. Natančnejših podatkov še ni. Ruskim zadnjim oddelkom je Nogi prestrigel pot. Pri Tjelinu je bila samo ena ruska divizija v ognju, ki je pri umikanju izgubila vso ar-tiljerijo in municijske kolone. Pri Tjelinu so Japonci ujeli mnogo Rusov. Peterburg, 18. marca. Boji severno od Tjelina dalje trajajo. Rusi so potisnjeni nazaj enkrat na desnem, enkrat na levem krilu. Cuje se, da močni japonski topniški oddelek zahodno od železnice koraka proti severu, da odreže železnico. Natančnejših podatkov ni. London, 19. marca. Tukajšnji listi poročajo, da močni japonski oddelki stoje pri Sengkvasiengu v boju z ruskimi četami, katerim poveljuje general S o-b o 1 j e v. Rusi se hitro umikajo proti severu. L o n d o n, 19 marca. Peterburški »Rus" poroča z dne 18. t. m.: Boji na umikanju se nadaljujejo. Levo rusko krilo je v veliki nevarnosti, ker Japonci neprestano nadaljujejo s prodiranjem svojega desnega krila Nekateri japonski oddelki prodirajo proti severu na zahodni strani železnice, vendar v precejšnji oddaljenosti od železniee. Baron Sujemacu o položaju. Pariz, 18. marca. Vprašanje o miru ni napredovalo niti za en korak. — Izpre-memba v nadpoveljstvu kaže da Kusija namerava nadaljevati vojsko. V »Matinu* se izraža Sujemacu, da mora Japonska vojsko nadaljevati, dokler ne bo Rusija prosila miru »Zahtevali bomo precejšnje vojne odškodnine. V šestih ali sedmih mesecih ali v enem Ittu, ko bomo vzeli Harbin, Vladivostok inSahalin, bodo' naši pogoji morali biti vsi drugačni, ko danes. Iz našega 45 miliionskega naroda moremo postaviti še armado pol milijona ali celo enega milijona vojakov. — Ti ljudje bodo v kratkem dobri vojaki. Vojaka izurimo v dveh mesecih. To smo dokazali, in nemore se reči, da so naši vojaki slabejši ko ruski. — Ti ljudje gredo navdušeno v vojsko, so strastni patrijotje. Tudi denarnih sredstev nam ne manjka; vedeli smo za izdatke že naprej in lahko vzdržimo leta; kar hočemo, ni moralično ponižanje Rusije, ampak trajni mir in priznanje pravičnih zahtev." Rusko-kitajska banka. Petrograd, 18 marca. O govoricah, češ, da je rusko-kitajska banka povodom umaknenja Rusov iz Mukdena izgubila a dva milijona srebrnih palic, ni na vodilnem mestu ničesar znanega. Ruski topovi. Čantafu, 15. m^rca. (»Nov. Vr.") j Tokijska poročila o mnogoštevilnih ruskih topovih, ki so jih baje dobili Japonci, so izmišljena. V Harbinu. H a r b n, 15. ma'Ca. Mesto se napolnjuje z ranjenci. Cuje se, da se klatijo na zapadu pri Cicikaru velike tolpe Hun-huzov. Rusko prebivalstvo je jako prestrašeno. Več Kitajcev in Korejcev ie aretiranih. Japonski načrti. London, 18. marca. V Tokiu mnogo razpravljajo o umikanju Rusov. Harbin smatrajo za logično opirališče, vendar pa bodo Rusi morebiti izkušali držati črto Kirin. Dežela med Kajnanom in Sungarijem je nerodovitna. Vojnopolitični cilji Japoncev so se pa med tem zelo izpremeiuili. Poprej so bili zmerni višji svetniki Japoncev za to, da se prodiranje v Mandžuriji principijelno omeji. Japonci naj bi ne prodirali do Harbina Toda zmaga pri Mukdenu sedaj ovira to stranko in večina glasov je za to, naj se zmaga do skrajnosti izkoristi. Japonsko časopisje izjavlja, da zadnji uspehi presegajo najdrznejše nade ter prerokujejo, da bo ruska vojska kmalu popolnoma udušena, ker so Japonci zasedli Tjelin ter prodirajo naprej. Vzroki ruskih neuspehov. Kolin, 18. marca. „Koln. Ztg." poroča iz Peterburga: Glavni vzrok ruskih porazov sploh posebno pa še pri Mukdenu, je po mnenju dobro informiranih osebnosti pomankljivo ugledništvo in nesposobnost mnogoštevilnih častnikov vseh činov. O ruskem vojaku je le en glas hvale; on ni kriv, da armada doslej ni dosegla ni ene zmage. Kuropatkin in Grippenberg. Berolin, 17. marca. O aferi Kuropatkin-Grippenberg poroča »Schlesische Volksztg." iz Peterburga: Po Grippenbergo-vem povratku od Sandepua na svojo lastno pozicijo je Kuropatkin zahteval podrobno poročilo pri vseh poveljnikih, kako se je vršila akcija. Grippenberg je odklonil to poročilo v kratkem generalnem raportu ter izjavil, da vso odgovornost prevzame sam ter da takoj odpotuje v Peterburg. Kuropatkin je prosil v odgovoru ustmenega pogovora, kar je Grippenberg odklonil. Nadalje je ignoriral šest vabil, ki mu jih je poslal nadpoveljnik po kurirjih. Nato je Kuropatkin predlagal, da se dogovorita po „ telefonu, nakar je dobil odgovor, da je na Grippenbergovih pozicijah pretrgan telefon. Nato je Kuropatkin zapovedal popraviti telefon ter je poklical Grippenberga. Njegov ordonančni častnik pa je odgovoril, da Grippenberga boli vrat in ne more govoriti. Nato je zapovedal Grippenberg pretrgati telefon ter naznaniti v glpni stan, da odpotuje v Peterburg, ko je poprej dobil od carja brzojavno dovoljenje za povratek. Rusko umikanje. »Novo Vreme" piše, da se rusko umikanje ne vrši res tako neredno, kakor se piše. Za dobro razpoloženje čet je dokaz dejstvo, da so deli drugega sibirskega voja sijajno odbili japonski napad. Le izmišljotina je. kar govori neko tokijsko poročilo o 26000 mrtvih Rusih, 40000 ujetnikih, o velikem številu zaplenjenih topov, med temi 100 težkega kalibra. Japonci so bilivveliki premoči, vendar pa morajo biti njihove izgube mnogo večje ko ruske. Rusi so vjeli mnogo Japoncev ter so vzeli seboj tudi topove in strojne puške. Vredno je, da se za-bilježi, da so se Rusi umaknili iz kraja, kjer se je 10. marca bil hud boj, o mraku pojoč, ne da bi jih zasledovali Japonci. Japonsko ogleduštvo. Pri nekem Japoncu, ki je bil ubit pri j Mukdenu, so našli časopis »Japan Times", I v katerem se naznanja Grippenbergov od- j hod v Peterburg. List je bil pa izdan tri ; dni prej, predno se je to res zgodilo, torej | v času, ko je le malo Rusov vedelo za celo stvar. Pred kratkim so odkrili v Mukdenu popolnoma urejeno japonsko ogle-duško pisarno, v kateri je bilo uslužbenih 17 Kitajcev. Pri tem so našli več kart z vsemi ruskimi pozicijami okrog Mukdena, ki so bile popolnoma natanko narisane, zraven je bilo tudi priloženo poročilo, ravno pripravljeno, da se odpošlje. Kitajce so prijeli; povedali so, da so obiskavali posebni ogleduški kurz v Cindšonfu ter da je v Mandžuriji več takih ogleduških pisarn, ki jih sedaj marljivo zasledujejo. O kapitanu Kladu se še poroča, da mu je vlada dosedanje dohodke skrčila na četrti del dosedanjih dohodkov. Avstralski konji za Japonsko. London, 18 marca Japonska vlada je sklenila v ^vstraliji dogovor za mnogo-brojne pošiljatve konj Odpošlje naj se 10.000 konj. Nadaljnih naročil se pričakuje, kakor hitro bodo popravljeni prevozni par-niki. Ze kupljene konje hitro vkrcavajo. Rusko posojilo. Kolin, 18 marca. Petrograjski dopisnik »Koln. Zeitung" je sporočil svojemu listu, da se na merodajnem mestu drže načela, da se mora nadaljevati vojna do popolnega uspeha, česar ne zamore menjati — kakor zatrjujejo dobro obveščene osebe — tudi odpoved francozkih bank ter velika prepadenost in nevolja. Ako ne pride do sporazuma med interesiranimi ruskimi in francoskimi finančnimi krogi, 'tedaj najme Rusija posojilo doma. Udeleženci zatrjujejo da se je na sedanjih pogajanjih glede posojila šlo le za pripravljavne razgovore; končna pogodba se ni nameravala skleniti. Finančni minister Kokovzov je namreč povodom pogajanj glede zadnjega posojila, najetega v Nemčiji, izjavil, da ne najme novega posojila do 1. aprila. Pogajanja se baje nadaljujejo. Mandžurski kitajski podkralj. London, 18. marca. List »Morning-post poroča iz Pekinga od 17 t. m.: Kitajska vlada je imenovala Šio Gerhena podkraljem v Mandžuriji Sao-Gerhen je imel te dni razgovor z japonskim odposlancem v Pekingu ter se nemudoma poda v Mukden. Govor japonskega minister-skega predsednika. London, 18. marca. „Daily Tele-graph" poroča iz Tokija od 16. t. m.: Japonski ministrski predsednik je imel na nekem shodu finančnikov govor, v katerem je izjavil, da je težko reči, kedaj bo zvr-šila vojna. Ruse povsem poraziti bo izvenredno težavna naloga, ki zahteva, da je ves japonski narod složen Minister je izrazil nado, da bodo finančniki velikodušno podpirali vlado. Dosedanji uspeh vojne je ugodneji, kakor se je zamoglo predvidjati, ko je Japonska pričela vojno. Tedaj je bilo vse negotovo, toda sloga naroda je vodila do nepretrgane vrste zmag na morju in na kopnem Nadalje je minister priobčil, da so tudi ino-zemci bivajoči v Japonski podpisali novo posojilo. Načela novega deželno-brambovskega ministra fcm. Schonaicha. Listi priobčujejo izjave novega avstrijskega ministra za deželno brambo, fcm. Schonaicha, o vprašanjih, ki ravnokar razburjajo širšo javnost. Glede skupne armade sodi, da se mora vzdržati. Zato je tudi proti carinski ločitvi Ogrske od Avstrije, ker bi tej sledila tudi ločitev v armadi Posebnim zastavam v ogrskih polkih ne nasprotuje. Izprememba pouka na vojaških zavodih pomenja gotovo nevarnost za skupnost armade. Poveljni jezik v armadi mora ostati nemški. Ne gre se za nemščino, marveč za jezik, ki ga morajo razumeti vsi poveljniki. Če se pa vpelje ©grščina kot poveljni jezik pri ogrskih polkih, bi se tudi znanje nemščine med častniki zmanjšalo in trpela bi odporna moč skupne armade, ker glavno v odločilnih trenutkih je, da se razumejo poveljniki. Če bi dobili Ogri ogrski poveljni jezik, bi ga zahtevali tudi Čehi, Poljaki Rusini in Italijani. Imamo jako dobre častnike v naši armadi, a Mezzofanti niso in tega tudi ne moremo zahtevati od njih. Minister je trdno prepričan, da se bo, izvzemši pri konjenici, uvedla dveletna vojaška služba. Novi kazenski red bo odgovarjal najmodernejšim zahtevam. Razprave z vojaki, ki niso zmožni nemščine bodo izvedli s pomočjo tolmačev. Topništvo se mora izpopolniti s havbicami in modernizirati. Vpeljati se bodo morale strojne puške. Položaj na Ogrskem. Z govorom avstrijskega ministrskega predsednika o razmerah med našo in ogrsko državno polovico so mažarski politiki dokaj zadovoljni. Glasilo katoliške ljudske stranke sklepa, da se na Dunaju še niso odločili, kako bi rešili položaj. Grof Tisza je rekel o Gautschu, da je bil njegov govor korekten. Listi poročajo, da bo neodvisna stranka omejila svoje zahteve. Ce se vladar še ne bo udal, bo uprizorila naj-ostrejši upor. V Košutovem stanovanju je bilo posvetovanje, pri katerem so navzoči izražali mnenje, da brez ugodne rešitve jezikovnega vprašanja v armadi ni upati rešitve krize. Košut je proti koalicijskemu ministrstvu. Vladar je napram vsem parlamentar cem, ki so bili pri njem, izjavil, da se skupnosti armade ne sme dotikati, na drugi strani se pa čuje, da bi bil vladar vendar voljan dati nekaj vojaških koncesij, seve ne v zadevi mažarskega poveljevalnega jezika, pač pa nekaj reform glede polkovnega jezika, emblemov ter vojaškega kazenskega reda. Govori se, da bo vladar izdal manifest na narod. Dogodki na Ruskem. C u r i h , 17. marca. V Peterburgu so ustrelili 6 častnikov Preobraženskega gard nega polka, ker niso pustili dne 22. januarja streljati na delavce. B e r o 1 i n , 17. marca. Iz Peterburga poročajo: Združile so se vse ruske srednje stranke s poljsko. Poljaki so obljubili, da ne bodo zahtevali obnovitve Velike; Poljske. Skupni in edini smoter jim je ustava. Vladni krogi podcenujejo važnost združitve. L i p s k o , 18. marca. „Leipz. neueste Nachrichten" poročajo iz Peterburga : Med ministri je veliko nesporazumljenje. Witte je nasvetoval, naj bi se razpustil ministrski svet, ker je le tako omogočiti odstop svobodomiselnih ministrov brez velikega škandala. Peterburg, 18. marca. Za ,M0' skovsko kmetijsko družbo" je velika škoda, ker so ji odvzeli naslov „L.arska". Le carske družbe imajo pravico sklicevati brez izreč-nega oblastvenega dovoljenja shode in priobčiti tiskovine, ne da bi jih odobrila stroga ruska cenzura. Moskovski liberalci so izgubili vsled tega vladnega koraka svoje duševno središče. Peterburg, 18. marca. Ruski mi nister za notranje stvari je ukoril glavnega urednika „Vladnega vestnika", Kulakov-skega, ker je pustil carjev manifest iz 3. marca natisniti, ne da bi mu ga doposlal senat, ki mora pustiti prej natisnit vse carjeve ukaze in oklice, kakor jih smejo priobčiti vladni in zasebni ruski listi. Peterburg, 18. marca. Preiskavo o položaju v bakuški guberniji bodo poverili nekemu senatorju. Najbrže bo imenovan Musminski. L o d z , 18 marca. V nekaterih tovar- nah so pričeli delavci stavkati. L i b a v a , 18. marca. Deset oseb je včeraj zvečer napadlo na najživahnejši ulici dva policista. Enemu so vzeli orožje in ranili njegovega tovariša, potem so pa pobeg nili. Varšava, 18. marca. Ravnateljstvo Vislskih železnic je dobilo grozilna pisma, vsled česar se boje napadov na mostove. Ravnateljstvo je zahtevalo, naj zastraži vojaštvo mostove. Peterburg,18. marca. Uradni rus. brzojav naznanja, da je izmišljena vest, češ, da so 900 zaradi verskih prestopkov zaprtih oseb izpustili iz pravoslavnih samo stanskih zaporov. V teh zaporih je bilo zaprtih le 7 oseb, ki so jih pa že izpustili. Varšava, 18. marca. Vsled strahu pred mobilizacijo so pričeli včeraj v Lodzu delavci stavkati v predilnicah. Tudi v Varšavi pričakujejo stavke, osobito groze s stavko poleg delavcev v predilnicah tudi kovinarji. Ravnateljstvo železnične proge Varšava-Dunaj bo prosilo vlado za dovoljenje, da zviša vozne tarife, da bo moglo zmagati večje stroške, ker so se zvišale železničarjem plače. London, 18. marca. .Morn. Leader" poroča iz Kodanja: Policija je prijela neko žensko, ki je mnogo občevala s skrivnost nim tujcem, ki je umrl v hotelu Bristol, ko se je razpočila bomba. A pri njej niso našli ničesar drugega, kakor sliko rajnika. Ta slika je za policijo velike važnosti, ker je bil rajni tako izpremenjen, da niso mogli več razločiti obraza. Peterburg, 18. marca. Včeraj je bil objavljen carjev ukaz, s katerim se ustanovi namestništvo v Kavkazu Namestnik bo imel posebne diktatorske, vojaške in civilne pravice. Peterburg, 19. marca „Nov. Vr." poroča iz Bakua: Zadnjs nemire so brcz-dvojbeno povzročili armenski vstaški od bori: V statističnem uradu mestnega urada so našli knjižnico krajevnega odbora in so zaprli 10 oseb. V Peterburgu je med zapr timi osebami 39 anarhistov. L v o v , 19. marca. „Gazeta Narodova' poroča, da agitatorji v kijevskem okraju zelo agitirajo, da bi kmetje povzročili nemire, če se izvrši nameravana mobilizacija. Kmetje baje izjavljajo, da se bodo s silo uprli mobilizaciji, ker rajši umro v domovini, kakor v Mandžuriji. L v o v, 19 marca. Med kmete na Ukra jini razširjajo oklice, v katerih se poživljajo posestniki, naj polovico zemljišč po-razdele med kmete. Kmetje groze prirediti velike nemire, ako se to ne zgodi. L v o v , 19. marca. „Gaz. Narod." poroča iz Peterburga: Kmečke nemire na Rusko-Poljskem podpirajo pravoslavni popi, ki poizkušajo kmete nahujskati proti šlahti, zemstvam in sploh proti vsaki ustavni iz-premembi. S tem se hočejo prikupiti v Peterburgu L v o v, 19. marca. Varšavski policijski načelnik je ukazal z revolverji oborožiti sluge na tehniki, ki bodo pri morebitnih nemirih tako oboroženi lahko pomagali policiji. Peterburg, 19. marca. Minister za notranje stvari je odposlal tajnega svetnika Sveginceva v razburjene ruske kraje, da za-duše nemire. B e r o 1 i n, 19. marca »Lokalanzei-gerju" poročajo iz Moskve: Policija je od krila veliko tajno zalogo orožja in streliva prekucijske stranke. Zaprli so 100 sumljivih oseb. Peterburg, 19. marca. V orelskem in kurskem guberniju 700—1000 mož močne kmečke čete napadajo posestva in jih plenijo. Nemire so povzročile vesti o mobilizaciji in pa poročila vojaških invalidov, ki pripovedujo o naporih in grozah sedanje vojske. Peterburg, 19. marca. Policija je dognala, da je imel anarhist Nauman, ki je nameraval napad na carico vdovo Marijo Feodrovno, štiri sokrivce, ki jih je že policija zaprla. Kijev, 19. marca. Kijevske dame nabirajo podpise za prošnjo na vlado, da se naj o umetniško-literarnem klubu prepovedo hazardne igre. V tem društvu so nekateri izgubili ogromne vsote. Častnikom je prepovedano obiskovati društvene prostore. Pomnožitev ameriške armade in vojnega brodovja. Predsednik Zedinjenih držav, Roosevelt, je imel pri slavnostni pojedini „Društva sinov ameriške revolucije" govor, v katerem je naglašal potrebo, da se pomnoži ameriško vojno brodovje. Rekel je, da se le na ta način da najlažje preprečiti vojska z drugimi državami. V nadaljnem svojem govoru je obžaloval Roosevelt, da kongres noče dovoliti potrebnega drobiža za velike vojaške vaje. Tako ni mogoče, da bi imeli armado, ki je enakovredna onim drugih držav, ker ne moremo izuriti moštva v veli kih četah. Američani ne nameravajo odsto piti Istmuškega prekopa in ne svojih otokov in zato je potrebna pomnožitev ameriškega vojaštva. Vstaja Arabcev proti Turkom. S turško vlado niso nikjer zadovoljni; tudi Arabci se upirajo, dasi so pravi in za grizeni mohamedanci. Ker jim turški guverner ni hotel izpolniti stavljenih zahtev, so pričeli oblegati mesto Sanaa, ki ima 5000 mož turške posadke. V London so celo do-šla poročila, da so si uporni Arabci že osvojili mesto. Oboroževanje Turčije. Turčija se počasi, a vztrajno pripravlja na vojsko. Brzostrelne baterije, 16, so že poslali deloma v Skoplje, v Mustafa paša in pa v Monastir. Turčija sedaj jemlje konje, kjer jib dobi; ker v turški armadi občutno pogrešajo zadostnega števila konjiče. Predno je izbruhnila rusko-japonska vojska, so do bivali Turki konje v Rusiji, a ko je nastala vojska, je Rusija prepovedala izvoz konj. Vkljub prepovedi nameravajo turški vladni krogi poizkusili svojo srečo pri ruski vladi, da dovoli izvoz ruskih konj v Turčijo. Boje se pa Turki, da bi Rusija zahtevala prosto pot skozi Dardanele. In zato bo Turčija naj brže nakupila konje na Ogrskem in pa v Mali Aziji. Zgradbe vojaških cest v Makedoniji in odrioskem pašiluku ne napredujejo tako, kakor žele turški vojaški krogi. Letos so pri novačenju v Albaniji in Makedoniji dobili le malo vojakov, ker je pobegnilo mnogo mladih ljudij. Sultanu je bilo ukradenih mnogo važnih spisov. Tudi poročila iz Makedonije razburjajo sultana. Vsak dan dobiva iz Makedonije poročila o krvavih spopadih med vstaši in turškimi vojaki. Napete razmere med Bolgarijo in Turčijo. Splošno pozornost je povzročil članek, ki ga je priobčilo vladno glasilo bolgarske vlade „Novi Vek". V ostrih besedah se očita Turčiji, da hoče spraviti s sveta vse neljube osebe in preprečiti vse reforme. Turška vlada razširja po časopisju vesti, da se otorožuje Bolgarija in da bolgarske vsta-ške čete prestopajo na makedonska tla. To dela Turčija zato, da bi pridobila zase evropsko javno mnenje, ko bo prebivalstvo vsled turških nasilnosti prisiljeno zgrabiti za orožje. O ločitvi cerkve od države bo pričela razpravljati francoska zbornica jutri. V petek so s 347 proti 245 glasovom sklenili, da se prične razprava. Z Balkana. Solun, 19. aprila. Vedno bolj neugodna poročila dohajajo t, dežele v Solun. Dne 14. t. m. so se spopadli v bližini Ar-zanskega jezera in Smojana bolgarski vstaši s turškim vojaštvom. Turki so ubili dva bolgarska kmeta. Bolgarska četa, močna 25 mož, je napadla nekaj turških potnikov, ki so bili na potu s strumniškega kolodvora v mesto. Potnikom so prihiteli na pomoč turški vojaki, ki so jih pa Bolgari pognali v beg. Pri hanu Avdi paša na cesti od Per-lepa v Monastir je bil boj med turškim vojaštvom in neko bolgarsko vstaško četo. Bolgari so izgubili sedem mož Pri vasi Kajali so Turki ubili nekega bolgarskega kmeta. Bolgarski vstaši so zažgali pri vasi Cirilovo grški samostan „Prerok Elija" iz maščevanja, ker so Grki turški ogleduhi. Ravnateljstvu železnične proge Solun Carigrad je naročila turška vlada, da naj ima pripravljeno za prevoz vojaštva potrebno število lokomotiv in železničnih voz. Mitroviškega muftija, Halmi efendija, je 16. t. m. ustrelil neki Albanec, ki je pobegnil. Turčija je dovolila, da sme imeti bolgarska cerkev v Skopljah zvonove. Ruski jezik na Francoskem. Iz Pariza javljajo, da je francoski naučni minister izdal naredbo, ki nalaga, da se ruski jezik poučuje na licejih in gimnazijah. Dnevne novice. Ni dneva, da bi ne bilo čuti o bojih, na padih, plenenju in o drugih grozodejstvih. Kako liberaloi rešujejo Jesenice. O znani nemški pritožbi proti imenovanju častnih občanov jeseniških je pisal »Narod": „Obetane akcije se pa ni prav nič bati. To nemško kričanje nas sili samo na smeh. Volitev seje i z v r š i 1 a s t r o g o zakonito in zato ne moreta ne deželni odbor in ne deželna vlada ničesar storiti, tudi če bi hotela. Izvolitev častnih občanov spada med avtonomne posle vsake občine in se sme razveljaviti tak sklep samo, če se je kršil zakon. Na Jesenicah se je postopalo strogo zakonito Najboljši dokaz, da se je res postopalo točno po določbah veljavnih zakonov, je pač to, da ne morejo Nemci navesti niti sence kake nekorektnosti, niti najmanjšega po-greška. Proti izvolitvi častnih občanov ugovarjajo zgolj in edino iz nemškonacijonalnih nagibov, svoj ugovor utemeljujejo zgoli s tem, da novi častni občani pri volitvah — ne bodo glasovali z nemško stranko. Na take ugovore se pa ne more in ne sme ozirati ne deželni odbor, ne deželna vlada in tudi osrednja vlada ne more ničesar storiti, ako neče kršiti postave in mesto po pravici postopati z nasilstvom. Naj torej Nemci kriče kolikor hočejo, saj s tem vlivajo samo — olja v ogenj!« In danes je imenovanje r a z -e 1 j a v 1 j e n o , ker seja ni bila pravilno sklicana. Ta dogodek je vsekako jako žalosten, in bo imel gotovo neprijetne posledice, gotovo ne na korist slovenski stvari na Jesenicah. A kako je to prišlo? Da se stvar razume, smo jo dolžni pojasniti: mladiči vodijo politiko in mora biti liberalna. Hoteli so dati udarec v prvi vrsti »klerikalce m", potem še le N e m c e m. Tudi sedaj še molčimo, kako je nekdo (imeniten mož!) pregovoril naše može, da so 9 liberalnih častnih občanov volili a samo 4 katoliško-narodnega mišljenja. A ti možje sedaj gotovo spoznajo liberalne zvijače, saj je zahrbtna igra liberalcev pokvarila vso akcijo! Bodite odkriti, brez zvijač, in ne izkušajte vtihotapiti večine li beralcev v občinski odbor, pa bodo vseeno volili katoliško-narodni odborniki častne občane in dobili večino nad Nemci! Sedaj bo težje, ko je bilo prej. Dva nova virilista sta vstopila v odbor: Madile in Trappen. Vseh odbornikov je sedaj 26, dvetretinjska večina 18. Nemških odbornikov je 7 in savski podžupan 8 ; Slovenci z g. K r a -šovcem vred komaj spravijo dvetre-tjinsko večino skupaj Torej brez „klerikalcev" bo šlo težko. Vsi se sedaj gotovo ne bado pustili ujeti. Tako se godi, ako strastno strankarsko sovraštvo liberalcev jemlje ves razum in vsako previdnost. Zopet smo videli, da je liberalcem njih strankarska korist nad interesi slovenstva. In vsled tega mora trpeti vse. Res: Liberalcu nobene vere ! Prazno bob-nanje in širokoustenje po ,Narodu" nas ne bo rešilo, ako so pa dejanja n a -rotna besedam. Katoliško politiško društvo Vrhniki je imelo v prošlem letu 560 ročilo 505 »Domoljubov" in 10 izvodov »Slovenca". Letni prebitek znaša 124 kron. Pri včerajšnjem občnem zboru je bil izvoljen stari odbor, ki mu načeluje g. Tršar. O po-litiški razmerah je obširno govoril dr. Krek. Na temelju njegovih pojasnil so izredno mnogoštevilno zborovalci z velikim navdušenjem izrekli svoje popolno zaupanje kat. narodnim poslancem. — Po shodu so se kmetiški posestniki britko pritoževali nad krutimi kaznimi, ki jim jih nalaga okrajno glavarstvo, če sedaj po najlepši ravni cesti vozijo po dva voza gnoja skupaj na polje. Seno smejo spravljati tudi na dveh vozeh naenkrat, gnoja ne. Kaznovani so 12 do 20 K. Koliko je zakonov, za katerih zvrše vanje se nihče ne briga, tam kjer je pa mogoče kmetu nagajati, je pa brž vse na nogah od ministra do briča. Državne poslance opozarjamo na to, kar smo navedli! Napadi na mrtve. Z R a k e na Dolenjskem: Znani »Narodov" dopisnik iz našega kraja si ni mogel kaj, da ne bi za našim umrlim gospodom župnikom fanezom Dolinarjem metal polena in ga na najne-sramnejši način še po smrti sramotil in blatil. Pa kaj se če! Človek, ki vedno in vedno bruha svojo jezo nad vsem, kar je poštenega na Raki, vendar ne more mrtvih v miru pustiti! S tem si najbrže ta liberalni dopisnik lajša svoj neznosni in popolnoma potrti položaj. Saj ga cela Raka pozna! In bati se je, kakor si ljudje ki ga poznajo, pripovedujejo, da ga v kratkem sapa za vedno ne zanese z Rake. Očita umrlemu gospodu župniku, da se je polastil tujega zemljišča, da je inventar kupil, kakor je sam postavil cene in s tem za veliko vsoto oškodoval faro itd. Bilo bi odveč, vse to navajati, ampak samo toliko rečemo, da se naj obrne v prihodnje s takimi stvarmi do škofijskega ordinarijata in do visoke c. kr. deželne vlade, ker se je pokojni župnik ravnal vestno po razsodbah in odlokih številka 1772 z dne 27. julija 1892 in št. 8630 z dne 20. julija 1892 A ttga storiti se ta človek pač ne bo upal, ker bi izvedel resnico, kar bi bilo zanj seveda nekaj silno neprijetnega. Pokojni gospod župnik Doli-nar je bil vesten in za svojo župnijo vnet duhovnik. Obžalujemo stranko, katere glasilo take može blati Strašna nesreča v predoru na Hrušici. Nadzorniku Heringu je v soboto zvečer zmečkalo glavo. Bil je povožen od vozičkov in na mestu mrtev. — Vojašnico za konjenike namerava zgraditi goriška la bo tudi novo ameriško peč. Vsled teh stroškov so se dividende znižale j 1 od ! 6 na 10 kron. Družba upa, da bo in- i : vtsticiia pokazala svoj učinek v dveh letih, š Nenadna smrt. Dne 6. t. m je nenadoma umrl 35'tt.n, že dalje časa bolehajoči bivši posestnik v Leskovcu, Štefan Svinje so ga raztrgale. Iz Krakovega pišejo : Pred nekaj dnevi je šla družina mesarja Nikolaja Konovalca iz Ko-marnova v bližnje mesto na semenj. Doma je ostal le 241etni sin Ivan, ki je bil pa božjasten. Ko je nesel svinjam jesti, ga je napadla božjast ter se je nezavesten zgrudil na tla. Svinje so raztrgale nezavestnemu roke in obraz tako, da je revež eno uro pozneie umrl v groznih mukah. Vrelo morje. Ladje, ki vozijo po južnem Cikladskem morju, priplovejo včasih tudi mimo nekega mesta, ki se po pravici imenuje »Vulcanos". Ondi je voda nenavadno zlato rumene barve in zdi se, kakor bi se kuhala. Razne knjige priporočajo ladjam, naj vozijo ravno skozi ta del, ako so se ladje prijeli razni polžki in druge živali, ki so se držale ladje, odpadejo. Polžki se res skuhajo v tej vodi in potem odpadejo. To vrelo morje okrog „Vulcanosa", ki ima v sebi mnogo železnih snovi, po pravici imenujejo varnostni ventil vulkanov. S tem mnenjem se popolnoma sklada dejstvo, da je tam okrog vedno čuti potresne sunke, kadar izgine v morju rumena pega. Korist vaje v slučaju ognja v Šolah. V ameriških šoiah je že dlje časa vpeljano, da otroci na dano znamenje, takoj redno zapuste šolske sobe in šolsko poslopje sploh. To je prav praktična vaja, ki naj bi se tudi pri nas v večjih mestih, kjer so obsežna šolska poslopja, vpeljala, kajti to je sredstvo, s katerim se v resnih slučajih dajo nesreče z uspehom zabraniti. Kakor poročajo ameriški listi, nastal je v neki novojorški šoli med časom pouka, ogenj. V vsth razredih je bilo nad 600 otrok, ki so v polnem redu zapustili šolsko poslopje, kar je trajalo le nekoliko minut. Na dano znamenje (dva udarca na zvon), so se po vseh razredih otroci, pod vodstvom svojih učiteljic, uvrstili in odšli po raznih stopnicah na prosto, še preden je izbruhnil močan požar. Gasilci so prihiteli od vseh strani, bili so neovirani v svojem delovanju in pogasili so požar v teku ene ure. Kako so bili starši najprej prestrašeni, ko so izvedeli o požaru v šoli, a potem vzradoščeni, ko so se jim približali njih ljubljenčki zdravi in nepoškodovani in so jih odvedli domov. Res prava sreča je, da so učiteljice uvedle tako vrlo disciplino med svoje učence. Te vaje so upeljane v vsaki šoli, in se vsako leto pridno in temeljito vežbajo, kako v najkrajšem času zapustiti šolo v slučaju, da preti resna nevarnost. Zahvala. Povodom prebritke izgube našega iskreno ljubljenega soproga ozir^ očeta, starega očeta in strica, gospoda Ivana Rebolj sprevodnika južne železnice v pokoju in hišnega posestnika smo dobili od vseh strani toliko dokazov iskrenega sožalja, da se čutimo dolžne 'tem potom izreči vsem soroda.kom, pn-1 jaleljem in znancem za tolažeče sočut)e prisrčno zahvalo. . . Posebno pa se zahvaljujemo častiti duhovščini, gg. bogoslovcem, gospodu župniku za tolažilni obisk in -vsem cen| gg. pevcem za genljivo izbrano pet|e. /. vsem spoštovanjem izrekamo najlepšo zahvalo tudi gg. uradnikom juž železnice, kakor tudi vsem ostalim uslužbencem. Dalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in končno vsem udelež-nikom mnogoštevilnega sprevoda. V Ljubljani, dne 20. marca 1905. Žalujoče rodbine. Rebolj, Sajovlc in Juvanec. Vabilo k občnemu zboru „Prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano" kateri bode dne 1. aprila 1905 točno ob 4. uri popoldne v pisarni lastnega poslopja. Rogaški ,Styria=vrelec' Zdravilna voda proti Zdravniško oteklini v želodcu in krčem, Brigthovemu__ Izborni vnetju ledvic, katarom priporočena! IVlj" ---------j v grlu in krhlju, v želodcu __in črevih, diatezi, zaprtju, HČinkil438bi-l boleznih na jetrih itd. zdravilni Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. 553 i-i Načelstvo. Naprodaj sta 2 StolplH UH ena primerna za župno, druga pa za podružnično cerkev, pri Matiji Lenardu, izdelovalca cerkvenih ur v Smartnem pri Kranj«, ki sprejema tudi vse v njegovo stroko spadajoča popravila. _551 i—i Divji Kostanji Visoki 3-4 m se dobe po t 0 nizki ceni v grajščini 0 na Igu pod LJubljano. Mehanična delavnica s popolno opravo 549 2—1 se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Več se izve pri upravništvu »Slovenca". C« m o Janez Jama v Podgori št. 9, p. Št. Vid nad Ljubljano, proda na dražbi iz proste roke 524 i-i Ia. i s ® hlev in nekaj vrta dnd 23. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne. flgprodgj je fiOTSL gospe flntonije Crbcunic i> Ribnici, zroucn železnice postaje z gospodarskim poslopjem, kegljišča «n z obzirnim urtom, K« j« celc Prim«rcn za -cggg)- $taube. - cggP-- l^dor »S« t0 kup'*'* naj v čctrtcR jutro 23. t. m. ob 10. uri u tem =cg&? hotelu. ==c685> m* Priporočamo šuicarsKci mM za telesno in posteljno perilo iti gledetrpežnosti ne zaostaja za ročnim delom. Dobi se v Ljubljani samo pri Antonu Sarcu, specialna trgovina za opreme nevest, Sv. Petra cesta St 8. 42 12-11 Lcštilni odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čikdgi. Preprosto ■porabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pripoo-hišlvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBEBL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Tnanja naročila proti povzetju. 524 20 11—10 tasrafa išče odvetniška pisarna dr. V. Schweitzerja v Ljubljani. Vstop takoj ali po dogovoru Plača po dogovoru. Ponudbe pismeno. 5412-2 Proti katarom sopilnih organv, pri nahodu, hri-pavoati m vratnih oteklinah zdravniško nriporočan» je 38 12 11. ■*rt«i» alkalična katera se z vspeiiom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miioraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluie. pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučaiih posebno dobro obnese. V LJubljani se dobiva v vneti lekarnah, veojiii »pecerijskiti prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner ju in Peter Lassnlk 11 t Ljubljani 32 52-10 ------ Specijaliteta! GrSKi pelinkooec (Wcrmouth) 506 4-4 akcijske družbe „Achaja" iz Pa-trasa, dobiti je edino le v delikatesni trgovini ter vinarni F. Kham v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10. £ . s kožo, kilo po 1 gld., brez kosti po aunka gld. l-io, plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr. ^ I dunajske po 80 kr., i la krakovske, Salam© fine po 1 gld., iz šunke zelo priljubljene po gld. 120, a la ogrske, trde po gld. 1*50, ogrske fine po gld. 1 80 kilo. — Velike klobase ena 20 krajcarjev. m.. . brinovec, pristen liter po gld. allVOVka, i-20. — To priznano dobro blago pošilja po povzetju od fi kil naprej prekajevalec in 170 D (2) razpošiljalec živil 170 4-2 Janko Ev. Sii*c v Kranju. ks* Učenec za pekovski obrt S* Velika prodaja otročjih oblek od navadne do najmodernejše fasone po najnižjih cenah. Zadnje novosti berolinskih in pariških modelov, jopičev, paletotov, kril in bluz. Največja izbera oblek za gospode, dečke in otroke ter površnikov in športnih sukenj po zelo nizkih cenah. 529 3-2 0. Bernatouič, LJubljana, Glavni trg 5. Prevzetje trgovine. Udano podpisani naznanja, s tem uljudno slavnemu p. n. občinstvu, da je kupil dobroznano urarsko trgovinoIFriderika Hofmanna na Dunajski cesti št. 12. in prosi slavno p. n. občinstvo, naj nakloni v isti meri i nadalje kakor mojemu predniku izkazano zaupanje. Podpisani se bo potrudi), pridobiti si to zaupanje z edino dobrim blagom po najnižjih cenah. Lastna delavnica za popravljenje ur. Popravila se izvrše najhitreje, dobro in po ceni. Velespoštovanjem 534 (2-2) Fran Keber, urar, Dunajska cesta 12. I Popolna oprava za špecerijsko ali manufakturno prodajalno v najboljšem stanju ' je po ceni naprodaj pri 502 3—3 Adolfu Kauptmannu trgovina z barvami, firneži, laki in čopiči ob vogalu sv. Petra in Resljeve ceste in na Marijinem trgu. <£rv.-- l 628 4—2 se sprejme takoj. Kat. bukvama v Ljubljani priporoča: Postne pesmi za mešan zbor in orgije zložil P. Hugolin Sattner ord. ff. Min. Cena: partitura po pošti K 1-60, partitura in glasovi po pošti K 320, vsak posamezen glas 40 vin. Častito predstojništvo frančiškanskega samostana jeiizročilo „Katoliški Bukvami" tudi naslednje skladbe v prodajo in razpošiljanje: Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Izveličarju za mešan zbor, deloma z orgijami. Izdal P. Hugolin Sattner. Partitura in 4 glasovi brez poštnine K 3--—, posamezni glasovi po 25 vin., po pošti 30 vinarjev več. Slava Bogu. Cerkvene pesmi. |Za mešan zbor izdala in založila P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner. I. Zvezek: Dvajset mašnih. Cena partituri in glasovom s poštnino vred K 3 40. II. zvezek: 23 Marijinih. Cena partituri in glasovom s poštnino vred K 3 —. Venček Mariji. Napevi za Marijino družbo. Zložil P. Angelik Hribar. Drugi zvezek. Cena partituri s poštnino vred K 1'25. Vsak glas 35 vin. \ Missa „in honorem s. Antonii Paduani" ad IV. voces inaequales. Auctore P. Angelico Hribar. O. M. Cena partituri in štirim glasovom s poštnino vred K 2 20. Katoliška bukvama v Ljubljani. Več pove upravništvo .Slovenca". V i nnHinimniimiiiiiimmiiiMiiniiiniiininniimiiininmnmTiiiiininiiiiiH, Že skozi 19 let boleham na želodcu. Po poskuš^jah z različnimi I zdravili sem začel leta 5 18*6 rabiti Vašo | « tinkturo f za želodec, I ki mi je vedno prav | dobro služila kot učin- 1 kujoče zdravilo, pa ne | le meni, ampak tudi § raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po- i daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, | ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—46 | Friderik Repolusk, i Župnik v Št. Vidu nad Valdekom, p. Misslina, I 16. dec. 1903. s I Resnici čast! i 1 Vaše „2eleznafO vino" se mi je pri I š mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, § | kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav 5 | posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- | = krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- 3 = rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato I = morem Vaše res izborno železnato vino iz i | lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih I š slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! | i Anton Žnidaršič, 1 = iupnik pri Beti cerkvi, p. St. Jernej, Dolenjko 5 ~ 1. tnaroa 1904. | | Naročila vsprejema proti oovzetju In točno Izvr nje f | odlikovani lekarnar G. PICC01I, Ljubljana f 1 lekarna .Pri angelu". Dunajska cesta, dvorni = = založnik Njihove Svetosti papeža. 5 ■IIIIIIIHIIIIIIIMIIMIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllniiiiiiiiinnillliuiliB Yelikozalogo absolutno zajamčenega pristnega vina priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi c« Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. 1731 23 V zalogi je tudi tropinsko igranje. Zadruge pri večjih naročilih Izjemne cene, Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi. Slamniki in klobuki se sprejmejo v snaženje in moderniziranje. Resljeva cesta 22, I. nadstropje. 49S 7-3 C. Brilli. Mladi gabri za žive meje ali pa za presajenje po gozdih od 1 do 5 m višine so v večji množini na razpolago. Več pove Franc Hrastja na Bregu št. 14, pošta Kranj. 508 4—4 Leopold Tratnik pasar v Ljubljani o @ priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom, svojo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. Slavnemu občinstvu pa električna svetila in druge kovinske izdelke n. pr.: križe, sv. razpela v raznih velikostih, podobe i. t. d. • Priporoča se za oblla • 000 naročila! 000 182 20-11 Naxup ln prodaja mm vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Promeie za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Monjarična delniška družba E It C U R" L, Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2. PST Pojasnila m v vseh gospodarskih in fina- !> ..vi*ovorai ."Bjuijc or. >n*«ui|