145. štev.
V Ljubljani, torek 21. junija 1921.
Poštnina plačana v gotovini. j y
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto po! leta . tetri leta ta iv, c e ec
K 360--n IM— „ 90— 30—
Za inozemstvo:
cclc leto pol leta. Celrl leta ir mesec
K 480— „ 240-120— . 40—
Za Ameriko
celoletno polletno . Četrtletno.
8 dolar. 4 dolarji. 2 dolarji
Novi oaiucaiki oa inisnjajt »arotnino do nakaznici.
Oglas se zaiacunam p< porabljenem proštom in sicet 1 ntm visok lei 55 mm ilrok prosto za tnkiat ‘i K za vetkrai nopnsi
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu — ■'	štev.	8.	Telefon	štev.	44.	--------------
Izhaja vsak dan zjutraj.
Fosemezna številka velja 1‘60 K.
Vprašanjem glede inEeratov i. dr. se naj priloži na odgo vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se IranHraio
  ...... :	Rokopisi	se	ne vračajo. -------   -	:	’
Ljubljanski občinski reveži okradeni za 10 misijonov od demokratov.
Ljubljanski župan Anton Pesek za ljubljanske reveže.
Včeraj bi se moral vršiti izvan-redni občni zbor ljubljanskega »Ka-zinovereina« z dnevnim redom: vo-iitev novega odbora. S tem novim odborom bi prešlo društveno pre-
moženje, ki znaša okroglo deset milijonov kron v slovenske roke. ali pa bi pripadli pri razpustu društva ljubljanskim občinskim revežem.
Demokratski načrt — kazino naj bi postal demokratski dom.
Kjer Je denar, tam seveda ne .nanjka niti naših demokratov. Ker ffm »Narodni dom« ne nese dovolj dobička, so si napravili lep načrt, kako bi si prilastili milijonskega premoženja »Kasinovereina«. Pred nekaj dnevi je bila objavljena v »Slov. Narodu« nedolžna notica, da se vrši v pondeljek zvečer občni zbor »Kazili overeina«. Kdor ne pozna raz-lrer. je seveda prešel to vest in se m zavedal njenega pomena. Kdor pa je bil informiran, ta je vedel, da gre za pridobitev milijonskega premoženja in mi smo takoj sumili, da za to navidezno tako nedolžno notico tiči nova demokratska lumparija. Posvetili smo stvari največjo pažnjo in res odkrili. da se ljubljanski demokratski magnati eden za drugim vpisujejo v »Kazinoverein«. kjer bi na ta način
dobili večino in demokratski odbor, poslopje društva pa bi se prelevilo v demokratski dom. Mi smo seveda takoj ukrenili vse potrebno, da ta načrt prekrižamo in rešimo premoženje ali v nestrankarske kulturne namene ali pa za ljubljanske občinske reveže. Že v petek je bilo preko 140 prijav za vstop. Toda upravitelja g. Bitenca ni bilo za dobiti. Isto je bilo v soboto: g. Bitenca nikjer. Zaman istotako iskanje v nedeljo in pondeljek. Ne v službi, ne na stanovanju — in nikjer nobenega namestnika, ki bi prijave sprejel. Demokratski načrt je pač bil, da se sprejmejo v »Kazinoverein« le vodilni gospodje od J DS, ostale narodne kroge pa izključi od možnosti vstopa. In poslušni gospod Bitenc se je seveda pokoril ooveUem.
Soglasna obsodba liberalne nepoštenosti.
Ob 8. zvečer je bila dvorana nabito polna. Najprej so hoteli osebam, ki niso imele društvene izkaznice za-braniti vstop, toda ljudska nevolja si 'e na mah priborila prosto pot. Sedaj ,a postajalo liberalnim gospodom vro“ :e in odšli so v tajništvo JDS v stransko sobo, ki so jo hoteli proglasi za malo dvorano narodnega doma. O. Bitenc se je kot državni upravitelj seveda držal tajništva JDS in se udeleževal njihovega bojnega načrta, katerega kovanje je vodil osebno g. dr. Kramer. Ko je bila ura pol devetih in je občinstvo postajalo čim dalje bolj nestrpno je nagovoril navzoč župan tov. Pesek, jim na kratko razložil pomen in predzgodovino zborovanja, kar je izzvalo nepopisno ogorčenje nad nepoštenim postopanjem liberalcev. Tov. župan je zahteval, da preide kazinsko premoženje ali v roke kakega našega kulturnega, narodno -obram-
bnega društva, ali pa v korist občinskih revežev. Za njim je govoril poslanec tov. Deržič, nakar se je izvolila deputacija (Deržič. Pesek in dr. Lončar); ki je odšla k državnemu upravitelju v tajništvo JDS in zahtevala od njega, da se mora zborovanje takoj otvoriti. Nato se je zborovanje res pričelo, a g. Bitenc je odrekal glasovalno pravico, vsem. ki niso po njegovi lastni krivdi dobili društvene legitimacije. Hrupen protest. ki se je dvignil iz občinstva, ga je popolnoma zbegal In tov. Juvan je v ognjevitem govoru razkril vso nepoštenost liberalnega početja. Na nasvet demokratskih suflcriev je nato g. Bitenc zborovanje zaključil in odšel na posvetovanje v tajništvo JDS. Ker se gre pri celem vprašanju za eminentno narodno korist, se je deputacija še enkrat podala v tajništvo JDS, da se napravi kompromisni odbor.
Dr. Kramer diktira državnemu upravitelju.
Diktat jedeesarjev je bil. da morajo demokrati dobiti 8 odbornikov vse ostale stranke pa tudi osem. od katerih bi pa še eden odletel. Opozicija jih je hotela imeti osem. medtem ko naj bi jih dobili demokrati 7. Demokrati odbijejo.
Nato se je med ogromnim ogorčenjem in hrupnimi pfujklici na JDS izvolila deputacija (Pesek. dr. Perič.
intervenirala pri preds. Baltiču. da se »Kasinoverein« razpusti in tako da premoženje občinskim revežem. Ker pa obstoja nevarnost, da bi tega vlada ne mogla ali ne hotela izpolniti. se je od opozicije stavil še en kompromisni predlog, da naj celo premoženje pripade »Jugoslovanski Malici« in deputacija je zopet odšla v tajništvo JDS.
Juvan, Kocijan in Ogrin), ki naj bi
'/išek liberalne sebičnosti. Niti za narodne koristi ne žrtvujejo svoje strankarske sebičnosti.
narod zavzeta inteligenca je včeraj soglasno obsodila JDS. Raje. kot izdati svojo strankarsko korist, so izdali demokrati svoj narod in to jih bo uničilo tudi še v očeh onih. kt so desedaj verjeli njihovim frazam v časopisju. Sedaj gpvore dejanja!
Ko se je deputacija vrnila in je tov. župan sporočil, da liberalci ne sprejmejo niti tega predloga, je za-orilo po dvorani nepopisno ogorčenje. ki se kar ni moglo poleči. Vedno znova so padale psovke na izdajstvo liberalcev in vsa naša res za
Volitve na Koroškem.
Slovenci dobili 2 mandata za deželni zbor.
Celovec, 20. jun. Na podlagi urad-■ ih podatkov jC/izid volitev devetih Poslancev v narodni svet nastopen: $■ cialisti 4. koroška kmetska zveza 2, krščanski socijalci 2. Velenernci en mandat. Za deželnozborsko volilno okrožje Gornja Koroška je bilo izvoljenih 8 socijalistov. 4 krščanski socijalci. 4 mandati pripadajo koroški volilni združbi, Veleneincem pa en mandat. Za volilno okrožje Spod-
nja Koroška odpade na krščansko socijalce 5, na socialne demokrate 11. na koroške Slovence 2. na koroško volilno združbo 5 in na vele-nemško ljudsko stranko 3 mandati.
Celovec, 19. junija. Volitve v narodni svet in deželni zbor so se izvršile popolnoma mirno. Udeležba pri volitvah je bila po dosedanjih krajevnih poročilih precej pičla. Rezultati volitev v narodni svet so na"
stepni: Pol. okraj Celovec: Oddanih 11.843 veljavnih glasov OJ teh so dobili soc. demokrati 4300. velenem-ška,ljudska stranka 3838. krščansko socialna stranka 3161, koroška kmetska zveza 291, komunisti 224, Slovenci 89 glasov. Pol. i kraj Šmohor; Oddanih 5905 veljavnih glasov. Od teh so dobili krščanski socialci 2069. soc. demokrati 1752. koroška kmetska zveza 1456. velenemška ljudska stranka 407. Slovenci 116. komunisti 3 glasove, neveljavnih glasov 102. Pol. okraj Spittal:	Skupno število
oddanih veljavnih glasov 19.098. Soc. demokrati 6758. krščanski socialci 5512, kmetska zveza 5274, velenemška ljudska stranka 1508. komunisti 46. Velikovec (začasni rezultat): Soc. demokrati 442, velenemška ljudska stranka 336. kmetska zveza 198, Slovenci 93, krščanski socialci 31, komunisti 8 glasov. Pol. okraj Beljak: Oddanih glasov 27.224. Soc. demokrati 15.035. kmetska zveza 3749, velenemška ljudska stranka 3614, Slovenci 2132. krščanski socialci 2635, komunisti 59 glasov. Mesto Beljak: Soc. demokrati 5677. velenemška ljudska stranka 2564. kmetska zveza 724. komunisti 36. Slovenci 14 glasov. Pol. okraj Št. Vid: Oddanih 20.359 veljavnih glasov. Soc. demokrati 9452. kmetska zveza 5600. krščanski socialisti 3231. velenemška ljudska stranka 2055 glasov. Pol. okraj Volšperk: Soc. demokrati 4578. krščanski socialci 3250, kmetska zveza 2423. velenemška ljud. stranka 1584, komunisti 11 glasov.
RE\ 1ZIJA PLEBISCITNEGA
SKLEPA NA ŠTAJERSKEM.
Gradec, 20. jun. (Izv.) Krščanski socijalisti so sklenili, predlagati Štajerskemu deželnemu zboru, da se re-asumira sklep glede uradnega glasovanja za priključitve Nemške Avstrije k Nemčiji. Štajerski deželni zbor se skliče še ta teden. Predlog krščanskih socijalistov bo sprejet, ker ga bodo podpirale vse stranke, razen Velenerncev. Deželni glavar Rintelen in glavarjev namestnik Ah-ver sta odstopila.
NOVI ZVEZNI KANCLER V NEMŠKI AVSTRIJI.
Dunal, 20. iuiilia. Glavni odsek Je Imel danes popoldne pod predsedstvom predsednika dr. Welsklrchnerja sejo, na kateri ]e poslanec dr. Scipel stavil predlo;;, da se predsednik dunajskega policijskega ravnateljstva Johann Scheber deslgnlra za zveznega kaucclaria hi da se mu poveri sestava kabineta. Ta predlog so sprejeti z večino. Prihodnje seja jutri opoldne.
ZA USTAVITEV SOVRAŽNOSTI MED POLJSKO IN NEMČIJO.
Varšava, 20, junija. Na povabilo vsta-šev so gorenje-šlczijskl veleindustrfjalcl zborovali, da bi se posvetovali o primernih sredstvih za skorajšnjo vzpostavitev gospodarskega življenja. Konierenca je priporočala kar naihltrejšo ustavitev sovražnosti med Poljsko tu Nemčijo.
DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH V BERLINU.
Berlin, 20. Jun. Včeraj dopoldne *o se zbrali tisoči brezdelnih na Marlanenplatzu, odkoder so opoldne v sprevodu, v katerem so nosili rdeče zastave, odšli pred poslople strokovne organizacije, kjer so vdrli v prostore in pretepli predsednika strokovne zvezo večinskega socialista Sabatha, ki je hotel začeti z brezdelnimi pogajanja. Brezposelni zahtevalo med drugim od obratnega kongresa, ki je imel danes v hiši strokovnih organizacij svojo prvo sejo, tudi to, da se pri nastavitvi brezposelnih ne ozira na to, ali je delavec organiziran ali ne.
ANTIMILITARISTIČNA PROPAGANDA NA FRANCOSKEM.
Pariz, 20. jun. Francoska vlada ic v poslanski zbornici predložila zakonski načrt novih ukrepov za pobijanje antlmilitarl-stične propagande. Upravni odbor splošne zveze strokovnih organizacij je izdal manifest, v katerem protestira proti dotične-tnu zakonskemu načrtu hi pozlvlje vse or-gaulzaclje, na) se Izjavilo prot) ulemu.
Vladni eimsarii.
Vladni emisarji hodijo na obiske k opo-zlcionalcem.
Praznine zijajo v zbornici usta vot v orne skupščine: velik del opozlcijonalcev se ne udeležuje sej; hrvatskl del jugoslovanskega naroda je zapustil Beograd.
Še nekaj dni nas loči in ustava bo sprejeta. Sprejele jo bodo vladine stranke. Utlsnjcn Je pa na ustavo pečat gnjusne politike podkupovanja, ker je vladna večina sestavljena le Iz zastopnikov hrano sprejem aločHi skupin, ki ne vedo za načela In potrebe naroda, ampak vidijo samo svoj osebni hiteres in Interes partije.
Vladinovcem postaja tesno.
V Beogradu ni nobenega slavnostnega razpoloženja pred zaključkom tako važnega državnega akta, kot je ustava. Mesto da bi jugoslovanski narod brez razlike plemena zavrisnil ob razdobju temetja, ki je ustava in ustvarjanja, ki sledi ustavi, se pojavljajo v državi nezadovoljne množice, k| pi okititjajo razdiralno delo slučajne vladne večine. Danes je že tako: Kdor je za ustavo, je proti državi In kdor je proti ustavi. Je za državo.
Le mala peščica opozlcijonalcev je Se v zbornici. Do zadnjega hočejo ostati in do zadnjega govoriti, če tudi gluhim stenam. Bojišča ne zapuste, ker predobro čutijo silno odgovornost pred sedanjostjo in bodočnostjo ter nočejo, da bi Jih klicala na odgovor, da niso storili svoje dolžnosti. In le tl ravnajo pravi Popolnoma pogrošno Je ravnanje onih strank, kj so se kot Pilat umile roke In pobegnile s temnimi naklepi ubijat), razdirati In razdvajati razpoloženje naroda za jedlnstvo. Kdor ima poštene namene, ostane na bojišča hi naj potem zmaga, ali podleže. Oboje bo pa častno storil.
Vemo, da so vladujoči pognali v beg opozicijo z namenom, da jo nbljejol In večina opozicije je nasedla naklepom vladajočih brez pomisleka, s frazersklmi Izjavami.
Vendar, kakor gre vladajočim vse po načrtu, jim navzlic temu ne more zadosto-
vati večina, sestavljena iz srbskega dela jugoslovanskega naroda. Boje se utisa v Inozemstvu, ki bo brezdvomno konstatiral da so proti ustavi Slovenci in Hrvati, tn te konstatacije se kratkomalo ne da bagateli-ziratl.
Zato so vladni emisarji na delu, da pridobe vsaj večino slovenskih poslancev za ustavo. Ostalo je v zbornici ravno toliko slovenskih opozlcijonalcev, da lahko omogočijo slovensko večino. Hrvati bi bili trotom s srbsko In slovensko večino pred Inozemstvom zagozdeni med dva dela Jugoslovanskega naroda, ki vsaj na zunaj sprejemata reakcljonarnl ustavni načrt meščanskih strank.
Ne vemo, koliko bo uspel vladni pritisk. Govori se, da slovenski socljalni demokrate že popuščajo. Seveda popust, proti takojšnjemu bogatemu plačilu. Držav, ne blagajne so zaenkrat še neugasnt vir za razpoloženje proti In za ustavo.
Za vsakega opozicijonalca mora ostati pribito eno:	aH	imam načela, ali sem pa
opozlcijonalec zato, da pridem do korit V prvem slučaju ni kompromisa, v drugem slučaju se lahko prodam I
Sladke besede vladinih emisarjev so pa glupa hinavščina. Dobro so vedeli vladajoči, kam tiralo državne prilike že ta*rat, ko so odklanjali vsak razgovor r.a spremembo HStavnega načrta. Vsako svetniško zavijanje oči je danes preračunjen manever z namenom, da se tudi s strani opozicije sankcijonira ustavno eksproprlacljo ljudskega premoženja In dela v dobrobit kapitalizma.
Za jugoslovansko državo smo pripravljeni bojevati boj na življenje In Smrt, popolno edinstvo jugoslovanskega naroda le za nas predpogoj lepe bodočnosti.
Ne moremo pa pred narodom In bodoč-nostjo zagovarjati današnjo ustavo, ki j0 proti državni konsolidaciji la proti edhtsivu vseh treh jugoslovanskih plemen.
Oktroi ustave.
Socijalni demokrati sc pogajajo za vstop v vlado. Muslimani premišljajo.
Beograd. 20. jun. (Izv.) Vlada je s socijalnimi demokrati v dogovoru glode vstopa v vlado. Socijalni demokrati naj bi glasovali za ustavo, stopili v vlado in dobili listnico ministra za socijalno politiko in promet. Posebno se zavzema za vstop v vlado Tone Kristan.
Beograd, 20. jun. (Izv.) Z ozirom na to, da socijalni demokrati najbrže ne bodo hoteli stopiti v vlado, je vprašanje ustave prišlo v jako mučno situacijo. A ko večina muslimanov ne bo glasovala za ustavo in če socijalisti ne stopijo v vlado, bo vlada prisiljena ali razpustiti konstl-tuanto ali pa podati demisijo. Karakteristično je, da se v parlamentarnih krogih govori, da bi bilo mogoče, da bi Pašičeva vlada dala ustavo, ki jo
je izdelal ustavni odbor, oktroirati, ako zanjo ne bi dobila 211 glasov, ki so za večino potrebni.
Beograd. 2U. jun. (Izv.) Danes je imel muslimanski klub sejo. na kateri se je razoravljalo o situaciji, ki je nastala vsled tega, ker vlada še vedno ni izpolnila muslimanom danih obljub. Muslimani se nahajajo v neugodnem položaju in ne vedo. bi li izstopili iz vlade in eventualno zapustili konstitnanto. ali pa bi dali svojim članom svobodne roke v pogledu glasovanja o ustavi in bi ostali še nadalje v vladi. V tem slučaju bi bil en del članov muslimanskega kiu-ba za ustavo, dočim bi drugi glasoval proti, drugi pa bi sc glasovanja sploh ne udeležili.
Ministrski svet.
Beograd, 20. jun. Ministrski svet jo razpravljal o izvedbi naredbe o beglukili. Muslimanska ministra sta predložila ministrskemu svetu zahteve svojega kluba, naj se dotičnl členi takoj Izpremenijo, sicer bo muslimanski klub smatral položaj za izpre-menjen. Ker pa pri seji ni bil navzoč minister za agrarno reformo Uzunovlč, se le na seii sklenilo, naj se Izvedbena naredba
revidira jutri, ko pride v Beograd minister Uzunovlč. Nato je ministrski svet razpravljal o trgovinskih pogajanjih z Italijo. Pravosodni minister Glurlčič je predložil naredijo o regulaciji kazenskih in disciplinarnih odredb v novih pokrajinah. Minister za šume In rude je predložil v podpis naredbo o šumskih ravnateljstvih.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
20. junija.
Zagreb: Efekti: Banka za Primorje 650—675, Jadranska banka 0—1900, Jugoslovanska banka 470—185, Ljubljanska kreditna banka 0—835, Narodna banka 560— 575, Praštedlona 4850—4900, Rlječka Pučka banka 400 —480.
Beograd: Radi pravoslavnega praznika borza ni poslovala.
Curih: Devize: Berlin 862 ln P®1» Newyork 586, London 2228, Pariz 4825,
Milan 30, Praga 8.15, Budimpešta 2.35, Zagreb 4, Bukarešta 9.85, Varšava 0.43, Dunaj 1.20, avstrijske žigosane krone 0.89.
Praga: Valute: marke 104, švicarski frank) 1221, lire 362, francoski franki 5S3, funti 271.50, diuarji 200, avstr, žigosane krone 10.07 in pol, poljske marke 4.57 iu pol.
Dunaj: Valute: dolarji 693—697, marke 10.15—1021, lunti 2635—2655, francoski Iranki 5705—5745, lire 3520-3540, dinarji tisočaki 1910—1930, dinarji stotaki 1902— 1922, poljske marke 46.75—58.75, švicarski frank) 11850—11900, ogrske krone 28 ln pol do 29 in pol,
Vprašanje na g. ministra pravde.
r Radi članka (glasom priloge) v ljubljanskem dnevniku »Jugoslavija« z dne 25. maja 1921 je odvetniški kandidat v Kočevju g. dr. Ivan Sajovic vložil pri deželnem sodišču v Ljubljani predlog za uvedbo kazenske preiskave radi pregreška žaljenja časti po §§ 487., 488. in 489. k. z. proti imenovanemu dnevniku. Obenem je tudi predlagal na gola sumničenja brez vsake podlage hišno preiskavo pri dveh uglednih Slovencih v Kočevju, in sicer pri profesorju g. Ivanu Polovič in postajenačelniku drž. žel. g. Repovš. Preiskava se je izvršila dne 2. junija 1921 seveda s oolponoma negativnim uspehom.
Neumljivo je. da je deželno sodišče v Ljubljani ugodilo predlogu glede hišne preiskave pri dveh mirnih in poštenih meščanih v Kočevju na podlagi zgolj neutemeljenega sumničenja. katero bazira na strankarsko-političnem sovraštvu. S tem je deželno sodišče uvedlo v pravosodje v Sloveniji dosedaj nepoznan noviun in hote ali nehote služilo za orožje v strankarsko-političnem boju.
Radi tega vprašam g. ministra wavde:
1. ali je voljan upeljati strogo preiskavo radi tega pristranskega postopanja deželnega sodišča v Ljub-Mani?
2. ali je voljan izdati stroge odredbe. da se sodišča ne smejo pod ni-kakimi pogoji izrabljati v strankar-sko-politične namene?
Prosim, da mi gospod minister odgovori ustmeno v ustavotvorni skupščini.
Beograd. 14. junija 1921.
Ivan Deržlč,
narodni poslanec.
je vzela upravo Reke popolnoma v svoje roke. V Zagrebu pa se med tem igrajo hrvaško seljačko republiko!
Tristoletnica češke
tragedije.
Uzurpacija Reke.
Rim, dne 13. junija 1921.
V čl. IV. rapallske pogodbe sta naša država in kraljevina Italija priznali »popolno slobodo in neodvisnost države Reke« in sta se zavezali da bosta to »večno spoštovali«. Da je ta določba odgovarjala tudi volji rešketta prebivalstva, ki je pri zadnjih volitvah vkljub dveletni faustovski strahovladi in pod laškimi bajoneti. z ogromno večino glasovalo za avtonomistično stranko in proti vsakemu aneksijonističnemu poželjenju, pri čemur treba še naglašati. da so za avtonomistično stranko glasovali resnični Rečani, za laški nacijonall-stični blok (čitaj: aneksijoniste) skoraj v zadnjih mesecih iz vseh krajev Italije prisiljeni aventurerji. Vse to pa ne ovira laške vlade, da smatra Reko za izključno svojo domeno. Ona je sicer spravila iz Reke D’Annun-zia. toda ne zato. da napravi Reko neodvisno, temveč da se sama tje vsede. Na Reki so ostali laški vojaki In dnevno prihajajo novi kakor je tudi mestna policija vsa v rokah laških karabinijerjev. O priložnosti zadnjega »ptiča« fašistov po za njih neugodnih volitvah pa je laška vlada storila še en korak naprej in je kar naravnost imenovala za Reko izven-redneera komisarja v osebi zloglasnega Rellassicha. Ker pa je menda tudi ta še preveč Rečan, ie na njegovo me^to postavila kapitana linijske ladje Antona Fonchinija. S tem
Danes pred 300 leti ob 5. uri zjutraj so začeli habsburško-rimski krvniki na raškem Staromestnem trgu s svojim rabeljskim delom. Id mu ni para v novodobni zgodovini. Da bi zdrobil narod in izgnal iz njegovih src husitstvo in taboritstvo. je Fer-dinad II. Habsburški po prigovarjanju dominikanca de Jesu-Maria podpisal obsodbo, da naj se obglavijo voditelji češkega naroda, cvet plemstva. nositelji kulture. 27 mož. za svobodo svojega naroda delujočih, je Dunaj in Rim izročil krvniku, da jih obglavi in raztelesi in glave obesi na stolpe Cehom v svarilo. Ferdinand Habsburg in dominikanec de Jesu-Maria in knez Liechtensteinski so se ovekovečili s podlostjo, ki večje zgodovina ne pozna.
Dne 19. junija 1621 se je na gradu praškem prebrala sodba mučenikom in 21. junija 1621 je bila sodba izvršena. Štiri ure in pol je trajalo rabeljsko delo. od 5. do pol desetih. Narod, ki je bil nagnan na Staromestni trg. da prisostvuje moritvi. Je od groze trikrat zbežal v postranske ulice, da ne vidi potoka krvi. ki je lil z moritvenega odra. da ne sliši ječanja mučenih, katerim so trgali jezike, sekali roke in jih potem obglavljali, da ne sliši plač otrok In žen obsojencev. Staromestni trg je bil izpremenjen v živi pekel, kakor govori glas stare zgodovine, v pekel, ki ne pozna usmiljenja.
Zgodovina nam je ohranila izreke nekaterih mučenikov. Tako je dejal Vaclav Budovec z Budova na krvni-<kem odru sodnikom:	»Davno	ste
hrepeneli oo naši krvi, pijte jo! Toda evdlte. da bo našo kri Bog. ki zanj trpimo, maščeval! Slavni komponist, velik umetn«k Krištof Harant. naroča duhovnu, da naj ženi sporoči, da naj nc da vzgajati sinov jezuitom, da jih nt zastrupijo r. Antikristom in da naj otroci nikdar ne pozabijo, kakšni go-snodje so Habsburžani. Pavel Dvo-recky z Olbramovic naroča sodnikom. da nai novelo cesarju, da pride na grozno in pravično sodbo.
Tako so stopali voditelji naroda, stražniki njegovih tradicij in branitelji njegovih pravic eden za drugim, da polože svoje častitljive glave.
Ob pol desetih je bilo liabsbur-ško-doniinikansko delo končano. In Karol Lichtensteinski se vsede in piše Ferdinandu pismo, ki ga gnus-nejšega še ni napisal človek:
»V najposlušnejšem izvrševanju milostljivega ukaza Vaše cesarske milosti so bile minulo soboto (19. junija) v prisotnost! obsojenih v sodni dvorani na Pražkern gradu oznanjene in prebrane sodbe in ž njimi združeni daljši proglasi. Pri čemur sem jaz in ostali komisarji sedeli, obsojenci pa pred pregrado stali. Potem je bila nadalje danes zjutraj od petih do poldesetih izvršena obsodba na Staromestnem trgu takoj poleg magistrata na posebnem za to naprav- j Ijenein odru. izvršena, kakor so to ; zahtevale obsodbe in od Vaše cesar- j ske milosti izdani milostljivi odloki...« j Češki zgodovinar pripominja: »Dopis je pisan dne 21. junija 1621.
morda eno uro. morebiti dve. morda: j
več. morda sedaj po krvavi moritvi. ] Kaplje krvi so še kapljale počasi z 12 glav v kletkah obešenih na mostnem stolpu, morda si ni še posušil potu na svojem čelu rabelj po groznem delu. gotovo se niso posušile solze na licih tisočev in morda je bolestni plač osirotelih mogel pridušeno prihajati do oken sobe, kjer se je pisalo pismo — in surovi izvršitelj nima napram cesarju, ki je to grozno maščevanje insceniral. druzih besed, kot da ga je izvršil po najpiilostllvej-Sem ukazu.., Daljših besed ni po treba.«
In po moritvi dne 21. junija 1621 so se razšli po ubogi zemlji češki ljudje iste vrste, kakor je bil Karl Lichtensteinski, psi Habsburžanov, ki so si razdelili plen po umorjenih in izgnanih.
Malo manj kot polnih 300 let je trajalo mučenje naroda, dokler niso maščevale habsburških podlosti hrabre češke legije na vseh koncih svetovnega bojišča in izvršile prorokbo Vaclava Budovca.
Gospodarstvo.
Antantna politika na zahodu.
Lord Curzon je predlagal, da se poslanikom Anglije. Francije in Italije v Atenah naroči, naj ponudijo grški vladi posredovanje zaveznikov. Ako Grčija to sprejme, store zavezniki sličen korak v Carigradu. Ako Turki od Grkov sprejetega posredovanja ne zavrnejo, dobe zopet dovoljenje za nakupovanja vojnega materiala in bodo rešeni finančnih omejitev. ki so bile sklenjene meseca novembra 1920 v Londonu. Ako prevzame posredovanja vlada v Angori. bodo uživali Turki tudi še nadalje ugodnosti dogovora, ki ga je sklenil Bakir Sami haj v Londonu, in dosežejo zopet suvereniteto Smirne, ki postane avtonomna pokrajina z mednarodno upravo. Kar se tiče Tracije. zahtevajo Angleži, naj obvelja sev-raška mirovna pogodba, dočitn predlagajo Francozi, naj se meja preloži na črtoFnos-Midia. Angleži vztrajajo Dri tem. naj se Turki kaznujejo, ako bi ponudbo odklonili. Briand pa le za to. da se položi odgovornost oni državi. ki bo prva pokazala kljubovalno stališče. Ako bodo to Turki, se s
tem izpostavijo zopetnemu uveljavljenju določil sevresKe mirovne pogodbe in blokadi Črnega morja od Trapecunta do Adalie. Briand se bo danes dopoldne bavil z besedilom naročil, ki bodo pedana zaveiniSkim ključi tudi grof Sforza se podvzaine poslanikom v Atenah. Ako se pri-v Atenan nemudoma skupen korak, kar pa *e ne p omenja priznanja kralja Konstantina.
Pri občinskih volitvah v Kočevja Je bil Izvoljen za župana tovariš Edvard Rs-povš; za občinske svetovalce tovariSi: No* vak Ivan, Sotiar Martin, Medved Viktor, Miklavčič Peter, Jakomini Anton in Franc Podsršen. Vsi pristaši NSS.
Otvoritev k otresa trede Internacionale v Moskvi. »East Express« Javlja iz Terijokija. Prva seja kongresa tretje inte -nacionale se je v Moskvi v operi otvorlla z nagovorom Člana osrednjega komiteja ruske komunistične stranice Buharina. Nato so sledili nagovori zastopnikov komunističnih strank Nemčije, Anglije, Francije Poljske, Švice, Belgije, Koreje In Japonske.
TRGOVINA TRSTA Z OZIROM NA JUGOSLAVIJO IN REŠKO VPRAŠANJE.
Tržaška »Edinost« se je bavila v dveh številkah od 10. in 12. junija s trgovinsko bodočnostjo Trsta z ozirom na Jugoslavijo in vprašanje Reke. Mi smo se s tem vprašanjem ba-vili v številki od 5. t. m. ter smo v glavnem prišli do [stih zaključkov, kakor »Edinost«. Ce se danes po-vračamo na isto vprašanje, nam dajejo povoda v to neke zanimive statistične podrobnosti, ki jih navaja »Edinost« in okolnost. da se te dni rešuje vprašanje luke Baroš v zvezi z reškim vprašanjem, od katerega reširve v enem ali drugem smislu je odvisna v velikem delu usoda trgovine Trsta. Tržaški uacijonalisti si še vodno maše ušesa ter nočejo videti in priznati, da je prospeh Trsta odvisen od trgovine z jugoslovanskim zaledjem, nc pa od trgovskih zvez z Nemško Avstrijo in Nemčijo, katera poslednja sc poslužuje za svoj trgovski promet z inozemstvom Hamburga. dočim se Avstrija vedno bolj orl-jentira proti isti luki ter se bo. ko se ista priklopi Nemčiji, do česar prej ali slej gotovo pride, sploh posluževala izključno te luke. Značilno Je, kakor omenja »Edinost«, da so celo tržaške tvrdke prejele ponudbe za riž in moko za 20 lir ceneje čez Hamburg. nego čez Trst ter da stane prevoznina za tono blaga iz Prage preko Hamburga v Carigrad 1200 mark (2520 jugoslovanskih kron!) torej 8 do 9krat več. Trstu preti na ta način zguba češkega trgovinskega prometa. Ostane Trstu nazadnje le še trgovinski promet z jugoslovanskim zaledjem ki bo pa tudi svoj trgovinski promet usmeril preko baroške In re-ške luke in ko se prej ali slej zgradijo nove In razširijo obstoječe luke na hrvatski in dalmatinski obali ter zvežejo z .železnicami preko teh novih in razširjenih luk. Trstu grozi torej poguba, tako vzklika tržaška »Era nuova« ter opira ta svoj klic na vest. da sta luka Baroš In Delta zgubbena. da bo reško pristanišče uživalo svobodo ter carinske predpravice. radi česar ni za Trst druge rešitve nego — svobodna luka. Iz vsesa te ar a se razume, oziroma se
potnuje. kar se je vedno trdilo od jugoslovanske strani, da Trst brez jugoslovanskega zaledja ne more živeti ter da gospodarsko spada k temu zaledju. Leta 1916. je izdal Tržačan Mario Alberti v Rimu knjigo: »Trieste e la sua fisiologia economi-ca«. v kateri sicer zastopa tezo. da Trst mora pripasti Italiji, mora pa nehote priznali, da Trstu ni obstoja, ako Italija ne anektira istočasno Reko. Istro in Dalmacijo. To svojo tezo utemeljuje s tem, da je Reka ključ trgovinskega prospevanja Trsta v bodočnosti. Brez Reke bi bil Trst pravi Alberti, močno prizadet v svoji trgovini, ker bi sčasom Reka stopila na mesto Trsta, kakor trgovinska luka med centralno Evropo in zapadni-mi sredozemskimi pokrajinami. Nadalje. izvaja Alberti, bi Italija v posesti Trsta. Reke, Benetk in Genove imela v rokah glavne trgovinske poti srednje Evrope in s tem položaj znatno ugodnejši za trgovinska pogajanja. Iz teh izvajanj sledi jasno, da Italiii ni za Reko iz narodnostnih razlogov nego le radi tega, da bi nava-
jala srednjeevropsko trgovino čez rTst z istočasnim oviranjem trgovin-* skega razvoja Reke in gospodarskim zasužnjenjem Jugoslavije. To naj si zapomnijo oni, ki so pripravljeni lahkega srca žrtvovati luko Baroš in, kar je najhujše privoliti v to, da bi Italija imela v reškem konzorciju, ki ga jjredlaga, glavno besedo in kontrolo nad vso jugoslovansko trgovi-no. Baroš in Delta morata biti naša, a z Reko, katere pristni državljani se dobro zavedajo, na kateri strani so njih koristi, se sami pomenimo brez vtikanja Italije med ta dva edino in-teresirana faktorja. To kar nam ponuja Italija, kondominijum (sogospo-darstvo) na Reki in na Barošu, sl lahko zgovorimo zvobodno z Reko, katere razvoj ne bo ovirala Italija v prid Trsta. V tem leži jedro vsega vprašanja, kar se tiče luke Baroš. Dr. Laza Markovič, ki ni nič druzega nego govorna troba Pašiča. trdi v članku Samouprave, katerega dobrohotno ponatiskujejo naši demokratski organi, da soglašajo v tem. da je luka Baroš v današnjem stanu nesposobna. da bi mogla oskrbeti naš prekomorski promet ter da moramo gledati. da ustvarimo provizorij za prehodno dobo. Istočasno se pa poroča iz Beograda, da je konferenca »strokovnjakov« odklonila kondominij na baroški in reški luki ter s konkretnimi podatki dokazala, da nam za sedaj baroška luka zadostuje. Ne vemo. na katere strokovnjake se opira dr. Laza Markovič, menda saniona sebe in na željo, da brani Pašičevo popustljivost. Ali tudi razlog provl-zorijuma ne stoji. Ako mi dovolimo Italiji kondominijum v upravi baroške in reške luke. tega »provizorlja« nikdar več ne odpravimo. Za provt-zomi kondominijum pa ponavljamo, nam zadostuje dogovor z Reko samo Jutri se povrnemo na podatke in izvajanja »Edinosti« glede splošne trgovine Trsta z ozirom na Jugoslavijo ki nam je dal povoda, da se ozremo pri tej priliki na pereče vprašanje luk Reke in Baroša.
Trošarina na mineralne (naravno! vode odpravljena. Flnančno-ekonomski komite je sprejel novo tro5arins.ko naredSo, s katero se ukinja trošarina na kisle v<xle in soda-vodo. Od vina pa sc bo plačevala še nadalje 1 K od lilra, oeiroma od zaprtih steklenic, ki vsebujejo največ tri Četrt litra 1K 60 v. Na ta način se je stanje mineralno industrijo znatno izboljšalo. Bil je res že skrajni čas, da se je trošarina na mineramo vodo, ki je bila za 150% večja kot na vino, ukinila. — S tein pa ni še industrija mineralnih vod čisto Izven težkoč. Treba ho znižati še železniške tarife in pa uvozno tarifo na steklenice. Industrija mineralni« vod pričakuje, da bo vlada tudi ta dva vprašnja povoljno rešila ter s tem pospešila uvoz in znižanje cen mineralnih vod v naši državi.
+ Tranzit tobaka. Minister tiuanc ie odobril sk°.ep monopol ske uprave o podaljšanju 7.Z.brane tranzita tobaka skozi našo kraljevino tudi za prihodnje leto. Isti se ha dovolil le v slučaju, če bo imela monopoT-slca uprava zadostno množino tobaka in če bo ta izvoz dovolil finančni minister.
+ Uredba o brezdavčnem kuhanju žganja. Minister financ je predložil regentu v podpis naredbo o brezdavčnem kuhanju žganja.
JTrnLlF
VLADIMIR LEVSTIK.
Bog na hribu.
Konec.
»Ubiti? Zbežali?« je zamrmral sam pri sebi.
Dalje tam se je slišal krik in streljanje izmed treskanja eksplozij. Sam je bil. in groza se ie spustila nanj: vedel je. da bo kmalu škropil ntprijateljski ogenj ves ta kraj... in potem napad peiiote... in pri njem nikogar, da bi videl vsaj živega človeka v svoji smrtni uri!
Besen gnev ga je popadel za srce, sovraštvo do vsega tega življenja, ki se je tako lepo začelo in se izpretne-oib v tak pekel. Umirati, ko si mlad in poln želja po sreči! Z naslado bi bil v tein trenotku pobil človeka, prijatelja ali sovražnika; toda bil je ssm. Bežati? Smrt tam kakor tu... Zaškrtal je z zobmi ter zajokal v sip. z divje goltajočim glasom. Nato je razločil križ:
»Ti še stojiš?« je vzdignil glavo. »Ti edini? Tak povej, kaj imam zdaj od tvojega odrešenja — od tvojega nauka m tvojih oltarjev? Ha? ... Fej, kako bedasto zija v nebol čakaj, prekleti.,
V otročjem bogokletstvu Je pomeril s pištolo na prsi Križanega ter iz-prožil. naravnost v krvavo rano. In še enkrat, še. še...
»Tu imaš!«
Divja slast mu je spačila obraz, kakor bi streljal v živo meso: toda zdajci je omahnil...
Odsev večernega solnca je padal na Križanega ter ga odeval z zlatom in škrlatom. Ah. to strašno, izmučeno obličje! Ali se ne smehlja v trpki krotkosti. kakor da se ustnice gibljejo in hočejo šepetati? Mraz ie zvil mladeniča na njegovem kamenju; j poludilerij mu je odgrnil dneve, ko je sedel otrok na materinih kolenih ! in mil je pripovedovala o Njem: ča- j si. ko ga je ljubil.. In že je razločno videl drget na ustnicah Odrešenl-kovih; večna muka jih je premikala ter šepetala s turobnim, smrtnotrud-nim glasom:
»Razumem te. siromak; pridi si po moje odpuščanje... Izmed vseh, ki sem jih videl, odkar so mi vzeli mojo čredo, si me ranil najmanj... najmanj ti! Tvoje krogle v moje srce .. Mari ni začelo utripati v po-četku. da nosi muko vseh. za vse?... O, da bi mogli mesariti le mene. mene- In bi moia bol ne bila zgolj boli
ljudi, njih dobrote.'izdane In zatajene! Da bi mogel živeti sam v sebi ter plakati, da človek vriska! - • • Sovražiš me. ker me ponevedoma ljubiš; preklinjaš me. ker je tvoje srce prepolno moje toge! Tvoje krogle so mi kakor medena rosa, tvoje kletve ko blage dišave kadil; o, koliko dražji si mi od njih. ki leže pred mojimi oltarji na kolenih ter molijo, naj vodim njih meč. ki hlepi po nedolžni krvi... Ljubiš me, ti dragi moj; ljubil si me in poljubljal, ko si bil majhen deček — veš? Pridi izgubljeno jagnje pridi po moje odpuščanje!«
Podporočnik si je potegnil z dlanjo po očeh: morda leži ranjen v lazaretu in blede? Toda slika bojišča ni zbežala. Krist nad razvalinami se ni pogreznil. Dobro je videl mladenič mrtvi, stoletni les; in vendar, skrivnostni Klas ni hotel utihniti, šepetanje je lilo vanj kakor živa voda, sladka roka je božala njegovo srce *er ga luščila iz blatne skorje ki ga je bila pokril v teh divjih mesecih.
»Leseni bog molči, le jaz blaznim!« mu je šinilo po glavi.
Toda ni si verjel; saj je tako dobro vedel, tako jasno je pomnil, da ga kliče in vabi. še ranjena in oskrunjena blagoslavlja zgolj lastna srečna mladosti To je glas čistih, blagih dnL
ki leže za njim v toploti in luči; globoka skrivnost sreče mu govori na gori mrtvaških glav, tiste bele otroške sreče, ki cvete v dobroti... Kakor slika iz izgubljenega raja se je razgrnil pred njim nedolžni čas; vita v vencu lavorja in cipres, srebrne oljke po bregovih, sestrici v belih krilcih. in mati, njegova dobra, lepa mati...
»Vse to sem zdaj preklel!« je zaječal mladi človek v skeleči zavesti, da je pogazil najdražje, kar ie imel na svetu; sto let kesanja bi bilo komaj dovoli, on pa mora že nocoj umreti... »O Bog, ostati živemu, da vsaj v kesanju še enkrat posrebljem to svetlo sladkost! Držati nekaj ljubega v uri svoje smrti!«
In kakor priskoči otrok k roditelju oo nepremišljeni besedi; obličje splašeno. v pogledu bol. tako se je vrgel on k razpelu:
»Odpusti, odpusti! Ne jaz — le demon groze te je skrunil... Saj -te vendar ljubim, še vedno te ljubim! Odpusti, blagoslovi me. Dobrota; daj 5 mi živeti ali pomozi mi umreti — v tebi!...«
In ko je vzdignil obraz, je menil, da vidi igrati na obličju Križanega smehljaj milosti in odpuščanja; in smehljaj se. ie razlil s čet Gosoodo-
vih na črte grešnika, in v blaženem pozabljenju vsega je razprostrl roke.
Tisti hip sc je zazdelo podporočniku, da je šinila predenj iz višine žareča lestvica; vrata skrivnosti so se oddprla in ga sprejela vase. ali njih bobnenje ni slišal več. Vse je utonilo v svetlobi...
Treskaje so bile granate v dobljeno postojanko; njih bliski so se trgali na razvalinah, toda ob razpelu se ni zlomil nobeden več. Silhueta satanova je ždela ostro in razločno na piedestalu. Križani pa je ležal v krvi ! svojega skrunitelja, družeč svoje ostanke z njegovimi kakor v znak poslednjega odpuščanja.
7daj je Hudobni kraljeval na vrhu; igra ognjev na njegovi srepi maski je bila včasih podobna zmago-slavneinu režanju. Živel je zdaj, vsepričujoč in vsegamogočen. resničen kakor nekdaj On med svojo srenjo. Njegova strašna duša je vejala nad zemljami in morji, ves svet od vzhoda do zahoda je služil volji njegovi.
Toda z grozo je čutii sam. kako vstaja v srcih narodov vzlic njegovi krvavi maši nezmasrljivi. večni Krist, kako se trga Ljubezen iz vezi Sovraštva ter maha nad dimom bojišč z zeleno vejico miru in sprave..
Dnevne vesti
— Komisija za upravo kranjske deželne iiaovine sc je razpustila ter so se njeni posli izročili poverjeništvu za notranje zadeve.
— Imenovanja. Za okrajne komisarja so imenovani začasni Iconcipisti Stanko Mašič, Fr. L.evičnik, dr. Anton Megušar, Ivan Šubic in Ivan Milač, začasni koncipi-bti Bogomir Kobal, dr. Al. Trstenjak in Janko Osojnik pa za definitivne konciplste.
  Novi pose.ski red je deželna vlada
odobrila.
— Za upravitelja studenenega obrata v Rogaškj Slatini je imenovan Jak. Šostar: trgovec v Celju.
— Oklic zdravnikom. Zdravniki, ki bi bili pripravljeni imeti poljudna zdravstvena predavanja, zlasti protialkoholna predavanja po mestih in deželi, naj se priglasc osebno ali pismeno pri zdravstvenem odseku, ki bo dajal nadaljnje informacije.
— Kresni večer z godbo, korjandoli in d. priredi »Kolo jugoslov. sester« v četrtek 23 t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu Belle-vite. Igra godba juogslov. železničarjev. Udeležite se vsi tega lepega večera, ki bo nudil obilo zabave!
— Poljudna zdravstvena, zlasti protialkoholna predavanja namerava zdravstveni odsek v čim večji meri prirejati v mestih in po deželi. Županstva, župni uradi, z-obraževaina društva in druge korporacije se vabijo, da sporoče zdravstvenemu odseku, ako, kdaj in kje želi takih predavanj.
— Ponesrečen Atnerikanec. Jeretič Iv., l&letni delavec iz Novega mesta, se je napotil k svojemu očetu v Ameriko. Zdravstvena komisija, ki sprejema naselnike, pa ga je zavrnila, ker ima fant levo roko malo krajšo in delno pohabljeno. Na poti do mov sl je zlomil pri Parizu nogo. Bolniški ambulanca ga je prepeljala v Ljubljano in oddala v deželno bolnico.
— Nesreča v rudniku. V Trboveljskem preinogokopn je podsula plast zemlje 18-letno delavko Matildo Smodlč. Dekle ima nalomljeno hrbtnico in več zmečkanin po telesu. PrepjHall so jo v bolnico v Ljubljano.
— Pretep med vinskimi bratci. V
ljubljansko bolnico so prepeljali posestnika Janeza Sponka iz Praprotna pri Kamniku. Sponka sta njegova prijatelja in sopivca na poti iz gostilne proti domu v pijanosti napadla in ga pretepla. Mož je težko, toda ne smrtno - nevarno poškodovan.
— Velika tatvina v vlaku. Med vožnja Zidani most - Zagreb so vlomili neznani tatovi v tovorni voz, v katerem je bilo naloženo veliko inanufakturnega blaga. Tatovi so odnesli na do sedaj nepojasnen način 10 ovojev po 60 m bele kontenine vredne 30.000 K.
— Hudobna poškodba. Na progi električne železnice med Savo in Javornikom na Gorenjskem so potrgali noznani zlikovci 84 tračnih vezi in odnesli okoli 600 m bakrene žice vredne čez 5000 K. Poškodbo so pravočasno zasledili in se ni pripetila nobena nesreča.
— Draginja ob Vrbskem Jezeru. Lani, ko je še bilo Vrbsko jezero v naši posesti, so sc letovi.ščani diviii cenemu življenju, posebno nizkim cenam za sobe. Letos Je temu dri^ače. Stanovanje 4 sob velja za sezono 1!» 1.000 K, s 3 sobami 140.000 K Itd. Kdni najame stanovanje za sezono, mora 50.000 K naprej plačati.
— - Na državni gimnaziji v Murski Soboti sc bodo vršili sprejemni izpiti v prvi razred dne 30. junija, 1. in 2. julija, vsak'-krat od osmih naprej. Sprejmejo se dečki in deklice, ki so dovršili 10. leto ali ga bodo v tekočem letu 1921. Učenci in učenke, ki žele biti sprejeti, naj se zglase te dni v spremsCvu svojih staršev pri gimnazijskemu ravnateljstvu ter naj prinesejo s seboj krstni (rojstni) list ter zadnje šolsko izpričevalo.
— Kmetijsko predavanje priredi dipl.
agr. A. Jamnik v Šmarjeti v nedeljo dne 26. t. m. ob 10. uri pri Karlovška, dalje •/ Črnomlju pri Laknerju v četrtek dne 30. t m. ob 3. popoldne, v Metliki v prostorih hranilnice dne 30. t m. ob 6. pop., v Mariboru v nedeljo dne 3. julijaob 9. dopoldne na vinarski šoli. Predaval bo o hranitvi rastlin ter o načinu in sredstvih kako povzdigniti pridelovanje kmetijskih pridelkov. Kmetovalci gospodarji, mladeniči, dekleta in gospodinje, udeležite se v obilnem številu tega poučnega predavanjal
— Gospodinjski tečaj za učiteljice. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi v času od 25. julija do 27. avgusta t. 1. pettedenski gospodinjski tečaj za učiteljice na kmetij-sko-gospodinjski šoli v Marjanišču v Ljubljani. V ta tečaj se sprejemajo prosilke pod sledečimi pogoji: 1. da imajo najmanj 5 let ijudskošalske učiteljske prakse in uspo-soblienostni Izpit za ljudske šole, 2. da so s kmetije doma oziroma, da so se s kmetijskim gospodinjstvom že praktično pečale, 3. da so že po svojem dosedanjem delovanju pokazale potrebno zanimanje in voljo za gospodinjski pouk, 4. da so iz krajev, kjer je upati, da se najprej ustanove gospodinjsko-nadaljevalnl tečaji in 5. da napravijo koncem tečaja Izpit o pro-davani učni tvarini in si pridobe s tem izpričevalo učne usposobljenosti ea stro-
kovni poiric na km e ti j s/ko- na d a 1 j c v a 1 n i h tečajih. Prosilke naj poleg tega navedejo (brez prilog) v prošnji tudi vse druge običajne podatke glede starosti, rojstnega kraja, dovršenih študij in dosedanjega službovanja. V tečaj sprejete učiteljice dobe v zavodu prosto oskrbo. Sprejete udeleženke se morajo z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževale pouka in ravnale v vsem po odredbah vodstva. Prošnje za sprejem v kinetijsko-goip jdlnj-skl tečaj je vlagati naravnost pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani In sicer najkasneje do 5. julija t. 1. Za štajerske učiteljice se bo izposloval potrebni dopust.
Ljubljana.
Celje.
= Grof Begouen v Ljublani. Da-
nss je prišel iz Zagreba v Ljubljano g. comte Begouen. odlični francoski publicist in znanstvenik na polju antropologije in paleontologije. Imel bo na ljubljanski univerzi par znanstvenih predavanj. Odlični naš gost je eden med najiskrenejšimi prijatelji našega naroda. Že pred 25. leti je potoval po našili deželah in pisal takrat privatna pisma, v katerih je z izredno sigurnostjo in dalekovid-nostjo podal sliko naše bodočnosti. Ta pisma so sedaj, ko je prorokovana bodočnost postala živa sedanjost, objavljena v Begouenovi brošuri »Daus la Jougoslavie«. Ljubljana bo brez dvoma poskrbela, da dobi comte Begouen tudi danes na naših svobodni! tleh tako resnične in simpatične vtise ket takrat, ko je te vtise moral iskati pod avstrijsko skorjo.
— Samomor srbskega akademika. Pri neki uM v Log« se je ustrelil srbski akademik, slušatelj filozofske fakultete na tukajšnjem vseučilišču, Milan Obradovič n Lozice v Srbiji. Ustrelil se je v glavo. Obradovič je po strelu vstal in se vlekel t velikim naporom proti mestu. Srečal ga Je tovariš, ki ga je spravil na policijsko stražnico, odkoder so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Kot vzrofr samomora navaja bedo In pomanjkanje sredstev za študije.
— CeškS obec pofadd v člterj dne 21. t. m. v S hod. v ndrodnlm damč členskou sehuzi. Na pofada: 1. Vzpomlnka 300 leti-ho vtfroči stžtl českych pSnu 1. 1621.) 2. Učast na sjezdu v Osjeku.
— Šahovski klub opozarja vse sv^je člane in ljubitelje Šaha, da se udeleže polnoštevilno otvoritve novega klubovega lokala v gostilni pri Lozarju, St. Jakobski trg, ki se vrši danes ob 5. popoldne. Tudi začetniki in klMcl dobrodošli.
— Umrl je v Ljubljani posestnik in gostilničar »Pri starem Rimljanu« na Rimski cesti g. Valentin Mrak.
— Nezgode. Josip Godič, rezalec drv z motorno žago s! je odrezal kazalec lave roke. — Mizarskemu pomočniku Mihi Oražmu je odtrgal mizarski stroj en pr^t na levi roki. — Delavec Masterl Jakob in pa drvar Ivan Troha sta si zlomila pri delu nogi. Oba so oddali v bolnico.
— Razne tatvine. Iz hodnika I. nadstropja v hiši, kjer je komanda mesta, je odpeljal neznan tat zidarskemu mojstru Fr. Živec v Ljubljani, 2000 K vredno »Sty-ria« kolo. — Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je ukradel neznan žepar Stanku Jazbecu iz Zuženberga črno usnjato listnico, .v kateri je bila precejšnja svota denai-Ja. — Med vožnjo Iz Beograda pa je ukradel nekdo ravnatelju Jobllnu Miler zlato uro z verižico, zlato dozo za cigarete, suknjo in telovnik. — Iz hiše štev. 8 na Kralja Petra trgu je ukradel neznanec Ivanu Brezniku, posestniku iz Bafald 2500 K vredno kolo tvrdke »Es-ka*.
Maribor.
Potrditev mariborskega župana go^o. Grčarja se pričakuje v najkrajšem ča»u, ker prot! njegovi Izvolitvi ne obstoja pravna ovira, temmanj ker je g. Grčar ob izvolitvi izjavil, da bo izvajal vse posledice, ki jih predvideva zakon v takih slučajih za državne nameščence.
Mesto občinskega svetovalca dr. Ivana Jurečka, čegar izvolitev deželna vlada ni odobrila, ker je politični državni uradnik, je zavzel naslednji kandidat narodnosocija-listične liste, poStni poduradnik Ivan Dekleva.
Neresnične govorice. Zadnje dni so se
širile po mestu govorice o odpustu večjega števila rudarjev Iz državne službe. Kskor smo se sa pristojnem mestu informirali, so zadev«e vesti brez vsake podlage.
Naša umetnika Rllavec In Ličar. Na
svojem povratku iz Londona v domovino kjer pa se nameravata muditi le kratek čas predno odpotujeta v Ameriko, bosta naša rojaka Rijavec ta Ličar, k! sta tako naglo zaslovela širom kulturnega sveta, priredila dne 22. t. m. zvečer v Goetzovl dvorani koncert z zanimivim sporedom. Naše občinstvo, ki že pozna odlična mlada umetnika, bo ob tej priliki gotovo napolnilo koncertno dvorano.
Čudne manire za pridobivanje somišljenikov so si domislili nekateri celj. soc. demokrati. Pravijo namreč, kdor je organiziran strokovno, mora biti tudi pol. včlanjen pri njihovi stranki. Tako so priš!) enega zadnjih večerov pred prostore »Bratstva«, kjer je bila ravno neka vaja ter pustili poklicati na cesto pek. pom. tov. Oblišarja. Na cesti so ga obsuli s psovkami in zahtevali od njega, da ker je strokovno organiziran, ne sme biti član »Bratstva« in da mora tudi od »Sokola« odstopiti. Ko se je tem ljudem pojasnilo, da je to terorizem, so Jo osramočeni s svojim tajnikom na čelu odkurili. Po »Napreju« se sicer opravičujejo in celo zadevo po svoje zavijajo. Mi pa jim pravimo, da si s takimi nastopi in z njihovim terorizmom ne bodo pridobili mnogo novih pristašev.
Ne obrekuj. Pod tem naslovom piše »Edinost«: Osebe, došle iz Jugoslavije, pripovedujejo, da izvestni ljudje v Mariboru in Ljubljani raznašajo govorico, da jc S. Boris Gržina iz Rojana — fašist! To je drzno obrekovanje, Pa naj že izvira iz hudobije ali iz slabih informacij. Boris Gržiua je sin znane, značajne narodne družine, ki vsikdar radodarno podpira vsako narodno podjetje, in je Boris ravno v sedanji volilni borbi izdatno in požrtvovalno pomagal v pisarni našega političnega društva. Take govorice so skrajno žaljive ne le za prizadetega. ampak tudi za vso njegovo družino.
Na Vidovo 28. t. m. ob 20. url in dne 29. t. m. na praznik se bo v celjskem mestnem gledališču vprizorlla izvirna štiride-janka »Vojska Kralja Matjaža«, katero 'e spisala gospa Marica dr. Sernečeva. Igro pripravlja z učenci in učenkami mestne osnovne šole učitelj g. Stanko Gradišnik. Glasbene točke je uglasbil učitelj g. Ciril Pregelj.
Kmetijsko predavanje se je vritilo v nedeljo dop. v cel). Nar. domu. Predaval je dipl. agr. A. Jamnik o razvoju rastlin, njih hranitvi in o sredstvih za dosego večje produktivnosti. Predavanje je bilo srednje obiskano. V pondeljek 20. t. m. Je gosp. Jamnik pri cclj. okr. glav. obdržal uradni dan.
Mesne cene v Cellu. Kljub padajoči
tendenci pri cenah živine, so naši celjski mesarji prodajali govedino po 36 do 38 Ki teletino pa po 15 K kg žive teže. Te dni so šli s cenami za par kron nižje pri kg; tako, da stane govedina sedaj 32 do 34 K, teletina 26 K in svinjina po 42 K kg. Pa tudi to je Sc pretirano. V Žalcu so se pred par dnevi dobivali izvrstni voli po 15 K za kg žive teže. Kako si celjski mesarji vsled teh dokazov tipalo še nadalje tako nesramno odirati konzumenta, nam je nerazumljivo. Sicer pa čujemo, da misli neka zagrebška veletvrdka otvoriti v Celju veliko mesarijo, kjer se bo dobivalo meso po konkurenčnih cenah. Je pa že tudi skrajni čas, da se nesramnemu početju celjskih mesarjev napravi skorajšen konec.
Dela pri predelavi šemalne vojašnice v invalidski dom dobro napredujejo. Novo veliko poslopje na dvorišču bivše vojašnice je že pod streho. Pa tudi podelava stare vojašnice je že daleč napredovala in )e upanje, da bo do prihodnje jeseni delo z vsem končano, da se bo kmalu lahko otvo-rll prepotrebni invalidski dom.
VELIKA MANIFESTACIJA NARODNIH ŽELEZNIČARJEV V ZAGREBU.
V nedeljo. 19. t. m. se je vršil v Zagrebu občni zbor »Udruženja želj. shtfb. SNSc za Hrvatsko in Slavonijo. ki se je razvil v sijajno manifestacijo narodnih železničarjev Zborovanju so prisostvovali zastopniki zagrebških, sarajevskih in beograj-kih narodnih železničarjev ter nad 2<‘0 delegatov iz drugih krajev Srbije in delegati iz vseh hrvatskih nostaj. Slavnosti je prisostvovala tudi ZJŽ. z godbo in pevskim zborom iz Ljubljane ler žel. pevsko društvo »Drava« iz Maribora.	Ob 6. zjutraj so
sr reieli na kolodvoru Srbe Hrvatje s svojim pevskim društvom »Sava«. Ob en četrt 12. je bil sprejem slovenskih železničarjev. Po sprejemu se je vila povorka — čez tisoč ljudi — z godbo na čelu do Jelačičevega trvra. Pevski društvi iz Ljubljane in Maribora sta se podali takoj na grob Zrinskega in Frankopana, kjer sta položila pevska	zbora kakor tudi
Udruženje jugoslov. železničarjev tri krasne vence. Pevska zbora sta tudi zapela krasne žalostinke govoril pa je zastopnik beograjskega udruženja. Na Zrinjevacu je koncertirala od 12. do polu 14. godba Z JZ., trg je bil nabito poln občinstva. Od 14. do 17. ure se je vršil obč. zbor zagrebškega udruženja. na katerem se je izvolil nov odbor z dr. Torkapičem na čelu. Ob 17. uri se je nato na vrtu »Kola« začela velika veselica, ki jo je pa prekinil dež. Veselica se je nadaljevala v dvorani hrvatskega Sokola. Pri veselici je sodelovala godba hi nevska druživa.
Koroško.
Koroška vlada zopet izgnala Slovenca. Začetkom junija se je vrnil na Koroško Matija Kos, doma pri p. d. Mestniku v Abrijali obč. Galicija, ki je služil preje pri orožnikih v Jugoslaviji. Imel jc pravilen potni list vidiran od »Deutcsh.-Oesterr. Pas-sfelle« Zagreb. Nemoteno je prišel v Celovec. Tam ga primejo in pošljejo k policijskemu komisarju dr. Weisu. Ta je Kusu prcdbacival razne stvari, da je slavofil, da se je zagrešil za Časa jugoslov. uprave proti nemško-mislečemu prebivalstvu, itd. Trdil je dalje, da ni avstrijski državljan, ter da ga bo izgnal Izročil je Kosa orožniku. ki- ga je spravil na jugoslovansko mejo ter izročil tam stražmoj-šlru iz Mežice. »Koroška domovina« in »Freie Stimmen« bodeta seveda zopet pisali, da vse to ni res. četudi Kos biva v Mežiški dolini in so predpisi o državljanstvu jasni dovolj. Razen Avstrije pač ni države, ki bi Izganjala svoje lastne državljane!
Libeliče. V Libeličah je umrla dne 9. t. m. Roza Stane, hči bivšega ge-renta Janeza Stane pd. Riedl. Dne 24. aprila za časa občinskih volitev je napadel imenovano, ki je bila zavedna Slovenka v Libeličah. Mata-vandrov sin iz Tribeja. jo vlačil za lase. suval in tepel in jo hotel celo vreči v gnojnico, kar se mu pa ni posrečilo, nakar je zbolela in porodila. Od tistega časa je bila bolna in potem umrla. Oče Stane se je pri nemškemu zdravniku iz St. Pavla pritožil, da orožniki nič ne ukrenejo, ter ne naznanijo Matavondrovega sina. ki je strasten nemčur. Nato je zdravnik odgovoril to bi bilo smešno. da bi se tukaj nič ne ukrenilo, in je sam naznanil ta zločin orožni-štvu. Libeliški orožniki pa skušajo sedaj Matavandrovu na vsak način pomagati, ter trde. da ie krivec že-<iin. ki je jugosl. mfšlienia.
Sokolstvo.
Javni nastop Kočevskega Sokol* dne
5. t. m. se je vrlo obnesel. Društvo je hotelo pokazati plod svojega dosedanjega dela, obenem okrepiti Idejo Sokolstva, državno, narodno misel na Kočevskih tleh. Moralen in gmoten uspeh Je zelo povoljen. Po telovadbi se je razvila neprisiljena zabava. Pohvalno moramo omenjati, da je sodelovalo pri tej prireditvi vse, kar res sokolsko čuti. Videli smo, kaj premoremo, če korakamo v strnjenih vrstaih. Telovadbo je posetii tudi minister br. Pucelj. — Resno in smotrcno naprej!
Sokolski zlet v Semiču se vrši šele 17. julija t. I.
Sokol Dravograd - Meža se je ustanovil dne 12. t. m. Za predsednika je Izvoljen živinozdravnik Kolenc, za podpredsednika Ivan Verdnik, za tajnika učitelj Nabergo’, za blagajnika poštar Glogovšek. Načelnik je učitelj Vlado Porekar. Novi Sokol bo n* meji krepko budil narodno zavest
Šport in turistika.
Reprezentanca francoske nogometne federacije dospe v Ljubljano v sredo okrog 14. ure s tržaškim brzovlakom. Potuje v celem 22 oseb, med njimi predsednik mednarodne federacije in predsednik francoske federacije Jules Rimet. V moštvu je 6 in-ternaclonalcev, to Je igralcev, ki so nastopali že reprezentativno za Francijo: branilec Langenove, half Bonnardel in napadalci Dewaquez, Rouchez, Nicolas, Boycr. Francoska reprenzentacija nastopi v naci-jonalnih barvah kot običajno v reprezen-tačnlh tekmah (modri svltrl s francoskim grbom, bele hlače, rdeče nogavice). Tekma se vrši v četrtek 23. t. m. ob pol 7. uri zvečer na prostoru »Ilirije*. Vstopnice sj dobe v predprodaji pri Kancu In Pevaleku v Zidovski ulici. Vstopnica: numerlranl sedeži K 40, II. vrsta K 32, stojišča K 16, članske in dijaške vstopnice K 8.
Gledališče In glasba.
Spred II. lavne produkcije gojencev šole Glasbene Matice v LJub’|anl, ki se vrši v sredo, dne 22. junija 1921 v veliki dvorani hotela »Union*. 1. Karganov:	Bajka. —
Igra na klavir Čerin B. (V. r., Sesek). 2. a) Gosec: Gavotta. b) Nešvera: Uspavanka. Igra na gosli Pompe Janko (V. r., Vedral). 3. a) Franz: Mati uspavaj me ti. b) Ada-[ mič: Na lipici zeleni. Poje Sar Slavka (11. r., NVistlnghausen). 4. Mac Dovvell: V jeseni. — Igra na klavir Presker Angela (VII. r„ Švajger). 5. Kreutzer: Koncert za gosi! št. 13. Igra Sever S. (V. r., Vedral). 6. a) Fibich: Album št. 17. b) Godard: Ein lourant op. 53. Igra na klavir Artel Marija (VIII. r., Dolejš). 7. Leoncavallo: Pesem Nedde iz opere »Glumači*. — Poje Ga) Slavica (II. r., Wlstlngbausen). 8. Rode: Koncert v a-molu štev. 7, op. 9-1. II. III. stavek. Igra Rupel) Karel (V. r., Sancin). 9. a) Dr. Schvvab: Dobro jutro, pevski valček za mešani zbor s spremlje vanjem kla-
virja, b) Novak: Cviječe iz narodnog vrta — za mešani zbor s spremljevanjem ki a j virja in harmonija. Poje dijaški mešani zbor. Glasben Matice (Golobič.) Začetek točno ob 8. zvečer.
Pokrajina.
*
Ptuj. Policija je prijela Iv. Vesenjak* iz Tibole pri Ormožu, ki je na ulici Iztrgal gospej nadgeometra Omerza ročno torbic^ poprej pa že oropal in posilil neko posestnico iz okolice. Ropar pa ima na vesti še več zločinov. — Nadalje je policija aretirala nekega urarskega pomočnika zaradi p;* silstva I31etne deklice.
Mali oglasi.
Precfa s©;
LEPO POSESTVO
oziroma vinograd se proda. Obstoji približno 34 oralov vinograd, travniki, njive, gozdi, lepa gosposka hiša, viničarija. obokani živinski hlevi, veliko vinske posode, kuhinjska oprava in nekaj živine. Kje, pove uprava »Jugoslavije* v Ptuju.	1058
HIŠA Z GOSTILNO IN TRGOVINO je naprodaj, brez posestva ali ako se želi tudi s posestvom, oddaljena 30 min. od žel. na Gorenjskem. Naslov pove uprav-ništvo.	1063
NOVA VILA
z vrtom in gospodarskim poslopjem so proda. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. Poizve se pri upravi lista pod »Novi vila 45*.	1070
MALO POSESTVO
z vsemi gospodarskimi poslopji se cen* proda. Pobrežje pri Mariboru, Poljska ulica štev. 4.	1072
SPALNA SOBA
fino, težko delo, In nekaj druge oprave je naprodaj na Olincah h. št. 37 (Tribuč).
1073
VILA NA BLEDU sfcoraj nova, 5 fino opremljenih sob, vsaka
s svojim vhodom, s kuhinjo, ledenico, 2 kletmi ta 4 kabineti za posle itd. z vso opravo, posodo in finim čolnom vred s« proda. Naslov se izve v upravnlštvu »Jugoslavije*.	1074
EN IZUČEN KOS IN PREPELICA se proda. Vič 73 glavna cesta.	107»
VATA V TABLAH
vsaka množina, se proda. Manufaktura Krisper, Ljubljana, Rožna ul. 19.	1056
PRODAM MALO HIŠICO v sredini mesta z vrtom za 40.000 K oztro* ma celo poslopje z lepim zelenjadnlm U sadnim vrtom za 160.000 K. Mirna, solnčna lega. Stanovanje s 1. novembrom. Polše Reber 15.	1270
Siulbe:
BRIVSKI POMOČNIK
boljši delavec, ne premlad, se sprejme. Pogoji in čas nastopa vprašati na Fran Novak, brivski mojster, Maribor.
VEC ČEVLJARJEV za prvovrstno delo sprejme takoj v služba tvrdka Dragotin Roglič v Mariboru, Koroška cesta 19, proti prvi mariborski tarifi. Ponudbe na tvrdko.	1079
SPREJMETA SE
dva učenca za trgovino s primerno šolsko naobrazbo In pošteno vzgojo. Sprejme se tudi zanesljiv hlapec. Nastop takoj. Frano Majdič, Kranj, trgovina s špecerijskim 'n kolunljalnlm blagom, delikatesami in deželnimi pridelki.	10^
HOTEL TOPLICE NA BLEDU
išče Izvežbano blagajničarko za restavracijo z večletno prakso za takoj.
2 MLADA PRIPRAVNA DELAVCA sprejmem, katera bi izučil v papirni stro* ki. Prednost imajo oni, ki so se izučili kakega obrta ali dovršili obrtno šolo. Karto-nažna tovarna J. Bonač sin Ljubljana.
106»
TRGOVSKI POMOČNIK
železninar, starejša moč, se za prvo mesto sprejme. Plača po dogovoru. Stanovanje na razpolago. Ponudbe na upravništvo pod št. 2100.	1051
KROJAŠKE POMOČNIKE
dobro izvežbane, samostojne delavci, sprejmem takoj. S. Klimanek, 'Šelenburgova ulica štev. 6.
ZMOŽEN, SOLIDEN MAŠINIST
(strojni čuvaj) se išče za takojšen nastnp za veliko tovarno v Sloveniji. Ponudbe T. navedbo mezde ter prepisi Izpričeval na upravo »Jugoslavije* pod »Tovarna«.
1055
Ha*?!«*;
MESEČNO SOBO v Ljubljani ali na periferiji išče zakonski par brez otrok za takoj. Cenj. ponudbe a* inž. Dedek, tovarna vozov Keršič, Spodnja Šiška.	JO«
VSI NA DELO ZA »JUGOSLOVENSKO MATICO«*
Halo!
dobro idoča ua Dečkovem trgu v Celju na prodaj za primerno ceno. Franjo in Eliza Perger, Celje, Dečkov trg St. 6.
Preklic.
Podpisani preklicujem vse netemeljeno obrekovanje proli nared. vod. Karižu.
Anton M klič.
PRODA SE:
T.epo posestvo, ki meri 32 oralov zemlje, z lepimi zidanimi hišami in viničarijo, veliki gadonosniki in prvovrstnih gozdov tik državne ceste. — Poizve se v uprnvništva »Jugoslavije" v Mariboru.
« 100000 Cio 2004 OC K vlcSka, ki se lahko zava-iuje z vknjiženjem, so iSče za kem. tehnično industrijo. Dopisi pod „Industrija“ na anončni zavod Ivan Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15.
Trgovina!
KCupiš po nizki
ceni wžs© ScBske potrebSiine, pisarniške p©“ tre&Sfine, - vse vrst® passirlsa K*@r$amenra svileni in krep papir,
trgcvs^e knjige, cijg tein p.-pS/ En strokce ter
razglednice.
Na veliko in malo
razpošilja
Josip Omerza
Ljubljana,
Dunajska cesta 6,1. nadstropje.
P
k
Mizarji! Pozor!
Furnir, češnjev in orehov se proda radi opustitve trgovine po K 3'— čevelj, dokler traja zaloga. Naslov pove anon. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
J5frm
mmm ISSSfi
) Zfl CP.VIJE
(gobe)
(Proda se večje posestvo obstoječe iz treh stavb Poizve se v Rožni dolini • št. 150 pri Ljubljani.
očiščene in rezane sušite ter ponudite z vzorcem „HERBA“ zadruga za izkoriščanju zelišč s. o. j Palmo-tičeva ul. 10, Zagreb, katera kupuje vsake količine in plača najvišje cene.
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D D. LJUBLJANA.
Oglas.
Hm 20.000 kilograma puntata za M imM (M
Pozivajo se svi zainteresovani, da podnesu svoje pismene ili usmene ponude 25. juna ove godine do 11 ča-sova pre podne bilo intendanturi Dravske divizijske oblasti, bilo Komandantu Vojnog okruga u Mariboru, pošto <5e se toga dana zakljuživati pismena direktna pogodba za isporuku 20 000 kilograma pelroleimia. Prodaja f ranico Intendantsku slagališle Maribor u Budovima (bacvama ili malim kantama) ponudjaca, predaja 15 dana po odobrenju pogodbe.
Izmed evih interesovanih vrsice se uzja pogodba licitiranja. — Oslovi stoje na uvidjaj kod lntedanture Dravske divizijske oblasti i Komande Vojnog okruga u Mariboru. — Priinaju se ponude od 1.000 kilograma i više. — Ponudbe snabdeti sa telesom od 2 dinara. ^ — Kavcija 10o(o od vrednosti isporuke a za strane državljane 20%.
Dravska divizijska' oblast,
E. broj 9145.
Mm iii ir
Oglas.
Nabava ovsa (zobi).
Pozivaju se intresenti da stave Komandi Dravske divizijske oblasti pismene ili ustmene ponude za izporuku ovsa (zobi) franko intendantsko slagalište i to: za Ljubljano 120-000 kg, za Maribor 110.000 kg, za Celje 20.000 kg.
Zakljucivanje pismene pogodbe 30. juna pre podne u intendanturi Drav. div. obl. — Slagalište imaju želez-ničke pruge. — Prodaja u vojničkim vrečama ili alarinfuza. — Uslovi mogu se videti kot divizijske intendanture. — Roli izporuke od 1. jula do 10. jula t. god. — Kavcija 10 °/# ponudjene cene. — Ponudbe biljegovati sa 2 dinara.
Komanda Dravske divizijske oblasti.
E. broj 9147.
Na predlog lastnic Josipine Cluristof v Ljubljani in Antonijo Vršeč v Zagrebu, bo
27. juniia	1921 ob 9. uri 7,iulraj
s sklepom okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 11. junija 1921. No 1 164/21-1 dovoljena prostovoljna dražba posestva vloš. štev. 236 kat. obč. Poljansko predmestje, obstoječega iz pare. št. 156 hiše štev. 7 na Domobranski cesti, v pisarni notarja dr. Andreja Kuhar-ja, Kolodvorska ulica štev. 3.
Zemljičče je cenjeno 645.000 K; izklicna cena znaša 600.000 K, in se pod isto ne proda.
Vadija je položiti 50.000 K v gotovini ali v pupilarmh
vrednotnicah.	,	v
Rok za nadponudbo znaša 10 dni. Izkupilo je plačali pri
sodišču v 14 dneh.
V knjiženim upnikom se pridrže njihove pravice brez ozira
na prodajno ceno.	.	.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri notarju dr. Androju
Kuharju v Ljubljani.
O
glasi v „Jugoslaviji“ imajo naf-boliši uspeh, ker je zelo raz-širiena in to vsakdo rad čita ®
i
(Jugoslovanski
v Liu
reglstrovana zadruga s cmeleno zavedo.
Podružnica Murska Sobota in Dolnja Lendava
Bilanca za upravno leto 1920.
	IMETJE (AKTIVA)		K	v	K	v	|		DOLGOVI (PASIVA) |	K	v	K	v
1	Račun	blagajne: Stanje dne 31. decembra 1920 				92.603	09	s 1 1 <	1	Račun deležev: Stanje dne 31. decembra ll>20 ...			221.600	i
2	»	posojil: Stanje dne 31. decembra 1920 . . . . »			6,393.224	43	i	2	» vlog: Stanje dne 31. decembra 1920				6,172.076	86 ; i 1
3 ✓	»	vrednostnih listin: Stanje dne 31. decembra 1920 .....			236.560	15		3	» bank: Stanje dne 31. decembra 1920 				518.618	i 24 j
4	V	poštne hranilnice: Stanje dne 31. decembra 1920 				61.583	02		4	„ dividende: Stanje dne 31. decembra 1920 .....			678	33 ! i
5	V	inventarja: Stanje dne 31. decembra 1920 .....		, ..	153.613	50		5	„ obresti: Za 1. 1921 predplačane obresti posojil .			1.311	55
6 7	v	1 prehodnih zneskov: Stanje dne 31. decembra 1920 	 najemnine:		• ■ 1	32.400 350 817	29		6	„ rezervnih zakladov: Stanje dne 31. decembra 1920: a)	Splošni rezervni zaklad	 b)	Posebna rezerva za izgube . • • c)	Rezervni zaklad za kurzne izgube	1.000 500 863	25	2.363	25
j 8	n	Predplačana najemnina za S. l'?2l • • • obresti: V 1. 1920 zaostale obresti posojil . • .				30		7	„ izgube in dobička: Cisti dobiček za leto 1920 		.		54.503	55 j
	——*“				6,971.151	78						j 6,971.151	78 |
j	l				i				1	1	!	1	I i
i				V LJUBLJANI, dne 31. decembra 1920.									
: DomlrlH C«st?n
Izdala konzorcij dnevnik« »Jugoslavija«,
Tiska »Učiteljska tiskarna# v Ljubljani.