r»S. številka. Trst, v petek (>. maja (Večerno i/dan je) |S9S. Tečaj XXIII „Edinost" izhaja dnikrat na dan. rnzun nedelj iti praznikov, /jutranje izdanje izhaja ol» 11. uri. večerno pa oli 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Nnroeiilna znaša : Obe izdanji na leto . . . gld. 211— Za samo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta,četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe lirez priložene nnročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje številke po 3 nvč. večerne Številke ]»o 4 nvč.; ponedeljske popoldanske številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. li Nttme 4 nvč. Telefon Itv. 870. V nI I nosi i je moč! Oglasi se računajo po.vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom, INmlana, osmrtnice in javne zalivale, »lomači oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo iireilništvii. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npraviiištvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. 1'rednistvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. I pravnišlvo. od-pravništro in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. .'t, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. '/f Novejše vesfcfe^v kolonj o. Iz Madrida javljajo, do je general Blaneo razveljavil premirje, dovoljeno ustašom na Kubi. Lizbona r>, Tudi tu se glasi, da seješpanj-sko brodovje, ki ja stalo pri knpverdiških otokih, roi^povmilo na šponjsko obrežje, da se tam združi z brodovjem v Kadiksu. Tako združonV*I>rodovje odpluje potem v amerikanska vodovju. Madrid o. (Komora.) Poslance Canalejos je rekel, da l»i bila morala Sponjska že popred napovedati vojno Zjedinjenim državam. Španjskn bi bila zmagala gotovo. Potem so konservativci pripisovali liberalcem, liberalci pa konservativcem, krivdo na sedanji nesreči. Konservativec Romero Robledo pa je slednji? vendar nasvetoval, naj se združijo vse stranke v rešitev domovine, ter je zahteval, naj liberalec Sagasta ostane na vladi. 3Iadiid 5. V Murcia štrajkajo rudarji, ('nje se, da so zažgali kolodvor in mestno hišo. Poseglo je vojaštvo vmes. Nekoliko oseb je bilo ranjenih. V okrožju Cartagena se je proglasilo obsedno stanje. Tudi v drugih mestih je bilo izgredov radi draginje kruha. Now-Yoi'k 6. Brzojavka »New-York \Vbrlda« iz Kevvvesta javlja, da se je preiskala pošta, ki jo je vozil zaseženi parnik »Argonauta". Našlo se je važnih informacij, glasom katerih namenijo spanjska vojska združiti se nti zapadnem delu Kube. Nnv-Vork o. »Tribuna« hoče vedeti, da so imeli Amerikam v bitki pri Manili f>0 mrtvih in 100 ranjenih. Dve ladiji sti !»ili poškodovani. Xmv-Yoi'k o. »Ne\v-York Herald« javlja iz H avnne, da je general lUaneo včeraj otvoril avtonomni parlament v navzočnosti konzulov in častnikov franeozkih in angleških križarjev, nahajajočih se v Havani. General Blaneo je p reči tal poslanico kraljice regentinje. Členi parlamenta so obljubili, da bodo branili suvereniteto Španijo in da bodo pokorni kralju. P O D L T S T E K. «s» PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poijski spisal Boleslav Prus. Posio?. Podravski. Hotel se jo v razgovarjati z Ovčarjem, toda Ovčarje spal. Lotil se je Magdalene, toda ona je imela opraviti s siroto. Pogleda Andrejčka, toda ta gti jo takoj hotel odvleči s seboj na dež. Bolo-hen in utrujen se jamo pritiskati k materi, toda mati razjarjena, da ji je dež žalil ogenj, ga pahne od sebe, govoreč jezno; »O. daj mi mir! Mar misliš, da se bom s teboj zabavala, ko mi je vreme pokvarilo obod«... Znovič odide v stransko sobo ter leže na skrinjo, toda tiščala ga je trda deska. Torej vstane, vrne so v sobo ter se opre očetu ob kolena. »Oče!«, reče tiho, kazavši na nevihto za oknom, »čemu se ona tako huduje?« »Kdo to ve ?« »Ali Bog dela nevihto?« Kajpada, da l$og«. Fant ga objame za noge; bilo mu je nekoliko ložjo in mirnejše, toda v tem bipu so oče popravi na klopi, torej tudi oji odrine Stanka. Dllliaj o. Navojvoda Fran Ferdinand jo odpotoval v Pnlj, (hi bode navzoč na odpotovanju Indijo Kaserin Konigin Mariti Theresia , katera Indija odplove v kubanska vodovja. Dllliaj o. V zadnji dekadi meseca aprila je imela južna železnica gld. 1,277.142 dohodkov. Za 20.4<)<.l ghl. manje, nego luni v isti dobi. Javni shod političnega društva „Edinost" dne 1. maja v Barkovljah. (Dalje.) K izvajanjem gospoda Cotiča se jo oglasil za besedo zborovalee Anton Starce: Na vseh shodili svojih čujemo, kako govorniki pomilujojo okoličane radi razmer, v katerih morajo živeti isti. Ali pomoči ne more nikdo. Tudi danes me muči misel, da smo vodno tam, kjer sino bili, in so stvari nočejo zasukati na nobeno stran. Ta misel me muči tem bolj, ker vem, da so okoličani pošteni Avstrijci, pravi podaniki svojega cesarja, zvesti državljani, ter (hi vestno spoštujejo zakone. Mi plačujemo pridno svoje davke, o vsaki priliki kažemo svojo zvestobo, pripravljeni smo žrtvovati vse, tudi življenje, za cesarja in domovino. In vendar — vzlio vsem tem čednostim našim — smo izročeni našim sovražnikom, ki bi nas radi utopili v žlici vode. ((tovornik jo navel tu par drastičnih izgledov v dokaz, kako mestni organi postopajo z slovenskimi somišljeniki in kako z laškimi, da-si so obojni jednako pripadniki te občine.) Kako slabo je preskrbljeno po okolici za varstvo pridelkov na polju!! In vendar prihaja iz pridelkov vse, tudi možnost za plačevanje davkov! -— Koliko prošenj, koliko vzdihljejev je že bilo od naše strani, a vse zastonj ! Zato smo sklenili že lani, naj bi naši zastopniki šli na Dunaj potožit se Njegovemu Veličanstvu, od katerega jod i nega pričakujemo odrešenje!! Kaj Odpnlmen po vrsti od vseh, je zapazil psa pod klopjo; zleze torej tjokaj in dasiravno je bil pes moker, vendar je položil glavo nanj ter ga objel z rokami. Nil nesrečo je zapazila to mati. »Nti, glejte ga«, je zaklicala »kaj počenja tii fant? A beži vendar od psa, če ne še vato vdori strela. Kurt (pes), poheri se v vežo!« Pes, videči, (hi gospodinja išče palioo, jo stisnil roj) ter urno smuknil skozi vrata in Stanko je v obljudeni sobi ostal sani, sam svojim nemirom. To njegovo vedenje je obrnilo nase materino pozornost, katera mu jo, misleča si, da je Stanko lačen, podala grižljej kruha. Fant je vzel kruh v roke, ga odgriznil košček, toda namesto da bi jel, se jo — zjokal. >Za Boga svetega, Stanko, kaj ti je?«, je zakričala mati. »Ali so bojiš, ali kaj?« »No«. »Zakaj si torej tako čuden?! »Ker me muči , je zašepetal, pokazavši z roko na prsi. Polž, katerega je tudi mučila bojazen za setev, je pobožal Stanka ter rokel: »Nu, no delaj si skrbi, no delaj. Tudi če bi so /.ljubilo Bogu ugonobiti nam setev, gladu vendar no umremo . je s to avdijoneijo? Ali se je storilo kaj! Meni je namen, da oživim to misel, in zato predlagam resolucijo: Javni shod, zbran dne 1. majnika IS'.IH. v Barkovljah, poživlja okoliennsko zastopnike, naj si i/poni njej o avdijoneijo pred Njegovim Veličanstvom, • hi Mu razkrijejo naše težave in Mu pokažejo koli 'li našega trpljenja. Polože naj našo prošnjo pred Najviši prestol, da se nas usmili Njcg. V c 1 i č a n h t v o, da nam ne bode treba do dna izpiti ta kolih". (Viharno ploskanje in živio-kliei). Zborovalee Iva n Križmančič: Nije morda značilneje »tvari za naše žalostne razmere, nego daje načelnik in vrh ni voditelj našega šolstva — Zid! (Tu jo bilo čuti raznih vskli-kov.) Nekdaj sti viseli v naših šolali sliki cesarja in Jezusa Kristusa. Kristusa ni več, spodili so ga, kakor kakega pohajača. (Burno pritrjevanje.) To so neverjetno stvari. Ce vprašamo v mostnem zboru pravice, kriče: Fora i liussi, fora i ščavi! —Svetovalec Bonushi je rekel o neki priliki, da okoličanov niti ne trebil v mestnem zboru, ker le nadlegujejo. Ako zahteva torej slovenski davkoplačevalce, (hi mora občina tudi proti njemu vršiti svojo dolžnost', pravijo — da nadleguje. — Ko nam je hotel škof privoščiti besede božje v našem jeziku, kričali so, da Slovenci provzročamo le zmešnjavo i 11 izgrede. Torej niti v cerkvi no bi smeli imeti mi miru, torej smo nemirneži tudi tedaj, ko hočemo Boga moliti! (Vrišč po vsej dvorani.) Ko so je bil mestni zastopnik Kosec oglasil v mostnem zboru, (hi bi branil škofa, navstal je pravi vihar. Zakaj to v mestu, ki je vendar katoliško po ogromni večini?! Zato, ker v tem zboru sodi nič manje nego 1(5 Zidov, ki pa imajo vso zbornico v svoji oblasti!!! Tu je vir vsemu našemu zlu, po tem dejstvu si moramo tolmačiti naše žalostno razmero. (Vsoohča pohvala in živio-kliei.) In obrnivši se k ženi, jo dodal: Vidiš, da on, najmanjši izmed vas, ima največ pameti, ker si je v skrbeh za pridelke . Nevihta je utihnila polagoma. Ob onem pa jo obrnil na-se Polževo pozornost nenavaden šum pri reki. Kmet je urno pograbil škornje ter vstal s klopi. Kam greš? , je vprašala žena. ■Grom pogledat«, je odvrnil, ker to ne napoveduje nič dobrega . Odšel jo, a se povrnil zopet po nekoliko tre-notkih ves zasopljen. >(), kako som uganil! , jo zaklieal na pragu. Setev nam jo pobilo? , je zakričala žena. Setvi ni dosti škodovalo , je odvrnil, toda delavcem na železnici je pretrgalo nasip . Jezus! Jezus!« Voda drvi čez livado ter sega ■ 1 ■ > našega dvorišča. Ker pa so živoderi Svabi postavili jez na svojem obrežju, torej nam je izpodjelo kos griča«. »Za Boga!... Ali velik?« Ne velik, toda za kaki dve peči vendar-le. Tudi tega jo škoda . A v hlev niste pogledali ? , je vprašal Ovčar. (Pride še.) Predsednik Mumijo: (»lede resolucije gosp. Stan-a bi menil jaz, 1. društva Kdi-n«»st , da stopi se slovenskimi zastopniki v razgovor rudi deputacije pred Njihovim Veličanstvom. Predlagatelj Starce se je izjavi! zadovoljnjegu s tem predlogom Mundičovim in je vslod tega odstopil od svoje resolucije. (Zvršetek pride.) Politični pregled. Državni zbor. Zbornica poslancev je nu-daljovftla včeraj razpravo o jezikovnih predlogih. Nemški naprednjak dr. Fournicr je zatrdil, tla Nemei žele sporazumljcnja, toda takega, da nc Itodo prikrajšana njihova prava. (Aha!) Kranjski haron Sch\vegcl, zastopnik veleposestva v osrednji pokrajini naši, je menil, da je vi-lrposestvo pripravljeno sodelovati za trajno rošenjojezikovnega vprašanja; noče pa razvijati ni kakega programa in se izjavlja za imenovanje jezikovnega odseka. /a Sclnvegelom je prišel na vrsto naš Angeli, ki je podal nastopno izjavo: Visoka zhornioa! Italijanski klub smatra za svojo dolžnost, da označi svoje stališče ozirom na jezikovno vprašanje ter da utemelji svojo resolucij*». V predpostavi, da jezikovni odsek no p r i-pozna nobenega jezika d r ž a v n i m j e z i-koni, izraža italijanski klub svojo globoko m erjenje, <1 a v pokrajinah, obljudenih od Italijanov, ne more imeti prednosti nobeden jezik razun italijanskega, kateri — po važnosti, ki jo ima v kulturni zgodovini — ni za nobenim drugim svetovnim jezikom. določanju narodnih pravic v posamičnih pokrajinah se ni smeti opirati le na materijalne in statistične podatke (Aha! Aha!), ampak je jemati v podlago zgodovino, tradicije (Aha!), n a v a d e (Vedno lepše!), intelektualne, gospodarske in s o c i j a 1 n e o d n o š a j e, ne po u m e t n o v s t v ar -jenih (Kako se zvijajo gospoda pod težo svoje krivde!!), in to tem bolj, ker treba poravnati vse krivice, ki so se storile Italijanom v narodnem pogledu ter treba vendar enkrat storiti konec krivičnim napadom na Italijane. V šoli, v uradu in v javnem življenju Italijanov ni smeti uvajati nobenega ptujega jezika; slednjič treba vstvariti Italijanom srednjih šol, učiteljišč in viših šol, zahtevanih že desetletja. Le pod tem pogojem bode italijanski klub glasoval za imenovanje jezikovnega odseka in bode v istem zastopal tu označeno stališče. Ako pa bodemo prevaljeni v teh svojih pričakovanjih, ki se opirajo na pravico in kulturo, izjavljamo, da bodemo z vso silo pobijali vsako krivico, ki bi se dogodila nam iu našim sorojukoni.« Tu nam ne dopušča prostor, da bi pokladali na rešeto to iulmiuuntno izjavo gospode Italijanov, v kateri sleherni zlog ovoju — slabo vest in strah, pred tem, da bi se tudi na Primorskem rešilo jezikovno vprašanje v pravičnem zmislr. O tej izjavi spregovorimo še; to se ume žet o sebi. Tirolski poslanec Sehopfcr, ki ne pripada nobeni stranki, je zahteval, naj se odpravijo jezikovne naredbe in naj vlada vendar enkrat neha nesrečnim zistomoin vednega izigravanja jedne stranke proti drugi in jednoga naroda proti drugemu. Zadnji govornik je bil Dalmatince H u 1 a t, ki je tožil, da uradi po Dalmaciji poslujejo v italijanskem jeziku, kar ni opravičeno. N' Dalmaciji more biti uradni jezik le hrvatski, ker tam ni italijanski' narodnosti. Tega načela se drže govornik iu njegovi somišljeniki, ki bodo glasovali za imenovanje jezikovnega odseka. Za tem se je prekinola razprava. I\>sl. Krona \ve t ter je predlagal, naj se obtoži grof Madeni radi zapravljanja državnega denarja s tem, da je podpiral list Reiohs\vohr<. Jutri bode zopet seja. V tej seji prijavi mi-nisterski predsednik, da se vlada že pogaja z ogor-sko vlado, da se za dobo 'J mesecev odpravi c a r i n a n a žito. Italijani in jezikovno vprašanje. Taki so in taki ostanejo menda za vedno! Kjer nimajo argumentov, tam jim pomagajo sofizmi in fraza. Tako je tudi z izjavo, ki jo priobčujoino v poročilu o včerajšnji seji zbornice poslancev.Oni vedo, da uži- vajo privilegije na vseh koncih in krajih in morajo torej logično z vsako s premem I >o v rabi jezikov na c. kr. uradih in na šolskem polju le zgubiti in ničesar dobiti; zato pa bi hoteli, da bi Trst in jedini Trst moral biti izvzet iz. veljavnosti novega jezikovnega zakona. Za tuko nečuveno, naj primitivnoj i m nazorom o pravičnosti v obraz bijočo zahtevo seveda ni možno navajati argumentov, zato bi si hoteli pomagati svojimi frazami o kulturi«, tradicijah«, »navadah , socijalnih odnošajih itd. Torej zato, ker se je Slovanom na Primorskem godila krivica do sedaj, bi se jim morala goditi vse večne čase! O te tradicije ! Te tradicije tlačenja večine po manjšini! Iz te tradicije bi si hoteli gospoda kovati svojo pravice . Ali še ne poznajo reka slovcčega pra-voslovea Iheringa, da tudi 1000 let krivice ne vstvarja niti jednoga hipa pravico! In ta gospoda, ki sami govore o svojih —privilegijih, ta ista gospoda so še drzni dovolj, tla zahtevajo še nekakega zadoščenja za krivice, ki se jim niso godile nikdar!!! Ni čuda torej, tla priznava cehi »Mattino«, da je bila izjava Italijanov vsprojeta nekam — čudno, in sicer toliko od Nemcev, kolikor oil Slovanov !! Za urejenje jezikovnega vprašanja. (Nadaljevanje načrta zakona, priobčenega v Siid-steierisehe Post«.) IV. Š o 1 n. 4? 44. Plenarne soje deželnega šolskega sveta se morajo vršiti najmanje vsako Četrt leta, seje sekcij pa najmanje vsaki mesec po jodonkrat. ('leno v okrajni šolski svet imajo voliti dotično narodne kurijo deželnega zbora ali okrajnega zastopa. i;. 45. Možkih in ženskih učiteljišč je ustvariti toliko in urediti tako, da bodo sleherno pleme dobivalo za svoje šole zadostno učiteljev svoje narodnosti in vere. S 4(5. N' javnih in zasebnih šolah, potem v vzgojevalnih zavodih za otroke, ki niso dolžni obiskovati šolo, more biti le jeden deželnih jezikov kakor poučni in vzgojevalni jezik. 4; 47. V javnih in zasebnih ljudskih in meščanskih šolah se smejo vsprejomati le taki otroci, dolžni obiskovati šolo, ki so vešči poučnemu jeziku. Istega pravila se je držati tudi v vzgojcvalnicah in zavetiščih za otroke, ki niso še dolžni obiskovati šolo. i; 4H. Na spit »snih ljudskih šolah so ne smo nikdar rabiti drugi deželni jezik kakor poučni jezik, ampak le kakor neobvezni učni predmet in sicer na način, pedagogiško dopusten, največ po dve uri na teden začenši z četrtim šolskim letom ali z 10 letom življenja, ako so privolili v to stariši ali pa pravni zastopniki istih. if 41). Ako joTv okrožju jedno šolske občine ljudskih št>1 z jednini poučnim jezikom, a jo v istih vsaj 30 otrok, dolžnih obiskovati šolo, katerih materini jezik ni poučni jezik v obstoječih ljudskih šolah, ampak kateri drugi deželni jezik, potom se mora za iste zasnovati na deželne stroške javna splošna ljudska šola z njihovim materinim jezikom kakor poučnim jezikom. Število šolskih razredov se ima ravnati po številu otrok, vpisanih v dotično šolo. S 50. Prošnje za osnovanje takih ininoritetnih ljudskih šol morajo ulagati na deželnem odboru stariši, otrok dolžnih obiskovati šolo,ali njih zakoniti zastopniki, ali pa občinski zustop. Deželni odbor mora brez odlaganja uvesti poizvedovanja po odposlancih, poslanih na lice mesta, o številu otrok, dolžnih obiskovati šolo, onega deželnega jezika, za katero naj bi se zasnovala šola. Na teb poizvedovanjih morajo sodelovati: 1) predsednik e. k. okr. šolskega sveta; L?) bližnji c. k. šolski nadzornik, nameščeni za šole dotičnoga deželnega jezika; dušobrižnik dotičnoga kraja; 5) po jeden zaupnik onih, ki so zaprosili za novo Solo, i; 51. Šolske oblasti so obvezane, da začetkom vsakega leta vestno poizvedujejo o materinem jeziku kakor tudi o jezikovnih zmožnostih otrok, dolžnih obiskovati šolo, Ako so našle isto, da so dani po $ 4!>. in 50. pogoji za osn litje šole za otroke drugega deželnega jezika, potem so obvezane, da odrede osnovanje take minoritetne šole celo tudi tet laj, ako niso zaprosili tega ni stariši ali njih zakoniti zastopniki, ni občinski zastop. ij 52, Voditelji Sol in lastniki zasebnih pou-čevalnih in vzgojevalnih zavodov ter zavetišč, so obvezani —- ker bi sicer prvi zgubili službo, drugi pa dovoljenje - vestno nadzorovati spolnjevanje SS tega zakona na poverjenih jim zavodih ! £ f>.">. Prostore za šole narodnih manjšin, kakor tudi [drugo potrebščine jo nabavljati na deželno stroške. s .">4. Kjer je kaka javna splošna ljudska šola za narodno manjšine obstala že popred, nogo je stopil v veljavo ta zakon, jo isto prevzeti v deželno upravo in vzdrževanje. (Zvršetek.) Romani proti Madj&rom. IzvrSevalni odbor romunsko zvezo v HukareStu pripravlja velike protimadjarsko manifestacije za dan Hi. t. m. o priliki petdesetletnico dogodkov iz leta 1H4H, Kakor poročajo madjarski listi je poojstril organ romunske zveze svoje napade na Madjare radi njihovega postopanja z Komuni na (>gerskem. Domače vesti. Povišanje. Veleč, gospod A n t o n J a k 1 i č, tukajšnji o. in kr. vojni kurat, je bil povišan dne 1. t. m. v I. razred. l>all z vsako avtoriteto! Sinoči jo imel mestni svfct tržaški svojo X. javno sejo. Dogodki v tej seji so bili velointerosantni in poučni. Ker nam no dopušča prostor, da bi že v tem izdanju podali obširneje poročilo, beležimo tu v naglici, tla je svetovalec Spati on i brez vseh ovinkov proglasil načelo: Mi ne smerno poznati nobene avtoritete nad seboj. Na dnevnem redu je bilo vprašanje potrjonja izvolitve N a b e r g o j o v e. Tu jo vskliknil svetovalec Spadoni med drugim: »Proti pripuščonju Nabergoja v mestni svet govore tehtni moralni vzroki, proti katerim vsi dekreti lokalnih i u centralnih oblasti ter tudi razsodbe upravnega sodišča niso druzega, nego čini samovolje«. To je vendar jasno povedano : ve oblasti, ve sodišča, lahko odločate in razsojate, kar in kakor hočete, ini Vas 110 poznamo, mi ne priznavamo nobeno avtoriteto nad sabo; mi poznamo le sobo in — samovoljo. Take stvari se dogajajo v pravni drž vi! Mi moremo le čestitati vsem onim, ki so pripomogli v to, Umrl je, kakor je naš list že sporočil na kratko, na Kranjskem, v Bo- r«»vnici, dno .'><). aprila plemenit mladimi? moškega značaja, blagega uren, h katerim se je družil lep talent, od katerega je imel slovenski narod Se veliko pričakovati, gosp. jurist Anton Majnron. Bil je navdušen pristaš našega lista, navdušen za delu in napredek; napisal je v naš list pod imenom »liovro Slavec« povest Borovške gracije s na katero se gotovo še doliro spominjajo čitatelji našega lista. Bil je tudi Hotrudnik Slovenskega Naroda , kjer je priobčil več krajših spisov, ki vsi kažejo, da je imel hlagi pokojnik le]> pisateljski talent. Listek »Slov. Naroda-« je prinesel iz peresa njegovega prijatelja gosp. ,J<»s. C. Oblaka krasno pisan nekrolog, v katerem povdarja pisatelj zlasti plemeniti, resni in moški značaj pokojnika. Bog nam daj Slovencem še obilo takih akademikov, kakoršen je bil Anton Majaron. Zopot pokore . I/. Hojami nam poročajo: Naš gospod župnik je zopet jel nalagati slične »pokore«, kakor v maju minolega leta. Pred par dnevi je naložil izpred oltarja Rojunčnnom med drugimi tudi to pokoro, da morajo vsi spati že ob H. uri zvečer. Ali gospod župnik, kaj mislite vendar?! Ako hi Vaše ovčice res začele spolnjevati to naloženo jim »pokoro«, potem sploh ne bodo mogle spolnjevati »pokor«, ker vas ne bodo čule. Pomislite vendar! Rojaučani bi morali že s p a t i ob H. uri, Marijine slavnosti in Vaši govori se završujejo navadno pa še le ob lji\). uri. Ne, g. župnik, to ne gre »ukup« ! Kako se godi slov. duhovniku v Istri. »Slovencu« pišejo: Znano je, da je bil pozvan poreško-puljski škof monsig. Flapp na sv. Stolico v Rim. Pravih vzrokov temu pozivu še ne vemo, vendar se govori to in ono in — sluti se to in ono. Poročila govore, da se je izvršil ta poziv ad nudi-endum« v cerkveno političnih stvareh poreško-pulj-skih. Neverjetno pa se nam zdi, neverjetno kljub znani antipatiji škofovi nasproti slovenski narodnosti, da bi bil šel škof Flapp pritožit se proti monsig. Sterku, češ, da tržaški škof tlači verne svoje biskupije italijanske narodnosti. Tako govorice raz-našajo ljudje, ki bi zares radi, da odide s svojega prestola v Trstu vsem in ne samo Italijanom pravični monsig. Sterk. Ne motimo pa se skoro, ako slutimo, da bi utegnilo imeti škof Flappovo »potovanje v Rim« kak upliv na istrske razmero v cerkvi in narodu in da se utegne pokazati, v koliko je resnična trditev tržaškega »Amica«, ki pravi, da so v čisto slovensko kraje v Primorju ne nameščajo italijanski misleči duhovniki, »ločim takih primanjkuje v čisto italijanskih krajih, v kolikor se tacih zares nahaja v avstrijskem Primorju. Ve-deromo torej ! No morem zamolčati pa tudi danes, kako so godi naši duhovščini po Istri. No samo, da jo istina, da so pošiljajo, kar se dogaja po največ v poroško-puljski škofiji, italijanski duhovniki moj slovensko ljudstvo, katero nameravajo poitalijančiti, marveč tužna istina jo, da so proti slovenski duhovščini skrajno surovo vedo izvestni lahonski predrzneži. Tako mi piše prijatelj iz linijsko župnijo, da tamošnji vaški načelnik in njegovi tovariši kar javno, da, cclo v cerkvi napadajo slovenskega duhovnika, ko isti govori z lece svojim vernim. Nedavno temu je opozarjal in prosil župnik svojo ovčieo, naj se ne dajo zavesti od framasonske lože, ki širi svojo pogubi j i ve mreže preko vse Istre pod naslovom »J figli d'I talin« (»Sinovi Italijo«), Pri tej priči je zahroščalo kakih dvanajst framasonov, nahajajočih se v cerkvi, in pričelo kričati na duhovnika. Vse je bilo po koncu v cerkvi, žensko so jokale in možaki jezno gledali na judože. Po večernieah so kar prod cerkvijo hujskali ljudi na župnika in ljudje so povpraševali, česa hudega jo vendar storil njihov dušni pastir. Nekoga dno potem je bila vsled tega nastopa sodna komisija. O tej priliki je rečeni nnčelnik, ki jo bolj divji, nego kak Guerila-indijnn, skočil proti duhovniku in mu zažugal s pestjo v obraz, da ga bo stalo življenje, ako bo še kedaj v cerkvi govoril tako. O drugi priliki je tamošnji žandar ostudno govoril javno proti veri in duhovščini. Ker župnik ni smel drugače, nego tožiti blatoustnega, je prišlo do tožbo. Toda kaj se je zgodilo? Žandar jo šel tožit župnika, ker je župnik tožil žandarja, češ, tla se žan-darja ne smo tožiti. Stvar so še ni dovršila, n znano je, da Slovan nima srečo.... V enomer so ščuva na župnika in se mu preti s smrtjo in župnik so no upa več izpod strehe po Ave Mariji, da bi šel obiskat bolnike, kar jo vender dostikrat potrebno. Tako se godi slovanski duhovščini v Istri! Ali nas hoče V se večni še dalje skušati na najini ji način? Menimo, da je mera vendar že polna! Več bi še imel povedati, a dovolj bodi za danes, sree mi poka žalosti in solze mi zalivajo oči: tužna, tužna Istra! Iz Istre. — Občinski aistop v Oprtlju, izbran dne 1 4-1 H. marca, je bil razpuščen, ker se ita-ljanska manjšina ni hotela udeležiti' konstutuiranja zastopstva. Kdo ve, če je bil to pravi povod za raz-pušČenje?! Za nove občinske volitve, ki so se vršile kasneje, je bilo že vse tako urejeno, da so morali zmagati Italijanaši v vseh treh razredih. Ali kar je preveč, je preveč! Lok prenapet, mora počiti. Zoper te volitve, ki so bile zvršene prav goljufivo, so uložili naši utok na namestništvo. Na-mestništvo ni moglo seveda drugače, nego da je uničilo, zadnje volitve. Sedaj pride v Oprtalj najbrže komisar, ki bodo vodil upravo občine s pomočjo nekaterih občinarjev kakor odbornikov. Radovedni smo, kdo in kakšen bode komisar iu kdo bodo odborniki! ITpamo, da so ne zgodi zopet tako, kakor se jo zgodilo v Pomjanu. Na občinskih volitvah v Marčani, ki so se vršile dne 2;"). apvila, so zmagali Hrvatje sijajno v vseh treh razredih. Italijanaši so se udeležili volitev le v prvem razredu ter so skrpali vsega skupaj celih S glasov. Živeli zavedni volilei! V Motovunu, kjer so skoraj sami Hrvatje, imajo Italijanaši večino v občinskem zastopu. Med njimi samimi je sedaj nastal razpor ter sta že položila svojo čast dva načelnika iz njihovo večine. Govori se, da bodo tudi za to občino imenovan komisar. Ubogi reveži. Goriški dopisnik »Pieeola« se joče in debelo solze mu curljajo po lieu doli, ko vidi, kako se pošlo vonj a — Devin! Slovenci, so tako drzni v svojem delovanju, — meni »Pie-eolo« — da celo na dopisnicah slikajo devinski grad z slovenskim oznnčonjein. Slovenci torej po-slovonjamo Devin ?! Ne za tako nespametne nas ne sme imeti »Pieeolo!« Ali ne sluti laška brblja, kaj bi se to pravi: posloveujati Devin ?! To bi bilo nekako tako, kakor da hoče kdo les napraviti — lesen, ali pa morje — mokro!!! Nam je sicer jako žal, da so Slovenci prov-zročili »Piecolu« tako žalost; ob enem po mu svetujemo, naj se le pripravi še na drugih takih slučajev. V naših knjigah o jodnakopravnosti in pravičnosti so rubrihe »imeti« še skoraj prazne, rubrike »dati« pa so že prenapolnjeno — toraj je žo enkrat čas tirjanja! Trgovinsko Iu pomorsko sodišče tržaško ia slovenski jezik. Ozirom na razpravo, ki smo jo opisali pod tem naslovom prod par dnevi, opaža »Slov. Narod« : »To je predrastična ilustracija ravnopravnosti na tržaških sodiščih; inje pač vredna, da so pomakne malo bližjo pred oči tudi pravosodnemu ministru.« (jlorlško „Sočo" toži žo zopet državno pravdništvo po iji? .'100—ilOo. Brez vsake preiskavo jo bila razprava razpisana na današnji dan, »Soča« piše: Predsednik razpravi bode svet. Zorrer, ki še ves tiči v koži državnoga pravilnika. Ako bode še prisednik bivši državni pravdnik — tedaj vemo žo naprej, v kaki vodi plavamo. Male tržaške novice. — 12-letnegn Ivana Jureo jo pahnil predvčeraj popoludne neki drugi deček, ki se milje približal od zadej, ko jo Franoek glodal v morje, nenadoma v vodo. Trije mladeniči in jeden pilot so rešili dečka iz vode. Radi velikega prestanegn strahu je dečku jako slabo. Neki policijski agent jo zasačil na poti proti Občinam 14-letncga Josipa Čebula iz Skorklje, ko je isti splezal po drogu do telogrnfičnih žic in so je obesil na isto. Odpeljal jo dečka seboj na policijo. Finančni respicijent Panoš je zasačil in sekvo-striral na parniku Buhomin nad 1000 egiptovskih cigaret, katere bi bil rad utihotapil neki vajenec na parniku. Predvčeraj njem sta so spričkala poleg morja težak Evgenij S. in mornar Nikolaj G. Potem jo nastal tako vroč tepež, da nista ni videla ni šli-šala ter sta se v tem boju lepo pomaknila do brega tako, dasta oba padla v morje. Pretepu jo bil sicer konec, vendar pa ue vsemu, kajti v tem so je približal tjokaj redar, kateri je odvel oba, mokra kakor sta bila, na policijo. Samomor popotnika. Predsinoči zvečer je vstopil v hišo Petra Morandinija iz Barkovelj hšt. JfbH popotnik, 34-letni vrtnar Peter .faneček i/. Moravskega ter je prosil prenočišča. Gos[>odar ga je od vel na lopo, kjer je jMitnik legel na seno. Včeraj zjutraj se gospodar niti spomnil ni več potnika in še-le popoludne se je domislil nanj ter je šel j »ogledat na lopo. Ves osupnjen je obstal, ko je našel potnika ležečega v senu z razstreljeno glavo in še držečega v desni samokres. Obvestil je o tem žendarnierijo in le-ta je obvestila na dalje. Na lice mosta je došla komisija. Zdravnik je konstatira), da se je nesrečnež dvakrat ustrelil v desno sence. Ne-srečnež je imel pri sebi krstni list, potni list, še štiri patrone in dvoje pisem, pisanih v češkem jeziku, in sicer jedno na očeta Veneoslavn in drugo na nekega Ivana Petrova s prošnjo, da isti izroči list Alojziji Dragin v Turn-Severinii v Romuniji. Slednja je bila najbrže njegova ljublica. Denarja ni imel nič pri sebi. Oblast je ohranila najdene reči, truplo pa je bilo sprovodono v ka]»elieo pri Sv. Jlistll. < )četa samoniorilčevega so obvestili tclcgrafično o tem, kar se je zgodilo. Spomini na zadnje tržaške demonstracije pred cerkvijo sv. Antona novega.Včeraj se je vršila razprava zoper bivšega redarja Andreja Kramor iz Sv. Petra na Štajerskem, Zatožen jo bil, da je udaril Josipa Pogorelea s palico, potem ko ga je večkrat pahnil tako, da js padel na tla. Kilo je zaslišanih več prič, ki so potrdile ovadbo. Sodišče je obsodilo Kramerja na 2 tedna zapora. Pogorele je povedal, da je bil tri dni doma radi bolezni, ravno omenjenega večera pa je moral priti na zrak. Iz-pml sodišča, kletni Josip Monolo iz Trsta iu 2?llctni Anton Cepirlo iz Postojne, oba že kaznovana, sta bila včeraj zjutraj obsojena radi tatvino vsaki na 2 leti in pol ječe. /gubljeno najdeno. H—12 letni bratje I'ran, Anton in Josip Tomine so našli včeraj na neki stezi v Skorklji 2 nože, naučnika in mošnjiček, v katerem je bilo nekaj denarja. Vse te stvari so izročili policiji v ulici Scussa. 11-letni deček Avgust Totieolja je našel jeden nož v Bosehettu. Policijsko vesti. Aretirani so bili: Mletim Katerimi G. iz Trsta sinoči ob 11. uri v ulici Giulin in ?HHotni Anton S. tudi sinoči v ulici Giulin, ker jo izgnan iz Trsta. Koledar: l)anew v petek ti. maja: Janez evangelist. Jutri v sohoto 7. maju: Htanislav, 5kof; Oi/.ela, kralj. Sol urni: I Lunin: Izhod ol> 4. uri 21 min. Izhod ob H. uri D'.i min. Zahod „ 7. „ 88 „ | Zahod „ 3. „ 44 „ Ta je 10. teden. Dane« je 125. dan tega leta, imamo toraj se 240 dni. Danes ol> 7 uri 30 min. zjutraj Sčep. Različne vesti. Ženstvo na otoku Kuba. — Na Kubi jo trojo vrst ženstvn in sicer: zamork, belili in temnosivib Kreolink. Največ je zamork. Zainorkinjo hrepene po Evropi ter jim je naj veča sreča, kadar smejo ljubkovati z belimi ter jim lepota iu mladost nisti glavna stvar o tem. Bogatejše ženske na Kubi lenu-liajo, dočim siromašne delajo na polju iu po tovarnah tobaka ter se celo odlikujejo v pridnosti. Krco-linkc so pa povsem brezbrižno. Francoske Kroo-linko pošiljajo svoje hčerke v Pariz in ko so se le-te vrnile domov, žive lnhkomišljcno v svojih naslonjačih in pazijo ljubomorno na svoje soproge. Spaujsko Kreolinkc pa se drže španjskih običajev. Na ulice ne gredo nikdar brez spremstva. Koketiranje, pušenje cigaret, uživanje sladčič, bogate obleke in lišp z dragocenostmi jim je najprva briga. One zahajajo tudi na borbo z biki. Prebivalke v Antilah so jako omejeno pa tudi lene. Te ženske so krasne, ali krasota jim zgodaj mineva. To nimajo nobenega pojma o vnanjih dogodkih. Tako na pr. one skoro da nič no vedo, kaj se sedaj godi na Kubi. Njim ni briga drugo, nego da so rožice in da vesele svoje soproge. Italijani hočejo — kruha! Iz Italijo javljajo, da je vzbudilo povsodi veliko nezadovoljnost, ker se je varstvo za mir poverilo vojaškim oblastim. Toda poučeni krogi trde, da je bilo to potrebno, ako nočejo, da bi ne prišlo še do htljili dogodkov. Gospodarski in socijalni od noša j i po Italiji so tako tužni, da je tam doli mnogo lačnih, a prazen tel«nleo jp — kakor znano — jako sit«'ii gost! \ sako poslabšanje itak že žalostnih <*lnošajev, vsako povekšanj«' itak že velike bede mora razburiti bedno ljudstvo, itak že pripravljeno do vsa-koršnili činov, ker se zavoda tužnoga položenja svojega: da nima ničesar zgubiti več, naj že pride kar hoče. Tako obupano ljudstvo je zmožno vsemu! Ni čuda torej, da sooblasti po Italiji hitelo primerno strogimi naredhami. In vrhu tega ni videti ni kak«'ga izhoda iz tega žalostnega položenja. .ledna pot bi bila pač, ali dvomimo, da bi imela Italija toliko energije, da bi hotela nastopiti to pot gospodarskega osamo-svojenja ljudstva. Italija bi si morala ustvariti sam svoj in neodvisen kmečki stan! V ta namen bi morala odpraviti velike lutitundijc torej za pričeti resno borbo proti sedanjemu gospodarskomu zistomu, proti raznim grofom in marki jem iu njih privilegijem. Ako ne stori tega, Italija bode propadala neizprosno doslednostjo, vzlie temu, . Zbornica je pritrdila definitivno znižanju carino na žito. Ker sti vladi na Kubi in Portorico prijavili brzojavno, da no vorujeti, «la bi sovražnik stopil na kopno, odplovejo — kakor se zagotovlja — nemudoma iz Kadiksa dve oklopniei, dva križarja in tri hulije za prevažanja, da odrinejo Amerikance od Filipin in «la bodo potom bom-bardovale Kalifornska pristanišča. Madrid t>. Poslanec Romeo - Robledo priporoča, naj Spanjska vleče vojno na d«»lg«», ker to jo utegne rešiti. Govornik je izjavil, ila so bode protivil vsakemu povišanju davkov. Poslanec Sil-vella je izjavil, da bode podpiral vlado, toda, ako bi ga pozvala dolžnost, prime on za vladno krmilo. Poslanec 1'rio je srdito napal ministerskoga predsednika, ministra za vnanje stvari in ministra mornarice. London (5. () operacijah amerikanskega bro-dovja pri Portorico ni nikakih vesti iz \Vashing-tona. Vendar so nadejajo tam, da hode ta otok skoro v amerikanskih rokah. London i>. »Times« sporoča, . Poslanec Spinčie je stavil danes izredno obširno interpelacijo, v kateri dokazuje s tisoči slučajev italijansko nrado-vanje oblastnij na hrvatske in slovenske vloge in s hrvatskimi in slovenskimi strankami ; v isti dokazuje nadalje, kitko se pohali junču je Primorsko ter zahteva, da se temu enkrat pride v okom. Diinsij U. V današnji seji verifikacijokega odseka je protestoval poslance Camboii proti postopanju večine, češ, da se referati o protestirani!) volitvah izročajo notoričnim nssprotnikom, kakor so n. pr. protostovaue volitve italijanskih poslancev izročajo Hrvatom. Dunaj ti. (Zbornica poslancev.) Poslanec dr. V c r k a u f (socijalni demokrat) je zahteval, na j se takoj razpravlja o njegovem predlogu radi odprave carine na žito. Posl. Schonercr se jo izjavil proti takojšnji razpravi tega nujnega predloga. Po «lalj-šom formalnem razpravljenju jo izjavil predsednik, «la z ozirom na prigovore Sehonerorjove v zmisltt poslovuega reda ne more dati takoj v razpravo tega predloga. Minister trgovine dr. K ti rn reith e r je odgovoril na interpelacijo posl. Mauthnerju in tova- rišev, t«-r j«' izjavil sporazumno z ininisterskim pro«ls«'dnikom in drugimi udeleženimi ministri: Primanjkljaj vsle«l lanske slabo letin«' jo prov-zroeil občutilo spremenila) za konsum po izdatnem zvišanju cen žita, ki so pa še posebno narasle v zadnjih tednih. Vlada, ki se zaveda svoje odgovornosti ob tem, splošne blaginje dotika jočem se vprašanju, je jela točno opazovati to stvar, toliko gl«'«le mednarodnega prometa, kolikor tudi glede gibanja na naših tržiščih. Vso pozornost vla«le obračati nase odprava carine na žito od strani Italije in Francijo, in potem izjava, podana včeraj v Nemčiji proti odpravi carine, kajti te odredbe so znameniti znaki splošnega položenja trgovino z žitom, katerega položenja pa si omenjene države ne tolmačijo jednako. Vlada je sedaj tega inenenja, «la ima tu posla z interesi, katere treba dobro pretehtati, ker je obvezana, da s«' dobro ozira t«>likt> na koristi kousumentov, kolikor na koristi gospodarske produkcije. (Živahna pohvala). Vlada ne bode precenjevala eventuvalni učinek suspenzije carine na žito, ker so nasproti carini, ki ima odpasti, pojavljajo drugi uplivi na svetovnem tržišču. (Pritrjevanje.) Tako prcmišljovajo jo prišla vlada U kgr. Ilamhui-ir. Hantos good average za mesec maj "2fl"2r> za juli — — za september 29*50 za december 30*25 Dunajska borza 6. maja 1808. včurikj iIiuich Državni dolg v papirju......102*10 102*10 „ v srebru......101*80 101*90 Avstrijska renta v zlatu......121*20 121*10 „ v kronali.....101*30 101*90 Kreditne akcije..................357*35 358*10 London 10 Lsr..................120*75 120*80 Nnpoleoni......................9*55 9*55 20 mark......................11-77 11*77 100 i tal. lir....................44*50 44*50 v Železna blagajna srednje velikosti, je na prodaj. Več se poizve v v Gospodarskem društvu v Skednju. Jaz podpisana izjavljam, da sem sca-se in sodedkV prevzela vodstvo prodajalnice jestvin v Sv. Ivanu pokojnega svojega soproga Josipa (isisper-clčil ter se priporočam p. n. občinstvu. Ana vdova Gasperšič, roj. Kocjan. r J zavaruje \ proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in mm drnitia dne 31. decembra 1892.; Olavniea društva......g] . . „ Reserva speeijiilnili dobičkov zavarovanja na življenje ... „ < >Wna reserva dobičkov ... ,, Vrati ravnateljstva : Via Valdlrlvo it. 2, (v lastni I.OOO.IHN)*— I Ui.4(iiV< )7 ftOO.INIO'— filMMMM)*— 1,1H7.1«4*M(5 hili). F I LIJALKA c. kr. uriv. avstrijskega kredita zavoda /21 trgovino hi nbvt v Trstu. Novoi za vpla&ila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz '2XI4 8- m , 2l/a .'to- ;is/, V napoleonih na iJ0-dnevni odkaz 2°/0 M-mesečni „ 21/4°/0 «5- « „ »V/. Za pisma, katera ho morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrotni o d d e 1. V vredn. papirjih *Jn/fl na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, IVšto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Oahlonss, Gradec, Hibinj, Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Reiehenberg, Šaaz in Sol-nogriul, iirez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku ln/0(, provizije. Ir.kas? vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. .Tamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, 1'arizu, Hcrolimi ali v drugih mestih — proviziju po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v polirano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Nasa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali psi po dnevnem kursu. CASSA Dl RISPARMIO TRIESTINA (Tržaška hranilnica) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od f)<> nvč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razni) praznikov, in to od !)—1*2. ure opo-ludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure opo- ludne. Obresti na knjižice......5ln/0 Plačuje vsak dan od i)—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati i! «lni in zneske preko 1000 gld. pa i> dni. Eakomptuje menjice domicilirane na tržaškem trgu po..........iJ'/j Posojuje na drž. papirje avstro-ogerske do 1000 gld. po...........47„ Višje zneske od 10(K) do fitHKI gld, po . Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru. TISKARNA fflTTMBERff -► filijalka ces. kralj, universitetne tiskarne „ST YRI A" i - - Sacks-rasse 1:1 (iISADKC Saekstrasse lil Tovarna za obrtne in Conto - knjige. (Sistem ,. 1'atent Workmann Cbicago") Z0F" Raztrirni zavod in knjigoveznica. Priporoma ko /a prijazne nar<)«v'bc s zatrdilom ]>rimcrnih cen in točne postrežbe. IZDELOVALNICA VSEH TISKOVIN, Časnikov. roKotvorov v vsakem dsežjii, brošur, plakatov, cenikov, računov, meinoranilov, okrožnic, panirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, vabil itd. — Bogata zaloga glavnin-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, DeDitoren, cređiloren, cassa-knjig, strna, Memoriale, Journalov, Prima-note, odpravnih, meuličiiU, časo-zapartiili iu knjig za kopiranje, vseh pouiožuih knjig, raztrirnega (črtanega) papirja, svilenega papirja za kopirauje, listkov iz kavčeka za kopiranje, skledic za kopiranje itd. Za nuročbe in naclaljna pojnsnila obrniti se je ilo glavnega zastopnika: ARNOLDO COEN v TRSTU, v ulici deile Acque stv. 5. 0"0"0«0«0l!