LETO XVII Ravne na Koroškem, 15. avgusta 1980 Št. 15 Izdaja delavski svet 2ele-\ žarne Ravne kot 14-dnevnik v nakladi 5500 izvodov Ureja uredniški odbor: Miroslav Garb, Jože Gruden, Sead Karadža, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861 131, int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Težišča polletne bilance Polletna bilanca našega gospodarjenja zahteva poglobljeno in temeljito obravnavo. Predvsem pa je to priložnost za trezne dogovore o učinkovitih ukrepih, da bi drugo polovico leta zaključili še bolj plodno. Zal pa poletna vročina, dopusti in resne gospodarske reči niso ravno srečna kombinacija. Če ne sodimo strogo in če upoštevamo zaostrene pogoje gospodarjenja (težko pridobljena so- glasja za uvoz, pomanjkanje naročil za nekatere izdelke, vedno večje cene repromateriala, pa devalvacija itn.), smo lahko s polletno bilanco vsaj nekoliko zadovoljni. Kaže tudi, da so tozdi vzeli ustalitvena prizadevanja zelo resno, saj so planirano proizvodnjo za prvih šest mesecev presegli v jeklolivarni, jeklovleku, vzmetar-ni, kovačnici, rezalnem orodju, jeklarni, strojih in delih, indu- strijskih nožih in celo v tozdu pnevmatični stroji so pri lafetah presegli plan za 83 °/o. Zadovoljstvo nad doseženim pa je takoj manjše, ko se ustavimo pri podatku, da se izplen ni povečal nikjer razen v rezalnem orodju za 14,6 °/o v primerjavi z lani, pri nožih pa se je zmanjšal celo za 10 °/o. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je izmeček v delovni organizaciji v primerjavi s prvim polletjem leta 1979 narasel za 4,1 %>. Zmanjšanje izmečka beležijo v valjarni 87 %>, v vzmetarni 98 %>, ind. noži 4,6 °/o, pnevmatični stroji 3,2 %>; v vseh drugih tozdih pa je izmeček izredno narasel. Izgovor, da je tako zato, ker so na tujih trgih zahtevnejši kvalitetni pogoji, ni ravno prepričljiv. Kakšna ironija, da to jesen praznujemo 360-letnico železarstva s ponosom na plemenita jekla, na drugi strani pa to tradicionalno kvaliteto in mojstrstvo že malo ostrejši pogoji tujih partnerjev izničijo na raven izmečka. Kakorkoli že, treba bo pač poiskati tehtnejši izgovor in pogruntati kak resen ukrep ali pa vsaj videti preprosto resnico, da je vsak kos, ki gre v izmet, vreden toliko in toliko deviz, da je porabljena energija za izmeček tudi preklemansko draga, da je strojna ura vredna lepih denarjev itn. (če bo žena prismodila en obrok, bo mož to še mirno prenesel, če pa bo to počela vsak dan, se bo bodisi ločil ali aboniral v menzi). Najvažnejše je vendar to, da so to stroški, na katere imamo direkten vpliv. O težavah pri investicijski izgradnji je bil že dostikrat govor. Da so nekatere več kot nujne, je jasno, manj jasni pa so viri financiranja, sicer pa bo po tozdih organizirana posebna razprava o vplivih podražitev in devalvacije na investicije. (Nadaljevanje na 2. strani) Nabava in prodaja doma, uvoz, izvoz Jeklar NABAVA Z objavo odloka o naj višji ravni cen za vse proizvode in storitve (maksimalne cene), veljavne 6. junija 1980, so se začasno zaustavili vsi premiki k povišanju cen. Proizvajalci ognjevzdrž-nih materialov so zaradi tega zmanjšali proizvodnjo tistih izdelkov, pri katerih imajo poslovno izgubo, to pa občutijo predvsem železarne in med njimi tudi naša. V juniju se je nadaljevalo pomanjkanje belega surovega železa, kaburita, sinterdolomita, in to po eni strani zaradi pomanjkanja surovin, po drugi pa zaradi prevoza ter politike cen. Posebni problemi so se pojavljali v preskrbi z livarskim peskom zaradi slabe kvalitete. Preskrba z energetskimi viri — tekočimi gorivi — je potekala v obeh ekstremih, vendar zaradi teh nihanj ni bilo zastojev v proizvodnji. Zaloge starega železa so se v juniju rahlo povišale, prav tako je tudi zadovoljiva preskrba s ferolegu-rami. Še naprej pa občutno primanjkuje določenih izdelkov črne metalurgije in kovinsko predelovalne industrije. PRODAJA DOMA TOZD JEKLOLIVARNA. Tozd je dosegel mesečni načrt prodaje na domačem trgu kljub motnjam, ki so nastale zaradi pomanjkanja delovne sile. Dober rezultat je bil dosežen predvsem zaradi izbire asortimana, kar pa se negativno odraža na zadovoljivo oskrbo kupcev jeklene litine, ker tako ne dobijo kompletnih dobav za svojo proizvodnjo. Velik delež armatur pa bo izvrševanje pogodbenih obveznosti v prihodnje še poslabšal. TOZD VALJARNA. Predviden remont težke proge je zmanjšal količinsko prodajo v skupnem asortimanu za prek 13 odst., vrednostno pa le za 3 odst. zaradi boljšega asortimana na srednji progi. Povpraševanje po valjanih izdelkih se je zelo povečalo, na kar predvsem vplivajo vedno manjše zaloge pri predelovalcih jekla in skromne zaloge pri grosistih. TOZD KOVAČNICA. Prodaja je podobna kot v minulih mesecih, glede na sprejeta naročila pa se ni bati, da bi se zmanjšala tudi v prihodnje. V primerjavi z lanskim letom se je precej iz-(Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) V prvem polletju nismo dosegli planiranega dohodka, zato tudi sredstva za osebne dohodke, skupno porabo, rezerve in za razširitev materialne osnove dela niso bila dosežena. Uradno pa noben tozd nima poslovne izgube. Značilnost finančnih rezultatov je tudi, da je ekonomski razvoj posameznih tozdov zelo različen, kar lahko privede nemara tudi do večje socialne diferenciacije delavcev. Velikih socialnih neenakosti pa si ne smemo privoščiti, zato bo treba več združevati sredstva na ravni železarne. Različni ekonomski dosežki so vplivali tudi na razporejanje dohodka in čistega dohodka. Tako sedem tozdov in ena delovna skupnost niso imeli dovolj čistega dohodka, da bi pokrili samoupravno dogovorjene obveznosti, vsi drugi tozdi pa so ne le pokrili obveznosti, ampak so nakazali za 29,1 mio din presežkov čistega dohodka za dodatno razporejanje v poslovni sklad za kritje skupne porabe delavcev v drugih tozdih. Rezultatom poslovanja za I. polletje 1980 bo sledila analiza in ukrepi. 2e zdaj pa je jasno, da bo v drugi polovici leta treba zaostriti tehnološko disciplino, sicer se bo zgodilo, kakor je dejal tov. 2unec na družbenopolitičnem posvetu: »Naš standard bo ob enakem delu in rezultatih padel, izboljševali si ga bomo le z boljšim in produktivnejšim delom.« Z. Strgar Proizvodnja Slovenskih železarn v juniju in v prvem polletju 1980 Junijska proizvodnja, v seštevku za sozd Slovenske železarne, ni dosegla z gospodarskim načrtom dogovorjenih ciljev. Proizvodnja surovega železa in jekla je bila nekaj nižja kot v maju, blagovna proizvodnja pa za 3397 ton večja kot prejšnji mesec, vendar še vedno za 6325 ton manjša, kot znaša poprečni mesečni načrt za letošnje leto. Kar velja skupno za sestavljeno organizacijo, ne velja za posamezne delovne organizacije in izdelke, kajti ponekod so dosegli mesečni načrt proizvodnje in ga tudi presegli. Proizvodnja surovega železa je bila dobra in je mesečni načrt izpolnjen 109 %. Na jeseniških plavžih znaša izpolnitev 104 % in v železarni Štore 129 %. Po šestih mesecih je zbirni načrt izveden 92°/o, vendar je letošnja proizvodnja 4 % večja, kot je bila ob lanskem polletju. Proizvodnja jekla je bila tudi v juniju precej pod poprečno mesečno načrtovano količino, saj znaša skupna izvršitev vseh treh jeklarn 91 %>, in v nobeni jeklarni niso uresničili mesečnega načrta. V polletju je letošnja proizvodnja sicer za 5% večja kot lanska v enakem obdobju, vendar s 6°/o zaostankom za načrtovano količino za prvo polletje ne moremo biti zadovoljni. Le v ravenski jeklarni so polletni načrt dosegli in presegli za 1 °/o, proizvodnja jeseniške jeklarne zaostaja za 5°/o in štorske celo 17% za polletnim načrtom. Po prvih šestih mesecih znaša proizvodnja surovega jekla v slovenskih železarnah samo malo več kot 400.000 ton. Blagovna proizvodnja je bila, skupno za tri železarne, boljša kot v maju. Mesečnega načrta niso izpolnili v železarni Jesenice, in sicer za toliko, da tudi proiz- vodnji 1 °/o nad poprečno mesečno načrtovano količino v železarni Ravne in 4 % v železarni Štore nista doprinesli kaj več, kot da je skupna izpolnitev le 90 %. Polletna blagovna proizvodnja je na ravni načrtovane količine v železarni Ravne, 2 % nad načrtom v železarni Štore in 10 °/o pod načrtom v železarni Jesenice. V primerjavi z dosežkom iz prvega polletja 1979 je letošnja polletna proizvodnja celo okoli 2500 ton manjša, kar pa je zopet posledica slabe proizvodnje v železarni Jesenice. Primerjava za posamezne železarne namreč pokaže, da so letos v železarni Ravne izdelali za prodajo praktično enako količino kot do polletja 1979, v železarni Štore nekaj nad 10.700 ton več in v železarni Jesenice še toliko manj kot v lanskem letu, tako da je nastal v seštevku vseh treh železarn preje navedeni zaostanek. Predelovalci žice v juniju niso izpolnili mesečnega načrta. Najbolj so se mu približali v Žični, kjer so zaostali le za 13 ton. Drugi trije so vsi dosegli po 94 % mesečnega načrta, tako da znaša skupna izvršitev 96 %>. Polletni načrt so izpolnili v Plamenu 100 %, v Žični 101 %>, v Verigi 99 % in v Tovilu 90 %. V primerjavi z enakim obdobjem v letu 1979 so dosegli v Plamenu za 4 °/o in v Žični za 23% večjo proizvodnjo, manjšo pa v Tovilu za 3 % ter v Verigi za 15 %, tako da je skupna letošnja polletna proizvodnja za 2 % večja od lanskoletne. Blagovna proizvodnja za prvo polletje letošnjega leta znaša za sestavljeno organizacijo 95 °/o zbirnega načrta in je za 2074 ton manjša, kot je bila po šestih mesecih v preteklem letu. Glede na posamezne skupine proizvodov je ob polletju stanje izpolnjenega načrta naslednje: — Čeprav je letošnja proizvodnja surovega železa za trg več kot dvojna glede na lanskoletno, znaša zaostanek za polletnim načrtom 6 °/o. — Pri toplo valjanem jeklu je zaostanek še večji, in sicer znaša 8°/«. Prodaja polizdelkov je nižja za okoli 4000 ton, skoraj enaka količina zaostanka je pri valjani žici in nekaj manjša pri proizvodnji srednje in tanke pločevine. — Proizvodnja kovane robe je 9 °/o nad načrtovano količino. — Tudi vlečenega, luščenega in brušenega jekla so izdelali 5% več, kot je predvideval polletni načrt. — Podoben kot pri valjani žici je zaostanek vlečene žice, saj znaša skoraj 5000 ton. Pri tem je prikrajšana za vložek lastna predelava v slovenskih železarnah in seveda tudi drugi porabniki. — Proizvodnja hladnih valjarn, čeprav zaostaja 2 “/o za načrtom, je kar za 22°/o večja kot po prvih šestih mesecih leta 1979. Če bo v drugem polletju vsaj enaka kot v prvem, bo letos blizu 120.000 ton. — Hladno oblikovani profili močno zaostajajo za lansko proizvodnjo, polletni načrt pa je izpolnjen 78 «/o. — Pri litini ni problemov glede količin proizvodnje, saj je polletni načrt jeklolitine presežen za 19 °/o in sive litine za 15 %>. — Proizvodnja vzmeti je tudi za 7 °/o večja, kot znaša polletni načrt, in je uspešna. — Proizvodnja žičnih izdelkov je v železarni Jesenice 2 % nad polletnim načrtom. — Pri proizvodnji strojev in strojnih delov, kljub izrednemu podatku v juniju, saj je mesečna izvršitev v železarni Ravne 179 % in v železarni Štore 106 %, v nobeni organizaciji niso dosegli polletnega načrta, in je skupna izvršitev 97 %>. — Pri konfekcioniranih izdelkih železarne Jesenice, kamor štejemo vratne podboje in okenske okvire, cestne odbojnike, jeklene opaže in drugo, je polletna proizvodnja izpolnjena le 86 %>. — Še nekaj slabša je bila proizvodnja pnevmatskih strojev in orodja v železarni Ravne, saj mesečna izpolnitev 73 °/o v juniju ni pripomogla, da bi bila polletna izvršitev kaj več kot 82 %>. — Proizvodnja rezilnega orodja v železarni Ravne je tudi le 76 % polletno načrtovane količine. — V železarni Štore so v juniju prvič dosegli mesečno količino 500 traktorjev, kar je tudi letošnji poprečni mesečni načrt, polletni načrt pa so izvršili 87 %. Pregled pokaže, da je v železarnah najslabše izvrševanje pri izdelkih najvišje stopnje predelave. V ciljih našega razvoja pa smo si postavili nalogo, da bomo prav taki proizvodnji posvetili največ pozornosti, saj tudi največ pripomore k uspešnemu poslovanju. Tudi pri predelovalcih žice so doseženi po proizvodnih skupinah različni rezultati: — Polletni načrt proizvodnje vijakov so presegli v Plamenu in v Verigi, zaostali pa v Tovilu. Skupna izvršitev znaša 103 %>. Naj večji zaostanek je pri proizvodnji kovinskih vijakov v Tovilu, saj znaša 12 %>. Letošnja polletna proizvodnja vijakov je za 2 %> manjša od lanskoletne. — Proizvodnja matic je v Plamenu po šestih mesecih 94%. V primerjavi s polletjem leta 1979 je letošnja proizvodnja za 3% manjša. — Proizvodnja zakovic je bila dobra in so vsi trije proizvajalci: Plamen, Tovil in Veriga presegli polletni načrt tako, da znaša skupna izvršitev 104%, kar je za 10 % več, kot je bilo doseženo v lanskem polletju. — Proizvodnjo razcepk so izpolnili v Verigi 65 %, proizvodnjo žičnikov 106 %, vlečenje žice za prodajo pa so letos opustili. — Proizvodnja verig je bila le tolika, da so izvršili 89 % polletnega načrta. Visokoodpornih verig so naredili komaj nekaj več kot polovico v polletju načrtovane količine. Pri proizvodnji sidrnih verig je 11 % zaostanka za polletnim načrtom. Samo navadnih verig so proizvedli 14 % več, kot je bilo načrtovano. V primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta je letošnja proizvodnja verig za 16 % manjša. — V Žični so presegli polletni načrt le pri proizvodnji varjenih mrež, kar je količinsko sicer naj-večja postavka, vrednostno pa je manj pomembno. Pri proizvodnji sit znaša zaostanek 34 %, pri proizvodnji trakov 15 %, pletiv 1 %, vzmeti 29 %. V primerjavi z dosežki v prvem polletju preteklega leta je letošnja proizvodnja, dosežena v šestih mesecih, bistveno večja pri vseh drugih skupinah izdelkov, razen pri vzmeteh, kjer so izdelali 7 % manj. S podatki o letošnjem izvozu smo lahko prav zadovoljni, čeprav je bil polletni količinski načrt izveden le 82 %, vrednostni pa 84 %. V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta je bil letošnji izvoz za 16 % večji, vrednost pa kar za 50% večja, in od tega 61 % večja za konvertibilno področje. V tem je naj večji uspeh letošnjega izvoza. Manjši izvoz kot v lanskem polletju so imeli letos v Plamenu, Tovilu in Žični. Polletni načrt izvoženih količin so dosegli v železarni Ravne in v Plamenu. Vrednostni načrt izvoza so presegli le v Plamenu. V primerjavi z lanskim letom so izvoz najbolj povečali na Ravnah, in to za 51 %, pri 50% povečanju vrednosti izvoza. Močno povečanje, in to za 22%, je bilo doseženo tudi v Verigi, pri 50% povečani vrednosti izvoza. V železarni Store so povečali količino izvoza in sicer le za 12 %, vrednost pa kar za 78%. Tudi jeseniški izvoz je bil glede na lanskoletni dosežek ugoden (ob 4% povečanju količine 32 % povečane vrednosti proizvodnje). Gotovo vas bo zanimalo, kako je letos z našim uvozom in koliko ga pokrivamo. V šestih mesecih je vrednost uvoza nekaj več kot 8.8 mio $ večja, kot je bila skupna vrednost izvoza slovenskih železarn. Pri tem je treba posebej poudariti, da je delež vrednosti za potrebni repromate- rial znašal 93 %>. Čeprav so v teku obsežne investicije, je delež uvožene opreme le neznaten. Izpolnjevanje načrta vrednosti prodaje poteka vzporedno z izvrševanjem blagovne proizvodnje neugodno. Junija so sicer v železarnah načrt vrednosti prodaje presegli za 5 %>. Uspešna prodaja je bila predvsem v železarni Ravne, kjer so načrt presegli za 33 %>, v železarni Store so ga presegli za 12 »/o, v železarni Jesenice pa so ga izpolnili le 89®/o. Polletni načrt so dosegli v železarni Jesenice 87 %>, v železarni Ravne 105 %> in v železarni Store 101 %>. Zaostanek železarne Jesenice je tolikšen, da je tudi skupna polletna izvršitev 95 °/o. Med predelovalci žice niso dosegli polletnega načrta prodaje v Verigi (le 87 %>), drugi so načrt presegli, vendar je skupno za predelovalce vrednost prodaje 1 %> pod polletnim načrtom. ne imajo specificiranih 5679 ton naročil in njihove dobave znašajo 3210 ton. Katere težave pa so bile vzrok za slabe junijske dosežke? Na plavžu št. 2 železarne Jesenice so imeli 25 ur zastoja zaradi predora tekočega grodlja. V SM jeklarni so zaradi okvare na eni od peči obratovali 11 dni s štirimi pečmi namesto s petimi. V jeklarni jim manjka tudi delovne sile. Na napravi za neprekinjeno vlivanje so dosegli 3786 ton, kar je doslej največja mesečno dosežena količina. Dosegli so tudi predvideni asortiment. V valjarni so imeli preveč vzdrževalnih zastojev. Zastoji so bili tudi zaradi pomanjkanja vložka (v valjarni žice 44 ur). Valjarna debele pločevine je pričela obratovati le na dve izmeni. Pomanjkanje vložka je bil tudi vzrok, da niso izpolnili načrta V valjarni 1 so imeli daljše popravilo, kot so sicer načrtovali, delavci, ki jih je že tako primanjkovalo, pa so koristili redne letne dopuste. Čeprav je bilo tudi v valjarni 2 veliko pomanjkanje delovne sile in vložka, so le izpolnili proizvodni načrt. V livarnah, prav tako pa tudi pri predelovalcih žice, je posebej poudarjeno pomanjkanje delovne sile. Za predelovalce naj navedem še, da je poleg pomanjkanja vložka za nekatere proizvode vzrok za nižjo proizvodnjo od načrtovane tudi pomanjkanje naročil. Tokrat sem malo več napisal o vzrokih za nižjo proizvodnjo od načrtovane. Vidimo, da so prekomerni vzdrževalni zastoji pri pečeh često posledica slabe kakovosti v ognju odpornega materiala. Prekomerni zastoji transportnih sredstev in proizvodnih naprav so posledica mehanskih ali električnih okvar. Zastoji so daleč večji od najboljših dosežkov, in trdim, da so celo precej daljši od normalnih poprečnih zastojev, običajnih npr. v valjarnah. Dobro, pomanjkanje vložka je lahko odraz specifičnih občasnih pogojev. Toda pomanjkanje delovne sile, posebno v vročih obratih, je že dolgo prisotno! Velika odsotnost z dela je letos verjetno presegla podatke za isto obdobje preteklih let. Prav sedaj, ko načrtujemo razvoj za naslednje srednjeročno obdobje, so vse to dejavniki, ki jih moramo tudi upoštevati, predvsem pa čimprej ukrepati, da bi ublažili njihov vpliv že na letošnje delo v proizvodnji in na poslovne uspehe. Milan Marolt Nabava in prodaja doma, uvoz, izvoz Elektrovarilec Polletni načrt vrednosti prodaje je bil za sestavljeno organizacijo Slovenske železarne izpolnjen 95 »/o, pri tem pa je letošnja vrednost prodaje v šestih mesecih za 27°/o večja, kot je bila v enakem obdobju lani. Realizacijo medsebojnih dobav je težko podrobno razčlenjevati. Večkrat navidez količinska izvršitev prav malo pomeni (če mogoče prav najbolj potrebni vložek za programirano proizvodnjo ni bil dobavljen). Možno je tudi, da so dobili v eni delovni organizaciji ali tozdu pokrite skoraj vse potrebe, v drugi pa so morali menjati program ali celo zadrževati proizvodnjo. Vsakdo bo pač gledal na podatke s svojega stališča, vendar naj za splošno oceno služijo naslednji: — železarna Jesenice je doslej sklenila toliko pogodb, da bi morale letošnje dobave znašati 20.150 ton; od tega imajo specificiranih 14.965 ton naročil; polletne dobave so znašale 6653 ton — železarna Ravne je sklenila pogodbe za 14.040 ton letne dobave; od te količine so dobili specificiranih naročil za 10.645 ton, dobavili pa so 6786 ton — v železarni Store so sklenili pogodbe za 6460 ton; od te količi- proizvodnje v hladni valjarni na Beli. Velika odsotnost z dela je bila vzrok za nižjo proizvodnjo v Žičami. Težave z vložkom so se odražale tudi pri nadaljnji predelavi (kot pri profilarni, jeklovleku, elektrodah in žebljarni). V železarni Ravne so imeli popravilo težke proge, in to je vplivalo tudi na delo v jeklarni, kjer so izvedli remont električne obločne peči. Zato je bila proizvodnja manjša. Največ problemov je zaradi pomanjkanja delovne sile v vročih obratih in zaradi velike odsotnosti z dela. V vseh železarnah, predvsem v jeklarni, se pritožujejo nad slabo kvaliteto v ognjeodpornih materialnih, kar povzroča večje zastoje in večjo porabo teh materialov, s tem pa manjšo proizvodnjo in večje stroške. Večjo okvaro na novi peči so imeli v jeklarni železarne Store. Porušitev oboka v raztopljeno jeklo v peči je povzročila izmet taline skozi vrata peči. Jeklo je zalilo napravo za nagibanje peči. Popravilo je trajalo celih 100 ur, s tem pa se je proizvodnja zmanjšala za 1000 ton. (Nadaljevanje s 1. strani) boljšala prodaja krčilnih odkovkov. TOZD JEKLOVLEK. Tozd tudi v juniju beleži dobre prodajne rezultate na domačem trgu. Težave pa nastajajo pri brušenem jeklu, in to predvsem zaradi pomanjkanja vložka, ter pri vlečeni žici, kjer kapacitete termične obdelave niso usklajene. TOZD STROJI IN DELI. Plan realizacije sestavljenih izdelkov ni izvršen predvsem zaradi pomanjkanja naročil, velik problem pa povzroča tudi neizvrševanje pogodbenih obveznosti, kot na primer valji za Sisak (dobavni termin junij — julij 1980), kjer do danes še niso skovane vse pozicije. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Plan prodaje tozda je glede na prejšnji mesec sicer nekoliko manjši, vendar znaša v skupnem še vedno prek 100 odst., kar gre v glavnem na račun redne proizvodnje lafet in orodja za pnevmatične stroje. Ob pomanjkanju votlosvedrnega jekla iz uvoza je proizvodnja vrtalnega orodja še vedno minimalna. TOZD INDUSTRIJSKI N02l. Količinski in vrednostni plan realizacije pri nožih in brzoreznem rezilnem orodju je bil presežen, kljub temu pa obstaja močan pritisk in nezadovoljstvo kupcev, ki imajo naročeno upogibno orodje. Zaradi pomanjkanja skobeljnih kapacitet pa se ta problematika ne premakne z mrtve točke. Neresna je tudi proizvodnja tobačnih nožev, saj znaša dolg za leto 1979 še prek 4000 kosov. TOZD VZMETARNA. Tozd za junij ni dosegel predvidenega mesečnega plana na domačem trgu. Vzrok je predvsem v letnih dopustih in večjem izvozu. UVOZ Zaradi devalvacije v juniju se je že tako neugodno stanje v uvo- zu še poslabšalo, saj so se uvozni artikli podražili za 30 odstotkov. Da pa bi se to povišanje vsaj delno ublažilo, je bila ukinjena 10-odstotna posebna carinska taksa, tako da znaša povišanje le 20 odstotkov. Avtomatično pa so se zmanjšali tudi vsi že tako omejeni kontingenti, in so tako, kot npr. pri brusnih ploščah, pokrite le še potrebe za uvoz v III. kvartalu, uvoz v IV. kvartalu pa ostaja vprašljiv in odvisen od morebitne dodatne dodelitve. Enako je s kontingenti za uvoz orodja, reprodukcijskega materiala za proizvodnjo stiskalnic itd. Kljub težavam pa zastojev v proizvodnji zaradi uvoznih artiklov ni bilo. Vloge za odobritev uvoza, opreme in delov za investicijsko vzdrževanje v letu 1980 so bile pozitivno rešene, tako da bo možen uvoz vsaj tiste opreme, ki je bila prijavljena v letu 1979 in že delno ali v celoti plačana. IZVOZ Četudi v prvi polovici meseca ni kazalo, da bomo v juniju izvozili več kot v poprečju v prejšnjih mesecih, smo v zadnjih 10 dneh povečali odpremo toliko, da smo dosegli 98,5 odst. plana izvoza. Tudi kumulativni izvoz prvega polletja je bil uspešen, saj smo presegli izvoz v konvertibilnih devizah za 5 odstotkov. Kljub razmeroma velikemu obsegu junijske realizacije dobavne roke še vedno prekoračujemo. Zlasti pri nekaterih naročilih za valjano jeklo smo prišli v kritičen položaj, tako da so nam kupci grozili s stornom ali plačilom razlike v ceni, če bi bili prisiljeni nabaviti material iz zalog. Do 30. junija je bilo za letošnje leto že sklenjenih toliko pogodb, da je možnost izpolnitve letošnjega načrta izvoza v konvertibilnih devizah zagotovljena, skrbeti pa bo treba le, da se rokov dobav sklenjenih pogodb strogo držimo. NOVI ORGANI SINDIKATA SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE 7. julija 1980 je imel koordinacijski odbor sindikata OSZD Slovenske železarne na Teharjih volilno konferenco. Poročilo o delu odbora v pretekli mandatni dobi je podal predsednik Lojen. V razpravi so spregovorili o vzrokih za premajhno proizvodnjo, za slabo dobavo reprodukcijskih materialov in za slabo organizacijo dela; o problematiki inovacij, stanovanj in nagrajevanja po delu; o sistemu informiranja v DO v okviru SOZD S2; o investiranju v DO SOZD S2; o premajhni povezanosti TOZD na vseh področjih (preslabo sodelovanje delavcev in poslovodnih organov); o zanemarjanju samoupravnih splošnih aktov... Po razpravi so sprejeli naslednje pomembnejše sklepe: — preučiti je treba možnosti za učinkovito in načrtno vključitev v dograjevanje in oblikovanje razvoja S2 v srednjeročnem obdobju 1981—1985; — čimprej je treba urediti samoupravne splošne akte o nagrajevanju po delu; V drugi polovici julija so komisije za gospodarjenje v tozdih in delovnih skupnostih ocenile opravljanje del in nalog tozdov skupnih in spremljajočih dejavnosti za prvo polletje 1980. Večinoma so za doseženi učinek predlagali faktor 1. Ob nekaterih pohvalah pa so se nabrale tudi kritične pripombe. Poglejmo oboje, kakor je zabeleženo v zapisnikih! Tozd jeklolivarne in kovačnice sta najvišje (1,01) ocenila TOZD ETS za izredno dobro redno in preventivno vzdrževanje v vseh pogledih. Kovači so nad 1 ocenili še SGV, transport, kontrolo kakovosti in del. skupnost za gospodarjenje. Zato pa so slabo oceno (0,995) zapisali delovni skupnosti za kadre in splošne zadeve zaradi (citat iz zapisnika) »slabe kadrovske evidence, nezadostnega sodelovanja in neažurnega delovanja na področjih socialnih, invalidskih in kadrovskih zadev«. Jeklolivarna je tozdu raziskave in razvoj zapisala oceno 0,99, ker po njihovem mnenju oddelek za investicijsko dejavnost ni uspešno opravil svojih nalog pri nabavi in montaži novih naprav za odpraševanje v čistilnici in ker njegovi nadzorni organi niso učinkovito ukrepali pri pokrivanju strehe podajška hale jeklarne in jeklolivarne. (O tem smo pisali v prejšnji št. Fužinar-ja). V tozdu stroji in deli pa niso bili zadovoljni z delom tozda komerciala, ker jim primanjkuje naročil za posamezne izdelke in zato stroji niso zadosti zasedeni. Ker TOZD SGV takrat, kadar vzdrževanja ne more v redu opravljati, vali krivdo na pomanjkanje delavcev, v strojih in delih predlagajo, naj o tem reče svoje poslovodni odbor. Komisija tozda SGV predlaga, naj se ustrezni samoupravni akti — dosledno moramo izvajati pravilnik o inovacijah v SOZD S2; — v delovno tekmovanje kovinarjev moramo vključiti čimveč delavcev; — tesneje moramo sodelovati z republiškim odborom sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije. Delegati so razrešili stari KO in izvolili novega predsednika KO sindikata SOZD S2 ter komisije pri KO. Novi predsednik odbora je postal Franc Košak, predsednik komisije za borce bo Mitja Šipek, predsednik komisije za invalide pa Jože Gruden st. (vsi trije so iz naše železarne). Razen teh so bile izvoljene še komisije za šport in rekreacijo, za kulturo, za inovacije, za odlikovanje, kadrovska komisija in nadzorni odbor. V vseh imamo svoje predstavnike. Odbor je sprejel program dela in finančni načrt za leto 1980. Gregorju Klančniku so se zahvalili za pomoč pri delu. spremenijo v tem smislu, da bi tudi tozdi spremljajočih dejavnosti in delovne skupnosti lahko ocenjevale tozde osnovnih dejavnosti, s čimer bi bili v enakem položaju. V tozdu ETS so sicer tudi vsem enako dodelili faktor 1, imeli pa so kljub temu naslednje pripombe: — Ocenjevanje brez enotnih meril je težko, zato jih je treba izdelati. — Proizvodne tozde bi bilo treba ocenjevati po tem, koliko skrbno upravljajo svoje stroje in naprave. — Delovni skupnosti za gospodarjenje predlagajo, da bi skupno rešili vprašanje prihodka tozda ETS. Odprto je tudi vprašanje dela pri investicijskem vzdrževanju in investicijah, ker delež participacij, ki jo dobiva, se s širjenjem teh del zmanjšuje od proizvodnih tozdov. Pravočasno želijo prejemati tudi potrebne analize. Ocene, predlogi in pripombe komisij opozarjajo vsaj na naslednje: * Merila za ocenjevanje je treba preveriti in po potrebi dodelati. * Če bomo v prihodnje vnaprej jasno vedeli, da za morebitno slabše delo ene službe ali oddelka ali celo le nekaj posameznikov nosi posledice vsa delovna skupnost ali tozd, bomo najbrž znali s primerno budnostjo ali nadzorom napake sproti odpravljati. Kolikor pa bodo težave objektivne, se bomo verjetno potrudili uporabnike o tem čimprej obvestiti. * Kritika je podobna zdravilu: malokdaj je sladka, a je lahko koristna. Morda nam pa res pomaga po malem razrešiti večne vozle tiste splošne (neodgovorno- sti za počasnosti, lagodnosti ali celo malomarnosti, zaradi katerih smo bili v preteklosti tako radi vsi krivi za vse, pa tako malokdaj kdo konkretno za kaj. Pravične ocene so zato lahko korak k odgovornejšemu delu. M. Kolar »V TOZD valjarna so stabilizacijski ukrepi predvsem usmerjeni v izboljšanje delovne in tehnološke discipline, medsebojnih odnosov in za čim večjo produktivnost,« je najprej dejal Rade Radovič, sekretar osnovne partijske organizacije. Tudi valjarji so že kmalu po sprejetju zaključnega računa za leto 1979 sprejeli akcijski program za uresničitev politike stabilizacije. Dopolnili pa so ga še ob pregledu poslovanja ob prvem kvartalu. Vanj so predvsem zapisali, kako bodo morali delati in gospodariti, če bodo hoteli izpolniti letošnje planske obveznosti. Da ne bi pri realizaciji stabilizacijskega akcijskega programa prihajalo do nasprotij, so konkretne naloge in zadolžitve dali komunistom na delovnih mestih in delovnih sredinah. Kljub temu, da danes ravenski valjarji že ugotavljajo, da so pri uresničevanju stabilizacijskih ukrepov na nekaterih področjih kar uspešni, s tem še ni rečeno, da so z dosedanjimi uspehi zadovoljni. Kot pravijo sami, bi lahko bili še bolj uspešni, če v vsakdanji proizvodnji ne bi imeli kup težav in Pripomba Ocene so že dale prvi rezultat: predstavniki ene od slabše ocenjenih služb so skupaj s predstavniki tozda konkretizirali nepravilnosti ter se dogovorili, kako jih odpraviti. — Posnemanja vredno! problemov. Še vedno imajo visok odstotek bolniškega staleža, pa tudi drugih neopravičenih izostankov je še nekaj. Ker se odstotek bolniške še kar naprej dviga, so komunisti sklenili, da naj socialna služba dejansko preuči, kje so vzroki, da valjarji toliko bolujejo. Veliko težav pa valjarjem delajo tudi ozka grla v proizvodnji. Do teh prihaja po besedah sekretarja Radoviča predvsem zaradi zastarele tehnologije valjanja jekla, pa tudi zaradi zastarelega strojnega parka. Tako vse češče prihaja do nekajdnevnih zastojev pri blumingu ter na srednji in težki valjarski progi. Problemi pa se kopičijo tudi zaradi občasnega nekvalitetnega vložka (ingotov). 2aradi vseh teh problemov, predvsem pa zaradi nadvse potrebnega prehoda na bolj zahtevni proizvodni porgram valjanja jekla in zahtev na tujih tržiščih so valjarji že leta 1979 sestavili načrt modernizacije TOZD valjarna. Ta je bil lani sprejet v SOZD Slovenske železarne in na gospodarski zbornici Slovenije. Kljub nujnosti posodobitve nekaterih oddelkov v valjarni in Pri signiranju ČISTI RAČUNI - DOBRI PRIJATELJI Med železarji komunisti OO ZKS TOZD VALJARNA odobreni novi investiciji pa je prišlo do težav pri izdelavi finančne konstrukcije. Tega pa valjarji skoraj ne morejo razumeti. Sprašujejo se, kako je to možno in kako je lahko prišlo do problemov ravno sedaj, ko pomoč potrebujejo oni. Pravijo namreč, da so leta združevali sredstva in to počno še danes, in da so s tem marsikateremu tozdu pomagali do napredka. Zato menijo, da jim bodo sedaj pomagali tudi drugi. Kljub temu, da v tem času še ni zelene luči za njihovo investicijo, jim volje do dela ne manjka. Dobro se namreč zavedajo, da bo tudi njihova posodobitev nekoč prišla na vrsto. (Po drugih virih smo zvedeli, da bo to že baje kmalu, saj bodo že v tem letu zagotovljena sredstva.) »Z novo investicijo nameravamo valjarji posodobiti nekatere naše oddelke. Tako bomo posodobili ogrevne peči za srednjo in lahko progo. S posodobitvijo bi radi pridobili tudi nove kapacitete za termično obdelavo. Na blumingu bomo globinske peči priključili na zemeljski plin. Komunisti te osnovne partijske organizacije so na zadnjih dveh sestankih obširno in temeljito razpravljali in se opredelili za stabilizacijske ukrepe, ki jih je sprejel ZIS. »Da bi razprave dovolj obširno in kvalitetno potekale, smo za pripravo teh zadolžili nekatere komuniste. Tako smo posebej izpostavili vlogo komunistov pri uresničevanju politike stabilizacije. Zavedamo se namreč, da komunist ni samo komunist na partijskem sestanku, ampak da mora sprejeta stališča uresničevati in širiti tudi v sredini, kjer dela in živi,« je dajal Boris Ka-stivnik, sekretar OO ZKS TOZD ETS. »Ra*'no na tem področju je bilo in je še mogoče čutiti določeno pasivnost, ki pa jo moramo enkrat za vselej odpraviti. Ne sme biti naš cilj samo, da bomo sprejemali sklepe za sklepi, jih uresničevali (ali pa tudi ne) v okviru skupine 26 komunistov, kolikor sedaj šteje naša OO ZKS.« Komunisti OO ZKS TOZD ETS pa so za dosledno uresničitev politike stabilizacije sprejeli vrsto nalog in ukrepov. O tem Boris Kastivnik: »Na zadnjem sestanku komunistov smo se dogovorili za naslednja stališča: — osnovna partijska organizacija predlaga vsem delovnim skupinam v TOZD ETS, da se morajo na prvih sestankih temeljito seznaniti s sklepi OO ZKS, ki so bili sprejeti v zvezi z uresničevanjem ekonomske stabilizacije. Posebno nalogo pa imajo pri tem komunisti, ki morajo pri razpravah pomagati vodjem delovnih skupin. — Moramo se maksimalno angažirati pri racionalni - porabi električne energije. Naloga vseh je, da spremljamo, nadziramo in opozarjamo na napake oz. na razsip-niško porabo električne energije. Ob tem pa se moramo tudi zavedati, da že manjši in manj pomembni posegi pomenijo oz. bodo Opravili bomo rekonstrukcijo strojnega parka na težki valjar-ski progi in uredili razrez gredic. V adjustaži pa naj bi uredili rav-nalne stroje in loščilno linijo,« je dejal Rade Radovič. Zapisati še velja, da komunisti pri uresničevanju politike stabilizacije in težavah, ki jih pestijo, ne zanemarjajo dela v osnovni partijski organizaciji. Tako so se letos že petkrat sestali. Pa tudi drugače so dokaj aktivni v samoupravnih organih, v krajevni skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Da bodo mnogi nalogam, ki jih pred njih postavlja zveza komunistov, v popolnosti kos, so se domenili, da bodo že jeseni imeli organizirano idejnopolitično izobraževanje za vse komuniste. Na zadnjem sestanku osnovne organizacije pa so spregovorili tudi o delu mladinskega aktiva. Pri tem so ugotovi j ali, da mladi delavci v valjarni, ki so organizirani v aktiv ZSMS, dokaj uspešno delujejo. Tako je njihovo prisotnost čutiti na vseh področjih. Najbolj razveseljivo pa je, da so tudi dobri delavci in prijatelji. pomenili velike prihranke. — Za izvajanje teh nalog bomo morali izboljšati organizacijo dela in zadolžiti posamezne vodilne in vodstvene delavce, da s konkretnimi predlogi in posegi uresničujejo sprejete sklepe in naloge. V sodelovanju z odgovornimi delavci iz ostalih TOZD pa bo potrebno skupno dogovarjanje za boljšo uporabo vseh vrst energije. Zato so še posebej zadolženi strokovni delavci naše delovne sredine (prehod na ogrevanje z zemeljskim plinom in meritve na agregatih in napravah.) Zaradi boljšega in lažjega uresničevanja sprejetih nalog in ukrepov bo vsekakor treba pozornost posvetiti nadaljnjemu strokovnemu usposabljanju vseh naših kadrov. Pri tem pa se bodo morali vključiti vsi strokovnjaki iz TOZD ETS in zunanji sodelavci. Glavno vlogo pri tem pa naj bi prevzelo elektrotehnično društvo,« poudarja Boris Kastivnik. Kljub aktivnosti, ki je precej prisotna tudi v TOZD ETS za uresničitev politike stabilizacije, pa komunisti niso niti za hip zanemarili partijskih dolžnosti. Ta ko so se morali junija in julija večkrat sestati zaradi nekaterih pomembnih zadev. Pri sklicu pa so imeli tudi nekaj težav, saj so morali zadnji sestanek sklicati dvakrat. Sele pozneje so ugotovili, da nesklepčnosti niso bili krivi samo dopusti, ampak tudi neresnost nekaterih komunistov. Da se ne bi tako večkrat zgodilo, so že sklicali posvet komunistov, na katerem so se dogovorili, da bodo uvedli posebne ukrepe in da bodo na prvem jesenskem sestanku temeljito analizirali delovanje in neodgovornost komunistov. Če bo treba, bodo neodgovorne komuniste tudi partijsko kaznovali. Komunisti OO ZKS TOZD ETS pa so na vseh sestankih letos, (imeli so štiri), namenili posebno pozornost izobraževanju. V ta namen so zadolžili komunista, da pripravi krajše predavanje iz aktualne problematike. Kljub temu, da na tem področju šele orjejo ledino, so že vidni nekateri uspehi. 2e v jesenskem delu pa se bodo udeležili nekaterih predavanj, ki jih pripravlja marksistični center pri študijskem središču CK ZKS za Koroško. Tudi o tehnološki in delovni disciplini so zadnje čase razpravljali delavci v TOZD ETS. Pri Odbor za gospodarjenje je na svoji 13/11-80 seji obravnaval 30 inovacij in pozitivno rešil naslednjih 25: Jožetu Poriju in Štefanu Kameniku iz tozda stroji in deli je bilo dodeljeno tretje nadomestilo 19.907,70 din za izboljšavo rezkanja deteljic na pilger valjih. V četrtem in petem letu uporabe izboljšave je bilo poprečno letno prihranjenih 447.116 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Drugo nadomestilo je bilo dodeljeno naslednjim avtorjem: — Karlu Polancu, Ivanu Kameniku in Andreju Plohlu za izboljšavo gašenja drobnih odlitkov. V drugem in tretjem letu je bil z uporabo izboljšave dosežen poprečni letni prihranek 1,293.207 din. Nadomestilo znaša 23,932,10 din, pri delitvi pa so udeleženi Polanc s 50, Kamenik s 30 in Plolh z 20 odstotki. — Ferdu Mirkacu iz tozda jek-lolivarna za izboljšavo obzidave ponovc za ročno vlivanje. V drugem in tretjem letu je bilo z uporabo izboljšave poprečno letno prihranjeno 146.362 din, nadomestilo pa znaša 2.463,60 din. — Alojzu Štreklju iz tozda valjarna za spremembo kalibracije na lahki progi. V drugem in tretjem letu je bilo z uporabo inovacije prihranjeno poprečno letno 4,680.646 din, nadomestilo pa znaša 57. 806,45 din. — Zvonku Kremljaku, Francu Rusu in Viktorju Pesjaku za rekonstrukcijo naprave za razrez palic v valjarni. V drugem in tretjem letu je bilo prihranjeno po- tem so ugotovili, da v tozdu še imajo nekaj takih, ki kršijo delovne dolžnosti, vendar jih je zelo malo. Precej pa moti delavce v ETS, da se v železarni disciplina kljub ukrepom ni bistveno izboljšala. Še vedno se pojavljajo številne skupine delavcev iz drugih tozdov, ki predčasno zapuščajo svoja delovna mesta. Franc Rotar prečno letno 1,379.890 din. Nadomestilo znaša 19.839,10 din, pri delitvi pa so udeleženi: Kremljak s 60, Rus s 25 in Pesjak s 15 odstotki. — Vinku Hrovalu in Jožetu Rezarju za izdelavo priprave za zari-sovanje valjev. V drugem in tretjem letu je bilo z uporabo izboljšave prihranjeno 56.120 din. Nadomestilo znaša 5.142,75 din, pri delitvi pa sta udeležena: Hroval s 75 in Rezar s 25 odstotki. — Janku Gnamušu, Francu Ja-blanšku, Ivanu Kotniku in Alojzu Lasniku za izboljšavo vpenjanja pločevinskih nožev pri popuščanju. V drugem in tretjem letu ie bilo z uporabo izboljšave prihranjeno poprečno letno 2,889.943 din. Nadomestilo znaša 31,919,60 din, pri delitvi pa so udeleženi: Gnamuš in Jablanšek s po 37,5 odstotki ter Kotnik in Lasnik s po 12,5 odstotki. —• Zvonku Škegru in Maksu Habru za uvedbo vtiskavanja oznak na cilindre pnevmatičnih kladiv. V drugem in tretjem letu je bilo poprečno letno prihranjeno 27.745 din. Nadomestilo znaša 2.619,65 din, delita pa si ga na polovico. Prvo nadomestilo je bilo dodeljeno naslednjim avtorjem: —- Antonu Rusu in Vinku Kru-šiču iz tozda strojno gradbeno vzdrževanje za rekonstrukcijo peskometa v jeklolivarni. V prvem letu je bilo z izboljšavo prihranjeno 71.403 din. Nadomestilo znaša 5.998,55 din. delita pa si ga na polovico. — Francu Štinjeku, Francu Hartmanu, Alojzu Hrašanu in Ja- Slutnja tovarne OO ZKS TOZD ETS INOVACIJE kobu Logarju za spremembo ka-libracije na 3. ogrodju srednje proge. V prvem letu je bilo prihranjeno 3,321.319 din. Nadomestilo znaša 54.213,20 din, delijo pa si ga na enake dele. — Jožetu Močivniku iz tozda stroji in deli za izboljšanje poliranja središč valjev. V prvem letu je bilo z izboljšavo prihranjeno 49.266 din, nadomestilo pa znaša 4.341,30 din. — Karlu Babiču iz tozda stroji in deli za izboljšavo obdelave glave vretena za stiskalnice. V prvem letu je bilo z izboljšavo prihranjeno 49. 749 din, nadomestilo pa znaša 4.379,90 din. — Francu Mesnerju iz tozda pnevmatični stroji in Janezu Štiglicu iz tozda kovinarstvo za izboljšavo tehnologije struženja vencev. V prvem letu je bilo z izboljšavo prihranjeno 394.900 din. Nadomestilo znaša 11.398 din, pri delitvi pa sta udeležena: Mesner s 85 in Štiglic s 15 odstotki. — Milanu Kragelniku iz tozda rezalno orodje za izboljšavo stroja za rezkanje krožnih žag. V prvem letu je bilo z izboljšavo prihranjeno 371.531 din, nadomestilo pa znaša 17.489 din. — Ivanu Kosu in Jerneju Novaku iz tozda rezalno orodje za izboljšavo vpenjanja krožnih žag in utomih rezkarjev. V prvem letu je bilo z izboljšavo prihranjeno 473.795 din, nadomestilo pa znaša 18.165,25 din. Pri delitvi sta udeležena Kos s 60 in Novak s 40 odstotki. Avtorjem inovacij, pri katerih ni bilo moč ugotoviti povečanega dohodka, so bila dodeljena naslednja enkratna pavšalna nadomestila: — Francu Štinjeku iz tozda valjarne dvakrat po 1.500 din za izdelavo novega nosila za dovodke in izboljšavo nameščanja vodila na petem ogrodju srednje proge. — Ladislavu Bobeku iz tozda stroji in deli 700 din za izboljšavo mazanja na stiskalnicah DE 500-07. — Adamu Zihu iz tozda stroji in deli 4.000 din za izboljšavo rezkanja letev za stiskalnice. — Konradu Kristanu iz tozda stroji in deli 1.500 din za izboljšavo mazanja ekscentra na stiskalnici EE 100. — Stefanu Mešnjaku in Maksu Habru iz tozda stroji in deli, obema po 1.300 din za izdelavo pri-Drave za brušenje kalupov za traktorske gume. — Petru Wlodygu, Ivanu Jehartu in Maksu Habru iz tozda stroji in deli, vsakemu po 2.000 din za izboljšanje vtiskovanja osovin v gosenične členke. — Ivanu Zagerniku in Maksu Habru iz tozda stroji in deli, obema po 600 din za izdelavo priprave za lepanje sedežev ventilov. — Ivanu Jehartu in Maksu Habru, obema po 1.800 din za izdelavo priprave za posnemanje robov. — Andru Džuri iz tozda strojno gradbenega vzdrževanja 1.500 din za mehaniziranje pogona na napravi za zarisovanje prob. Franjo Krivec ANALITIČNA OCENA DEL IN NALOG V REORGANIZIRANIH TER NOVIH TOZD IN DS Zaradi reorganizacije TOZD in delovnih skupnosti ob prenosu priprav dela v TOZD, delitev sedanje delovne skupnosti za finance in računovodstvo in ustanovitev novih TOZD orodjarne, projektivno — izvajalnega inženiringa ter razvoj proizvodnje in trga smo izvedli v zvezi z analitičnimi ocenami dela (AOD) naslednje: — prenos AOD za tista dela in naloge, pri katerih se ob reorganizaciji sestavljenosti oz. vsebina del in nalog ni spremenila, — spremembo AOD za tista dela in naloge, pri katerih se je ob reorganizaciji spremenila sestavljenost oz. vsebina dela toliko, da je to vplivalo na spremembo števila enot dela in — ocenitev novih del in nalog, ki so se pojavile ob reorganizaciji. Spremembe so’ Tabela 1 V pregledu so navedene vse AOD za dela in naloge, tudi tiste, ki jih TOZD in delovne skupnosti ne bodo sprejele, ker jih v letošnjem letu še ne bodo izvajali. Skupno število novih in spremenjenih AOD bo torej manjše, kot je navedeno zgoraj. Točnega števila še ne vemo, ker razprave še niso končane. Ob prenosu priprav dela v TOZD smo ugotovili, da sprememba organizacije pri nekaterih TOZD (metalurške proizvodnje ter stroji in deli) bistveno vpliva na sestavljenost dela ravnateljev (zaradi obremenitev in podrejenosti). Le-tem je služba za sistem OD zato predlagala povišanje AOD za eno skupino sestavljenosti dela. Ko to pišemo, ugotavljamo, da so nekateri TOZD ta predlog že potrdili, drugi pa bodo po samoupravnem postopku o njem še razpravljali. Uveljavitev AOD po reorganizaciji velja načeloma s 1. julijem, razen v primerih, ko delavci še ne izvajajo novih ali spremenjenih del in nalog, oz. v primerih, ko še niso potrdili novih AOD. Ob tem moramo poudariti, da smo TOZD in delovnim skupnostim dali zelo malo časa za sprejem AOD. Zaradi obilice drugih samoupravnih aktivnosti v juliju bodo sprejeli predloge AOD v avgustu. Za te primere bodo veljale AOD s 1. avgustom oz. po sklepu samoupravnih organov. Služba za sistem OD TOZD, DELOVNA SKUPNOST PRENOS AOD SPREMEMBE AOD NOVE AOD JEKLARNA 17 5 8 JEKLOLIVARNA 25 1 4 VALJARNA 18 1 2 KOVAČNICA 25 2 5 JEKLO VLEK 10 3 KALILNICA 4 3 ORODJARNA 47 __ 3 STROJI IN DELI 32 3 7 INDUSTRIJSKI NOZl 24 2 5 PNEVMATIČNI STROJI 22 2 5 VZMETARNA 15 2 ENERGIJA ETS SGV TRANSPORT REZALNO ORODJE 35 1 2 KOVINARSTVO — — PII 40 6 12 RPT 177 — 35 KOMERCIALA — — — KONTROLA KAKOVOSTI 6 — — DRUŽBENI STANDARD — — — RAČUNOVODSTVO 74 — * 4 GOSPODARJENJE — — — KADR. SPLOŠNE ZADEVE — — — FOSEB. FINANČNA SL. 24 — 12 SKUPAJ DO: 595 23 112 KAJ ŽULI DELOVNE SKUPINE Listamo zapisnik sestanka neke delovne skupine. »Neke« zato, ker ne moremo poročati z vseh in ker se zdi, da se da mnogo aktualnih tem skorajda posplošiti. Zato izpustimo imena in poglejmo, koliko gre za specifične stvari, koliko pa za širše veljavne. • V enem tozdu opravljajo pri strojih zelo podobna dela kot v drugem, a imajo priznano nižjo SSD. Težko verjamejo, da je lahko zahtevnost del različna. Zato terjajo, naj stvar razišče strokovna komisija, v kateri bodo imeli svojega zastopnika. • Ostre so kritike na račun višine OD v administraciji. Pri tem pojem »administracija« ni natančno določen, in človek ne ve, ali gre za tipkarico ali za ravnatelja. Se vedno pač nrevladuje prepričanje, da so dela v administraciji enako ali celo bolje plačana kot dela pri obdelavi materiala, in to je seveda zgrešeno. •— Če se takšna stvar sproti ne razčisti in ne rial, ki pride v ta tozd iz drugega tozda, posebno še, če ni zraven hitre informacije, ali gre za objektivno težavo, za enkraten spodrsljaj ali kar za kronično nemarnost. • Vodilni naj bi po pravilu bili zgled reda in discipline, pa vendar kdaj tudi niso. Da to najeda dobre odnose, je jasno. Sicer pa je področje medsebojnih odnosov zelo široko in pisano. • Vprašanje invalidov so občutljivo področje, vseeno, če gre za to, da želijo prizadeti uveljavljati zahteve po višjem OD ali pa po primernejšem delu. Včasih tudi zdravi nimajo posluha zanje. • Vedno pogosteje se pojavlja skrb, kako je z repromaterialom. Skrb, da ne bi kak stroj obstal, da ne bi skupina ostala brez dela. Našteli smo sedem vzrokov za nejevoljo, jezo ali skrb. Pri tem vidimo, da so vsi razen zadnjega naša notranja stvar. Torej le pri enem ni direktno v naši moči, da precizira, lahko povzroči več kot le enkratno hudo kri. Vse prehitro namreč lahko zaidemo na de-magoške tire: mi v proizvodnji — vi v pisarnah. • Žolčne so pripombe, kadar se pojavi sum, da koga samo premestimo z enega dela na drugo, spremenimo pa mu naziv in dvignemo SSD. Stvar zahteva takojšnjo raziskavo. • Jezo povzroča slabo, površno ali celo napačno obdelan mate- ga hitro (ali sploh) razrešimo. — Vse drugo so naše značilnosti, stvar gibčnosti vodilnih v oddelku, tozdu in strokovnih službah, stvar posluha, razumevanja, hitrega reagiranja in odpravljanja nepravilnosti ali kdaj le pravilnega informiranja. In ker je tako, so to očitno tudi tiste naše male notranje rezerve, ki lahko precej prispevajo k delovni zagnanosti — ali pa jo zavirajo. M. Kolar Med malico GIMNAZIJKA ZA STROJEM Anita Potočnik je končala prvi letnik gimnazije. Da bi malo zaslužila za zvezke in za sladoled na morju, se je odločila, da se v letošnjih počitnicah za mesec dni zaposli v naši železarni. Z velikimi rdečimi rokavicami, umazanimi od olja, dela s strojem za zagrezovanje v tozdu industrijskih nožev. Pravi, da so jo delavci zelo lepo sprejeli. Zenske so se kar zavrtele okoli nje, ko na začetku ni vedela, kako mora piliti. Takrat je delala še v režiji. Bilo je mnogo bolj utrujajoče kot sedaj, ko dela na normo. Dnevno mora povrtati 700 kosov. Včasih je Anita je življenje v železarni poznala že po pripovedovanju. Ko je prišla na delo, je pravzaprav nič ni presenetilo. »Čudno se mi zdi samo to, da delavci takrat, ko normo dosežejo, ne smejo domov. Nekateri so namreč zelo pridni in predpisano delo končajo že pred drugo uro. Norme nočejo preveč presegati, ker bi jim jo potem kmalu zvišali.« Cas ob stroju ji zelo hitro mineva. Ni ji žal, da se je odločila za proizvodnjo, pa čeprav je včasih po delu kar precej utrujena. »Ce sem zdelana in vsega naveličana, si mislim, da se je veliko bolje učiti; ko pa se moram uči- Menim, da bi s tako organiziranostjo prlsoevali celotnemu kolektivu, k večji produktivnosti ter boljši kvaliteti dela, hkrati pa bi se poznalo tudi pri izboljšavi delovne discipline. Dušan Brankovič, TOZD energija Tak predlog je tov. Brankovič poslal na gornji naslov že lani. Ker je še vedno (ali pa še bolj) aktualen, ga objavljamo. Morda se znova ogrejemo za obliko, ki je bila v dobi izgradnje res zelo uspešna. Urednik SINDIKAT ODLOČNO ZA BOLJŠE DELO Na posvetu družbenopolitičnih delavcev železarne, ki ga je organiziral sindikat 14. julija 1980, so poleg dogovora o aktivnostih ob sprejemu polletne bilance zavzeli tudi stališča kot napotilo za nadaljnje akcije. Tako naj bi v tozdih pogosteje obravnavali produktivnost, ekonomičnost, izvoz in uvoz, izostanke, nadurna dela, porabo energije itd. Plan je treba preverjati sproti in pravočasno ukrepati, če nastanejo odstopanja. Clan poslovodnega odbora tov. Ivan Žagar je poudaril, da je treba iskati rešitve za boljše delo predvsem znotraj delovne organizacije, saj so možnosti vpliva na zunanje dejavnike zelo majhne. Zato bi morali v ta namen: — preučiti obstoječo notranjo organizacijo dela ter pravilno in polno zaposliti slehernega delavca; — preučiti storitve drugih delovnih organizacij naši DO, kvaliteto in količino storitev, izpolnjevanje rokov itn.; — izboljšati izrabo delovnega časa in kapacitet; — izboljšati vzdrževanje in pogoje za normalno rast proizvodnje; — še bolj štediti z materialom in energijo, zmanjšati izmet; — povečati izvoz in kvaliteto; — preučiti prevoze z avtomobili in reprezentanco; —• zaostriti disciplinsko odgovornost, moralni kritiki izpostaviti najbolj nedisciplinirane delavce itn. Načelno je torej jasno, česa se je treba lotiti, upajmo le, da bodo ta stališča dobila čimprej obliko zagnanih akcij. Na posvetu je bilo ugotovljeno, da referendum ni povsod uspel. Zato so se dogovorili, naj IO KOOS izdela analizo in predlog za nadaljnjo akcijo, ko bodo zbrana vsa pisna poročila o vzrokih za neuspeh. (Povzetek zapisnika IO KOOS, 23. 7. 1980, pripravila Z. Strgar.) Za normo z njimi gotova že ob pol enih. Sele ko doseže normo, prvič počiva. »Vedno me je strah, da se bo sveder spet pokvaril in da ne bom naredila tistega, kar moram. Zato hočem čimprej dokončati.« Ni čudno torej, da jo je njena mentorica Marija Rataj zelo pohvalila. ti, si spet mislim, da je bolje delati.« Ce jo bojo drugo leto še hoteli, bo Anita z veseljem spet prišla v železarno. Za en mesec, več skoraj ne. Zdaj, po mesecu dni, že težko čaka počitnic! Helena Merkač Iz naših KS RAVNE NA KOROŠKEM: krajev MANJ DENARJA IZ TOZD PREDLOG IZVRŠNEMU ODBORU SINDIKATA ŽELEZARNE RAVNE Svet sindikata naj bi v svoj program dela vnesel kot stalno nalogo delovno tekmovanje vseh zaposlenih v železarni za najboli-šega delavca v vseh poklicih in strukturah ter tozdih. Tekmovanje bi potekalo vse leto. V ta namen naj bi se uvedla sindikalna nrehodna zastavica, ki bi jo dobil ob tekmovanju najboljši delavec (strugar, livar, ključavničar, brusilec, kovač, rez-kalec, varilec, modelar itd.). Ta spodbuda in cilj za osvajanje oziroma nridobivanje prehodne sindikalne zastavice v naši samoupravni družbi je cilj nas vseh za boljšo, večjo in kvalitetnejšo produktivnost dela in boljšo delovno disciplino. Zastavica nai se dodeli najboljšemu delavcu. Pri tem se upošte- va količina dela, kvaliteta dela ter vsestranska vključitev v družbenopolitično samoupravno življenje. Nagrajenca naj bi predlagala sindikalna organizacija, delovna skupina in zbor delovnih ljudi ali na delavski svet tozda, v katerem delavec dela. Take proglasitve naj bi bile javne in svečane. Vključili bi jih v prvomajske programe in tako izpolnili našo obveznost. Predlagano nalofo naj bi prevzeli predvsem najboljši sindikalisti, komunisti, mladina, ki deluje znotraj sindikata. Nosilcem dolžnosti mora zaupati vsak delavec. Tako tekmovanje naj bi prešlo tudi v naslednja leta. Najboljši delavec bi bil nagrajen in pohvaljen. S tako dejavnostjo bogatimo vso družbo. Vse za boljšo kvaliteto in boljši jutri nas vseh! V tem času je v ravenski krajevni skupnosti najbolj aktualno planiranje in izdelava elementov za naslednje srednjeročno obdobje 1981—85. O tem so pred nedavnim razpravljali tudi delegati skupščine krajevne skupnosti, ki pa niso bili seznanjeni s finančno konstrukcijo planiranja. »Do jeseni ko bodo potekale razprave, bomo pripravili med drugim tudi finančno konstrukcijo in od kod se bo ta napajala. Mislim, da bodo razprave zelo pomembne, saj Ravenčani dobro vemo, da bodo morali biti programi krajevne skupnosti tesno povezani z združenim delom in SIS, če jih bomo hoteli realizirati,« je povedal Ivan Vušnik, predsednik skupščine krajevne skupnosti. Vzporedno s pripravami na naslednje srednjeročno obdobje pa na Ravnah potekajo tudi priprave za samoupravno in prostorsko preoblikovanje krajevne skupno- sti. Tako v tem času KK SZDL, ki vodi priprave za prostorsko preoblikovanje, že pripravlja koncept, kako bodo potekale letošnjo jesen razprave po zaselkih, ulicah in stanovanjskih soseskah. V razpravah naj bi sodelovalo veliko število krajanov. Te aktivnosti bodo trajale vse do leta 1982, ko se bodo krajani na spomladanskem referendumu odločili za več manjših krajevnih skupnosti. V KS Ravne pa že nekaj časa tudi ugotavljajo, da iz združenega dela ne dotekajo redno ali pa sploh ne sredstva iz 0,5 BOD. Temu je baje krivo slabo gospodarjenje v nekaterih TOZD. Tudi nekatere TOZD iz ravenske železarne ne odvajajo sredstev za uresničevanje programov krajevne skupnosti. Kot kaže, bodo na Ravnah po mnogih letih končno le rešili prostorsko stisko v gasilskem domu. Gasilski dom na Ravnah je bil KS LESE: ŠE VEDNO TEŽAVE PRI GRADNJI VRTCA Konec julija smo leško krajevno skupnost obiskali predvsem zato, da bi zvedeli, kako daleč so priprave za pričetek gradnje novega zidanega otroškega vrtca na Lešah. »Naša prizadevanja za gradnjo novega vrtca so kar uspešna. Tako smo do sedaj že skoraj v celoti pripravili prostor v centru Leš, kjer naj bi stal novi vrtec. Res pa je, da imamo pri pripravah tudi težave. Najprej se je zataknilo pri odstranitvi lesenih drvarnic, sedaj pa so nastale te- žave pri odkupu zemljišča. Lastnica tega zemljišča je namreč predtem že privolila, da ga bo prodala, kar naenkrat pa se je premislila. Končno se je le odločila v korist vseh Lešanov. Ce bo šlo vse po predvidenem programu, naj bi v jeseni prostor že opremili s kanalizacijo in vodovodom. Ni pa čisto izključeno, da se ne bi gradnja vrtca pričela že letošnjo jesen,« je dejal Filip Jelen, predsednik sveta krajevne skupnosti. KS MEŽICA: POGOVOR S FRIZERJEM zgrajen leta 1961, vse od takrat pa v njem domujejo poklicni in prostovoljni gasilci ravenske železarne in GD Ravne mesto. Z leti, ko so se vse tri gasilske enote, poklicna bolj kot drugi dve, opremljale s sodobno gasilsko tehniko, je gasilski dom postal pretesen. Zato so se v SIS za požarno varnost dogovorili, da bodo gasilski dom v dveh fazah adaptirali. V prvi fazi bodo dozidali garaže, tako da jih bo potem osem. Uredili pa naj bi tudi novo dežurno telefonsko centralo poklicnih gasilcev in garderobe. V drugi fazi pa naj bi se še uredile garderobe za okrog 80 prostovoljnih gasilcev in drugi pomožni prostori. Pri gradbenemu odboru smo zvedeli, da naj bi se prva delovna faza pričela že avgusta. Dela, ki jih bodo izvajali gradbeni delavci SGP Ko-grad Dravograd, pa naj bi bila opravljena do konca oktobra. Včasih je bilo tako, da je človek vse krajevne novice zvedel pri frizerju. In kako je danes, smo v Mežici povprašali frizerja Jožeta Tasiča. »Treba je reči, da frizerji nismo nobene čenče,« je za začetek nekoliko užaljeno dejal Jože Tasič, eden naj starejših obrtnikov v ravenski občini, saj dela v svojem poklicu že nad 54 let. »Če se včasih kaj zve pri frizerju, s tem še ni rečeno, da govorice raznašajo frizerji. Veste, danes se veliko razpravlja v gostilnah ob pijači, na cesti, pa tudi v frizerskih salonih ljudje niso tiho.« »O čem vaše stranke največ razpravljajo?« »O čem razpravljajo, bi težko rekel. Mogoče se sliši nekoliko čudno, pa je res tako. Ko strižem, se ves posvetim delu. Takrat me okolica ne zanima.« »Baje ste ves dan v frizerskem salonu. Zato nas zanima, ali veste, kako deluje vaša krajevna skupnost?« »Kljub temu, da živim v Mežici že nad 40 let, in to vseskozi v centru, kjer se zmeraj kaj dogaja in da sem povrhu še frizer, zelo malo vem, kako deluje mežiška krajevna skupnost. Kratko rečeno, skoraj se ne zanimam za delo v krajevni skupnosti. Nisem več tako rosno mlad, res pa je tudi, da moram še vedno delati. To sta glavna vzroka, da me druge stvari, razen moje delo, ne zanimajo.« »Kaj vas potemtakem zanima?« »Vsa leta zelo skrbno sledim razvoju našega gospodarstva. Re- dno čitam dnevno časopisje, gledam televizijo in poslušam radio. Tudi med delom prisluhnem poročilom, saj imam v delavnici kar dva radia. Mislim, da sem o marsičem kar dobro informiran, predvsem pa o gospodarstvu.« »In kakšna je vaša ocena?« »Menim, da bi morali v naši državi več veljave dati zasebnikom. S tem sem povedal vse. Moti pa me to, da mora danes priden delavec delati za ,favla-stega'.« »Kaj bi postorili najprej, če bi bili predsednik občinskega izvršnega sveta?« »O tem nisem nikoli razmišljal. Imam svoje delo in svoje težave.« »Ali veste kaj žuli Mcžičane?« »Naš kraj je eden najlepše urejenih v Mežiški dolini. Zato na komunalno ureditev ne bi smelo biti pritožb.« »Je pa baje več pritožb na račun vašega turizma?« »To je precej aktualno, pa tudi težko vprašanje. No ja, če že vprašujete, pa bom rekel še besedo, dve o našem turizmu. Pa mi lahko verjamete, da o tem ne govorim rad. Z našim turizmom je tako: če bi Mežica imela vsaj en zdravilni izvir, ki pa ga nima, bi bila prav gotovo bolj privlačna. Pa tudi letni turizem bi bolj zaživel, saj ga danes ni čutiti. Res je, da imamo v bližini Mežice Peco in rudnik. Mislim, da slednji za turiste ni preveč zanimiv. Tisti pa, ki obiščejo Peco, Spomenik delu rudarjev v Mežici samo gredo skozi Mežico, včasih se niti ustavijo ne. Nekoliko drugače pa je z zimskim turizmom. Če je snega dovolj, cveti tudi ta. Drugače pa je vse bolj mrtvo. Ne bom primerjal našega turizma s švicarskim ali avstrijskim. Ob obisku teh dveh turističnih dežel sem marsikaj spoznal. Tudi to, da so tam ljudje vzgojeni za turizem, kar pri nas niso. To pa je tudi vzrok, da pri nas v Mežici ne cvete turizem. Dokler se pri nas obiskovalec ne bo počutil dobrodošlega, dotlej turistov ne bomo imeli na pretek. Torej bomo morali za razvoj našega turizma še marsikaj storiti in se naučiti.« »Bojda Mcžičane spravlja v slabo voljo neurejena preskrba?« »Kako so založene naše trgovine, ne vem, ker ne hodim nakupovat. Res pa je tudi, da se ne zanimam. Vse nakupe pri naši družini opravi žena. Zato probleme pozna ona.« delo akad. kiparja Stojana Batiča »Ali je res, da so upokojenci v Mežici zelo dobro povezani?« »Če skup držijo, je to treba pozdraviti! Če res, ne vem, ker sam še nisem upokojen. Da se zbirajo v centru Mežice pri novem spomeniku, ki ga je izdelal Stojan Batič, je čisto razumljivo, saj samo v gostilnah in doma ne morejo biti. O čem najčešče razpravljajo, ne bi vedel povedati. Ko bom upokojen, bom vedel, sedaj pa zato nimam časa.« »Vse kaže, da imate zelo zelo malo prostega časa. Ce ga že imate, kako ga izkoristite?« »Razen nekaj gostiln v Mežici drugega razvedrila nimamo. V gostilno ne hodim rad. Zelo rad pa bi si ogledal vsaj enkrat na mesec kakšno gledališko predstavo. Zal že nekaj časa v Mežici ni gostovala kakšna gledališka skupina. Mislim, da se ne moremo pohvaliti s tem, da imamo veliko posluha za kulturo.« Franc Rotar MZP FUŽINAH MED POČITNICAMI IN PRED NOVO SEZONO Počitnice so prinesle v naše zborovsko delo prijetno zatišje. Za nekaj časa je utihnila dirigentova piščalka, na policah pa so obležale številne notne mape — stalne spremljevalke pevcev na vajah. Pevski odmor pa odborniki in člani zbora izrabljamo za druge koristne namene. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v zboru, smo se odločili, da si z delom prislužimo denar. V železarni smo kosili tiste zelene površine, ki jih ni mogoče pokositi s kosilnico. V tej akciji je sodelovala približno polovica pevskega zbora, to je okrog 25 pevcev. Velike površine visoke trave smo pokosili vzorno in v zadovoljstvo komunalnega oddelka železarne. Odbor je tudi med počitnicami v stalnih stikih z drugimi pevskimi zbori po Sloveniji. Od njih prejema pozdrave in izraze simpatij. Za vas, ljubitelje knjig, najbrž na počitnicah ni večjega užitka, kakor zvaliti se v hladno senčico, odpreti novo knjigo ali stran, na kateri ste zadnjič nehali, in brati. Priporočamo vam, da preberete še naslednje: ZA ODRASLE Matjaž Kmecl, S prijatelji pod macesni. Gre za duhovito pripoved o našem planinskem svetu in o ljudeh, ki zahajajo vanj. Janez Kajzer, Prava moška družba. Pisec je v tej knjigi zbral svoje humoreske, ljubeznive in mestoma satirične zgodbe iz našega vsakdanjega življenja. Maxence van der Mccrsch, Telo in duša I, II. Roman je napeta in stvarna pripoved, ki razgalja mite o »čudodelnikih v belih haljah«. V Najvažnejša naloga, ki čaka naš zbor pred vstopom v novo sezono, so dopolnilne volitve v odbor. Imeli jih bomo 27. avgusta. Zaradi drugih obveznosti postaja namreč delo v odboru za mnoge pretežko. Zato bomo morali vključiti predvsem mlajše člane zbora, teh pa na srečo ne manjka. Veliko skrb posveča odbor tudi prilivu novih pevcev. Zborovodja prof. Čepin želi, da bi v zbor prihajali zlasti mlajši pevci iz železarne, saj mora MPZ Fužinar biti in ostati nosilec kulturnega utripa v kolektivu. Zatorej naj velja vabilo k sodelovanju pri zboru Fužinar vsem, ki imajo posluh in veselje do zborovskega petja. Prijave zbira tajnik tov. Franci Kamnik do 1. septembra, ko bosta na OŠ Koroški jeklarji prva vaja v novi sezoni in pomenek z novimi pevci. Iskreno vabljeni! Franci Kamnik njem srečamo znanstvenike in profesorje, ki sta jim gonilni sili egoizem in častihlepje, na drugi strani pa zdravnike, ki v boju za človeka žrtvujejo tudi svoja življenja. Julcs Romains, Nenavadna ženska, Preiskava, Spomini nenavadne ženske. Jules Romains je eno velikih imen francoske književnosti. Zaslovel je predvsem z delom Ljudje dobre volje. Spoprijel se je tudi s kriminalnim romanom, kot mojster peresa seveda po svoje. Trilogija je izvrstno delo. Liv Ullmann, Spreminjanja. Svetovno znana gledališka in filmska igralka Liv Ullmann nam pripoveduje o svojem življenju: o krizah, bojih, porazih in zmagah ter o ljubezni, predvsem o ljubezni z znamenitim švedskim režiserjem Bergmanom. Alistair MacLean, Križarka Ulysses. Delo je akcijski roman z vsemi najžlahtnejšimi prvinami te književne zvrsti. Avtor plete zanimivo pripoved ob usodi konvoja, ki v sovražnih vodah in v skrajno neugodnih razmerah doživlja svojo epopejo poti iz Anglije v Murmansk. ZA MLADINO John Rowe Townsend, Rokopis iz Xanaduja. IVAN GMAJNER Vedno, kadar opazim žalno zastavo na drogu pri vratarju, me stisne: ponovno je smrt segla med vrste naših železarjev. Za vsakim ostane praznina, ki je težko nadomestljiva. Tokrat se je poslovil od nas Ivan Gmajner. Pred 23 leti je prišel med nas. Zaposlil se je pri martinovki kot ponovčar. Bil je eden onih sodelavcev, ki je s svojo pridnostjo želel, da bo naša železarna res tovarna plemenitih jekel. Vanjo je vložil svoj trud. Potem mu je pričela zahrbtna bolezen jemati mlade moči. In tako je bil leta 1966 invalidsko premeščen k varnostni službi. Tudi tu je dokazoval, kako je treba čuvati, kar je nam zaupala družba. Pred 9 meseci je utrpel prometno nesrečo. Zlomljena je bila noga in prizadeti še drugi deli telesa. Vsi smo upali, naš Ivan bo DVE PESMI UTRIPI Starajo se. Nesrečni ljudje ostajajo sami. Na plesišču grobov, med besedami iskanih iščejo svoj mir. Na oknih zima in zaledenele sveče. KOT PLAMEN IGRE Po neznanem junaku pišejo sence. Na zidu iz papirja, kamor ne pade kaplja rose, venejo letni časi. Ob koncu morja šepečejo alge in njih bolečine kažejo pot do bledih obrazov. Razpokane zarje sivega jutra kleče na pragu hiš in jočejo za preteklostjo. Kratkotrajen spomin živi neštetokrat. Konec je ceste. Kar je bilo, ostane večje. Jože Mešel Tema tega znanstvenofantastičnega romana je osvežujoče zanimiva: izlet iz zdrave in urejene prihodnosti v nezdravo sedanjost. ZA OTROKE Ela Peroci, Reci sonce, reci luna. V pravljičnih zgodbah, ki so zbrane v tej knjigi, so kralje in kraljice zamenjali otroci. Nič več ni treba hoditi v deveto deželo; pravljica živi kar med nami: na dvorišču, na travniku, ob morju. (Po katalogu »Svet knjige«) Ivan Gmajner ozdravel in se vrnil med nas. Toda velikokrat se vara človek v svojih upih. Usoda je bila kruta. Zapustil nas je v zreli moški dobi, star 53 let. Dragi Ivan, sadovi tvojega dela bodo ostali med nami. V imenu skupne službe, službe VNS in gasilcev izrekam tvojim naše globoko sožalje. Viktor Levovnik ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najtopleje zahvaljujem vsem svojim sodelavcem v oddelku montaža lahkih strojev za lepo darilo. Prav tako se zahvaljujem ravnatelju Jožetu Potočniku za govor. Vsem sodelavcem želim še veliko delovnih uspehov. Franc Duler ZAHVALA Aktivu ZB železarne Ravne se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost. Viktor Juvan ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem gradbenega remonta za darilo, namestniku ravnatelja SGV tov. Lesjaku pa za poslovilne besede. Vsem v SGV želim mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Tone Gašper Pevske vaje v naravi — nova oblika zborovskega dela POLETIMO BRANJE ODGOVOR NA ČLANEK »TRETJE LETO GRADNJE LEŠKEGA IGRIŠČA« Glede na kritiko tov. Rudija Mlinarja v članku Informativnega fužinarja z dne 1. 7. 1980, ki govori o slabi in nenačrtni gradnji nogometnega igrišča na Lešah TKS občine Ravne, se ne mislimo spuščati v kakršnokoli polemiko, temveč nameravamo le bralcem to zadevo prikazati v pravi luči. Poudariti moramo, da TKS Ravne ni lastnik in tudi ne investitor nogometnega igrišča na Lešah, temveč samo sofinancira oziroma nudi finančno pomoč pri adaptaciji oziroma razširitvi igrišča. Lastnik igrišča je KS Leše, upravljalec pa društvo za telesno vzgojo in rekreacijo Partizan Leše. Ko je leta 1977 Partizan Leše na vloženo prošnjo prejel od TKS Ravne 65.000 din, sta izvajalec in društvo Partizan zagotovila, da bo igrišče z buldožer-skim in prostovoljnim delom v istem letu urejeno. Pri gradnji pa so se pojavili nepredvideni izviri vode in drsenje zemlje na pobočju opuščenega rudnika. Kriva je bila površna predhodna raziskava terena s strani izvajalca del, kakor tudi domačinov, ki bi z izkušnjami kot poznavalci terena lahko marsikaj svetovali. Vse te nepredvidene ovire so gradnjo podaljševale in s tem tudi dražile. TKS Ravne je na ponovne prošnje Partizana z Leš sicer z velikimi težavami vsako leto dodajala finančna sredstva, ki so Društvo upokojencev Ravne na Koroškem je imelo po štiriletnem delovnem obdobju 27. junija 1980 svoj redni občni zbor. Za uvod je moški pevski zbor Fužinar pod vodstvom pevovodje Branka Čepina zapel pet koroških narodnih. Poročilo predsednika Sotoška je pokazalo, da naši upokojenci stalno sodelujejo z železarno Ravne in njenim sindikatom in takega sodelovanja si želijo. Od uspešnega poslovanja železarne je odvisna ureditev kraja, pa tudi večja aktivnost društva. Upokojenci so aktivni v SZDL, v krajevni skupnosti ter kot odborniki in člani v raznih društvih, organizacijah ter v njihovih odborih in komisijah. Sodelovali so tudi v akciji »Nič nas ne sme presenetiti«. Letos nameravajo skromno proslaviti 30. obletnico obstoja društva. Društvo pomaga in svetuje svojim članom z raznimi pravnimi nasveti. Predvsem pa posveča veliko skrb starim in onemoglim doma in po domovih. Prireja zdravstvena predavanja za starostnike, vsako leto priredi več izletov za člane po domovih in tudi na tuje. Nekateri člani rekreacijsko tekmujejo v kegljanju, streljanju in šahu. V Ptuju ima društvo pri kopališču svojo prikolico, ki jo člani uporabljajo v poletnih mesecih. do leta 1980 narasla na skupno vsoto 537.000 din. Precej stroškov pa bi lahko prihranili, če bi bilo med gradnjo v kraju nekoliko več sodelovanja med KS in Partizanom z Leš, ne pa, da je KS pri urejanju ceste napeljala na igrišče hudourniško vodo, kar je povzročilo še dodatno škodo. Če bi bila TKS Ravne že na začetku opozorjena na težavnost terena, tako drage investicije tudi ne bi podprla, ker v enkratnem roku tako velikih sredstev ne more prispevati, saj ima v svojem planu vzdrževanja TK objektov v občini predvidena le manjša popravila in adaptacije. Ker se zavedamo, da je nogometno igrišče nujno potrebno za nadaljnji razmah telesne kulture v kraju, je prav, da ga s skupnimi močmi, tudi s prostovoljnim delom, čimprej dokončamo, ne pa, da sedaj ob zaključni fazi del začnemo očitati in učiti drug drugega, kar bi bilo koristno pred pričetkom del. Verjetno bi bilo igrišče že nekaj časa urejeno, če bi se pri gradnji tudi drugi krajani malo več angažirali, kot so se nekateri člani društva Partizan, predvsem pa takratni predsednik društva tov. Pačnik Ivan, ki je v igrišče vložil mnogo prostega časa in truda. Komisija za TK objekte pri IO TKS Ravne Albert Hojnik Vse nad 75 let stare člane vsako leto počastijo s skromnimi darili. V ožjem krogu so lani proslavili 99-letnico rojstva svojega dolgoletnega in častnega člana ter naj starejšega občana Fridla Roženka. Vsakega umrlega člana pospremijo z društveno zastavo. Do leta 1985 bo zaradi gradnje ceste Kotlje—Prevalje treba sedanji dom upokojencev podreti. Novi naj bi stal ob Suhi blizu letnega kopališča. V njem so predvidena poleg klubskih in gostilniških prostorov tudi stanovanja za upokojence. Razveseljivo je, da bo od 1. januarja 1981 ukinjeno plačevanje participacije za zdravstvene storitve upokojencev in njihovih svojcev. V društvu je zdaj včlanjenih 755 upokojencev, kar je 76,5 %>. To je nad republiškim poprečjem. Občnega zbora se je udeležilo tudi nekaj gostov. Na kratko povzemamo njihove besede. Franjo Rogelj, predstavnik DU Slovenije in DU Maribor, je predlagal, naj bi se ravenski upokojenci bolj povezali z mariborskimi. Omenil je, da je v Sloveniji 240.000 upokojencev, v društvu pa je včlanjenih 130.000. Letos bodo v Izoli začeli graditi nov dom za upokojence, ki bo imel 296 postelj in bazen z ogrevano morsko vodo. Jože Podlesnik, predsednik DU Ruše, je dejal, naj bi društva bolj sodelovala v športnih srečanjih, saj je to lepa prilika za zbližanje in medsebojno spoznavanje. Peter Orožen, član poslovodnega odbora železarne Ravne, je povedal, da smo aktivno zaposleni veseli, kadar se srečamo z upokojenci. Organizirano se to zgodi okrog novega leta, sicer pa se srečujemo kot očetje in sinovi, včasih pa kot dedi in babice, ki pomagajo svojim vnukom. To je najbolj pristen stik med generacijami, pri katerih mlajši vidijo Koroški kinematografi Črna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne, Dravograd, Slovenj Gradec in Podgorje bodo v septembru predvidoma predvajali naslednje fil-filme: OGNJENA BOLNIČARKA — ital. barvna sex. komedija — do 7. septembra. MANITU DUH ZLA — ameriška barvna grozljivka — do 7. septembra. ZADNJI STREL — am. wes-tern — do 9. septembra. OTOK NA STREHI SVETA — am. barvni pust. film — od 2. do 16. septembra. KARATE JONSON — hong-konški barvni karate film — od 4. do 21. septembra. VLAČUGA — it. barvna erotična komedija — od 1. do 15. septembra. SREBRNO SEDLO — it. barvni western — od 2. od 17. septembra. NEMORALNE REDOVNICE — it. barvna drama — od 1. do 15. septembra. v starejših enkrat učitelje in drugič prijatelje. Tajnik DU Velenje pa je dejal, da upokojenci niso odpisani oziroma so to le, če se sami ne brigajo dovolj organizirano za svoje zadeve. Velenjčani dobivajo precejšnjo pomoč od Rudnika Velenje, tovarne Gorenje in od termoelektrarne Šoštanj, kjer upoštevajo njihovo nekdanjo delo. Na koncu so člani izvolili 11-članski izvršilni in 3-članski nadzorni odbor. Občni zbor so zaključili z majhno zakusko. Ervin Wlodyga GONJA ZA STEGNERJEM — ang. barvni pust. film — od 11. do 24. septembra. JOVANA LUKINA — domača barvna drama — od 12. do 30. septembra. MAČKA IZ VESOLJA — ameriški barvni znan. fant. film — od 13. do 28. septembra. ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI GOLE — argent. barvna komedija — od 17. septembra do 10. oktobra. SUPERMEN — am. barvni znanstvenofantastični film — od 18. do 31. septembra. JESEN BREZ CARJA — jap. barvni film akc. drama — od 18. do 30. septembra. NEPOBOLJŠLJIVI DVOJČKI — it. barvna satira — od 18. do 30. septembra. POLICAJ, KI JE LJUBIL ŽENE — it. barvna krim. — od 18. do 30. septembra. BAGDADSKI LOPOV — ang. barvna melodrama — od 23. septembra do 7. oktobra. BEG V ATENE — ang. barvni vojni film — od 26. septembra do 12. oktobra. Kinegraf Prevalje OBJAVA OGLASA Šolski center Ravne na Koroškem objavlja dela oz. naloge: Učitelj praktičnega pouka strojne obdelave — za nedoločen čas. Kandidat mora imeti: končano višjo izobrazbo ustrezne smeri in predhodni poklic rezkalca ali brusilca ali končano srednjo šolo (tehniško ali delovodsko), s tem da se obveže, da bo v 4 letih končal višjo šolo ustrezne smeri. Izbrani kandidat bo pridobil pravico do stanovanja po določbah pravilnika o stanovanjskih razmerjih. Učitelj matematike — za določen čas. Kandidat mora imeti visoko izobrazbo — končano fakulteto za naravoslovje in tehnologijo. Učitelj za poučevanje strokovnih predmetov. Kandidat mora imeti visoko izobrazbo — končano strojno fakulteto ali visoko industrijsko pedagoško šolo ustrezne smeri. Prijave z dokazili je treba poslati na naslov: Šolski center Ravne na Koroškem, Koroška cesta 10, v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izboru obveščeni 15 dni po objavi oglasa. Šolski center Ravne na Koroškem OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV RAVNE NA KOROŠKEM Pred razsulom ■ KOROŠKI KINEMATOGRAFI V SEPTEMBRU Gibanje zaposlenih v tovarni od 21. junija 1980 do 20. julija 1980 Tek. št. Priimek in ime Rojen Kvalifikacija PRIDOBILI LASTNOST DELAVCA 1. Bedrač Srečko 9. 5. 1962 KV str. kalupar 2. Bolko Milan 21. 5. 1960 KV strugar 3. Boženk Marija 7. 12. 1961 SŠ admin. tehnik 4. Božič Frančiška 5. 7. 1952 NK delavka 5. Breg Anton 8. 6. 1970 KV elektromehanik 6. Bukovec Gorazd 11. 6. 1956 SŠ gimnazija 7. Dravec Izidor 9. 3. 1962 KV kuhar 8. Fužir Avgust 17. 6. 1960 KV str. ključavničar 9. Gačnik Otmar 18. 11. 1959 SŠ strojni tehnik 10. Grilc Franc 27. 12. 1962 KV str. kovač o. p. 11. Grobelnik Janez II. 12. 2. 1960 KV kovač o. p. 12. Gruber Frančiška 9. 3. 1961 KV kuh. pomočnica 13. Helbl Vlado 1. 3. 1953 NK delavec 14. Izak Miro 17. 8. 1963 KV str. kovač o. p. 15. Jereb Ivana 9. 6. 1945 NK delavka 16. Jevšnik Rajko 15. 2. 1962 KV str. ključavničar 17. Krajnc Andrej 24. 11. 1959 NK delavec 18. Krivonog Janez 10. 4. 1962 KV str. ključavničar 19. Kupnik Maksimiljan 7. 1. 1960 KV strojni ključavničar 20. Ladra Ferdo 24. 3. 1960 NK delavec 21. Lami Shefki 10. 5. 1958 PK ključavničar 22. Luta Izak 16. 8. 1960 NK delavec 23. Marin Janko 16. 3. 1960 KV obr. elektrikar 24. Medved Janez 28. 12. 1962 KV str. ključavničar 25. Melanšek Branko 25. 6. 1963 NK delavec 26. Merkač Helena 18. 4. 1956 VŠ prof. slov. 27. Mrak Marjana 6. 3. 1965 NK delavka 28. Mravljak Peter 31. 1. 1963 KV žičar o. p. 29. Novinšek Jože 6. 2. 1960 KV str. ključavničar 30. Pavlinič Branko 7. 3. 1960 KV strugar 31. Pečnik Pavel 26. 6. 1960 NK delavec 32. Pečovnik Jožef 12. 2. 1960 NK delavec 33. Peršak Peter 19. 3. 1963 KV str. ključavničar 34. Polenik Jože 21. 3. 1962 NK delavec 35. Praprotnik Bojan 1. 8. 1961 KV str. ključavničar 36. Repas Franc 1. 2. 1965 NK delavec 37. Salkič Mirsad 20. 4. 1954 KV natakar 38. Sekavčnik Marko 11. 9. 1963 KV str. kovač o. p. 39. Slemenik Aleksander 28. 11. 1963 KV str. kalupar o. p. 40. Svetina Branko 14. 12. 1958 SŠ gimnazija 41. Šeatovič Milan 26. 10. 1956 KV zidar 42. Simunovič Franjo 10. 11. 1960 KV str. ključavničar 43. Šimunovič Jožo 16. 3. 1960 KV ključavničar 44. Štiglic Franc 27. 11. 1938 SŠ politolog 45. Todorovič Marinka 16. 8. 1960 NK delavec 46. Todorovič Milan 14. 7. 1959 NK delavec 47. Urbanc Silvo 26. 9. 1960 KV kovač o. p. 48. Vačun Avgust 15. 10. 1960 NK delavec 49. Weicksler Ferdo 28. 5. 1955 PK strugar 50. Zajamšek Drago 9. 9. 1963 KV str. kovač o. p. 51. Zaveršnik Andrej 31. 1. 1963 KV žičar o. p. 52. Žganec Dragoslav 26. 1. 1959 SŠ str. tehnik TOZD DS Odkod je prišel jeklolivarna SGV DS KSZ jeklolivarna ETS jeklolivarna družbeni standard energija priprava proizv. kovačnica kovačnica družbeni standard jeklarna kovačnica raz. in razvoj stroji in deli valjarna SGV energija jeklovlek jeklarna valjarna ETS stroji in deli kovačnica DS KSZ družbeni standard jeklovlek energija stroji in deli komerciala vzmetarna jeklolivarna kovačnica stroji in deli komerciala vzmetarna kovačnica jeklolivarna valjarna kovačnica stroji in deli energija kovinarstvo družbeni standard jeklarna kovačnica rezalno orodje komerciala kovačnica jeklovlek energija z JLA z JLA za določen čas z druge DO z JLA z JLA sezonska zaposlitev z JLA z JLA z poklicne šole z JLA sezonska zaposlitev z druge DO z poklicne šole a določen čas poklicne šole druge DO poklicne šole JLA JLA druge DO druge DO JLA poklicne šole poklicne šole za določen čas sezonska zaposlitev z poklicne šole JLA poklicne šole JLA druge DO poklicne šole druge DO poklicne šole prva zaposlitev z druge DO poklicne šole poklicne šole JLA druge DO JLA JLA druge DO ezonska zaposlitev z druge DO z JLA z JLA z druge DO z poklicne šole z poklicne šole z JLA IZGUBILI LASTNOST DELAVCA št. Priimek in ime Rojen Kvalifikacija TOZD — DS Kam je odšel 1. Brežnik Marjan 31. 1. 1951 NK delavec 2. Duler Franc 20. 3. 1926 NK delavec 3. Franc Zvonko 26. 2. 1961 KV obr. elektrikar 4. Gašparut Rajmund 24. 10. 1955 NK delavec 5. Gašper Anton 9. 1. 1922 VK zidar 6. Godec Niko 26. 11. 1961 NK delavec 7. Gornik Marija 19. 4. 1930 NŠ 8. Gostenčnik Srečko 12. 1. 1961 KV str. ključavničar 9. Grešovnik Dominik 3. 8. 1956 VŠ dipl. pravnik 10. Haber Renato 29. 8. 1961 KV str. ključavničar 11. Hartman Peter 29. 6. 1960 KV str. ključavničar 12. Hrnčič Vlado 26. 3. 1953 VŠ dipl. inž. met. 13. Izak Janez 28. 9. 1961 KV str. ključavničar 14. Juvančič Vlado 22. 12.1961 NK delavec 15. Kotnik Pavel 12. 1. 1961 NK delavec 16. Kramer Jurij 8. 4. 1952 KV ključavničar 17. Krautberger Branko 8. 6. 1954 VSŠ inž. el. 18. Kristan Tomaž 31. 10. 1961 KV str. ključavničar 19. Kuzma Srečko 27. 9. 1962 NK delavec 20. Lampret Robert 2. 4. 1961 KV strugar 21. Lazarevič Dimitrij 31. 1. 1959 NK delavec 22. Ledinek Franc 20. 9. 1950 NK delavec 23. Lesnik Hedvika 5. 10. 1961 NK delavka 24. Lukič Cvijetko 23. 9.1961 NK delavec 25. Maklin Anton 12. 4.1960 KV str. ključavničar 26. Marchiotti Ivan 27. 6. 1955 VŠ dipl. inž. el. jeklolivarna samovoljna zapustitev dela stroji in deli starostna upokojitev ETS v JLA jeklovlek potek pogodbe SGV starostna upokojitev industrijski noži v JLA pripr. proizvodnje starostna upokojitev SGV v JLA DS KSZ v JLA stroji in deli v JLA pnevmatski stroji v JLA pripr. proizvodnje v JLA stroji in deli v JLA jeklarna dana odpoved valjarna samovoljna zapustitev dela kovinarstvo dana odpoved ETS v JLA stroji in deli v JLA jeklarna izključen po sklepu disc. komisije stroji in deli v JLA kovačnica v JLA vzmetarna izključen po sklepu disc. komisije družbeni standard samovoljna zapustitev dela kovačnica v JLA stroji in deli v JLA ETS v JLA Tek ' Priimek in ime Rojen Kvalifikacija TOZD — DS Kam je odšel 27. Mataija Jože 26. 2.1959 KV avtoklepar pnevm. stroji v JLA 28. Mesner Rajko 1. 11. 1960 KV ključavničar stroji in deli v JLA 29. Mihajlovič Dragoljub 25. 11. 1954 SŠ vet. tehnik jeklarna samovoljna zapustitev dela 30. Mikeln Janez 9. 1. 1961 KV ključavničar SGV v JLA 31. Mikic Jože 10. 4. 1961 KV strugar rezalno orodje v JLA 32. Mlačnik Ivan 2. 8. 1921 NK delavec jeklarna starostna upokojitev 33. Močnik Vojko 21.12. 1954 VŠ dipl. novinar DS KSZ v JLA 34. Mrak Jožica 14. 3.1925 PK žerjavovodja stroji in deli starostna upokojitev 35. Nabernik Zvonko 15. 7.1961 KV str. kovač o. p. kovačnica v JLA 36. Osojnik Janez 24. 11.1961 NK delavec jeklolivarna v JLA 37. Paradiž Milan 25. 4.1957 SŠ met. tehnik valjarna v JLA 38. Poberžnik Milan 1. 8. 1959 SŠ el. tehnik ETS v JLA 39. Polanc Zdenka 22. 10. 1952 NK delavka rezalno orodje dana odpoved 40. Popič Pavel 12. 1.1925 KV mizar jeklarna starostna upokojitev 41. Rek Branko 30. 7.1961 NK delavec komerciala v JLA 42. Ros Štefan 16. 12. 1958 NK delavec valjarna umrl 43. Skuk Maksimiljan 18. 10. 1961 KV str. ključavničar stroji in deli v JLA 44. Skutnik Andrej 28. 11. 1955 VŠ dipl. ekon. komerciala v JLA 45. Soldo Tomislav 12. 1. 1961 KV strugar stroji in deli v JLA 46. Štruc Rado 4. 4. 1961 NK delavec jeklolivarna v JLA 47. Tahirovič Akif 10. 6. 1959 NK delavec jeklarna samovoljna zapustitev dela 48. Tratnik Frančišek 30. 12. 1961 NK delavec komerciala v JLA 49. Urnaut Bojan 18. 9. 1959 KV strugar stroji in deli v JLA 50. Urše j Niko 2.12.1961 KV obr. elektrikar ETS v JLA 51. Vajksler Stanislav 30.10. 1946 KV ključavničar pripr. proizvodnje dana odpoved 52. Vehovec Sonja 24. 5. 1961 NK delavka kalilnica potek pogodbe 53. Verdnik Ivan 12. 10. 1960 NK delavec vzmetarna v JLA 54. Veršič Silvo 22. 12. 1955 NK delavec vzmetarna samovoljna zapustitev dela 55. Vinkler Drago 6. 6. 1951 SŠ strojni tehnik pripr. proizvodnje v JLA 56. Zabel Franc 23.11.1919 KV trg. pomočnik komerciala starostna upokojitev IZOBRAZBA — KVALIFIKACIJA: Pridobili lastnost delavca 1 — VŠ prof. slovenščine 1 — SS admin. tehnik 2 — SŠ gimnazija 2 — SŠ strojna tehnika 1 — SŠ politolog 2 — KV strugarja 3 — KV livarji 1 — KV el. mehanik 2 — KV kuharja 9 — KV strojnih ključavničarjev 6 — KV strojnih kovačev o. p. 1 — KV obr. elektrikar 1 1 — KV natakar 1 — PK ključavničar 3 — KV žičarji o. p. 1 — PK strugar 15 — NK delavcev Izgubili lastnost delavca 1 — VŠ dipl. inž. metalurgije 1 — VŠ dipl. pravnik 22 — VŠ dipl. inž. el. VŠ dipl novinar VSŠ inž. elekarotehnike VŠ dipl. ekonomist SŠ vet. tehnik SŠ metalurški tehnik SŠ elektrotehnik SŠ strojni tehnik KV obr. elektrikarja KV zidar KV strojnih ključavničarjev KV strugarji KV avtoklepar KV mizar KV trg. pomočnik KV strojni kovač o. p. PK žerjavovodja NŠ NK delavcev Franc Zabel, roj. 23. 11. 1919, zaposlen v železarni od 23. 9. 1939 dalje, nazadnje v tozd komerciala kot skladiščnik polizdelkov. Star. upokojen 30. junija 1980. Pavel Popič, roj. 12. 1. 1925, zaposlen v železarni od 12. 4. 1948 dalje v tozd jeklarna, nazadnje kot delovodja strežbe pečem. Star. upokojen 30. junija 1980. NAŠI UPOKOJENCI Franc Duler, roj. 20. 3. 1926, zaposlen v železarni od 17. 11. 1947 dalje, nazadnje v tozd stroji in deli kot elektrovarilec. Star. upokojen 5. julija 1980. Marija Gornik, roj. 19. 4. 1930, zaposlena v železarni od 2. 7. 1945 dalje, nazadnje v tozd priprava proizvodnje kot centralna razde-Ijevalka. Star. upokojena 2. julija 1980. Jožica Mrak, roj. 14. 3. 1925, zaposlena v železarni od 2. 11. 1950 dalje, nazadnje v tozd stroji in deli kot pom. delavka. Star. upokojena 1. julija 1980. Ivan Mlačnik, roj. 8. 8. 1921, zaposlen v železarni od 15. 8. 1945 dalje, nazadnje v tozd jeklarna kot garderober. Star. upokojen 30. junija 1980. POPRAVEK V 14. št. Informativnega fuži-narja je v članku »Korošci v Cor-dileri Vilcanoti...« (str. 14, odst. 5) med drugim pisalo: »... Višina stene je 750 m, ocenjena pa je s VI. stopnjo in ima od 60—65° naklona...« Pravilno pa je: »... ima od 70—85° naklona.« Uredništvo