Pofitnbui plačana t gulovtnL
Leto XXII., sfc 253
Ljubljana, torek 28. oktobra 1941'XX
Cena cent.
(Jpravnistvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 6 — Telefon št_ 31-22, 81-23, 31-24.
Inaeratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. • Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi prt pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
2J£LJ UČNO ZASTOPSTVU aa oglase 1» Kr. Italije ln inozemstva ima
Unione Pnbblicftš ItaOana 8JU KTtane
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša -nesečno L. 12.—> za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica št. 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUŠIVA per la pubblicita dl provenlenza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano
Novi uspehi pri Gondarju
Potopljena angleška križar ka — Pri Tobruku zavrnjeni
sovražni napadi
Glavni stan Italijanskih Oboroženih SU je objavil 27. oktobra naslednje vojno poročilo štev. 512:
V severni Afriki na tobruški fronti je naše topništvo obstreljevalo in zavrnilo angleške mehanizirane oddelke. Na širokem morju ob marmariški obali so nemški bombniki napadli neko sovražno pomorsko skupino In so potopili eno križarko.
Britansko letalstvo je bombardiralo Bengasi, Tripolis in Mizurato. V zadnjem imenovanem mestu je bila zadeta arabska
četrt. Bilo je nekoliko mrtvih in ranjenih med domačim prebivalstvom. V Bengasiju in Tripolisu ni bilo težje škode in nika-kib žrtev. Eno britansko letalo tipa Blen-heim je sestrelila neka nemška protiletalska enota Angleška posadka je bila ujeta.
V vzhodni Afriki so naše prednje čete preko naših položajev na bojišču pri Gondarju napadle sovražnikove skupine ter jih zasledovale, pri čemer je imel sovražnik izgube.
Prodiranje na vzhodu
Ukrajina bo kmalu vsa v rokah zaveznikov — Povečana pritiska pri Moskvi In Petrogradu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. okt. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Napadalne operacije na vzhodu so prinesle kljub neugodnim vremenskim razmeram nova napredovanja.
V Doneški kotlini so italijanske čete izjalovile poskus, da bi se zavleklo s protinapadi naše napredovanje. Sovražnik jc bil s hudimi krvavimi izgubami vržen nazaj in je pustil več sto ujetnikov v rokah naših zaveznikov.
Pred angleško vzhodno obalo so bojna letala preteklo noč napadla sovražni konvoj med The Washom in izlivom reke Humber. Pri tem so potopila 8000-tonski tovorni parni!; in zadela tri nadaljnje velike trgovske ladje tako hudo, da se lahko računa tudi z njihovo izgubo. Drugi letalski napadi so bili naperjeni proti pristaniškim ozemljem v vzhodni in jugovzhodni Angliji.
Nemška strmoglavna letala so v noči na 26. oktobra pred severnoafriško obalo z bombnim zadetkom v polno potopila večjo angleško bojno ladjo.
Sovražnik je metal zadnjo noč bombe na razne kraje v severnozapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo predvsem v Hamburgu in Bremenu izgube na mrtvih in ranjenih. Devet angleških bombnikov ie biio sestreljenih.
Major Oesau, poveljnik neke letalske eskadrile, je dne 26. oktobra izvoje al svojo 100. zr.iago v zraku.
❖
Stockholm, 27 okt. d. Dasi se borba za Moskvo nadaljuje v nezmanjšanem obsegu in nemške čete polagoma razvijajo obrambni obroč okrog sovjetske prestolnice ter zmerom bolj slabe sovjetski odpor, je vendar pozornost vojaških opazovalcev v enaki meri obrn ena na južni del vzhodnega bojišča, kjer so se nemške čete neposredno približale že Rostovu, na levem krilu tega odseka pa prodrle že onkrat Harjkova proti vzhodu. Poslednje sovjetske postojanke v Ukrajini se neposredno pred okupacijo. Na prostoru okrog Stalinova se nadaljujejo očiščevalne operacije. Sovjetske čete se na vseh točkah južnega frontnega odseka umikajo proti vzhodu.
Na prostoru pri Petrogradu so nemške čete spet oiačile pritisk proti sovjetskim obrambnim črtam južno od Petrograda. Sovjetski protinapadi, ki so bili pretekle dni, zlasti v smeri proti jugovzhodu izvršeni s precejšnjimi silami, so na novo oslabeli ter so bili sovjeti na vseh točkah pe-trograjskega obrambnega pasu prisiljeni k obrambi. S finskega frontnega odseka javljajo službeno še nepotrjene vesti, da so finske čete zavzele mesto Kontuposja, ki leži približno 60 km severno od Patroza-vodska.
Kako je bil Harkov zavzet
Berlin 27 okt. s. V zvezi z zavzetjem Harkova se je izvedelo da je uspeh pripisati nemški pehoti ki ie s svojim povellj-nikom na čelu v vsej naglic izvojevmla naj-
prej šest utrdb in nato še celo vrsto rovov ter tako napravila globoko vrzel v sovražno obrambno črto. Prodiranje so zadrževali sovjetski strojničarji z besnim strel mnjem toda nazadnje so morali opustiti nadailjnji odpor K molku so sovražne strojn ce pripravile baterije poljskega topništva Z ročnimi granatami in lahkimi topiči je pehota krčita pot nemškim strojničnin: oddelkom Nekaj ur pozneje ie nemški pehotni polk prodrl v mesto Harkov.
Mobilizlranje sovjetske pomožne vojske
Stockholm, 27. okt. s. Sovjetske oblasti neprestano kličejo v vojaško službo starejše letnike in mladino pod 18 leti. Vpoklicani so zaposleni za fronto in služijo kot pomožna vojska. Maršal Budjoni je dobil naročilo, naj ta nova ojačenja iz-vežba za primer skrajne potrebe. Novi vpoklicanci bolo določeni za zadnjo obupno obrambo, kadar bodo Nemci zasedli Moskvo in prodrli preko Donca.
Turški list o padcu Harkova
Ankara, 27. okt. s. V pojasnilih o padcu Harkova poudarjajo turški listi, da so Rusi izgubili važno središče, ki bi moglo dobavljati sovjetski vojski večjo količino vojnega gradiva, od onega, ki so ga Rusom obljubili v Ameriki. S padcem Harjkova pripominjajo listi, je prenehalo sovjetsko gospodstvo v vsej Doneški kotlini.
Ankara, 27. okt. d. Vse včerajšnjo turško časopisje je bilo pod močnim vtisom padca važnega sovjetsko-ruskega mesta Harjkova. Vsi turški listi soglasno ugotavljajo, da je s Harjkovom Sovjetska unija izgubila enega svojih najdragocenejših industrijskih centrov in hkrati mesto, ki je velike važnosti tudi v prometno-tehničnem pogledu. Turški listi zlasti podčrtavajo, da je s padcem Harjkova Sovjetska unija praktično odreza&a od črnega morja. Ta novi položai Sovjetske unije mora po ugotovitvah turškega časopisja Turčijo zanimati tembolj, ker ima sama kot črno morska obsežna država mnogo interesov v tem območju.
Sovjetsko poročili; priznava padec Stalinova
Rim, 27. okt. s. V poročilu, ki ga je sinoči izdalo sovjetsko vrhovno poveljstvo, se priznava izpraznitev iz Stalinova. Pozno sporočilo o tem nikogar ne preseneča, kdor pozna londonske metode in postopanje Moskve, ki časovno porazdeljuje poraze, ki jih sovjetskim silam prizadevajo oborožene sile osi. Vendar pa boljševiški viški učenec v nečem še prekaša svojega angleškega učitelja, namreč v olepšavah: On govori samo o izpraznitvi. Ni treba še posebej omenjati, da je bil Stalinov najprej obkoljeno in nato zavzet po italijanskih in nemških četah že 21. t. m.
Odmevi Članovega obiska
Nemški tisk poudarja pomen razgovora groSa Ciana s kancelarjem Hitlerjem
Berlin, 27. okt. s. Ves nemški tisk opozarja na komunike o razgovoru, ki ga je imel nemški državni poglavar v svojem glavnem stanu z grofom Cianom. Obisk Italijanskega zunanjega ministra v nemškem glavnem stanu, pravi »Deutsche Allgemeine Zeitung«, kaže še enkrat na najtesnejše sodelovanje osnih sil v vseh fazah orjaške borbe, ki ima za glavni cilj bodočnost Evrope. Državni poglavar je posl ednjič videl grofa Ciana 20. aprila. Tudi takrat se je njunih razgovorov udeležil nemški zunanji minister von Ribbentrop.
Poteklo je šest mesecev od onega spomina vrednega sestanka, toda v tem kratkem času so dozoreli in se izpolnili dogodki zgodovinskega pomena. Njihov pomen je podčrtal pred nekaj tedni tudi sam grof Ciano v svojem radijskem govoru. Borba, ki je v teku, je tedaj dejal Italijanski fašistični zunanji minister, je borba proti barbarstvu, proti kateremu se je morala Evropa v zadnjih stoletjih boriti že nekaj časa. Italijanske čete se bore ob strani nemških vojnih sil, kakor so se že borile na raznih evropskih in afriških bojiščih. Njihovo sodelovanje je baš na bojišču Sovjetske zveze še prav posebno intimno in pomembno. Tradicionalno prijateljstvo Italijanskega ln nemškega naroda Je prišlo
do najlepšega izraza v osebnem prijateljstvu njunih voditeljev Adolfa Hitlerja in Benita Mussolinija. Neločljiva edinost v idealih in delih je varno jamstvo za skupno zmago. Angleški sistem zavezništva prehaja iz ene katastrofe v drugo, pravi »Borsen Zeitung«. Silni blok osnih sil pa postaja zmerom močnejši in vedno bolj trden na vseh področjih, tako na vojaškem kakor na političnem in gospodarskem. Ita-lijansko-nemško sodelovanje se zmerom bolj poglablja. Prav na tem mestu je treba opozoriti na rezultate razgovorov, ki jih je imel gospodarski minister Funk v Rimu, kjer so bile določene smernice za skupni politični ln gospodarski program v okviru, ki sega daleč preko trenutnih potreb. Načrtov ln programov, pravi list, tudi v nasprotnem taboru ne manjka, toda tam se opirajo na iluzije, med tem ko Nemčija in Italija gradita na realnih osnovah in na dejanjih. Razgovori državnega poglavarja z grofom Cianom so se vršili baš v trenutku, ko se nemške in zavezniške sile pripravljajo, da definitivno uničijo boljševiško vojaško moč in tako ustvarijo pogoj za razširjenje in ojačenje evropskih gospodarskih osnov.
Podobne komentarje ao objavili tudi »Volkischer Beobachter« in drugi Usti.
Učinkovita proslava obletnice pohoda na Rim:
3000 kmečkih družin
je dobilo suojo zemljo
Pomembne svečanosti v Littorii na osusenem Pontinskem polju — Duce fc kmetom izrodi v last zemljo, ki so jo doslej obdelovali kot najem*
niki
V zgodovini Italije pomeni dan 28. oktobra začetek novega razdobja, ki stofi v znamenju fašizma in Duceja. S tem dnevom je fašistična Italija določila posamezne etape svo/e presenetljive gospodarske, socialne politične in verske metamorfoze Pogled na to razdobje nam nudi zgodovinsko sliko veličastnega razmerja ki lo obe-težujejo ogromne stavbe. Demokracija, liberalizem in socializem se zde brezpomembni političm nauki, dočim se fašizem ne more oddvoiiti od silne postave Duceja, ki osvaja duše m raz žiga domišifijo. V tem ie predvsem njegova globoka človeška vsebina.
Zmaga, ki so lo v VersatUesu popačiti. Reški božič. Rapalska pogodba ter neredi in stavke neposredno po vojni so bili prvenstveni vzroki zaradi katerih je Benito Mussolini kot bivši bojevnik v kraških strelskih jarkih poklical na zbor okoli sebe vse žive in zdrave sile naroda ter Je 23. marca 1919 ustvaril bojevniške taiije. Naloga, ki si lo fe nadel fašizem, ni bila niti lahka, niti enostavna, šlo ie za to, da se prepreči socialistična poplava, (ta se ojači šibki gospodarski ustroj države, da se z vsemi silami pobijajo vlade povojne dobe, predvsem pa. da se narodu vrne vera vase.
To nalogo je fašizem izvršil z izredno silo. Bilo ie več kakor tri leta bojev, ki so bih včasih kruti in nepormrljrvi m med katerimi se ]e bilo treba večkiat zateči k nezakonitim podvigom ter k ljudski samopomoči. Ti podvigi so bili odločilrti. Na sestanku v Neapolju fe Mussolini enostavno postavil zahtevo, da preide vsa moč na novi politični pokret m fe s tem dal znak za začetek nove revolucionarne zgodovine.
Dne 28. oktobra 1922 so bili mobilizirani vsi fašisti in Mussolini je na čelu svoje revolucionarne vojske nastopil pohod na Rim Po zasedbi večnega mesta je Vladar poklical na krmilo Duce i a kot predstavnika nove Italije, zmagovalke pri Vittoriu Venetu. Od tega dneva, ki je stal toliko krvi, ki ima svoje svetniku in svoje ir uče-nike, se Je začelo delo obnove. Ogromno delo, ki se nadaljuje brez prestanka in je danes doseglo svof vrhunec, da se doseže popolna zmaga, ogromna obnova, ki otži preko proglasa Velikega sveta, preko votline reforme do zbornice Fašijev in Kot-poracij do avtarkičnih enot. do zakona dela ter do Narodnega sveta Korporacij. Socialno vprašanje se ie v Italiji prvikrat vzelo v rešitev tudi kot problem proiz\'od-nje. Tudi izven Italije je vsakomur znana splošna izboljšava in napad na vetspov stva, takisto pa poznalo iz\'en italijanskih meja avtarkiio kot proletarsko in vojno politiko. Politika javn'h del s posebnim ozi-rom na električno energijo, na ceste in na prometna sredstva vc^če. na ljudske hiše, demografska politika, socialna zakonodaja, versKa pohtika in pomirjenie s Cerk\njo, šolski zakon — to je nekoliko najvažnejših uspehov Režima.
i K.V
V . M v Um- '
1"
* i m* xvb
/t
m
14UM

._J
Fašizem, ki še vedno veruje v svetost junaštva, ki izvira iz vojnega izkustva, ima junaški življenjski, tedaj bojevniški značaj. Zato je narodna vzgoja in vzgoja mladine v teh 20 letih vzgoja k disciplini, pogumu in k požrtvovalnosti. Fašizem razume življenje kot dolžnost in kot napredek.
V tem duhu se pripravlja italijanski narod na zoro 19. obletnice, s katero bo proslavil pohod na Rim, strnjen okoh svojega Duceja, ki bo narod povedci do zmage, prevevajoče vsa srca.
Zgodovinski dan na Pontinskem Polju
Littoria, 27. okt. s. Duce je bil včeraj dopoldne spet med svojimi skromnimi, a delovnimi sodelavci pri velikem delu za osušenje velikega Pontinskega polja. Predčasno jim je izročil v last zemljo, ki so jo s svojo voljo in s svojim delom oplodili. Okrog 3000 družinskih poglavarjev je včeraj svečano sklenilo pogodbe z nacionalno ustanovo bojevnikov, s katerimi se je njihov dosedanji zakup spremenil v lastninsko prav:co. Osuševanje Pontinskega polja je tako doseglo svoj končni rezultat. Koloni, ki so se posvetili zemlji nekdanjih močvirij, so postali lastniki hiš, posestev, živine in strojev, obenem pa neposredno odgovorni za nadaljnj; procvit osušenih predelov Pontinskega polja. Spričo tega je imela ta manifestacija še svoj prav posebni pomen in je tuli potekla ob izrednem navdušenju vsega prebivalstva, kmečkega in delavskega, ki je izrazilo svojo neomajno zvestobo stvaritelju velikega dela.
Prihod Duceja
Duce je prispel na Pontinsko polje s posebnim vlakom okrog 11. Z njim sta prišla tudi Tajnik stranke in Kmetijski minister. V Littoriji so Duceja sprejeli predsednik bojevniške organizacije minister za italijansko Afriko, korporacijski minister, državni podtajnik prometnega ministrstva, komisar za notranje preseljevanje, načelnik miličnega štaba ter druge ugledne osebnosti. Duce je takoj po prihodu pregiedal bataljon oficirskih gojencev, ki je bil razvrščen na postaji. Pred njo so bili v strumnih vrstah pripadniki liktorskih mladinskih organizacij. Med zvoki godbe je Duce z avtomobilom krenil v mesto. Množica mu je prirelila spotoma viharne ovacije.
Z avtomobilom se je Duce odpeljal v novi mestni okraj, kjer si je ogledal nekaj novih gradenj. Nato se je pripeljal v mestni center, kjer so bile zbrane velike množice ljudi. Podal se je v palačo uradov in se pojavil pred množico, ki ga je sprejela z neskončnim vzklik an jem. Duce je vzkli-kanju odgovoril s fašističnim pozdravom. Med množico je bilo prav spredaj razvrščenih vseh 3000 kolonov, ki so včeraj sklenili omenjene pogodbe z bojevniško ustanovo in vsi so bili v fašističnih uniformah.
Poročilo Tajnika stranke in predsednika bojevnikov
Tajnik stranke je Duceju s konkretnimi podatki poročal o fašistični in vojaški organizaciji v liktorski pokrajini. Organiziran je prav ves narod v njej. Nato je predsednik bojevniške ustanove kratko poročal o osuševalnih delih in o pomenu svečanosti. Osuševalne zadruge so se lotile dela 23. novembra 1929. 10. novembra 1931., 29. oktobra 1939. je bilo tehnično delo dovršeno. Tedaj se je ustanovila Pomezia. Investirani so bili ogromni kapitali. Angažirala se je cela organizacija najboljših tehnikov in velika vojska delavcev. Vse ogromno delo pa se je dovršilo šele včeraj, ko se je spremenila množica ročnih delavcev v male posestnike. Ko se je leta 1932. ustanovila občina Littoria, je Mussolini dejal, da se bodo koloni z veseljem lotili dela tudi zaradi tega, ker bodo v 19 ali 20 letih postali definitivni lastniki svoje zemlje. Delo Je bilo ogromno. 18. decembra se je ustanovila nova pokrajina na trdnih tleh nekdanjega močvirja. Ko je bila dosežena tehnična zmaga nad zemljo, ae je borba nadaljevala na gospodarskem področju. Duce sam Je vzpodbujal delavce ln kazal pot.
Tako je 29. oktobra 1937. ob ustanovitvi Aprilie poudaril, da želi in hoče, da bi ▼ čim krajšem času koloni postali lastniki zemlje, ki jo obdelujejo s svojimi žulji. Y celoti so znašali državni prispevki za osu-šitev Pontinskega polja 549 milijonov ali povprečno po 12.600 lir na hektar. S temi prispevki so se gradile hiše, osuševala zemljišča, speljale ceste in krili vsi drugi izdatki. Državni prispevki so le malo presegli zneske re Inih podpor, kakor jih zakon dodeljuje vsem osuševalcem močvirnatega ozemlja. Bili pa so nižji kakor sorazmerni izdatki za druga podobna osuševalna dela. Lažne so trditve, da je osuši tev Pontinskega močvirja stala državo ogromen denar. Sedaj je vse polje, razen nekaterih predelov okrog Aprilie in Po-mezie stoodstotno obdelano. Položaj je docela spremenjen. Pred leti so na Pontinskem polju pridelali nekaj tisoč stotov žita, selaj jih pridelajo na stotisoče stotov, poleg tega pa velike množine sladkorne pese in drugih pridelkov. Na nekaterih posestvih so pridelali kar po 63 stotov žita in po 530 stotov sladkorne pese. Velik je pridelek sena in druge krme, zaradi česar se je močno razvila živinoreja. Na Pontinskem polju goje 31.000 glav živine, med njimi 5500 krav mlekaric. Pontinsko polje obsega 140.000 ha zemlje, ki je osušena, vsa spremenjena v polja, med katera so speljani prekopi in gosto omrežje cest. Na njem je bilo zgrajenih na tisoče kmečkih hiš, 5 mest m 18 vasi Na Pontinskem polju živi sedaj nov narod, ki šteje 60.000 ljudi. Bojevniška ustanova je sama zgradila 2951 kmečkih hiš, 487 km ceste, 15.600 km prekopov, 21 km vodovodov, 640 km električnih napeljav visoke napetosti in 1080 km telefonskih zvez. Pričela je graditi tuli obsežno omrežje namakalnih prekopov, iz katerih voda že namaka 715 ha zemlje, a jih bo v bodoče še nadaljnjih 3100. Ponekod so bila zemljišča izravnana in je bilo prekopane za 2 milijona kubičnih metrov zemlje. Zemljišča so bila zavarovana z gozdnimi pasovi. V ta namen je bilo doslej zasjenih nad 35.000 dreves. Na Pontinskem polju so pričeli pridobivati tudi bombaž. Od leta 1937. dalje ga je bilo pridobljenega povprečno po 13.000 stotov. Ze sedaj znaša letni dobiček osušitve Pontinskega močvirja povprečno po 100 milijonov lir na leto. Vsi stroški so bili skoraj že v celoti poplačani z doslej doseženimi rezultati.
Nadaljevanje na Z. strani
Gospodarstvo
Italijansko-nemsko gospodarsko sodelovanje
V	zvezi z obiskom nemškega gospodarskega ministra Funka v Rimu poročajo listi, da je prišlo ob tej priliki med nemškim gospodarskim ministrom in italijanskim ministrom za zunanjo trgovino ln za devize Riccardijem do važnih razgovorov, pri katerih je bilo ugotovljeno, da sijajno funkcionira gospodarsko sodelovanje med obema državama. Pri teh razgovorih je bila posvečena posebna pozornost nalogi, da se v blagovnem prometu med obema državama kakor tudi s tretjimi državami nivo cen vzdrži na zdravem stanju. V tej zvezi je Nemčija izjavila pripravljenost, da ne bo zvišala cen za premog, ki so bile določene za dobave po 1. januarju 1941. To nemško zagotovilo je važno, saj je cena za premog v Italiji važen kalkulacijski faktor. Prav tako se je Italija za določene predmete zavezala skrbeti za stabilnost cen na dogovorjeni osnovi. Nemčija je nadalje obljubila dodatne dobave raznih vojno važnih predmetov.
V	pogledu valutnih vprašanj je za sedaj in za bodoče doseženo popolno soglasje.
Nadaljevali so se tudi razgovori o bodoči gospodarski preosnovi Evrope. Nazori obeh vlad glede potrebe načrtnega reda evropskega gospodarskega prostora za zasigu-ranje gospodarske neodvisnosti Evrope so v vseh točkah enaki.
V posebnem uvodnem članku poudarja »Frankfurter Zeitung«, da sta obe osni državi dobro prestali vse poizkuse Anglije, spraviti oskrbo v težkoče Ce se je od časa do časa pojavilo pomanjkanje določenega blaga, je bilo to pomanjkanje le prehodno in m povzročilo težkoč. Prebroditev sedan-e dobe osnim državam ne bo povzročala skrbi. Brez dvoma pa morajo k temu prispevati tudi r"-uge prijateljske države. Velik napredek	lahko pričakuje v bo-
dočnosti, bo prišci v prid vsej Evropi. Zato mora vsa Evropa sodelovati in pomagati. List ne dvomi, da so vse evropske države pripravljene v tej vmesni dobi po svoje prispevati za prebroditev trenotnih težkoč in da bodo napravile vse potrebne napore, zavedajoč se, da bodo deležne sadov tega prizadevanja.
Na socialnem področju je bilo poskrbljeno za socialno zavarovanje delavcev in družin, pa tudi za zavarovanje pridelkov in živine. Organiziral se je kmetijski kredit 30. septembra so 2895 kolonom na 2914 zemljiščih izročili predvidene sezname za dodelitev zemljišč v končno last. Le 31 družin se je odločilo, da se vrnejo v svoje prvotne domače kraje. V oktobru je bilo podpisanih 2350 pogodb. V nekaj tednih bodo sklenjene še nadaljnje.
Govor Duceja
Nato je spregovoril Duce. Dejal je: Črne srajce, kmetje, tovariši! Današnji dan, 26. oktobra XIX. leta fašistične dobe spada med važne dni sedaj že desetletne zgodovine osušenega Pontinskega polja. Tisoči vaših tovarišev so sedaj postali posestniki svojih zemljišč, zemlje, ki so jo oplodili z nezadržnim delom in ljubeznijo. Prepričan sem, da bodo svoje delo prav tako opravljali tudi v bodoče in se še večjim čutim odgovornosti. S to manifestacijo je bila kakor prej gospodarsko in tehnično, sedaj človeško in socialno kronana velika zasnova osušitve nekdanjih pontin-skih močvirij, ki je neomajen dokaz naših visokih organizacijskih in stvariteljskih sposobnosti. (Množica je Duceja prekinila z viharnim vzklikanjem). Z enako neomajno voljo, kakor smo z njo dosegli ta cilj, bomo dosegli tudi naš najvišji cilj (množica vzklika »Da! Duce!«), za katerega smo se borili, se borimo in se bomo borili do zmage.
Navdušenje je bilo ta trenutek nepopisno. Množice so vedno znova vzklikale, mahale z robci, s pokrivali in prapori. Ko se je navdušenje poleglo, je Duce zapustil balkon palače uradov in je v pritličju prisostvoval formalni izročitvi pogodb in lastninske pravice dosedanjim kolonom.
Podpis lastninskih pogodb
Vsi so mu bili predstavljeni. Prvi je bil na vrsti Valentin Micheletti, oče šestih sinov. Razen njega in preisednika bojevniške ustanove je njegovo pogodbo podpisal tudi Duce. Pred Ducejem je podpisalo pogodbo še nadaljnjih 100 dosedanjih ko-lonov. Nadaljnji jih bodo podpisovali po vrstnem redu.
Duce se je nato znova vrnil na svoje prejšnje mesto. Ljudstvo ga je s svojim navdušenjem priklicalo in je tedaj znova vzvalovelo v viharnem vzklikanju in manifestiranju. Tako se je moral vrniti pred ljudi še nekajkrat. Nazadnje se je spet odpeljal z avtomobilom. Pregledal je še nekaj bombažnih nasadov, se zanimal za njihovo obdelovanje, nato pa krenil na postajo, se poslovil od zastopnikov krajevnih oblasti ter se spet odpeljal s Pontinskega polja.
Sprejemi pri Duceju
Rim, 27. okt. s. Duce je v Beneški pallači sprejel Tajnika stranke. Tajnika italijanskih fašističnih organizacij v tujini in državnega podtajnika nemškega zunanjega ministrstva ter vodjo narodno-socialističnih organizacij v tujini Ernesfca Bohleja. Razgovor je trajal zelo dolgo in je potekel v
Tokio, 27. okt d. Predsednik nove japonske vlade general Hideki Tojo je imel v nedeljo pred uradništvom prefekture v Osaki govor, v katerem je razlagal naloge, ki jih je nova vlada odločena rešiti. Ministrski predsednik Tojo je med drugim izjavil, da se prilike na svetu v vsakem pogledu tako naglo izpreminjajo, da nihče ne more v naprej napovedovati niti tega, kaj se utegne zgoditi v nekaj dneh. Toda ako bo japonski narod vztrajal v svoji trdni povezanosti, Japonske nobena stvar ne bo mogla presenetiti in bo Japonska tako kos svojim vojnim nalogam, kakor uresničenju ciljev svoje zunanje politike. Japonska mora korakati naprej in nobena stvar jo v tem ne more zadržati. Tojo je zaključil svoja izvajanja rekoč, da Japonske ne bo mogel noben zunanji pritisk ukloniti.
Bangkok, 27. okt. d. Francoski general-
New Tork, 27. okt. d. Kakor poročajo newyorški listi iz Washingtona, vlada v odgovornih ameriških krogih velika zaskrbljenost zaradi nove rudarske stavke, ki bo spet prinesla veliko zmedo v ameriško vojno industrijo ter s tem prevrnila načrte glede naglice ameriške oborožitve, kakor tudi glede obsega pomoči, ki bi jo Amerika mogla dati Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi. Kako usodna lahko postane rudarska stavka za ameriško oborožitveno industrijo, dokazuje tudi tiskovna konferenca, ki je bila v nedeljo zvečer samo zaradi te stavke sklicana v Belo hišo in na kateri je predsednik Roosevelt med drugim prečital pismo, ki ga je naslovil na predsednika centralne organizacije ameriških rudarjev Johna Lewisa in v katerem se zavzema za poravnavo stavke iz narod-no-obrambnih vidikov.
Kakor nadalje poročajo newyorški listi, se velike ameriške jeklarne pripravljajo, da bodo še v teku tedna zmanjšale proizvodnjo jekla, ker je zalog koksa za kurjenje visokih peči le še za nekaj dni. K temu je treba pripomniti, da je izbruh rudarske stavke že drugi v razdobju nekoliko več ko mesec dni. Rudarska stavka je
Rim, 27. okt. s. Veliki mufti Sayed Amin el Husein iz Palestine je popolnoma zdrav pristal na nekem letališču v južni Italiji. Palestinski veliki mufti je trenotno največja osebnost v arabskem svetu in eden izmed najpomembnejših predstavnikov muslimanskega sveta. On je pogumno napovedal vojno Angliji ter vodil na arabski zemlji prot1 britanskemu tiranstvu borbo brez prestanka. Angleški zunanji minister Eden je pred dnevi izjavil v spodnji zbornici, da bi bilo za Anglijo zajetje muftija ogromne važnosti, med tem ko je general
prisrčnem duhu. Nato je dr Bohle predstavili Duceju še narodno socialistične prvake iz svojega spremstva.
Odkritje spomenika maršalu Balbu
Rim, 27. okt. a Jutn ob 19. obletnici fašističnega pohoda na Rim bodo \ Domu invalidov v Rimu odkrili mramornat spomenik kvadramvira in letalskega maršala ItalLa Balba. Vojaški škof bo oi> tej priliki daroval mašo za vse. ki sc padla v vojni aJli v fašistični revoluciji.
Svečanosti v Zagrebu
Zagreb, 27. okt s. Obletnico pohoda na Rim so včeraj praznovali v prestolnici Hrvatske z velikimi manifestacijami. Za to priliko je prispela v Zagreb četa milice z godbo 2. sardinskega grenadirskega polka. Na kolodvoru je bil zbran oddelek gojencev oficirske ustaške akademije, ki je izkazal čast predstavnikom italijanske vojske. Ko so odigrali italijansko in hrvatsko himno, se je stvoril dolg sprevod, ki se je vil po glavnih zagrebških ulicah in ki ga je vodil glavni tajnik ustaškega pokreta. Sprevod se je ustavil na Markovem trgu, okrašenem z italijanskimi in hrvatskimi zastavami, pred stanovanjem poglavnika dr. PaWHča. ki ie nato v spremstvu italijanskega poslanika, načelnika odDoslanstva fašistične stranke in maršala Kvaternika ter vseh članov vlade pojavil na trgu. Pregledal je Častno četo milice ter naročil iskren pozdrav Duceju, nakar je obšel tudi četo grenadir-jer ter naročil pozdrav za Kralja in Cesarja. Nato se je vršila parada italijanskih in hrvatskih čet Popoldne je godba II grenadirskega polka priredila na Je-lačičevem trgu lepo uspel koncert, ki mu je prisostvovala velika množica zagrebških meščanov.
Proslava v Ljubljani
Na temelju odredb, izdanih od Tajništva Stranke, se odreja naslednje: 28. oktober, XIX. obletnica pohoda na Rim.
Ob 10. uri v stolnici: služba božja v spomin padlim za stvar Revolucije.
Ob 15.30: na sedežu Fašija: izročitev nagrad šolski mladini, ki se je odlikovala v učenju italjanskega jezika.
Ob 17. uri v vladni palači: poročilo ljubljanskega Fašija in proslava pohoda na Rim.
4. novembra, XXIII. obletnice Zmage.
Ob 10.: zvezni Tajnik v spremstvu zveznega podtajnika, zveznega podpoveljnika GIL, načelnika Glavnega stana zveznega poveljstva GIL in političnega podtajnika ljubljanskega Fašija bodo prinesli pozdrave Črnih Srajc poveljniku XI. armijskega zbora.
Skvadristi, fašisti, ki so se udeležili pohoda na Rim, ter oddelki Oborožene sile bodo od 9. do 18. izmenoma imeli stražo na vojaškem pokopališču v Ljubljani Splošne odredbe.
Sedeži organizacije Stranke in javna poslopja bodo okrašena z zastavami. Fašisti bodo oblekli uniforme brez odlikovanj.
ni guverner v Indokini admiral Decoux je v soboto sprejel na razgovor vodjo japonske gospodarske delegacije Jokojamo, ki se mudi v Francoski Indokini, ter načelnika japonske vojaške misije v Francoski Indokini generala Ghoja. Na pristojnem mestu, kjer je bila vest o tem sestanku šele danes objavljena, sodijo, da so bili razgovori med japonskimi in francoskimi predstavniki zelo važnega značaja.
Spopad na rusko-japonsld meji
Ankara, 27. okt. d. Po informacijah, ki so dospele semkaj iz Moskve je prišlo 23. oktobra v bližini vasice Kraskina na sovjetsko-japonski meji do obmejnega spopada med neko sovjetsko patruljo in četo japonskega vojaštva. Podrobnosti še niso znane.
bila razglašena že za 14. septembra, toda po posredovanju »narodnega posredovalnega odbora« je bila tedaj preložena za mesec dni.
New York, 27. okt. s. Tudi drugi poziv Roosevelta predsedniku rudarske zveze Johnu Lewisu ni imel boljšega uspeha kakor prvi. Stavka se nadaljuje in je 53.000 rudarjev zapustilo rove. Predsednik Lewis se je ogibal jasnega odgovora. Z druge strani se izve, da strokovne delavske zveze grozijo z razširjenjem stavke, ako posl odavci ne bodo sprejeli delavskih zahtev po zboljšanju mezd.
Katoliška duhovščina proti dobavam Rusiji
New Vork, 27. okt s. Preko 90®/0 ameriškega katoliškega duhovništva je nasprotno dobavam Sovjetski zvezi. Kakor poroča »New Tork Times« so se ti duhovniki v posebnem glasovanju izrazili proti aktivnemu sodelovanju Zedinjenih držav pri vojni na zapadni polobli. Isto Število duhovništva je takisto ostro protestiralo proti vsaki pomoči sovjetom.
Wavel dejal pred dnevi v Teheranu, da je že naveličan, ker ga mufti vedno vodi za nos ter, da ga mora zato za vsako ceno aretirati. Istočasno je bilo objavljeno, da je Anglija razpisala na glavi muftija 25.000 funtov nagrade. Dosedaj se je pa veliki muftf vedno na čudežen način redil. Prvič je veliki mufti zbežal leta 1919, ko je bil obsojen na 10 let zapora, ker je bil obtožen, da je hujskal na boj proti palestinskim Židom. Ko je leta 1933 postal veliki mufti in s tem prevzel eno izmed najvišjih političnih in verskih funkcij v mu-
slimanskem svetu, je postal duša upora, ki je dosegel svoj višek leta 1936 m ki je trajal pol leta. Tedaj so Angleži ponovno sklenili njegovo aretacijo. Toda veliki mufti se je zatekel v Omerjevo mošejo iz katere Je po 2 mesecih skrivnostno zbežal, čeprav so jo angleške čete najstrožje nadzirale. Po raznih blodnjah se je končno zatekel v Bejrut, od koder je po 2 letih spet ušel prav v trenotku, ko so ga hotele francoske čete zajeti, da bi ga izročile Angliji.
Po dramatičnem begu preko Transjor-danske puščave, se mu je posrečilo, zateči se v Bagdad, od koder je nadaljeval borbo proti Angliji v Palestini in kjer je postal tudi duša iraškega odpora, ki je v maju letošnjega leta dovedel do vojne z Anglijo. Po zasedbi Iraka po Angležih se je veliki mufti zatekel v Iran. Po prihodu angleških in ruskih čet v Teheran je policija obkolila njegovo hišo. Toda spet se mu je posrečilo na skrivnosten način zbe-žati; Rusi in Angleži so ga zaman iskali po vsem Iranu. Sedaj bo Wawell, ki je bil tako zagrizen njegov sovražnik, z začudenjem zvedel, da je veliki mufti zdrav v Italiji.
Veliki mufti je dosmrtni predsednik stalnega izvršnega muslimanskega odbora ter vrhovni predstavnik arabske borbe za neodvisnost vseh Arabcev v borbi z Angleži in Zidi. On je tako v političnem, kakor verskem poeledu poglavar Islama in ga kot takega časte in spoštujejo vsi Arabci in muslimani na svetu, torei okoli 310 milijonov ljudi. Italija, ki nožna njegova čustva prijateljstva in občudovanja za Duceja in fašizem, ie srečna in vesela, da ga ima na svojem ozemlju.
Odličen nemški demant!
Berlin. 27. okt. d. S pristojnega nemškega mesta v Berlinu najenergičneje de-mantlrajo v angleškem listu »Daily Ex-press« objavljene triitve vojvode Bedford-skega. češ da je v začetku leta 1940 od nemškega poslaništva v Dublinu prejel nekakšne nemške mirovne predloge. Na pristojnem mestu v Berlinu pripominjajo k temu, da gre le za ponovitev trditve, ki jo je vojvoda Bedfordski postavil že pred poldrugim letom. Ponavljanje iste laži čez poldrugo leto, tako ugotavlja nemški de-menti, je sicer v skladu s tradicijo angleškega pregovora »Laži in ne prenehaj lagati«, toda ta pregovor resnice ne more nadomestiti.
Perzijski načrti Angležev
Stockholm, 27. okt d. Kakor piše diplomatski sotrudnik londonskega lista »Daily Telegraph« v ponedeljkovi izdaji, bo svr-ha tako zvane britansko - sovjetsko - rusko-iranske zavezniške pogodbe, ki jo je že napovedal britanski zunanji minister Eden, v prvi vrsti ta, da se izpremeni Iran v koncentracijski prostor za »iranske zaveznike«. List piše dalje, da bo pretežni del pomoči, ki jo je Velika Britanija Obljubila Sovjetski zvezi, kakor tudi večina ameriških dobav za Moskvo usmerjena preko luk v Perzijskem zalivu in nato po iranskih železnicah in cestah. »Daily Telegraph« hoče slednjič tudi vedeti, da je Sovjetska zveza pripravljena prepustiti glavni del odgovornosti za obrambo Irana britanskim vojaškim silam.
Nemška trgovinska misija v Trstu
Trst, 27. okt. s. Nemško trgovsko odposlanstvo, ki je te dni izvršilo krožno poučno potovanje po najvažnejših italijanskih mestih, je bilo včeraj gost mesta Trsta. Tudi tu je posetilo v spremstvu predsednika fašistovske zveze trgovcev celo vrsto važnih trgovskih podjetij ter si zlasti ogledalo pristaniške naprave in izreklo svoje občudovanje za izredno popolno tehnično ureditev vseh naprav in zavodov, ki se tičejo industrije in trgovine v Trstu.
Gostom je občina priredila sprejem v mestni hiši, kjer so se sšle najvišji predstavniki mestnih oblastev. Navzoč je bil tuli nemški generalni konzul v Trstu. Na sprejemu sta govorila tržaški župan in načelnik nemškega odposlanstva dr. Hayler, ki sta poudarjala med živahnim odobravanjem nezlomljivo zavezništvo Italije in Nemčije. Meščani so svojim nemškim gostom povsod izkazovali obilo pozornosti. Zvečer so Nemci odpotovali v Benetke.
Italijanska trgovska zbornica v Tangerju
Tanger, 27. okt s. V dvorani društva Dante Alighieri je bila svečano otvorjena italijanska trgovska zbornica, katere potrebo je italijanska skupnost v Tangerju že dolgo čutila.
Zasačeni tihotapci
Rim, 27. okt. s. Na tovorni postaji Rocchetta Sant'Antonio (Foggia) je službujoči podporočnik Francesco Ribecco opazil neke osebe, ki so hodile po vagonih in delile med potnike usnjate kovče-ge. Podporočniku se je početje zdelo sumljivo ter je zahteval od lastnikov kovče-gov, da dokažejo svojo istovetnost Pri tem je eden osumljencev skočil z vlaka ln začel bežati. Dva druga pa je straža prijela ter ju izročila vojakom nekega pešadijskega bataljona, ki so potovali z istim vlakom. Na naslednji postaji pa sta se aretiranca iztrgala vojakom ter ušla. Tekla sta proti gozdu, pri tem pa se je omenjeni podporočnik poslužil orožja ter je z dobro merjenim strelom smrtno zadel enega izmed ubežnikov. Izkazalo se je, da gre za nekega Lulgia Sabiana, ki se je pred nekoliko leti vrnil iz Francije. Zapleni eni kovčegi sn vsebovali 169 ke olja. Zlikovd so razdelili to količino med potnike, da bi si tako olajšali tihotapski prevoz blaga.
Nevihta na Baltiku
Stockholm, 27. okt s. Velike pošiljke lesa, določene za pristanišča južne Švedske, so bile proSlo noč uničene zaradi nevihte. ki je divjala nad vsem Baltikom. Zaradi izrednih težkoč so morali vlačilci pustiti na cedilu z lesom natovorjene ladje ln se sami rediti hude opasnosti.
Važno opozorilo oblačilnim tvrdke m
Visoki komisarijat opozarja zainteresirana podjetja na njihovo absolutno dolžnost, da izpolnijo in predložijo zbornici za TOI odnosno občinam inventarje oblačilnih predmetov, ki se bodo mogli kupiti le z oblačilnimi nakaznicami, katere se sedaj ravno razpošiljajo. Nadalje se podjetja opozarjajo, da tvrdkam. ki ne predložijo inventarjev ali ki jih predložijo nepopolne, ne bo dovoljena prodaja blaga, vezanega na nakaznice.
Gospodarske vesti
= Rezultati ukrepov proti borzni špekulaciji. Kakor smo poročali, so bili v septembru izdani razni ostri ukrepi proti špekulacijam na borzah. Uveden je bil poseben prometni davek 4% in določen enotni davek 20®/« od vseh borznih dobičkov. Obenem je bila odrejena pretvoritev vseh delnic, ki se glasijo na imetnika, v delnice na ime. Ti ukrepi so pokazali zaželjeni uspeh. Pretvoritve delnic v imenske delnice bo omogočila popolno kontrolo sprememb v lastništvu in bo dala Sele jamstvo za obdavčenje vseh spekulacijskih dobičkov. Za pretvoritev delnic v imenske delnice še niso izšli izvršilni predpisi in to morda namenoma, da se omogoči še prodaja v spe-kulacijske namene nakupljenih delnic. Dejansko je bila na italijanskio borzah v zadnjih tednih ponudba delnic prav znatna kar je povzročilo tudi občuten padec tečaja. Borzni indeks milanske borze se je od aprila do prve polovice septembra dvignil od 307 na 447, od tedaj pa je naglo nazadoval in je sredi oktobra popustil na 337, kar pomeni padec 27% nasproti najvišjemu stanju v septembru. Velika ponudba delnic na borzi je v zvezi z okolnostio, da bo uvedba imenskih delnic omogočila popolno kontrolo tudi v pogledu plačila drugih davkov. Novi ukrepi proti špekulaciji so torej v polni meri dosegli svoj namen.
=r Znižanje poštnih pristojbin v prometa med Italijo in Nemčijo. Dne 1. januarja bo stopil v veljavo italijansko-nemški sporazum o znižanju poštnih in telegrafskih pristojbin, ki je bil sklenjen ob nedavnem bivanju nemškega poštnega ministra v Rimu. Ta sporazum predvideva med drugim, da se pristojbina za pisma v prometu med Italijo in Nemčijo zniža od 1.25 na 1 liro, pristojbina za dopisnice pa od 0.75 na 0.50 lire. Pristojbina za brzojavke se zniža od 21 na 18.5 centezimov za vsako besedo.
—	iz trgovinskega registra. Pri Trgovski poslovalnici Kmetijske družbe z o. z. v Ljubljani so izbrisani poslovodje dr. Stanko Kovačič, Oton Detela in Anton Sor-šak, vpisani pa so novi poslovodje Ivan Pu-celj, posestnik in minister v pok., Velike Lašče, Ivan Kronovšek, posestnika sin v Ljubljani, Janko Bukovec zasebni uradnik v Ljubljani. — Pri tvrdki Fran jo Žagar, družbi z o. z v likvidaciji. Rakek, je vpisan sklep družbenikov od 3. septembra t. 1., s katerim je razveljavljen prejšnji sklep o razdružitvi in likvidaciji.
—	NemSko-hrvatski obmejni promet. Dne 16. t. m. je bila v Rogaški Slatini konferenca med nemškimi in hrvatskimi delegati glede določitve obmejnih prehodov. Določeni so naslednji obmejni prehodi: železniški prehod Sotla—Dobova, prehod na Savi v Jesenici pri Brežicah (za splave) in cestni prehod pri Jesenici—Bregani, nadalje obmejni prehod na Dravi za splave pri Varaždinu, nadalje prehodi na cesti pri Babinecu, na cesti Sv. Rok—Lupinja (za nemški avtobus), na cesti Rogaška Slatina—Hum in železniška prehoda Sv. Rok— Gjurmanec in Dobova—Sotla. Določeni so še prehodi za dvolastnike. Predvideno je izdajanje prepustnic za delavce, ki so zaposleni v obmejnih krajih.
r= povečanje hranilnih vlog v Nemčiji. O priliki mednarodnega praznika štednje, ki bo zadnji dan novembra, objavljajo nemški listi podatke o razvoju štednje v Nemčiji. V poldrugem letu po izbruhu vojne so se hranilne vloge pri javnih hranilnicah v Nemčiji povečale od 20 na 30 mffjard mark, to je za 50%. Enako ugodno se razvijajo hranilne vloge pri bankah in kreditnih zadrugah. V celoti so se hranilne vloge pri vseh denarnih zavodih v Nemčiji v poldrugem letu od izbruha vojne povečale za 14 milijard. V štirih letih svetovne vojne 1914 do 1918 so se hranilne vloge pri nemških hranilnicah povečale le za nekaj nad 10 milijard in je torej Nemčija v poldrugem letu sedanje vojne več prištedila kakor v štirih letih svetovne vojne, in to navzlic okolnoeti, da je bila obrestna mera v Nemčiji po izbruhu sedanje vojne ponovno znižana.
» Predpisi za zaposlitev Poljakov v Nemčiji. V Nemčiji so bili izdani predpisi za delovno-pravno postopanje s Poljaki. Kakor smo Se na kratko poročali, ugotavljalo novi predDisi glede zaposlitve poljskih delovnih moči. da je bilo Pri določitvi delovnega razmerja upoštevano.^ da ie nezdružliivo z zdravim pojmovani°m ljudstva, če bi bili Pollaki neomejeno udeleženi pr! socialnem nanredku Nemčije. V nodrobnostHi navaja odredbe, da za zaposlene Poljake ne veMajo določbe o plačilu praznikov, rodbinskih doklad, posmilmn. starostnih doklad itd. Zakon o ureditvi
nacionalnega dela prav tako ne velja za Poljake. Doklade za delavce, ki morajo bivati ločeno od rodbine, se plačajo do največ ene marke na dan. V splošnem ni dopuščeno plačati Poljakom večjih mezd. kakor je najnižja tarifna mezda v dotičnem obratu, za dotično kategorijo delavcev. Brez nujnih razlogov ne smejo biti Poljaki predpostavljeni nemšk-'m delavcem. Izjeme sme dovoliti le pristojni državni poverjenik za delo. Nova odredba je stopila v veljavo 15. novembra. Kot Poljaki se v smislu te odredbe smatralo pripadniki poljske gubemije in pripadniki poljske narodnosti brez domovinstva.
= Hrvatska kmetska gospodarska zajed-nica. Poročali smo že o ustanovitvi Hrvatske kmetske gospodarske zajednice, ki bo prevzela vse posle »Gospodarske sloge«. Nova organizacija obsega po določbah zakonite odredbe obvezno vse fizične in pravne osebe, ki so lastniki zemlje, namenjene kmetijski proizvodnji, kakor tudi vse osebe, ki se bavijo z ribarstvom. Obvezno so včlenjene v tej hrvatski kmet-ski gospodarski zajednici tudi vse agrarne zajednice. nadalje kmečke gospodarske in denarne zadruge in ribarske zadruge ter vse gospodarske strokovne organizacije za pospeševanje kmetijstva in ribarstva. Organizaciji stoji na čelu glavni kmečki gospodarski poverjenik s posvetovalnim organom 12 članov, od katerih se vzame ena tretjina iz vrst gospodarskih poverjenikov v posameznih velikih župah. ena tretjina iz vrst kmečkih zadružnih zvez in zadrug in ena tretjina iz vrst gospodarskih strokovnjakov. Gospodarske poverjenike v velikih župah imenuje glavni kmečki gospodarski poverjenik, prav tako župske posvetovalne odbore. Nova organizacija bo pobirala posebno dok^do na zemljarino. brez ozira na to. ali je posestnik od davkov oproščen ali ne, in sicer za naiveč 10% osnovnega davka zemlja-rine. Z ustanovitvijo nove organizacije se razdruži »Gospodarska sloga«, likvidacija pa se ne izvede, ker preide vsa imovina z zadružnimi deleži vred na novo organizacijo
= Zaplemba imovine izseljenih oseb in oseb, ki zapuste Hrvatsko. Hrvatska vlada je izdala dve zakonski odredbi, od katerih se ena nanaša na zaplembo imovine osab, ki se prisilno izselijo iz Hrvatske in drugo zakonsko odredbo o zaplembi imovine oseb, ki zapuste področje Hrvatske. Predpisi se nanašajo tudi na idealni del imovine članov hišnih zadrug. Državno ravnateljstvo za obnovo izreče z odločbo, da postane imovina izseljene osebe ali osebe, ki je zapustila Hrvatsko last države Hrvatske, pri čemer se kmetijska posestva skupaj s pri-padkom prenesejo v last zavoda za kolonizacijo, ostale nepremičnine in podjetja pa v last državnega ravnateljstva za obnovo. Državno ravnateljstvo za obnovo lahko po svobodni oceni odredi, da se imovina ali del imovine prepusti naslednikom ali ženi odnosno oni osebi, ki bi jo morala izseljena oseba vzdrževati. S posebno odločbo se v vsakem primeru pozovejo preko Narodnih novim upniki izseljene osebe ali osebe, ki je zapustila Hrvatsko, da v 30 dneh po objavi poziva prijavijo svoje terjatve in pravice proti dotični osebi državnemu ravnateljstvu za obnovo. Priznane terjatve more kriti samo državno ravnateljstvo za obnovo odnosno zavod za kolonizacijo, in to samo do višine ocenjene prevzete imovine. Ce se terjatev ne prizna, ima upnik pravico tožbe proti državi Hrvatski, če pa terjatve ne prijavi ali ne vloži tožbe izgubi vse pravice. Država odgovarja upnikom samo s prevzeto imovino odnosno do višine vrednosti prevzete imovine. Ce pa so dolgovi večji se odločba o zaplembi razveljavi in se o imovini otvori konkurz. Proti odločbi državnega ravnateljstva za obnovo ni pravneg? sredstva in tudi ni mogoča tožba na upravno ali redno sodišče.
— Obrestovan je bosansko-hercegovskih agrarnih obveznic. Hrvatska vlada je objavila zakonski dekret o obrestovanju in amortizaciji bosansko-hercegovskih agrarnih obveznic, ki jih je izdala bivša kraljevina Jugoslavija. Po določbah tega zakonskega dekreta bo zakladni urad države Hrvatske obrestoval 4% obveznice za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1921, 6% Obveznice za finančno likvidacijo begluških posestev v Bosni in Hercegovini iz leta 1929 in 6% obveznice za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1936 In sicer le tiste obveznice, ki so še v rokah prvotnih imetnikov ali oseb, ki so jim bile obveznice priznane po pravnomočnem sklepu agrarnih oblastev. Imetniki teh obveznic se bodo morali prijaviti,
_ Hrvatski ukrepi proti špekulaciji s živili. Hrvatsko državno ravnateljstvo za prehrano je s takojšnjo veljavnostjo odločilo, da se v potniškem prometu na železnicah ne sme prenašati brez prevoznega dovoljenja državnega ravnateljstva za prehrano več nego skupaj 10 kg na osebo, in sicer v naslednjih živil: mast in olje, mlinski proizvodi, oljarice, stročnice, žito, krompir, sveže ln kislo zelje in repa, jajca, suho meso in sir. Na progah južno od Kar-lovca in južno od Sarajeva se ne smejo vnašati v potniške vagone gornja živila v večji količini, kakor 2 kg na osebo brez prevoznega dovoljenja Vsako večjo količino teh živil, ki bi jo naSli v železniških vagonih, bodo zaplenili.
Japonska se ne da ukloniti
Govor novega ministrskega predsednika
Ameriške skrbi zaradi velike rudarske stavke
Palestinski veliki mul ti
se je srečno rešil v Italijo
Prvi sneg Je poškodoval mnogo drevja
Ljubljana, 27. oktobra
Letošnji prvi sneg je naletaval dva dni ta. je povzročil precej škode po dolenjskih krajih. To pa zato, ker je prišel tako zgodil j. ko poljski pridelki še niso pospravljeni! in ker je na drevju še polno listja. Zato se je vejevje pod težo mokrega snega ši-bilo in lomilo. Dolenjski prebivalci so z mučno pozornostjo zasledovali gosti nalet snega in sc komaj čakali, da je nehalo snežiti, nakar so z drogovi hiteli otepat sneg s sadnega drevja.
Kako debela plast snega ste je nabrala v dveh dneh. so se Ljubljančani lahko preverili v nedeljo, ko se 1e ozračje spet zjasnilo in so se vsi okoliški hribi pokazali s svojo belo odejo, segajočo od vrhov globoko do znožja. Kljub hladu so Liubljau-ča.ni zlasti popoldne hiteli v prirodo. Največ jih je pač poromalo na Zale in k Sv. Križu.
»Na tisto tiho domovanje ... kjer mnogi spč nevzdramno spanje ...« Tja bodo zdaj ves teden šle procesije častilcev pokojnih. Ze v nedeljo se je razvil običajni vsakoletni pokopališki vrvež. Stojnice s cvetjem. svečami, raznimi potrebščinami za okrasitev grobov. Na.rčd so številni raz-važalcl peska, mali in veliki Cele družine naidejo zaslužka pri skrbnem ln pridnem oskrbovanju grobov. Za krepčilo pa skrbe kostaniarji. Vse do večera so tramvaji do-važali in odvažali častilce pokoinih. Vse-■v^tsko razpoloženje je še poglobil pogreb nekega železničarja, ki mu ie igrala godba »Sloga«. Obisk Zal ln Sv. Križa je od leta do leta zanimivejši. Na Žalah še vedno kal izpopolnijo, na njivi mrtvili pa zraste vsako leto nekaj novih, dostojanstvenih spomenikov in grobnic na cele parcele novih grobov. Zato privabljata Zale in Sv. Križ tudi mnogo takih, ki tam nimajo svojih pokojnih.
Poleg drugih izletišč je bilo to nedelo zelo živahno obiskano tudi Barje. Marsl-kod so bridko pokale lovske pušice ... Naši Nimrodi so se spet srečno znašli v svojih paradižih in so se zvečer lahko po-bahali s prav izdatnim plenom. Tako je samo ena lovska družba na Barju nabrala šest dolgouhcev, 20 kljunačev ln še nekaj
druge slastne pečenke. Promet po okoliških gostiščih je bil prav živahen. Zvečer pa so se napolnila gledališča in kinematografi. Ljubljano je z nočjo zagrnila megla, ponedeljek pa je prinesel precej Izgledov, da nam bo kmalu spet posijalo solnce.
Novo Vnesto, 27. oktobra
Prezgodnji sneg. ki je dva dni kar naprej naletaval, je napravil mnogo škode po sadovnjakih in še več po gozdnem drevju. Drevje je še listnato, in snežinke zelo mokrega snega so se oprijemale drevja ter lomile veje in tudi debla Po sadovnjakih otenajo drevie, toda škode Id jo je ponoči že napravil sneg, ni vpč mogoče popraviti Med gozdnim drevjem leže sem in tja kar cela debla, zlasti mehkega lesa polomljena na tleh. V višjih legah kočevskih gozdov je zanadel sneg nad pol metra na visoko, ponekod je dosegel celo 1 m višine, kar ie v tem letnem ča=u zelo redek, primer. VisoKi sneg ovira delo v gozdu pri napravi drv, kakor tudi pri odvozu hlodov
Ribnica. 27 oktobra
Prebivalstvo Ribniške doline je 22 t. m. jako presenetil prvi letošnji sneg. Dva dni je neprenehoma naletaval. tako da se ga je naletelo preko 30 cm Takoj drugi dan se je opazila velika škoda na sadnem
Po IV. Uolu prvenstva SNZ
i se kre
Tri tekme brez presenečenj tjana, 2. Mars,
Ljubljana, 27. oktobra.
Marsikaj novega ali i morda celo presenetljivega srno si obetali na tihem, ko sono minuli teden napovedovali nogometne dogodke zadnje nedelje, doživeli pa smo prav za prav zelo malo. Vse se je izteklo skoraj kakor pri računih v nanrej — in to je za ljudi pri tisku slab poseli i Fes je, da poznamo te naše nogometaše letos prav do zadnjih dobrih in slabih strani. nedvomno nobeden izmed letošnjih udeležencev tega tekmovanja nima niti možnosti niti sposobnosti. d« bi se čez noč prelevil v velikega mojstra, ter prevrgel vse stare račune. toda tu in tam si človek v takih časih kar zaželli majhne spremembe, nekaj čisto posebnega, pa čeprav samo okrog nogomet, ne žoge.
Te tiho pričakovane senzacije v prvenstvu SNZ to nedeljo ni bilo.. Na Grafiko nismo račnnali, prišlo je. kar je moralo priti. Marsovci so jim odšteli pet golov, sebi pa prišteli dve krepki točki, ki sta jim pomagali na drugo mesto v tabeli. Svoboda in Jadran — smo dejali — sta precej enakovredna. Kaj se je zgodilo? Šla sta, nabiiaJa celih 90 minut usnje in se res razšla po doseženem ermisu prvega polčasa. Vsak sta dobila po eno točko: za Svobodo je dovO'i, da je pustila Elan za seboj — na predzadnjem mestu. Okrog tretjega netlis!jskega para — Ljubljane in E??na je bilo mnoeo govoric, nekaj celo takih brez prave podlage. Novomeščani so prišli — ojačeni z enim verificiranim igralcem — tujcem — toda ne iz vojaških vrst — in izgubili bitko po vseh pravilih in b-ez vsake razprave Navsezadnje smo jih gotovo precenjevali, če smo se dali — v želji, da bi našli kje res močnega nasprotnika. zavesti v domnevi, da bodo po nekaj mesecih marljivega dela že lahko nevarni sami Ljubljani na njenem terenu. Pot do ■vrha ie dolga in mnogi jo hodijo *3ta in tcita zaman. Za enkrat ostane pač ori tem. da je Lhibliana dobila obe točki in štirikrat toliko ^ouov na nozitivno stran. »Elaj-narji« pa imajo najhujšo preizkušnjo za seboj in so se po dveh odigranih tekmah ujeli na predzadnjem mestu tabele z eno t^čko v dobro. Njihov položaj ni rožnat.
— Vrstni red klubov: 1. Ljub-3. Hermes itd.
ne daje pa niti povoda za malodušje. Kdor vztraja, bo nagrajen!
Prvenstvena tabela, ki se od nedelje do nedelje izpopolnjuje brez Dre tresljajev, je po IV. kolu dobila še bolj določene obrise. Ljubljana je zavzela pervladujočo pozicijo. štiri točke za nio se gneteta Mars in Hermes. nato pa sledijo, lepo oddaljeni z eno točko — Jadran, Svoboda. Elan in Grafika. Takale je njena sflika:
Ljubljana 4 4 ft 0 18:2 8 Mars 3 2 0 1 11:3 4 Hermes 3 2 0 1 10:5 4 Jadran 4 1 1 2 10:11 3 Svoboda 3 0 2 1 3:9 2 Elan	2 0 11 1:91
Grafika 3 0 0 3 2 :16 0 Prvenstveno tekmovanje se bo nadaljevalo pirhodnjo nedeljo s tekmami:
Svoboda — Grafika in Hermes — Mars v Ljubljani m Elan — Jadran v Novem mestu (Kolikor bo tamkajšnje igrišče že uporabno).
V naslednjem še nekaj o posameznih srečanjih:
Od 4 i 0 na 8: o za Ljubljano
Glavna tekma dneva je bila vsekakor ona med Ljubljano in Blanoan, ki se je začela ob 16. na igrišču ob Tyrševi cesti. Zanimanja prece j, teren dober. Vreme hladno
in suho.
Ljubljana s svojo standardno enajstorico, Elan z vrsto korenjakov, med njimi tudi z novim branilcem Viginijem. Po nekaj prvih poizkusih se že uveljavljajo domačini. Nekateri streli zgrešijo cilj, toda v 15. minuti je Lah po zaslugi Haclerja uspešen. V 23. m:n. je spet nevarno, ker je pri žogi Lah, je takoj nato 2 :0. Elan je mnogo v defenzivi, obroč je zmeraj tesnejši. Smole pošlje v ogenj Haclerja in spet zviša razliko (3 :0). Tik pred odmorom ustavi branilec oster strel z rokami; enajstmetrovko plasira Lah. 4:0. Po odmoru se Elan drži precej dolgo brez nesrd:e. Toda v 17. min. strelja	na gol! žogo prestreže Hac-
lesr, ji premeni smer in Lj. šteje 5:0 Potem spet ni nič hudega. Meščani se tu in tam soravijo v napad, toda streljajo od daleč Tn brez uspeha V 29. min. ujame —
orevju, na katerem je še polno listja Veje so globoko pripognjene k tlom, mnogo drevja je polomljenega. Kmetje hodijo z dolgimi palicami od drevesa do drevesa ter otresajo sneg raz drevja. Kakšno škodo je napravil sneg po obširnih gozdovih, bodo pokazali jasni dnevi. V velikih skrbeh so kmetovalci, ker imajo še mnogo poljskih pridelkov na niivah in komaj čakajo, da jih pospravijo. Tod se namreč jesenski čas itak zakasni za več ko 14 dni.
Mokronog, 27. oktobra.
Tudi v našo dolino je sv Uršula poslala snega. Kar prestrašili smo se ga. posebno mnogi kmetovalci, ki še niso pospravili pridelkov najbolj pač oni v višjih legah. Saj ga je pa Tudi padla za ta čas tolika množina, kakor se ga ni bilo nadejati Mnogi kmetje še niso pripeljali iz gozdov za nastilj potrebnega listja, ker je bilo do sedaj drugega dela dovolj in so se zanašali. da bo lepo vreme trajalo še naprej. Pridelek v vinogradih ni izpolnil nad. ki so jih gojili naši vinogradniki. Mnogo manj ga je. kakor so pričakovali. Vendar posebno ob nedeljah, a včasih tudi v delavnikih nohite gospodarji v zidanico, da pogledajo kako napreduje kipenje mošta, a da ga tudi pokusijo in zraven prigriz-neio malo kostanja Veselega vriskanja nI slišati iz naših vinskih goric.
kdo neki — Lah lep predložek Smoleta in že je 6 : 0. Tri minute pozneje je Smole sam pred vratarjem; rezultat ie 7:0 Po dobna je situacija 7 minut pozneje; spet Smole, spet sam vratar proti njemu in razlika se glasi S : 0 Gostje ne popuste do zadnjega, toda spremeniti se nt da ničesar ...
Ljubljana je zaigrala svojo običajno partijo, kadar ima opravka s slabim nasprotnikom. Napad ima svojo eksekutivno silo v Lahu. krilska vrsta pa v neuipornem Pileju; obrambni posel ni bil težak. Elan razpolaga s fizično razvitim moštvom, ki je predvsem vredno svojega imena. Ko bo enajstorica povezana in nekoliko rutini-rana, se ji gotovo ne bo treba strašiti povprečnega nasprotnika iz sedanje konkurence. Krasita jo volja in disciplina. ki v športu pomenita mnogo.
Sodil je g. Zajec.
Svoboda in Jadran - remls
Kot prvi par sta nastopila Svoboda in Jadran, dve moštvi iz sredine tabele. Po precej nezanimivi igri, ki se je odločila že v prvi polovici, sta se moštvi ločili s polovičnim izkupičkom za vsako. Tekma je bila tipično prvenstvena; dovolj živahna, tu in tam nekoliko trda. toda vsa preračunana na kan Ni cilj. ki ga ni dosegel nihče.
S številkami je začel Jadran, ki je v 29. minuti po Zinketu dosegel vodstvo, toda kmalu nato je izenačil Bačn:,k. V 35. min se je posrečilo Rašiču potegniti Svobodo v vodstvo, toda potem je prišel Hočevar in izenačil. Po odmoru je bilo še mnogo tekanja in napreganja, toda vse še tako »zrele« pozicije so ostale neizkoriščene
Sodil je g. Kos.
Mars • Grafika s: O
Dopoldne je Mars na svojim igrišču gladko in zasluženo odpravil Grafiko s 5:0 (3:0) Zmagovalci so tudi v včerajšnji tekmi pokazali, da so se letošnje naloge lotili čisto resno, čeprav med igralci niso vsi najmlajši. Grafika je ves čas igre igrala podrejeno vlogo: kaže, da vse spremembe v moštvu ne pomagajo in bo pač, če ostane pri tem, ostala v konkurenci za to, da bo vsem služila za dobavo točk in količnikov.
Gole so zabili: Žifion in Slapar po 2. Do-berlet 1. Sodil je g. Dorčcc.
V II. RAZREDU
Mladika — Vič 9:0 (5 0). Drugič v tekmah za točke so morali Vičani včeraj spraviti tako hud poraz; za Korotanom jim je naložila devet golov še Mladika, ki je
V največji ljubljanski restavraciji
Opoldanski obisk v jedilnici v Delavskem domu
Ljubljana, 27. okt
»Kaj pa tu delijo zastonj?« me je vprašal star znanec. Pred Delavskim domom na Gosposvetski cesti je namreč na pločniku polno ljudi: na oglu gruča, na dveh stopniščih pa dve premikajoči se vrsti obrnjeni proti vratom, kjer je zapisano: »Vhod v jedilnico,« Dvoje stopnišč vodi v prižemi je. »Nič ni zastonj, le hrana je tu za brezdomce najcenejša.«
Cesto je tod vse postavljeno že uro, preden odpre delavski vratar vrata. Vratar je mahoma redar, če hočete tudi stražnik, kajti naval je tolikšen, da ne sme pustiti vseh naenkrat notri, ker ni prostora. »Počakajte. saj pridete vsi na vrsto!« ukazuje vratar. Vsakemu odtrga kos ali ogel z raznobarvnih listkov opremljenih s tekočimi števiTkami in s rečatom Rdečega križa. Stojiš torej na stopnicah, reka lačnih te sama nese tišči dalje na eno stopnico nižje, bližin vhodu. »Dovolj, nič več, ni prostora!« poveljuje gospodar Z roko se opre na podboie. Vendar se mu jih nekaj zmuzne pod rokami In že je protest: »Kaj pa ti? Ste iih pustili? Protekcija!« »Le tiho. to so delavci, ki delaio in morajo priti prej na vrsto'« 1ih onra^nčuie vratar. Od-zad nastane nova smeča. Gospa v črni obleki z žalnim paičolanom prosi in protestira: »Ne tiščite, saj mi boste otroka zmečkali!« Bližnji okrog nje se uprejo pritisku, res, spodaj je fantek, svetlolasa to kodrasta glavica z modrimi, lepimi oč-
mi. Obroč okrog njiju je strnjen, zavarovana sta. »Dajte prostora, da odidejo ven!« poveljuje spet vratar in dvigne roko s podbojev; oni, ki so že pojedli, rinejo drug za drugim ven. Vsi so prepoteni, lasje se jim oprijemajo na čelu in sencih,, z golimi rokami si brišejo znojna, rdeča lica. »Ti bi lahko notri počakali!« protestira neki možiček in maha s posodo nad glavo. Nič ne pomagajo komolci, hrbet, prsi. Nov pritisk od zgoraj navzdoL »Zidarji!« Vsi so oškropljeni z malto, raznobarvno apnico. Samozavestno se prerinejo, delo ima pač svojo vrednost in prednost: »Pa še ti naj počakajo! Mi bi tudi delali! leta smo tukaj, ne šele kratko časa kakor vi. ki imate ves dan časa dovolj!« Hrup se dvigne. »Notri je dovolj prostora!« javlja nekdo, spet ves oznojen. »Počasi! Eden, dva, tri..., deset, dovolj!«
Tako smo le prišli notri, kjer so tri nizke dvorane, tri obednice. Na vhodnih vratih in po stenah nad posameznimi dolgimi vrstami miz so napisane cene: »Obed za 2 liri, 3 lire!« Toda to ne moti ljudi, ki so vkljub raznim oblekam enaki; za vse je pripravljen enak obed. Nekoliko mračno je v teh obednicah, a vedno toplo, saj je kar tam v loku kuhinja Pozimi bo tod prav prijetno. Hitro sc vse mize zasedene, še preden so postrežljive »natakarice« mogle pospraviti z miz prazne krožnike in žlice. Vilic in nožev ni treba. Zaseden mora biti vsak stoi po vrsta, sicer M pri-
deš kmalu nared. Dve, tri »natakarice« nosijo velike lesene pladnje polne skodelic z juho: krompirjevo, fižolovo, zele-njadno, mešano, vsak dan seveda drugačno in po navadi z istimi sestavinami. K juhi si običajno vsak kupi s krušno karto kos kruha, da si ga nadrobi v njo. Res čuden je pogled na skoraj deset metrov dolgo mizo, kjer jemo tiho in glasno. Ponekod je družina; mati drži malčka v naročju in ga krmi; otrok pa hoče imeti sam svojo žlico in svoj mali krožnik. »Ljubček, zdaj nismo doma... Le pap-kaj!« Z glavco se nasloni otrok na materine prsi in mirno sprejema juhico, z očmi blodeč po stropu in po ljudeh, ki niso njegovi znanci, tete ali stricL Vsak dan so drugačni, da dete otopi pred množico vedno novih obrazov. Vstopi tedaj ona gospa v črnem s sinčkom in išče prazen stol. Nikjer — pač: tamle se vljuden go-spodič dvigne in ji prepusti sedež; »Gospa upravitelj ica, prosim!« Gospa se prijazno zahvali, toda mladi gospod prigovarja: »Le sedite, gospa, j;« lahko stojim. Nekoč ste me učili!...«
Na oglu je jok. joče se namreč dekletce, ki je izgubilo listek za obed. že prej pa morda svoje starše in dom. »Ne joči, tu imaš moj listek. N6, in lepo jej!« jo potolaži stara ženičica z ruto na glavi. Z velikimi očmi se dekletce zahvali, dve veliki solzi se utrneta.
Med juho in prikuho je dovolj časa za razgovore in pozdrave »2e imaš službo?« »2e; delam v vrtnariji!« Bivši učitelj je zdaj vrtnar. Prav za prav je bil tudi prej vrtnar: vzgojitelj mladih duš. živih drevesci Velika oči se obrnejo vanj. ,
tako močno dntpilt svojo vodilno pozicijo v tem razredu.
Nov rekord v metu diska
AdoU Consolini na — 53.34 m!
241etni Adolf Consolini je v nedeljo v Milanu presenetil na majhnem mitingu s senzacionalno znamko v metu diska, o kateri bo v prihodnjih tednih mnogo govora. Metal je ploščo šestkrat: vsakokrat odlično m okrog 50metrske znamke. Pri petem metu se je zavihtel izredno močno m d:sk je šel na 53 in pol m daleč, toda metalec je pri tem prestopil krog, znamko so sodniki razveljaviti. Potem je poskusil šestič: po silnem zamahu — in vse je bilo v redu na startu — je plošča odletela do 53,34 m. Nov rekord, malo manj kakor za 2 m boljši od dosedanjega (51.49 m) ki ga od leta 1938. brani Oberwe>ger iz Trsta. V ostalem je ta met najboljši letošnje sezone v Evropi, ni pa izključeno, da bo priznan tudi kot svetovni rekord, kolikor pred njim ne bo pirznana bo1jša znamka neke-Američana s 53.86 m o kateri pa še te-o pogajanja pri mednarodni atletski federaciji.
Consolini. ki je vstopil v atiletske vrste pred 5 leti. je v zadnjih 'etih sunkovito napredoval in "davil tudi nekatere pomembne mednarodne zmage, zda- pa mu je padla v naročje ta najlepša nagrada!
Še drugi dan m tekalfšči
Zaključek medklubskeea mitinera SK Planine —- ob ma jhni udeležbi atletov In občinstva
Drugi dan medklufcskeaa nrtinea SK Planine — o sobotnem sporedu te zadnje letošnje atletske prireditve ki n' imela pravega pomena in bo kmalu pozabljena v letošnji športni bilanci smo že poročali v »Pon Jutru« — ie potekel v podobnih vnanjih okoliščinah kakor prvi. Vreme je
bflo najmanj tako hladno kakor v sobo«« udeležba občinstva prav tako skromna kakor dan prej in tudi odziv nastopajočih ni bil nič boljša kakor v prvih 7 disciplinah. Sodniški zbor je bil oba dneva na mestu.
Kakor je bilo pričakovati, tudi nedeljske točke tega mitinga niso prinesle nobenega presenečenja. Vseh 9 disciplin se je zvrstilo naglo, tod« časa in znamke, ki so bili zabeleženi, v glavnem ne bodo pomenili bistvenih ?memb za tabelo najboljših atletov v pokrajini Ce povemo še enkrat. da je bila ta prireditev v danih razmerah popolnoma izven okvira in da bi bilo klubovo vodstvo storilo bol je, če bi bilo ta svoj zaključni miting spUA opustilo ali pa ga vsaj pravočasno odpovedalo, je izčrpan skoraj vse. kar je še vredno omembe.
Po dolžnosti objavljamo v na^lodniem še podrobne tehnične iz de kakor sledi-
Met diska (seniorji): 1. Mer Ha 37.80. 2. Lužnik 35,64; (juniorji): 1. Vehan (Ilirija) 39.24 2. Vrtovec 32.12, 3. Dolgan (Hermes) 31.18.
Tek na 100 m (seniorji): 1. Surteršič 11.4 2. Sodnik (I) 12. 3. Vrtovec 12 - (Juniorji): 1. Zupančič (H) 12. 2. Mravlje 123. 3. Jaeer (I) 12 5
Tek na 400 m z zaprekami. 1. Lončarič 1:03. 2. Lusickv 1:04 5. 3. Pleničar (1) 1:04.5.
Skok v viSino. (seniorji): 1. Lužnik 165, 2. Omahen 160 3. Jerman (H) 155. — (Juniorji): 1. Do'?*an (H) 160. 2. Jager (I) 155, 3 Docanoc 150
Tek na 1500 m: 1. G*on*r (I) 4:27. 2 Ko-čutar 4:322. 3 Sedej 4:33.8
Met kopi a (juniorji): 1 Veha- (T.) 47.00, 2 Feriančič 42.87, 3. Mravlje 40 22.
Skok ob nalici: 1. Zupančič (!) 3.20, 2. Lubei (H) 2.98. 3. Jelnčnik 2.98
Skok v daljino: (sen;orji): 1. Sodnik (I) 5.92 2. Šučter-ie 5.82. 3. SmoVj 5.69. _ (Jurno-rji)• 1 Zupančič (I) 5.87. 2 Jager (1) 5.74. 3 Doganoc 5 49
Tek na 400 rr> 1 Sušteršič 55, 2. Vrtovec 56.3. 3. Smole j 56.4.
Vsi nastopaioči — razen posebej označenih — so bili člani priredite! ia — SK Planine.
Občinsko gospodarstvo v Novem mesta
Povišanje draginjskih doklad mestnim uslužbencem
Novo mesto, 24. oktobra.
Novomeški občinski svet je imel v četrtek zvečer redno sejo. Zupan g. dr. Po-lenšek in mestna uprava sta pregledala občinsko blagajno in jo primerjala z vlogami in spisi ter sta našla vse v redu in soglasju. Mestni svet je odobril kredit za najemnino poslovnih prostorov podružnice Borze dela v novomeškem Prosvetnem domu v znesku 1.413.70 lir, ki se bo kril iz previška prejetih trošarin na alkoholne pijače. Poslovni prostori se bodo plačevali od 1. junija t. 1. dalje. Zaradi povišanja draginjskih doklad mestnim uslužbencem je dosedanji kredit premajhen ter je bil soglasno odobren naknadni kredit v znesku 1.200 lir, ki se bo kril iz previška trošarine na pivo.
Zaradi splošnega povišanja cen je mestni svet sklenil, da zaprosi Visoki Komi-sarijat za odobritev povišanja tržnih in sejmskih pristojbin. Mestni svet je soglasno sklenil, da predloži Visokemu Ko-misarijatu naslednje nove pristojbine: tržnina — stojnina od voza 4 do 6 lir, pol-tovornega avta 10 lir, ročnega vozička 2 liri, jerbasa ali košare 1.— do 160 lire ter male perutnine in kunca 1 liro; sej-marina od konja ali bika 10 lir, krav, telic in volov 5 lir, telet ln žrebet 3 lire, prašičev 2 do 5 lir in drobtinice 2 liri. Pobiranje tržnme za mleko, ki se dostavlja stalnim strankam na dom, bo odslej odpadlo.
Ker so dosedanji električni transformatorji last KDE, ki jih sama nujno potrebuje, je mestni svet soglasno sklenil nabavo lastnih transformatorjev. Za Novo mesto in Bršljin se bosta nabavila dva transformatorja po 100 KW amp, za Kan-dijo pa eden za 75 KW amp. Transformatorji bodo nabavljeni pri največji milanski električni tvrdki in se bodo stroški za njih nabavo v znesku 36.300 lir krili iz prebitka mestnega električnega podjetja v preteklem proračunskem letu.
Po novih pravilih je mestni svet odobril računski zaključek mestne hranilnice za proračunsko leto 1940. in je podelil raz-rešnico upravnemu in nadzornemu odboru hranilnice. Iz upravnega odbora mestne hranilnice so prostovoljno izstopili gg. dr. Polenšek, Prijatelj ln šavelj. Mestni svet je ponovno kooptiral v upravni odbor dr. Polenška kot zastopnika občine, Prijatelja kot poznavalca kreditnih razmer in šavlja kot zastopnika vlagateljev.
Na prošnjo kina »Krke« v Prosvetnem domu za črtanje dolga na račun taks in občinskih davščin na kinopredstave v znesku 1.028 lir je mestni svet sklenil, da se dolg odpiše. Javna občinska seja je bila zaključena, nakar se je vršila tajna seja, na kateri se je sklepalo o odpovedi službe občinskemu veterinarju dr. Dušanu Jerebu, o mezdah občinskih delavcev in o prošnji socialne akcije na univerzi v Ljubljani za podalitev podpore.
Uspela prireditev v korist Rdečega križa
Vrhnika, 27. oktobra V nedeljo popoldne je bil v prostorih Prosvetnega doma na Vrhniki nastop malih harmonikarjev. Cisti dobiček je bil namenjen Rdečemu križu. Koncert je vodil Anton Sameja, pobudo pa je dal v prvi vrsti učitelj g. Novak. Sodelovalo je okrog 20 malih umetnikov. Za nastop je bilo mnogo zanimanja i nje občinstvo do kraja napolnilo dvorano. Harmonikarji so bili iz Ljubljane in Vrhnike.
Spored koncerta je bil zelo pester. Najprej je obsegal pozdravno točko, nato pa je zbor po vrsti zaigral: »Malo koračnico«, »Daj srček«, »Zaplulo barčico«, »Večerni zvon« in »Prleško himno«. Izvajanje Je zbudilo med vsemi prisotnimi val navdušenja, tako so se mladi mojstri odrezali. Tretja točka je obsegala tercet: violino-harmoniko-kitaro. Z občutkom so bile zaigrane pesmi: »Kukavica« (valček), »Kje so tiste stezice« in »Tiritamba I«. Potem je nastopilo pet malčkov s harmonikami. Izvajali so: »Rasti rožmarin«, »Harmonika valček«, »Ljubezni čas nas prerodi« in
polko »Godci pojdite Igrat«. Peta točka je obsegala nastop najmlajših v starosti 4 do 6 let iz LJubljane. Najbolj se Je seveda postavil šestletni Drejče. Navdušenje se kar ni hotelo poleči. Nastopil Je zbor, ki je tudi žel ploskanje. Zaigral je: »Tiritam-bo n.«, »Kje so rožce moje«, »Po Jezeru«, »Angelček moj« in »šmentana muha«. Nato so nastopili drugi solisti. Prvi Je zaigral na kitaro, drugi na violino; dve mali pevki pa sta preizkusili vsaka svoj sopran in alt. Pri solo točkah je Drejče mojstrsko zaigral »Rožmarin« in »Mlade vojake«, petletna Milenka pa »Kolo«, druga dekletca so zaplesala. Osma točka je obsegala duet harmonike in kitare: »Koračnica« in »Razni nape vi«. Koncert Je zaključil zbor harmonik a petimi pesmimi: »Stomello lombardo«, »Tičice lepo pojo«, »V nedeljo zjutraj«, »Delajmo kolesa« ta »Nebarna duša«. Mali umetniki so bili ponovno nagrajeni s ploskanjem Rdeči križ je prejel prav lep delež.
POLJUB
—	Ljubica, povej po pravici, ali sem jaz prvi moški, ki te je prosil za poljub?
—	Da, res, srček. Drugi so tako nesramni, da so mi ga kar ukradli.
Nasproti mirno sedi gospodična srednjih let; obraz zaskrbljen, s senco duševne bolečine. Znan se mi zdi ta obraz. Da, odkod vendar? Ali ni to obraz Veronike Dese-niške na drugem slovenskem odru? »Oprostite, ali niste?...« »Da, da, sem! Se me spominjate iz mojih vlog? Zdaj sem tu, tudi moji so; pomalem zaslužim z gostovanjem po pokrajini!« Bila je nekoč prva tragedka; tudi sedaj je ostala isto, Kraljeva ... Skromna kakor je vedno bila, použije skromno kosilo. Mimo tragedke je šla tragedija. Takšno je življenje, ki teče dalje.
Poleg nje dva vesela: po vsem sodeč dijak in dijakinja s širokim prleškim e-jem. Lepo si razdelita kruh in se zatopljena v drug drugega smehljata, srečna, da sta skupaj. Daleč nekje je dozorela vinska trta v vinogradu in brajdi, ki skriva hišico očetovo.
Strežnice so prinesle še prikuho: krom-per z zeljem ali fižol s kislo repo, ali mešano solato. Obed za 2. 3, 4 lire. Krožniki so na lesenem pladnju naloženi kar v vajo, delo ni lahko. Saj so dnevi, ko izdajo čez 1000, celo že 2000 obrokov so izdala Neki nepočakanec je dvignil krožnik za sebe, pri tem pa me je z omako polil po suetlo sivih hlačah. »Oprostite, prosim!« »Saj kakšne pa bodo hlače?« Pustil sem omako, da se je posušila in nič se ni poznalo na njih, noben masten madež
Zdajci pride v jedilnico tudi oni možiček s kanglico. Pri kuhinjskem oknu glas-nadstropja. Postrežnice se često menja-
oo naroča za pet obrokov, ki jih bo našel
domov, morda tudi za kakega bolnika; morda pa hoče družinica v miru poobedo-vatL Saj tu moraš hiteti, da dobe prostora drugi. Pri oni mizi je dete na materinih prsih zadremalo; mati zdaj v miru zajema z žlico, a okrog nje je že vse odšlo. »Pohitite, zunaj čakajo še drugi!« govori postrežnica.
V kuhinji hite bivše samostanske stre, kuhajo, delijo na krožnike in v skodelice. Skoraj tri ure traja, da se čez nekaj ur zopet isto ponovi za večerjo. Iste bežne slike, isti bratje in sestre po usodi. Z vseh strani naše domovine zvene ljuba narečja; tako je Ljubljana postala v resnici prestolnica nas vseh. — Vseh novih obrazov seveda ne poznaš osebno, a jih vendar le takoj povsod spoznaš. Srečujejo se, ustavljajo se z vedno istimi vprašanji in pozdravi: »Imaš kaj vesti od svojih? Imaš službo?«
Prerinem se skozi vrata in po stopnicah na prosta Dva vala ljudi, ki se križata; dvoje stopnišč navzgor. V istem poslopju je dvoje pisarn: borza dela za moške in ženske. Ne dve, še tretja je »a pločniku, kjer so poceni kravate, nogavice itd. ter najnovejše vesti iz naših dnevnikov. Vse to se zunaj pomeša: vojna poročila, vesti o domu in domačih, o službah in delti. Bivši obrtefle in trgovec, profesorji, učitelji in dijaku pomočniki in vajenci, tragedka, mati z otrokom in dijaški par — vsa ta pisana množica se razgubi po mestnih ulicah, po stezicah v parku, po skromnih skupnih ležiščih, sobicah to pri novih znancih. Ljubljana ima dobro srce!
Največji naravni park v Evropi
V	tavrijskih stepah, ki se razprostirajo severno od polotoka Krima, leži največji evropski naravni park, Nova Askanija.
V	prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo stepno ozemlje ob Črnem morju še redke naseljeno, gospodarsko pa zelo malo razvito. Ruska vlada si je tedaj izmislila, da bi to področje spravila naprej s pomočjo nemških kolonistov. S tega vidika je car Nikolaj I. sprejel leta 1827. predlog vojvode Ferdinanda Anhaltsko-Kothenske-ga, da bi temu prepustil kos ukrajinske stepe, kjer bi uredil ovčjo rejo največjega obsega. Vojvoda je dobil 40 km dolg in 15 km širok pas popolnoma nedotaknjene stepe, ki so ga imenovali Nova Askanija. Razen nekoliko ploskih dolin v tem ozemlju ni bilo zadosti vode. Spomladi so bila tla pokrita z visoko travo in cvetno preprogo, poleti pa so bila izsušena.
Leta 1856. so Novo Askanijo zavoljo gospodarskih težav, ki so nastale v zvezi s krimsko vojno, prodali sosednemu veleposestniku Falz-Feinu. Izviral je iz družine »emških kolonistov, ki so se bili ob začetku stoletja priselili v Ukrajino. Njegov sin Friderik je ustvaril naravni park. 2e od mladosti je bil Friderik Falz-Fein vnet ljubitelj narave, na vseučilišču v Dorpatu je študiral naravoslovne vede, potem je prevzel očetovo posest. Izmislil si je, da bi del njenih step izločil iz poljedelskega izkoriščanja ter jih spremenil v zaščitna ozemlja za rastlinstvo in živalstvo. Istočasno mu je uspelo rešiti vprašanje namakanja z artezijskimi vodnjaki, ki so bili prvi te vrste v Rusiji. Ustvaril je umetna jezera, nasadil je gozdove.
'Obiskovalcem Nove Askanije se je ponujala edinstvena, fantastična slika: pred njimi se je razprostiralo brezbrežno stepno ozemlje, ki je obsegalo 10.000 štirja-ških kilometrov in ki so ga prekinjala jezera ter gozdne oaze. Na površini 40 ha Je Friderik Falz-Fein ohranil prvotno stepo z njenimi nad moža visokimi travami ter neštetimi cvetlicami popolnoma nedotaknjeno. Vse ozemlje so obljudovale živali, ki jih je bil ustanovitelj tega živalskega in rastlinskega paradiža zbral iz vseh delov sveta. Tu so se pasle črede ameriških bizonov, evropskih zobrov, dalje antilop, gazel, ceber, divjih konj, divjih oslov, žiraf in velblodov. Posebno bogato je bilo zastopano ptičje carstvo, ki je obsegalo med drugimi vrstami črne labude, žerjave, flaminge, noje, pelikane, eksotične race in gosi, pontske orle, ki imajo tri metre krilne razpetine itd. Seveda ni manjkalo zveri, kakor stepnih medvedov, volkov, lisic, po svobodni stepi so se plazile celo ogromne kače. Gojišča vseh teh živali so bila tako širna in neopazna, da v resnici niso mogle pogrešati svobode.
Lastnik Nove Askanije pa se ni zadovoljil s tem, da je ustvaril ta paradiž. Na njegovo pobudo so nastali tam tudi znan-
stveni zavodi. Meteorološka postaja je proučevala n. pr. ondotne podnebne prilike, zoološki zavod se je bavil z rejo raznih vrst domačih živali ter je poskušal tudi zanimiva križanja med bizoni, zobri in ukrajinskimi stepnimi kravami. Tudi konjerejo so pospeševali. Botanični zavod z mnogoštevilnimi rastlinjaki in vrtovi se je bavil z aklimatizacijo različnih in z gojitvijo novih rastlin.
Vzorni poljedelski obrati Nove Askanije so učinkovali s svojimi modernimi metodami pospeševalno na vso okolico. Leta 1914. so redili tam nad 40.000 ovac.
Lastnik je tudi v socialnem pogledu prinesel marsikaj novega. Za delavstvo in nameščenstvo je dal graditi posebne šole in bolnišnice, prirejal je ljudske slavno-sti, naročal je od daleč gledališke in cir-
kuške skupine, da bi zabavale njegove ljudi.
Ko ie med svetovno vojno nastala revolucija, so dogodki državljanske vojne naravni park večinoma uničili. Redke živalske vrste so padle pod kroglami iz pušk, lastnik, Friderik Falz-Fein, se je mogel rešiti v Nemčijo, kjer je leta 1920. umrL Neki francoski učenjak je dejal o njem: »V njem so se družili ljubezen do narave, znanje, energija in potrebna imovina.«
Sloves Nove Askanije je bil po vsem svetu tako velik, da se tudi boljševiška uprava ni mogla izogniti, da bi je s pomočjo redkih učenjakov, ki so preživeli državljansko vojno, iz propagandnih razlogov ne dala na novo urediti. To se je moglo zgoditi seveda le delno. Danes je Nova Askanija zopet v nemških rokah.
Naočniki namesto kristalnice
Po dolgotrajnih raziskavah je zdravniška veda ugotovila, da je strah pred škodljivimi učinki ultravijoličnih žarkov na naše oči, zlasti žarkov iz modernih razsvetlje-valnih in obsevalnih naprav, zelo pretiran. Normalnemu človeškemu očesu se, z drugimi besedami, ni bati umetnih ultravijo-ličastih izžarevanj, tudi če so zelo močna.
Nasprotno pa so ti žarki zelo školljivi osebam, ki so jih operirali zaradi očesne mrene, zlasti pa če so jim izrezali kristal-nico. Ta kristalnica je nekakšna fluoresci-rajoča leča. ki požre velik del ultravijoli-častih žarkov in zmanjšuje na ta nač:n njih škodljivi učinek na oko. če pa oko nima več kristalnice, je umljivo, da nima več naravne zaščite pred temi žarki in temu pripisujejo dandanes pojav, da se vid operiranih oči počasi spet slabša, dokler ne
ostane pacientu samo še občutljivost za svetlo in temno.
Na tej podlagi je sedaj prof. Jorgensen z vseučilišča v Oslu izdelal zaščitne naočnike za osebe, ki so jim bili operirali očesno mreno. Ti naočniki naj bi prevzeli funkcijo izrezane kristalnice. V njihovem steklu je primes cerijevega okisa, ki zadržuje ul-travijoličaste žarke in daje tedaj operiranemu očesu isto zaščito kakor kristalnica v normalnem očesu. Z debelino 6 mm požre to steklo vse ultravijoličaste žarke do 3500 angstromov. Omeniti pa je treba, da se poskusi prof. Jorgensona omejujejo za sedaj na laboratorij in da bodo novi zaščitni naočniki za osebe, ki so jim operirali očesno mreno ter izrezali kristalnico, pršli na trg šele potem, ko se bodo zaključila klinična opazovanja o njihovih učinkih.
Avtomobilska cesta skozi Evropo
Navzlic vojni nameravajo dela na veliki evropski avtomobilski cesti, ki so jo imeli v načrtu že nekoliko let pred vojno, nadaljevati. Vodila bo iz Ostendeja preko Bruslja, Kolna, Dunaja, Budimpešte, Beograda in Sofije v Carigrad. Nemški odsek te ceste, ki je dolg 1100 km, bo zahteval samo en dan vožnje, madžarski odsek bo meril 831 km, imel pa bo v Budimpešti odcep proti Bukarešti in Konstanci. Novi gradbeni načrt za Sofijo že upošteva, da bo šla transevropska avtomobilska cesta skozi to mesto, Turčija pa bo gradila svoj odsek po načrtu, ki si ga je napravila že pred desetletjem.
Zabava med čakanjem
Novinar v ženski oblek!
Madridska policija je aretirala dopisnika londonskih »Timesov« Vrangela Cra-kerja, ki je prispel v to mesto iz Srednjega Orienta in je bil namenjen v Lizbono, da se vkrca tam za Anglijo.
Uradniki madridske policije so na neki cesti srečali elegantno žensko, ki je pa bila nekam sumljiva zavoljo svojih velikih nog. Ko je ženska opazila, da jo policisti ogledujejo, je pospešila korake in se je skušala pomešati med množico. Policisti pa so gospo, ki je bila oblečena v dragocen kožuh iz srebrnih lisic in ki je imela v rokah veliko torbico iz krokodilove kože, dohiteli in jo povabili s seboj.
Na policijskem konusariatu so ugotovili, da je ta »gospa« moški, in sicer baš zgoraj omenjeni dopisnik »Timesov«. Cra-j ker ni hotel povedati, kakšni razlogi so ga vodili do tega, da se je oblekel v žensko obleko. Preiskava v hotelu, kjer se je bil nastanil, je spravila na dan važne listine, ki jih sedaj proučujejo.
Na nekem italijanskem parniku za prevažanje čet si vojaki krajšajo čas med čakanjem v nekem pristanišču z boksaškimi tekmami. Moštvo zasleduje z veliko pozornostjo
potek dogodkov na borišču.
Tat po pomoti
čudno pustolovščino je doživel neki mladenič iz Madrida. Mladi mož se je vračal pozno ponoči domov, ko se je zadel vanj neki neznanec, ki se mu je opravičil in se oddaljil. Mladeniču pa je v glavo &nila nenadno neka misel, segel je v žep, da se prepriča, ali ima še zlato uro in verižico, a ko je opazil, da ju nima, je stekel za neznancem, naperil proti njemu samokres in zavpil: »Uro sem ali pa te ustrelim!« Neznanec mu je, ves trepetajoč od strahu, izročil uro in verižico.
Mlali mož pa se je nemalo začudil, ko je dospel domov in zagledal na nočni omarici svojo uro in verižico, ki ju je bil tam pozabil! Ne da bi hotel, je okradel svojega bližnjega in je postal po pomoti zlikovec!
GledaliSče za voiaka
Najstarejši recept za barvanje las
Najstarejši recept za barvanje las je tisti, ki so ga odkrili prel kratkim v Mezopotamiji. Med uspešnimi arheološkimi izkopavanji je prišla na dan opeka, na kateri je bil recept zapisan v asirskem klinop'su. Recept je bil, kakor si lahko mislimo, naslovljen na neko žensko.



mtm

za


v Z,	■ ' " ••.-••V
!.,>	G?*.*.*'
••*..* . '*.,«« . "i ••'"' VV? • - <'.	' ••• :
- ~i i* -* > > % '' . J. ■ i C \ M	" ^.Sfet: Mh ^
Pi 'Pfer,	j . ^ .'
<!~ '<t" ik.	sNi
> '	• 7*"	jBk



V modernih vojnah žrtvujejo mnogo dela in denarja za zabavo vojakov. Posebne gledališke skupine uprizarjajo za frontami predstave. Slika nam kaže dobro obiskano gledališče na prostem za italijanske vojake.
Nepismenost v Zedinjenih državah
Neka ameriška družba za izobraževanje odraslih oseb je ugotovila z raziskavo, ki jo je podpiral Camegiejev zavod, da je nič manj nego 16 milijonov Američanov skoraj nepismenih, tako da ne znajo čitati m pisati niti toliko, kolikor bi jim rabilo za vsakdanje potrebe. Družba veli v svojem poročilu, da je število 4,300.000 nepismenih v Zedinjenih državah, kolikor so jih zapisali po ljudskem šteju 1930., ocenjeno dosti prenizko in da ga je treba zelo povečati. Ker predstavljajo odrasli v celotnem številu ameriškega prebivalstva približno polovico, bi lahko rekli, da je četrtina tega prebivalstva napol nepismena. Te cenitve morajo zbuditi tem večjo pozornost, ker kažejo, da ameriško prebivalstvo, kar se tiče pismenosti, v zadnjih letih odločno nazaduje.
Drobne zanimivosti
Neki Švicar je izračunal, da ima človek na glavi povprečno 25.000 las. Ker vzrase vsak las dnevno za pol milimetra, pomeni to vsakodnevno prirast 12,50 m.
Tehnični napredek je razširil tudi možnosti poročevalnega prometa. Tako je bilo L 1910. mogoče voditi vsakokrat samo en pogovor preko enega telefonskega kabla. Danes je mogoče skozi vsak kabel prenašati istočasno 18 pogovorov.
Ob zapadni obali Irske stoji vas iz samih ladijskih trupov. Imenuje se Sarracross. Vseh njenih 16 hiš je izdelanih iz trupov nasedlih ladij.
Celo najfinejše precizijske ure ne gredo popolnoma pravilno. S pomočjo najobčutljivejših merilnih priprav so ugotovili, da kažejo na uro razliko, ki znaša stotinko sekunde. V vsakdanjem življenju nima ta razlika nobenega pomena, pač pa morajo z njo računati pri znanstvenih opazovanjih.
Jelka z največjim številom igel
V Nemčiji so ugotovili, da je jelovina tem boljša, čim več ima'drevo listov in čim večja je tedaj površina krošnje, s katero sprejema rastlina dobrodelne učinke zraka in svetlobe.
Po tej ugotovitvi so raziskali neStete jelke po vsej Nemčiji in jim prešteli liste. Odkrili so, da je imela jelka z največjim številom listov nič manj nego 325.000 igel, jelka z najmanjšim številom pa komaj 30.000. šlo je za drevesi približno iste starosti.
Dragocena žagovina
Kemična fakulteta brooklynske politehnike je dovršila z uspehom raziskave o možnostih, ki jih daje žagovina in ki so jih doslej le malo izkoriščali. Ugotovili so, da vsebuje žagovina visok odstotek oksal-ne kisline, ki je uporabna za izdelavo celuloida, umetnih vlaken in mnogih drugih proizvodov. V sto kilogramih žagovine oziroma v količini oksalne kisline, ki je vsebovana v teh sto kilogramih, tičijo proizvodi v vrednosti 320 lir.
Računajo, da gre v Ameriki vsako leto nad 8 milijonov ton žagovine brez vsakega haska v izgubo ali pa dado le malo koristi. S to količino bi lahko delali čudeže, če bi jo prav uporabili. Razen oksalne kisline bi mogli iz žagovine pridobivati tudi mravljinčjo in octovo kislino.
Prešiči s 36 rebri
Na Danskem skušajo vzrediti novo pasmo prašičev. Našli so enega, ki je imel 36 reber namesto običajnih 32, pa so si mislili, da bi ga uporabili za poskuse križanja, ki naj bi ustvarili pasmo z is o tako 36 rebri. Za pridobivanje svinjskh rebrc bi bila ta pasma zelo primerna.
A N E K D
T A
Znan dunajski igralec je imel ženo, ki je s svojo bolestno ljubosumnostjo neprestano ogražala zakonski mir. Neki prijatelj je opazoval igralca v kavarni, ko je izrezoval notico iz nekega časnika.
»Kaj pa delaš?« ga je vprašal radovedno.
»Ah, nič,« je odgovoril oni. »Tu pišejo med vestmi iz sodne dvorane, da so loč li zakon nekega moža, ker je njegova žena vsak večer ljubosumno st kala po njegovi listnici.«
»Nu, in kaj hočeš s to notico?«
»Vtaknil jo bom v svojo Listnico!«
VSAK DAN ENA
»Ah, prosim, ali smem položiti to pismo gor? Znamka se noče prilepiti!«
K«ltmrnl pregled
»Umetnost" v novem letniku
Z obilno, kar razkoSno Ilustrirano številko je mesečnik za umetniško kulturo »Umetnost« nastopil šesti letnik, prinašajoč v dneve našega življenja svetlo in radostno poslanstvo oblikujočega duha in vere v lepoto. Nadaljnje življenje te naše revije je nedvomno osebna zasluga nje izdajatelja in urednika Mihe M a 1 e š a, ki ne mara kloniti pred gmotnimi nevšečnostmi in ki se noče odpovedati prepričanju, da je umetniška revija tudi sedaj potrebna slovenskemu človeku.
1—3. številka novega letnika ima na naslovni strani reprodukcijo enega najslavnejših likovnih motivov, ki izražajo tragiko in trpljenje: Laookonovo skupino iz Vatikanskega muzeja. V prilogah se pridružujejo tej antični umetnini še nekatere dela grških in rimskih kiparjev in poznejših italijanskih mojstrov, reproducirana v obsegu cele strani. Po tem ilustrativnem uvodu v številko, uvodu, ki nad vsem minevanjem časa, nad vrtinci spremenljivih dogodkov in usod, nad odtekanjem duhovnih struj in valovanj, kaže večno veljavo umetnostnih vrhov, izpolnjujejo zvezek slovenski umetniki. V časovnem okviru kulturno razgibanega časa med dvema svetovnima vojnama se je izmenjalo več umetniških generacij, ki so po svojih stremlje-nih in po sadovih svojega dela značilne za naše duhovno življenje m vrenje polpreteklega časa. Kipar France Gorše je prispeval Članek »Slovenska umetnost po prvi vojni«. V njem prikazuje revolucionarni značaj umetniških gesel in hotenj, ki so sredi povojnega kaosa (anarhije v umet-
nosti, kakor je napisal Diebold) duhovno oblikoval tedanji umetniški rod. Pisec našteva na to v časovni zaporednosti posamezne značilnejše razstavee in druge pojave razkipelega umetnostnega življenja na slovenskih tleh, zadovoljujoč se v glavnem s splošnimi karakteristikami in s kroni-stičnimi podatki. Ilustrativno je ves zvezek v zvezi z Goršetovim člankom in razen te ali one izjeme ga ni količkaj pomembnega slovenskega slikarja in kiparja povojnih rodov, ki ne bi bil zastopan vsaj z eno reprodukcijo. V nobeni naši publikaciji ni slovenska povojna upodabljajoča umetnost prikazana s tolikimi imeni in primeri. Ilustracije so dobro izbrane m skrbno repro-ducirane. Predolga bi bila vrsta imen, če bi hoteli našteti vse one, ki so tu zastopani, od ameriškega slikarja slovenske krvi H. G. Peruška do članov najmlajšega umetniškega rodu — najmlajšega ne po letih, marveč po umetniški fiziognomiji, ki jo je pokazal preko šolske izurjenosti in dile-tantskega hotenja, vendar bi ta ali oni, ki ga pogrešamo, še sodil v dani okvir. Za prihodnji zvezek napoveduje uredništvo naše postimpresioniste (Tratnik, Vavpotič itd.), ki so v tem razdobju takisto živahno ustvarjali in tudi sodijo v pregled slovenske povojne umetnosti. Na to pridejo na vrsto impresionisti in realisti. Tako bo letošnji letnik »Umetnosti« že s te strani izredno bogat in je vreden pozornosti vseh, ki cenijo domačo umetnosti.
Nadaljuje se prof. dr. Franja š i j a n c a »Pregled zgodovine slovenske likovne umetnosti«. Od pregleda srednjeveške
umetnosti prehaja pisec k renesančni arhitekturi, kiparstvu in slikarstvu ter doseza že baročno dobo. Poljudno spisano delo upošteva vse novejše izsledke in izpopolnjuje čitateljevo znanje o umetnostnem razvoju na naših tleh. — To sta dva poglavitna prispevka v tej številki. Ostala vsebina je izpolnjena z krajšimi doneski. Sem sodita Gradnikov prevod Stecchettijeve pesmi in kronika »Iz umetniškega sveta«. Svojevrsten je članek umetnostnega kritika dr. Staneta Mikuža »Razgovori o umetnosti, Mojzesu, razstavi in naših časih« — sestavek, ki polemično in ponekod ironično obravnava nekatere pojave v slovenski umetnosti, se dotika vloge kritike, značaja in pomena ekspresionizma in strujar-stva sploh. — Naj še omenimo nekatere ilustrativne primere slovenske ljudske umetnosti in tri slike z naslovom »Motiv v umetnosti«, ki kažejo, kako je isti model
navdahnil sliki Petkovška in M. Sternena. *
Miha Maleš je s svojo elegantno in prikupno »Umetnostjo« stopil še korak dalje. že v prejšnjih letnikih je rad združeval upodabljajočo umetnost s poezijo. Danes ko naš pesnik težko objavlja svoje nove pesmi in ko občinstvo zaradi nedostajanja revij izgublja nesporedni stik z domačo poezijo, je prvotno skromneje odmerjeni prostor za pesmi razširil v novo prilogo z naslovom »živa njiva«. Namenjena je samo poeziji. Prva številka v obsegu ene tiskovne pole se je predstavila z Imeni, ki smo jih že prej srečavali na straneh »Umetnosti«. Tako je Alojz Gradnik prispeval svoj novi sonet »Tivoli v jeseni«, ljubljanski motiv z oblačnim nebom, vetrom, meglo in orumenelim listjem, in medtem ko drvi mimo parka mednarodni brzovlak, se čebelja skrb za zimo srečuje s skepso ptiča na veji. Gradnikovl, Iz antologije
»Italijanska lirika« povzeti so tudi trije Petrarcovl soneti. Vzorniku našega največjega pesnika je prof. Umberto Urbani pristavil svoj italijanski prevod Prešernovega soneta, označujočega Prešernovo srečanje z »Lovro«: »Je od vesel' ga časa teklo leto...«. Med »Pasjonkami« Mirana J a r c a bomo prvo uvrstili med najlepše, kar je poteklo iz njegovega peresa. Leopold S tanek se oglaša s »Pesmijo kmečkem delu, ki ga pri Golarju tako pobral z zadovoljstvom. Cvetka Golarja »Pesem o njivi« obnavlja motiv o zemlji in kmečkem delu, ki ga pri Golerju tako pogosto srečujemo in čigar poetični okvir ima vso že znano barvo Golarjeve rustikal-ne poezije. Jože Ud o vi č je zastopan s pesmijo »Septembrska samota«, Dušan Ludvik pa s sonetom »V mesečini«. Antona Vodnika predstavljajo trt pesmi in opozarjajo na njegovo letos izišlo zbirko »Skozi vrtove«, ki vsebuje izbiro najboljšega, kar je spisal ta rahločutni lirik. Pavel G o 1 j a je zelo posrečeno poslovenil Goethejevo »Svatovsko pesem«, ki se tu Cita kakor domača balada. Iz Sardenko-ve »Romae« je povzeta pesem »Ob Rafaelovem kipu«, iz Tagorejevih »Setvenih spevov« pa izbrani odlomki, ki v zvezi s pesnikovo nedavno smrtjo opozarjajo na knjigo, katere je v dr. Gradnikovem prevodu zavzela tudi pri nas premnoge čitate-lje. — Ob koncu so kratka poročila o nekaterih knjigah. K beležki o Gradnikovi »Italijanski liriki« bi bilo pripomni«, da je B. Borko spisal samo uvod, medtem ko so beležke Ob koncu knjige prevajalčevo delo.
Tako je »Umetnost«, Oje tisk (Narodne tiskarne) je ▼ čast slovenskemu podjetju, pogumno zajadrala v novi letnik. Sodeč po prvem zvezku bo ta letnik po svoji ilustrativni vsebini še prekosil prejšnje letnike to
dal ob koncu knjigo, ki bo po simpatični zamisli urednika, slikarja Mihe Maleša ponosna revija slovenske umetnosti od njenega visokega vzpona z impresionizmom do naših dni. S to revijo lahko tudi v teh časih dokumentiramo našo živo in neuničljivo kulturno stremljenje pred vsemi, ki ocenjujejo značaj in pomen našega narodnega kolektiva-
Iz gledališke kronike
V Drami je imela prvo reprizo v tej sezoni Gehrieva igra »šesto nadstropje«. Dra matsko zaokrožene podobe iz življenja v pariških mansardah z zgodbo o prikupni Edvigi, ciničnem zapeljivcu Jonvalu in dobrem Jopoju so bile v prejšnji sezoni dobro sprejete, čeprav Gehrieva igra ne preseneča ne po dramski iznajdljivosti in ne po izredno zanimivi psihologiji oseb ali po prodornem pogledu v zamotane človeške usode si jo vendar človek z veseljem ogleda še vnovič, tem bolj, ker je zaradi dobre igre od začetka do konca prepričljiva. Režiser dr. Bratko Kreft je dal njenemu odrskemu življenju neprisiljen okvir in zaokrožen, v celoti kakor v podrobnostih gladek in sproščen potek. Za razliko od premiere letos v februarju so se nekatere reči z rigranjem izbrusile, vsa predstava ima nekoliko vzdržnejši, zato pa tudi učinkovitejši ton.
Kakor v prejšnji sezoni, je tudi sedaj pokazala ga. Simčičeva v vlogi Edvige toplo in simpatično vživetje v usodo srčno dobre, a neizkušene in nesrečne deklice. Kakor prej, stopata tudi sedaj v ospredje z resnično doživljenima vlogama ga. Gabri-jelčičeva to F. Lipah. Tri vloge: Jonval, Jo-jo ln mož hišne lasDnice so bile na novo zasedene in sicer nikakor ne v škodo tej uprizoritvi. Tiran je ob te j priliki v vlogi,
Kronika
Za podaljSanje naročnine
Prosimo c. naročnike, ki prejemajo list po pošti in jim je naročnina potekla, da se poslužijo položnic, ki so jih prejeli za vplačilo nadaljnje naročnine, in sicer zaradi poslovnega reda pri upravi že prve dni meseca novembra. Kdor ima še kak zaostanek, naj ga sedaj, ko se leto pomika h koncu, in pa da ne izgubi za svojce pravice do »Jutrovega« nezgodnostnega zavarovanja pri Zedinjeni zavarovalnici d.d., m tekočo naročnino vred poravna. Kakor tnano, velja zavarovanje Ie za naročnike, ki imajo naročnino poravnano vsaj za ves čas do 14 dni pred nezgodo.
Naročniki, ki so naročnino za november plačali že zadnje dni oktobra, pa so našli kljub temu položnico v listu, naj je ne smatrajo za opomin, ker v tem primera so se vplačila s položnicami na pošti križala. Položnico naj porabijo za prihodnje plačilo.
UPRAVA »J L TKA«
«
*	Novi grobovi. Nepričakovano je zapustila svoje drage ga. Micika Marinkova. Pogreb nepozabne rajnke bo v torek ob pol 17. uri iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — V Ljubljani je umrla ga. Margit pl. VVurzbach-Taimenberg. Pogreb bo v sredo ob 8. uri izpred mrliške veže splošne bolnišnice, od koder prepeljejo truplo v Preddvor pri Kranju, kjer bo položeno v rodbinsko grobnico. — V Brezjem, občina Globoko pri Brežicah, je umrl posestnik Ivan Sevnik, dolgoletni župan bivše občine Bojsno. Pokopali so ga na domačem pokopališču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
*	Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« z dne 22. oktobra 1941-XIX št. 85. objavlja ustanovitev izpitne komisije za učitelje v šolah za de-fektne otroke in predpise za preureditev gasilstva.
*	Opozorilo. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani opozarja občinstvo, da ni dovoljeno vlagati v navadna ali priporočena pisma bankovcev ali kovanega denarja.
*	1697 zdravniških pregledov v Dolenji vasi.. Iz Kočevja, kjer je opravila okrog 800 zdravniških pregledov, je 21. t. m. prispela v Dolenjo vas sanitarna avtokolona, da zdravniško pregleda šolsko mladino in ostalo prebivalstvo, ki se je prijavilo in prišlo k pregledu. Že ob 7. zjutraj je prispel prvi avtobus, kmalu nato pa še drugi veliki sanitetni avto. Dopoldne je prišla na vrsto šolska mladina iz Dolenje vasi in iz Grčarice, ki spadajo v šolski okoliš Dolenja vas. Učiteljstvo je sodelovalo in pomagalo pri izpolnjevanju tiskovin, ki jo je dobil vsak učenec. Zdravniki so or-dinirali v občinskem domu in v avtobusih. Vsak zdravnik je dal svoje pripombe glede na zdravje posameznega učenca, ki so se sproti pisale v tiskovino. Posebno pozornost so vzbujale razne zdravniške naprave v avtomobilih, ki so jih učenci z vso pozornostjo ogledovali. Ogromno je bilo delo, ki so ga opravili požrtvovalni zdravniki do 13., saj je moral pregledati vsak zdravnik okoli 300 učencev. Dopoldne je prišlo na vrsto ostalo prebivalstvo, ki se je posebno navalilo na avto, kjer je bil nameščen rontgenski aparat, zobni zdravnik pa je »izdiral« zobe še pozno v noč. Vseh pregledov je bilol697. Na rentgenskem aparatu ni bilo opaziti niti ene osebe z odprto tuberkulozo, splošno zdravje prebivalstva je zadovoljivo. Dolenje-vaščani se zahvaljujejo vodstvu, zdravnikom in sestram sanitarne avtokolone za njihov trud z željo, da bi jih še večkrat obiskali. — Naslednji dan je avtokolona odpotovala v Ribnico.
*	Smrt bivšega policijskega kapetana.
*	Pribitek za nedeljsko delo trgovskim nameščencem. Za delo, ki ga vrše ob praznikih in nedeljah, bodo trgovski nameščenci, kakor poroča »L'Eco di Roma«, prejemali posebno nagrado, ki bo po vzorcu, kakor so urejene delavske mezde, za 30 odstotkov višje od normalnega zaslužka za opravljeni čas.
*	V Italiji 43.118 Židov. Rimski listi prinašajo uradno poročilo, po katerega navedbah je bilo v Italiji 1. januarja 1932 45.410 Židov — italijanskih državljanov, židov-inozemcev pa je bilo dne 1. junija 1940 5012. Izmed židov-italijanskih državljanov je bilo do 15. oktobra 1941 ekspa-triiranih 5966, židov-inozemcev pa je do tega dne zapustilo Italijo 1338. Zdaj se v kraljevini nahaja še 39.444 židov-držav-ljanov in 3674 židov-inozemcev.
*	V T raci ji vlada popoln mir in red. Bolgarska brzojavna agencija sporoča: Nekatere inozemske raiijske postaje so razširile glasove, da je balo poslanih v severno Grčijo pet nemških polkov, ki naj zamenjajo bolgarske okupacijske čete, ki da ne morejo vzpostaviti reda. Te vesti niso resnične. V severni Grški sploh ni bolgarskih
ki mu je dopustila nekoliko več razmaha, prav posebno uveljavil svoje ugodno se razvijajoče sposobnosti. Tudi ostali dve vlogi sta le lepo prilegali značaju in višini celotne uprizoritve.
V nedeljo popoldne je bila v Frančiškanski dvorani zaključna predstava igre Ivana Mraka »Slavnostni finale«. Predelani »Cajkovskij«, znan izza nekolikih predstav v Ljubljani in izven nje, je poizkus dramatskega orisa poslednjih, najbolj tragičnih dni velikega skladatelja, ki — prezgodaj postaran in ves izmučen — doživlja polom svojih zadnjih iluzij in med ljudmi, ki ga ne razumejo, dotrpi svojo človeško usodo. Ce gre za oris tragične osamelosti čajkovskega, tedaj je Mrakova igra zlasti v nekaterih prizorih zagrablji-va.. Toda drama, ki naj v polni meri izvrši svoje poslanstvo, mora biti več kakor dia-logiziran, bolj novelistični kakor izrazito dramatski oris: imeti mora globino, postave se morajo videti z nekim ozadjem, tako rekoč 3 svojo senco, karakterji naj bodo vsaj do neke mere pojasnjeni in konflikti, ki gibljejo igro, tako razviti, da se vidi njihov smisel in njihova iz danih nasprotij in obstoječega položaja rastoča nujnost. Vse to je pri »Slavnostnem finalu« bolj nakazano kakor izvedeno. Nemara je avtor sam hotel imeti odrsko podobo čajkovskega konca tako, kakršna je; vendar je s tako tehniko vzel gledalcu možnost, da življenjsko usodo slavnega sklada-
čet, če pa ima kdo v mislih Tracijo, vlada tam popoln mir in red.
*	Direktna železniška zveza med Hrvatsko in Švico. Na konferenci v Lausanneu je bilo med zastopniki hrvatskih državnih železnic in predstavniki švicarskih železnic sklenjeno, da se 1. novembra začne reden železniški promet med Hrvatsko in Švico. V bližnjih dneh bo izdelana direktna švicarsko-hrvatska tarifa na sestanku v Ber-nu.
*	Racioniranje živil na Bolgarskem. Bolgarska vlada je izdala dve odredbi v zvezi s preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Prva se nanaša na dovoljenje trgovanja z mlečnimi izdelki, ki se bodo dobivali odslej samo na karte. Druga odredba predpisuje količine živil, ki jih smejo imeti posamezna gospodinjstva na zalogi. Na osebo smejo imeti 6 kg fižola, 1 kg riža in 2 kg sladkorja.
*	Otvoritev ljudskih visokih Sol v Bolgariji. V nedeljo je bila v Sofiji otvorjena ljudska visoka šola organizacije Delo in razvedrilo. Otvoritveni govor je imel ravnatelj šumelov. V njem je poudaril, da je Bolgarija sprejela vrsto novih delavskih socialnih in gospodarskih zakonov, čijih blagodejna posledica bo vseplošen občutek solidarnosti in pravičnosti. Tudi v drugih bolgarskih mestih je organizacija Delo in razvedrilo odprla ljudske visoke šole.
IZ LJUBLJANE
Dne 28. oktobra in 4 novembra morajo biti vsa javna poslopja okrašena z zastavami. Ta dva dni bo običajna služba v uradih,
*
u— Velikedušna podpora Visokega Komisarja javni ljudski knjižnici, šentjakobski ljudski knjižnici v Ljubljani je blagovolil nakloniti Ekscelenca Visoki Komisar za ljubljansko pokrajino velikodušen dar 5000 lir v izpopolnitev njenega italijanskega oddelka, za kar mu bodo obiskovalci te naše najstarejše javne ljudske knjižnice iskreno hvaležni.
u— Cvetje na grobovih je pač najlepši okras in tudi vsesvetska akcija nikdar še ni niti mislila na to, da bi preganjala z grobov cvetlice. Vsesvetska akcija pa tudi še nikdar ni prodajala niti sveč niti preprostih vencev, temveč je svoje sveče in vence vedno dajala samo za potrdilo, da so se lastniki grobov in svojci umrlih odkupili prevelikega razkošja na grobovih. Vsesvetska akcija namreč nikdar ni hotela niti nameravala delati škode našim zasebnim vrtnarjem po mestu in okolici, še manj pa našim poklicnim vrtnarjem in cvetličarnam, ki plačujejo davke in naj-raznovrstne j še dajatve za mestno občino ter s tem prispevajo tudi h kreditom za socialne namene. Sami vrtnarji in cvetličarji pa v teh časih gotovo obsojajo neokusno bahato razkošje na grobovih, saj spreten vrtnar s svojim cvetjem lahko naj-okusneje okrasi grob tako, da se nikdo ne bo zgledoval nad bahaštvom. Ker ima letos vsesvetska akcja le skrajno omejeno število vencev na razpolago, bodo premožnejši krogi svoje grobove seveda še vedno okrasili tudi z venci in šopki cvetja, vendar bodo pa vanje zataknili nakaznice vsesvetske akcije ter se tako izognili opazkam, češ, da pri razkazovanju svojega bogastva niso niti najmanj mislili na revne soobčane ter niso marali svojih rajnih počastiti z dobrim delom. Vsak vrtnar, ki ima okus, bo seveda znal uvrstiti venec in sveče vsesvetske akcije tako med svoje cvetje, da bo tako okrašeni grob vse občudovalo in hvalilo.
u— Kovani drobiž bo te dni zaradi velikega navala na pokopališča neobhodno potreben pri vožnji s tramvajem, da ne bomo zadrževali sprevodnikov z menjanjem denarja. Kdor torej hoče na tramvaj, naj prej pogleda v denarnico za kovanim drobižem, da v vozu ne bi doživel neprijetnosti, ker bi moral izstopiti, če bi mu sprevodnik ne mogel menjati papirnatega denarja.
u— Koncert za delavstvo. Danes popoldne priredi Dopolavoro za Ljubljansko pokrajino koncert za delavstvo Tobačne tovarne. Koncert se bo vršil med 14.30 ln 15.15 uro v prostorih tovarne. Izvajal ga bo orkester B. L A. R. pod vodstvom dirigenta g. šijanca,
u— Poročila sta se g. Jesih Julij, uradnik poštne hranilnice in gdč. Breuer Marija, strokovna učiteljica. Bilo srečno! (—)
u— Smrt pod tramvajem. V soboto zvečer se je na Poljanski cesti pripetila huda nesreča. Nekaj po 8. uri je tramvaj ob Alojzijevišču podrl vdovo odvetnika iz Preddvora go. Marjeto Wurzbachovo. Po-nesrečenka je očitno preslišala ropotanje tramvajskega voza in je stopila s hodnika na cesto prav v trenutku, ko je 1x1 tramvaj tik za njo. Voznik je sicer takoj zavrl voz, toda nesreče ni mogel preprečiti. Z veliko silo je tramvaj gospo Wurz-bachovo podrl na tla, da je obležala nezavestna. Ponesrečenki so takoj priskočili na pomoč mimoidoči, brž pa so bili na mestu tudi reševalci, ki so jo prepeljali v bolnišnico. Gospa pa se ni več zavedla in je v nedeljo zjutraj podlegla poškodbam.
u— Na vernih duš dan dne 2. novembra zvečer se bo izvajal na koncertu Glasbene Matice ljubljanske Pergolesijev oratorij Stabat Mater za sopran in alt ter komorni orkester. Koncert bo vodil dirigent Drago Marijo šijanec, sopranski in altovski part bosta peli operna pevka Valerija Heyba-lova ter operna in koncertna pevka Franja Golobova s sodelovanjem komornega orkestra. Na koncert opozarjamo že danes. Vršil se bo v veliki Filharmonični dvorani ob 20. uri. Predprodaja vstopnic od danes dalje v Knjigarni Glasbene Matice. (—)
u — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje nov stalni abonma, red Torek, samo za Dramo. V tem abonmaju bodo dobili abonenti v sezoni 1941-42 20 dramskih predstav. Prijave za abonma se sprejemajo od ponedeljka 27. t. m. dalje v pisarni blagajne Narodnega gledališča v Ljubljani v Drami. Cene novega stalnega abonmana Torek-Drama so: Parterni selež I. vrsta navadni 27, uradniški 24 Lir mesečno, n. vrsta in HI. vrsta 25, uradniški 22 Lir, IV.—IX. vrsta 22 — 20 Lir, X. in XI. vrsta 18 — 16 Lir, XH. in XHI. vrsta 15 — 13 Lir, balkon I. vrsta navadni 18, za uradnike 16 Lir, H. vrsta 15 — 13 Lir, galerija I. vrsta 12 — 10 Lir, H. vrsta 10 — 8 Lir, HI. vrsta 8 — 6 Lir. Lože v parterju in v I. redu štev. 1 — 5 navadni 100 Lir, za uradnike 90 Lir, lože v L redu štev 6 — 8, navadni 120 Lir, uradnški abonma 100 Lir. V razmerju z dnevnimi cenami doseže uradniški abonma 20% popusta. Vabimo vse, ki se zanimajo za dramske predstave v Narodnem gledališču, da se prijavijo za stalnega obiskovalca torkovih preJstav.
u— Veseli teater. Ker vlada za naš tekoči program izredno zanimanje — saj žanje že sam klovn Iksi splošno zanimanje — vam priporočamo, da si priskrbite vstopnico že v predprodaji pri naši dnevni blagajni, ki posluje vsak dan o 10. do 1/2I3. in od 17. ure dalje.	(—)
u— Danes v »Veselem teatru« gostovanje klovna »Iksi«-ja. Začetek ob 19. (.7.) Konec še pred 21. (9.).	(—)
u— Nakaznice za sveče ln vence vsesvetske akcije se že dobe v pisarni vsesvetske akcije na velesejmu, v prodajalni mestne elektrarne na Mestnem trgu in pa v prodajalni mestne plinarne v kresi ji na Nabrežju 20. septembra, kjer so gospodinje grede na trg že v ponedeljek zjutraj hodile ponje, da si o pravem času zagotovo najpomenljivejši okras grobov. Ker ima vsesvetska akcija le zelo majhno število sveč na razpolago ter je tudi število vencev letos zelo omejeno, ker primanjkuje žice za vezanje, naj dobrotniki reve-žev o pravem času sami pridejo po nakaznice, da bodo z njimi na praznike mrtvih dobili sveče in vence lahko tudi kar na stojnicah pred pokopališči pri Sv. Križu, pri Sv. Krištofu in na Viču, prav tako pa tudi na Navju. Na grobovih naših najbolj zaslužnih mož na Navju bodo prižgali sveče ln položili vence predvsem tisti, ki ne morejo obiskati grobov svojcev na nedosegljivih pokopališčih. Vsa Ljubljana bo letos pokazala svoje sočutje s podpore potrebnimi ter zato svoje drage rajne na najplemenitejši način počastila z dobrimi deli.
u— Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, so darovale stranke na Kodelje-vem v počastitev spomina g. Jagodica Josipa iz Ljubljane 370 lir. Namesto okrasitve grobov v Vseh svetih je daroval gospod dr. Rekar Ernest iz Ljubljane 200 lir Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. Darovalcem najlepša hvala!
u— Delo na cestL Sv. Petra cesta je zelo prometna, čeprav je še neurejena, ozka in vijugasta. V vsej dolžini pa je tlakovana z granitnimi kockami, ki jih je čas močno obrabil in je zato vožnja po njih neprijetna. Cestišče bo postopoma prenovljeno. Ponekod so že začeli odkopavati obrabljene kocke ln jih zamenjavati. — Cesto Soške divizije pred glavnim kolodvorom so že »pre-orali« in jo posuli z debelo lomljenim kamenjem. Dela bodo kmalu končana.
u— Dve nesreči. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali dva ponesrečenca. Prvi je orožnik Janez Gregorčič iz Velikih Lašč, ki je padel s kolesa in se močno potolkel po glavi, 20-letno služkinjo Anico Koščevo pa je pes nevarno ugriznil v desno nogo.
u— Zahvala. Uprava zavoda za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani se najlepše zahvaljuje gospodu dr. Virantu Francu, zdravniku iz Ljubljane, Gospo-svetska c. 13 za darovani »Gymnacolon« s pripadajočimi napravami.
u— Gospodična Zanaida Brence naj se takoj javi v oglasnem oddelku »Jutra«.
Iz Novega mesta
n— Namesto venca na grob umrlega višjega davčnega upravitelja Ignacija Klinca je daroval g. dentist Filip Ogrič 120 lir Podpornemu društvu za dijake novomeške gimnazije.
Iz Trsta
Princ Piemontski na poti skozi Trsi V
soboto okrog 13. je princ Piemontski na poti iz Kvarnerske pokrajine prispel v Trst. Njegov prihod sicer ni bil oficielne-ga značaja, toda prebivalstvo mesta je takoj prepoznalo visokega gosta, ki je v avtomobilu hitel skozi ulice, in mu je priredilo živahne manifestacije. Umberto Savo j ski je krenil naravnost na glavni kolodvor, od koder se je ob 13.38 z vlakom odpeljal proti Rimu. Na kolodvoru so ga pozdravili Eksc. prefekt Tamburini in drugi predstavniki najvišjih civilnih in vo-jaškh oblastev.
Trojčke je rodila. V soboto popoldne Je 19 letna Evelina Gardelli, ki stanuje v ulici Uga Foscola 38, na porodniškem oddelku bolnice Kraljice Helene rodila trojčke. Pri krstu so mladi državljani dobili imena Renato, Danilo in Violeta. Srečni materi in njenim malčkom tudi mi želimo vse najboljše.
Tržaški slepci — vojni dobrovol jci. V soboto zjutraj se je v mesto vrnila skupina tržaških slepcev, ki so se mudili dva tedna na specialnem tečaju topničarske šole v Nettunia — Portu za slepce — vojne dobrovoljce. Izmed 12 kandidatov za aero-foniste (prisluškovalce sovražnih letal) jih je 10 napravilo izpit.
Iz Mokronoga
Pouk italijanščine. Na tukajšnji šoli poučuje 2 krat tedensko italijanščino učitelj g. Sosič. V tečaju je lepo število tr-žanov.
Slovo od Jožka Kraglja. V sredo smo se poslovili od Jožka, sinčka tukajšnje učiteljice ge. Kragljeve. Komaj 13 let star nas je za vedno zapustil. Podlegel je težki krvni bolezni v ljubljanski bolnici, od koder so ga prepeljali domov v Mokronog. Zasut s cvetjem in venci je njegov zadnji dom. do katerega ga je spremila vsa šolska mladina, številni njegovi šolski tovariši iz Novega mesta in delavstvo mo-kronoške tovarne usnja. Trški pevci pa so mu zapeli v slovo žalostinki. Naj bo večen spomin dobremu Jožku, užaloščenim svojcem pa naše iskreno sožalje!
Dar Rdečemu križu. Učiteljstvo tukej-šnje šole je darovalo Krajevnemu odboru Rdečega križa namesto venca na grob Jožku Kraglju _ 90 lir. Iskrena hvala!
Iz Spodnje štajerske
Zborovanje Domovinske zveze. Kakor smo poročali, se je pričel v soboto zvečer val zborovanj Heimatbunda na Spodnjem štajerskem. Na območju Velikega Maribora je bilo v soboto zvečer 26 zborovanj, na katerih so vodilni funkcionarji pojasnjevali najrazličnejša vprašanja nemške politike. V nedeljo je bilo na Spodnjem štajerskem troje večjih manifestacij in 20 manjših zborovanj. V Celju je govoril vodja Heimatbunda Steindl, v Ptuju vodja Tremi, v Ljutomeru ln Apačah pa propagandni vodja Tutter. V ostalih večjih krajih so govorili razni drugi govorniki.
Nova ureditev dobave mleka, živilska preskrba po zgledu v rajhu se uvaja dosledno tudi na Spodnjem štajerskem. Spričo strogega racioniranja raznovrstnih maščob, moke, mleka, mesa in drugih živil je bilo treba urediti tudi dobavo mleka, V Mariboru so preuredili večjo mlekarno, 8 katero so zadružno zvezani dobavlja čl mleka. Od 2. novembra dalje bo uveljavljena v Mariboru nova uredba o dobavi mleka. Potrošniki se morajo do 29. oktobra priglasiti pri tisti mlekarni, kjer bodo odslej jemali mleko. Mleko bo po 24 pfeni-gov liter, dobava v hišo pa stane 2 pfe-niga.
Oskrba z jabolki. Vodja prehranjevalnega urada v Mariboru je razglasil, da so vsa letošnja jabolka na Spodnjem štajerskem zaplenjena za splošno prehrano ljudstva. Vsi sadjarji morajo letošnje zaloge jabolk, odštevši lastno potrebo, prijaviti pri okrajni oddajni postaji. Razpošiljanje svežega sadja izvzemšl grozdje in južno sadje je na Spodnjem štajerskem strogo prepovedano, v kolikor nI izkazano z dovoljenjem prehranjevalnega urada ▼ Mariboru. Dovoljenje pa se izda le v Izjemnih primerih. Sadjarji, kl jabolk ne pridelujejo poklicno (lastnih majhnih vrtov), lahko razpolagajo s sadjem v količini do 200 kg. Vse ostalo pa morajo Izročiti okrajni oddajni postaji.
Predrago pivo. Po Izenačenju davkov na Spodnjem štajerskem z onimi v rajhu se je povišala cena pivu za 10 pfenigov pri litru. Namesto 35 pfenigov za vrček so pa posamezni mariborski gostilničarji točili pivo po 38 do 45 pfenigov, Mariborska policija je zatorej kaznovala vrsto gostilničarjev z globo do 200 mark. V tej zvezi pravi mariborski dnevnik, da se je zadnji čas močno razvilo tudi veriženje, ld ga hoče policija z vso ostrostjo pobijati. Med drugim je bila nekemu mariborskemu brivcu zaplenjena kokošja farma. Zalagal je namreč svoje odjemalce s kokošmi, vendar je zahteval po 3 marke namesto 2.05 za kg, kolikor je najvišja dopustna cena v nadrobni prodaji perutnine.
Smrtna žrtev prometne nesreče. Cestni mojster Aleksander Mlhelifi se je peljal na motornem kolesu ško& Ptujski gozd. Nasproti mu je pridirjal neki avto, čigar žarometi so tako slepili motorista, da je podrl delavca Vlastimira Jordana in ga vlekel kakih dvajset metrov s seboj. Jordan je obležal precej hudo poškodovan, Se huje pa se je po glavi poškodoval Mlhelifi. Prepeljan so ga ▼ mariborsko bolnišnico, kjer je izdihnil.
V Celju se Je naselil akad. Slikar Janez Hepperger, kl bo izvršil več Mik za uradne in zborovalne dvorane. Heperger je Ti-rolec, vendar se je 2e pred leti naselil v Mariboru. Ko bodo dela gotova, bodo v Celju razstavljena.
! Dogoni goveje živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-riata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem- tednu sledeče dogone za govejo klavno živino: v torek, dne 4. novembra v Kočevju, v torek, dne 4. novembra v Metliki, v sredo, dne 5. novembra na Vrhniki, v sredo, dne S. novembra v Grosupljah.
Smrt na cesti. Na cesti v Zgornjem Radvanju se je zgrudil zadet od možganske kapi, 541etni nadučitelj in posestnik Hans Mandl. Izdihnil je ca prevozu v bolnišnico.
Iz mariborskega gledališča. V nedeljo popoldne so uprizorili opereto »Ptičar«, zvečer pa so ponovili Benatzkega opereto »Moja sestra in jaz«. Sinoči je bila ljudska predstava »Ptičarja«, danes pa gostuje graško deželno gledališče s Frachyjevo igro »Vroni Mareiter«. Jutri bo premiera Lortzingove opere »Orožar«, v četrtek ponovijo opero »Madame Buterfly«, v petek pa bo drugo gostovanje graškega gledališča z veseloigro »Otroci na narok«. V soboto zvečer ln v nedeljo popoldne se ponovi opereta »Moja sestra in jaz«, zvečer pa ?<Madame Butterfly«.
šolanje dekliških voditeljic. V teku oktobra so bili prirejeni tečaji za voditeljice deklet v raznih okrajih. Taki dvodnevni tečaji ob koncu tedna so bili ▼ Marenbergu, Konjicah, na Pragerskem, v Slovenjem Gradcu in pri Mariboru. Tečaja se je udeležilo vsega skupaj 195 voditeljic, kl so morale pokazati tudi svoje uspehe v športni lzvežbano6tL
Iz Hrvatske
Hrvatska seljačka gospodarska zajednl-
ca se imenuje nova organizacija, ki bo skrbela v okviru hrvatske države za razvoj kmetijstva, posebno pa še za kmetijsko zadružništvo. Hrvatska seljačka gospodarska zajednica, ustanovljena po daljših posvetovanjih, je zamišljena kot splošna kmet-ska organizacija, pri kateri bo vodstvo v Zagrebu vedno imelo vpoglei v gospodarsko življenje v vsej državi in da bo vlada lahko sproti izvrševala ukrepe, s katerimi bo ščitila pravice in življenjske potrebe hrvatskega kmetijstva.
Imenovanje dr. Janka Slmraka. Znani hrvatski politik, ki ima že dolga leta vodilno vlogo v hrvatskem katoliškem pokretu, vseuč. prof. dr. Janko šimrak, se Je v novi državi odločno postavil na stran ustašev, za kar je bil zdaj primerno nagrajen. Po smrti grško-katoliškega škofa dr. Dionizija Njaradija je bilo škofijsko mesto v Križevcih prazno. Zdaj je papež imenoval kanonika dr. Janka šimraka za administratorja grško-katoliške škofije v Križevcih. V zahvali za imenovanje je dr. šimrak sporočil ministru pravosodja in bogoslužja, da bo vedno zvest katoliški oerkvi, poglavniku in ustaški Hrvatski.
Smrt hrvatskega skladatelja v Carigradu. Hrvatski skladatelj Viktor Radelj a je umrl nedavno v Carigradu v starosti 80 let Ker je že od leta 1890. prebival z družino v Carigralu, je hrvatski javnosti le slabo znan. V Carigradu je dosegel lep sloves. Pred odhodom v Turčijo je študiral na konservatoriju v Milanu in Parizu, že leta 1887. so v Milanu izvajali njegovo prvo opero »Colombo«, katere dejanje se godi na Korziki. Napisal je še več drugih oper in leta 1913. je prejel mednarodno nagrado.
Zagrebška občina kupuje dva rudnika.
Kakor poroča »Hrvatski narod«, namerava zagrebška občina kupiti dva premogovnika, To je potrebno, da bodo mestna podjetja (elektrarna, plinarna in vodovod) oskrbovana z zadostno množino premoga. Te dni se prično pogajanja in bo kupčija v kratkem sklenjena.
Prva nemška manifestacija na bosanskih tleh je bila 19. t. m. v Sarajevu. Mesto je bilo okrašeno z nemškimi in hrvatskimi zastavami ter z znaki »V«. K sprejemu nemškega vodje Branimira Altgayerja so nastopile nemške organizacije in ustaški oddelek. Pri javnem zborovanju so govorili razni nemški funkcionarji. Listi pravijo, da Je hO nemški dan v Sarajevu dokaz odločne vzajemnosti Nemcev in usta-šev v Bosni.
Nedopustno kopičenje obleke. Zagrebško mestno poglavarstvo objavlja: Stjepan Sa-lopek, hišni posestnik iz Petrove ulice, je podpisal izjavo, da ima samo dve obleki in je kupil blago Se za eno obleko, čeprav je v resnici imel že selem oblek, se je po-služil sleparije in si je nabavil še osmo. Zaradi tega je bil kaznovan s 6 meseci zapora in s 100.000 kunami globe. Prav tako je bil kaznovan inkasant Josip Goršič iz Ogrizovičeve ulice, ker je skozi 4 mesece izkoriščal krušno karto za belo moko, ki Je dovoljena samo bolnikom. Pokoril se bo 5 dni v zaporu in plačati mora 200 kun globe. Vsi potrošniki so opozorjeni, naj v izjavah pri nakupovanju blaga ali živil točno navedejo vse, kar imajo, sicer bodo strogo kaznovani.
Pobijanje verižništva. Zastopniki hrvatskega gospodarskega ministrstva in zagrebške mestne uprave so se dogovorili o strogih ukrepih za pobijanje verižništva. Obenem so se dogovorili, kako naj bo Zagreb v kratkem zadostno oskrbovan z živili. Poslej ne sme v vlaku nihče imeti s seboj več kakor 10 kg živil. Hudi prestopki veriženja se kaznujejo po prekem sodu. Dva mesarja v Sarajevu sta že bila izročena zaradi navijanja een naglemu sodišču.
Zagrebške ljudske Sole obiskuje letos 12.000 otrok. Učenci zasebnih šol niso všteti; njih število je prav tako znatno.
Iz Srbije
Nori vozovi cestne železnice v Beogradu. Zaradi velike prometne stiske so se obnovila pogajanja za dobavo novih tramvajskih toz med beograjsko mestno občino in italijansko tvrdko Breda. Slednja je izjavila pripravljenost, da bo na osnovi svoječasnlh razgovorov ln potem sklenjene pogodbe dobavila Tosove. Le glede plačilnih pogojev se doslej Se niso mogli aedi-nitl.
Zasledovanje komunističnih družb. »Noto vreme« poroča iz Obrenovca, da so se tam razni prebivalci prostovoljno priglasili za borbo proti komunizmu in da so že prisegli »Novo vreme« pravi, da se komunistične združbe vedno bolj razkrajajo. Objavlja tudi sliko komunistične zastave, kl so jo zaplenili pripadniki srbske prostovoljno pomoto« službe v borbi s četnikL
telja ne le globlje doživlja, marveč tudi jasneje dogleda in doume notranje vzroke njegove osamljenosti in njegovega zloma. Veliko poslanstvo umetnosti, posebej še dramatske, je bilo vedno in bo ostalo vsek-dar v tem, da nam pojasnjuje skrivnosti človeških usod in nas tako približuje ume-vanju stvari, ki gibljejo življenje ter dajejo človeku njegovo veličino in mizerijo. Mrak je v »Slavnostnem finalu« postopal kakor slikar, ki napravi nekaj potez, poglavitno pa prepušča gledalčevi domišljiji.
Ivan Mrak je sam igral čajkovskega in sicer tako, da je s svojo igro pritegnil nase polno pozornost in zasenčil vse ostale, delno prav dobro nastavljene, delno pa z začetniškimi znaki odigrane vloge.
Naša umetnostna kultura. Kipar France Gorše sklepa svoj članek »Slovenska umetnost po prvi svetovni vojni« (v najnovejšem zvezku revije »Umetnost«): Po svetovni vojni se je, kakor smo videli, naša upodabljajoča umetnost s pojavom mlajSlh generacij silno razmahnila ln obogatila ter se ; Je s sodelovanjem starejših naših mojstrov v njihovih delih svojstveno tipizirala narodna psiha in njen značaj. Zvesta svojemu načelu starejših sodobnikov je ostala skupina še vedno aktivnih impresionistov: Jakopič, Jama, F. Vesel, Tratnik. Mlajša skupina je Sla korak naprej, — po novih potih — za novimi vzori — prav tako tudi najmlajša, ki se agllno udejstvuje in s pridom zasleduje vse nove pojave na polju
umetnostne kulture, žetev slovenske likovne umetnosti po prvi svetovni vojni tedaj ni bila malenkostna. Priznanje, ki ga je slovenska umetnost dosegla doma in v tujini, nas upravičeno navdaja s ponosno mislijo, da bo dosegla tisto zavidanja vredno višino, ki je bila iskrena želja prvih slovenskih umetnikov, kl so se zavedali svoje velike kulturne misije, da bo rastla ln živela naprej v zadovoljstvo nas samih in vsega slovenskega naroda.
Knjiga ln vojna. V Nemčiji prirejajo med 26. oktobrom in 2. novembrom »nemški vojni teden knjige«. V zvezi s tem bodo nabirali knjige za čtivo vojakom na fronti. Reprezentativne knjižne razstave so prirejene v Mtinstru, Hamburgu, Kelmorajnu, na Dunaju, v Krakovu ln Pragi. Ta razstave naj, kakor je bilo poudarjeno s strani organizatorjev, »pokažejo veliko udeležbo nemške knjižne produkcije pri vojni pripravljenosti nemškega naroda« in »nemško knjigo kot narodovo bojno sredstvo«.
Clemens Kranss, intendant monakovske državne opere, je bil imenovan za voditelja solnograjskega festivala tn bo po naročilu strankinega vodstva reorganiziral te prireditve ter pripravil v smislu novih smernic program prihodnjega leta.
Stljn Streuvels, tudi v slovenščini preva-Jani flamski pisatelj, Je bil ob priliki nedavne sedemdesetletnice imenovan za častnega doktorja filozofske fakultete v MOnsteru. Diploma označuje - delo tega Flamca kot »pomembni donesek h germanskemu kulturnemu prizadevanju«.
E. I. A. R. - Radio Ljubljana
Parfiamo lltallano
Schema della XIX lezione che verržl te-nuta dal prof. dott. Stanko Leben lunedl, 27 ottobre 1941/XIX, ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za
vse one, ki slede pouku italijanščine	po
radiu. Italijanske ure so na sporedu	ob
ponedeljkih, sredah in petkih, vedno	ob 10. uri zvečer.
Mal! oglasi
alto
alta
alti
alte
LEZIONE DICIANNOVESIMA Compa razione
(tanto) alto quanto ...
Službo dobi
Beseda L -.60. uksa -.60. za daianie aaslova ali «a iifro l 2.—.
(cosi) alto come; piu alto di (che) meno alto di (che)
(cosi) alta come; (tanto) alta quanto... piii alta di (che) meno alta di (che)
(cosi) alti come; (tanto) alti quanto... pili alti di (che) meno alti di (che)
(cosi) alte come; (tanto) alte quanto... piti alte di (che) meno alte di (che)
il piti alto dl; altissimo
la piti alta dl; altisslma
i piti alti di; altissimi
le piil alte di; altissime
NB.! S il piti alto di tutti i monti. — £ il monte piil alto.
buono	piti buono, migliore
cattivo	piu cattivo, peggiore
grande	piu grande, maggiore
piccolo	piil piccolo, minore
il piti buono, bonissimo, ottimo il piti cattivo, cattivissimo, pessimo il piti grande, grandissimo, massimo il piu piccolo, piccolissimo, minimo
Ho aspettato invano piti di mezz'ora. — La carne mi piace piti del pešce. — £ tanto sciocco quanto sgarbato. — H Bel-gio 6 piu popolato che la Francia. — Era il meno sciocco tra gli altri. — E 11 piti buono di tutti noi. — Roma ž piti vasta di Firenze. — E piti facile dire che fare. — Era un uomo piti vicino ai cinquanta che ai quaranta. — H diamante č piti duro dell'acciaio e del ferro. — Quanto piti alti sono i monti, tanto piti profonde sono le valli (Piil alti sono i monti, e piil profonde sono le valli). — II maggiore dei suoi figliuoli aveva quattro anni piil del minore. — La lotta economica fra le nazioni č piti spietata della lotta militare fra le nazioni stesse. — In questa guerra l'avia-
Esercizi
zione ha dato il massimo aiuto alle forze di terra. — Piil studio questa lingua, e piil mi piace. — La chiesa 6 generalmente meno alta del campanile. — Ieri il tempo era belissimo. — L'esempio č piil efficace che la parola. — Qual č il piti alto monte d'Europa? fi il Monte Bianco. — Aspetta-vano tempi migliori. — Tutti aspettavano il suo arrivo con la massima impazienza. — I mobili erano piti belli che solidi. — Addio, carissima cittš., čara per le tue massime bellezze, cara per gli altissimi prezzi pagati nei tuoi alberghi. — Val pit la pratica che la grammatica. — Nessun maggior dolore che ricordarsi del tempo felice nella miseria (Dante).
1) Formate intere proposizioni di grado comparativo: Questo vino e ... Chianti. — Non ho mai veduto una commedia... noiosa. — L'autunno č ... caldo . . . l'esta-te. — In questo bicchiere c'č . . . acqua . . . vino. — II platino č . . . prezioso . . . l'oro. — La bicicletta č . . . veloce . . . 1'automobile. I fiori sono . . . belli . . . utili.
—	E . . . facile distruggere . . . fabbricare.
—	Ho ... sonno ... farne. — L'olio č ... leg-gero ... l'acqua. — H leone č ... feroce ... la tigre. — D'inverno i giorni sono . . . brevi ... le notti. — lo sono di cinque
fa-
anni . . . fratello. — H viaggio era . . ticoso . . . divertente.
2)	Formate il superlativo relativo: Prezioso (platino, metalli). — Forte (bove, animali domestici). — Calda (estate, sta-gioni). — Bella (sua moglie, quattro so-relle). — Dolce (limone, agrumi). — Lungo (febbraio, mesi).
3)	Formate il superlativo assoluto: II mare era tranquillo. — II rischio era piccolo. — Era una grande proprietš.. — Que-sta č una stoffa fine. — Dietro II villaggio c'era una selva di alti abeti. — La salute e preziosa.
Nase gledališče
DRAMA.
Torek, 28. oktobra: Nocoj bomo improvizirali. Red A. Začetek ob 18.15, konec ob 20.45. Sreda, 29. oktobra: Dva bregova. Red B Začetek ob 18.15, konec ob 20.30.
Gledališki večer pod naslovom »NOCOJ BOMO IMPROVIZIRALI« je posebnost, ki se oddaljuje po svoji vsebini od tradicionalnega okvira, številne originalne misli in zamisli so zajete v tem delu igralcev in režiserja. Večer je zanimivost prvega reda. Sodelovali bodo: J. Boltarjeva, Bravničarjeva (balet), Gabrijelčičeva, Remčeva, Sancinova, S. Severjeva, Starčeva, N. Stritarjeva (sopran), španova (alt) ter: Bratina, Brezigar, Burger (flau-ta), Gale, Jan, Košič, Košuta, Levar, Ma-lec, Nakrat, Plut, Pogačar (balet), Poto-kar, Presetnik, Raztresen, M. Skrbinšek, Starič, šturm (klavir), Tiran i. dr. — Predstavo bo vodil režiser ing. arh. Bojan Štupica, katerega je tudi inscenacija. — Koreograf Maks Kirbos.
Izmed del slovenskih dramatikov ima Drama letos na sporedu Antona Leskovca »DVA BREGOVA«. Tridejanska drama iz življenja beračev ima nevsakdanjo vsebino in predstavlja zanimiv poskus zajeti življenje socialno najgloblje stoječe plasti. Dramatski konflikt obravnava usodo dekleta, ki ga priklepajo vezi v beraški svet,
a ga vleče hrepenenje na »drugI breg« v boljše življenje. Delo je zrežiral prof. šest.
OPERA
Torek, 28. oktobra: zaprto. Sreda, 29. oktobra: La boheme. — Red Sreda. Začetek ob 18.15, konec ob 21.
»La Boheme«, Puccinijeva opera ima kot osnovo za libreto istoimenski Murger-iev roman. Ta predstavlja že sam po sebi delo velike vrednosti. Razkriva življenje pariške boheme pesnikov, slikarjev, muzi-kov in drugih, ki živijo v pričakovanju slave in uspeha skromno, včasih prešerno, včasih žalostno življenje. Puccinijeva glasba daje s svojo čustvenostjo in barvitostjo močan izraz dejanju ter zajame poslušalca s svojo sladko melodiko in bogatimi razgibanimi ritmi in harmonijami.
J^ PARIDE LANGOSCA
MILANO VIA ACCADEMIA 24
AGENTE	AGENT
PER ACQUISTI	ZA NAKUPOVANJE
FILATI	PREDIV
TESSUTI	TKANIN
Postrežnico
dvakrat tedensko, za kratka dela, t sredini mesta, sprejmem. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
18108-1
Prodajalko
za mlekarno, srednje starosti, sprejmem. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
18094-1
Strojepisko
sposobno pisarniških del, z znanjem italijanščine, sprejmem. Impresa Pardi. Šelenburgova ul. 6. 18121-1
Vrtnarskega
pomočnika
zanesljivega sprejmem takoj. Vrtnarstvo Vatovac — pri Sen tpe trškem mostu.
18123-1
Službe išče
Beseda L —.30, uksa —.60, za daianie naslova ali ta iifro l 1.—.
Chianti steklenice
dobro ohranjene, kupim vsako množino. Cesar, Ljubljana VII., Gasilska 3.
18112-7
Prehrana
Bcsetu L — .oO, uiu — .ou, '.a daianie naslova ali za iifro L 2.—.
Na stanovanje
in hrano
.prejmem gospodično ali gospo s 1. novembrom. — Ivanka Mibevc, Celovška cesU 42, Liubljana.
17902-14
Kapitaimciasbila
Strojnega jnžiiueria
Hiiiutiiu»WHiitHMiuainmumuttatiifiMiuitiit :h iiiitmmiRH ■ ■ ■ ■ ■ ■ £ ■ 41 Wm
s prakso, sposobnega za vodstvo tovarne lesnih izdelkov to lesne industrije — sprejmemo. — Podrobnejše ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ravnatelj«.	4759
oeseaa i. —.00, ta*** — .ou, za daianie naslova ali za iifro L 2.—.
5000 lir posojila
iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo«.
18123-16
	
	iMprii
iite	
Beseda. 1 — za daianje iifro	.60. taksa —.60. naslova ali za l 2.—.
Prodam
kromatično harmoniko, skoraj novo, po zelo nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18019-26
Enosob. stanovanje
s kabinetom ter plinsko napeljavo, nairaje v centru ali severnem delu mesu. iičem za 1. nov., lahko tudi kasneie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 17864-21a
Mlado dekle
išče službo pri solidni družini. Zna pospravljati sobe in kuhati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »21 let«.
18116-2
Dobro stalno službo
dobi mlajia, samostojna in spretna kuharica pri dveh osebah. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 2727«. 18102-2
Vajenci (-ke)
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L <2.—.
Brivskega vajenca
po možnosti Ukega. ki se je že učil, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18118-44
Prodam
Beseda L —.60, uksa -.60, za daianie naslova ali za iifro l 2.—.
Prodam
betonske stopnice, nove. in štedilnik za vzidati. Zvezna ulica 3, Moste. 18096-6
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajame naslova ali za šifro L 2.—
Želod
po 1.50 do 1.60 lir kg kupuje Ralek. Ljubila na, Wolfova 12, dvorišče 18084-7
Vago decimalko
od 200—300 kg, kupim. — Plačilo event. tudi v živilih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18113-7
Sobo odda
Besed? I -.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro L 2.—.
Dve prazni sobi
v centru, v I. nadstropju, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18111-23
Lepo sobico
opremljeno, oddam z vso oskrbo ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18119-23
Opremljeno sobo
veliko, sončno, s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18100-23
Sobo
oddam. Gradišče 14. priti., levo.	18099-23
SCIATICA — ISHIAS
II Dottore DE FERRARI dara mformazioni sulla cura del Dottore MUNA-R1 DI TREVISO per l'ar-tritismo e reumatumo a chi ne avesse interesse, ricevendo
dalle 9 alle 12 e dalle 13 alle 17 presso l'Hotel Union t Lubiana
Dr. DE FERRARI bo da lal informacije • zdrav ljenju artritisa in revma tizma po metodi dr. MU NARI-JA iz TREVISA vsem, ki se za to zanimajo ter bo spreiema)
od 9. do 12. in od 13. do 17. * Hotelu Unioa » Ljubljani
dal 16 Ottobre 1941 -XIX od 16. oktobra 1941 dalje
Soc. Ital. Fratelll
BliIHLER
Milano
Vl<iGold«nll7
Implanti eempltli • forniiur* dl saccMn« •d accassorl p«r molinl Sil*« . P a s t i i i c I Trasporialorl - Macchine p»r blrriflcl - Fabbrleh« dl latcrlsl - Macchin* p*r yi*ntf«ileBl *ec.
IHTEIPELLATECI. senza lnpaiBa. mi
conslgll ii ilitili
Dobavljanie in nameičanje popolnih mlevskih strojev in pritiklin. — Silosi. — Stroji za ; ictenje. — Žerja- j vi. — Pivi	i stroii. '
— Stroji za izdelovanje mlečnih i-delkov. — Stroji za vlivanje s pritiskom itd.
BREZOBVEZNE
Stroj Z. viivanie , priti,ko«informacije, nasveti (model G. s. A.)	in ponudbe.
Sobe išče
beseaa L —.60, uksa —.60, za daianie naslova ali za iifro L 2.—.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančan«.
18103-23a
Opremljeno sobo
lepo, pri boljši obitelii, išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V centru«.	18117-23a
Posest
Beseda L —.ou, u»sa —.60, M, daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Kmetsko posestvo
veliko m lepo, s pekarno, poliem, gozdovi in nuvami na Doleniskem, prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.	180>5-20
V najem
beseaa L —.60, uksa —.60, ta daianie naiinii il, iifro l 2.—.
Odvetniško pisarno
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18095-17
Radio
fteseda l —.60. uksa —.60, ta daianie naslova ali za iifro L 2.—.
Radio-sprejemnik
super, icevni, s kratkimi, normalnimi in dolgimi valovi, prodam. Ogleda se: BleiWeisova 42-1.. soba 26, med 13. in 14. uro.
Obrt "
Beseda l —.60. uksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 2.—.
Odeje
iz vate m puha — nove in stare — vam zaiiie. — Ljubljana, Marijin trg 2-Ii.
17860-30
Izgubljeno
Beseda L —.60. uksa —.60, za daianie naslova ali u iifro L 2.—.
Izgubila sem
rjavo usnieno rokavico na Starem trgu. Prosim naidi-telja, nai mi jo vrne. — Čaks, Stari trg 13.
18114-28
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—.
30 malih prašičkov
za reio prodamo. Poizve se na Lokah, Trnovo (od 13. do 17. ure), SUra šintarija.
18115-27
Psa volčjaka
ne nad leto sUrega, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober čuva)«.
18097-27
Informacije
Beseda L —.60. uksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Pohištvo
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 2.—.
Pohištvo
rabljeno prodam: kredenco, stensko uro, zaprt umivalnik, železen, bel umivalnik, mizo za delavnico, risalno mizo, model za šiviljo, sUre okvirje in veliko izložbeno okno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	17913-12
Samsko spalnico
in pisarno iz mehkega lesa, prodam. Gledališka 12-111., desno.	18098-12
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Pozor, mizarji
in instalaterji!
2000.— lir nagrade dam dotičnemu, ki mi da kake informacije, da se po njih izsledi tatu, ki mi ie vlomil v skladišče pred 6 tedni in odnesel 4 kompletna stranišča, 2 vodovoda, 50 kliučavnic s kljukami in ščiti, olive medene za okna in nasadila za vrata. Svarim pred nakupom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18107-31
2000 lir nagrade
dobi, kdor poizve in sporoči. kje se nahaja par konj, ukradenih v noči od pret. torka na sredo, t. j. med 21. in 22. oktobrom, na Selih pri Dol. Toplicah. — Kobila-fuksa ie srednje velikosti, stara 4 leta in ima ria čelu belo liso. Konj-pram je star 5 let, ozkih kopit, močnega vratu in močnega repa, na vrhu pleč ima nekoliko belih dlak. — Jožef Turk. posestnik, Sela št. 11, p. Dol. Toplice.
5!E£l!!£ii tehnika
z daljšo prakso, ki pozna stroje za obdelavo lesa — sprejmemo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strojni tehnik«.	4759
Inserati v .JUTRU" imajo velik uspeh
Zahvala
za mnogobrojno udeležbo na njeni zadnji poti. Pevcem za ganljivo petje. Za poklonjeno cvetje in tople izraze iskrenega in globokega sočustvovanja ob priliki nenadomestljive izgube moje predrage, srčno dobre, nepozabne
žene in zlate mamice
izrekam svojo naiskrenejšo ZAHVALO — žalujoči
Anton Pauli z rodbino
Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 30. oktobra 1941 ob sedmih zjutraj v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani
Najina zlata, nadvse skrhna druga mati. teta in sestra
MICKA MARINKO
nas je danes, v nedeljo zvečer na praznik Kristusa Kralja, povsem nepričakovano zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 28. t. m. ob % 5. uri popoldne z Zal — kapele sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu.
Vsem, ki ste jo poznali v življenju, spominjajte se je v molitvi.
Ljubljana, dne 26. oktobra 1941.
Globoko žalujoči: NEČAKINJI IVICA in MARTA, BRAT Z OTROCI, NEČAK JANEK Z DRUŽINO in ostalo sorodstvo
Umrla nam je naša nadvse ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa
Margit pl. VVURZBACH - Tannenberg
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 29. t. m. ob 8. uri zjutraj izpred mrliške veže Splošne bolnice, od koder se prepelje njeno truplo v Preddvor pri Kranju, kjer se isti dan položi v rodbinsko grobnico k večnsmu počitku.
Ljubljana, Preddvor, dne 27. oktobra 1941.
Globoko žalujoči: NORBERT, HARALD, MAKSIMILJAN in JUSSY — otroci ter ostalo sorodstvo.
J Marquand
44
HVALA LEPA,
GOSPOD MOTO!
»Približno,« je odgovoril gospod Moto. »Zgodila naj bi se v prvih jutrnjih urah. Zelo, zelo mi je žal, da nisem mogel točno dognati časa.«
»Torej nocoj,« sem dejal.
»Jutri zjutraj,« je popravil gospod Moto. »In tu je še nekaj, kar ste storili vi in kar mi je silno ne-všečno. Nocoj ste se v svoji hiši s pestmi lotili Vu Lo Fenga. Da, tudi to mi je znano. Bojim se, da ste preveč vzkipljivi... in bojim se, da Vu Lo Feng te žalitve ne bo pozabil. Na koncu operacij vas bo najbrže odvedel s seboj v hribovje. Upam, da vas na kakšen način rešijo, preden bo prepozno.«
Usta so mi bila vsa suha.
»Hvala«, sem zamrmral.
»A kaj bo storil Vu Lo Feng z gospodom Nelso-/om?« je vprašala Nora Joyceova.
Gospod Moto je zakašljal.
»Morda je bolje, da ne mislimo na to, prosim Vas, gospodična Joyceova, pa ne bo nihče nadlegoval Vu L i Feng hoče prodati slikanice. Saj ni neveden kmet. Teh dve sto tisoč ameriških dolarjev mu je potrebnih. O da, seveda poznam vso zgodovino slikanic.«
Gospod Moto je bil obzirno namignil, da je bolje ne ugibati, kaj me čaka, toda po njegovem i
svetu se je bilo težko ravnati. Motova misel mi je bila jasna: s tem, da sem Vu Lo Fenga potolkel, sem si nakopal njegovo sovraštvo. Osramotil sem ga bil v očeh njegovih privržencev. Ko bi se bila spopadla brez prič, bi se bil mogel Vu Lo Feng pokazati razumnega, tako pa ne. Da bi bil videti bolj neskrben, sem si prižgal cigareto.
»Nu, saj ni važno, kaj?« sem rekel, a glas mi ni zvenel kdo ve kako prepričevalno.
Tedaj je dekle zadalo gospodu Motu čudno vprašanje.
»Zakaj ne bo tudi mene odvedel v hribe?«
»Prosim, ta človek ima dokaj zdrave pameti,« je odvrnil gospod Moto. »Prodajalec ne sme grdo ravnati s kupcem. Kje neki! Vse poj de po sreči. Če ostanete živi in zdravi, gospodična Joyceova, lahko gospodu Vu Lo Fengu še mnogo koristite.«
Gospod Moto se je priklonil, nato pa obrnil oči proti stražarjema, ki sta stala pri vratih.
»Izvrstno,« sem rekel dekletu. »S tem se položaj močno popravlja. Nič ne skrbite. Gospod Moto se nikoli ne moti.«
»Ne, prav nič izvrstno ni,« je odvrnila Nora, kakor bi jo dušilo v grlu. Hotel sem jo vprašati, zakaj, a v tem je pristopil knez Tung in si pogladil viseče brke.	v
»Sodeč po hrupu, ki prihaja od zunaj, qaislim, da dobimo kmalu obisk,« je dejal. »Precejšnja množica mora biti zbrana pred svetiščem. Gotovo se kar gneto pri vratih, da bi nas videli Moji predniki so bili neustrašni ljudje. Upam, da jim ne bora v sramoto.«
Tudi jaz sem slišal hrup, ki ga je imel Tung v miflih; bil je značilno vršanje urejene množice, ki komaj čaka, da bi videla zanimiv prizor. Zunaj je nekdo zalajal kratko povelje. Eden izmed stražarjev.' je odprl vrata na stežaj.
»Tom...« mi je rekla Nora Joyceova, »Tom, če sem bila neprijazna z vami, mi je zdaj žal, iz vsega srca mi je žal.«
Obmolknila je. V svitu žive luči smo bili zagledali vrsto oči, ki so se upirale v nas skozi odprta vr&ta. Človek v modri obleki je bil stopil v svetišče; v roki je držal svetilko na bencinov plin, ki je Rajala bleščečo svetlobo. Sence stebrov in kipov so plesale okrog nas. Pri vratih je luč rezko objemala postavi dveh mož, ki sta krenila proti nam kakor komedianta na odru, ki ga osvetljuje reflektor. Enega izmed njiju sem mahoma spoznal, čeprav se je bil močno izpremenil. Bil je tisti, ki sem se bil z njim seznanil na dvorišču svoje hiše: gospod Vu Lo Feng.
4	19. POGLAVJE
Zdaj ni več nosil bele služabniške obleke, ampak uniformo, ki je menda predstavljala uresničenje njegovih otroških sanj. Bila je uniforma iz grobega kakijastega blaga z rdečimi naramnicami in na-šivi;; najbrže je izvirala še izza tistih dni, ko je služil v vojski prve republike. Pištola lugerica mu je visela ob pasu; jermen na toku je bil odrezan, da jo je mogel hitreje izdreti. Vu Lo Fengove prsi so se kar iskrile od svetinj; mnogokrat se vprašujem, kaj so neki predstavljale. Uniforma g? je
delala visokega na oko, višjega od vseh drugih na-vzočnih. Podčrta vala je atletske črte njegove postave, toda obraz je bil še vedno tisti, ki sem ga imel v spominu. Gladko obrita gViva se je lesketala od potu. Lica so bila vdrta, nekam shujšana na pogled. Podolgovate oči so bile stisnjene kakor pri kratkovidnih ljudeh. Opazil sem, da je imel na enem licu oteklino. Usta v obliki rožnega popka, ki jih je bil major Best tako dobro opisal, so se neskladno Odražala na obrazu.
Trditev, da imajo vsi Kitajci enake obraze, spada med tiste bajke, ki so nastajale o Kitajski ves čas, odkar je Marco Polo prvi opisal njene posebnosti. Vredna je prav toliko kakor druga bajka, po kateri morajo v kitajskih bankah imeti japonske blagajnike, ker je Kitajcem nepoštenost prirojena. Drugod spet pravijo, da morajo imeti iz istega razloga v japonskih bankah kitajske blagajnike. Znana je tudi zgodba o vestnem kitajskem krojaču, ki je bil posnel par hlač in jim napravil na sedalu zaplato, ker je bil tudi izvirnik zakrpan. Kitajci sami verjamejo tem praznim istorijam. Manj pro-svetljeni živi ji v deželi mislijo na primer, da se Evropcem kolena ne upogibi je jo naprej, ampak nazaj. Mnenje, da imajo vsi Kitajci enake obraze, spada v isto vrsto. Vsak, kdor bi tfl ta večer videl Vu Lo Fenga, bi se bil prepričal o tem. Kogar koli bi bila to noč nesreča postavila z Vu Lo Fengom iz oči v oči, bi bil takoj spoznal, da ima pred seboj izjemnega človeka. Trpljenje in zavrženost sta dajala temu koščenemu obrazu, podedovanemu od mnogih rodov siromašnih kmetov, nekaj prefinje-nega.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViraaL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vrt t LtfuMjsni.